St. 14 V Gdrici, v cetvrtek 3. aprila 1873. Tecaj m „Soca" whaja v*ak cetvrtek in velja s poito preiemana aU v Gorici na dnw poBiljana za druinlwke polit. drtiMvii .Sofia"; Vse kto......• 1' •S.Pol leta.......-'. - Cet7rt Uta . . . . . .. 1.10 Za ixttirnzatoiilm: '^¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦^ Vae leto ...... f. 4.fiO rollcta • ... • ,. 2.M C'etvrt lota .... „ 1/20 P»8tti»t?znc Stovilke so dobi vajo po 10 soldov v Gorici pvi I'uternoUiju in »So-narjn; r Trstu v tobakarnicah „Via AA ftlve.We 1TJ)" in „Vfo ddla cawrma t>0Ci. Glasilo slovenskega politfcnega Pri oznaniUh se jjria&uje za navadn» tristopno vrsto: S kv., ci: so tiska 1 krat 7 ,. ., „ >t 2 krat ti „ „ „ ,. 3 krat. Za veSe fake po prostorn in' vsak put So kv. za ktilok. Narognina in dopisi nai se blago* voljno poSiljajo urcdniku: ViUorju Bo-lencn v Gorici, Con. dolCristo 186 blijso Siviiwkega trga kder se nahaja tudi nprav-nistvo. — Bokopitfi so ne vraoajo; dopisi naj se blagovoljno frankujejo. — Dolal-cem in drugim nopremoinira se narotfnina snife, ako se oglasc pri uvednistva. za brambo naradnHr pram P. T. gospodom narocntkom! Tisti gospodje, ki nofcejo biti veL narofaiiki na- Sega lista, naj nam Trnejo to gtevilko, ker dragade jib bomo smatrali kot nadaljuo narocniko; ob enem pa tudi prosimo, da nam posljojo zaostalo uarooaiuo. __________ UredniMvo. Narodnost pa vojaStvo. m. Yideli smo, da so skovo pri vseh naiodih v sta-rodavnosti vsi za vojaStvo zmozni mozjebili tudi zares vojaci. Ti so biii v oro/ji in pod oatro vojaSko postavo le ob dasu vojne, sicer so &»v«.»li kot svobodni drfcav-Ijani. AH uie v tisti dobi, toda le pozneje so zaceli bogatinei, mehkuzui omikanci in drugi odtegovati so vojaSfcvn s tern, da so natnestuike plaoevali, in f teku easov se jo sistema oboroienega ljudstva spro-rnenil v sistemo stojece in placane vojske. Filip macedonski in njegov sin Alexander vchki sla imela vecid*d stojece armado; taku tudi rumki Cezarji in lot garda so razsajali glasoviti pretorijauci. V sredtijem vuku je pri sUriU Nemeih in drugih nurodib fevdalsUo in viteztvo izpolrinilo ljudsko vojastvo; vitezi konjiki so bill jedro vojske, pe^aci pa najeti moLje, ki so za denar sliuih (Soldner). Po koncaui vojni so se raz-pu§6ali, potem vedkrat tudi po de/.eli rop ili, doklei* se nijso dali zopot kakeinu drugemu kralju ali vojskovodji najeti. 2iveli so namred od vojne, kakor rokodolec od rokodelstva in bojevali so se, kakor najemmki brez tiomoljubja, brez navdusinja zt d&movino ali kako idejo. Francoski kralj Karol VH. jekta 1445. pr?i zopst vpeljal stojefio, sicer majhno araiado, na Ruskeni pa Peter veliki strelce. Po SO btni Tojni so zaSeli stojece armade povsod vpeljavati, to je: dr/.ave so jennle vojake izmed last-nega narotla, ako so pa hoteli Se drugi pristopiti, vzeli so jib. Se le ?ehk» francoska prekucija na koncu po-pr^jlnjega stoletja je proglasila in dogimla nacelo, da LISTEI. KNEZ JOSIP all GOOOVNI DAN. Zgodovinski obraz gospodske nravnostu Splsal ¦l^n. Jioa. MLransevakl* - (Konec) Pogledimo zdaj, kaj se godi z dragim, hrepene«5a priuakovanim in Ijublj-nim ffsolennizantom.tt Po obedu pri kralji je knez z bolno glavo i»il priiel domov — v 8vojo palaea pod kositarjem, pogl«dai se v zrkalo in zazeval j# nekolikokfat, ko se jo bl spomail, kako se je. v velikej, a posiljenej drusdini zdolgoeasil, in - po-zvonil jc hiSniku. «Alfonz!tt — rakel je, ntakoj koga posij k raoje-mn strijeu vladikt id oznaoi rau, da zaradi oekake bo-leknosti ne morem priti k vederji, ki je meni na ljubo sklenil dati jo. Gostje brezi mene lehko jede io pijo ua moje zdravje! Pocedt, da me glava boli, bole no-ge, rebresa... povedi, kar hoces, samo da me sel iz-govori, a jwsteuo opravi6i.a »^Vse Be zgodi po va§ej 2elji!utt nPripravi kodijo brezi grbov in sluznik pojde z inenoj brezi syoje „H?reje.a Necem, da bi vse mesto zaalo, kam idem: pojdem v Lazanke, Kako je ta «i-via dolga in kako huda, tako da bi clovek re« lebko je vsakemu dr/avljaou domoljubna dolznost, ne samo davke placavati, temuc tudi osobuo Rluziti v vojski. To oafolo je najpreje v republikali, pred kratkim pa po vseb diiavah obveljalo in tako premagalo, da so po Evropi dr2avo in prav po ijiitfokih poslancih izrekle; vseb dr^avljanov dol2no«t je stopiti v vojsko. To je pravidno polilicuo nafielo in je vebkih koristij. Svobodni drzavljun mora namrec djansko se ude-leievati javnih opravil. Kedo bode pa tajil,daje stra-zevati za javoi mir, da je posebno domovino brautti v vseh nerariiostih, ena prvih driavljanskili dolinostij! Saj je vse to pogoj driavne varnosti in njenega ob-stoja, Pravi6nost pa tirja, da nosijo bremena vsi, zla« sti bremena, vsled katonh se lehko zgodi, da Irtuje clovtsk zdravje, kri, calo zivenjo. Ako so v tern obziru vsi euaki, nihee se ne more in se ne sine potem pntozevati, da^krivico trpi, Dru-g«aa je bilo popreje, ko je moral reaidel ubogi ? ar-mado, bogatinci pa, kuterim vurnost v dr^avi najved hasne, nasli so 100 potij, da so se znebili te doUiio-sti; nasi plouienitazi, nasledniki nekdanjib vitezov pa so celo prosti biti vojastva. Pravidno je le to, da so ali vsi cdr2avIjani, zavezani sluziti v orozji (v Svici morajo nezino/oi za vojastvo, in bivajoci na tujem po preino/.enji celo posebni vojaski davek placevati); ali da se nabira vojska le po proslovoljcib, kakor je Se dan danes ua Anglezkem navaduza armado na subem. Obuna ta dol^nost stopiti v vojasko slu2bo pa nij samo pravicuo nacelo, nmpak, tudi koristno jo v vec obzirih. - Ona koristi vsem mladenicem in mozem, kajti te vaje ja&jo telo, ki postaja vedno bolje gibfinoj orozje vekSa pogum in mozki ponos, in clovek se privadi re-da in pokorsine; ker vedkrat marsira, ved vidt po do-movini, in bistri ura; veliko skasi, in skusnja ga na-redi iz mladenida zrelega moza. Ona koristi armadi saini, ker v njo stop!jo skoro vsi omikanci za vec ali manje casa, in prav po njdi, ki stopijo pocasi na visa mesta, odstranijo so vse stare barbarske navade, kriva na&ela. grdo, vojastvo skrunede psovanje. Qui znajo omikati in kar je tako vazno, navdu§evati vojako. Kaj zamoro inteligenca v vojski iu vojni, naj novej§i dokaz je Pruske zmagoslavna armada. Do 40. leta je tarn vsak vojak, prva tri leta v liuiji to je v stojeei vojski, potem stopi v prvo iu po- zmrznill! - Ce kedo pride, povodi mu, da sem bole-hav in torej nikogar ne puscam k sebi, ko bi tudi kralj pris-il. Rad bi vendar enkrat vsaj bil sam brezi tega tru§{\ in brozi gnjece, ki je zoierom okrog mene." Hismk odide, knez pa se zamisli. Tc je bil blag mozak, lep, ognjeu i.i smel. Priroda ga je hda nada rila s telesom, ki je mogocno duso nosilo v sebi, — duso pa mu je dala tako, da4 se z nieemor nij oskru-nil v svojena kratkem, ali S^livnem Jivenji. Le ta sla-bost ga je tlacila, da ju rad imel krasni spol. Sludaji so nenadm — ali, vprasaj, kdo se* ne u-trinjajo. Ljudje mrjo vsled cvothSke voajave in v«led majhne jeze, Sesto je nesreca neznatnih tnalostij ua-stopek. — 0, tudi zenstvo lehko zmotavdi cloveka, lehko pohujsa in pah no v nesreSo! A knez Josip se je pona&al s tern, kedo bi ga mogel podkupiti; dosti je bil poSten, kreposten; kedo bi ga bil vjet v mrezo; dosta je bil stanovit: kedo torej bi ga bd oraajal, a sicer je pokojil svojo kri, ter se zeustvom ponasal se raji, nego pa, da bi bil dajal so mu zapletati v mrezo. - Nikoli se n;j zunil; rad je imel zenske, ali le tako, kakor uzitek, obleko ali konje; kazal se jimje, da jih resnicno cesti, pa se jc posmehaval jim po s}rani. Ta mozak je bil svojega oasa obraz in njegovega 6utja clovek je bil tacas lehko srecen, ce je le sam hotel biti. Skoda je bilo tebe, zlato 03emnajsto stoletje, Voltairove modrosti vek, vek vesoljne nevere — in iz-vor vsakojake hudobije! Knez Josip je rad imel 2enske, te so rade imele pa njega; knez je bil mlad, bogat, destitljiv, ljubeznjiv in uljudeu. Trgale so se za-nj: kne& pa je posmehaval zneje v drugp deielno brambo ne glede na stan, ali ua to, ali je o2enjeu ali ne. Pri nas pa H zmirom ljudstvo nusli, da je ozenjon moJi, kakor PreSirnov re* krut pravi, le za dom in bubo, in da nij za vojno, kdor je nodil po Solah. Dalje koristi mnogo ta sistema do-movini no &amo s tern, di dobi za brambo vse svoje krepke moci; ampak tudi s tern, da se v takem voja-§tvu zmirom bolje zbuja in krepi domoljubje; Ce jo res, da clovek toliko raji ima, in bolje oeni to, za kar je trpel ali celo kri prehll Gotovo ne sme ta vojadka nnredba slabiti in po5-kodovati ljudstva delavuih in produktivnih mooij, kajti na mesto dizavo krepiti, braniti in slaviti, bila bi • Lasoma uzrok njenega vedno veCoga uboftta, in konofi-cno njene pogube. Zatorej se mora vse tako urediti, da stane armada ob casu miro, kolikor je le mogoco malo, in da so u2o izmjene moct doma pvi delu, in. zadosti je, da so do katerikrat sklicejo v ponavljajoce vaje, To nalogo so prav srecoo roSili drzavniki u*e davno v Svici in na Pruskem od lota 1813. sem. Tudi pri nu jemlje nova postava ozir na vazno to okol^ nost, vendar pa je pri nas vse le zafotek in pravo nacelo nij §e predrlo ne vlndnih, vojaSkih in ne Ijud-skib krogov. Po vsem tern se vidi samo po sebi, da no govori-mo ob obCni vojaski uoUnosti v zmislu, v katerem je bila praktiono izpeljaua v nasi vojaski granici. Tarn so bili za cas celega iivenja poivrzoni vojaski postavi in disciplini vsi mozki, in vojaski sodniji tudi zenske in otroci. V zmislu ljudsko vojske pa veija za vojake vojna postava le za cas, katerega so poklicani. v orozje, ves drugi cas je vsak svoboden drzavljan, in tako urejene armade gotovo nemorejo nevarne biti svobodi, temved so jej §e ugodne. Yelika korist izhaja iz tega narodnosti posebno v drzavah ki obsegajo ve5 narodov. Ce je toliko, v yoja-stvo poklicanib, in ce se mora jo vsi ti kolikor mogoco izobrazevati, preoesparaetno, celo uemogoco bi bilo, od toliko moz tirjati, naj so v majhnem casu naucijo ka-kega tujega gospodujocega jezika. Zatorej se morajo v taki diiavi za vsak narod ali narodic* prestavtti vse vojasko postava (reglemeutsj, in sploh vazneje, ¦ voja-stvo zadevajode bukve, moral bi vsak narod imeti svoj voja§ki Casopis, in se ve da morajo dnevna povelja pi- se jim skrivoma, le ocito v prico sveta je rad imel jih. Sramezljivost je lacus ljulem bila samo dozdelaost. Knez se odpjlje v Lazanke in na poti je na ne-koliko tueuotkov stopil v nekovo hi§o v nekej ulicK V tistej hisi v prvem nadstropji je v lepih sobah bivala gospodieina S,.„ Morda ne zuate, kakova gospodidina je bila to? Gledaliscarioa je bila, jako lepa. in pri-jetna stvar. Zahaljen v dolg siv p!asc, na glayi z rudeco,- se zlatom vsito in ua oci pomaknjeno capko je knez stopil v hje bivaliSce. Gospica S.... je sedela na blaziojaku, v roci im9la kitaro, oblecenaje bila belo z modrim pasom moder je tudi imela trak v.laseh nad dragim grebenoni. Vsa, |e bila krasna, nosek jeimela malo navzgor zavilwai, ooij je bila prekanjenih. sicer je bila saljiva, BmeSne, tenka, s kraika: nekaj srednjega je bilo meju ptico in Bfiguricott, piesoco na jaslickih. Urno jo knez stopil v sobo, nij sael ni 6apke zglave, ni plasca nij odloz-1; ognjeno je strmel v devo in povprasoval je: „Ali bodes igrala dnevi?" fln0h! oh!au — krikoila je gledahscarica na vi- -dez prestraSena, ,Boh! kako oein se vas ustraSila, mi-lostivi koezl Tako mi je zacelotleci sreel Menila sem, vedigabog - kaj se je zgodilolaa % ' V : „No, no, povedi najpopreje,8 — rekel je. knezi ra* nestrpno topotnil z nogo, „ali bodeS dnevi igrala r gledaUSci?" „nPac, railostivi kuez!rtB sane bi'i v vojikom raxumjjivi be«edi. Tods pri na* je bilo do zdaj in je $a vse to le v nemscnu iz- P0JaR>es da prestavljajo pod&staiki te ukaze, da raz-lagajo regelmwite ia dra^ reci vojakom v njihovih jezikibi, ali kakSua grda meSaoica s > to usttnene pro-stave, o tem vemo kaj poredUt najholjc mi bloteaci. I\.s!oSati naSo kranjsko ,,regiment5prano* z asti pn va-jah noviqcev je kaj snwSuo »n temvise zalostn pa nasim our.kanim mladenidem v vojaski obi. ki, stare grebe odpr.iviti m pokazati pri razuovrstuuin poduku »n posebno na delu kake trump, kako jedrntto in lepa sj da p» na§e go-voriti. . , . . . . Tudi v privatnili pogovorih v ka«arti', krdmj, na aprehodu je pritka pokazsti wwnj" iws ga, jezdca, celo v str.izui sobi, tfw vojaki navadno *i pravljiee pripovodujejo in Sa'e uguijajo, pa hi Ihko kaj sami brali, all pa poalusali brati inajhne vojasko razprave " V teh obzivih so najvea storili Madjari ia Hrvatje, ki iraajo pri dezelni brambi uelo koiaando y narodnem jeziku, kar je steer dobro, toda ncobhodno poirelmo ny. Res je tedaj po vsem tem, da je obdiio dnlznost v vojski sluziti, narodnostim ngodna. IV. Ako pa prerawlirao, kolik* lozi in torej s fciliko vedira veseljem in u*peh*m bi se vojafci ucdi in so urili orozjo sukati in manovrovati, fcohtei Hi pridobili za givenje po izatopu, ko bi se narodnostiin daio vse, kar jun gre; jasno je, da bi vse to uajboije ftoristilo, a nikdar skodovalo vojasltvu samemn. To izpoznavsi je dotidui viSi p»/eljnik pohvalil itotnika gospoda Komelja, nasega d unorodca, kateri je nekaj vojaskih postav iu udnih pripomodkov posloveoil. Mi izrekamo gorko zeljo, naj bi on i» So drngi gos-podje nadaljevali; in naj bi jih vlada podpirala v tem domoljnbnein delti. Naj bi se skrbelo tali za,to, di bi imel vaak narod lastne voj»ske pesni, saj vem» ko-Hko ate zmagavati poinagale tlve pesni: fraucoska Mar-aeillaiie in nemika: die Wacbt am Rbein. Taka Yojaska uaredbav mora pa najbolje usuuna biti nam Slovencem in Cobom. Btvamo namrec na zapadai raeji Avstrije, in meji pa Cehe in Slovence navdu§ila ob cas'i sovrazadi napadov, da bodo goredi za njen obstoj se svojimi teiesi kr.li svoje in ojene meje. Mir je res najboljSi dar na svetn, ali dandenes se kakor vedao do zdaj skoro vsaki vazai prepir raej dr zavami odloeuje z orozjem; zatorej ne sme Avstrija sama razoro^iti se, in breme voja§tva mi»ramo nositi. Ker je pa stvar taka, dokasati sm> hoteli, k&ko veliko moi^ ima narodnostno vprasanje tadi na vojastvo. Dopisi. . V Gorici 1. aprila. (Nai mestnt volo?od). Nisi mostui dasuiki razpravljajo zdrtj vprasanje zarad nove-ga vodovoda; ker je namreL doticsn sttreSinski odsek izdal v debeli brosuri svqje sporoiSito o studijah stor-jenih v .tej z idevi, Ca» je v resnici, da se resao m; * sli, kako bi se Gorica resila pred ponnnjkau.em vode, de se pomisli, da v Gorici neinamo nobene kopelji in da sploh n»§i Ittlijmi in Sloveuct primerno manje vode rabijo, kakor me5caoi na Nem§kem, Andeskem itd. in da vkljub team smo v mestu v casih om so§i v ne-yarnosti, da nam primaojka*nUne voije in da mora v puWjo navadno dekta pre I' vo-tnjakom po 1 celo uro cakati, da uiovi skufcc vode; ce nadalje prendarimo, da Gorica od leta do leta rasie in da postane, ce se prebivalstvo v tej priineri nmozi kakor 10 let sem, v 20.letih vehkoinesto^toja^e saj25do30,000prebivalccv in de se premislimo, da Gorica ni, da, silno za nase raesto, da je velika skoda interesom meata, 6e so to vprasanje nze v tem letu povoljno in na najsirSi po llagt no re§i. Iz sporocila oJsekovega, katerega smo dobili tu Ji mi, da morda 0 njeni kaj spregovorimo, smo razvidel*, da je bilo pre;llo2enih m^stnemu staresmstvu mnogo projektov zarad novega vodovoda; glavni in omena vr«?dni so slededidr. Vicentini-jev izTrstn, Pollacks, R v^digov.il na primerno visoc no; na kakem zvisanero kraju blizo mesta bi se potem napravil velik reservoir in Sistilaik, (aparat za filtriranje vole, da postane popolnoma cista ia dobra a\ donuco rabo). Visintini pa ima tudi drag projekt, nimi'ec, da bi se namesto SuLe • vzel studenec Mrzlek, odd-iljen pol ure od Solkana na ka*ialski ce?ti; on ta zadnji proj«kt mestu &s celo pripor«>6a pred pvim, dasi-ravno bi bil pj njegovem rafinnu za 100.000 gold, drazji. Dita Pollack. R.'iuewitz' in drugi priporoSa tnlt Soco in jo hoce b»5 na fcisten ui3.sta v/.eti, kder Vi-sintini z raztockom, dt on dita se hoce p;)slaz;ti p*ia za gonitev vz ligovatnih m isia; tp > Visi itim-ja bi stal vodotok z vzdigovalnim mekauizmom vred 270.000 gl. za 24.000 vedrov vode v 24 urah; mej tem ko ga dita Pollak Reisewitz in drugi z 200.000 gld. izrafriui in sicer za 60.000 vedrov vode vsakih 24 ur. „Naj pa te Zofka ali katera druga namesti, ali pa naj nebodo igraii vsega do feonca!a „„Knez! — Daevi bode igra meni na dobro lu* eA kaj tijedo tega, vrag vzemi gledalisce in tv.»j dobiLek, :-. menoj pojde§ v Lazanke," — rekel in na mramorovo mizo vrgel mosnjo jramenjukov. Gospodifiina S... je kar pobegnila, niu nij odg<»vo-rila, i» vrnila se jo kmiiu v klobuku iu salopi (zea-skem plasci.) nnPripravljena sem, milostivi knez! — Uze sem se pobo»ala z gospodicino Zofijo....,',' wIdiva!-* — aegail je knez jej v besedo, n j po-slnSal njemh besed, nidiva!* — in be2al je po stop-nicah tako, ba je ubogu gledaliscanca vsa upehana jedva v nekolikih niiaot ill prilrobik: za njim h kocji. wrt»V Lazank°!*aa - viknil je hi§n k kocjazu in odpeljaii so se.— BAli znas, duSa moja!" — rekel je knez gospodi-dini S... na poti iz Lazanek, sidt z menoj v palaco. Doma bodeva vefierjala, pila bode§ vioo tako sladko, kakor so sladka tvoja ustna; male se pogovoriva pa zapojes mi." nnDobro! jako rada, milostivi kuez,"* — obljubila je in nasmijala se gospodicioa S.., »„ce racite, da se v tej kociji popeljem domov.tttt nD& je treba, tudi dve bi hi odkazal,* — dejal je knez. Odpeljeta se torej v palaco pod ko3itarjem - in mocno je kodiia drdrala po dvorisdi. Pozno je bilo zvecer, vse je tiho bilo povsodi, -knez na labko stbpi iz kodije. «KaJ pomenja to? zakaj so vsa okoa r tzsvitljena ? T* Fraaoz ah se je napil, ali pa je oblazn L Oh! oLe astf«W omenil je po nekobk.h treaotjih, wgotovo, slav-fiojae hoce sprejeti, ker je mojega godn ve^er, rad bi dotal nekoliko rnmenjakov !* HiSnik pritece po stopnicah knezu naproti i«i smt>je se skiMvoma. „Stopi iz kofrje!-4 ¦- rede knez gospodicini S...I zala gledali§5arica je se svojo lehko nogco oprla se koctji na stopnico. Ko hisnik zagleda to, pootozi se, umrl mu je smeh ua siroko odprtih ustih, in pogiedal jc debelu, kakor bi mu bile oci hotele • skociti izpod cela; stal je na mesti, gledal vse to, a nij znal, kaj bi zac^l. „Kaj ti je? - cesa maujka, Alfonz?» povprasa ga koez, ali si oblazoe], ali ka-h? morda nij znana ti moja piijateljica, gospodicina S...? Kaj pamenja to?tt nnNicesar, nicesar, na niojo cost nic, milostivi kaez, le na dest! na Sest....4* V zadregi je bil: uze je meoil, da ne mara bode moral ta vecer prvi pot svojo rodoo cast preklatili in knezn oznaniti, da ga v spilnici cakate dve gospe, in pa bi torej gospodicina S.... navzocnost biln do cela nepotrebna, ali pa je premisijal, ker sam n j znal, ali ali bi zamol^al vse, kar je znal, ter cak»t, kako se stece vse to. Ko je Se tako premisijal, uie je bil knez z gospodicino. S... vred v palaLi. wNenadttost se podt za nenadnostjot — mend je bi§nik in bezal za kr.ezom; „lepo se bode cudil temu — na mojo cest!u Knez je odprl duri in stopil v prvo sobo. Gledal je zamenjano kiasoto in posodje; cudil se jesvojdisob novej oredbi; poobladil se je, obrnil v pri§'lega hisnika in razburjen poupradal: wKaj pomenja to? - kaj je to? ~- 6igavo je to posobje? digavi so ti obrazi? kedo je pvtnesel to'?!* „„Jaz-jaz—jaz, gospod, ue znani ni6 0 tem, prav nid ne vemtt(C, odgovoti Francoz presrasen: bat se je, da bode ne mara moral razodeti se, izneveriti svojej besedi: pobegnil iz sobe, kakor v nesvesti si. Knez se nij mogel nacuditi tej zmeni: Seljedalji>, Tretji in po nasem mn^nji najboljSi proiektjeoni, ki ga je podal "professor na rudarski akadem ji v Leo-bnn, vitez Miiller; on nasvettije, da bi se stuleuec Mrzlek pri Solkana, kilezi zdaj nizje nego Gorica, vz-dignil za kakih 35 seznjev, naj bi se namred kipilov hrib sv. gore io gotovo je, da se tarn najde studenec visuceje in na zadostno visokem ca»stu naj bi se zida* la galerija, od tarn bi potem voda uaravnost tekla v mesto v velik reservoir in od tod po celeia mestu. Po MuUerju je Mrzlek tako bogat studenec, da bi mestu pasiljal vsakih 24 urH;O0Q vedrov vode, katera voda ima v poletju ia 6ez zirao staino temperaturo samo 71/, gradov 6ez 0 po Reaumurji, ter je vslel ke-mi6ne preisk-rtve naj/!dravejsa vola, k«r imi v sebi same take dele, kateri &o pasljivi cioveskemu truplu. Ta voiovod hi stal po racunu g. Miiilerja 200000 gld A stareSioski 0 Isek zametava vse te projekte, ker se mu zde predragi, all pa nem >goLi; deioma pa vender porabi idejo dite Pollack, R^iaewitz in drugi; ua-svetnje namred, da se na levem brogu ^SoOe-1 postavi nekoliko hidraulidaih mozgalek (tro:ub), katere bo lo sosko vodo vzdigovale po pnznein m.'hauzmu v vod-njak za &gLonje (filtriranje); od ondot so bode cuta vodasparuim gonoot vzdignila na najvisji kraj Gorice, to je na Kostaojevico, ali pa na grad, kder bo velik reservoir; ob eneui se pa porabi. tudi stari vodovoi iz Kronberga, se zboljSa, kar jet mogoce in pomnoii cevna sistema, v katero se bude ob enem spuscala so§ka voda \z reservoirja in kroub;rska studencina, tako da mesto d>bi mesano vodo, — Tak vodotok bi tal 147,000 gold, iu bi mestu preskrbe! vs.kih 24 ur blizo 20,000 vedrov vode.— Ce pramislimo, da je odsek Btroslce za sroj projekt kolikor mogoce piclo nastavil in bo proved naslanjal na start, jako nezanesljivi vodovod, in ce 11a-dalje poraislimo, da bi mesto zarad jako problematics Stedljivosti dobilo namesto izvi'*tnt*ga vodovod ki bi zadostoval za vse case, neko delo, ki se sme po r5no in nezanesljivo iinenovati, tako se po mkakem ne mo-remo ujemati z nasvetom odsekovim, Dandenes, ko vse veca mesta neizraerno dosta trosijo za dobro studend-uo voio in se, 60 le -nogoca ogibljejo rek; dandone8 ko je uze temeljito dokazaoo, da zdravje prebivalstva je vecinoma odvisuo od dobrih in slabih voda, n da se vm\e iz rek uikali ne dado tako iz&stiti, da bi se lehko pr.merjale studencnim voJain,-hodi,*jo nekteri mestui ou^tje Goridane obsoditi, da pijejo Sodo, mej tem ko imanio blizo Gorice tak studenec, da boljsega si misliti ue moremo. — Naj pomisli na§e mestuo zastopstvo pied vsem, da Gorica je postala . zdravileti kraj in da zdravilnema kraju je ci*z vse potrebna obilna in izvrstua voda. Tu-kaj tedaj se ne more gledati na inanjsi ali vedi stro-Sek, amp.ik na lastuosti vode; kajti zdravje prebivalst-va je ved vredm, nego 10000 gold. Iz tega uzroka moramo jasno izredi, da mesta Gorica se skoro ne more ogibati Mrzleka, kateri studenec daje 1. vode za . $ Gorice, 2. je ta voda izvrstna glede na kakovost in na stalno nizfco temperaturo; naj se potem uze porabi Viciutinijev projekt, kateri gre na sigurno, ali pa Miillerjev, kateri hoce studenec visje iskati. Javno mnen-je v Gorici se je oLe v tem zmislu izreklo, Gorica se hodi kopat v Soco, a piti je node: naj municipij le skornizgal z rameui, zdaj pa zduj ustavil se in ogle-daval novo krasoto. Preset je bil z gospodidino S... vred nekoliko dra-goceno okrasemh sob — naposled pa je stopil v spal-mco. Spainica jo bda sobica, ki je iraela umeteijao pozlacen vhod, sobica, v katerej je stala posteljt za lepitni ruledtmi zavesarai. Knezu ni na mislh nij bilo, da bt za zavesami bill skriti groiinji, ki bi svojega ljubijenca rudi videli razneuajenega. Stoprv prikazala se jo bila gospodidiua S.... za knezom; a uze je z dveh stranij zaknlil presunljiv. o-ster in srdit zensk glas; Palmira je bila prva, ki je biia skrita za dolgo zaveso, da je razkadeno pobegnila in vsled same jeze omamljena sinila mimo kueza. Knez sam se je p.estrasil, ko je vidil, da je po-stolji z druge stratii planila druga groiinja, splasil se je in spustil roko gledahsdarid:nn, katera je tudi ten-ko, a vendar menj aristokratiski vskriknila in, ker je tudi hotela skriti se, pobegnila v euo sosednjih 60b. nO Bog, kaj vidun?!* vskriknila je prva. w„Kaj vtdim?!rftt - kriknila je druga. „Gledalisdarica!* — zaupila je Palmira, „gledali-scarica! nebvaleznezl medve zivive pa samo tebi, nika-korsmb zrtev nama nij skoda ti— o Bog I - gledali-scancaI* - jeknda je se, potle pi je Emiiija zadela jedovatt. ^.Izdajica!** — krikuila je in razlidno bruseno posodo jela metati z mize, „„takukav$ca zamece naji-ne zrtve najkrasnejse zrtve, naj mo dest, najino Ijube-zen, o Bog! gledanScarica!att jezila se je in v svojej jezi popadla alabastrevi uri in zagnala v lepa, drago zrcalo. To je bilo geslo sploSuega. pokondanja. Kar koli je katerej priSto v roki: drag;), z dated pripeljana roba iz stekia, porcelana, sadra, zrkala; vse to je le-tulo narazno, vse sta trli, razmetavali, razsajali sta,' da je vse na drobne kosce razbito lezalo po tleb. A knez je na mestu stal nem, le zdaj pa zdaj je vprasa ljudstvo, pa bo zvedel da raji vec p'aca, samo da se mu preskrbi zdrava'voda. Karpase tifte tinauc-nih tezav, bi biio na&emu xnestnoinu stare&ndttu sve-tovati, da se poslnguje enakih sredstev knkur druga ihesta. Gorica k-t zdravilni kraj potrebuje muogo javiiih naredeb pri olepsaaj:, da s tern tujce vabiin vse to uolrebnj* nase mesto precej. To uajklaluh denar zato iskati, bi bdo nemogoc*. Mogoea pa je, !•->(ue nupi-eve, in k.nio bi tajd, da nijso putrebne take naredbe v kraju, kder se h ce konkureucij* de'ati Meranu in drugim zdravilnim kra jem, v kat*rih tujac najde v^e. cesar -fcfii.-- Naj za-dostnje to za zdaj; morda se nam poda $.? prilika o mestmb za l^vab kaj ve6 spregovoriti. V Goricl 2. aprila. [Izv. dop.] 01 kar se jo nSlov. Xarod" kot dnevnik preselil v belo Ljubljauo, raso zagrizenort starili ,Novicu proti vsemu, kar prihaja od tako zvaue mladoslovenske slrani, ol dneva do dneva; v zadnji Stevilki je prikipela uLo do vrbunca in v svoji slept strasti zagovarjajo, ne, priporocajo o6i-ten razpor. Oujtel kaj pravijo: nVsak dan je raz-dor o&tniBi raed nami; zato je - kakor na Ces-kem in poslednji Sas na Goriskein — nujna potrebu, da so tacit* stranki z „Novjoaitri* in „Narodovim*pro-gramom io svoji se ustopijo k svojim ter se potem odlocno vsak svoje stranke div.i. Tisto nmalo sera,* „inalo tjeu je pi§kav sad.* To smo uze davuo vedeli, da ne more biti novi§-kim bogovom prav, ka se velika vefiiua goridkih Slo-veucev ne su8e po njihovi pigdali, da jun je bilo politico drustvo „SocV knaalo po svojem zacetku neuSed* no, da jim je crmlo v peresn zuirznil >, ko se je nas list v prvtf slovenskemu svetu predstavljal kot boritelj oa juzni slovenski meji za narodnost, omiko in svobo-do; mi vemo Se vefi. da so celo Novice v najvazni&em trenotkn, o caiu zadujdi de&elmh volitvi, ko je bila zlozoost uajbolje nujno potrebna, razdor trosile mej nas goriske Slovence, pnporocivSi uasproti Sofiniin k tndi-datom, svojo privrzenco in ne samo to ampuk, celo e-nega Itaiijaoa in to vsled priporocdi nekaterih tukaj§* njin odlicmh rodoljubov, katerim je geslo: Vse za se, za se in za se in kar ostane, za narod! Vse to nam je dobro znano in da bodo uoviski patroni tako so-hi6no in pogubljivo politiko §e dalje uganjali, dokler H? ne zazori sad v.T'jaue zavednosti povsod mcj Slo-v »»ci tako, da spregledajj vsi in do jasnoga spoznajo, kedo jib vodi - za noa in kako, to smo si tudi mi-slili; a da ne bolo samo za razdor delali in ga se svojtm poitopanjem molce podpirali, ampak ga na vsa usta octtno pripoiocali, tako postenega zlocinstva si uijsmo nikdar pricakovali od Novi6arjev: ker zlodin-stvo je vsakakoY tako malem narodu vsedanjem Vri-. tidnem polozaji razpir priporodttt. ^alibog, pri nas na Goriskem ga irairao uze in Novice si v pest sraejejo, ker se je mej nami vnel; saj so same zadosti dolgo netile ia po ipihovale;. oij se tedaj cuditi, da se jim dobr» zdi, ker je njihovo rodoljubnot?) prizadevanje tako zlalitni ia za na§o bo-dofinost niuogo obetajoSi sad obrodilo. Krm];o wSlavo*' klicemo tedaj mi ^Novicam'', kat>.r-' v vzg'ied stavijo uas razdvoj kranjskim bra torn, kakors so so one zapeie narodnemu odlidnjaku dr. T.....-ju, Jaleri se je po zgorej navtidenom j»eslu wVse za s«», za se in zase in kit r os cane, z-i narod" postavil na Celo tukaj-firiji razdiiajuii. svujati. (Vsaj rNovice" sodijo, da je na celo. Ured.) Cujmo h koncu, ktko sodi rSlov. Narod" o na-§em rozpurn: Je-li k.j bolj obi«!ovanja vrednega kot ta prizur U Goiiskeg.V Ena pe;t Slovenes je tam, stiskata jih Lah-in ot vlade Nemoc, za kozo jim gro, kakor nam vsem, pnh >dajost eela jim je negotova. Namestu in odpeljeti se za ljivi in jezni zaradi grdc prevare, ki je bila priza-dela jsma jo neusmiljena neprilika. Uze je v daljmi bil zgubil se obeh kodij drkot a knez je zinerom se stai v sobani in zayzet ogledaval vse okrog sebc, pa sani svojim ocem nij veroval; ogle-ogledaval je drobir dragih okrasliu, ki so bile uagloin nenadno razsehle se po njegovih sobah, pa tudi 6udo-vito naglo razdrobile se. Svece so po koteh nekatere mezkrale z dolgimi utrinkJ, nokatere so gasaile potleb v potrtib svecaikih; p* blazinjakih so viseli kosi raz-resranih zaves; izza durij v sosednjo sobo pa jo kukul malo zavihnjeni nosek, kazali so se beli zobCki gospo-didine S.... Na strani je stal in z dalec 'gledal vse to zasopi-hani biinik, ki je skrtvoma v nos nosil tobak iz inajhne * zlate tobacuice. * Po nekolikih trenotkth je knez dvigoil glavo in na glaa jel smijati se; segnil je v roko gospodi&ni S... in krikntl: BDai vecerjo, Alfonz! Idiva, sree moje!* Poslovenil P. Lisnak. Politi^ni pregled, Volilna rofonna je tedaj sprejeta tudi v gos-podski zbornlci in sicer s 93 glasovi, proti U; mej temi zadnjimi, ki so glasovaii proti, so skoro sami skuieni drzavniki, bivii ministri in diplomati, kakor knez Meusdorf, knez Metternich, grof Hech-berg, grof Chorinsky, grof Trautmansdorf itd, ker jo na vsak na6in pomonljivo. Volilna reforma je tedaj uie prestala dva og-nja; zdaj je le §e potrebno, da jo cesar potrdi, potem so ustavoverci dosegli svoj namen in lebko ne-koliko dasa po6ivajo na svojih lavorikah, kajti zago-tovljena jim je nadvlada v Avstrg'i, dokler se kroni ne izljubi nastopiti druga pota. ^Slovenski Narod" sicer v svoji 71. §tev. izra6tmi, da bomo federalisti po novi voiilni postavi spravili v najnengodnejgem sluSaji 149 glasov v drzavni zbor nasproti 20T. glasovom ustavovercev in da bi pod tederalisti6nim ministerstvom smeli federalisti rafiuniti na .vegino 208 glasov in z nekimi napori se celd na veclno 2[3, ali 225 glasov; pa vprasanje je, bo H krona, katera je zdaj engazirana za politiko ustavovercev, kedaj poklicala na krmilofederalistifinoministcrstvo? Vse kaze, da ne tako hitio; moralo bi se kaj po-sebnega pripetiti. Edino to bi znalo krono s caso-ma na naso stran spraviti. da so vsi federalisti, Nemci in Slovani popolnoma edini v pasivuem upo-ru in da se morda v avstrijski zunanji politiki ka-ka radikalna prememba »godi. NajmanjSa needinost opozicijo bi mogla pa reft Skodovati in nstavoverce za dolgo casa utrditi. No5emo pa s tern regi, da je mogofie, da se Avstrija konsolidira pod vlado ustavovercev; temve6 se je bati, da stranka spravi Avstrijo v najveeo za-drego in nevarnost, kajti zaupanje pesa in zidaliSce ustavovercev je zidano na pesku; ampak dolga to-lezen je nevarna in*nesreca Avstrije bi veliki |del avstrijskih Slovanov in Wicer naj inteligentnijsih spravila v nevarnost. Oakajo nas Slovence se jako slabi casi, a ustnisiti se ne smemo; upajmo in de-lajmo, bodimo vztrajni; da se popolnoma ojacmio kot narod; pridejo uze boljSi casi, kakor so priSli dru-gim tudi zatiranim narodom. Sedanji drzavni zbor konca danes svojo morda zadnjo sesijo, ker do pribodnje sesye bode najbrze ta zbor imel drug obraz; ustavoverci saj zele*, dabi se pred ko mogoce razpustii in razpisale direktne volitve. . . Megacije se za^nejo denes; Poljaki se bodo skoro udelezili delegacy, kar bi bila uze zopet nova nedoslednost Slisi se, da so poljski delegatje uze na Dunaji; Vojni minister bode tudi letos tirjal poviSanje prorai5una za skupno vojsko in ne motiino se 6e prerokujemo, da bo po kratki parlamentarm komedyi prodrl se svojo voljo. Zadnje dni so se v drzavnem zboru pretreso- Razne vestL (l»oliii«no druStvo iofii,) DruStvoni odbor je sklenil v seji duo 31. marcija t, 1., da sklifiejavni obLni zbor v uedoljo, 27. t, m. v Sezano. Dnevni red javnega zbora bode obsegal aledefie tocke: 1. Resolucijo do doz. odbora zarad uravoanjft javnih zemljigcmh knjig; 2. Resolucijo do dez, odbora zarad prenaredbe nekterih pomanjkljivih dolooeb Sol-ske postave ?. ozirom na okoH5^ine na Gorifikwij B, Prodlogi posameznib udov. Prostor, v katerem «0< bo* do zborovalo in zadetok zborovanja uaznani odbor kesneje. (preiieiakM 1kIu«uIoa) je zopet zavle^ena, Bog zna za koliko tiasu; finan6ni minister so zdaj dogovav-ja z juzno zeleznico zarad zdaljSauja obroka, po pre* teku katerega ne Bine drzava delati ve$ nobtna z ju&no zelozuico paralclne in konkurenone drto v Trst. Co flo jui^na zoluznica ue uda, pa je drzava odvisna od milo* sti prve in nasa predeUka bo fila potem rakom ?.vii^ • gat. Tako skrbijo za nas ustavoverci! lj preraoztiih posestnikov in odlicnih moz. Ob 3*/^ un popoludnc zaene shod, navzoeni izvo-Kjo enoglasuo dr. Lavrida za predsednska, kateri zbra-no S:ovence po stari navadi jako srcno pozdravlja. Oglasi se potein k besedi g. Rihard Dolenet% n-men! vaznosti sadejri je n« Goriskeni, posebno od kar 088 zeleznica veze se seveiuimi d?zelam\ pondarja. da je na§e. izvrstoo zgodno sadje piivabilo ranogo tnjih kup«ev na Vipavsko in sploh na Gorisko, da je to sicer jako dobro, a da ti'tujci « gonskim sadjem vebke dobicke delajo, ker je imvi.dno placnjejo po takik cenah, katere pijso v itobeni prinu-ri z dumtjskimi ce-nami, tako na pr. je bil laid imjnizji kup za cres-ja na Dunaji SO kr., prve civsnjt* pa so so place vale po f. I in po f. 1.30 funt, raj turn ko so s> prve eresnje pri na* placevale po 30 soldo? in zadije po en par kiajcarjev. Potein prav;, kako so tu H n» juino Tirul-sko tarn preje zuhyali duaajiki kop-i. a Turolci so kmalo aprevideli, da jib t »jci pivkauj »jo i« osnovalj *o lastno druitvo za trg»»va«ge se sadju.n ut to drustvo po kratkem delovanjt u&<* tako uapeauo delu, da iaia na Dunaji svoje labtne zaloge v ,MitrkthalIe* in da so nenpa noben'tnj kupec v*.c v juzne Tirole; od nun so ae kupci zdaj na Gonsko podali, tukaj u^pesuo tr-gujejo in nekten od njth prav hitro bogatijo. A tudi mi moramo posnemati juzn* Tirolce, di prvid nas sadjerejec za svoje sadje vec dobi, ker po-atane veda konkarenca in da dwg:c dobieki v dezeli ostanejo, ker to so giavna nacela dobrega narodnega goapodarstva. Za letos je eas prekratek, da bi so osnovalo tako druStvo na deluica za cclo dtzulo, to je za celo juzno Sloveuijo, b kateri spada tudi kranj-ki del vipuvske-a in trzaakn okolica; tudi nam letos nasa sadna drevean, razun crelienj, na obe&ijo nego inalo pridelka, katerega bomo glede na vehko vpraSanje po njem zarad dunajske razstave prav lehko in dobro prodali, a ven-dar tudi lotos se zna znoetek storiti stem, da se nek-fore, obuine zdruz'jo in da se napravi na priliko za vipavske kraje eno, za Brda eno in za bhznjo gsriSkq okob'eo eno manjsi drustvo, Vsako teb druStev naj. si izvoH svoje zaupne moid, kateri bode prejeinali in odpoiiljali sadje ter vodili racune; vsa druatva skupaj pa naj posljejo enega iz-vedeoca in zanesljivega cloveka na Dunaj, da bo tarn kupCijo posredoval, narocda prejemal in naznanjeval in ikupljeni denar takoj doraov poiiljal, kar bi posebno letos v casu razstave imelo volik in izvr-!eu uspch. Onieni nadalje, da bi lehko poslaneo dobtl prostor v nCentralmarktballe" in prebere se neko pismo od 6a-rpna Babota iz Klosterneuburga, svetovne celebritete v kmetijakih reueb, v katorem pise, da se je letos na Dunaji osnovala neka aprovizicijska bauka, katera ima namen vse dnnajske mnogostevilne bottle previdevati z meaom, moko in vinom in da bi to drustvo v svoj de-lokrog yzelo tudi sadje in socivje, ce bi bila na Gori-ikem kaka firma, ali kako drustvo, katero bi se lehko zavezajo, tej bankt posiljati potrebno kvantiteto 3adja in sodivja. (To pismo je obcinstvo se zadovoljnostjo aprejelo). Kone6uo oasvetuje g. Ribard Doleuec resolucijo, da ae, ker je leto3 prepozno, samo ideja o delniskem druStvu za trgovstvo se sadjem mej ijudstvom po cas-nikih Siri in na to dela se tako drustvo gutovo drngo leto osnuje, za leto3 pa naj bi se posamezue obeine zedinile v prodajalua diustva po gori omenjenem na-dinu. C. g. Kramar nasprotnje drugerau delu tega ne-sveta, ker bi posamezna drustva potrebovala prevec kapitala samo za Dornberg bi se na pr. ob casu ere* fienj potrebuvalo cez 20000 gld., za celo Goriskc pa gbtovo drez 80000 gold. Kako se bode dobilo toiiko denara mej posestmki? in potem je teska koctrola prodaje na Dunaji; da se pa drustvo na delnice osno-va. pred ko mogoge, zato pa je on, k«-r ja tako dru-Sfcvo zaradi konkurencije jako potrebno in bo tudi lo-zeje izvestljivo. Tern pomislikom c. g. Kramarja nasprotujetu gg. Ivan Furlani iz Hihenberka in Ribard, Dolenec; pravita da vsak dra§tvenik kreditira svoje sadje drustvu, da bi bilo treba k ve6emu za kake male kvant»tete bolj revoim kmetom takoj izplacevati; denara bi se po ta-.kem nadina jako malo potrebovalo in sicer za kose in za prevazevanje; vender pa bi se uze po pvvib proda-jab nabral kapital za kupovanje sadja tadi od nedtu-Styenikov. Kar se tifie kontrole na Dunaji imamo ondi dosta znancev, sinov in prijateljev, kateri bi nam o kopih od d>sa do casa sporocevali in potem je tudi lehko dobiti oficnjozni cenik iz wMarktballett. O teb redeh govori fie eden in drugi; razgovor je bil zivahen; iz vsega se je razvidelo^ da predmet vse navzofne jako zaoima. Potem prosi besede Viktor Dolenec; pravi, da bi bilo vie letos kake poskainje vredno z drustvi za ra-zne okraje, ker je treba letos ugodnost razstave v po-stev jemati, vsa ta mala, zasebna droStva nijso tolike vaznosti, kakor skupno druStvo na delnice; zatorej pa ae^je treba te izvrstne ideje kaj poprijeti in uze v de-nafinjem shodu do kacega positivnega sklepa priti. Naprava drnstva na delnice nij tako febka; predno se pravila izdelajo, iu koncfsvja dobi, bode gotovo pro-teklo nekoliko. inesecev in ruvno zarad tegaje potrebno, da se hitro zacue in da pride nze danes do kacega skb pa, da uze dauasuji shod siori odlocui korak v tej zadevi s teui, da prosi nektere mozake, naj stopljo skup v odhiir, kateri bole zaeel koj pnp-avljati vse, kar je potrebno k usuovi tako vaznoya drnstva; na-svetnje tedaj, da shod \mo\i T. ndov odbor, kateri po-vabi sj n^koiiko sadjerejeev in strokovnjakov po'jedel-rev iu trgovcov da pristopijo v ta odbor kateri postanc potein osnovalni odbor ia bod-; imel na'ogo drwstvo za trgovstvo se sadjem nu delnice osnovati in dobiti do-tiOno koneesijo. Nanoslud govori se g. Perozzi in Doruberga in na^vetuje, naj bi se bs»t 86o6a* posebno tudi pecai « kmetijstvoiu in sadjerejo, naj bi sevta oamea urednik BSoec* dogovarjil se stiokovnjak*, kakor so gg.PovSe, Itihard Dolenec in clru^i, in ce se dogovori, posebno pa /. g. Povsetom, :iaj bi so dudajala BSoci" gospo-darska pri log , katt-ra bi u^peSno shrila kmetijski po-duk po deieii, Ta nasvet in drugi, da bi se vse zn-pan-iiv.i Ualih ohutu, kder so pr^daja in tehta sadje, priskrbele uradne tebtnict', da ne b: se mogio Ijudstvo goljufati pri teht.aiju &aija iu da bi dot. obcinaui iz tegu izviral nov itobodek, stavi g. govornik v obliki resolncije. Vnt'lu se ja tudi po tth nasvetib debata, in ko koncajo vsi L,ovoriuki ji> naznanil g. predsednik dr. Lavnc, da, ker je pretrosovanje doguano, bo dejal ua glasovanje vse predloge. Pri glasovanji bil je sprejet predlog g. Ribaida Dolenca, naj shod izrecf, da bi bilo dobro, da bi se uze letos napravila manjsa druscva 7.x prodajo sadja na Dunaj iu sicer po nj ego vein na6iuu govoru razvi-tem. Potem je bil sprejet predlog Viktorja Dolenoa, da se uze daues voli odbor 7 udov za osuovo aadje-trgovskega drustva in sprejete ste bde naposled tudi obe resolucije g. Perozzi ja. Po koncauem glasovanji povabi g. predsednik nav-zoune gospode, da voiijo odbjr 7. udov. Po nasvetu nektenh moz so bili eaoglasuo izvoljeni sledeci gos-podje: Profesor Povge, Rihard Dolenec, J.Licen iupan iz Kihenberka, Kisevaui, poststnik in predsednik dital-nice v Dornbergu, g. Perozzi Ferdinand, puaestnik v Dorubergu, J. Kocijandid, posestnik v Podgort in Jury Furlani posestnik v Prvadiui. Izvoljeni uavzocui odborniki so vsi sprejeli odbor-nistvo, ter naluzili staroatnemu predsedniku g. Krse-va")ju, da nenavzocuim odbornikom naznani ojih izvo-litev, da sklice odborovo sejo uze za nedeljo 6. t, iu. ob 10. uri zjatraj v gostilnico „pri Lizi* in da k tej sejt povabi tudi uektere zaznamovane mu strokovojake iu veljavue moze. Shod je kon6al ob .7* 7. uri zveCer in razsli so se precej vsi zborniki; nij se potem uic vec goddo, kar bi ilalo gradiva medlemu podlisttkarju, se mauje pa kaceinu zbadljivemu nadli&tikarju. Mi neraanio temu poroctlu za danes druzega dos-taviti nego to, da bi nas jako veselilo, da bi se to sicer tezavno podvzetje uresnicilo na korist primorskib Slovencev. Mi bomo to zadevo v svojeni listu po vsej svoji moci podpiralit Polagamo pa tudi na§im sadjorej-cem na sree, dabi uze letos kaj poskusili z malian drustvi, ker bi s tern nova ideja dobi la boljsi teiuelj. Kar pa zadevlje gospodarske piilogo k nasemu listu, bi to radi storili po nasvetu g; Perozzi-ja; a rec je jako te-zavna in odvisua od strokovojak>v; sicer pa se bomo U'udil*, da pride odslej vec gospodarskdi spisov v nas list in bomo uze letus bolje obsirno porocali o cenah iu kupciji se sadjem; svilo itd. Upamo, da nas bodo nasi pr.jatelji v tern pocetji radi podpirali. Iz uredniliove listnice. C. g. 31. Vales! Tezak in nefosten jt prepir % Ijudmi, katere Francois „poluljudi" imeuoje. Je-li mogoce prcpricati o res-nici ali neresnici takega clovqka,,Vi, oporeka to, kar 6 postenih in zanesljivih pri6 javno trdi? Mi se zmerom trdimo, da Vara je medveda navezal tasti, ki Vam je rekel, da je Sofiio odbor sklenil tofciti Vas, (Vase poslano pd dne 15. februvarja 1873. Da to nij res, Vam lehko iz zapisnikov dokazemo; pa kaj bi Vam dokazavali, saj se sami v zadnjem dopisu v „GIasa" javno dementirate. Morda je res, da Vas je urednik „Soce" hvalil zarad Vasih 4opisov, a to Se ne izklja6uje debele pile; „vazni iazanimivi" so vcasih tudi taki spisi, katere je treba popolnoma predelati. Tudi mi imamo nekoliko Vasih pisem, v katcrih nam pravite, da pora-bimo, kar se nam zdi, „ce je kako dobro zrno" itd. Sicer pa ste imeli koj protestovati in javno izreei, da se Vi ne njemate z mnea-jem izrecenem v onem clanku in zavrniti one (?) sitne liberalce, ki so Vam castitali. Mi bi bili potem brez strahu javno naznanili, da in kaj smo mi dostaFili, kakor smo tudi vsakerau, kateri nas je vpraial po izvint onega dlanka rekii, da sklep je iz urcdtrikoVeiJa peresa. ¦ Vidite, tako ravna odkritosrfien in poSten alovekJ Ksx nam je zal, za vsak prostorcek, katerega moramo odmeriti odgovorom na Va§e nercsni(5ne wjave in gledS na Vas zadnji dopis v H&lasu" Vas tedaj povabimo, da nam naznanite kraj in fos, da Vam pred nekterimi pricami dokaiemo, ker smo trdili in bomo. vedno trdili. Hop. iz Dornberga. Ker smo se preprieali, da je onrtottto vinorejsko drustvo nie nekaj storilo, bomo prihodnjic Vas dopis prinesli. g. P. Hvala PrihodujiS priobcimo Staniaev JSivotopU. St. 82. ok. 1 9.' Razpis V sc^anskem solskeni okraji se razpisujyjo s tern sledsce slui?be, za katere naj vlo2ijo prosilci svoje prosuje z vsemi dokazi uuiteljske sppj?aJ)nosti in dozdanjega sln?.bovanja najdalje do f>, april. 1873. pri (lotioaih krajnili solskih svotili: 1. Uoiteljska slulba Solskih ob6m III, vrste: v Stanjeli, v Kabreiini, Senpalaji, Stijaku in V Rodiku; 2. naiteljska sluaba Solsklli obfiin IV, vrste: r Avberji, v Kobilji^Uvi, v Kosfewjeviri, v Lfpi, y Temnici, v Voj§6ici, v Bivafti, v Knzleb, na Repentabrn, v Storjeh in v Vatovljeb; 3. poduCiteljska slwzba §olskih obdin II; vrste: v Se2ani in v Komni. Dobodki teh sluzeb so razvidni \% §§. 22, 30, 33, 36. in 27rt deMne solske postove od 10. mar-eija 1870. C. K. OKRAJNO ^OLSKO SVETOVALSTVO v Se&ani, 16, toarcija t&?3. I^ktera se sedaj «2e sme priStevati najrazslr ^jenejsim enacim zavodom v avstrijsko-ogrskih! ;^deMah, zavaruje: C I dohodke, ;» II. doloGene istine za do^ivetje i smrt, '¦fly , III. istine upisane v vzajemna podedo-ivanjska drustva, ^ IV. poslopja i premakljivo blago zoper skodo po ognjii. ' Ta zavod slovenskemu ,ob<5instvu na npr ^vo priporocati, reklo bi se vodo v jnorje «nositi, kajti banka wSMVlf A* si je se svo-^jim solidnim postopanjem, redovitim preis-'fflkovanjem i nestnim povraeanjem ikod prido->^bila v vseh vrstab slovenskega obfiinstva ^obilo prijateljev. Obracamo samo pozornost na ^> „posojilne oddelke44 ^ktere je banka „SLAVIJA* ustanovila, da bi ^delavnim rodoljubnim Slovandm pripomogla ^do lepse prihodnjosti. T ta namen daje po-jjsojila za „kavcijeK in na „osobni zaup" ^(kredit.) & Posojila za kavcije daje banka „SIiA-i ^VIJAtt tokovim v drzavni ali privatni sluzbi stoje6im uradnikom, kteri so definitivno na-'meseeni; posojila na osobni zaup po vsaki rosobi, ktera se % gotovim, ne menecim se jletnim dobodkom izkazati zamore. Banka WSLAVI,FA* se je pri vseh Slovanih avstrijsko-o^rske drzave neobmejeno1 ^zaupanje pridobila, kar jevsakakor veselo aznamenje od dne do dne vzrasCajoce slovan- •* ske vzajemnosti. Kedor M hotel o kterikoli zadevi z ^banko wSLAVIJOft v dogovore stopiti, naj ise blagovoljno obrne na njeni glavni zastop (za slovenske dezele, kterega pisarne so v, spitalski nlici v Ljubljani. i glavni zastopnik. Izdavatetj in odgovorni urednik: VIKTOR DOLBNEO. — Tiskar: PATERNOLLI v Gorici.