Slev. Z9J.
v
l v sreap, dne 24. flecemara 1924. Posamezna Številka slane V50 Dir. LSlO LIL
Naročnina
za državo SHS:
na mesec......Din 20
za poi leta..... ,120
sa celo lelo.....240
za inozemstvo: mesečno.......Din 30
Sobotno izdnja: celoletno ▼ Jurjosluviji .... Din 40 v inozemstvu. ... „ 60
v ■ ■'■*. ;:',;,: vir'	1	5-
V'-*?-		■
i'i,;. '1 > ■ t".		IV
M		1 /1
■"C		
		>y& 'V
.j/ji*		
:i'*fi'''"?		•
Cene inscraiom:
Enostolpna petitna vrsta mali oglasi po Din 1'bO ln Din 2'—, večji oglasi nad 45 mm višine po Din 2-50. veliki po Din V— in 4-—, oglasi v uredniSkem delu vrstica po Din 6'—.
Pri večjem naročilu popust
Izhaja vsak dan izvzemSl ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj.
PoSlnico platino v oolovlnl
Uredništvo je v Kopitarjevi ulici 6/H1. Rokopisi se ne vračajo: nelrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva ielelon 50, upravništva 328.
m ust za sloves
Upravo je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun s Ljubljana 10.65U in 10.349 (za inserale) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011, Praga in Dunaj 24,797.
Pričeli] se je!
Dolgo napovedana nasilja so se pričela. Snoči je bila HRSS razpuščena in dan ukaz, da se njeno vodstvo takoj zapre. Vse to na podlagi zakona o zaščiti države, namenjenega zoper komuniste.
Stranke takozvanega bloka nasilja so uvidele, da bodo pri volitvah propadle, da bo ogromna večina slovenskega, hrvatskega in srbskega ljudstva njihovo politiko obsodila. Zatekle so so zato po Mussolini-jevem zgledu k najhujšim nasilnim sredstvom. Značilno je, da se to godi pri nas ravno v času, ko se Mussolini v Italiji že umika. Stranke nasilja so porabile sedanji trenutek, izrabljajoč sedanji protiboljševi-ški kurz konservativne angleške vlade. Mnenja so, da bodo s tem najbolje maski-rale to svojo strankarsko in nasilno delo.
O Radiču in njegovi stranki imamo Slovenci svoje mnenje, ki smo ga že večkrat povedali. Lahko mu po pravici očitamo, da je gobezdav, da je dostikrat veler-njak in nestalen v nazorih in dejanjih, toda boljševizma mu očitati ne more noben pameten človek. S svojo gostobesedno zgovornostjo je slovenski in hrvatski politiki mnogo škodoval; njegove nepremišljene in v meglenih afektih izgovorjene izjave so služile za dobrodošel povod, da je Davidovičeva vlada morala iti, pa vendar mu njegov najhujši politični nasprotnik na bi mogel očitati, da je komunist. Posebno pa ne, kdor ga osebno pozna. Najmanj pa velja to o njegovi stranki. V letošnji decemberski številki svoje revije './The slavonic Revie\v« piše znani Anglež Selen Watson o Radiču: sSamo ignorant more Radiču očitati, da je komunist.« Priznava sicer Scton AVatson Radiču njegove napake: nepremišljeno govorjenje, večno spremenljivost, toda brani ga pred očitkom komunizma. To je strankam nasilja samim tudi prav dobro znano. Toda one so hotele in morale iti to pot, ker drugače je volivna bitka za nje že danes izgubljena. Toda nevarna jo ta pot, strašno nevarna1
Nasilje, započeto danes nad enim, se ponovi jutri lahko nad drugim, dokler bo kaj opozicijskih strank. In potem? S tem želja po svobodi v masah ne bo nič manjša. Nasprotno, zaprti ventili lahko povzročijo nevarne pretresi jaje, ki bodo najpreje zrušili stranke nasilja. To nas najbolje in najbolj nazorno uči Italija. O tem glasno priča Španija in bližajoča se usoda njene diktature. In ali ima država od vsega tega kakšno korist? Škoda znotraj in zunaj je neprecenljiva !
Zato v tem trenutku v imenu svobode odločno dvigamo svoj glas v protest proti politiki nasilja, ki se je započela na nov način včeraj, tik pred praznikom miru! Ko se bo ta era sile in sovraštva končala, tedaj bodo njeni začetniki lahko sprevideli ter bodo morali priznati, da smo imeli prav in da so oni šli napačna, škodljiva in nevarna pota!
V imenu ljudske svobode in, državne koristi velja naš protest najnovejšemu činu nasilja! Temna je bodočnost in nihče ne ve, kaj hrani v sebi . . . Odkrita diktatura se je začela — kake se bo končala?
narni zvezi med
in
Belgrad, 23. decembra. (Izv.) Z ozirom na vesti o sestanku med dr. Ninčičeiu in romunskim zunanjim ministrom Duco v Temešvaru je tukajšnji češkoslovaški poslanik Šeba obiskal danes Ninčiča in sc pri njem informiral o tej zadevi, ker bi to značilo odkrit afront proti Češkoslovaški in razbitje male antante.
Fracfja proti FPž- režimu.
Belgrad, 23. dec. (Izv.) Dočim so režimski listi na dolgo in široko pisali o Niu-čičevih uspehih v Parizu, se iz danes dospelih pariških listov vidi, da je Ninčič doživel neuspeh. Osebni organ Herriotov je pri tej priliki prinesel Ninčičevo sliko s sledečim besedilom: »Dr. Ninčič, minister za zunanje zadeve one vlade, ki mrzi Francijo od 11. maja (to je od datuma, ko jc v Franciji zavladal levičarski blok. — Opomba uredn.) naprej.«
HRSS RAZPUŠČENA. - VODSTVO HRSS SE ARETIRA.
Belgrad, 23. decembra. (Izvirno.)
Nocoj sklicana seja ministrskega sveta je trajala do 10. ure. Že pred sejo se je iz vladnih krogov čulo, da bo seja specialno posvečena vprašanju, kakšno stališče da zavzame vlada proti Hrvatom in Slovencem, posebno napram HRSS.
Takoj po vrnitvi zunanjega ministra dr. Ninčiča iz inozemstva je bilo objavljeno, da se bo napram Radičevi stranki takoj pričelo nastopati z najenergičnejšimi merami. V tem smislu je na današnji seji ministr-
skega sveta PPŽ vlada sklenila, da se proti Radičevi stranki uporabi zakon o zaščiti države.
Na temelju tega zakona se stranka IIRSS takoj razpušfa. Strankino vodstvo se takoj aretira in postavi pred sodišče. Kot motive za razpust stranke navaja vlada njen pristop v moskovsko kmečko internacionalo.
Takcj po seji so bile dane vsem policijskim oblastem na Hrvatskem in v Slo-vetuji nujna navodila in zaporna povelja.
!io vladal sair
KRALJ ODPOTUJE V PARIZ.
Belgrad, 23. dec. (Izv.) Po seji ministrskega sveta, na kateri je vlada sklenila dalekosežne sklepe o razpustu Radičeve stranke, sta odšla notranji minister Eoža Markovič in naučni minister Pribičevič na dvor, da poročata kralju o sklepih vlade. V nekaterih krogih se smatra, da je kraljevo potovanje, o katerem javljamo ra drugem mestu, v zvezi s temi vladnimi koraki.
V odsotnosti kralja preide njegova oblast na vlado.
Belgrad, 23. dec. (Izv.) Jutri odpotujeta v Pariz kralj in kraljica. Oficielen komunike pravi, da je vzrok tepa nenavadnega odpotovanja kraljeve dvojice ta, ker se je bolezen kneza Arzena, ki biva v Parizu. poslabšala. Knez Arzen je naimlajši brat kra'jevega očeta, pole. kralja Petra.
Belgrad, 23. dec. (Izv.) Dr. Žerjav in dr. Šurmin sta se danes delj časa posvetovala o ustanovitvi podružnice hipote-karne banke v Ljubljani. Ustanovitev podružnice hipotekarne banke v Ljubljani naj služi samostojnim demokratom kol nov vir dohodkov za volivno sgitacijo na račun obrtnikov in trgovcev, ki imajo v prvi vrsti pravico dobivati kredite iz hipotekarne banke.
sledeče poročilo: Na seji delegatov grafičnih delavcev in lastnikov tiskarn 23. de-. cembra je prišlo do sporazuma. Sedanji tarif je podaljšan za vso državo do 31. oktobra 1925, do tedaj se pa mora izdelati nov tarif. S tem so vpostavljene normalne razmere v grafični obrti in je zajamčeno nemoteno delo.
ajm pase
llIHJ
med
Belgrad, 23. dec. (Izv.] V tukajšnjih diplomatičnih krogih se trdi, da obstoji med fašistovsko vlado in vlado PPŽ tajna pogodba glede Albanije. Ti krogi navajajo, da jc bila ta pogodba sklenjena ob priliki bivanja Ninčičevega v Rimu. Kot dokaz navajajo pisanje oficielnih listov italijanskih, ki pišejo proti albanski vladi glede njenih obtožb, da jc belgrajska vlada zakrivila revolucijo.
KONFERENCA FIN. MINISTROV ZAVEZNIŠKIH DRŽAV.
Belgrad, 23. dec. (Izv.) 6, januarja se vrši v Parizu konferenca finančnih ministrov držav zaveznic, na katero bo odpotoval tudi naš finančni minister dr. M. Stojadinovič. Na tej konfcrenci bodo razpravljali o reparacijskem vprašanju in bodo določili kvote za prihodnje leto.
POGAJANJA Z ROMUNIJO PREKINJENA v Belgrad, 23. dec. (Izv.) Pogajanja med našo državo in Romunijo, ki so se vršila v Temešvaru glede ureditve prometa med obema državama, so do nadaljnjega prekinjena.
imanski

Belgrad, 23. dec. (Izv.) Bolgarski poslanik Makarevski je danes opoldne obiskal dr Ninčiča in ga obvestil o prihodu predsednika bolgarske vlade Cankova. Kakor izvemo iz krogov bolgarskega poslanika, je prihod Cankova določen za 27. t. m. Cankov ostane v Belgradu dva dni in se bo pri tej priliki posvetoval z našo vlado o protiboljševiškem bloku, ki ga naj stvo-riio Bolgarija, Romunija in naša država. O sklepanju tega proliboljševiškega bloka na Balkanu smo zvedeli iz diplomatičnih krogov, da je idejo za ta blok zamislil Mussolini.
KANDIDATI IIRSS.
Zagreb, 23. dec. (Izv.) Danes sta bili potrjeni kandidatni listi HRSS za ličko-kr-bavsko in modruško-reško županijo. V lič-ko-krbavski županiji je nosilec Marko Do šen; okrajni kandidati so: za okraj Gospič-Perušic Karlo Brkljatič, za Gračac-Utbina Anlo Viani, za Otočac Tomo Sertič. za Bri-nje-Senj Ante Pavlovič.
TISKARSKEGA ŠTRAJKA NE RO.
Zagreb, 23. dec. (Izv.) Danes se je vršila ponovna seja delegatov lastnikov tiskarn in grafičnih delavcev, na kateri je prišlo do sporazuma. 0 seji je bilo izdano
Vstaja sc ie ponesrečila?
Belgrad, 23. dec. (Izv.) Današnje jutranje bel grajsko časopisje poroča, da so vstaši zavzeli Tirano. Zvečer se je pa pokazalo, da so te vesti neresnične, in so bilo demanlirane. Uporniki pod vodstvom Ahmed beg Zogu se nahajajo 26 km vzhodno od Tirane. Njihovo število znaša 6.000 mož s šestima topovi. Vladne čete dobivajo neprestano ojačenja, zato se je Ahmed beg Zogu odločil, da takoj prične z odločilno bitko, ki jo je pričel danes opoldne. O izidu te bitke dosedaj še ni nobenih poročil, vendar je položaj Ahmed beg Zoga zelo poslabšan vsled poraza njegovih čet pri Kroji. Vladne četo so ponovno zavzele Krojo in pri tem ujele večje število upornikov. Tudi vesti o padcu Skaclra so neresnične. Nasprotno vlada v tej pokrajini popolen mir in malenkostni upori nekaterih miriditskik upornikov so bili od vlade z lahkoto udu-šeni.
Belgrad, 23. dec. (Izv.) Iz oficijelnih krogov se razglaša, da je srbsko prebivalstvo v Albaniji izpostavljeno velikim pei-sekucijam od strani vlade. Tako so po teh vesteh vladni organi zaprli vso prebivalce vasi Vraka. Ravno tako so zaprli več uglednih Srbov v Skadru in zaplenili njihovo premoženje, češ, da so v zvezi z uporniki.
Belgrad, 23. dec (Izv.) Javljajo, da je mobilizacija, ki jo je odredila albanska vlada v južni Albaniji, dobro uspela in da jo prišlo 12.000 vojakov pod orožje V borbi pri Elbasanu in Beratu so vladne čete na celi črli zmagale in je sedaj vlada popolen gospodar v južni in v severni Albaniji, mod tem, ko sc v srednji Albaniji še vedno vrše boji.
Bolgrad, 23. dec. (Izv.) Kakor se javlja, je v San Giovanrii di Medna zasidranih več enot italijanske vojne mornarico.
KRIZA ČEŠKE VLADE.
Praga, 23. dec. (Izv.) Iz dobro poučenega vira izvedo češki listi, da bo sedanja vlada kmalu po Novem letu odstopila. Vzrok krize je vprašanje carino na poljske pridelke, vsled česar je prišlo do spora med ministrskim predsednikom Švehlo in
med bivšim predsednikom senata Praškom.
Praga, 23. dec. (Izv.) »Bohemia« poroča, da bo ministrski predsednik Švehia odstopil 1. januarja. Kot njegovega naslednika imenuje list dr. Bobek-a (ngrarca). »Prager Tagblatt« pa poroča, da bo Šve-hlov naslednik sedanji namestnik na Moravskem dr. Černy. Nova vlada bo uradniška, toda sestavljena iz uradnikov, ki pripadajo sedanjim večinskim strankam.
MAC DONALD NA POTOVANJU.
London, 23. dec. (Izv.) Mac Donald je odpotoval na Antile.
ANGLEŠKI DEMENTI.
London, 23. dec. (Izv.) Reuter demontira vesti o prihodu angleških vojnih ladij na albansko obalo.
ZMAGA ANGLEŠKEGA LABURISTA.
Dnndee, 23. dec. (Izv.) Pri nadomestni volitvi za poslancem Moselom je zmagal laburist Johnson.
B0LJŠEVIŠKE NEVARNOSTI NI.
Pariz, 23. dec. (Izv.) Sotrudniku lista »Chikago Tribune« je izjavil ameriški poslanik v Parizu, da boljševiško nevarnosti na Francoskem ni. Vse je umetno uprizorjeno in podobno nevihti v kozarcu vode.
OLAJŠAVE ZA POTOVANJE V RDI V SVETEM LETU.
Rim, 23. dec. (Izv.) Italijanska vlada je odredila, da so romarji, ki pohijejo za sveto leto v Rim, prosti vseh potnih dovoljenj in taks. Za prestop meje zadošča že romarska karta, pri večjih romarskih družbah pa seznam romarjev.
OPOZICIJA V ČEŠKEM SENATU.
Praga, 23. dec. (Izv.) Senat je imel danes svojo zadnjo sejo pred prazniki. Razpravljali so o novih uradniških zakonih. V imenu združene opozici je je nemški socialni demokrat dr. Heller izjavil, da se opozicija razprave ne bo udeležila. Po tej izjavi je opozicija zbornico zapustila.
RAZPUST
EGIPTO VSKEG A PA R LA MEST A.
London, 23. dec. (Izv.) Reuter poroča iz Kaire, da je egiptovska vlada sklenila parlament razpustiti.
USTRELJENA 0G LEDUHA.
Odesa, 23. dec. (Izv.) Vojaško sodišče je obsodilo dva romunska vohuna na smrt in sta že bila ustreljena.
»...Bodimo pametni...! Oklenimo se raje tistih sil, ki bodo edino vladale v Jugoslaviji.«
^Slovenski narode, 24. dec. 1924.
Prejeli smo in objavljamo:
Stranka brez značajnosti jo zapisana poginu, pa naj ho njena zgodovina še tako jasna in njene zasluge za narod še tako velike. Ta resnica je neizbrisno zapisana v zgodovinah vseh narodov in v politični zgodovini slovenskega naroda ravnokar zaključujejo ta dokaz zadnji ostanki slovenske liberalne stranke — cekinovi mladini.
Kako mnogo obetajoča je bila slovenska liberalna stranka še za časa taborov! Bujno življenje jo bilo v njenih vrstah in po vrsti so prišle vse nemške postojanke na Kranjskem v njene roke, da je postala stranka v kratkem dejanska zastopnica slovenskega meščanstva. Vsi ti njeni uspehi pa so bili mogoči samo vsled tega, ker se je stranka ravnala po Jurčičevem geslu, da bodi mož trd in neizprosen, kadar mora braniti čast in pravico.
In čeprav se pozneje ni mogla liberalna stranka povzpeli do tega, da bi razumela duha moderne dobo in storila ne samo svoje nacionalne dolžnosti, temveč tudi svojo socialno, je vendar v glavnem ohranila svojo pozicijo in bila še ob prevratu zastopnica slovenskega liberalnega meščanstva. Zakaj vse njene nedostatke in napake jo odtehtala v očeh njenih pristašev možatost in nesebičnost njenega voditelja. Ob dnevih zedinjenja sc jo celo pozicijo liberalne stranke tako zboljšala, da je mogla vsaj teoretično nastopiti borbo za nadvlado v Sloveniji.
čeli dobivati vedno večjo moč takozvani mladini, ki so se že davno poslovili od zna-žajnosti in ki so kot prvi uveljavili v slovenski politiki načelo brezobzirne materi-jalne oportunitete. Opetovano so ti .pristaši' liberalne stranke pred vojno frondirali proti njej in v kričavem in čisto revolver-skeni časopisju so vehementno napadali starino — ter se končno vedno z njimi poravnali, samo da so dobili par službic za svoje pristaše! Ni čuda, da je pokojni dr. Tavčar, ki je najbolje spoznal njihovo naravo, še tik pred svojo smrtjo rotil svoje politične prijatelje, naj nikdar ne prepuste mladincm vodstva stranke in da zlasti režijo »Slovenski narod« pred njimi.
Tcda dr. Tavčar je umrl in z njim poslednji najmarkanlnejši reprezentant stare liberalne premosti, v čemer je bila sila strankine tradicije. Zato je moral s Tavčarjevo smrtjo postati problematičen sam obstoj stranke. Silna avtoriteta dr. Tavčarja je mogla še brzdati mladinske strasti in špekulacije, po njegovi smrti pa je moralo priti do razpada, ker pravi Tavčarjevi pristaši niso mogli nikdar in nikoli odobriti mladinskih ir.anir in njihovih koruptnih ter samopašnih meted. In tako se je zgodilo, kar se je moralo zgodili in narodna napredna stranka, edina prava naslednica stare liberalne stranke je izstopila iz JDS.
Mladinov razkol stranke ni razžalostil, ker so že od nekdaj stremeli za tem, kako bi sami eksploatirali političen upliv stranke in bili pri tem brez kontrole. V ta namen so se kaj dobro pripravili. Za hrbtom stranke so zmešetarili denar za svoje kli-karsko glasilo »Jutro? in z raznimi nacionalizacijami in intervencijami so preskrbeli svojim plačancem službe in dobra mesta, sebi pa denar in tiskarne. Kot pravi cinični materialisti pa so spretno izrabljali lahkovernost poštenih starih liberalcev in s spretnim izigravanjem nasprotja med »liberalci? in »klerikalci« predstavljali sebe kot edine prave naslednike stare liberalne stranke, pa čeprav so zapravili tudi njeno najlepšo dedščino.
Ko so vse to dosegli, so začeli z nesramno brezobzirnostjo uveljavljati svoj političen program, kakor je točno izražen v gori navedenem izreku iz »Slovenskega na-
Politične vesti.
-j- razmejitveno vprašanje. Ko se je pripravljal dr. Ninčič na pot v Rim, je bil v.ak dan dr. Žerjav pri njem. Po pisavi vladnih listov smo vsi mislili, da je treba samo še pike, in razmejitev z Italijo bo končana stvar, seveda v našo korist. In ko se je dr. Ninčič vrnil, izvemo, da je pri vseh konvencijah popustil, a za razmejitev se spoli ni pobrigal. Sedaj je Draškič poklican v Eeljrad, da gospode demokrate in radikale informira, kako sploh stoji razmejitvena zadeva. Ko se pridobiva Italija za preganjanje Hrvatov in Slovencev, slovanska zemja ni dragocena.
-f Kandidatska lista samostojnih kmetov za okraj Ljubljana—Novo mesto. Nosilec liste je g. Ivan Pucelj, kandidatje (in namestniki) pa so: za okraj Črnomelj: Janez Strugar, župan (Franc Štubler, župan); za okraj Kamnik: Janez Lovrač, posestnik, Moravče (Viktor Engelmann, Šmartno pri Tuhinju); za okraj Kočevje: Franc Gliebe, posestnik, Kukovo (Janez Hiti, posestnik, Osolnik); za okraj Kranj: Ivan Ankele, posestnik, Sv. Ana pri Tržiču (Valentin Starman, posestnik, Suha pri Škofii Loki); za okraj Krš>ko: inž. Franc Zupančič, Ljubljana (Franc Drnovšek, posestnik, Palca); za okraj Litija: Ivan Grabnar, posestnik, Ko-strevnica (Janko Eukovec, tajnik SKS v Ljubljani); za okraj Logatec: St. Lenarčič, župan, Nova vas pri Elokah (Anton Meden, posestnik, Begunje); za okraj Ljubliana-okolica: Jakob Kušar, posestnik, Notran:e Gorice (Josip Černe, posestnik, Zgornja Šiška); za okraj Novo mesto: A. Kline, župan in posestnik, Gor. Polje (Josip Zupančič, posestnik, Trebnje); za okraj Radovljica: Ivo Ažman, posestnik, Hraše (Milan Mravlje, geometer, Ljubljana). — Kakor se vidi, je kmelijcem zmanjkalo kmetov, tako da so morali postaviti na svojo listo za namestnika oba ta nKca svoje stranke.
+ Ciniki. Pisec, ki je skoval v potu svojega obraza včerajšnji »Jutrov« uvodnik, ima slovensko razumništvo in ves slovenski narod očividno za silno omejen. Ne sramuje se zapisati, da želi, da bi se slovenska knjiga brala tudi po srbskih pokrajinah! Da, take brezstidne hinavščine je zmožno ono »Jutro«, katerega jezik je naravnost ostudno pačenje in onečaščanje naše materinščine, ki uvaja že vse mogoče nemške, Jaške in turške tujke v svoj priskutni jezikovni zaklad, le da se izogne osovraženi slovenski besedi. O ljubezni do slovenske besede govori ono »Jutro«, ki je pobalinsko psovalo pisatelja Erjavca, ko je izdal svoje znane »Slovence« v češkem prevodu. Ne, ne, tudi ta najnovejši volivni manever se bo izjalovil!
roda«. Biti vedno na strani političnih mogotcev, slepo odobriti vsak njihov sklep in za to hlapčevsko uslužnost pobirati v imenu slovenskega naroda ter napredne misli drobtine — za sebe, to je bila odnekdaj vsebina njihovega političnega programa. Bili so za decentralizacijo in Marinkovičev ustavni načrt, ko je bila homogena radikalna vlada in ko so bili vrženi iz vlade. Bili so v najhujši opoziciji proti radikalom in pisali proti njim ostreje nego proti »klerikalcem«, ko je moral dr. Žerjav agitirati za svojo stranko samo kot minister na razpoloženju. Postali pa so takoj bolj radikalni od slovenskih radikalov, kakor hitro je mogel dr. Žerjav potrkati na vrata raznih rudarskih in šumarskih podjetij kot resnični minister za šume in rude!
In ta politika se danes izplača! Ni Čuda, če je senilni »Slovenski narode, ki si sam že ne more več pomagati in ki ima zato posebne vzroke, da ravno sedaj občuduje koristnost mladinske materialistične politike za lasten obstoj, ves navdušen vzklika svojim redkim bralcem: »Bodimo pametni in bodimo vedno le z onimi, ki vladajo!«
Ampak za to politiko drebtin slovenski narod nima zmisla in ga noče imeti. Ne plačuje Slovenija davkov v največji meri zato, da bi mesto svojih zakonitih pravic prejemala samo drobtine. Najmanj pa je voljna trpeti Slovenija, da bi hlapčevstvo zavladalo v slovenski politiki. Eili vedno z mogotci, odobriti vsak njihov sklep, pa se pravi biti hlapec mogotcev in človek brez značaja.
In v tem je glavni vzrok, da vsa Slovenija odklanja mladinsko politiko in da ne reši mladinov niti koketiranje z naciora-lizmom, niti apeliranje na liberabtvo, niti dcklamiranje o prolidržavnem stališču njihovih nasprotnikov. Zakaj Sloveni'a ni danes deljena na »klerikalce« in »liberalce«, temveč na poštenjake in nepoštenjake, na ljudi, ki so za značajnost v politiki, in na ljudi, ki so za hlapčevstvo. Zato gredo danes tudi pristaši bivše liberalne stranke v boj proti mladinom, zato se more danes govoriti o slovenski fronti. Ges'o hlapcev ie združilo poštenjake v enotni fronti!
Stari liberalec.
Sveti večer ob Skodelici Van | Kasler kakao-a ]• dvojno sveZan
Električna centrala na Krškem polju.
ZadnjiC smo o tej napravi pisali bolj s splošnega stališča. Danes preidemo v podrobnosti, ki so semintja tudi bolj lokalnega značaja. — Poudarjamo to-lo: Udeleženci iz vasi Leskovec, Drnovo, Zadovinek, Brege, Vihre, Mrtvice, obojne Skopice in Krška vas so podali svoje tozadevno mnenje, kakor tudi svoje tozadevne predloge, želje in zahteve že ob priliki prvega komisijonelnega ogleda v času od 11. do 14- in od 20. do 23. junija 1923. — Poudarjati moramo, da so tedaj vsi interesenti — razen onih iz mesta Krško in Vidma — nastopali složno in enotno. — Kamorkoli je tedaj komis;ja, ki jo je mesto obolelega dr. Toinažiča (sedaj že mrtvega), vodil g. vladni svetnik, okrajni glavar P. Svetec iz Krškega, so inleresentje podali svoje pismene zahteve odnosno pojasnila, katerih glavne točko so bile te-le: Nočemo, da bi bilo naše postopanje protipostavno in zato stavimo sledeče spremljevalne predlogo (z ozirom na predložjni načrt): Cel proj3kt naj se z desnega savskega brega prenese na levi breg, tako da bi šel kanal po ozemlja bivše Štajerske. Tam pripada svet državnemu erarju in graščini v Brežicah. — Ti faktorji odstopijo svet mnogo ložje kot mi. Naša posestva so splošno namreč tako mala, da si ne moremo na lastni zemlji pridelati dovolj kruha. Iz tega sledi, da nmamo niti enega kvadratnega metra zemlje, ki bi jo mogli pogrešati brez občutne škode. — Za slučaj pa, da se kanal izpelje po dosedanjim načrtu, oziroma, če se projekt sploh uresniči, stavimo svoje brezpogojne za-
hteve, ki se glase: 1. sveta, ki ji potreben za uresničitev projekta, nimamo naprodaj. Zamenjamo ga pa: enako za enako. — Če se nam pa odvzeta zemlja plača naenkrat, zahtevamo odplačilo po kurzu švicarskega franka — izplačano v zdravi valuti.
Glede vodnjakov zahtevamo: Ker bodo naši vodnjaki skoro brezdvomno izgubili vodo, nam mora graditelj preskrbeti dovolj pitne vode na stroške graditelja. Zahtevamo, da se voda napelje na dvorišče vsakemu gospodarju kot jo ima sedaj, a voda mora biti zdrava in stalna ter je mora biti vedno dovolj na razpolago-
Glede polja: Naše polje — vse med sedanjo Savo in Krko tam gori do Krakova (to ja velika graščinska hosta med Rako in Kostanjevico) bo trpelo, ker ne bo dobivalo vlage. To polje jo pa skoro sama naplavina, ki nujno rabi mokrote. — Zato zahtevamo, ! da graditelj ukrene in izpelje na lastne stro-| ke vse, kar je potrebno, da se bo to polje i umetno namakalo.
Za vse vasi ob kanalu (Zadovinek, Brege, Drnovo, Mrtvice, Vihre, obojne Skopice in Krška vas) mora biti ob kanalu prirejenih toliko napajališč in perišč, kolikorkrat šteje vas po dvajset gospodarjev. — Pri vsaki na-vednih vasi mora biti prirejeno tudi eno kopališče, ločeno za vsak spol in dobro zaprto in pokrito. Končno se nam mora priznati popolnoma prosta uporaba vode iz kanala za slučaje kot n. pr- požar, vaje požarne brambe itd. Radi požarov pa zahtevamo, da se v zgo-rej navedene vasi napelje iz kanala po ceveh voda v vas, kjer naj bo več hidrantov (izliv-kov) po velikosti vasi, ker je kanal vsled poševnih betonskih sten nedostopen.
novice.
»Politika« ni demokratsko glasilo, tako se opravičuje »Jutro«, ker je v njej izšel Košičev pamflet na slovensko univerzo, temveč je, pravi »Jutro«, prav blizu bloku. V enem smislu ima »Juti o« pjav, da je bloku s svojimi vsakodnevnimi udarci nanj ne samo blizu, ampak preblizu. Toda hvala lepa za tako bližino! Dokler »Politika« ni prišla v financielne težave, je res skušala biti objektivna, v kolikor je to v Eelgradu sploh mogoče. Cdkar pa so se to leto emitirale rove akcije in jih je tudi uprava dvorskega gospodarstva precej nakupila, je list sedanji vladi prepri-jazen, o čemer se lahko vsak<«o in vsak dan prepriča. Tudi pri »Ilustrovanem listu« je ista tiprava udeležena. Pri »Politiki« je sedaj dirigent nove muzike bivši zemljcrrd-rik in uradnik zuranjega ministrstva dr. Gavrilovič, ki nribližno tako mis i o Hrvatih in Slovencih, kakor psujoei Košič.
Nove infamije proli vse:ieilijču. »Jutro« v včerajšnjem uvodnem članku sieer nakratko odklanja Košičeve bolestne izbruhe, nato pa na hinavski narin zopet de-nuncira vseučiliščne profesorje, češ, »nismo nikdar zahtevali od niih, da se udinjajo naši stranki, za-itcvali smo le. da so zves i državi in resni znanstveniki«... »roeemo, da ce s prezirom gleda na one ki niso utegnili do~eči tisto višino kuPure, kot smo jo baje do~egli mi...« »zadršča, da je prožot ljubezni do celokupne nale domovine ...« V obliki zahtev izgovarja »Jutro« najinfamnejše dcnuncijacijo proti vseučilišču in njegovim profesorjem, a nnvad-rie kakor v po-meh hinavsko vzklikne: Vi vat, crescat, floreat!
Zopet prevarili! »Jutro« že dva dni poskakuje od veselja, ker so v brežiškem okraju zonet prevarili sarroMojneže t^r dva kmetijca ujeli ra l:ard!ditno listo k Lahom ubegl^ga Pivkota. Ta dva »samo-sto:neža« sta Strgar k^t kandidat in Premik kot r,imetnik. »Narod« v Narodnem bloku je vedno lepši!
Tratniki po pravici trži 'o ro nrrih SDS listih, da šs dp^es zastonj ?aka!o izplačila diference, ki bi bila prav drbro prišla za Požič. če bi bila osla'a vlada r. Davidoviča. bi bil danes noležai vseh državnih uslužbencev že rešen in torrdevni zakoni temelii'o revidirani in izboPšonl. Toda PPZ se je posrečilo onemogočiti še to, kar ie po zasluci prejšnie vlade stalo tik pred uzakonitvijo — invalidski za^on. Sicer je PPZ ob nastomi obljubil, da bo za vse uslužbence poskrbel brednim potom, toda obljube so ostale — ob'jube. PPZ je namreč ves denar že zapravil, deloma za prinra-vo nosilnih volitev, deloma pa za — vstn;o v AlbaniM. Denar, ki bi pa bili državni nameščenci lahko pornbjli zn Požič, ie dobil — A h m e d Z o e a. Vrnil ga seveda ne
bO,
PODALJŠANJE DOSEDANJEGA STANOVANJSKEGA ZAKONA.
Minister za socialno politiko je predložil ministrskemu svetu v potrditev sledečo uredbo, ki jo objavlja »Uradni list« z dne 23. decembra t. 1.: »Zakon o stanovanjih z dno 30-decembra 1921 je uredil odnošaje med najemniki in delodajr.lci tako, da je z njegovim členom 3. zajamčena neodpovednost in način, kako se odreja višina najemnine; z ostalimi členi pa se ureja dodeljevanje in odpoved stanovanj, nadalje pristojnost stanovanjskih oblastev.
Predpisi omenjenega zakona so se uporabljali enotno na vsem ozemlju kraljevine.
Ker bi z dnom 1. januarja 1925 prestalo veljali tudi najvažnejše odredbe zakona o stanovanjih, ko stopijo po členu 1. tega zakona v veljavo obči predpisi državljanskega zakonika in c'vilnosodnega postopanja, ki so veljali še pred letom 1914- na ozemlju poedmih po-krrj n naše države, bi prišli najemniki v jako težak položrj; zakaj izgubili bi neodpovednost, glede višine nejemnin pa bi bili primo-rani, plačevati najemnino, ki ne bi bila v nobenem razmerju z njih dohodki.
To bi utegnilo provzročiti velike družabne potrese, ki se morajo preprečiti za vsako ceno, da sc ne bi motil red in m>'r v državi.
Glede najemninskih odnošajev je treba obdržati današnje pravno stanje, ki je bilo doslej urejeno z enim zakonom enako za vse krajine v državi.
Ker sedaj ni mogoče reš'ti tega važnega živi jonskega vprašanja po redni zakonodajni pot', ni drugega izhoda, nego da uredi kraljevska vlada to vprašanja z odločbo, ki naj bi veljala do dne 1. maja 1925, a do tega časa da se sklene defnitiven zakon o stanovanjih.
Potreba za rešitev tega vprašanja na zgoraj navedeni način se opira tudi na mnenja, ki sem jih prejel od velikih ž panov in od zbornih sodišč kakor tudi na mnenie odrejenega posvetovalnega odbora, ustanovljenega pri meni podrejenem mln'strstvu.
Oprt tudi na člen 3. uzakonjene uredbe o ustroju ministrstva za socialno politiko, « katerim js naloženo minstrstvu polrg ostalega še to, da skrbi za zaščito socialno in ekonomski slabotnrj"ih dižavljanov, kamor spada v prvi vrsti tudi skrb za stanovali ia, se usojim predlagali: Mnistrslu svet izvoli odločiti, cla naj uporabfajo do dne 1- maja 1925 pristojni ministri vse odredbo iz zakona o stanovanjh z dne 30. decembra 1921. — V Beogradu, dne 14. decembra 1924. — Minister za socialno politiko: M. S. Cjuričid s. r.
—	B^rčna štcnlka »Slovcnea« izide danes popoldne. Imela bo krasno prilogo »Ilustriran Slovenec«.
—	Duhovniške pleče »Narodu« še ne dajo miru. Koliko zviša sedanja naredba, seveda previdno zamolčuje. Zakaj ne povesle svojemu občinstvu, da je dobival doslej v Jugoslaviji slovenski duhovnik od države po 300 Din mesečno, da se je premnegim še to utrgavalo in da znaša ves pevišek, o katerem so demokratski listi pomazali že toliko papirja, celih 240 Din, ki jih bedo seveda tudi utrgavali? Zakaj pri tem ne primerjate vsaj najmanjše plače uradnikove, ki že tudi sam bedno izhaja, da bi se videlo, kako mačehovsko postopa država nasproti duhovščini?
—	Nekaj žepnih koledarjev naše Kmet-ske zveze je došlo nazaj. Kdor ga še želi, naj ga takoj naroči pri tajništva JKZ, Jugoslovanska tiskarna, Ljubljana.
—	Veliko bančno tihotapstvo. Na naSe tozadevno telefonsko poročilo v včerajšnji številki nam je Ljubljanska kreditna banka poslala sledeče pojasnilo: Naša podružnica v Splitu se ne peča z nikakimi blagovnimi kupčijami, niti s prevozom in more biti pri tej aferi udeležena edino družba »Beton« d. z o. z. v Splitu, ki je komitent naše imenovane podružnice, sicer pa popolnoma samostojno podjetje; vsled tega naša podružnica pri tem absolutno ni prizadeta in tudi ne odgovorna za kupčije te tvrdke.
—	Pozor! Okrog duhovnikov po deželi hodita dva agenta tvrdke Wolf z Dunaja in prav židovsko vsiljivo ponujata v nakup perilo. Zraven lažeta, če ima duhovnik kakega sorodnika-duhovnika, da je ta sorodnik priporočil, naj kaj kupi. Četudi je perilo baje dobro, jc vendar gotovo, da je za 100 odstotkov predrago. Torej pozor!
—	Nova šolska knjiga. Ministrstvo za trgovino je odobrilo knjigo »Slovenska čitanka za obrtna učilisča«, ki jo je sestavil profesor na tehnišld srednji šoli v Ljubljani Henrik Podkrajšek.
—	Težko delo. Ljubljanski veliki župan je razpustil društvi »Verschonerungsverein der Stadt Goltschee« in »Pokolpska Vila« v Metliki, ker že več let ne delujeta in nimata ne premoženja in ne članov.
—	Viljem Klobučar, general v p. je 21. t. m. umrl v Zagrebu v visoki starosti 82 let.
—	Dvorni ples. Povodom rojstnega dne kraljice Marije dne 9. januarja se vrši v Belgradu velik dvorni ples.
—	Zadnji rok za polaganje dodatnih izpitov ra učitelje. Inorodni učitelji, ki še niso položili dodatnega izpita iz predmetov narodne skupine in ne obvladujejo uradnega jezika, morajo položili izpit najkasneje do konca tekočega leta. Učitelji, ki se tega roka ne bodo držali, se odpuste ali vpokoje.
—	Umor v zagrebški okolic!. 38 letna, lepa kmetica Ana Kulišič, mati dveh oženjenih sinov (eden 24, drugi 21 let star), ki imata že tudi lastne otroke, bivajoča v Kraljevi Veliki pri Zagrebu, je imela že dalj časa znanje z mladim sosedom Viktorjem Fumičem. Mož je vsled lega ženo večkrat grajal in ji očital njen greh. Ana se je pritožila pri Fumiču. Le ta je 18. t. m, vzel puško in Kulišiča, ki je bil v domači kuhinji, skozi okno ustrelil. Kulišiča so pokopali, Fumiča in Ano pa zaprli- Fumič je zločin takoj priznal.
—	Razprava Hotko-Potfboj pred okrožnim sodiščem v Novem mestu. V petek dne 19. decembra se je vršila pred kazenskim senatom novomeškega okrožnega sodišča glavna razprava zoper Rudolfa Podboja, trafikanta, in Alojz ja Hotka, trgovca v Žužemberku- Obtožena sta bila krivega pričevanja v zadevi Posoj Inice v Žužemberku. Rudolf Podboj jo dejanje priznal, Alojzij Hotko pa je tajil, da bi bil pred žužemberškim sodiščem izpovedal neresnico. Senat je zaslišal tekom dolge razprave priče notarja Carlija, posestnika Medveda in ftkerla, vpok. orožnika Mokorela, davčnega nadupravitelja Krnca, gostilničarja
Dr. OETKER-Jev
pecilni prašek
Dobi se poTsod ali pa t
— ., , -	tovarni
votla glavn.)
Jos. Relch, Maribor
Lavriča, vse fz Žužemberka in gostilničarja Knafeljcn iz Jame pri Dvoru, ltazprava je trajala od 9. do 12. ure in popoldne od 2. do 5 ure. Obsojena sta bila Podboj in Hotko vsak na tri tedne ječe zaradi krivega pričevanja.
— ZagrebSki oI)č'nski svet. Zagrebški občinski svet bi moral izžrebati 25 svojih članov, katerim je dno 22. t. m. potekla triletna doba. Občinski svet jo imel 22. t m. s:ja, a jo sklenil z izžrebancem počakali preko novega leta, da se pokaže, kaj namerava vlada proti političnim pristašem več ne ali morda proti občinskemu svetu samemu.
(z štajerske.
5 Kmetijska podružnica v Celju priredi dvadnevni kmetijski tečaj, in siccr dne 23. in 29. t. m. Hotel Beli vol, Celje. Predavajo gg.: učitelj Levstik sadjarstvo, živ. nadzornik Zupane živinoreja, vet. nadzornik Stcgu o živinskih boleznih in pomoč v sili.
š Orlovski odsek v Rajhenburgu priredi v nedeljo, dne 28. t. m., ob treh popoldne v društveni dvorani telovadno akademijo z zanimivimi telovadnimi in pevskimi točkami ter de-klamacijo. Vsi prijatelji orlovstva uljudno vabljeni. — Odbor.
š O umoru v Studencih. V soboto je bil ŽlalitiS zaslišan od preiskovalnega sodnika. Vso krivdo odločno taji. Očividno je, da si jo svoj zagovor zelo dobro izmislil, ker j^ imel dovolj časa v ptujskem zaporu. — O Zlahtlču prihajajo novi zločini na dan. Tako je javil preiskovalnemu sodniku posestnik Visenjak iz ptujske okolice: ki osumlja Žlahtiča umora svoje žene in svoje matere. Na Visenjakov dom je prišel dva dni pred umorom neznanec, ki so je zanimal za njegove domače razmore. Ko je bil Žlahtič pripeljan pred Visenjaka, ga je ta spoznal. — Dosedaj je Zlahtič osuml„ou osemkratnega umora.
dela v Cakovec, kjer naj bi se nabaj-1 morilec, vendar pa so vse druge vesti preuranjene.
lj Tedenski zdravstveni izkaz. V času od 14. do 20. decembra 1924 je bilo v Ljubljani rojenih 26 in 1 mrtvorojen; umrlo je v tem času 18 oseb, od tega 7 tujcev. Vzrok smrti v 1 slučaju življenska slabost, v 2 jetika, v 1 pljučnica, v 1 davica, v 1 škrlatinka, v 2 možganska kap, v 4 srčna hiba — bolezni žilja, v 2 rak; ostalo drugi naravni smrtni vzroki.
lj Nalezljivo bolezni v Ljubljani. Od 14. do 20. decembra t. 1. so bili v Ljubljani naznanjeni sledeči slučaji nalezljivih bolezni: 1 davice in 18 ošpic.
lj Rostavracija v oficirskem domu ljubljanske posadke se odda v najem s 1. januarjem 1925. Ponudbe je poslati do 27. t. m. na upravni odbor ali izročiti osebno kapetanu g. Koprivcu (Komanda dravske divizijske oblasti »Zvezda«), kateri daje tudi potrebna pojasnila.	8063
lz LJubljane.
Ij 0(1 sv. Krištofa v Ljubljani pišejo dne 23. decembra 1924: Danes smo slovesno sprejeli v naše okrožje g. duhov, in konzisterij. svetnika, vpokoj. župnika Jož. Laznika, ki se je naselil v Linhartovi ulici in bo opravljal božjo službo pri sv. Krištofu. Slovesno ozalj-šana cerkev znotraj ln zunaj, mlaji s pomenljivim napisom, zastave, zbrano občinstvo, vse je naznanjalo zgodovinsko važen degodek za severni konec Ljubljane. S tem dnem imamo zagotovljeno redno vsakdanjo božjo službo in prejemanje zakramentov. Točno cb pol 7. na 1 udar zvona sta pripeljala ključarja Fr. Vidic j ln Al. Trink g. svetnika v lepo ccrkvico, kjer ga je pričakovalo zbrano občinstvo s svojim župnikom. Pevci so mu v pozdrav zapeli'dve kitici penarodele pesmi, domači župnik ga jo pozdravil s prižnice, nakar ja g. svetnik daroval sv. mašo pri mogočnem peiju ccrkvenega zbora. — Po osemletnem hrepenenju in neumornem delu smo dosegli prvi začetek našega velikega cilja.
lj Morilec trgovca Pipana? Glede vesti, da so prejeli morilca trgovca Pipana, ki so razširjajo po mestu in katero sta priobčila tudi »Jutro« in »Narod«, smo se informirali na me-rodajnem mestu in se nam ja pojasnilo, da se je pač ta zadeva intenzivneje obnovila, in ja odšel tudi zastopnik varnostnih oblasti g. Zaj-
Priroroča se specialna trgovina za
Otrsšhf: oaieiae in pIoBCltc
M. Krištolič-Bača-, Ljabijaaa, Mari frg 9.
Cerkveni vestnik.
c Otvoritev svetega leta 1925 v Rimu se bo izvršila z mnogo večjimi slovesnostmi kakor pred 25 leti. Sveta vrata glavnih rimskih bazilik se odpro danes 24. decembra ob 11. Sveti oče je odredil, da se bo ob tej uri slovesno zvonilo v vseh rimskih cerkvah; slovesno zvonenje bo trajalo pol ure. Otvoritve se bo udeležila vsa rimska duhovščina in razne verske organizacije; ljudstvo bo v procesijah prišlo k dotičniin cerkvam ln bo po dovršenem obredu šlo skozi »sveta vrata« v cerkev. Po odreditvi svetega očeta se bo obred otvoritve izvršil z isto slovesnostjo in z istim sijajem kakor je bilo običajno v prejšnjih stoletjih; leta 1900 pa je bil obred otvoritve znatno skrajšan. O nekaterih podrobnostih in o važnih papeževih izjavah bomo poročali v prihodnji številki.
c »Ossorvatorc Romano«, glasilo Vatikana, je po odločbi svetega očeta izročen »Društvu sv. Pavla«, ki ga je ust novll kardinal Ferrari v Milanu. Smer lista bo ostala ista; prav tako bo Vatikan še nadalje nadzoroval in dolečal politične smernice. Izprememba se predvsem tiče uprave. S tem bo vatikansko glasilo stopilo v ožji stik z italijanskim katoliškim tiskom in se bo bolj posluževalo modernega tiskovnega in časnikarskega napredka. Novo lastništvo upa, da bo posebno v svetem letu mogel list napredovati ter se bolj razširiti v Italiji in po vsem katoliškem svetu.
Izpred
sodišča.
Da pride do dela! »Gospodje sodniki«. Dve leti že hodim, postopam in beračim okreg in iščem dela. Na tem nesrečnem potovanju so me že ne vem kolikokrat prenočili v raznih policijskih in sodnih prenočiščih, pa vse ni n'č pomagalo. Orcžniki so tudi naravnost taki, da me ne puste do dela. Ko bi ga moral dobiti, pa me aretir. jo. Ne vem ali je to iz usmiljenja ali sem se jim drugače kaj zameril .. . Mislim pa, da imam tako smolo tudi radi tega, ker sem malo slaboumen. In res sem gospodje »en nr lo tenk«. Senat pa je bil drugačnega mnenja, ld ga je dobil na podlagi
raznih merodajnih poročil. Obsodili so ga radi potepanja in beračenja na 2 meseca težke ječo. Po prestani kazni pa ga bodo oddali na zadnjo Instanco v prisilno delavnico v Gradiško, kjer mu bodo končno vendar vtepli malo veselja do dela.
Huda lena. Marija Podlcgarjeva že precej priletna posestnikova žena v Sevniku, se ja sprla s svojim sosedom, že tudi starim možič-kom, Francetom Mihelčičem zaradi neke vaško stezice in jame za odpadke. Zena se je bila tako rnzliudila da je pograbila burklje z meter dolgim ročnikom iz bukovega lesa in je udarila moža po glavi. Ta pa je udarec odbil z roko pri čemer pa se mu je nalomila že stara kost v podlehlnici. Mož je imel seveda hude bolečine in starčku se ta kostolom seveda ne bo nikdar več brez zlih posledic zacelil. Zena ki je res precej jezična in tudi huda, je trdila, da je udarila ona starega sit-neža le po glavi, po roki pa ga je udaril njegov lastni brat, s katerim se večkrat spreta. Senat je obsodil hudo ženo na 1 teden ječe z raznimi poostrili, plačati pa bo morala bolnico, rfintgenisiranjo in šo razne druge stroške, tako da bodo te »burklje«, ki jih ja razbila starka na starčku sosedu vendar le precej drage.
fflai lii Rinjsa
znamka za pecivni pra-S e k in vanilin-sladkor je |$$ .Adria'. Zavračajte slične ^ a manj vredne izdelke.
Naznanila.
Bogat srcčolov je točka sporeda božičnfce, ki jo priredi prostovoljno gasilno in reševalno društvo dne 26. t. m. ob 7. zvečer v dvorani Mestnega doma. Pomembnost gasilcev in humanitaren namen prireditve zasluži našo največjo pozornost ter zelo mnogoštevilen obisk. Vstopnina Din 10.—-.
Podružnica sadjarskega in vrtnarskega društva v Ljubljani vabi svoje člane na redni letni občni zbor, kateri sc vrši dne 28. t. m., ob pol 10. uri dopoldne v prostorih Kmetijsko družbe na Turjaškem trgu. Dnevni red objavi g. predsednik pri otvoritvi. — Prosimo naše člane, da se udeležijo zbora v največjem šte-, vilu. — Odbor.
Društvo trgovskih potnikov in zastopal« kov za Slovenijo v Ljubljani opozarja ponovno vse člene, da se vrši redni občni zbor v nedeljo, dne 23. decembra 1924, ob 10. uri dopoldne v salonu hotela Južni kolodvor (Mi-lcliC). Istotam se vrJi na predvečer, t. j. dne 27. deccmbra 1924, ob 8. uri zvečer prijateljski sestanek članov.
f^arijozetno gledališče Čcskoslov. Obcc v Narodnem domu v Ljubljani igra na praznik sv. Štelana, 25. t. m., »Božična pripovedka«. Začetek točno ob 16. uri. Vstopnina dobro-voljna v kri'ju stroškov.
Odbor društva državnih uslužbencev za Slovenijo v Ljubljani poziva vse člane na redni občni zbor, ki se bo vršil dne 2. februarja 1925, ob 10. uri dopoldne v realki, pritličje, soba 6. Dnevni red v smislu pravil. — Odbor,
g Poravnalna postopanja. Poravnalno postopanje se ja uvedlo o imovini zapuščine po umrlem Henriku Primusu, trgovcu v Mariboru. — Nadalje se je uvedlo poravnalno postopanje o imovini Josipa Novaka, posestnika in neregistriranega trgovca v Trebnjem.
g Vpisi v trgovinski register. Vpisali sta sc nastopni firmi: Josip Ivančič, trgovina s suknom, Ljubljana; Anton Fras, manuiakturna trgovina in krojaški atelje, Selnica ob Dravi.
g Vpisi v ladrufni register. Vpisali sta so nastopni zadrugi: Zadružna elektrarna v Šmartnem ob Paki, r. z. z o.z.; Hranilnica in posojilnica v Veržeju, r. z. z o. z-
Občni zbor. Portland-cementna tovarna, d. d. na Dovjem, 10. januarja 1925.
g Obnova prometa na progi Sarajevo— Gruž. Iz Sarajeva poročajo, da je obnovljen promet na železniški progi Gruž—Sarajevo. Vse preostalo blago se je začelo zopet odvažati naprej. Železniško ravnateljstvo je dalo svojim organom navodila, kako jo v bodočo sestavljati tovorne vlake, da se ne pripete zopet slične nesreče.
g Tujo valute za osebne potrebe. Da olajša nabavo tujih plačilnih sredstev za osebne potrebe, ja finančno ministrstvo odredilo, da morejo pooblaščene banke in menjalnice tako našim državljanom kakor tujim podanikom prodajati tuja plačilna sredstva za njihove osebne potrebo do največ 100 dinarjev in sicer enkrat mesečno brez posebnega dovoljenja generalnega inšpektorata ministrstva financ. — Pooblaščene banke in menjalnice morajo vsako tako prodajo vpisati v register kakor tudi j vse estalo prodaje in postopati po čl. 4. pra-
vilnika o reguliranju prometa z devizami in valutami.
g Ukinjena carinama v Cmureku. Po odloku glavnega ravnateljstva carin je ukinjena carinarnica v Gornjem Cmureku in se njen delokrog dodeli glavni carinami v Mariboru.
g Naša trgovina z Avstrijo. V teku lanskega leta je znašal izvoz v Avstrijo 2328.4 milijonov dinarjev, kar predstavlja 28.93 odstot. vsega našega izvoza v tem letu. Avstrija stoji na prvem mestu. Uvoz iz Avstrije pa je dosegel lani 2238.3 milijona dinarjev ali 26.94 odstotka našega celokupnega uvoza. Tudi tu stoji Avstrija na prvem mestu. — V prvih 9 mesecih t. L je znašal uvoz iz Avstrije k r.ara 1203.1 milijona dinarjev ali 20.07 odstotka vsega uvoza. Iz teh podatkov je razvidno, da je avstrijski uvoz k nam letos manjši kakor lani, obenem tudi, da se je zmanjšal delež Avstrije v naši uvozni trgovini, ki znaša letos samo eno petino vsega uvoza. Za prvo mesto v naši uvozni trgovini se borita sedaj Češkoslovaška iu Italija.
Eorze.
23. decembra 192.4.
DENAR.
Zagreb. Italija 2.831-2.861 (2.859-2.889), London 311.30-314.30 (313.15-316.15), New York 65.70—G6.70 (66.45-67.45), Pariz 3.575 do 3.625 (361—365), Praga 1.995—2.025 (2.011j do 2.041), Dunaj 0.0925 -0.0945 (0.0932125 do 0.09525), Ziirich 12.83—12.93 (12.00—13). Dolarji 65—63.
Jutranja zvezda.
Napisal H. Rider Haggard. Iz angleščine prevel Peter M Čeruigoj.
(Dalje.)	52
»To je ladja solncnc^a boja Raja,« je zamrmrala Tua, »ki naju vozi po reki smrti v kraljestvo nad sclncem.«
Nato je zopet legla v blazine in nanovo zaspala ali omedlela.
Ko se je Tua zopet zbudila, je solnce jasno si.'alo in ob njej je sedela in tu'a Asti. Pred njima je bila pripravljena n.iza z izbranimi jedili.
»Povej mi, kaj se je zgodilo, dojilja,« je rekla slabotno, »jaz se čudim in ne vem, po kakem svetu potujeva.«
»Mislim, da po našem svetu, kraljica,« jo odgovorila Asti, »leda v oskrbi bitij, ki niso s tega svela. To gotovo ni človeška ladja in je tudi ne vodijo umrljivi ljudje v pristan. Pa jesti merava. Okrepčajva se, dokler imava s čim.«
Tako sla krepko jedli in pili, in ko sta končali, sta se drzni li celo stopiti iz ute. Ko sta se razgledali, sla opazili, c!a stojita na visokem krovu sredi velike ladje, da pa jo krov obdari z mrežo iz srebrnih vrvic, iz katere ni bilo izhoda. Pogledali sta skozi zanke in sta videli, da so bila vesla spravljena v ladjo, da so na jamboru visela velika škrlatasta jarira in da so veslači izginili, morda da se odpočijojo pod krovom, na krnu ladje pa je stal kapitan, belo oblečen in s krinko na obrazu, in za njim krmar, ki je Lil tudi zakrinkan, tako da nista mogli videti njunega obraza. Sedaj niso več jadrali na reki, marveč po prekopu, ki ga >e na obeh straneh obdr.alo peščeno obrežje, za katerim sc je širila brezkončna puščava,
Asti si je ogledala puščavo, nato pa se jo obrniL in rekla:
»Zdi se mi, da poznam ta prekop, gospa, za'caj nekoč sem se še kot otrok vozila po njem. Mislim, da je to tisti prekop, ki so fa izkopali stari faraoni in ga po padcu kraljev iz rodu Hiksov zopet popravili, ter da teče iz Fuba«'isa do zaliva, iz katerem plujejo pepetniki proti vzhajajočemu soln-cu.«
»?'orda,s" je odgovorila Tua. »Vsaj to je gotovo, da je to svet, v katerem sva se rodili in da sva po usmiljenju Amerovem in po moli mojega duha še vedno živi in no mrtvi. Pokliči kapitana tamkaj s krova, ir.orda nama pove, kam naju pelje v svcui čarobni ladi.«
Asli ga je poklicala, toda kapitan ni z ničemer pokazal, da jo vidi ali sliši. Potem je poklicala krmarja, a čeprav je bil njegov zakriti obraz obrnjen k njima, se tudi on ni zganil, tako da sta sledn ič bili prepričani, da so to duhovi ali že cd rojstva gluhonemi ljudje. Slednjič sta se naveličali ogledovali lep>o lariio in prekop in puščavo za n'iin ter so čuditi, kje sta in kako sta prilli tja, ter sta se vrnili v svojo uto, da se izogneta pekočemu solncu. Tam sla videli, da je v času njuno odsotnosti nevidna roka pospravila svileno ležišče in odnesla ostanke kosila ter na lepi rr.izi pripravila drugih iedi.
»Čudeži so godijo tukaj,« je rekla tua, ko je sedla v slonokoščeni stol z usnjenim dnom, ki je bil tamkaj pripravljen.
»Kdo bi dvomil o tem?.r je odgovorila Asti mirno. »Čudežno ie biio tvoje rojstvo; na čudežen nečin je bil faraon umorjen; na čudežen način sva se rešili v svrhe, ki jih ne poznava; na čudežen način, kakor pravijo ljudje, se giblje ves svet, le da tega ne vidimo, ker smo preblizu.«
Tua se je malo zamislila, nato pa je rekla:
>Ta zlata 'arija je vsekakor boljša nego hlev psa Abija in jaz mhim, da ne potujeva brez cilja. Vendar bi rada vedela,
kaj počne tisti duh, ki se je sam imenoval moj Ka, na prestolu Egipta in kako sva prišli na to ladjo ter kam ploveva.«
»Ne poizveduj, vse to re bo nama raz-odelo ob svojem t asu, in kar se mene tiče, moram reči, da se mi Abi smili, čeprav ga sovražim,« je odgovorila Asti suhoparno.
Tako sta torej sedeli v uti in g"cdali po puščavi, po pesku, po katerem se je zdelo, da plove njihova ladja, dokler ni solncc jelo zahajali, ko sta mogli zopet stopiti na krov. Nato sta se vrni.i in zaužili izbrane jedi, ki iih je bilo vedno v obilici, zvečer pa sta legli na posteljo in trdno zaspali, zakaj bili sta potrebni spanja.
Ko sta se zopet zbudili, je bil dan, čeprav ni solnce svetilo skozi oblake, in njih ladja je plula preko širnega in mrkega morja, ki mu ni bilo nikjer videti obrežja. Svilena uta nad njima je bila izginfa, namesto nje je slala koliba iz močnega cedro-vega lesa, a Tua in Asti sta se malo menili zanjo, ker sta že bili navajeni čudežev. Ker nista še nikdar doslej bili na razburjenem morju, so ju je lotila čudna omotica, v kateri sta tri dni in tri neči mnogo spali in malo mislili.
Nekega večera, ko je solnce zašlo, sta opazili, da je nemirno gibanje ladje prenehalo, da vihar, ki jih je ves ta čas s strašno naglico gnal dalje, ne buči več okrog njih. Stopili sta iz svoje kolibe in sta videli, da so prišli v ustje široke reke, tla na nje bregovih rastejo velikanska drevesa, ki so iztezala svoje dolge, krive veje v vodo, in da se med temi vejami skrivajo krokodili in drugi nevarni plazivci. Boli veslači so so zopet prikazali, in ker ni bilo vetra, so veslali ladjo po reki navzgor, dokler r.iso prispeli do peščenega jezika, ki se je iztezal v reko, in vrgli sidra.
Tedaj sta s! Tua ln Asti zopet zaželeli hrane in sta se vrnili v kolibo ter jedli.
Ravno končali sta bili obed in solnce je bilo naglo zašlo, ko sta se pojavila pred njima dva zakrita moža, vsak s košaro v roki. Asti ju je začela izprašovati, toda bila sta gluha in nema, kakor kapitan in krmar. Vsaj odgovorila nista, marveč sta sa samo ponižno poklonila in pokazala na obrežje ,kjer jo Tua opazila na skali plam-teč ogenj, čeprav ni vedela, kdo ga je za-žgal.
»Povedati hočeta, naj greva z ladje,c je rekla Asti. »Pojdiva, kraljica, za svojo usodo, njuna volja bo prava.«
»Kakor želiš,« je odgovorila Tua. "Gotovo niso naju brez namena pripeljali semkaj.«
Odšli sta torej s človekoma na rob prekrasne ladje, zakaj mreža, ki ju je poprej obkrožala, je bi a odstranjena, in sta tamkaj našli prehed, položen na ladijsko pobočje do obrežja. Ko sta stopili na to brvi-co, sta jima zakrita tovariša izročila košari, se potem ponižno poklonila in odšla. Erž ko sta dospeli na breg, komaj da sta se z nogo dotaknili tal, so brv potegnili nazaj in velika vesla so se jela zopet potapljati v kalno vodo.
Ladja se je zasukala in trenotek pozneje je bila že sredi reke. Na krnu je stal kapitan in na krmi krmar in obadva sta bila v svetlobi zahajajočega solnca kakor v plamenu. Tedaj pa sta, kakor po istem nagonu, oba dva moža potegnila krinki z obrazov, tako sla Asti in Tua za trenotek vi. deli njuno obličje — in glej, obraz kapitanov jo bil obraz faraona, Tuinega očeta, in obraz krmarjev je bil obraz Mermesa, Astinega moža.
^ En sam trenotek sta ju gledali, nato pa ?e črn ob'ak zakril umirajoče solnce. in ko je zopet izginil, jc ladja bila odšla kdo vo kam.
Curih. Rokrrn.l 7.775 (7.725), BerUn 1.228 (1.229), Italija 22.10 (22.22), London 24.18 (Ji.29), Ne\vyork 515.70 (515.80), Pariz 27.75 (27.75), Praga 15.625 (15.6375), Dunaj 0.00725
do 0.007""}).
Dunaj. Devize: Belgrad 1070, Kodanj 112451, London 384.000, Milan 3,32, Newyork 70.93i> Pariz 3827, Varšava 13.590. Valute: dolarji 70.460, angleški funt 332.200, franccski frank 3795, lira 3000, dinar 1066, češkoslovaška krona 2130.
Praga. Lira 145.75, Zagreb 50.875, Pariz 182.75, London 159.675, Newyork 33.90.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljublj: na. 7 odstot. investijsko posojilo iz leta 1921. 65 (denar), tobačne srečke iz leta
1888. 80 (blago), Celjska posojilnica, d. d., Celje 210—212 (zaklj. 21-), Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana 224 (denar), Merkan-tilna banka, Kočevje 124—132, Strojne tovarno in livarne, Ljubljana 130—147, xSplit«, anon. društvo za cement Portland, Split 1290—1300, 4 in pol odstot. kom. zadolžnice Kranjske deželne banke 89 (blago). — Prihodnji borzni sestanek se vrši v pondeljek, dne 29. t. m.
Zagreb. Hrvatska eskomptna banka, Zagreb 111—112, Hrv. slav. zem. hipot. banka, Zagreb 59.50, Jugoslavenska banka, Zagreb 105, Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana 224, Prva hrvatska štedionica, Zagreb 890 do 900, Slavenska banka, Zagreb 85, Dioničko društvo za eksploatacijo drva, Zagreb 72.50, Hrv. slav. d. d. za ind. šečera, Osijek 760 do
770, Narodna šutnska industrija, Zagreb 55 do 56, Našica 40, Guttman 735, Slavonija 67, Trboveljska premogokopna družba, Ljubljana 425, vojna odškodnina 127—130, 7 odstot. inv. posojilo 65—66.
Dunaj. Alpine 390.000, Groinitz 153.000, Kranjska industrijska družba 825.000, Trboveljska družba 460.000, Levkam 180.000.
BLAGO.
Ljubljana. Les : Deske, 20, 25 mm, 4 m dolžine, I. in II. vrste, fco meja 650, 665; plohi 40, 50 mm, I. in II. vrsta, fco meja (545, 660; parketne deščice, bukove, II. vrsta, fco meja za m2 37; trami 4-4, 4-5, 5-6, 5-7, 6-8, fco ineja 385, 400; bukova drva, .1 m dolžiue, napol-
suha, fco nakladalna postaja 3 vag., 25, 26, zaklj. 25. Žito in poljski pridelki: Pšenica, domača, fco Ljubljnna 435; pšenica bačka, par. Ljubljana 485; koruza, umetno sušena, def., fco dom Ljubljana 215, 220; koruza nova, fco slavonska post., gar. 3 vag., 185, 190, zaklj. 190; oves bački, fco bačka postaja 300; laneno seme, fco Ljubljana 700; moka pšenična, 0, bačka, fco Ljubljana 715. Stročnice, sadje: Fižol ribničan, očiščen, b-n, fco Postojna trans. 475; fižol prepeličar, očiščen, b-n, fc oPostojna trans. 550; fižol mandolon, očiščen, b-n, fco Postojna trans. 450, 480. — Prihodnji borzni sestanek se vrši v pondeljek, dne 29. t. m.
Novi Sad. Pšenica 417.50, koruza 185 do 195, oves 300. Položaj čvrst.
NA STANOVANJE
sprejmem gospoda. Na bv v upravi lisla pod št. 8118.
la suhe hruške
ligovke (maslenke) kupuje vsako množino (tudi vagon-sko) proti navedbi c-m: in množine JOŽO KOVAČ — Ljubljana - Rudnik štev. 53.
PRODA~ S E:
kobila z opremo, za-:rav-ljiviek, dira, kočija, 2 pisalni n:i i, 2 decimalni tehtnici z uteži. - Naslov pove uprava lista pod štev. 8907.
m
za rejo, 3 leta stara, p r o -d a m. - Poizve se v eo-evl GRAŠČINE NA KODET.JE-VEM, Mos'c pri Ljubljani.
Mmi o u
sprejmem za vsa hišna op-a-vila. - L. MATJ4N, valini m in, Fužir.c — Sp. H.ušica.
Trgovina,
Vzamem trgovino s stanovanjem takoj ali pozneje v r.a jeni. Pisrrn orosim na im-a vo pod »Tigcvina ši. 8095
"STA
Stanovanje v Mariboru
ZAMENJAM za stanovanje v Ljubljani. - Naslov pove uprava lista pod štev. 8080.
Reitavraterjl, gostilničarji, ho'clirji, vrtnar'! ali ljubitelji vrta, POZOR! Na-
podaj je ugodno HIŠA (vila) s kompletno vrtnarijo v Ljubljani. — Naslov pove | uprava lista pod »Doblčka-I nosna vrtnarija« štev. 8073.
IŠČE SE za vc"jo, zelo dobro hišo v Ljubljani
PRVA SOBARICA
katera opravlja samo bo!j*a in lažja dela. V poštev pridejo le dekleta z večl tnimi spričevali. Plača zelo dobra. 1 Naslov v upravi pod 8078.
Sprejme se v vseh strokah in več strojih izvežbana
PLETILKA
kot prva moč, zmožna sama voditi obrat, (s kavcijo imajo prednost). Vsa oskrba v hiši. — Ponudbe z navedbo plače in znanja na up-avo »Slovenca« pod šifro: »S al-eo mesto« štev. 8057.
OB 25-LETNICI!

«
rej s a ciuspoucna
prk'na in vestna, išče slur-bu kot samostojna gospodi-r.ja pri holjSem samost. gospodu ali dami. Nastopi po Novem letu. Gre tud: na deželo. - Ponudbe pod ši.'ro »Vestna« na upravo lisla.
j za vodo — K. Widir.ayer
Priporočam kot najprimern. darila za Miklavža in Božič: Vse vrste perila, volneno pleteno blago, manufakt. blago, venčke za neveste, opravo za novorojenčke. — Abtahe (peče: edina zaloga), kravate, nogavice itd. Pri i večjem odjemu prim. popust
OPREMA za KONJE
se ugodno proda: 1 par gala oprema, 1 prs-a in kabriolet in 1 sapi za šest oseb, dalje 2 konj-ki sedli, v komisiji pri F. STUPICA, Ljubljana, Slomškova ulica.
9
se bodem šel slikat za legitimacijo? — Gotovo v fotografski atelje KUNC FR., Ljub'jana, Wol!ova u!. Tam dobim slike najugodnejše!
-ir	v	veverSae,
Koze »s*
T	podlsjicne
in vse druge, od d i v j a č i n , kupuje v vsaki množini
D. ZDRAVIČ
Ljubljana, Sv. Florijana ul. 9.
z večletno prakso, išče me-s!a v trgovini z meš. blagom ali galanterijo, najraje v Ljubljani ali v večjem kraju na Štajerskem. Nastopi lahko takoj. Reference ugodne. - Naslov v up-avi »Slovcnca« pod štev, 8045.
fc pride u fMoi\
naj ne zamudi obiskati mojo trgovino z najboljšo emajli-rano - pločevinasto POSODO, kakor tudi porcelanasto in stekleno robo. ■ Cene zelo ugodne — prepričajte se!
A. VICEL — Maribor, Glavni trg št 5.
Iruoveljshl
drva premog
Kohs
aitif cšiil premog sltzushe brlhete
dobavlja bLIRIJA tu Kralja fetra trg tt. Tel. 220 Pli6!lo tufli na obroke.
Froto hišo
z vrtom in del gozda v Sp. Dupljah št. 21 pri Tržiču. -Jarez Košnjek - Radomlje št. 26 pri Kamniku. 8076
HOTEL
velika jednokatna zgrada sa krasnim parketiranim sobama, u prizcmlju restaura-cija i kavana, veliki vrt, odjel za karažu itd., sve u novom stanju, bez inven-tara ili po sporazumu sa inventarom, u dobro posje-čenom kupalištu Krapinskim Toplicama,
D. Zalaznlh. LHitillana, Mlrjel.
Elektrotehn. podjetje A. ARHAR in drug, Spcd. Šiška — Jernejeva c. št. 47.
Prevzema vsakovrst. elektr. dela, gradnje manjših elektrarn in inštalacij ter vsakih daljnovodov po najnižjih cenah in točni postrežbi. — Garancija!	Garancija!
uz povoljnc platežne uviete za Din 1,253.030.— Nakoi osobnog pregleda stupa u pregovore vlastnils
FRAN JO JURKOVIC, Krapinske Toplice.
Prva hrv. tvornica splam, suše nega mesa in masti
I. Imfori-i siinvi i i
Pstrinja.
Generalno zastopstvo za Slovenijo
m
Ljubljana, (ei$ Maribor.
pristno norveško
za oslabele otroke in odrasle
priporoča
Lekarna dr. G. PiccoJi,
Liublara, Duna?ska cesta.
„pri zlati lopati" ;
trgov na z žaleznino S
Ljubljana, Val vazorjev trg 7 (pre) Hammerschmldt)
priporoča svoto Bogato zalogo raznovrstne zeleznlne ter tudi prvovrstni dalmatinski „Fortland cement" po nizki ceni.
OKRASKE za božično drevo
svečice, božične in novoletne razglednice najceneje v veliki izbiri IVAN BAHOVEC, Sv. Jakoba trg 8t. 7.
"Stanovanje
iz dveh sob v novi ali stari hiši, tudi velika mesečna soba se išče za takoj. -Ponudbe pod »Dobro pla-čilo« na upravo lista.
3~KARTOTEK - omare
(Quart, predali 32X27X5*. centimetrov) z 8, 12 in lj predali, iz trdega lesa, s« prodajo. So v shrambi pr* g. I. MATHIAN, Ljubljana Dunajska cesta.	8002
U
r. z. z o. z. v LJUBLJANI, Kongresni trg št. 19,
knjige in slikanice za otroke in mladino; šolske in pisarni ke potrebščine v bogati izberi, zlasti še pisarniške garniture in leposlov. knjige, tudi inozemskih založb, pisemski papir, vse najfinejše risalno orodje itd. — Za božično drevesce nakit in jaslice.
Zahvala.
Vsem, ki so spremili na poti v večnost našo nadvse ljubljeno hčer, sestro, svakinjo in teto
šolsko sestro in učiteljico v Mariboru
se na:ickreneje zahvaljujemo in kličemo Bog plačaj! — Posebno se zahvaljujemo preč. duhovščini šmihelski, oo. frančiškanom, oo. usmiljenim bratom, vodstvu obeh deških in dekli-kliških šol ter ljubeznjivim tovarišem in tova-rišicam; zlasti g. Gradu za v srce segajoči poslovilni ^ovor in pevccm za ganljivo žalostin-ko. — Končno se zahvaljujemo vsem, ki so s cvetjem posipali drago rajnko in z venci olepšali zadnjo njeno pot.
Šrnikel pri Novem mestu, 23. dec. 1924.
LJUBLJANA
MESTMI TRG 8
Žalujoča rodbina ZNANC.
i galoše i aviterji 8 gamaše „i rokav.ee * stezniki s nahrbtniki I nočne 3rajce 8 snežni čevlji I vezeno perilo „« povojao gatnftše « aamsko jopice .« volnene jopice . 3 otroške oblekce . 1 gumbi za manšete . batistasto perilo . i naramnica, podveee i športne potrebščine 4 volnene trisot - hlače « otroško T etra-perilo .1 mošUe športne čepice J kuhinjski predpasniki 8 volneni ln svileni šali » cele opreme za novorojence
Prepričajte se o cenah v mojih izložbah!
Gi Ji
hlače I čepice 8 br.sače t
StnkeJ LJUBLJANA
žepni robci 8 MESTNI TRG 8 perje in puh I vezeni robci 8 svilnati robci S kopalni plašči S lutranje čepice ». volnena čepice 9 oviat3iki;manšetc 5. kombineze za dame B. flanelaste srajce B. predpasniki za dame U. volnena trik ot - krila i. moške volnene jopico i lini otroški vozički » sviiena spodnja krila i. velika izbera kravat 9 prištelo Jagerjevo perilo I precitiskarfja za roOna dela I
Tvrdka je bila ustanovljena leta 1666.
iHBt
Globoko potrti žalosti naznanjamo vsem sorodnikom in znancem, da je naša dobra in ljubljena mama, odnosno stara mama, teta in tašča, gospa
danes po daljšem trpljenju, večkrat previdena s sv. zakramenti, boguvdano izdihnila svojo blago dušo. — Pogreb nepozabne rajnice se vrši v četrtek dne 25. decembra t. 1. ob 4 popoldne izpred hiše žalosti, Sv. Petra nasip št. 13, na pokopališče pri Sv. Križu.
Svete maše zadušnice se bodo brale v več cerkvah.
Ljubljana, dne 23. decembra 1924.
ŽALUJOČI OSTALI.
5 | s t
Vsemogočnemu se je dopadlo poklicati k Sebi v boljše življenje našo dobro mamo
ki jc danes po velikem trpljenju, previdena večkrat s svetimi zakramenti, izdihnila svojo blago dušo.
Pogreb predrage bo 25. decembra ob 4
popoldne.
Vsem, ki ste jo poznali, jo priporočamo v molitev in blag spomin.
Brezje pri Dotu, 23. decembra 1924.
•«111 ».IHm.111..
na
Velikanske podgane so napadle zadnje dni na poti v Ameriko velik parnik, tako da je bilo na stotine ljudi v nevarnosti. Slučajno pa se je nahajal na parniku zastopnik »KEMkNEGA ZAVODA ZA UNIcEVANJE MRČESI: PODGAN, MIŠI IN ŠČURKOV«. — ki je s svojim kemičnim sredstvom uničil vse podgane ni tako rešil ljudi strašne smrti. Povrnil se je nazaj in se nahaja Poljanska cesta 12, Ljubljana, kjer se sprejema naročila.
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem nadvse tužno vest o bridki izgubi naše najdražje, predobre mamice, stare mamice, sestre in tete
•III:
\m\
:Hf:

katera nas je po dolgi, mukcpolni bolezni v 79. letu starosti, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, danes ob 5. uri pop. za vedno zapustila. — Sv. maše zadušnice sc bodo brale v različnih tukajšnjih cerkvah.
Kamnik, dne 20. decembra 1924.
Zahvala,
ŽALUJOČA DRUŽINA.
mladega
nfcilgcitincga gospoda
ki hi imel veselje naučiti se vkuhavanja ln kandiranja SADJA ter vkuhavanja SOČIVJA. Prednost imajo nc-oženjeni. — Nastop bi bil z novim letom.
KONZERVNA TOVARNA »GLOBUS«, d. d. na Vrhniki pri Ljubljani.
Za premnoge izraze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ob priliki smrti in pogreba naše nepozabne sestre in tete, gospe
Marlane Zadnikar, ro|. Huhad
kakor tudi za poklonjene krasne vence in cvetje se tem potom vsem najprisrčnejše zahvalimo.
Posebej pa nas veže dolžnost zahvaliti se Pevskemu zboru Glasbene matice za v srce segajoči žalostinki, Ljubljanskemu prostovoljnemu gasil, in reševalnemu društvu, Gledališki upravi in članom gledališča, zastopnikom oblasti, uradov in korporacij, stalnim gostom in stanovskim tovarišem, končno vsem, ki so našo nepozabno po-kojnico tako mnogoštevilno spremili na njeni zadnji poti. Ljubljana, dne 23. decembra 1924.
Joško Hubad, posinovljenec. — Matej Hubad, brat. — Marija Podgoršek, Ivana Sešek, sestri.
Ob smrti naše nepozaMjene in dobre mamice, gospe
Ane Potočnik roj. Adamič
se nam ie izkazala od vseh strani tolika naklonjenost, da se čutimo dolžni zahvaliti se najtopleje vsem za vse. — Posebno zahvalo pa smo dolžni vclecenjcnemu g. dr. Derean ju za lečenje, preč. p. dr. Gracianu za dušno tolažbo ob priliki njene bolezni, gospej IIočc-varjevi za podporo v težkih urah, dalje preč. duhovščini, potem oficir, zboru tuk. s-oJntš-nice, društvu Kamnik, g. dvor. svetniku dr. Ivo Šublju, g. glavarju Kctcju, uradništvu itd. za spremstvo, gg. pevcem in mestni godbi za tolažeče žalostinke, in vsem, ki so se udeležili zadnjega spremstva in nam tudi na kakršenkoli način skušali ublažiti našo neizmerno žalost. — Ilvala vsem!
Kamnik, dne 22. decembra 1924.
ŽALUJOČI OSTALI.