OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine ALI NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE ¥ AMERIKI ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER ★ Commercial Printing of All Kinds VOL. XXXVI.—LETO XXXVL CLEVELAND. OHIO, TUESDAY (TOREK), DECEMBER 15, 1953 ŠTEVILKA (NUMBER) 245 WILLIAM BRGLES Snoči je umrl po dolgi bolezni v Huron Road bolnišnici William Bergles, star 73 let, stanujoč na 775 E. 222 St. Doma je bil s Štajerskega. Bil je član International Brotherhood of Firemen and Oilers local 700. Tukaj zapušča soprogo Rose, preje Perovich, hčer Mrs. Sylvia Valenčič, pastorke: Mrs. Pauline Anzells, Mrs. Mary Morella, Mrs. Barbara Cook, Mrs. Katherine Boryance, Mrs. Rose Mramor, Peter, Joseph, Nicholas in Frank V New Yorku, ter 23 vnukov. Pogreb se vrši v četrtek zjutraj iz pogrebnega zavoda Mary A. Svetek, 478 E. 152 St. * V zadnje slovo članice društva sv. Ane, št. 4 SDZ so prošene, da se zberejo nocoj ob osmih v pogrebnem zavodu Joseph Žele in sinovi, 6502 St. Clair Ave., da izkažejo zadnjo čast umrli članici Anni Ži-bett ter da se po možnosti udeleže njenega pogreba v sredo zjutraj. —Članice podružnice št. 18 SŽZ pa so prošene, da pridejo ob 7.30 uri, da ji izkažejo zadnjo čast. ANTHONY EDEN IN PELLA SE V PARIZU POSVETUJETA O TRSTU PARIZ, 14. decembra—Na konferenco Severno atlantske zveze sta prispela tudi britanski zunanji minister Anthony Eden in predsednik italijanske vlade Pella. Oba državnika sta imela skupno s francoskim zunanjim ministrom Bidaultom razgovore o rešitvi tržaškega vprašanja. Z mednarodnega stališča vzeto se naglaša, da je napetost med Jugoslavijo in Italijo na splošno ponehala. Do tega je dovedlo dvoje stvari: Prvič umaknitev čet od meje v notranjost, ki se mora izvršiti do 20. decembra. šnica Zadui Jutri zjutraj ob 6.30 uri se bo brala zadušnica v cerkvi sv. Vida v spomin pokojne Mary Andolek. Sorodniki in prijatelji So vabljeni, da se opravila udeleže. Nove uradnice Podružnica št. 14 SŽZ v Not-tinghamu je na svoji letni seji izvolila sledeče uradnice za leto 1954; Predsednica Mary štrukel, podpredsednica Mary Žele, tajnica Štefka Smolič, 20300 Goller Aye., telefon IV 1-6791; blagaj-ničarka Rozi Picelj, zapisnikari-'^a Antonija Šuštar, nadzornice: Frances Globokar, Mali Legat in Frances Grčman; zastopnici za ^lub društev Ameriško jugoslovanskega centra Urška Trtnik in Blatnik. ^tedbožične ugodnosti Božični prazniki bodo v krat-*ein tu. To je čas v letu, ko skoro sleherni obdari svoje drage sorodnike in prijatelje s večjim ali ^^njšim darilom. Lepo izbero Predmetov je mogoče dobiti v poznani Brodnickovi trgovini s pohištvom in hišnimi pripomoč-ki se nahaja na 16013-15 Wa-®floo Rd. čitajte na drugem 'nestu današnje izdaje o posebni lagodnosti pri nabavi nove elek-fiČne kuhinjske peči. &*dna seja Redna seja društva Waterloo ^'■ove, št. 110 WC, se vrši v sre-® zvečer v navadnih prostorih ^Venskega delavskega doma Waterloo Rd. Pričetek ob 8. Prosi se članice, da se goto-® Udeležijo. Po seji se vrši za ^a in menjava božičnih daril, So članice prošene, da prine-®3o majhna darila, vredna $1 ^»'ektorij AJC ^ V sredo zvečer ob 7.30 uri se seja direktorija Ameriško ^jugoslovanskega centra na Re-Ave. Prosi se vse direktor-' se gotovo udeleže! Drugič: V Rimu se je sestal izvršilni odbor mednarodne organizacije, ki naj skrbi za svetovno prehrano in organizacijo kmetijstva. V izvršilni odbor bi moral prvotno priti tudi italijanski delegat. Italijanski delegat se je s tega mesta prostovoljno umaknil in mesto ponudil jugoslovanskemu delegatu, ki je z odobritvijo Beograda to mesto tudi sprejel. Tudi se podčrtava, da je Beograd sklenil s sosednjo Albanijo, ki je sovjetska satelitsika država, pogodbo, po kateri naj se rešijo obmejni spori, v bodoče pa preprečijo, rešijo pa tudi gotova gospodarska vprašanja, ki so v korist obeh državnih sosedov. Tri leta nazaj je med Jugoslavijo in Albanijo trajalo sovražno razpoloženje, s to pogodbo pa so rešena najbolj važna vprašanja praktičnega vsakdanjega življenja. Dejstvo samo se navaja kot dokaz, da je vobče v severnem Sredozemlju nastalo novo ozračje. V Parizu samem bodo zastopniki Severno atlantske zveze zborovali tri dni. Tja je svoje zastopstvo poslalo 14 držav, članic N.A.T.O. in gre za to, kako naj bo N.A.T.O. oborožena in kakšni naj bodo prispevki posameznih držav. Amerika naj pomaga N.A.T.O. z dobavo vojaških letal in bo morala prevzeti nase več kot polovico tega bremena. Ameriški državni tajnik Dulles je imel razne konference s kanclerjem zapadno nemške vlade Adena-uerjem in britanskim zunanjim ministrom Edenom. * Djilles je odločen Ameriški državni tajnik je tako na seji tiska kakor tudi na seji vodstva severno-atlantske zveze naglasil trdno ameriško stališče, ki je : Francozi morajo v kratkem odobriti pogodbo o skupni zapadno-evropski armadi in obrambi z nemško soudeležbo ali pa bodo Amerikanci umaknili svoje čete iz Evrope in jih uporabili drugod. Tudi Francozi se morajo sprijazniti z mislijo, da ne smejo živeti v stalnem sovraštvu do Nemcev. Če pa se hoče preprečiti ponovni spopad med Francozi in Nemci, je to mogoče le, ako obe državi sodelujeti na polju skupnih interesov in skupne obrambe. Francozi iz ust zunanjega ministra Bidaulta so Dullesu odvrnili, da so za to pogodbo, če Amerikanci in Angleži garantirajo, da bodo obdržali svoje čete v Evropi za dobo 50 let, za katero dobo je predvidena tudi skupna obramba. Načrti McCarthya WASHINGTON, 14. decembra—Senator McCarthy je zanikal, da bi mu šlo za tem, da postane predsednik ameriške republike. Ta izjava pa ne pomeni, da bi McCarthy ne imel drugih političnih ambicij, razen teh, da ostane v ameriškem senatu. Zaveda se sicer, da na prihodnjem občnem zboru republikanske stranke: ne bo dobil predsedniške nominacije; radi tega igra s kartami, da bi dobil nominacijo za podpredsednika. Kot ameriški podpredsednik bi bil predsednik senata in kot tak bi imel poleg drugih funkcij močno orožje v rokah, vse skupaj pa bi mu pomagalo, da bi na občnem zboru stranke v letu 1960 dobil nominacijo za predsednika. Ena stran, ki je sicer človeška, pa v politiki mnogo pomeni, je po mnenju McCarthya za njega ugodna. Star je šele 44 let, torej lahko čaka. LOVEC—LOVCA RHINELANDER, 14. decembra—Melvin Kuhnert je pred 11 leti izgubil na lovu svojo desno nogo. Enonožni lovec je lovil v bližini drugega enonožnega lovca, ki mu je po nesreči tako poškodoval levo nogo, da mu je morala biti amputirana. ZA GLUHONEME ALBANY, N. Y., 14. decembra—Zvezna država New York je določila $250,000 kot pomoč, da se pomaga gluhonemim otrokom. FAROUK "VZOR VLADARJA" V Cairo v Egiptu se je končala te dni zanimiva razprava. Na zatožni' klopi je sedel egipt-ski princ Abbas Halim. Tekom razprave je prišlo na dan privatno življenje tako Farouka, kakor princa Halima. Farouk je bil po mnenju princa Halima "lovilec ženskih predpasnikov." Med obema je bilo večkrat tekmovanje, a Halim trdi, da je on imel pri ženskah več sreče kot pa Farouk. Ko je šlo pri kaki krasotici za to ali se bo nagnila k Farouku ali k njemu, je bilo Halimu treba pomigati samo s prstom in jo je imel. Bivši kralj Farouk je šel s 16 leti v London in si tam najel celo nadstropje stanovanjske hiše, kjer je uganjal spolne orgi-' je. Kasneje, ko je bil poročen, najprvo s kraljico Farido, nato z meščanko Narrimano, ga zakon ni oviral, da bi vsak dan ne hodil na lov za drugimi ženskami. Zgodilo se je, da je bil čez dan kar trikrat menjaje v ženski družbi; z eno zjutraj, z drugo opoldne in s tretjo zvečer. Farouk si je pisal dnevnik, v katerega je beležil imena žensk, s katerimi je imel odnošaje, beležil pa tudi, kako so visoke, koliko tehtajo in koliko so stare. Še nekaj je značilno za razmere v Egiptu. Princ Halim se je zagovarjal radi veleizdaje in bil obsojen na petnajst let zapora. Toda ker je bil upornik Farouka in ga tako jasno prikazal v luči njegovega življenja, se je nastop kazni odložil na nedoločen čas, najbrže za zmeraj. TUDI V KAPITALIZMU JE RAZLIKA V Parizu sejejo in zahtevajo od Združenih držav razno pomoč. Gre za zapadno evropske države, ki imajo enako kapitalistični red, kakor ga ima Amerika. Kako to, da ta kapitalizem ne more naprej in prosi Združene države za pomoč? Kakor se Združene države sicer ločijo od ostalega sveta, se ločijo tudi po kapitalizmu. Ewopski magna# sedijo na denarju in se ga veselijo. Da je treba nadomestiti stroje in modernizirati podjetje, jim še na misel ne pride! Naj govorijo dejst\'a: Ameriški producent, ki je v kapitalističnem sistemu izpostavljen konliurenei, mora približno na vsaka štiri in pol leta spremeniti, morda celo izboljšati stroje. Francoski kapitalist je mnMija, da naj stroji delajo brez spremembe in zboljšanja kar 18 let. Laboristi v Angliji so trdili, da je produkcija premoga majhna radi tega, ker gre za zaostalo tehniko, v državni upravi pa bi bilo boljše. Delalo se je v letu 1940, kakor v letu 1913. Nekaj se je v Angliji zboljša-lo. Toda še vedno je razlika med ameriškim in angleškim rudarjem šestkrat toliko. Ker gre za tekmo, je na primer v industriji filmov po svetu 72 odstotkov ameriških. Ameriški kapital pravi evropskemu, naj se sam modernizira, pa bo več produciral. Podpredsednik Nixon se je vrnil; nadaljnje USA baze na Vzhodu Nemiri v Guiani GEORGETOWN, 14. decern-bra—V britanski koloniji v Južni Ameriki Guiani izvaja angleška kolonijalna oblast nadaljnje persekucije. Politično položajev, ki jih je ta stranka zavzemala pri javni upravi, istočasno pa nadaljuje z aretacijami voditeljev te strane? Žena Jagana, ki je bil odstavljen kot predsednik vlade, nadaljuje v odstotnosti moža z delom svoje stranke naprej. Britanske oblasti so jo aretirale hkrati z nekaj voditelji progresivne stranke, češ, da so njeni javni nastopi v nasprotju z notranjo varnostjo kolonije. Vlada Jagana je bila odstavljena dne 9. oktobra 1953. Ja-gan sam se nahaja v Indiji, kjer išče pri Nehruju pomoč zoper Angleže. Istočasno študira gibanje pokojnega Gandija, kako bi tudi v Guiani organiziral "nepokorščino zoper angleške oblasti." Po poročilih iz Indije je Nehru do Jana zelo rezerviran. Iz bolnišnice Prošlo soboto je bil prepeljan iz bolnišnice poznani Mr. Frank Kovach (Adamov), lastnik Gol linwood Dry Cleaning podjetja na Saranac Rd. Nahaja se na svojem domu na 22421 Chardon Rd. ter je še vedno pod zdravniško oskrbo. Prijatelji ga sedaj lahko obiščejo na domu. Mr. Anton Manko se je vrnil po tri-tedenskem bivanju v bol nišnici radi poškodb, ki jih je do bil, ko ga je zadel avto na E. 55 St. in St. Clair Ave. Nahaja se pod zdravniško oskrbo na domu na 1036 E. 71 St., kjer ga prijatelji lahko obiščejo. Želimo mu skorajšnjega popolnega okrevanja! ALI JE REŠEN ANGLO-IRANSKI PETROLEJSKI SPOR? WASHINGTON, 14. decembra—Podpredsednik Richard Nixon se je vrnil s potovanja po Aziji in po svojem prihodu takoj podal poročilo predsedniku Eisenhowerju. Nixon je bil na potovanju 68 dni in ker je bil na tem potovanju kot uradni ameriški podpredsednik z inštrukcijami predsednika Eisenhower j a in državnega tajnika Dullesa, je bilo njegovo potovanje politično važen akt. Nixon se je vrnil naravnost iz Libije. Libija je mala državica v Severni Afriki, bivša italijanska kolonija, ki se ima svoji samostojnosti zahvaliti ravno Ameriki. Toda za svojo podporo zahteva, da ji Libija odstopi pomorske baze. Nixon sam je potrdil, da je bil njegov glavni namen, ko je obiskal tudi Libijo ta, da je pospešil pogajanja med Libijo in Washingtonom glede odstopa teh pomorskih baz. Nixon trdi, da je imel v Libiji uspehe. (Pomorske baze v Sredozemlju ima Amerika poleg Italije in krajev, ki ji itak pripadajo v smislu dogovora o Severno atlantski zvezi, tudi v Španiji. Na vrsti je sedaj Libija.) Iran pomirjen? Dne 5. decembra je iranska vlada objavila, da je konec sovražnosti do Velike Britanije. Politično diplomatsko se to reče, da je prišlo med obema državama, med Iranom in Veliko Britanijo, do obnovitve diplomatskih zvez, to je, da bo imela Velika Britanija zopet svojega poslanika v Teheranu in obratno Iran v Londonu. Ko je bila v Iranu objavljena ta vest, so levičarske množice proglasile dan žalovanja. Tudi je tekla kri. Čete so streljale v množico in ubile dva. Na splošno se smatra, da gre za zmago Velike Britanije, k tej zmagi pa je Veliki Britaniji pripomogel ameriški poslanik v Teheranu Loy Henderson, ki se je tri mesece trudil, da pride do sporazuma med Iranom in Veliko Britanijo. Anglo-iranski pe-trolejski spor traja že 31 mesecev. Hendersonu je bil pri roki ameriški petrolejski izvedenec Herbeit Hoover, ki je bil v Iranu, nato v Londonu in v Washing-tonu in se za časa bivanja podpredsednika Nixona vrnil nazaj v Iran. Trdi se, da se je za časa bivanja Nixona v Teheranu dosegel v načelu nek petrolejski sporazum. Nekaj odstotkov iranskega petroleja naj bo na razpolago iranski vladi sami. Ostanek naj upravlja mednarodna družba, pri kateri naj bodo soudeležene angleške, iranske, zlasti pa ameriške petrolej ske družbe. Glede tega ostanka naj bi pripadalo okrog 40 odstotkov anglo-iranskim interesom, ostanek, vsekakor nad polovico, pa naj imajo v rokah Amerikanci. Pri teh pogajanjih je šlo za angleški politični prestiž, gospodarsko vzeto pa za izkoriščanje iranskega petroleja po ameriškem dolarju. Iz okolice Nixona se nadalje trdi, da ni imel lahkega stališča, ko je zastopal ameriške interese pri Nehruju v Indiji. Pred njim je bil namreč tudi pri Nehruju ameriški senator republikanec Knowland iz Californije, ki je sicer potoval privatno, vendar kot važna osebnost. Knowland velja za republikanskega strokovnjaka v zunanjih zadevah, je pa naslednik Roberta Taft v senatu, torej voditelj republikanskih senatorjev. Knowland je nastopal zoper Nehruja netaktno in po povratku v Ameriko Nehruja radi njegovih socialnih reform ostro napadal. * Splošni vtisi Nixona Podpredsednik Richard Nixon je svoje splošne vtise o potovanju po Aziji izrazil v teh besedah: "Azijska ljudstva si brezpogojno želijo mir. Eisenhower-jev predlog o upravljanju in razpolaganju z atomsko energijo je bil toplo sprejet. Komunisti so propadli z akcijo, da bi dvignili azijska ljudstva v sovraštvu zoper Amerikance." Amerikanci si s pametno poli- tiko v Aziji lahko dobijo in tudi utrjujejo dobre politične zveze. Danes, v torek, bo Nixon podal obširno poročilo ameriškemu varnostnemu svetu. NEVTRALNA KOREJA IN FORMOZA LONDON, 14. decembra— Vodja britanske delavske stranke Clement Attlee je objavil nov načrt, kako naj se reši vprašanje Koreje in Formoze. Tako Koreja, kakor Formoza naj se nevtralizirata, da bodo potola-ženi tako Kitajci, kakor tudi Amerikanci. Oba naroda se bo-jita, da ne bi eno ali drugo ozemlje v bodoče služilo za nove napade. Komunistična Kitajska naj pride med Združene narode in med Varnostni svet, kakor hitro odpade strah pred kakimi novimi napadi. Attlee je mnenja, da bi Koreja in Formoza v komunističnih rokah ogrožale ameriške koristi. Nasprotno bi komunistom služile kot baza za napad na Združene države kot take. Komunistični Kitajci se bojijo, da bi Koreja pod ameriškim vplivom služila Amerikancem kot baza za napad na komunistično Kitajsko. Pravilna reši- tev, da se pomirita oba, je po mnenju Attleeja le v tem, da se tako Formoza in Koreja nevtralizirata. Attlee nadalje trdi, da Amerika podpira nedemokratične re-akcionarje kot so Čiang Kajšek na Formozi, Rhee v južni Koreji in španski general Franco. O svoji delavski stranki trdi, da ni niti marksistična in da so njeni principi, principi krščanstva, dočim ekstremisti v Ame-riki hočejo označiti vsako smer, ki gre za socialnim napredkom —za komunizem. Otroci nad starši! LONDON, 13. decembra — V Halifaxu v pokrajini Yorkshire, je imelo sodišče opraviti z redkim slučajem. V neki družini sta 13-letna deklica in njen 15-letni brat doma strahovala starše. Ko se je začela za slučaj brigati oblast, je našla na domu sledeče razmere: Otroka sta spala dopoldne; starši ju niso upali prebuditi. Če otroka nista dobila denarja za cigarete ali za kino, sta starše pretepla. Oče je bolehen in je hotel imeti stanovanje zakurjeno. Otroka sta mu to prepovedala. Sodnija je končno oddala dečka v poboljševalnico, hčerko pa pustila doma, ker je obljubila, da se bo poboljšala. ATOMSKI TOPOVI ZA JAPONSKO WASHINGTON, 14. decembra—Ameriško vojaško poveljstvo je sklenilo, da bo poslalo na Japonsko, kjer so še vedno ameriške zasedbene sile "atomsko topništvo," ki bo imelo nalogo, da stopi takoj v akcijo, čim bi se na Koreji obnovile sovražnosti. Vojaška organizacija NATO v Evropi je razpolagala do sedaj z atomskim topništvom izven Združenih držav. Japonska bo sedaj druga na vrsti, kateri bodo Združene države dale to atomsko orožje na razpolago. 91-LETNI LETALEC SANTA MONICA, Cal., 14. decembra—James Montee je star 91 let. Njegova žena Margareta je stara 83 let. Par ima za seboj tri generacije potomstva. James, ki je bil do sedaj v zraku štiri tisoč ur in praznoval 60-letnico poroke, je vzel v letalo potomstvo svoje družine in ga sam pilotiral. Eno smerna vožnja v Clevelandu Mestni občinski svet Cleve-landa je snoči odobril predlog občinske uprave, da se prometne ceste ob prometnem času proglasijo za ceste z eno-smerno vožnjo. V četrtek se bo ta poskus začel na Carnegie Ave. in sicer od E. 40 St. do Cedar Hill in to od 4. do 6.30 zvečer. Nadaljne ceste bodo v tozadevnih poskusih v naslednjih dneh. Odpuščen od vojakov Sgt. Richard Lampe, sin Mr. in Mrs. Charles Lampe iz Bishop Rd. se je v soboto vrnil z službe pri ameriškem zračnem koru v Nemčiji, kjer se je nahajal dve leti in tri mesece. V vojaški službi je bil tri leta, sedaj pa je častno odpuščen in prijatelji ga lahko obiščejo na domu staršev. V bolnišnici Mr. Anton Fier iz 16409 Hunt-mere Ave. je bil ponovno odpeljan v Euclid-Glenville bolnišnico, kjer se nahaja v resnem stanju. Obiski začasno niso dovoljeni. Upamo, da se mu ljubo zdravje kmalu zopet povrne! Iz Californije Mr. in Mrs. John in Angela Cvek sta se vrnila z dvo-teden-skega obiska v Californiji na svoj dom na 19510 Newton Ave. To je bil njun prvi obisk tam, kjer sta se dobro imela in obiskala sta več znancev in prijateljev. Bivala sta največ v Ingle-wood, Calif. Ik ti ENAKOPRAVNOST 99 Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 1231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3. OHIO HEnderion 1-5311 -— HEndersMi 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—(GENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town; CPo raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): for One Year—(Za eno leto) for Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) .$10.00 - 6.00 _ 4.01 for Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske drŽave;: For One Year—(Za eno leto) for Six Months—(Za Sest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) .$12.00 - 7.01 . 4.50 OB ATLANTSKEM OCEANU Piše JOHN GOHJANC Binterea as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. — PRED ZASEDANJEM KONGRESA (2) Kakšne so namere federalne republikanske vlade milijonarjev, s katerimi bo moral računati tudi Eisenhower, naj navedemo primer, ki ni plod uredniških razmišljanj, marveč je uradno obvestilo delavske unije A.F.L. Kaj se pripravlja? , , j . ^ ; Splošni napad na sistem ameriških delavskih pokojnin. V kongresu obstoja odbor, kateremu načeljuje republikanski poslanec Carl Curtis iz Nebraske in ki ima na razpolago fond $100,000, ta denar pa naj se porabi pri študiju sistema ameriškega socialnega zavarovanja in pokojnin. To je prikrita oblika, da se ne obelodani predčasno in prehitro pravi namen tega študija. Ta pa je, da se kongresu poda poročilo, da sedanji sistem socialnega zavarovanja in pokojninskega sklada za delavstvo ni v redu, v zadnji posledici pa naj se sistem kot tak pokoplje. Milijoni ameriškega delavstva so si zamislili svojo sigurnost na stara leta na podlagi zakona, torej pravno, ne pa v kaki domišljiji, da jim bo šla zaslužena pokojnina. Republikanci so drugačnega mnenja. Predsednik imenovanega odbora Curtis je označil sistem socialnega zavarovanja in ppkoj-nin kot je danes v veljavi za nemoralen. To pa po njegovem mnenju vsled tega, ker delavstvo ne plača celotnega zneska v pokojninski sklad, marveč delno prispeva tudi federalna blagajna. Kakor, da naj bi ameriška republika ne zavedala se svojih socialnih dolžnosti! Predsednik Eisenhower je vsaj po dosedanjih njegovih izjavah ne samo za obstoj sedanjega socialno zavarovalnega sistema, marveč tudi za njega razširitev. Pod Social Security naj pridejo še nadaljnje ameriške milijonske delavske mase, katerih dosedanja zakonodaja še ni zajela. Predsednik Eisenhower na eni, razni republikanski odbori na drugi strani! Kako bo mogoče najti v republikanski stranki neko srednjo pot in ali naj voz Eisenhower-ja, ki bo moral brezpogojno obtičati v blatu, vlečejo ven ravno demokrati, katere je Eisenhower dolžil nesposobnosti, korupcije, zmešnjav in vsega drugega, samo ne, da so pomembna ameriška politična stranka!! Kaj napoveduje Bela hiša, da bo notranji politični program Eisenhower j a? Kar se tiče delavske zakonodaje, se trdi, da se Taft-Hartleyev zakon BO spremenil. Bela hiša je kompromis med stališčem industrije in delavskih zahtev. Znanih 19 točk iz programa Burkina odobrenih od iste Bele hiše, ne držijo več. Sli bomo torej bolj na desno. Do sedaj je uzakonjena najnižja mezda na uro, ki znaša 75 centov. Življenje samo je brez in preko zakona pognalo te številko najmanj na en dolar na uro. Delavska unija C.I.O. zahteva, da se določi najnižja mezda z zneskom $1.25 na uro. Eisenhower bo predlagal, tako se glasi propaganda iz Bele hiše 90 centov kot najnižjo mezdo na uro, to mezdo pa naj dobivajo kratkomalo vsi, tudi tisti, ki niso spadali do sedaj pod ta zakon. Vprašanje ženske zaposlitve in plače je za Ameriko zelo važno socialno vprašanje. Postojmo pri številkah, ki so najbolj zgovorne. 19 milijonov ženskih moči je na delu. Od teh 19 milijonov je samo kakih tri milijone delavk, ki so včlanjene v unijah, to znači, da sp ali zaposlene z namenom, da dokler delajo pač delajo, da si nekaj zaslužijo in pripomorejo k družinskemu gospodinjstvu, pa mislijo, da jim je delavska unija itak nepotrebna, ker jim gre glavno za trenotni dolar. Ali pa gre za taka polja, kjer ženskih delavnih moči delavska unija ne more doseči. Sprožilo se je vprašanje kako naj se ženska delavna moč, zaposlena pri ameriški produkciji, plača. Enakopravnost z moškimi plačami? Da bi v tem pogledu pritrdili na slepo, da mora biti temu tako, bi šli najbrže predaleč. Toda pri vsem tem ostane žensko vprašanje v industriji, sploh v ameriški produkciji le vprašanje. Sploh ženska zaposlitev v Ameriki. Število 19 milijonov je dovolj zgovorno, liela hiša v tem vprašanju ne dela nobene propagande, ne javlja kakšno je njeno stališče do tega vprašanja, četudi f.-> Eisenhower mora zavedati, da so mu ženske volilke bistveno pripomogle do predsedniške zmage! Eisenhowerjev napovedani "delavski kompromis" de-1 ivstva ne bo vlekel. To jo gotovo. Njegova lastovka pomladi Mitchell, ki jo hotel pridobiti unijo C.I.O. za Eiscn-1 owerjevo zamisel, ni prinesla zaželjene pomladi! L.C. Te vrste pesek, po katerem je možno voziti avto, je samo med Oak Hill in Flager Beach, drugod je prerahel in se vdira. Torej Daytona Beach in New Smyrna Beach imata to prednost. Če je še kje drugje na svetu tako obrežje, jaz ne vem. Če ga nima'5o v Californiji, kar dvomim, potem imamo tukaj v Floridi nekaj zelo značilnega in posebnega, kar nimajo v Californiji. Če bi nekaj takega imeli v Californiji, bi naš prijatelj Frank Kerže že gotovo opisal, ker tako natančno opisuje vse važnosti Californije. To naše morsko obrežje preseneti veliko obiskovalcev, ki pridejo v Florido. Ne morem pozabiti, kako je bila moja sestra Theresa presenečena in obenem v strahu, ko se je nahajala tu v Floridi na obisku. Ko sva jo z ženo peljala na sprevod z avtom, sem enostavno zavozil s ceste navzdol proti morju. Theresa ni pričakovala, da se bomo peljali prav do morja, ko pa se je na svoje začudenje zavedla, da gre avto proti morju, je postala silno nervozna, privzdignila se je v sedežu in za-vpila: "Ježeš, Janez, kam pa greš?" Jaz sem ji v šali odgovoril, da gremo naravnost v morje, nakar je bila seveda še bolj v strahu, in tebi nič, meni nič, se že pripravljala, da izstopi iz avta, rekoč: "O ne, jaz že ne grem v morje, kar tu izstopim!" Šele, ko se je moja žena začela smejati, je spoznala, da se gre za šalo, in da ni nikakršne nevarnosti. Ob Tihem oceanu jal z doma že ob 4. ali 5. uri zjutraj. Kaj rad sem se peljal po cesti Daytona Beach AlA, ki pelje večinoma ob morskem obrežju do St. Augustin. Jutranja luna je razsvetljevala šumeče morske valove atlantskega oceana, da je zgledal kot bi vabil: "pridi pogledat moje čudovito kraljestvo, ker le tukaj ga imaš priliko videti." Večkrat sem zapeljal avto na obrežje in gledal ter opazoval čudovito lepo jutro. Posebno, kadar sonce vzhaja in spreminja te morske valove v različne romantične barve. Če človek ljubi in v srcu čuti to naravno lepoto, ima velik užitek, kajti pridobi si neko prijetno notranje zadovoljstvo. Res, da je naša prva naloga v življenju zadovlojiti želodec z dobro hrano, ker to je prvi in glavni pogoj za naš obstoj, ampak ko bi ostalo samo pri tem, da bi le pili, jedli in hodili na delo, vse drugo pa pustili iti preko nas, kaj potem? Naj vas vprašam, zakaj potem čita-mo časopisje, knjige in drugo čtivo? Zakaj hodimo na koncerte, piknike in druge prireditve? Odgovor večine bi bil, da to delamo, ker si s tem pridobimo več znanja in zadovoljstvo notranjega čuta, ki je potreben za zadovoljno življenje. Vsak normalen človek ima pet naravnih darov ali čutov: vid, sluh, vonj, čut in okus. Ko človek ne bi imel teh pet darov, ne bi bil drugega, kot kos lesa ali kak drugi mrtev predmet. Slepec, ki ne more videti teh na ravnih lepot, je veliko prikrajšan; glušec, ki ne sliši, kaj govorijo ljudje, ne more poslušati le- Piše FRANK KERŽE NOVINCI Sestra Theresa nas je obiska-1 pih, zbranih koncertnih melodij, la pred petimi leti. Bilo je po in enako tudi so prikrajšani oni, zimi koncem februarja meseca.; ki so prizadeti radi pomanjkanja Tu je bilo lepo in gorko in se ji ostalih treh čutov. Dobijo se pa je videlo, kot da je poletje, ko pa je ogledovala po vrtu in videla, da vozimo kar po trati, kjer ni bilo tlaka, je začela spraševati, kako neki moremo tu vozi- Ijudje, ki imajo vse te čute, pa jih ne morejo ali nočejo uporabljati. Kdor še ni videl oranžnih nasadov koncem meseca februarja ti po zimi—mar se ne vdirajo a,ii v pričetku marca meseca, ko kolesa v blato? Šele ko sem jo j go v bujnem cvetju, je tudi ve- opomnil, da imamo sedaj zimo, se je domislila, da je res bilo pred tednom, ko je odšla iz Clevelanda, mraz in zima. Zato je potem rekla: "Oh, ta vaša Florida me je tako zmešala, da ne vem, kje več da sem. Mislila sem, da je sedaj tukaj v Floridi poletje." Torej, ti slučaji, ki sem jih opisal, dokazujejo, kako se ljudje počutijo, ko pridejo semkaj na obisk in kako so presenečeni ob prvem obisku. Nam, ki tukaj živimo že dalj časa, ni to nič novega. Florida je res zanimiva in očarljiva, radi česar menda tudi pridejo iz vseh krajev sem prežimo vati in pri tem potrošijo veliko denarja. Ko sem se včasih peljal zjutraj na delo, večkrat po 50 in 75 milj daleč od Samsule, sem med vožnjo poslušal jutranje novice na radiju. Ko sem slišal poročila kot: V Detroitu je čez noč zapadel sneg osem palcev visoko, toplomer kaže ničlo; v Clevelandu je 10 palcev snega, promet skoro ustavljen, veliko avtomobilov je obtičalo v snegu, avtomobilisti so hodili milje daleč domov in pustili svojo avte kar na cesti; zdravniki niso mogli do bolnikov, itd., sem bil kar sam s seboj zadovoljen, da vkljub temu, da moram tako daleč na delo in liko prikrajšan v svojem življenju na duševni hrani. Oranže se bleščijo v lepi rdeči barvi, od prijaznega sonca razsvetljene, okrašene z belosnežnem oranžnem cvetjem in cela okolica zgleda kot nepretrgan gozd okrašenih božičnih dreves. Vsa okolica ima tako prijeten vonj po oranč-nem cvetju, da te kar omami in v tej omamici premišljuješ, ali je vse to resnično ali niso morda le sanje. Takih prizorov sem jaz videl že veliko, ker sem veliko potoval po Floridi in zaradi tega mi ugaja živeti v Floridi. Naj za sedaj zadostuje to moje opisovanje, pa prihodnjič kaj več. To sem opisal iz svojih lastnih izkušenj, ki sem si jih pridobil v zadnjih devetih letih življenja tukaj—ob atlantskem morju. O uspelem koncertu zbora Slovan CLEVELAND, Ohio—Ker sem podpisani vabil na zadnji koncert zbora Slovan, naj mi bo dovoljeno, da tudi malo poročam o njegovem izidu. Torej, kar jo najbolj važno, udeležba je bila prav dobra, Pravijo, da se je treba vsakega kraja privaditi. Mogoče je to res za druge kraje, ne pa za Kalifornijo. Je tako. Če zjutraj kdaj čmeren vstaneš, ne boš dolgo tak. Samo vrata odpri in ozri se okoli sebe, pa boš takoj čutil nekaj sladkega, blaženega, prijetnega v zraku. Četudi ni dežja, ima pa Kalifornija take rose, kakor da je bil dež. In to vse pomladi, se spoji z žarki zlatega sonca in ti pride naproti s pozdravi, kakoršnih ne pozna ostali svet. Kalifornija je dežela, ki ti nikdar ne kaže samo smrti, kakor je v ostalem svetu, recimo pozno na jesen. Vedno kaj zeleni in kamor se ozreš, je kos majnika okoli tebe. Sredi zime smo, pravijo, pa je toliko cvetja, kakor da je pozno poletje. Med novince v Kaliforniji bi prišteval najprej drevje. Toliko ga je in tako je različno, da sem kar obupal. Lepo vas prosim, bil sem vendar sin narave, vse svoje življenje. To se pravi, če sem se le n^ogel, sem se umaknil vselej nekam, koder je bilo vse moje, kakor daleč so segale oči. Drevesa sem poznal vsa. Tudi če ni imelo perja, sem uganil kar po lubju. A še tega ni bilo treba. Če je bilo drevo posekano in porabljeno, sem pogledal na letine in vselej je bila uganjka rešena. Tukaj sera pa v tem oziru tak revež, da sem skoro kar obupal. Kamor grem in koder se oziram, od povsod mi migajo sami novinci. Vse mi je tuje, kar je drevja. Res, tukaj najdem vse moje stare znance, ki kar nekako dobro uspevajo. Nekateri celo prav dobro. Recimo mecesen, katerega go je kar pred hišami. Tako požene vsako leto, da se mu vrh skrivi in pada v velikem loku proti tlom. Kasneje, ko, postaja les močnejši, se ga polagoma ravna. Iglasto drevje kar nekako dobro uspeva tukaj, ker ne rabi dosti vode. A zraven tega je toliko različnega nenavadnega drevja tukaj, da sem začel opisovati ga tako, kakor tista gospodinja, ki je delila vse cvetje kar v štiri razrede. Bile so: bele rože, rdeče, rumene in plave. Ona je sicer povedala tako, da je pri vsaki roži začela z besedo: ta. Torej: ta bele, ta plave, ta rdeče. Pravijo, da t6 ni prav, kar je mogoče res. Pravtako je res, da kar nekaj manjka, če opustiš besedico: ta. Vzel sem parkrat botanične knjige iz javne knjižnice, pa sem začel študirati imena. Ampak so tako tuja in tako nenavadna, da se nisem prav nič naučil. Po večini so latinska imena, nekaj je španskih, indijanskih in kaj vem še kakšnih. Angleški jezik je tako bogat in obširen, da ima za vsako figo vsaj eno ime. Kar se pa drevja tiče ali cvetja, ima sama latinska imena, nekatera tako popačena, da se jih sploh ne izplača zapomniti. Je torej tako. Latinska imena so predolga, preveč nenavadna in taka, da odlete iz butice kakor bob, če ga mečeš v steno. Kaj mi je preostalo drugega, kakor da sem obupal. Eno drevo pa poznam in sem je pravil, da to drevo sade po Evropi po krajih, koder je moker svet. Baje pije vodo in jo oddaja v zrak v takih množinah, da je kar dober, koder je močvirno. V Kaliforniji je pa suho, a vendar je toliko tega drevja. Spomnim se, da je nekdo pisal o tem, kako da je drevo imenitno, lepo in daje dober les. In to je pisal človek, ki je že bil v Kaliforniji. Kaj morem reči? Da je moral biti trd, kakor tisti rojak, ki je padel in vdaril z glavo ob kamen, potem pa vzdihnil: "Aha, zdaj se bo pa že bolje videlo." Kar sem kdaj videl drevja na tem svetu, nisem našel nikjer nekaj tako grdega v vseh ozirih, kakor je eucalyptus globulus. Pred vsem omenjam perje, ki je tako, kakor turške sablje—torej brez vsake simetrije. Podobno je precej vrbam. Raste dosti hitro in—nič kako. Veliko ali majhno, staro ali mlado, debelo ali drobno—eucalyptus nima nobenega pravila. Sto čevljev visoko drevo, pa začne odganjati vse po deblu, kakor da je zmanjkalo prostora. In kadar dela veje, ne ve nikdar, kaj bo. En čas raste kakor veja, potem mu pa pade nekaj v leseno bučo, pa začne delati nov vrh. In to čisto po ne potrebnem, ker ima vsak eucalyptus vsaj ducat vrhov, ki kar konkurirajo med sabo, kdo bo višji. Zato so vsi vrhovi jako šibki in se maje jo v vetru, kakor da bodo vsak čas končali. Drevo navadno raste tako, kakor vijak ali "črauf." Nekatero je vseskozi zavito, drugo pozabi —potem se pa spomni in začne zavijati samo vrh. Drugi problem je skorja ali lubje. Večno se lupi in pada raz drevo, ali pa se lovi kje ob veje, katerih je vselej dovolj po vsem deblu. To drevo ima poseben duh, ki pa ni neprijeten. Cvete nekako tako, kakor bi imelo lase. Rodi pa sad, ki je za las podoben želodu. Kar se lesa tiče, ni za drugega kakor za ogenj ali pa za kole pri ograji. Iz semena delajo tudi nekako olje, pa ne vem, čemu ga rabijo. Za salato gotovo ne, ker je celo drevo malo strupeno. Baje je še med strupen, če ga nabirajo čebele na tem drevesu za časa, ko cvete. Eucalyptus hitro raste in je silno odporno drevo. Človek bi mislil, da se bo v vetru vse polomilo. Videl sem večkrat škodo na drugem drevju, ne pa na tem. Radi hitre rasti in trdnosti so ga jako zasadili ob potih in njivah, da zadržuje veter. Tako ima naša znana naselbina Fontana vsepolno eucalyptusov skoro ob vseh ulicah in cestah. To pa zato, ker pride vsako popoldne huda sapa od gora. Je tako: sapa prihaja največkrat od morja. Fontana je pod gorami. Tam zadane ob gore in ker ne more neovirano naprej, se odbija in gre proti odprtinam v gorovju in zadene Fontano. Eucalyptus ni sam na tem svetu. Pravijo, da ga je nič manj kakor tri sto vrst. Ampak po mojem pojmovanju bi bilo dovolj, če bi bila ena sama na svetu. Eucalyptus je nekako sto let v Kaliforniji. A videl sem dre- , . 1 ui 1 • « ' vedel zani, prodno sem ga videl vkljub temu, da so se oblaki po- _ ^ ^ ... , , , .v ,, . v Kaliforniji. Je tako. Ko sem vesa, ki bi rabila stiri ah pet mo- tomneli tik pred pričetkom in •' . ! >, u j u- -v, u- r tvt i j , J v . . , • v I hodil v solo, smo imeli med dru- skih, da bi jih objeli. Nikdar ni- tudi dez JO precej lil nekaj časa. I . ' . , . ! , v , ^ , . . , , , T . J. , igim za profesorja zgodovine Si-1sem slisal, da bi imelo to drevo Ljudje so ae pa vseeno zbrali vl^ ^ , meti sitnosti, ker sem moral sti- yc^kem številu, ampak veliko Rutarja, ki je veliko pisal.; kako bolezen ah kakega sovraz- Rožiče—kdo jih ne pozna? Če je kje na svetu nekaj, ki bi zaslužilo ime: revežev potica—potem je carob, ki so ga naše matere de-vale v koruzen kruh, kar je potem predstavljalo neke vrste kmečko potico ali povanco. čisto pozabil sem bil nanj, dasi sem dostikrat v življenju mislil na to, kje in kako rasto rožiči. Mi smo jih navadno stolkli v možnarju, potem polili z gorkim mlekom in zavili v kruh. In bilo je jako dobro. Če je eucalyptus drevo, ki te potegne nase s tem, da je nenavadno grdo, potem bi rekel, da je drevo, ki rodi rožiče, nekaj, ki te nehote ustavi. Ima liste precej kakor jesen, samo da so debeli, svetli in trajni. Drevo ima lepo rast, da si ga nehote želiš pred svojo hišo. Ni veliko, in ne doseže nikdar visoke starosti. Ampak lepo pa je. Ko sem hodil po ulicah, me je to drevo ustavilo. In ko sem bolj natančno preiskoval drevo med vejami, so me opozorili rožiči, ki so viseli lepo skriti kakor mesene klobase v dimniku. Ozrem se po tleh—kar pred mano jih je vsepolno. Poberem, nalomim—in hitro v usta. Da, zares, pravi rožič, ki ga pozna vsak revež v stari domovini. In tukaj? Govoril sem z lastnikom, ki ima rožiče okoli hiše in rekel mi je, da nekateri nabirajo ta sad, ga stolčejo in krmijo živino—vem ne, ali samo govejo ali pa tudi prašiče. Nisem mu sicer povedal, kdo ga je v starem kraju, mislil sem pa si, da je to prav po ameriško. Ko sem opazoval to drevje, sem zapazil, da vise rožiči samo na nekaterih drevesih, kar mi je dalo odgovor, da mora biti drevo dvojnega spola—moško in žensko. Tako tudi je. Torej v Kaliforniji je dosti rožičev, tudi prodajajo jih. Da bi jih kdo pobiral, tega ne vem, razven za živalsko hrano. V starem kraju pa smo jih dobili za posladek, da je koruzen kruh malo boljše teknil. Slišal pa sem, da je rožič jako poraben namesto čokolade ali kovkov, da ima veliko redilno vrednost in dober okus. Ker sem že pri nenavadnih novincih, bom poleg dveh dreves navedel še en grm, ki mu pravijo Angleži canary bird bush, po naše: kanarčkov grm. Videl sem ga nekje prvič in mi je tako ugajal, da sem kar tam na mestu sklenil, da ga moram dobiti za moj vrt. Je poseben grm, ki cvete nenavadno. Slednja vejica napravi cvete, ki izgledajo tako, kakor da bi viseli živi kanarčki na rastlini. Najprej je klun, s katerim se drže stebla. Potem j® lepa in popolna glavica temno-vijolčaste barve, katera preide v vrat. Tam se sreča z rumenim cvetom, kakor bi visel kanarček-Telo vseskozi je krasno rumeno in tako, kakor da bi visel živ kanarček. Cvetovi tudi vise nenavadno. Kanarčki—to je cvetovi, pridejo od obeh strani lepo v vrsti, da izgledajo kakor nekdanjega sedemnajstega regimenta kranjski Janezi, kadar so stali v paradi. Na vsaki vejici j'^ je kar polno, da se drug drugeg^ tišče. To je torej cvet, ki pa še popolen. Zakaj čez pai" dni s® na hrbtu odpre cvetnim ptičko^ novo, nenavadno poro, ki je tudi rumeno. To se vzdigne na obeh straneh kanarčka, da izgleda« kakor da bo vsak čas zletel. da kati po nepoznanih hišah, sera znancev in dobrih prija- srečen, da sem v kraju, kjer ni, giovana sem pogrešal, treba prenašati te neljube zime. | Vzrokov, zakaj niso prišli, je Peljem se po suhi, gladki ce-; več. Nekaj stalnih poset- sti, nebo jo jasno, viome zelojj^jj^^^ jg zadnje čase umrlo, več In pri razlagi Avstralije nam jetnika. Ne izgublja listja vsako le-povedal, da prihaja od tam pose- j to, a ga kljub temu ne drži dol-bon les, ki so mu pravi po latin- j go. Zato je okrog vsakega d reško Eucalyptus globulus. Prista- j vesa primeroma tako, kakor v vil jo, da smo vse preveč butci,; otroški šoli, kadar pošljejo "mu- lorok, tam pa taka zima in "Kekec" v Slovenski! ^.o drevo. Jaz sem pa Zdaj pa o drugem drevesu, ka- Ti ljuba Florida, vredna si, daj na St Clair Ave delal malo nakljubi, pa semitoro mi je bilo še bolj tuje kakor č jih je pa tudi' imelo letne! pri sobi; jaz ga ),a no bom eucalyptus. To pa zato, ker sem te nikdar no zapustim, posebno no v zimskem času! Kot prodajalec, sem moral po-sočati mesečno seje v Jackson-vilk'u, Fla. Ker je bila ta pot dolga, namreč 125 milj od nas do pisarne, sem ponavadi odha- vec sejo pri društvih. Bili pa so nekateri novi posetniki. Koncert se je pričel kmalu po 4. uri. Predsednik zbora je imel kratek nagovor, s katerim se je (Dalje na 3. strani) pozabil. Ponavljal sem ga tisto popoldne, da nazadnje nisem znal za nobeno drugo besedo več kakoi' eucalyptus globulus. Torej v Kaliforniji sva se srečala. Čudno. Zakaj profesor nam jako dobro poznal njegov sad— rožiče. Angleška beseda za to drevo jf carob in pride iz arabskega jezika. Pravijo mu tudi sv. Janeza kruh, ker je baje on živel od tega, ko je bil v puščavi. To je tako prisrčen prizor ga človek ne pozabi. Nikjer sem zapazil v naravi, da bi rast' line jemale podobe ptic, razve^ v tem slučaju. I^epše in poP®' nejše imitacije ne more biti. ka* kor ti krasni kanarčki, kateri je človek vesel vselej, kadar K''® mimo. Se danes malo prod Bo žičem jih vidim skozi okno sam no vem, kaj mislijo. Drevj*^^ ki vsako leto zeleni, izgublja ko polagoma svoje perje, a ze čuti zraven nova rast z perjem. Kanarčkov grm j<^ L j tako lepo zelen, kakor da ni' ostati tak vso zimo, čc imenovati ta gorki zimski d zastran mcscca decembra—zio^^ GNAEOFRAVNOST STRAN 3 ZAPUŠČENI RUDNIK IN NJEGOVI POZABLJENI RUDARJI Malo naselje Sv. Ana, ki leži nad Tržičem, tik ob koroški meji pod Ljubeljem pozna vsak slovenski, pa tudi jugoslovanski planinec in smučar; znano pa je tudi številnim letoviščarjem iz naše ožje in širše domovine. Pri-rodno prekrasen je ta kotiček. Ko se vzpenjaš navkrebar imaš venomer vtis, da se bo cesta zdaj končala in da naprej ne bo Več poti. Vsi, ki obiskujejo ta kraj, pa iie vedo, da je ravno te dni preteklo okrog 50 let, ko so se v tej vasici borili stari rudarji za svoj obstoj in za že dosežene pravice. 12 ur na dan garanja v jami V rudniku so kopali živo srebro. Lastnik rudnika je bila Ilirska rudokopna družba, delnice pa so bile večinoma v rokah Avstrijcev in ne vem, če je bil med ^jinii solastnik tudi kak bogatejši Slovenec. Družba je posta-^la za ravnatelja rudnika neke-Sa Nemca Riegerja, ki je bil delavcem v dveh izmenah, in sicer 6. zjutraj do 6. zvečer in od 6. zvečer do 6. zjutraj. Ti rudarji so bili tudi v tem malem rudniku zaposleni kakor v tistih časih skoraj povsod—en teden 12 podnevi, drugi teden pa vse Goči. In temu je komaj 50 let... Stanovanjska naselbina rudar-jev^—Lajba, ki je štela le tri sla-^ hiše, je bila nekaj tako borne-Sa, da bi se težko našlo še kje ^&j podobnega. Vendar je v teh hišah stanovalo veliko rudarjev lil njihovih družin, ki so bile vse precej številne. Največ družin je bilo s štirimi, petimi otroki, ne-^3-j pa tudi z več. Zaslužek ru-darjev je bil neznaten in je ko-^aj zadoščal za ohranitev gole-§a življenja njim in njihovim (družinam. Rudarji so delali v ro-ob najskromnejši hrani. Ro-Vov je bilo najprej pet ali šest. potresa leta 1895 pa do leta 1. 1903 pa so izkoriščali le se dva. Rojena sem bila pri Sv. Ani hčerka rudarskega predde-lavca. Tam sem tudi preživela ®^oja otroška leta. Spominjam da nam je oče takrat pripovedoval vedno le o dveh rudniških rovih, in sicer o Jakobi in Georgij "štole," kar bi pomenilo &kobov in Jurjev rov. ^semogočna direktorjeva ^fužina Eden teh rovov je bil tik tedanji pošti, enonadstropni Zgradbi, kjer sta bili v pritlič-prostorih pošta in urad ^Prave, zgoraj pa je bilo veliko "^žinsko stanovanje vsemogoč-^®Sa direktorja in njegove šte-^ilne družine, treh sinov in štirih ^cera. Direktorjeva žena je bila ® hujši krvoses za delavca, ka-njen mož. Zahtevala je od (barskih žena, da so ji hodile ^°spravljat stanovanje, prat pe-'0 in opravljat druga gospo-^'iijska dela. To delo bi lahko pravijale njene odrasle hčere, jim to ni ugajalo. Zato je rji^^^tor eno zaposlil na pošti v Sa drugo pa v svoji pi- Tretja je bila božjastna 1 ^ delo nerabna, medtem ko je X še hodila zadnja leta v st dva sinova sta ^^airala in sta bila za razliko Helf nesocialnih staršev, piiko bolj človeška. Mlajši Je obiskoval šolo v Tržiču in šiba za vse rudarske . oke, katerim je nagajal, kjer ie mogel. rudarjev so bili tudi pf zelo poredni, saj so bili Ig ^^ščeni sami sebi. Starši so se ukvarjali z njimi, kajti Vg ' / tistem času polne gla-"^^i' kam se bodo dali, če ''i^dnik res zaprli. Že od h namreč šepetalo, ker ^ prej ali slej zaprt, cksploatacija več ne iz-. klavna direkcija na Du- ZAZNAMKI O AMERIKI Clip zaradi slabe eksploata ko svoje dajatve in ta- »nti v rovih ni moglo opraviti so se rušili, ker je les izgnil in zato 80 bile v rudniku vsak dan na vrsti nesreče. Vrag z žarečimi očmi v rudarskm naselju Ta kot je bil v tistih časih tako pozabljen in zapuščen, da se je res le malo vedelo zanj. Moram povedati zgodbico o prvem avtomobilu, ki je prišel leta 1901 k Sv. Ani in ki je vso vas do skrajnosti razburil. Bila je nedelja in večina rudarjev se je z otroki odpravila k maši, v Tržič. Šli pa so tudi z namenom, da kupijo to ali ono potrebno stvar, kajti rudniški konzum je bil prav slabo založen. Na poti, zgodaj zjutraj, ko se še ni zdanilo, pa je opazil nekdo dvoje žarečih oči in je bil prepričan, da se po cesti približuje sam vrag, ker le oči vraga se morejo tako svetiti. Na priporočilo strica Janeza so skoraj vsi pokleknili in se začeli križati, da bi odgnali vraga. Ko jim je prišel bliže, so opazili, da je to voz, ki sam pelje. Svoje doživetje so prav živo pripovedovali Tržičanom, ki so jim zagotavljali, da je to pač avtomobil, to je voz, ki pelje brez vprege, in da se po mestih vidi že več takih vozov. Rudarji so to verjeli, pa tudi ne. Avto je dirjal mimo rudarskega naselja Lajbe in tudi tam so otroci in žene zagnali velikanski krik. Vse je ugibalo, kaj naj bi to bilo. Ko pa se je to čudno vozilo še isti dan in tudi v naslednjih dneh še večkrat pripeljalo po cesti, se je zvedelo, da je to avtomobil veleposestnika barona Borna, ki se je pripeljal naravnost iz Budimpešte v svojo šentansko graščino na letovišče. Leta 1902 so rudnik zaprli, večji del delavcev so odpustili s kratko odpovedjo, na delu pa so ostali le še nekateri in še ti za krajšo dobo. V rudarskih družinah se je pričelo skrbi polno življenje, polno ugibanja, kam naj gredo očetje za kruhom. Nekateri rudarji, ki so delali že dolgo v rudniku, in morda prej tudi kje drugje, so bili že člani Bratovskih skladnic; ti so pričeli prvi ugibati, kaj naj naredijo. Ali naj skušajo priti vsaj do majhne pokojnine, ali naj sprejmejo odpravnino skladnic, s čimer bi vsaj nekaj časa lahko živeli. Toda kaj potem? Če se pa kdo odloči za pokojnino, bo ta sicer majhna, ali če človek še živi precej let bo na boljšem, če se odloči za to poslednje. Tako in drugače so ugibali. Brez dela s trebuhom za kruhom po svetu Med rudarji je bilo poleg Gorenjcev in Kranjcev, tudi precej Korošcev. Ti so vsi stremeli za tem, da bi prišli čimprej v svojo ožjo domovino na Koroško, kjer bi morda prišli do kruha v rudniku svinca, ki je bil v Slovenjem Plajbergu onkraj Ljubelja in ki je takrat zaposle-val precejšnje število delavcev. Žene pa so samo obiskovale druga drugo ter jokale in tarnale, kohkor je le bilo mogoče. Prav gotovo še za pripravljanje svojih skromnih jedi niso našle časa in so bile nesposobne, da bi kakršno koli začeto delo končale. Med tem so rudarji hodili posamič in v skupinah k ravnatelju ter ga rotili, naj posreduje na merodajnem mestu, da se rovi ne zapro, saj se bo prej ali slej spet našla v rovih žila, ki jo bo vredno izkoriščati in ki bo dala delodajalcu koristi, delavcem pa kruh. . Toda prošnje rudarjev so bile zaman. Ravnatelj je stal kot kak vojskovodja, ki je pravkar dobil svojo bitko in se ni oziral na rudarje, ki so ostali brez sredstev zase in za svoje družine. Lahko je bilo ravnatelju, saj je vedel, da bo dobil lepo odpravnino, s čimer je imel za nekaj časa priskrbljeno udobno življenje v Tržiču. Vedel pa je že tudi, Pred kratkim se je dovršilo radijsko postajo, katere sila je enaka oni največje postaje na svetu, preko katere se pošilja sedaj močnejši Glas Amerike za železno zagrinjalo. Postajo, ki se nahaja v bližini Monakova na Nemškem, se je pričelo preizkušati 15. avgusta in razpošilja sedaj redna poročila v 11 jezikih v dežele pod sovjetskim go-spodstvom in pobližne pokrajine Nemčije, Avstrije in Jugoslavije. Zveza industrijskih organizacij (CIO) je pričela z novim vsporedom, glasom katerega se bo razpošiljalo sredstva za organizacijsko delo v občinah, prostim delavskim zvezam v starem kraju. Ta sredstva so zložena v posebnih skrinjicah in sestojajo iz pisalnega stroja, ročnega pomnoževalnega stroja, z nadomestnimi deli, zalogo črnila in papirja, tekočine za popravke, strojčka za spenjanjg s sponki. Za pričetek se je sestavilo 65 takih skrinjic in se jih bo razdelilo preko družbe CARE izbranim organizacijam široni sveta. Pred kratkim se je otvorilo za občinstvo v Santa Fe, prestolnici države New Mexico prostor, kateri je posvečen ljudski umetnosti vseh dežel. Isti je oddelek muzeja države New Mexico in se imenuje Muzej mednarodne ljudske umetnosti. Poslopje in velik del zbirke je podarila neka ženska iz Chicago. Kot iz sedanjiih mesečnih plačil razvidno, bodo plačale jeklarske družbe v Združenih državah svojim zaposlencem letos nekako 3,300,000,000 dolarjev, kar je dovolj za kritje proračuna za leto 1954 dveh tretjin vrhovnih oddelkov zvezne vlade. Vseučilišče Harvard v Cambridge, Mass., ima knjižnico z več kot pet milijonov predmetov. Glasom pregleda, ki ga je pred kratkim izvršil urad United States Office for Education, imamo še 14 drugih vseučiliščnih knjižnic, katerih zbirke štejejo po en milijon ali več knjig. Glavna privlačnost za mednarodne turiste v mestu New York je danes glavni stan Združenih narodov. Ameriška družba za Združene narode, zasebna organizacija, ki vodi obiskovalce, poroča, da se je zadnji čas vpisalo tekom enega samega tedna 50 narodnosti in da je tekom enega dne obiskalo do pet tisoč oseb glavni stan Združenih narodov. Največji ledenik v državi Colorado, nazvan Arapaho (kar je indijansko ime), zalaga z vodo mesto Boulder, v katerem se nahaja vseučilišče države Colorado. Mesto Boulder ima Izključne pravice do te plasti ledu, katere površina meri skoro eno miljo. Svetovnoznano tvrdko, ki izdeluje glasovirje, Steinway & Sons, in ki praznuje letos svojo stoletnico, je ustanovil nemški begunec, kateri je našel v Združenih državah politično zavetišče leta 1849. Tekom teh sto let, je izdelala tvrdka 342,000 glaso-virjev. (Common Council for American Unity) Amerika prva v telefonih NEW YORK, 14. decembra— Ameriška telefonska in brzojavna družba je objavila statistiko, koliko telefonskih aparatov in naročnikov je na svetu. Statistika izkazuje, da jih je trenotno 84 milijonov. Telefonski aparati v praktični službi so se v primeri z dobo pred drugo svetovno vojno od tedaj podvojili. Važno je, kakšen delež ima pri tem Amerika. Od 84 milijonov telefonskih aparatov, jih odpade na Združene države 50 milijonov ali 60 odstotkov. Naj pripomnimo, da je na svetu kakih 2,500,000,000 ljudi, v Združenih državah pa 160,000,-000. Tudi ena stran standarda življenja. niijpotrebiiejiih del. Rovi da bu powieje dobil dobro mesto v Borovljaih na Koroškem, kjer bodo v Bajdišah kopali rove za električno centralo in vodovod. Človek, ki je sit in preskrbljen, ne verjame lačnemu in nepreskrbljenemu. Mnogo rudarjev se je odpravilo peš proti Plajbergu na Koroško iskat delo. Nekateri so tam delo dobili, drugi pa so razprodali tisto malo pohištva in drugo, kar so imeli in odšli po daljših potih, da si poiščejo kruh v rudnikih Gornje Štajerske, Češke ali še kje drugje. Dan za dnem so odhajali. Svoje, že nekoliko odrasle otroke so dali k znancem, kmetom pri Sv. Ani, da bodo tam služili, dokler si oče ne najde kruha. Nekateri so jo mahnili proti Ljubljani, kajti po potresu se je tam vrsto let precej zidalo, drugi so odšli v zasavske rudnike, tretji na Dolenjsko. Tako se je končalo skupno življenje okrog 60 rudarjev in njihovih družin, ljudi, ki so bili najskromnejša bitja, kar si jih človek more zamisliti. Še lahko najdeš v kakšni hiši okrog Tržiča sliko, ko so se rudarji dve leti pred likvidacijo rudnika skupaj slikali. Na njej vidiš trdo izklesane ljudi, ki stoje v borbi za svoj vsakdanji kruh. To so ])npadniki onega razreda ljudstva, ki so morali trdo delati ,da so lahko ohranili sebe in svoje otroke. Slava Regentova (Po "Slovenskem poročevalci") ŠTIRI ROKE INDIANAPOLIS, Ind., 13. decembra— V tukajšnjo bolnico sta bili v naglici pripeljana po lodnica in njen novorojeni otrok. Žena in mati otroka ima doma že troje otrok. Je žena delavca, ki je zaposlen v službi ameris^ke mornarice. Kaj je z novorojenim otrokom ? Ima dvoje glav in štiri roke Očividno ima dvoje hrbtenic, ima pa tudi zelo razvita prsa Glavi gledati druga drugo. Za enkrat je zdravstveno stanje novorojenčka primerno. Otrok kot tak pa je nabrže edinstveni primer v zgodovini porodov. POVEZANI S KANALI BERLIN, Nemčija, 14. decembra—Vzhodno nemška vlada in sosednja poljska komunistična vlada sta izdelali načrt, po katerem se bo med Vzhodno Nemčijo in Poljsko na eni strani ter s Sovjetsko zvezo na drugi strani izdelal sistem rečnih kanalov, ki bo povezal vse tri države med seboj. O uspelem koncertu zbora Slovan (Nadaljevanje s 2. strani) zahvalil za lepo udeležbo in jih povabil, da po koncertu ostanejo med pevci ter se ž njimi pove-selijo. Jože bi bil moral bolj živahno naznaniti občinstvu, da se bo po koncertu servirala večerja s polento (ha, ha), za ples, da bo igral naš dober pevec in še boljši godbenik, kateremu se pridružijo njegovi tovariši-navi-hanci, posebno Andrej Ogrin, tako da se bo plesalo in vrtelo v veliki dvorani, da bodo jasli same zase. Pa so se gostje držali tega vseeno. Torej, predsednik Jože, upam, da ne boš preveč hud, ako sem ti to svetoval, saj tudi jaz rad vzamem dober nasvet v poštev. Jože je bil z nami vesel skoro do konca. Vsi smo bili veseli uspeha. Posebno nam je ugajal prizor "Ob oknu," v katerem je tako lepo in pomenljivo pela solo Mrs. Olga Klancher, v kvartetu pa so peli štirje dobri pevci Slovana. Ta partizanska pesem s prizorom je bila najlepša in je najbolj ugajala izmed vseh na programu, kar je pokazal tudi velikanski aplavz posetnikov. Med navzočimi je bilo ob tej pesmi tudi mnogo, mnogo solznih oči. In zakaj ne ? Ta prizor in pesem vzbu*-ja v spomin hrabrost junakov-partizanov, ki so se s pogumom in krvjo borili do skrajnosti za svojo domovino z junaškim Titom na čelu, da so končno izvo-jevali zmago nad krutimi okupatorji in izdajalci, katerih nekateri se sedaj potikajo in skrivajo po svetu. Ne samo našemu narodu in Jugoslaviji, ampak tudi naši novi domovini Ameriki so ti hrabri borci veliko doprinesli in pomagali, da ni danes ponovno v krempljih nacizma in fašizma, čeprav so nekateri pozabili na to in podpirajo sovražnike, vse pod pretvezo, da se gre proti komunizmu. Med drugimi pesmi, je bila tudi pesem "Pri farni cerkvici," katero je zbor izvrstno podal in ki jo je moral ponoviti, ker je tako ugajala. Ni mogoče opisati vseh pesmi in njih pomen, ker bi vzelo preveč prostora in naj to raje kdo drugi stori. Torej, program se je dobro za-vršil. Ako nisem v zmoti, je tudi nekaj pevcev manjkalo. Med po-setniki so bili tudi iz Barbertona, stara korenina Bombač in še par rojakinj. Frank Ravnikar s soprogo iz Loraina, iz Maple Heightsa pa sem videl starega pevca Franka Vrčka in še par drugih mladih kot tudi starega pevca Mr. Hočevarja. In da ne pozabim—nas je prišel obiskati iz 40 milj oddaljenega Burtona, Ohio, kjer se nahaja na farmah, naš stari znanec in prijatelj, bivši aktiven pevec in društvenik John Breščak in njegova žena, katera ne pozna samo podpisani, ki jima je bil pred 32 leti s pokojnim Jožetom Terbižanom za pričo pri poroki, ampak ga poznajo še mnogi, mnogi drugi stari naseljenci. In Mr. Breščak je bil med nami in zelo vesel. Z eno besedo, vsi smo bili veseli, stari in mladi, tako tudi naš prijatelj John Lokar st., ki pravi, da je vesel, da more kaj napisati dobrega za naše zbore Zarja, Slovan in Mladinski pevski zbor Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. Jaz se ž njim strinjam. Za ples so igrali Grabnarjevi godbeniki v veliki dvorani, kar je bilo prav, ker je bilo več zraka in prostora za one, ki se radi zavrtijo ob polki in ni bilo take. gneče, kot nekajkrat preje. Sicer se pa ne more ustreči vsem— domu in posetnikom. Torej reči moram, da smo bili v splošnem zadovoljni pri koncertih zbora Zarja, Mladinskega zbora in sedaj pri Slovanu, torej naj živijo naši napredni pevski zbori, da bi še donele naše lepe partizanske pesmi. Podpirajmo naše pevske zbore, dokler jih imamo med seboj, ker brez teh bi bilo res žalostno in bi nastalo mrtvilo. Kdor se tega sedaj ne zaveda, se bo prav gotovo pozneje. ■ Končno želim, da bi še kdo drugi opisal in poročal o tem koncertu po svoje. S pevskim pozdravom, Anton Jankovich, prijatelj naše kulture. MATTERS OF DOLLARS & SENSE... VALUABLES Will Hot Worry YOU When They Are In A Safe Deposit Box Rental $4.00 to $6.00 Per Yeer Plus Government Tax NORTH AMERICAN BANK 15619 WATERLOO ROAD 6131 34)6 ST. CLAiR AVE. ' EAST 93R0 ST. Zakaj bi šli v mesto, kjer je dren j, ko si pa lahko v naselbini nabavite lepe predmete za darila?! Namizna posoda od set naprej Odprto do 6. ure vsak večer. & S CHINA COMPANY 6216 Superior Ave., EN 1-8947 ERNEST GROSS, lastnik ZAVAROVALNINO proti Ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd. preskrbi Janko N. Rogelj 19461 SO. LAKE SHORE BLVD. Pokličite; IVanhoe 1-9382 VAS MUCI REVMATIZEM? Mi imamo nekaj posebnega proti revmatizmu. Vprašajte nas. MANDEL DRUG CO. Ledi Mandel. Ph. G., Ph. C. 15702 Waterloo Rd.—KE 1-0034 Pošljemo karkoli prodamo kamorkoli. Radi selitve se proda pohištvo za sprejemno sobo, obednico in spalnico. Vse v dobrem stanju. Za podrobnosti pokličite KE 1-1934 • ali IV 1-0285 ZA BOŽIČ si nabavite te krasne nove harmonike, 120 basov. Za samo $yg.00 Vpraša se na 7710 MELROSE AVE. od E. 79 St., blizu Wade Parka V NAJEM 2 ali 3 odraslim osebam brez otrok se odda v najem stanovanje s 4 sobami, zgoraj. Poleg je tudi garaža. Vpraša se na 15708 CALCUTTA AVE. DELO DOBIJO ŽENSKE TISKOVINE Enakopravnosti IZDELANE V TISKARNI SO LIČNE IN V NAJNOVEJŠEM TISKU 4 -Cene so zmerne—naročila hitro zgotovoljena-Se priporočamo društvom, trgovcem, obrtnikom in posameznikom ENAKOPRAVNOST 6231 ST. CLAIR AVE. Dekle ali ženska za Accounts Receivable delo v pisarni. Vknjižba na Allen-Wales Statement stroju. Splošna pisarniška dela. 5 dni v tednu. Stalna plača. HARCO HARDWARE CO. 1314 Marquette — UT 1-7750 HIŠE NAPRODAJ Od E. 140 St. Hiša za eno družino, 6 lepih sob, se ^'oda. Gorkota na plin, oakrene cevi in vs6 nanovo de-korirano. 3 garaže. Cena $11,500; takoj samo $2,500. Za podrobnosti se obrnite na KOVAČ REALTY 960 EAST 185th STREET KE 1-5030 Zcistopniki ^^Enakopravnosti'^ Za St. ciairsko okrožje; JOHN REN KO 1016 East 76th Street UTah 1-6888 Za collinwoodsko in euciidsko okrožje; lOHN STEBLA) 17902 Nottingham Road IVanhoe 1-3360 Za newburSko okrožje; FRANK REN KO Diamond 1-8029 11101 Revere Avenu« BaUHHUGPBBSS IL !lllll«llll«lllllllll»llll»|ll|«|ll|«|ll|«|H|»|ll|»HII»IHWIII|l|ll|«|IIWIII|»llll«|llll|ll|«|ll|»|ll|«LII|«|ll|«|lllllllllll : iiiilaliilaliilBliilBliilaliilaliinliilaliililiililiikliilBliilaliilaliilaliilalMlaliilaliilaliilMiilBliilaliilBliilaliiult AVGUST ŠENOA; Diogenes Zgodovinska povest iz 18. stoletja i-»iiii»iiii«ini«iiii«iiii»iiii«iiii»iiiiBiiii»iiiiiiiiiB|ii|«|ii| Poi'na jesen je zajela deželo, dnevi so se krčili od večera do večera. Nad Zagrebom je viselo sivo, oblačno nebo; podnevi in ponoči je enakomerno pršil len dež, da 90 bile vijugaste ulice vse razmočene, z lesnih, streh so padale debefe kaplje in dolble jamice v tla. Včasih je potegnil veter, otrese.1 z drevja cele koše orumenelega listja in pljusnil ploho kapljic v okna mestnih hiš. Počasi je 1" astel mrak in samo še tu pa taiTA je po ulicah hitel zapozneli me^^čan. Tega neprijetnv^ga deževnega večera je ugledni mojster Mi jo Magič pomolil svoj nos iz trgovine v Mesarski ulic i. Velik, pozlačen ključ nad vrati je pričal tujcu, da tukaj izdelujejo kiju. če, ključavnice in "žalvce," da je torej mojster Mijo Ma gič ključavničar ali 'špolar,' ka.kor piše v cehovski knjigi. Tujcu, pravim, kajti domačinu ta Važipot ni bil potreben. Poštenega, malce svojeglavega mojstra M.agiča je dobro poznal sleherni Zagrebčan. Slovel je po svoji marljivosti, obilnem trebuhu, polni mošnji in številnih zabeljerr.ih šal^h, zlasti pa po zidani hiši v Mesarski ulici. Kakor je bil mojster zunaj doma in v cehovski skupščini še dokaj odločen mož, v svoji hiši pa le ni popolnoma gospodaril, kajti vajeti je krepko držala v roki njegova 'slabša' polovica, vrla gospodinja Kata. Mojster Mijo ni ugovarjal, vedel je, da ima pošteno in dobro, čeprav precej osato ženo, Nad vse je ljubil mir ter se skrbno izogibal sleherni priložnosti, ki bi v hiši lahko dvignila samo iniiiiBniiBiiiaiiiniiiniiimiiwiiiiwiiiiiiiwiii ■1SiWlulBliiiBiiilaliilBiiil«iiiBiiiiiiiiiniiiaiiiiaiiili=i majhno neurje. Morali bi ga videti, kadar je stal pod lokastimi vrati svoje trgovine pa mlaskal z jezikom in prodajal zijala! Obraz je imel ploščat, širok in močan, toda ne zalit, nos velik in tumpast, lica in nos rdeča kot pirh, nekaj zaradi zdrave krvi, nekaj od hudih naporov. Tudi najbolj strupeni obrekovalec Magiču ni mogel očitati pijančevanja—žena Kata je možu lastno ročno merila in natakala vrčke, a verjemite, da je preračunala do kapljice, kolikšna merica je za Mi j a pravšna. Črne oči mojstra ključavničarja so sijale drzno in ognjevito, zlasti če ni videl žene; toda brž ko je stopila preden j, se je korenjak omehčal ter gledal mehko in pohlevno. Čislano mojstrovo glavo so pokrivali gosti, črni lasje, počesani na čelo; nad očmi so se bočile kot oglje črne obrvi, pod nosom je pa nosil pristrižene brke, malce tanjše od ust. Takšno je bilo torej obličje, ki je 25. oktobra 1750, na svetega Krišpana dan, gledalo iz svoje trgovine po ulici. Ko je mojstru kanila na nos debela kaplja, so drobne oči zamižale, glava pa se je jadrno umaknila pod streho kakor polž v hišico, če ga čipneš za rožičke. Stasiti, debeli mojster se je zaskrbljenega obraza obrnil na peti. V tem so se v kot delavnice ianenada odprla vratca in na pmgu se je pokazalo zariplo in zabuhlo obličje, zavito v črno ruto; najprej je zagledal malce zavihan nos, potem drobne sive oči in nazadnje precej tolst pod-bradek. "Miško, Miško!" je nenavadno ostro zapel tenak ženski glas. - "Kaj je, dušica draga?" je po- hlevno zamomljal ključavničar. "Morebiti zvezde šteješ. Miško, a?" "Ne štejem jih, dušica, samo po ulici sem gledal." "Čemu neki, Miško, paseš zijala?" je osorno nadaljevala gospa Kata. "Saj je menda v hiši tudi kdo, da ga lahko gledaš. Zvezd tako ne vidiš, ker je oblačno." "Dež, dež, slabo vreme," je zaskrbljeno potožil mojster. "Kaj ti mar dež! Če pada, naj pada. Menda ga ne boš v retu lovil? Poglej, mrači se. Delal si dovolj, mislim. Odloži kladivo, pogasi ogenj. Boš ob oljenki ključavnice delal? Konec, Miško, konec! Mar nimaš mene, svoje žene? Nisem več vredna, da me pogledaš, a?" "Oh, oh!" je pos voji zakonski dolžnosti ugovarjal debeli mojster. "Oh, oh!" je zbadljivo ponovila Kata. "Strašansko težko si to zjecljal! O, poznam te, kakšen svetnik si!" "Katica, Katica!" je odgovoril mojster navidez užaljeno. "Ne nakladaj greha na dušo. Ti, pa nobena druga. Dvajset let sva oženj ena, hvala Bogu, pa povej, ali nisem šel zmerom po eni in isti, pravi poti? Sem kdaj samo za las skrenil levo ali desno?" "Bog nebeški obvarji!" je zav-pila Kata. "Pri vseh svetnikih prisežem, da bi ti oči izpraskala ali bi ti jo naložila s kuhalnico!" Prezvesti Mijo je potiho vz-dihnil in dejal: "Otrok me skrbi. Pozno je, nevarno je. Gledal sem, če gre Marica, naša premila Marica. Je prav, da dekle tako dolgo ostane zdoma? Naj pride, naj le pride, ji bom že pokazal!" "Prav nič ji ne boš pokazal, dragi Miško!" je zarentačila Kata in krepko zamahnila z roko. "Dobro veš, da je Marica pri botri, sodnikovi Babočajki. In kakšna nevarnost ji tam neki preti?" "Da, da, draga Katica, čisto pravilno govoriš, ampak . . ." "No, kaj? . . . Kakšen ampak?" Give him the most wonderful I Christmas Gift of all,,» ' a head start in life! Start this Christmas—and you can give your son all the advantages of a college education, through V, S, Savings Bonds on the Payroll Savings Plan, If you will make yourae\f a promise this Christmas to join the Payroll Savings Plan—you can make your son the Christmas present of a college educationi For example, if you sign up on his first birthday to invest only $3.75 of your pay each week in interest-eaming E Bonds, by the time your son is 18 you will have saved enou^ to provide him with over $1,000 a year for four years at the college of his choice I Here's all you do! Just go to your company's pay office and sign up for the Payroll Savings Plan. The amount you want to save will then be automatically invested in interest-eaming Series E Bonds in your name. And turned over to you. Here's why Payroll Savings works! Payroll Savings is # •ure plan Ix^use it]save* for you hefon you draw your pay. So give your son the Christmas present that will help make aO of your hopes and dreams for him come true. Join the Payroll Savings Plan where you work or the Bond-A. Month Plan where you bank. Give the Gift of security with United States Savings Bonds! TA* V. S, Ootunu/uM de#i nol pay for thi* aiburtltmt. Th* Trmwyy D*ptrtm*iU thanlu, tor (Mr psMatk wiM vhod samo na East G 2nd SlrMt. Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. zv. . Dr. J. V. ŽUPNIK Veterinarska služba v Ameriki Veterinarji so zdravniki, ki zdravijo živali. V slovenščini imamo za to profesijo izraz ži-vinozdravnik, katera označba pa vsaj v Ameriki ni povsem točna, kajti veterinarji zdravijo poleg živine in prašičev in ovac in drugih živali gospodarskega pomena, tudi pse in mačke in papige in kanarčke in razne druge živali, ki imajo na en ali drugi način stik s človekom. Veterinarska služba je izredno velike važnosti za prehrano prebivalstva. V Zedinjenih državah je okrog 185 milijonov glav goveje živine in prašičev in ovac; to je neprestano se obnavljajoča rezerva za prehrano prebivalstva. Zdravje teh čred je v interesu ne samo njihovih lastnikov, ampak tudi v interesu vse dežele. Pred dvajsetimi leti je bila povprečna krava vredna $30; danes stanejo krave dobre vrste od $3QC do $500, in cena more doseči pet tisoč dolarjev. Za zdravljenje takih dragocenih živali je že vredno najeti kompetentnega živinozdravnika. Lastniki velikih čred živine imajo stalno nastavljene živino-dravnike, ki ne samo zdravijo poškodovane ali obolele živali, ampak tudi skrbijo, da se v kali zatre vsaka nalezljiva bolezen, ki se pojavi. V službi oddelka za živalsko industrijp v zveznem poljedelskem departmentu je okrog 1,500 veterinarjev, ki neprestano pazijo na pojave nalezljivih bolezni med živino. Pred leti so ustavili in likvidirali živinsko vročnico v naših južnih državah. Prašičja kolera, ki je nekoč uničila velike črede prašičev, je danes pod kontrolo; istotako živinska tuberkuloza ,ki je pred 25 leti ogražala mlečne zaloge dežele. V oskrbi veterinarjev so danes CHICAGO, ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING CALL DEarborn 2-3179 tudi dirkalni konji in živali v cirkusih in zoologičnih parkih in razne domače ali udomačene živali, ki jih ljudje vzdržujejo za družbo ali zabavo. Za zdravljenje takih domačih ali udomačenih živali, kot so, na primer, psi mačke, papige, kanarčki, opice in druge, so na razpolago moderno opremljene bolnišnice s kom-petentnimi veterinarji. Mnogi lastniki takih živali lahko in radi plačajo visoke pristojbine za zdravljenje ali opracije njihovih obolelih živalskih ljubljencev. Zanimivo je, da se za zdravljenje živali v mnogih primerih rabijo istovrstna zdravila kot za zdravljenje ljudi. Na drugo stran pa se je izkazalo, da so se prvotno namenjena zdravila za živali dobro obnesla tudi pri zdravljenju ljudi. V mnogih ozirih so si baje bolezni ljudi in živali zelo sorodne. število veterinarjev v Zedin jenih državah je od leta 1940 naraslo od 12,000 na 16,500. Izdatki za zdravila za živali, ki so leta 1939 znašali okrog 81 milijonov dolarjev, so leta 1951 dosegli že vsoto nad 156 milijonov dolarjev. Prvi veterinarski kolegij v Zedin jenih državah je začel poslovati leta 1859 v Philadelphiji; toda šele okrog leta 1900 so bili organizirani veliki kolegiji za veterinarstvo na univerzah držav Pennsylvania, Ohio in drugod. Nekoč so sprejemali dijake v te kolegije z višješolskimi diplomami ; danes morajo imeti taki dijaki najmanj dve leti splošnega kolegija, nakar študirajo štiri leta na veterinarskem kolegiju. Današnja izobrazba zdravnikov za živali j® prilično na isti stopnji kot izobrazba zdravnikov za ljudi. —NEW ERA. glasilo ABZ MADAM FATIMA — Character Reader & Advisor — Consult her for business, love etc. I have helped many. I can help you! Bring your problems to me. Private readings 10 a. m. to 10 p. m. RE 7-4590 — 4928 S. Ashland Ave., 2nd fl. & 5447 S. Ashland. MADAM MAY Has helped others and can help you. No matter what your problem is. Don't fail to see Madam May. You won't be sorry. 25 YEARS IN CHICAGO Speaks 7 languages including Slovak READINGS $1.00 Hours: 9 a. m. to 9 p. m. With This Ad $5.00 Phone: CH 3-5284 Across from Goldblatts on Chicago Avenue 310 N. MARSHFIELD FEMALE HELP WANTED Woman needed at once — SHORT ORDER COOK — Experienced. Good salary. Apply 10353 Franklin Ave., Franklin Park. GLadstone 5-2546 BUSINESS OPPORTUNm RESTAURANT — Well established trade. Good location. Selling due to illness. Call after 2 p. m. PLaza 2-9775 PACKAGE STORE—Fine location Cicero and Belmont. Well established business. Forced to sell, due to other business. Come out and see to appreciate. Dickens 2-9231 GAS STATION — Standard — Selling, leaving city. 1st Avenue and Roosevelt Road in May wood. Excellent mechanical trade; stock, equipment. Company representative available Monday and Tuesday A . M. or call Fllmore 3-0314 cjurnUlc" vw iti) In r thi' oUcU or*.' you'. 3,000 IZBRANIH BOŽIČNIH DREVESC po in več BOLSOMS RED PINE — SCOTCH PINE SPRUS in ŽIVA DREVESCA V POSODAH CENE SO ZMERNE JERRY'S XMAS TREE GARDEN 6314 ST. CLAIR AVE. na prostorih Hrvatskega doma Odprto v nedeljo in pozno zvečer Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem! ;ODPRTO V NEDELJO CELI DAN IN POZNO ZVEČER 2000 izbranih BOŽIČNIH DREVES— BOLSOMS RED PINE in SCOTCH PINE G.E. ŽARNICE—Posebnost 6c vsaka Popolni Noma seti z G.E. žarnicami—posebnost set , Imamo tudi lepo izbero Lionel vlakov in pritiklin. Na nekaterih so cene znižane za 25%. Tudi velika zaloga vsakovrstnih igračk, cene znižane za 20%. SAM'S HARDWARE CO. 6810-12 St. Clair Ave., EN 1-1635 Dostavimo na dom brezplačno. j je dobra prilika za kupite novo 1953 frigidaire električno peči Oglejte si novo 1953 FRIGIDAIRE ELEKTRIČNO PEČ DAMO DVOJNI POPUST ZA VAŠO STARO PEČ PRI NAKUPU NOVE. Vaša stara peč služi za predvplačilo. Vam ni treba plačati ničesar do prihodnjega leta. FRieiDAlRE 'Wonder Oven Electric Range It's the greatest improvemont in ranges in yearsi"Wonder Oven* provides one exlra-lorg* oven —or two ovens in one, each with its own controls. Lifetime Porcelain finish ... Cook-Master Clock Control . . . Thermizer Cooker . . . Warming Drow*r and separate Utensil DifKrar. DRUGI MODELI " """P'*«* ^34g.95 RS70—Reg. 431.95—Posebnost za božič-RS60—Reg. 399.95—Posebnost za božič-RS35—Reg. 229.95—Posebnost za božič- 379." 349." 199." Brodnick Bros. Appliance & Furniture 16013-15 Waterloo Rd. - IV 1-6072 ODPRTO DO 9. URE VSAK VEČER DO BOŽIČA ALI STE ŽE DOBILI NAŠ KOLEDAR ZA L. 1954? gpol Č# ga ni tt«, »glasite se v naši trgovini dane#, in ga dobile bretp'