Št, 35.
Poštnina pfa&na v gotovini?
V Ljubljani, dne 30. avgusta 1922.
Leto IV
#4'
(S*;-.-'".	1' 1	m
W;'		
m,?..		v; >V:
		7 '".;> t.
		
		".•'"•■i
<31islld »Samestojno
kmetijske stranko za Slovenijo
fC
izhaja vsak četrtek. Naročnina:
celoletno	Din I2-S0
polaletno . . . ,....... .....„„. Din 6*25
Posamezna Številka............... Din 0-50
Kmet, pomagal si sam, in svoje stališče v državi uravnavaj si sam!
Inseratii 1 mm inseratnega stolpiča stane za:
male oglase ................. , ,	0fa <KS»
nradne razglase .................	Din 0*40
reklame.........„..........Din 0*50
aiMMMaaMttgBaMi
iki	y	s.. <. <J>
V.
i.. ' l' - .!	w ■JJ i. i^ti. .
Kmotski pfni
Praznik kmetske misli je vsakoletni kmetski praznik na Bledu, po-veličanje vseh onih idealov, ki prinašajo kmetsketnu ljudstvu odrešenje in proslava vseh onih ciljev, vsled katerih smo vstopili v boj za zmago Stare pravde.
To je moralni pomen Kmetskega praznika na Biedu in vsled tega imamo vsi, ki ljubimo kmetsko misel dolžnost, da po svojih močeh pripo-moremo k čim večjem sijaju praznika. Storiti moramo vse, da ne bo kmetski praznik samo navaden praznik, temveč zmagovita manifestacija kmetske misli, v močno vzpodbudo vsem njenim borcem in v strah vsem njenim nasprotnikom. Ni še izvojevana Stara pravda; temveč sredi boja smo za njeno zmago. Venec zmage pa bo dan tistemu, ki prednjači v zavednosti, požrtvovalnosti in delavnosti
Vse troje nam da Kmetski praž-mk. V onih tisočih zavednega ljudstva, ki bodo zbrani dne 8. septem«-bra na Bledu, leži neprecenljiva moralna sila, iz te armade kmetskih borcev puhti ona moč, ki bo ojekle-hila našo voljo, pomnožila našo ljubezen in povečala našo bojno sposobnost, da bomo mogli vzdržati tudi najhujše napore in najtežje boje.
Zato bratje in sestre, dne 8. septembra na Bled, v kmetsko armado!
Toda ne samo iz idejnih, temveč tudi iz praktičnih razlogov je treba, da se združijo vsi kmetovalci in vsi obrtniki na krnelskem taboru na Bledu. Razvajeni od prejšnjih časov so še vedno nekateri gospodje mnenja, da se.morejo sklepati zakoni in delati uredbe brez in celo proti volji ljudstva. Usodepolno more bfti to za kmetovalca in obrtnika posebno sedaj, ko smo v dobi gradnje, ko se delajo temelji države, ki bodo veljavni deset in desetletja.
Zato kmetovalci in obrtniki! Vaša dolžnost je, da v takih časih po-vdarite svojo voljo, da v krepko strnjenih vrstah izjavite svoje zahteve, da z veliko manifestacijo poveste vsemu svetu, da mara v naši državi vladati edinole delovno ljudstvo in nihče dragi.
in da to naglasimo, da to povda-fimo.; zato bratje in sestre dne .8-, septembra vsi na Bied — na tabor delovnega ljudstva!
V boj za S t a r o pravdo!
3S
Spored kmetskega praznika?
Ob' 9. dopoldne sv. maša na otoku.
Ob ¥211. dopoldne sprejem bratov Hrvatov in Srbov.
Ob ž. popoldne slavnostni sprevod.
Ob 3. ljudski tabor v Zaki, na katerem poročajo tov, minister Pucelj in poslanci SKS.
Ob 4 veiika konjska dirka,
Ob 6, Velika ljudska veselica,
KONJSKA DIRKA;
Spored dirke je sledeč:
1» Toplokrvni konji:
1,	enovprežnl,
2,	dvVvprežni in
3,	difka blejskih izvoščkov.
it Mrziokrvni konji ? . 1 enovprežni,
2, dvovprežni.
Pripuščajo se le običajni domači-, vozovi (zapravijivčki); djrkaški vozovi so izključeni.
tfL jahalna galop dirka:
Vabimo vse dirkače, da se dirke udeleže v največjem številu. Nagrade so lepe in se razdele takoj po dirki.
Prijave sprejema tajništvo SKS v Ljubljani, Kolodvorska ulica 7 in sicer do dne 5. septembra. Tlk pre.d dirko sprejema priglasitve dirkaški odbor. V tem primeru je plačati dvojno pri-javnino.	. /	. : 1
Prljavnina znaša za enovprežne 10 dinarjev, za dvovprežne 15 dinarjev in za jahače 15 dinarjev.
Prijava mora obsegati: ime lastnika konja, katere tekme se udeleži in popis ter starost konja.
Razstava goveje živine na Bledu.
Dne 8. septembra bo v Zaki na Bledu razstava goveje živine, za katero je kmetijsko ministrstvo dovolilo prispevek v znesku 10.000 dinarjev. Za razstavo določena živina se naj prižene ob osmi uri zfutraj na razstavni prostor, kjer se bo takoj po skupinah (biki, krave, mlada plemenska živina nad enim letom) razvrstila. Razstave se smejo udeležiti le udje »Kmetijske družbe« iz radovljiškega političnega okraja, katerih živina je za to odbrana, Zaključek razstave in razdelitev daril bo opoldne. Lastniki obdarovanih živali se
morajo zavezati, da jih bodo držali vsaj še eno leto v plemenske svrhe.
Ta razstava je za Gorenjce velikega pomena, ker jo obiščejo srbski kmetovalci In kmetijski strokovnjaki ki tedaj potujejo po naši domovini. Pokazati jim bo treba res najlepšo živino, da Jih s tem opozorimo za slučaj potrebe na našo gorenjsko, sicer skromna, a dobro mlečno živino. Zato bo treba živino res strokovnjaško odbrati po sledečem načinu: izvoljeni zaupniki po vaseh naj takoj popišejo za razstavo primerno živino in jo do dne 27. avgusta prijavijo z navedbo starosti, barve ter pokolenja Kmetijski podružnici na Bledu. Na podlagi teh prijav bo državni živinorejski inštruktor sestavil zbirko in pripravil potrebno za tiskanje kataloga. Dobro organizirana odbira je letos potrebna, ker so živali vsled pomanjkanja krme večinoma v slabem stanju.
Vpričo obiska srbskih kmetov priporočamo našim živinorejcem, da se postavijo s svojo najlepšo živino, tudi planinsko, osobito še radi tega, ker se redno premovanje drugo leto na Bledu vsied pomanjkanja sredstev ne bo moglo vršiti. Koristno in častno bo za nas, če najlepši planinski kraj pokaže tudi najlepšo živino.
Vozni red vlakov od priliki kmetskega praznika na Bledu.
Redni vlaki vozijo dne 8. septembra iz Ljubljane n? Bled: ob. 5., 7. in' 11.28/ : .
Posebna vlaka: ob 9.45 in 10.45.
Iz Bleda v Ljubljano vozita redna vlaka ob 19. in 20.15. Posebna vlaka ob 20. in 20.30.
Posebni vlak ob 20. se ustavi samo v Lescah in v. Ljubljani.
Iz Ljubljane imajo vsi ti vlaki zvezo s štajerskimi in dolenjskimi vlaki.
Naprosili smo državno železnico, da se bo ustavil vlak, ki vozi ob 23.22 iz Ljubljane proti Karlovcu, na vseh postajah od Ljubljane do Metlike,
Krajevni odbori SKS ofeHčfte v nedeljo, da se dobe pri vas izkaznice za polovično vožnjo na Bied. Če vam je izkaznic zmanjkalo, jih zahtevajte takoj od tajništva v Ljubljani,
Shod ©db®r@w$ICS v Lescah.
Vodstvo naše stranke je sklicalo dne 16. avgusta v Lesce shod vseh krajevnih odborov SKS za radovljiški okraj, da poroča na njem tovariš minister Pucelj o političnem položaju, o delovanju naših poslancev ter o nekaterih perečih gospodarskih vprašanjih.
Shod je bil nenavadno dobro obiskan in ves njegov potek je bil sijajno Izpričevalo zavednosti naših tovarišev in naše notranje sile. Na shodu so bili zastopani prav vsi odbori radovljiškega okraja. Prisrčne ovacije so priredili zborovalci tov. Puclju in pa predsedniku »Kmetijske družbe«, tov. Gustavu Pircu.
Kot predsednik okrajnega odbora SKS za radovljiški okraj je otvo-ril zborovanje tov. Ažman in po kratkem poždravu oddal takoj besedo tov. ministru Puclju.
V'poldrugo uro trajajočem govoru je podal tov. Pucelj izčrpno in jasno sliko o političnem in gospodarskem položaju države.
Naša država .je nastala iz od vojne silno oškodovane Srbije in Črne-gore ter iz takozvanih prečanskih krajev. Čeprav ti kraji od vojne niso trpeli, vendar so vsled mirovnih določil naprtili Jugoslaviji ogromne obveznosti. Naš gospodarski položaj je zaradi tega težaven, vendar vseeno boljši kakor pa položaj Bulga-rije, Rumunije, Poljske, Madžarske, da o bankerotni Avstriji sploh ne govorim. Razmere se zboljšujejo in tekom 4 let storjen napredek je očiten. Res je, da stoji naša valuta slabo in da je kupna sila dinarja večja, kakor pa njegova borzna vrednost. Toda vseeno moremo upati, da se bo tudi valuta popravila.
Narodnostnih bojev nimamo, plemenska nasprotja se blaže in končno bo prevladala le stanovska korist in tedaj bomo sredi pravega gospodarskega del?. To pa bo tudi povzročilo, da bomo imeli v bodočnosti le tri glavne stranke in sicer kmetijsko, delavsko in meščansko.
Boj med temi strankami je naraven in tudi stalen. Vrši pa se dostojno in v korist države. Stranka, ki bi hotela ustreči vsem trem stanovom, je nesmiselna in more obstati le z de-magoštvom in lažjo. Toda trajnosti nima.
Stanovske koristi niso v vsej dr«, žavi enake, zato tudi ne more uspeš?, no vršiti svoje naloge vsedržavn% stranka. Dasi bi bila taka stranka koristna, je danes še prezgodnja, Nev moremo čakati, da nas dohiti Macer donija. Pač pa so umestni dogovori, posameznih strank glede izvedbe, določenih vprašanj. To morajo biti-splošni kažipoti naše politike, katere-temelj pa je v ozki in tesni združitvi, kmetskega ljudstva..
Nato je prešel tov. minister Pur-celj na polje praktične politike. Ne % policijskimi odredbami, temveč s, prostim izvozom živil in živine, 1» da dobre cene pridelkom, je treba dvigniti produkcijo. Vsled slabe leti?* ne in vsled draginje sem glede izvejo za žita nekaj popustil, toda Izvoz žl% vine ostane prost, kakor je bil. Mini?* ster poživlja vse, da naj po možnosti kolikor mogoče malo prodajo živine, ker bo spomladi nje cena vl~ soka. Vsakdo si naj prizadeva, dfc. nadomesti po navodilih kmetijskih strokovnjakov primanjkljaj na do«-mači krmi Prošnje za podporo v-svrho nabave ovsene krmske sla,-.-me bodo žal zaman, ker Je proračun kmetijskega ministrstva tako, zmanjšan. Sterilo pa se bo vse, da se znižajo železniške pristojbine za prevoz krmil.
Nato je poročal tov. Pucelj a boju za železnice. Glavni pomen do* seženih železnic je v tem, da dobt Slovenija direktno zvezo z morjem* Tako smo postali od Italijanov neodvisni. Pa čeprav je to vsenarodn* stvar, nas ni podpirala niti ena sid*." venska stranka, niti SLS, niti NSš,. niti JDS in niti JSS. V vsem dobi Slovenija iz lOOmilijonskega dolarskega posojila 2 milijona dolarjev za železnico Ljutomer-Ormož, 2 milijo-' na dolarjev za dolenjske železnice in 2 milijona dolarjev za popravilo starih prog. V vsem je torej doseženih dva tisoč milijonov naših kron! Td kar je dosegla SKS s svojimi osmimi poslanci, se ne da primerjati t nobenim uspehom SLS v dunajskem državnem zboru. To smo dosegli ml tako oklevetani samostojneži, pa čeprav je padala po nas beograjska javnost in čeprav so nam metale slovenske stranke polena pod noge.
Hrupen in viharen aplavz je sle^ dil ministrovim besedam in ponos na SKS in njene poslance je zavladal gd dvorani
Tovariš Petennan iz Kranjske gore je nato sprožil velevažno vpra-
Dr. Šimess Zibert:
Svetovno sfanie živinoreje.
Dolgotrajna vojna je zasekala \ .m panogam narodnega gospodarstva globoke rane ta ne. v zadnji sil — tudi živinoreji. Statistično primerjanje pred- in povojnega stanja domaČih -živali posameznih držav nam govori o tem dovolj jasno,
1 e:a 1912 je znašalo število vseh v !ivine (konji,. osli, mule in mez-S^guvedo-in bivoli,, ovce, koze, vel-btolu. Prašiči) vse zemlje nekoliko
manj kot poldrugo milijardo glav; od tega približno 600 milijonov ovac, 95 milijonov konj, 9 milijonov oslov, 280 milijonov goved, 2 milijona velblodov, 21 milijonov bivolov, nad 10 milijonov koz, 150 milijonov svinj in okrog 800 tisoč severnih jelenov.
Bogastvo zapada si predočimo najbolj iz sledeče tabele:
p: • Del sveta K ■ L ,...„,.."_.;_ ____________	Približna površina v milj. km*	----------------------- Število prebivalstva v miljoa	Skupno število živine v railjon.	Kobko glav živine pride na 1 prebivalca
1 'kato' i a Malt	40	200	600	3
i Evropa	10	400	460	115
■ Azija in Afrika	70	1000	340	0-33
skupno	120	1600	1400	086
Potemtakem je prišla v Ameriki m Avstraliji na 1 prebivalca 10 krat večja množina živine kot v Aziji in Afriki ter skoro 3 krat večja kot v Evrcipi. Z ozirom na "boljšo kako-vos (posebno goveda in ovac) pa je bila še nekoliko višja.
Relativno najbogatejši državi na
nem stanju v prekomorske dežele. Največjo množino živega materijala posedujejo Združene države, kjer je bilo L 1912 20 in pol milijona konj, 58 milijonov goved, 65 milijonov prašičev, 56 milijonov ovac in koz ter 300 milijonov komadov perutnine. Pomisliti je treba, da se je množina živine od 1.1910 do L. 1912 znižala v tej ogromni deželi za 30 %. Kljub tema impozantae številke!
Od evropskih držav je imela pred vojno večina držav približno toliko milijonov živine kolikor milijonov prebivalstva: Avstro-Ogrska 54, Nemčija 60, Francija 43 in pol, Anglija 49, Italija 25 (torej 8 milijonov manj) in evropska Rusija 134 milijonov komadov. Znatno večjo množino pa so imele balkanske države in Danska, kar pride pri prvih na račun razvite ovčjereje.
živini sta bili Uruguaj in Argentinija v Južni Ameriki. V prvi je bilo naštetih L 1908 okroglo I milijon ljudi in 35 milijonov živine vseh vrst, v drugi nekaj nad 5 milijonov ljudi in okrog 110 milijonov glav živine. Velik del ovac in goved se je izvozil deloma v živem, še več pa v zakia-
ime države	Število prebival, v milj.	Število (v tisočih)				
		konj	goved	prašičev	ovac	koz
Danska	28	535	2254	1468	727	40
Švica	37	144	1443	569	160	339
Rumunija	59	864	2589	1709	5655	223
Bulgarija	4-3	538	2172	465	6135	1156
Evrop. Turčija	—	255	270	1472	6913	3521
Srbija	2-9	153	965	837	3809	627
Bra IB Mgfsm	19	222	1857	527	•2500	1393
Te zanimive številke nam kažejo, da je bilo 1. 1910 na Danskem in v balkanskih državah dvakrat toliko živinskega ^materijala kakor pa prebivalstva. Če. se pa upošteva, da se nahaja na Balkanu v pretežni večini manjvredna živina, predvsem buše in nezboljšane pasme ovac, potem
odpade navidezno bogastvo teh pokrajin.
Razmeroma najslabša živinorejska država je bila Japonska, kjer se je naštelo 1. 1910 52 milijonov ljudi, toda le 3 in pol milijona živine in 19 milijonov komadov perutnine. Dasi so življenske potrebščine Japoncev
in Kitajcev skromne, ker žive večinoma ob rižu in čaju, vendar je očifc no, da je prehrana hitro se množe-čega prebivalsva pri tako majhnem stanju živinoreje zelo težavna. V tem je tudi vzrok japonske ekspanzivne politike.
Ogromno je bilo število ovac V-angleških kolonijah. V vsem kraljestvu je znašalo namreč pred vojno približno 160 milijonov glav. Ta številka nam najbolje predočuje mož*-nost razvoja danes gospodujoče angleške tekstilne industrije.
V splošnem se lahko trdi, da je bilo stanje živinoreje pred izbruhom svetovne vojne zelo povoljno ne samo v novih delih zemlje, ampak tudi v večini evropskih dežel. Nekdaj tako pogubonosne živalske kuge so bile potem velikopoteznih živino-zdravniških odredb več ali manj zatrte ali se je njih potek s cepljenjem močno omilil.
Štiriletna vojna je napravila po-.' sebno na evropskem kontinentu-močno vrzel, tako kar se tiče množine, kakor tudi glede kakovosti Vendar niso trpele vse vojujoče države v enaki meri. Niso pa bfle obvarovane pred posledicami niti vse nevtralne dežele. Povprečno sliko-nam dajeta Nemčija in Francija, kT je razvidna lz sledeče tabele:
i»
RazSlijajte vedno in povsod ideje, ki jih zastopa »Samostojna kmetijska stranka«!
jfanie gorenjskih planin. Strokovnja-W vendar poljudno, je pojasnil to Vprašanje predsednik Pire, ki je naš ■Prvi planinski strokovnjak in edini pozna vateO vseh naših planin. Da so zato njegova izvajanja v vsakem ©žiru ustregla, ni treba še posebej joffienjati.
Kot prvi ukrepi za zboljšanje planin arstva se je predlagalo sledeče:
1.	Naš dobri planšarski zakon naj se prične izvajati.
2.	Planinarske deželne, sreske in krajevne odbore je nemudoma na novo izvoliti.
3.	Zvršilno naredbo h planšar-skemu zakonu je predrugačiti.
4.	Na podlagi zakona in agrarne reforme se morajo v večji meri izrabljati planine veleposestnikov in verskega zaklada. ....
5.	Nastaviti je stalnega planšar-skega nadzornika in učitelja za izdelovanje sira po švicarskem sistemu.
Na predlog tov. Ažmana se Izreče shod za zaščitno carino na u-voz einendolskega sira.
Tov. Kenda z Bleda poroča nato o kmetskem prazniku na Bledu in o Izletu srbskih kmetovalcev.
Tov. Pucelj poroča nato, da je proračun kmetijskega ministrstva za 1.1923 že izdelan in da je trikrat višji ko lanski. Za nabavo plemenskih lji-Kov ih žrebic so postavljene visoke vsote.
Nadaljevala se je še debata o raznih vprašanjih, nakar je zaključil tov. Ažman po 5 ur trajajočem zborovanju krasno uspeli shod. Iskreno so se zahvalili vsi tov. Puclju za njegovo delo in mu Izrekli neomejeno zaupanje.
Shod v Lescah je bil bilanca našega pozitivnega dela in v tem Je naj ponos. Naj nam slede še zvezarji, pa bo kmalu kmetu pomagano. Čeprav sami, smo vendar znali skrbeti ža sebe — in to Je dokaz, da smo Zreli in da ne rabimo niti varuhov in uiti tuje komande.
Naj premislijo zve zarji, če niso morda tudi od že dorasli za samostojnost!
Dva shoda v Horjulu.
Klerikalni sirod.
Samostojna kmetijska stranka je priredila za okraj »Gradaščica« v nedeljo, dne 27. avg. ob 3. pop. shod v Horjulu, na vrtu tovariša Jame. Klerikalni stranki, odnosno poslancu Stanovniku ni dala žilica miru In priredil Je isti dan, po zjutranji sv. maši klerikalni shod seveda kot protiutež našemu. Ata Stanovnik si je mislil, kdor prej pride, tudi prej melje.
Oglejmo si najpreje klerikalni shod. Pri cerkvi se je ustavilo, da posluša govornike, do 150 ljudi, med njimi dobra tretjina naših tovarišev. Mislil smo si, dobro je slišati dva zvona, da znamo kdo Ima poln glas. Prvi je nastopil poslanec Sušnik. Izvajal je sledeče: i. Vse je v.državi z bajoneti zavarovano. Ali misli država, da bomo na bajonetih počivali. 2. Posestvo Belje je državna last, pa ima država 5 miljonov zgube od tega ogromnega posestva. 3. Voli iz Nemčije so bili namenjeni za Srbijo, pa so jih z ogromnim dobičkom preje prodali in baje se govori, da je tudi Pa-Šič udeležen na dobičku. 4. Ministri se vozijo v avtomobilih po toplicah zunaj države, mesto da bi bili v Beo-
gradu. 5. Vsi davki Slovenije gredo v Beograd, nazaj pa skoro ničesar ne dobimo. 6. Pri vseh monopolih, zlasti pa v Srbiji, imamo zgubo. 7. V vladi sedijo sami kapitalisti. PašiČ sam Ima več milijonov kot sivih las v bradi. 8. Pucelj je dal za jahalni klub v Beogradu, da se bo tudi on učil jahati en milijon kron podpore. 9. Za gojitev koristnih ptic je dal Pucelj 180.000 K, pa se ne ve kako se je denar porabil, skoro gotovo so ga samostojni pobasali. 10. Prejšnega vojnega ministra Zečeviča je predlagal Jugoslovanski klub pod obtožbo, samostojni so glasovali proti obtožbi.
11.	Vsega tega zla so krivi samostojni, zlasti Pucelj, ki sedi v vladi.
12.	To so posledice centralistične u-stave in zdaj šele spoznate, kaj pomeni beseda avtonomija.
•Stanovnikov atek so povedali s tresočim glasom sledeče: 1. Nihče naj se ne udeleži popoldne shoda samostojnih, ker bodo tudi pijani in je nevarnost tepeža velika. Horjulci to Vas prosim jaz, vaš rojak. 2. Za cenejšo koruzo in pšenico Je bila nakazana podpora dva milijona kron, samostojni pa prodajajo naročnikom »Kmetijskega lista« pšenico po 22 K, drugim pa po 28 K kg. 3. Podporo v znesku dva in pol milijona kron za ceste Horjul-Vrhnika, Horjul-Polhov-gi*idec in Črni vrh noče minister Pucelj izplačati. Smejal se mi je v Beogradu v obraz, ko sem to zahteval. 4. Se enkrat vas prosim Horjul-čani popoldne nihče na shod, bomo že z vsemi pomedli, ki nas sedaj zatirajo, ko pride naš čas. Tiho smo bfli vsi na shodu kot V cerkvi, nihče ni pritrjeval pa tudi ugovarjal ni nihče od naših tovarišev, da bi nam z ozirom na naš popoldanski shod ne očitali, da smo motili njihov shod. Tako smo se tudi po shodu mirno razšli.
Naš shod.
Popoldne ob 3. ttri Je otvorfl dob-rovski župan tovariš Vrhove naš shod. Take udeležbe na političnem shodu Horjul še ni nikdar doživel. — Zlasti nas Je veselilo, da so se shoda udeležili kUub Stanovnikov! prepovedi skoro vsi oni možakarji, ki so bili na shodu zjutraj in so sedaj še klerikalnega mišljenja. — In tako je prav. Mirno so poslušali izvajanja. Pozneje, v pogovoru so obsojali neresnice na klerikalnem shodu in marsikoga je bilo sram, da pripada stranki, ki hoče obdržati svoje pristaše v nevednosti in z lažmi pobijati političnega nasprotnika. — Stanovnikov atek so sklenili, da se shod samostojnih razbije. To naj bi izvršili orli, orlice in nekaj nahujskanih ženic. Atek so si mislili: ne bo večje sramote za Puclja, kakor če mu shod razbijemo. In res! Ko se je otvoril shod in je nastopil minister tovariš Pucelj, prisrčno pozdravljen od zborovalcev, so se oglasili v daljavi za vrbami na cesti bivolski glasovi horjulskih orlov. Pa daljava je bila prevelika in tuljenje ni motilo shoda. Privlekli so nato rene in lonce ter zbijali in upih, toda tudi sedaj brez uspeha. Poskusili so še zadnje sredstvo. Odkrili so Kovačevo hišo in dičnl horjulski orliči so pričeli rajsko-lepo trobenta«. In zopet je daljava varovala shod pred motenjem.
Tovariš Pucelj nam je v lepem govoru razjasnil politični položaj v državi s posebnim ozirom na stališče Samostojne kmetijske stranke do drugih strank. Posebno je žigosal klavrno opozicijsko delovanje naše naj-
IjuteJŠe nasprotnice, ki je bila do sedaj vajena le vladati ta ki komaj čaka, da se ji zopet ponudi prilika za-vihteti nad nasprotniki vladni bič. Seveda pobožne želje, ker nekdanji časi klerikalne strahovlade se ne vrnejo nikdar več. Tovariš Pucelj nam je tudi pojasnil važnost oblastnih samouprav, posebno njih delokrog, ki bo širši od nekdanjih deželnih zborov. Povdarjal je, da bodo ostale oblasti gledale na našo oblastno skupščino in na našo samoupravo kot vzor, ker nas smatrajo za dobre organizatorje in previdne praktike. Tovariš Pucelj je nato jasno in nepobitno za vsakogar ovrgel vse neresnice s klerikalnega shoda, da so se navzoči pristaši klerikalne stranke spogledovali e-den druzega in majali z glavami. In marsikateremu pristašu klerikalne stranke so se na tem shodu odprle oči in naj bodo klerikalci prepričani, da smo jim iz srca hvaležni za njihov jutranji shod, kajti slepi so pričeli gledati.
Za tovarišem ministrom Pucljem nam je tovariš poslanec Kušar na raznih zgledih opisal zahrbtni boj klerikalcev proti naši stranki, kar so zborovalci z živahnimi vzkliki obsojali.
Predsednik je po govoru tovariša Kušarja pozval k besedi navzoče nasprotnike. In kdo Je prišel na govorniški oder? Poslušajte — najmlajši fantek Stanovnikovega atka, študent Aleš. In priče! je nekaj jecljati o švicarskih kravah, da so vsi zborovale! padli v bučen smeh, saj tako komičnega prizora kot je bil ta ni kmalu na političnem shodu. No in neslavno se je nadebudni fantek poslovil od govorniškega odra. Še eden važen dogodek se je odigral ob pojavi fantka. Mačja godba za vrbami v daljavi je mahoma utihnila in vsi orli, orlice in nahuiskane ženice so se nsule na zborovalni prostor. To je bil najlepši dokaz, da fe bilo vse aranžirano za razbitje našega shoda. Stanovnikov atek so pa doma v Horjulu v hiši čakali odrešilne trombe, da se pojavijo na zborovališču kot zmagovalec, češ naša stranka tvori večino zborovalcev, zato bomo shod v imenu ljudske stranke zaključili ter Puclja osramotili. Tako so se naš atek zopet enkrat grozno osmešili. Ko je smeh med zborovalci utihnil, je tovariš minister Pucelj konštatiral smešni nastop klerikalne stranke s fantkom na političnem shodu, medtem ko se njegov očka ne upa med zborovalce. Zborovalci so burno odobravali to konšta-tacijo. Ker se ni oglasil nihče več k besedi, je dal predsednik na glasovanje resolucije, ki so bile soglasno sprejete tudi od nasprotnih pristašev.
Tovariš predsednik se je v imenu zborovalcev toplo zahvalil tovarišu ministru Puclju za vsa njegova jasna izvajanja o političnem položaju v državi in delovanju stranke v vladi. Prosil ga je, da tudi dalje vztraja v boju za naše stanovske interese, ter da jih brani brez ozira na levo ta desno, edino le v našo stanovsko korist in prospeh naše domovine. Enako zahvalo je izrekel tudi tov. poslancu Kušarju za njegova izvajanja, da smo spoznali, kje je pravica in resnica in kje je laž. S klicem »V boj ža staro pravdo« je zaključil tovariš predsednik lepo uspeli shod naše stranke in burno vzklikanje In ploskanje je dokazovalo, da smo Istih misli s tova* rišem predsednikom.
še eno poročilo.
Zmagovit dan pravice je bfla pretekla nedelja za naše tovariše iz Horjula In okolice. Toliko je bila obrekovana kmetska misel, toliko klevet je bilo izrečenih na naslov naših voditeljev, toliko hujskarij in de-magoštva je bilo uporabljeno, — da so že triumfirale črne sile, da so že mislili, da je Horjul trdno objela tema.
Vse zaman! Bolj ko kdaj preje vlada kmetska misel in bolj ko kdaj preje je trdna njena nositeljica, naša s slavo pokrita SKS. Na sijajen način Je to dokazal horjulski nedeljski shod.
Do petsto samih zavednih volil-Cev, resnih mož in delavnih kmetovalcev se je zbralo pod zelenim pra-porjem, da čuje poročila svojih poslancev, da manifestira za ideale kmetskega ljudstva. In kakor se spodobi za može, taka je bila tudi manifestacija. Odločna, brez onega ne-moškega kolebanja, resna in stvarna, ki se je prijetno razlikovala od otročjih in smešnih nastopov žensk in otrok.
Nedeljski shod pa ne pomeni samo zmago SKS, ampak tudi občuten poraz SLS. Tu, v Horjulu je doma slavni atek, tu je torišče njegovih nadebudnih sinov, tu se je delalo na vse kriplje, da se prepreči osamosvojitev slovenskega kmeta. In v nedeljo je prišel za to protikmetsko delo zaslužen obračun. Stanovnikov atek se je poskril in isto je storil njegov fantek. V žerjavico pa je šel le najmlajši in sicer na način, da si je za večne čase priboril slavno ime »ščurka«. Čestitamo.
Po kratkem nagovoru in pozdravu tovarišev ministra Puclfa in poslanca Kušarja je otvoril shod župan iz Dobrove, tovariš Vrhovec In podelil besedo tov. Puclju.
V poldrugo uro trajajočem govoru je pojasnil tov. Pucelj delo naših poslancev in razkril klerikalne laži, Njegova izvajanja so bife nad vse stvarna In jasna ter so vzbudila vsesplošno in dolgotrajno odobravanje.
Za njim je temperamentno govoril tov, poslanec Kušar, Tudi njegov govor je izzval vihar odobravanja.
Sledil je nato komičen nastop najmlajšega .junaka Iz atkove familije. Hotel je povedati marsikaj krepkega in vsa Čast njemu, da je kot dober sin hotel braniti očeta. Toda fantič Je še mlad in je kljub dobrohotnemu bodrita tov. Puclja, pozabil kaj je hotel povedati. In po nesreči se je ustavil pri ščurkih in postal horjulski ščurek.
Učinkovito je tudi nastopilo »katoliško« »naobraževalno« društvo, k! sta ga predstavljala le okiklana garda In pa nekaj otročadi. Nastop je bil tako učinkovit, da je ves Horjul spoznal, da se v naobraževalnem društvu goji vse, samo naobrazba ne.
Sprejeta je bila nato, soglasno resolucija, ki izreka SKS in njenim poslancem popolno zaupanje.
Ob največjem navdušenju naroda je nato zaključil tov. predsednik sijajno uspeli shod.
Tisto noč so atek slabo spali.
»Katoliški" shod v Slov. Bistrici.
V nedeljo, dne 27. avgusta je bi) v Slovenski Bistrici pod firmo katoliškega shoda volilni shod SLS. Jasno in brez vseh okraskov se je pokazalo na tem shodu, na kako nesramen način zlorablja SLS svetinjo našega naroda — sv. vero. Tu-
Vrsta živine (v miljonih)	Nemčija			Francija		
	L 1013 j L 1920		+ prir. —zgnba	U 19T3	L 1920	+ prir. — zguba
konjj govedo - prašiči ovce koze	45-20-9 22-7 5-0 3-2	355 16-8 142 61 45	— 10 -	41 -	8-5 + M' -f 1-3	3-2 148 7-0 16-5 14	2-4 128 podatki 9-5 podatki	- 0-80 - 20 manjkajo -70 cnanjkajo
skupno štev. živ.	56-3	4515	-11-15	420	—	- 0-8
perutnina	825	60-1	-20-4 j	717	—	—
Od skupnega števila živine je izgubila torej Nemčija nad 11 milijonov glav; seveda je v tej vsoti všteta tudi živina izgubljenega ozemlja, vseeno pa znaša izguba okroglo 8 milijonov. Francija je utrpela primeroma še večjo Škodo, ker znaša ista samo pri konjih, govedu in ovcah okrog 10 milijonov glav. Znatna je tudi izguba na perutnini. Vendar kaže že 1. 1920 v primeri z L 1918 ta 1919 zboljšanje in L 1921 je v tem oziru še ugodnejše, tako da je upravičeno upanje, da se doseže v par letih zopet normalno stanje.
Slično kakor Nemčija in Francija je trpela v vojni avstrijska živinoreja, nekoliko manj ogrska. L. 1919 je imela novo nastala Nemška Avstrija še 200.000 krav primanjkljaja, 1. 1921 pa je doseglo celokupno šte-
vilo goveje živine že predvojno stanje. V češkoslovaških deželah, ki so vsled vojne trpele primeroma manj kakor alpske pokrajine, je opažati padanje brojnega stanja vsled pomanjkanja krme tudi v povojnih letih.
Od sedanjih jugoslovanskih pokrajin sta trpeli najmanj Hrvatska, Slavonija in Vojvodina, največ pa Srbija ta Bošna-Hercegovtaa; Slovenija stoji nekako v sredi. Najtežje Je bila udarjena v Srbiji In Bosni konjereja, ker se je rekviriral ves boljši materija! Vsekakor bo treba v teh deželah dolgoletnega sistematičnega dela, da se doseže poprejšnje ugodno stanje. Slovenija je nadomestila v vojni odvzet konjski materi-Jal ob prevratu z eraričnim, tako da smo tozadevno v splošnem lahko za-
| dovoljni. Slabše je z govedorejo. V tem oziru so občutili vojno najbolj kraški kraji ta slovenska Štajerska, kjer je bila rekvizlclja neprimerno hujša kot na Gorenjskem ta Dolenjskem. Vendar se Je tudi govedoreja vsaj glede števila precej opomogla, kar se pa ne da trditi glede kakovosti plemenskega goveda. Ovčjereja in kozjereja igrata v Sloveniji razmeroma neznatno vlogo, kar je zlasti glede prve zelo obžalovat!. Razvoj uspešne svinjereje je najbolj oviran vsled napačnega načina krmljenja in vsied razširjenosti kužnih bolezni, zlasti rdečice ta svinjske kuge. Zboljšanju živinoreje v naših krajih je nasprotovalo predvsem pomanjkanje tečne krme, kar Je povzročila suša.
Manj prizadete kakor Jugoslavija so bile ostale balkanske države, katerih izvozno konkurenco občutimo zlasti na dunajskem trgu.
Katastrofalno škodo je utrpela ruska živinoreja, ki je izgubila približno 2 tretjini mirnodobnega stanja. Najhujše so prizadete južno-vzhodne gubernije. Za primer naj navedem samo statistiko samarske gubernije, priobčeno 15. jul. t 1. v »Ekonomičeskaja Žizn« (Gospodarsko življenje).
Glasom te je štela ta gubernija
j ieta 1916 skoro 5 milijonov glav živine vseh vrst, leta 1920 spomladi še nad 3 milijone, Jeseni komaj še dobra dva, dne 1. novembra L 1921 le še 900 tisoč ta spomladi 1. 1922 že samo 624 tisoč. Značilno je, da je poginil skoro ves goveji in konjski podrastek. Število ovac se je skrčilo za 90, število svinj za 99 odstotkov. Ker je vsa Rusija okužena razen z ljudskimi tudi z živalskimi kugami, je verjetno, da se bo že sedaj kritično stanje domačih živali še poslabšalo.
Enako tužno sliko nudijo druge gubernije Povolžja, Kavkaza ta Ukrajine. Nekoliko boljše je v severnih pokrajinah in Sibiriji, a tudi tu moramo računati s polovično izgubo. Vprašanje je tedaj, če se bo mogla sedanja Rusija opomoči z lastnimi silami. Uvoz živine bi bil iz prepolnih južno-ameriških držav lahek, žal, da niso ruske finančne moči take, da bi mogle plačati potrebni materijal.
Splošna siika današnjega stanja svetovne živinoreje je torej sledeča: Ogromen, stalno rastoč razvoj ameriške ta avstralske živinoreje s trenutnim zastankom v izvozu, postopoma okrevajoče izgube zapadno in srednjeevropskih držav ter velikanski primanjkljaj v ruski ta azijski živinoreji. Bogastvo na zapadu, revščina na vzhodu!
di v najbolj raždiVjanih strankarskih bojih, kar jih je preživela Slovenija, se ni zgodilo tako zlorabljanje vere* kakor ga vrše sedaj naši klerikalci. Si so celo tako daleč, da so Najsvetejše izrabljali v svoje strankarske in umazane dobičkarske namene. Nemogoče je, da ne bi tako bogoskrun-stvo doživelo še svoje zasluženo plačilo!
Vedno bolj očitna zafuranost klerikalne politike je povzročila, da ne morejo klerikalci dobiti na svoje shode zadosti ljudi. Ker so to klerikalci uvideli, so sklicali javni shod in z uporabo sv. maše, procesije z Najsvetejšim, na kateri pa je godba igrala plesne komade, spravili po več mesečni agitaciji v cerkvi na shod še precej ljudi. Do tu je bil klerikalni račun pravilen, ne pa tudi naprej. Kajti na shodu se je jasno pokazala želja ljudstva.
Dokler se je vršilo cerkveno opravilo, je bilo zbrano res lepo število našega vernega ljudstva, dasi tudi v tem pogledu »Slovenec« grdo laže. Kakor hitro pa so obrnili »katoliški« voditelji hrbet oltarju in pričeli z huskarijami proti vsem, ki ne trobijo v klerikalni rog, pa jim je tudi ljudstvo obrnilo hrbet. V takih masah se je to dogajalo, da bi kmalu ostali govorniki, agitatorji ta nekaj žensk osamljenih. Kdor nosi vero globoko v srcu, kdor. je res pravi katolik, ta ne more biti na shodu, kjer je glavna beseda dana sovraštvu proti bližnjemu. Noben »katoliški* shod ni to, kadar se govori o brezvercih, liberalcih in samostojnih, kadar se pozabi na božji nauk in uči le politično sovraštvo. In končno. Kaj bodo naši klerikalci toliko kričali o brezvercih. Naj najprej pomedejo pred svojim pragom ta napode iz stranke vse brezštevilne brezverce, ki na račun ljudstva zajemajo iz klerikalnih korit.
V takem ozračju tudi ni mogel biti shod sam drugačen kakor Je bil. . .
Letos imamo slabo letino in zato mlatijo mlatič! precej prazno slamo. Govorniki klerikalnega »katoliškega« shoda pa so mlatili popolnoma prazno slamo.
Prvi mlatllec prazne slame Je bil dr. Hohnjec. Govoril je o volkovih, koštrunih ta popru. Seveda tudi ni pozabil »pohvaliti« samostojnih to zlasti tov. Puclja. Brez njega sploh ne more govoriti noben klerikalni petelin.
Poslanec Pušenjak, ki krije vse lopovščine klerikalnega tiska aa Štajerskem, je govoril o »resnicoljubnem« klerikalnem časopisju. Komur je prišla laž v navado, ta sploh ne ve, kdaj da laže.
G. Smodej je videl v samostojnih one, ki mečejo križe iz šol. (Naj vendar pove, kje In kdaj se je to zgodilo!)
Končno pa je proslavil »katoliški« shod s svojim govorom še poslar.ee Žebot. Že njegovo ime jamči, da Je bil njegov govor prepojen s krščansko ljubeznijo do bližnjega.
Ves shod je bil velikanski polom za SLS in jasen dokaz njene duševne revščine. Samo še od pocestnih govoric živi ta stranka ta zmisel za obči napredek naroda sta popolnoma izginila.
Najlepše pa so prihranili klerikalci za na konec. Veselica, ki se je vršila po shodu, je bila tako polna ogabnih slik, da so se ljudje spraševali ali so še v Slov. Bistrici aH pa v Sodomi in Gomori. Takih škandalov Slov. Bistrica še ni videla.
Prepričani smo, da bo »Slov. Gospodar« pisal o velikanskem shodu ta njegovem sijajnem poteku. Poleg vseh drugih laži, naj mu bo oproščena še ta laž. Tudi ona bo pospešila spoznanje ljudstva ta tedaj gorje Vam, ki izrabljate vero!
hemagogda pos-
Včasih je veljal še poslanec Bro-dar kot mož, ki je sicer pristaš SLS, ki pa je drugače vseskozi pošten mož in po svojem zvest pristaš kmetske misli. Tudi mi smo bili nekoč tega mnenja ta smo zato vedno pardonirali poslanca Brodarja, trdno verujoč, da ga kmetska misel in idealno mišljenje privedeta na pravo pot. Toda zmotili smo se v njem, previsoko mnenje smo imeli o njem.
Vedno bolj je lezel poslanec Bro-dar v klerikalno mišljenje, vedno bolj se ga je oprijemal klerikalni strup m nobeno čudo ni, da je pričel padati od stopnje do stopnje.
Eno teh stopenj moramo opisati na tem mestu.
Vsak pondeljek je v Kranju tržni dan. Predpretekli teden je prišel na semenj tudi poslanec Brodar. Otipaval je živino in govoril nekaterim,

Nobena ideja in nobena misel ni zmagala brez žrtve. Zato bodite, kmetje, požrtvovalni!
da so živino dobro prodali, drugim, da so jo slabo prodali. Ko se je med tem nabrala okoli njega večja gruča, pa reče poslanec Brodar z močnim glasom sledeče besede:
*Kaj bi naši kmetje začeli, če ne bi bil odprt izvoz živine. Vidite, kmetje, kaj smo mi storili!*
Ko smo bili otroci, nam je mati dejala, da kdor laže, ta krade. Na ta pregovor Vas moramo spomniti gospod poslanec Brodar, ker s svojimi besedami ste lagali in kradli zaslugo onim, ki so izvoz živine priborili in ga dosledno branili.
-	Dokler ste bili Vi in Vaša stranka v vladi, tako dolgo je bilo prepovedano klanje telet, tako dolgo je bil z visoko carino onemogočen vsak izvoz, živine. To je dejstvo, ki je ravno tako znano Vam, gospod poslanec Brodar, kakor vsemu svetu. Vseeno trdite nasprotno, vseeno se ponižate do laži.
Prav tako pa veste dobro, da so samo naši poslanci priborili svoboden izvoz živine in dobro Vam je znano, da so samo naši poslanci dosegli, da se je znižala izvozna carina na vola od 12.000 dinarjev na 1000 dinarjev in na konja od 22.00U na 1000. Vseeno imate drzno lice, da pravite, da ste Vi in Vaša stranka dosegli prost izvoz živine. Resnično! Človek mora biti klerikalec, da tako laž izreče na javnem mestu, da tako nesramno krade zasluge drugim. Vaša laž, gospod poslanec, pa je še posebno nesramna, ker Vi in Vaša stranka ne samo, da niste ničesar storili za izvoz živine, temveč ste prostemu izvozu živine celo nasprotovali.
-	Vaš poslarnec Dulibič je bil, ki je zahteval maksimiranje cen mesu in rekvizicijo živine, Vaši poslanci dr. Gosar, Sušnik in Šimrak so bili, ki so glasovali za draginjski zakon proti živinorejcu. Vaši ljudje so bili, ki so v ljubljanskem občinskem svetu zahtevali prepoved izvoza živine in Vaši listi so bili, ki so isto zahtevali od vlade.
Sedaj pa pridete Vi, poslanec Brodar, in v zaSmeh resnici in v svojo neizbrisno sramoto, se odevate z delom drugih in govorite: »Glejte, kaj sem naredfl za Vas!« Nismo mislili, da more ponosni gorenjski kmet zagrešiti tako nizkotno politično banditstvo!
Prav nič se ne bi čudili, če bi štorih' gospod poslanec Brodar še korak naprej na poti navzdol ln postavili na delavskem shodu samega sebe na laž, ko bi se hvalili s tem, kako ste edino Vi ln Vaša stranka dosegli prepoved izvoza živine. V klerikalni stranki, ki je zgrajena na nemogočem temelju, da je za vse stanove, so take laži nekaj vsakdanjega. Kakor vidimo ste se Vi, gospod poslanec Brodar, tega že do dobra navzeli in kot dober »"katolik« in vnet »zagovornik vere«, lažete, da se kar kadi
Ampak laž ima kratke noge in presneto Se motite, če mislite, da si fcoste z lažjo pridobili ugled. Resnica bo prodrla, tedaj pa si pripišite posledice sebi.
Odkritosrčno obžalujemo, da ste bdi ravno Vi vzrok, da uvidevamo resničnost materinega nauka, da kdor laže, ta krad&.
imun.......i j...-.-........— M1
Lop§viiini-
Poslanca Brodarja je v politični nepoštenosti zdaleka prekosil poslanec Žebot, ki je tudi sicer slovit po svojih političnih posebnostih.
Pol leta se je trudil tovariš Mr-molja za obmejno prebivalstvo v gornjeradgonskem okraju in po polletnem boju, drezanju, pisarjenju, posredovanju je s pomočjo tovariša ministra Puclja končno- vendarle dosegel svoj cilj. Prebivalstvo je dobilo posebne legitimacije, ki ga upravi-čujejo k prostemu prehodu meje v obmejnem pasu in dovoljena je bila uporaba avstrijskih mlinov.
- Vemo sicer, da je dobrota sirota, posebno pri klerikalcih, vendar bi vseeno vsak pošten človek pričakoval, da če že klerikalci ne bodo priznali dela tovariša Mrmolje, da bodo vsaj o vsej stvari molčali.
Toda nepoznana je klerikalcem poštenost in zato se ni noben poznavalec klerikalcev začudil, ko so pričeli klerikalci zasluge tovariša Mrmolje proslavljati kot svoje. Vzgledi vlečejo, kajneda gospod poslanec Brodar.
Vse klerikalce pa je prekosil poslanec Zebot. Ni zadosti, da je kot poštenjak zamolčal zaslugo tov. Mrmolje, ni zadosti, da je molče odobraval sleparijo, ko so se odevali klerikalci z zaslugami tov. Mrmolje, ip šel. poslanec Zebot po sleparski /oti še korak naprej.
Sistematično je pričel razširjati laž, da se je on sicer potegoval za obmejno prebivalstvo, d a p a j e b i 1 tovariš Mrmolja proti. In na podlagi te nezaslišane laži je huj-skal poslanec 2ebot prebivalstvo proti njegovemu dobrotniku, proti poslancu Mrmolji, ki je po polletnem požrtvovalnem delu dosegel to, kar je prebivalstvo hotelo.
Desetletja se že vodijo strastni in dostikrat prav nekrščanski strankarski boji v Sloveniji. Toda politična zgodovina Slovencev take lopovščine še ne pozna, kakršno je zagrešil poslanec Žebot. Tako nezaslišana je ta stvar, da pade na vso klerikalno stranko sramota in odgovornost, če ne vrže iz svoje srede poslanca, ki sega po tako podlih sredstvih.
Niti od klerikalca ne bi pričakovali, da je zmožen take laži in s tem je povedano dovolj.
Žalostna slava Vam gre, gospod poslanec Žebot, da ste dosegli rekord na polju politične sleparije. Ne mislite, da je imuniteta poslanca nepremagljiv ščit. Take lopovščine ne morejo ostati brez obračuna in tudi ne bodo. Pripravite se nanj!
FR. ZELEN1K:
^ekdal in sedal.
V	roke mi je prišla starejša številka »Slovenskega gospodarja«, v kateri čitam strašno jezno pisan članek o naših državnih izdatkih, posebno onih za vojaštvo in za civilno listo našega kralja.
Odveč bi bilo, Če bi se pečal s celim člankom; podati hočem le nekaj pojasnil na odstavka, ki govorita o dajatvah za vojsko in za civilno listo, da pokažem pomen krokodilovih solz, ki jih pretaka »Slov. gospodar«.
Vprašal bi gospode okoli »Slov. gospodarja«, ki se toliko repenčijo zaradi civilne liste našega Aleksandra, ki ne dobiva niti poldrugega milijona kron predvojne vrednosti, zakaj niso protestirali v Avstriji, ko se je predlagalo povišanje civilne liste Habsburgovcu, ki je dobival letno okoli 1200 milijonov kron današnje vrednosti?.In protestirali bi s tem večjo pravico, ker je bil Franc Jožef silno bogat, naš kralj pa je skoraj brez premoženja. Vrhu tega pa je bil avstrijski cesar oproščen vseh davkov, naš kralj pa je plačal samo davčnih pristojbin pri nakupu vile na Bledu poldrug milijon kron.
Zakaj niso protestirali v Avstriji, ki je trošila brez vsake odobritve od Strani parlamenta zlate milijone za kanone in »nepotrebno krvoprelitje«, kakor pravi »Slovenski gospodar«?
Niso osiveli in niso še pozabljeni spomini na ogromne izdatke naše večstoletne zatiralke Avstrije za kanone in vojaštvo, ntffno pa tudi pozabili, da so poslanci SLS glasovali za zakon, po katerem so morali v času vojne v vojaško službo in tudi na fronto celo 50 letni možje, po katerem je Avstrija lahko pobrala kmetovalcu zadnji rep Iz hleva, po katerem so metali zvonove Iz cerkvenih stolpov, nismo pozabili, da so dobili poslanci SLS za vneto sodelovanje za te grozne vojne obveznosti celo plemstvo.
»Slovenski gospodar«, kie si bil leta 1912, ko je Avstrija potrošila za kanone m krvoprelitje bfez dovoljenja ljudskega zastopstva kar 346 milijonov zlatih kron, ali v današnji vrednosti nad 17 tisoč milijonov K, kje si bil leta 1913, ko je Avstrija zahtevala za kanone in krvoprelitje 1365 milijonov zlatih kron, ali v današnji Vrednosti 68 tisoč milijonov K in skoraj 100.000 mož vojaštva več?
Zakaj se je oboroževala Avstrija, zakaj je leta 1912 zahtevala 17.000 milijonov kron in leta 1913 zopet 68 tisoč milijonov današnjih kron za kanone in krvoprelitje. zakaj je hotela imeti 100.000 mož vojaštva več, zakai je zahtevala zakon, po katerem je lahko vzela vse za vojsko podlož-niku, do katerem so morali celo starci v fronto?
V	odgovor na ta vprašanja podajam odlomek iz članka, katerega je napisal leta 1913 pruski general von Bernhardi.
Clankar pravi med drugim:
Avstrija mora ubijati vladoželj-nost Slovanov, mora nastopati proti njihovim težnjam, ako hoče ostati velevlast. Da pa more vršiti to svojo nalogo, rrora biti vojaško močna, da bodo imeli Slovani strah pred njo.
Tudi mora Avstrija v večji meri gojiti svojo vojaško moč in organizacijo, ker to zahtevajo koristi zaveznikov (Nemčije in Avstrije). Gre za bodočnost Nemčije kot velesile in Avstrija more koristiti nemški bodočnosti le, če je primerno oborožena.
Po besedah pruskega generala je bilo ubijanje in tlačenje Slovanov in podpiranje velenemških teženj smoter oboroževanja Avstrije in kljub temu so poslanci SLS s svojimi glasovi dovoljevali Avstriji milijarde za kanone in krvoprelitje, so omogočali s svojimi glasovi Avstriji, da nas je ubijala in ovirala naš narodni in gospodarski razvoj, so ji za to dovolili kar 17 in potem še 68 tisoč milijonov današnjih kron hi skoraj 100.000 mož vojaštva več. Danes pa se zgražajo in hujskajo!
Zakaj pa mora Jugoslavija žrtvovati denar za oboroževanje?
Žalostna istina je, da je antanta imela svobodo malih narodov le v ustih, v dejanjih pa je ne pozna. Sto-tisoči našega naroda so ostali pod tujim jarmom, stotisoči najboljših Ju-goslovenov, katerih narodna zavednost daleč odtehta zavednost vseh svobodnih Slovencev, morajo hlap-čevati tujcu. Našo svobodo sovražijo vsi naši prejšnji tlačiteljl in izkoriščevalci kateri so izmozgavali naš rod in našo zemljo, pa so sedaj izgubili to priliko. Italija ne drži nobene pogodbe in nobenega dogovora, ovira naše gospodarstvo, odriva nas od morja, odjeda kruh našim rojakom ob tnorski obali, ovira naš izvoz. Če bi ne imeli teh bajonetov, kar jih imamo, bi postopala Italija še podle jše proti nam in sosedje bi si prilastili kos za kosom naše zemlje.
V	obrambo svoje svobode In za rešitev svojih bratov žrtvujemo težko zaslužene pare.
Primerjajte cilje pokojne Avstrije in cilje naše Jugoslavije, pa sodite in cenite postopanje in vpitje gospode okoli »Slov. gospodarja«.
Prej smo bili pač avstrijski »auf-biksarji«, sedaj pa smo jugoslovanski republikanci.
Tako člankar. Da bo razlika med sedanjimi in nekdanjimi razmerami še bolj jasna, dodajamo sledeče:
Če bi se mi, ali katerikoli slovenski list, predrznili pred vojno pisati na tak način o Avstriji in avstrijski vojski, kakor piše danes »Slovenski gospodar« in ostala klerikalna zalega bi bil takoj drugi dan ustavljen list, urednik pa bi se preselil v ječo. In tisti, ki bi k temu nasilju ploskal, ne bi bil nihče drugi ko »Slov. gospodar« in slična klerikalna svojat.
Danes pa, ko s svojimi revnimi denarji vzdržujemo vojsko v obrambo svoje svobode, pa so klerikalni ču-karski banditi tisti, ki klevečejo o naši vojski.
Preje hlapci Habsburžanov, danes nasprotniki svobode.
V	resnici. Kakor ni za pijanca in zločinca svoboda, tako je tudi ni vreden klerikalni žurnalist! Ne preje in ne sedaj!
Darila zm tiskovni
Kraievna organizacija SKS v Ž. Je
darovala 800 K.
Na ženitovanjski gostiji Josipa Kovačlča v Podgorju (občina Piše-ce) ie nabral tov. Josip Kostanjšek 204 krone.
Tovariša Josip Šmalcelj in Juri Gese! iz Pregrada sta nabrala v veseli družbi 129 kron.
Tovsriš Josip jurca iz Cerknice je poslal 80 kron.
Skunaj 1213 kron.
Živeli darovalci! Da bi našli v interesu kmetske misli obilo posnemovalcev.
Pokralinske vesti.
(Tajništvo SKS v Ljubljani) se Je preselilo v KoMdvorsko uBco št. 7, v hišo zadruge »Ekonom«.
(Vsem udeležencem Kmetskega praznika na Ble^u v ravnanje!) Vsak si kupi na svoji železniški postaji celo karto do Bleda in si da pri tej oriliki žfeosati na blagajni izkaznico. To izkaznico se dobi ori »Kmetijski družbi« v Ljubljani ali na ori okrajnih in krajevnih odborih SKS. in nri njenih tajništvih v Ljubljani, Mariboru. Ce-liu in Ptuju. Izkaznica velja en dinar. Kupljeno železniško karto ln izkaznico Je treba shraniti! Na Bledu si mora dat? vsak izkaznico žigosati od nrired?fe'iice živinske razstave, od Podružnice »Kmetijske družbe« na Bledu. — S tako žigosano Izkaznico in s že kupUeno celo karto ie treba iti k železniški blaeafni na Bledu ali Lescah, kfer dobi izkaznica nov /i? in velja nato kot vozna karta. Plača se torej celo karto na Bled, vožnia z Bleda na je breznlačna.
(Avtonomistični kameleoni.) Da ne bo avtonomna Slovenija brez teh mičnih živalic, ki tako lepo izpremi-njajo barvo, sta se udeležila klerikalne slavncsti v Selcih »sociolog« Prepeluh in ravnatelj Kocmur. Prvi dobi za svojo Izpreobrnitev od dr.
Korošca poslanski mandat, drugemu pa bodo odpuščeni njegovi grehi v bolniški blagajni. Pričakujemo, da napiše »sociolog« Prepduh zanimiv članek o načelni politiki v nasprotju z vnovčevalnicd za politiko. Mimogrede bodi povedano, da zaslužita Prepeluh in Kocmur v tej vnovče-valnici ravnateljški mesti.
(Višek žurnalistične nesposobnosti) je pokazal kočevski »RadikalO velikem sokoiskem zletu v Ljubljani ni znal prinesti nobenega drugega poročila, ko ponatis iz gornjeradgonske »Samouprave«. K tej radikalni Žur-nalistični polomiji je pač vsak ko mentar odveč.
(Proti draginji) kriči kočevski ^Radikal« in pravi, da Je treba prijeti v prvi vrsti velebanke In veleiz-vozne tvrdke. Se popolnoma strinjamo. »Radikalu« svetujemo, da pove isto tudi svoji stranki v Beogradu, ki je za današnje razmere najbolj odgovorna, ker je v vladi najbolj me-rodajna. Na svojo stranko naj pri tisne »Radikal«, da bo zagrabila ve leizvoznike. Bojimo pa se, da bo glas kočevskega »Radikala« glas vpijočega v puščavi, kajti velik del naših vojvodinskih vcleizvozuičarjev je srečno zajadralo v radikalno stranko in mislimo, da se ne motimo, če dostavimo, da iz precej sličnih vzrokov ko gospod Sajovic.
(Verujemo.) »Domoljub« piše: »Z mirnim srcem se lahko trdi, da je gledalo telovadbo nad 120.000 ljudi.« Tudi hujše laži niso spravile »Domoljuba« z ravnotežja. Zato v njegovo mirno srce verujemo.
(Orli mffitarlsti.) Kako grme klerikalci proti militarizmu, v Brnu pa so nastopili Orli s puškami. No, g. Go sar in drugi antimilitžfristični gro-movnikl, ali ne boste povzdignili svojega glasu? Ali pa se tudi Vi klanjate dvojni morali?
(Kakor poroča »Domoljub«) so lovile PO Brnu patrulje katoliških skav tov »slučajno« zapoznele Orle. Nismo vedeli, da Je to omembe vredno. Moralo jih je biti že sila dosti takih Orlov, da to »Domoljub« sploh omenja.
(»Z lastno močjo«) so priredili v Brnu Orli slavje, se hvali »Domoljub«. Mi pa vemo, da so i Rim i drugi cerkveni poglavarji mnogo šteli in da bi tudi brez državne pomoči orlovski zlet le težko uspel Skromnost je krščanska čednost, ki je pa »Domoljub« Seveda ne pozna.
(Kako lih preganjajo.) Za orlovski zlet na Bied je dovolilo železniško ministrstvo polovično vožnjo. Ubogi preganjani orli.
(Kmečk! delavski tabor) so priredili klerikalci v Dev. M. v Polju. — Silno so grmeli proti kapitalizmu. Vemo zakaj, da namreč ne bi ljudstvo spoznalo, da so med prvimi kapitalisti v Ljubljani ravno klerikalci. Samo poglejte nove hiše po Miklošičevi cesti, pa spoznate kako klerikalci praktično izvršujejo boj proti kapitalistom. Kot besni se rinejo naprej. samo da hitro zaidejo med kapitaliste. Pa kdo Je tako neveden, da ne bi vedel, da se klerikalec ogib-Ije denarju ko hudič križu!
(Ti preklicana carinarnica!) Usmi-Ijenka Pelagija Ženko. & ljubljanskega Lichtenturnovega zi&oda je ope-tovano potovala Iz Lja&ljane na Dunaj In v Trst, da So precej debelo usmiljenko poznali že skoraj vsi cariniki. Ker je ščlffte usmiljenko njena obleka, so jo pušf^vniru in ji niso niti prtljage dosti.Ureiskavall Pred kratkim pa se Je vrnila usmiljenka iz bednega Gradca zelo odebelena in tem »brezbožnim« carinikom se je zdelo to sumljivo, pa so dali usmiljenko preiskati Pregledovalka je svoj posel izvršila z največjim uspehom in našh pri usmiljenki na telesu, v nogavicah, na prsih, pod krilom na razne načine omotane in shranjene tihotapske predmete in sicer 6.8 kg sukna (okoli 20 metrov), 8 kg saharina, 2 in pol kg »šnofeca« in tri ta-kozvane termosteklenlce, napolnjene s saharinom. Carina za to tihotapsko blago znaša nič manj kakor 42.000 kron. Tihotapka pa bo vrhu tega tudi sedela. O tej koruptni stvari seveda ne poroča »Slovenec« niti besede.
(Klerikalna Iahkomišljenost radi konjske smrkavosti v Vel. Laščah.) »Slovenec« z dne 15. t. m. prinaša dopis, Iz katerega se kar cedi zavist, škodoželjnost in obrekovanje, obenem pa tudi »skrb« za splošno zdravje. Po »Slovenčevem« dopisu bi človek mislil, da je smrkavost razširjena po vsem trgu Vel Lašče, kar pa ni resnica. Res je namreč le, da se je pojavila ta kužna bolezen le v mojem hlevu, kar sem takoj javil pristojni oblasti, ki je odredila, da se morajo vsi štirje konji pobiti To se je tudi zgodilo in se s tem colezen vsaj deloma omejila. Po odredbi ži-vinozdravnikov sem moral takoj pre-
povedati vhod v hlev in dvorišče In sicer s tem, da sem označil na dveb tablicah kužno bolezen ter prepove« dai vhod na dvorišče. »SlovenČevo« dopisunče pa zavija celo stvar t<ST trdi, da sva Jaz in moja žena kontu« macirana, da sploh nama ni dovoljeno zapustiti hišo, ter opisuje nato celo ministra Puclja kot atentatorja na kralja, ker da je postavil mene ta mojo ženo z otroci vred pred krati«, kar da je bilo snn1n0'ney^o. W! slil sem si preje, da ima kralj svoje zdravnike in branitelje saino V Beo* gradu — ali glej — še v Laščah skr* bijo predobri ljudje okrog »Slovenca« za njegovo zdravje, tembolj pil želijo smrt ministru Puclju. Tudi se boldzen ni preeesla na ljudi, kakor to trdi dopis. Hlapec Anton Benčina Je bil po odredbi tukajšnjega zdravnika poslan v ljubljansko bolnico ta se zdravi na kirurgičnem oddelku. Za smrkavost Je latinski izraz rOal-leus, kar naj si dopisnik zapomni, da ga ne bo treba še večkrat opozarjati na slične napake. Hlapec Benčina pa ni služil pri meni že od lanskega leta, vsled Česar tudi ni prišel v dotiko z mojimi konji. Bilo je zato popolnoma razumljivo, da so se nekateri zdravniki v Ljubljani namuzali, ko so kon-statirali pri Benčini bolezen — perio-stotis mandibulae purulenta totalis — ter nato odpustili Benčina čeZ tri dni kot zdravega iz bolnice. Neka gospa se je zanimala in hotela zvedeti po treti osebi za katero bolezen Je hlapec prtpoznan v bolnici. »Slo-venčevernu« dopisniku bodi povedan no, da naj pusti slučaj hlapca Benčine in Iahkomišljenost ministra Puclja radi kraljevega zdravja pri strari, ter naj se raje briga za Iahkomišljenost Raznožnikove doktorske odredbe. Omeniti moram, da Je odredba, g. doktorja Izgledala tako, kakor da bi klical nekoga na pomoč, da mi mojo gostilno zapre. Jaz In moja žena ni-! sva bila nikdar kontumacirana. Go* stilna je bila ves čas odprta ta zato mislim, da je stvar končana. Prosil bi še samo »Slovenčevega* dopishfc ka, naj se podpiše s polnim imenoih, kakor storim to Jaz. — Drugače ga smatram kot bojazljlvca, hinaVca ter sploh za bitje, ki spada le v gotove prostore, katerih imena pa ne spadajo v javne liste. — Vel Lašče, dne 22. avgusta 1922. e-s Hočevar, Lojze s. r.
I/ Starega trga pri Čraom* lju.) Glede na notico »Shod v Starem trgu pri Črnomlju« in »Sloveli-« ski Narod«, ki jo je prinesel »$lo*> venec« z dne 22. avgusta 1922, iz* javljamo sledeče: Obhod po naši skupni progi (t. j. iz Kočevja in Čr* nomlja preko Severina z reško pro* go), ki je zadobil svoj vrhunec na zborovanju v Starem trgu pri Čr« nomlju, Je bil namenjen zahvali ljudstva onim, ki so pridobili uzakonitev gradnje naše železnice. Samoobsebi je torej umevno, da se je vse ljudstvo zahvaljevalo ministru Puclju in klubu SKS. NI bilo to diktirano zborovanje SKS, bilo pa je zanjo najveličastnejša manifestacija, ena sama spontana volja vse Poljanske in Ko* čevske doline, Belokrajine ta hrvati skega dela, ki je bila izražena od Ko« čevja preko Mozlja in Predgrada pa tja do Starega trga, kjer so nešteti slavoloki, zastave, lampijončki, streljanje s topiči itd. kazali notranje razpoloženje ljudstva, ki se zaveda kaj je železnica In kdo jo je priboril. — Samo od sebe Je vse, prav vse IJud* stvo pozdravljalo ministra Puclja ta došle goste. Da je to resnica, nam jamči dejstvo, da Je bil minister; Pucelj z gospodom pokrajinskim namestnikom Iv. Hribarjem Izvoljen za častnega občana občine Stari trg pri Črnomlja. Mislimo, da to ne bo gren* ka kaplja v kupo upravičenega ve-i selja SKS niti »Slov. Narodu«, ampak nekomu drugemu. Da pa Je vodil zborovanje g. župan M. Rade j« umljivo, ker je pač župan; — odločno pristajenje na SLS tu ne pride v poštev. Res je bil shod v Starem trgu manifestacija vsega ljudstva brez izjeme, ampak v zahvalo onim, ki so železnico edini izvojevali in to je bil minister Pucelj s klubom SKS, Res so ti gospodje lahko ponosni, saj so Imeli kraljevski sprejem, tak sprejem, ki je presenetil vse goste, sprejem, kakor ga — po mnenju gostov samih — Še ni doživela večina naših mestnih občin niti drugih večjih. — »Slovencu« pa pravimo naj bo dosleden; če je skoro dosledno odklanjal članke, ki so govorili v prilog naši progi, naj pa tudi take izključno škodoželjne in nevošljive notice Opušča; saj je znano, da je doslednost najlepša Čednost na svetu.
Poljanci ob KolpL
(Iz Poljanske doline) smo prejeli še en dopis, ki jasno kaže, kak utis je naredila zlobna »Slovenčeva« notica in zato ga priobčujemo. Dopis se glasi: »Shod, ki se je vršil dne
4
Obrtniki, paša mod te dobrobit »ta mogoča samo v res trdni organizaciji vsega obrtniškega stanu.
20. avgusta v Starem trgu Je Imel v resnici manifestacijski In agitatorič-fli pomen. To vemo vsi in to ve prav dobro tudi »Slovenec*. — Ne pomaga nič. Od SKS pribojevana železnica Je pokopala klerikalce In to se bo pokazalo tudi pri bodočih volitvah, pa če se na glavo postavijo vsi plačani zaupniki SLS. Vsa Poljanska dolina od Mozlja pa do Sinjega Vrha kliče ko en mož: Živela minister Pucelj in SKS! In čim bolj bo skušal »Slovenec« to plemenito hvaležnost ljudstva zmanjšati, tembolj bo od ljudstva obsojen sam.
(Zagorje pri Kozjem.) Dolgo smo molčali na surovosti, ki jih uganjajo v naši fari orli iz Št. Vida pri Planini. Ne nazivajo jih zaman »Čuke«, ker zaslužijo ta naziv v polni meri. Cele noči tulijo okrog Zagorja, da se pošten človek zgraža nad njimi. Večkrat se privale v naše mirne vasi ter vznemirjajo našo mladino. Vprašamo njihove voditelje: Ali jih poučujete na mesečnih predavanjih le v ponočevanju, brezsramnem govorjenju — ali celo v pretepanju? Pričakujemo od teh voditeljev, da naj malo uplivajo na te orle, da ne bo zagorski župnik v strahu za svoja dekleta! Naj za danes to zadostuje, če se pa razmere ne bodo zboljšale, bomo nastopili še ostrejše.
(Zgor. Polskava.) V nedeljo, dne 13. t. m. smo imeli veliko cerkveno slavnost. Med sviranjem godbe smo pritrdili ta dan na zvonik jabolko in križ. O slavnosti je priobčilo »Jutro« naslednji dan poročilo, ki ni dostojno In resnično. Nismo naroČili novo jabolko, temveč samo staro popravili. Tudi ni res, da se je »pojavil nek duhovnik, Iti je imel z lin zvonika politično pridigo!« Duhovnik je iuel pridigo na zemlji, tik zvonika. Pridiga je bila sicer res precej politično barvana, pa takih smo vajeni in ne nasade nobenega v trne. Ker sem podpisani načelnik cerkvenega odbora odločen pristaš SKS, sem dal cerkev prenoviti, da tako dejansko pokažem, da ni SKS proti veri. V Isti namen sem priredil občanom cerkveno slavnost, pri kateri Je tudi sodelovala gasilska godba iz Sp. Polskave. Naj bo godbi tudi na tem mestu Izrečena zahvala. Enako je telo podpiral naše delo domači župnik, kateremu smo vsi farani za njegovo pomoč hvaležni. — Za cerkveni konkurenčni odbor fare v Sv. Trojici pri Gornji Polskavi: Ignac Petrovič, načelnik.
(Zavodnje.) V zadnji številki »SI. Gospodarja« sta izšla od tu kar dva dopisa, ki sta ena sama velika laž. Na prvi pogled se vidi, da si poje te slavospeve sam sebi g. župnik Rožman, sekundira pa mu njega vredni bratec, klerikalni demagog dr. Vrtovšek, ki dokazuje svoje profesorske zmožnosti s tem, da se prepira s starimi ženicami. Župnik Rozman bi se hotel proslavljati v tem dopisu kot nekak narodni mučenik. Lepa Je ta! On, ki je med vojno z vso vnemo deloval za vojna posojila, gonil fante k vojakom, naj bo narodni mučenik! — Župnik se dalje zgraža nad denunciacljami. Vprašamo kaka denunciacija Je to, če psuje župnik nedeljo za nedeljo s prižnlce ljudi in državo in ga potem prizadeti s svojim podpisom tožijo? Kadar pa pišeta on in njegov eksžupan škru-ba ovadbe na vse strani, pa seveda ni nobene denunciacije! Ni ša dolgo od tega, ko sta hotela spraviti neko vdovo ob obrt. Ko pa mu je spodletelo, se je pričel hinavsko bliniti. Sramote seveda ne pozna. Hše dalje, da je dober gospodar. Prava umetnost biti dober gospodar, če mu farani znosijo skupaj vse zastonj. Pove naj nam raje, kako je gospodaril z za zvonove nabranim denarjem, ker se-.daj nLaamo ne zvonov ne denctja. — V vsem dopisu je samo ena beseda resnična. Ta namreč, da »daleč naokoli slovi« ne kot dober gospodar, ampak kot strasten priganjač klerikalne stranke, ki izrablja na brezobziren način. vero. Vprašamo knezo-ikofijski or dinarja t, kako dolgo bo še trpel to izrabljanje vere.
(Kotnarov Mihalek iz Hiide Kik-ne!) Gospod urednik gvišno ste šteli v marpraških cajtngah, da so se pa pr Sv, Trojici malo zrelcsali. Vete, meni je eden pisa, da naj hitro priden k Sv. Trojici, ki do mi pa dosta novega povedali. Vete, gospod jirednik! Meja sen neke v Marprogi za opravti pa sen se te ali zglasa pr Trojici Pfuj, kaj sen pa vse čiija od nem-ikiitarov! Zaj so že pre Ferdinand Goloba za nemčurskega generala zvoliti, če de to tak naprej šlo, te še se je bati, da nebi ge Kralj posta od nemškutarov, pote pa se je bati, či bi ge s svojo armado vojsko napo-veda Jugoslaviji. Samo eno je, letos je veka suša in je malo fižola zraslo te pa de premalo monicjona meja. Drgači pa Je čista štram kedlc toti
gospod Golob. Kak je pre negi za vojsko agitira proti Srbiji, « še bi pre duže vojska trpela; te sta mislila on in pa Makenzen ne sama Srbijo še celo rdečo morje nor vzeti. Kak Je pa zaj začeja hujskati prta zavednim Slovencen, to je pre naravnoč nesramno. Jaz Mihalek pa tak rečen: Zavedni Trojički Slovenci počakte še malo, kda do postavljene velike županije, te pa je tudi VI dobli zaščito. Gospod urednik v drugi numri Vaših cajtng mi pflstite dosti prostora te mo Vam vse genau popisa, kaj ten vse novega zveda pr Trojici.
(Sv. JuriJ ob ŠčavnicL) Posojilnica in klerikalci. Pred mescem in več je številka za Številko »Murske Straže« prinašala neosnovane napade na naš denarni zavod. Končno je poso-jilnični odbor po advokatu prisilil urednika »M. S.«, da priobči popravek svojih trditev. Urednik Je to storil, vendar popravku zaničljivo pristavil, da daje besedo svojim dopisnikom, naj dokažejo svoje trditve z dejstvi in postavijo odbor na laž. A od tega časa »Mur. Str.« — molči; njeni dopisniki o naši posojilnici so se poskrili kakor Zajci in pustili »M. Stražinega« urednika na cedilu. Dokazov za trditve ni! Dopisi so bili torej od kraja do konca zlagani. Posojilnica in njen odbor imata tedaj popolno zadoščenje, urednik »Mur. Str.« pa je s svojim pozivom na dokaze sam oklofutal lastne dopisnike. Vložniki, ki so dvignili denar Iz zavoda, vidijo sedaj, da so se dali od lažnivih prerokov speljati na led.
(Notranje politično življenje) je zaradi parlamentariiih počitnic počivalo. Živahno pa so prirejale stranke shode po deželi. V Sloveniji je pokazala v tem oziru posebno agilnost klerikalna stranka, ki je na najbolj nesramen način zlorabljala verska čuv-stva naroda, kar se je posebno pokazalo na »katoliških« shodih na Štajerskem. Ker je dobila klerikalna barka vsled svojih številnih podgan že debele luknje, So priredili klerikalci še veliko Krekovo slavnost v Selcih, ki je postala znamenita tudi po tem, da sta se Je udeležila najnovejša odpadnika socijalnodemokratične stranke »sociolog« Prepeluh in pa ravnatelj Kocmur. Po poročilu »Slovenca« je govoril na slavnosti tudi pisatelj Finžgar. Njegov govor se je seveda prijetno razlikoval od drugih. Neprijetno nas pa je zadelo, njegovo zatrjevanje, da smo Slovenci poseben narod. Mislimo, da se pisatelju Finž-garju pač ni treba bati, da ne bi bila čitana njegova dela, če obvelja nazor, da smo Slovenci, Srbi in Hrvati en narod. Kaki »Umetnikovi trilogiji« ne pomaga niti najbolj razvito slovenstvo, dočim bo »Pod svobodnim solncem« našlo vedno svoj odmev tudi v enotni Jugoslaviji. Pisatelju Finžgarju res ni treba, da pade na nivo avtonomističnih kulturnikov. Pa to le mimogrede! Da spoznajo tudi naši bralci kako so izpadli ti klerikalni shodi in kako moralno višino so dosegli, prinašamo danes dvoje poročil in sicer eno s shoda na Kranjskem in drugo s shoda na Štajerskem. O lažeh, ki so se na teh shodih razširjale pa izpregovorimo prihodnjič. podrobnejše.
(Političen boj v Sloveniji) se Je vršil pretekli teden v znamenju boja rudarjev proti Trboveljski premogo-kopni. družbi. Dasi je to čisto gospodarsko vprašanje so nekateri vendarle upali spraviti boj na politično polje Nismo nobeni prijatelji ministra Žerjava, ampak vseeno moramo reči, da je preneumno, če gotovi po-litikastri prav vsako stvar uporabljajo le zato, da napadajo njega. Ti lažnivi delavski prijatelji dosežejo tako le eno, da spravijo vsako vprašanje na stranska pota in da se potem izmuzne tisti, proti kateremu hočejo nastopati. V boju med rudarji in Trboveljsko družbo bi kmalu dosegli, da bi se družba vsled laži delavskih voditeljev izmuznila. K sreči so bili delavci pametnejši od svojih voditeljev. Pogajanja med družbo in delavci so se vršila par dni in je ko-nečno prišlo do sporazuma. Delavci šo dobili povišane plače in v ponedeljek so se vrnili na delo. Pri tej priliki moramo povdariti, da je v mezdnem boju med rudarji in družbo zavzel naš list najbolj objektivno, toda delavcem prijazno stališče.
(Zborovanje v Pragi,) Med zunanjimi ministri Češke, Jugoslavije in Rumunske ter poljskim poslanikom so se vršila te dni važna posvetovanja, ki so končala s popolnim sporazumom. V glavnem se je razpravljalo o občem mednarodnem položaju, O vprašanju narodnih manjšin z ozirom na bližnje zasedanje Zveze narodov, o kandidatih, ki jih
pošlje mala antanta v izvršilni svet Zveze narodov, O položaju v srednji Evropi, zlasti o Avstriji in o sprejemu Madžarske v Zvezo narodov. —• Kakor javlja uradno poročilo, je bil dosežen v vseh točkah popolen sporazum. Mala antanta je tako postala sila, ki se mora uveljaviti tudi v koncertu velesil.
(Vprašanje Avstrije.) Položaj Avstrije je še vedno negotov. Potovanje avstrijskega kanclerja v Berlin, Prago in Italijo ni imelo vsled italijanskih intrig pravega uspeha, Italijani bi hoteli, da navežejo Avstrijo na sebe In da dela Avstrija italijansko politiko. V ta namen so predlagali Avstriji isto carinsko mejo. Stvar je seveda popolnoma nemogoča in čeprav je bankerotna Avstrija italijansko pogodbo gladko odbila. Avstrijsko vprašanje je ostalo zaradi tega nerešeno.
(Madžarski strah.) Ker so se vršila v Pragi tako uspešna pogajanja male antante so dobili Madžari velik strah. Ti Arpadovi vitezi se sedaj boje, da hočejo ustvariti Cehi in Jugoslovani preko madžarskega ozemlja koridor, ki bo vezal obe bratski državi. Madžari se delajo zaradi tega silno razburjene. Pa vsako njih razburjenje je neodkritosrČno in ima samo ta namen prikriti njih grde namere. Zato je čisto prav, da noče mala antanta privoliti preje v sprejem Madžarske v malo antanto, dokler Madžarska točno ne izpolni vseh svojih obvez.
Kmetijsko š©is!ro.
Državna kmetijska šola v Št. Jurju ob južni železni!
Enoletni tečaj na državni kmetijski šoli v St. Jurju ob j. ž. začne začetkom novembra in bo trajal do konca septembra prihodnjega leta. Razmeroma kratka učna doba ima namen omogočiti posestnikom, ki težko pogrešajo svoje sinove za dalj časa, da se le-ti vseeno v svoji stroki dobro izvežbajo. V tem kratkem času se tudi ne odtujijo domačim razmeram. Učenci so oskrbMeni na zavodu s stanovanjem in hrano in snaži se jim tudi perila Za vse to plačujejo po 200 Din mesečno in sicer v dveh polletnih obrokih v naprej. Ako bo narasla draginja, se bo zvišala tudi oskrbovalnina. Šolnino, v znesku 10 Din mesečno, plačujejo samo učenci, ki so doma izven Slovenije. Na šoli je za sinove revnih kmatoval-cev, ki se zavežejo, da ostanejo po do-vršitvi tečaja na domačem posestvu, tudi nekaj prostih mest, ki upraviču-jejo do proste oziroma polovične oskr-bovalnine.
Pogoji za sprejem so:
1. Dovršeno 16. leto, 2, dovršena ljudska šola, 3. popolno telesno in duševno zdravje, ter krepka postava in brezhibnost značaja.
V "prvi vrsti se vpoštevajo sinovi kmetskih starišev, posebno, če so se že doma baviii s kmetijstvom. Prošnje za sprejem se naj pošljejo najkasneje do dne 25. septembra podpisanemu ravnateljstvu. Prošnje moralo biti lastnoročno pisane na celo polo in kolkovane s 4 dinarji; za rešitev prošje se pa naj priloži kolek v znesku 10 Din. Priložiti se morajo tudi sledeče listine: 1. Krstni list; 2. domovnica; 3. zadnje šolsko izpričevalo; 4. nravstveno izpričevalo; 5. zdravniško izpričevalo in 6. reverz starišev ali varuhov v katerem se zavežejo, da bodo redno plačevali vse nastale stroške ter poravnali vsako prizadeto škodo. Kdor prosi za prosto mesto, mora priložiti tudi uradno potrjeno ubožno izpričevalo. — Tudi od oskrbovalnine popolnoma aii deioma oproščeni gojenci pa morajo plačevati vse druge stroške in če izstopijo brez tehtnega vzroka iz zavoda, tedaj tudi oskrbovalnino za nazaj. Če zapusti kdo svojevoljno zavod, potem se mu v naprej izplačana oskrbovalnina ne povrne. Natančnejša pojasnila daje ravnateljstvo. — Ravnateljstvo državne kmetijske šole v Št Jurju ob juž. ž.
Zakal pada dinar.
Beograjski »Trgovski glasnik« je priredil o tem vprašanju anketo. — Zelo obširno je odgovoril na stavljena vprašanja glavni ravnatelj Srbske banke v Zagrebu, Velisavljevič, ki navaja sledeče vzroke:
1.	Glavni vzrok Je v tem, ker je naša država tujini veliko več dolžna kakor pa Ima od nje tirjati, ker uvažamo več, ko pa izvažamo.
2.	Velike Obresti, ki jih moramo plačevati za razne pred-, med- In povojne državne dolgove.
3.	V tujini vzdržujemo preveč dijakov.
4.	Razne komisije stanejo veliko denarja, ker jim je treba plačati vse dnevnice v tuji valuti.
5.	Naši ljudje potujejo preveč v tujino in puščajo tam velike svote denarja.
6.	Vsled vojne smo imeli prva leta velik državni primanjkljaj, ki je moral uplivati na stanje našega denarja.
7.	V času, ko bi morali vsi skrbeti za najbolj intenzivno delo, smo upeljali osemurni delavnik, uničili celo vrsto vzorno obdelanih kultur in razvijali delamržnost, neposlušnost in nezadovoljstvo. Istočasno pa se je vse gnalo za lahkim zaslužkom in živelo v razkošju.
8.	Državna uprava še vedno ni dobra. S pametnim štedenjem bi bil lahko dolg pri Narodni banki za polovico manjši. Ravnovesje v državnem proračunu bi se moralo doseči že lani.
8.	Krivično pa je zvaliti vso krivdo na državo. Mi vsi smo krivi, da stoji naš denar tako nizko. Mi potrošimo v zasebnem življenju več, kakor pa je potrebno. Še nikdar se ni živelo pri nas tako potratno, kot sedaj. Kdor pozna naše življenje po mestih, bo temu gotovo pritrdil. — (Samo poglejte mestne frklje, koliko izdajo samo za nogavice!) — Razkošje, ki ga razvijajo kmetje v Vojvodini, ki imajo denarja v preobilici, postaja že opasno. Ljudje trosijo denar za najbolj neumne stvari. Denar služijo igraje, zato ni čuda, da delajo manj in slabše. Če se ljudje ne streznijo in če ne opuste svoje lahkomiš-ljenosti, morajo priti še groznejši časi.
9.	Škodljivo je enako ostro nastopanje proti kapitalu, ki se opaža pri nekaterih državnikih in inteli-gentih. Brez sodelovanja dobro organiziranega domačega kapitala je napredek države nemogoč.
Naše gospodarsko ozdravljenje mora sloneti na dveh načelih: Povzdigniti treba delo in produkcijo, po-vsodi pa mora zavladati varčevanje in štedenje. Naša trgovska bilanca mora postati aktivna, mi ne smemo uvoziti več, kakor pa izvozimo.
Da se to doseže, je treba:
1.	Vsa ministrstva morajo priti do prepričanja, da nastane državen polom, če se naša valuta ne izboljša. Izboljšanje valute mora biti izhodišče vse naše politike.
2.	V to svrho bi se morala osnovati stalna, iz praktičnih finančnikov in narodnih gospodarjev obstoječa komisija, ki bi reševala naše valutno vprašanje.
3.	Državni proračun je treba postaviti na pravilno podlago. Temelj državnih dohodkov morajo biti neposredni davki, ki pa morajo biti razdeljeni enako in pravično na vse državljane. Potom štedenja se mora doseči ravnovesje v proračunu.
4.	Trošarine, carine, takse, sploh posredni davki ne smejo povečevati draginje, kakor se to danes godi.
5.	Naše železnice so v nad vse žalostnem stanju, iz tega pa izvira ogromna gospodarska škoda.
Sklenili smo 100 milijonsko dolarsko posojilo za zgradbo jadranske proge in druge investicije. Tudi če so pogoji težki, je vendar dobro, da smo dobili to posojilo, ker Je vsako posojilo, ki se uporabi za investicije, očividno koristno. Toda pozabiti ne smemo, da ne bo naš železniški promet nikdar dober, če nimamo zmožnih ljudi za železnice. Če nimamo teh doma, pokličimo tujce, kajti predragocen je železniški promet, da bi ž njim delali nesposobni ljudje škodljive poizkuse.
Tako ugleden narodni gospodar.
Dostavljamo k njegovim besedam samo še kratko dejstvo. Pet let se je v vojni zapravljalo vse, po štiriletnem obstoju države pa še vedno nismo pričeli z delom in štedenjem. Tudi v tem dobi vsak odgovor na vprašanje: zakaj pada dinar?_
Diol. agr. A. JAMNIK:
Ustanovitev borze ¥ IjublJani.
Iz časopisnih vesti je našim čita-teljem znano, da je Izciana koncesija za ustanovitev efektne in blagovne borze v Ljubljani. Do njene otvoritve bo izdana tudi koncesija za poslovanje v valutah.
Kaj je borza? Borza je nekak velik, svetovni semenj, na katerem se ob določenih urah in samo na prav kratek čas shajajo tisti, ki imajo kaj na prodaj, ali ki hočejo kaj kupiti. Kupčije se sklepajo po pravilih kakor veljalo na dotični borzi in vpričo borznih poslovalcev, takozvanih senzalov. ki nato zaznamujejo te cene (kurz) In jih še isti dan uradno objavijo kot kurzne cene tistega dne.
Tako se objavljajo cene denaria (valut), vrednostnih papirjev (efektov) in cene raznega tipiziranega blaga. Za poslovanje veljajo določeni predpisi in borzni običaji (usance).
Potem kurznih notacij (objave cen) more vsakdo cene vsak dan
zasledovati in tako ve vsak dan kake cene imajo posamezni predmeti.
Ali je za kmetski stan važna borza? Seveda je. Če tudi posamezni kmet morda nima blaga v toliki množini, da bi ga prodajal na borzi, je vendar zanj borza važna, ker vsled borze ve za cene vseh predmetov, ki jih ima na prodaj. Na ta način je zavarovan, da ga ne more ukaniti kak sleparski nakupovalec, da bi mu blago prodal za slepo ceno. Danes pa se še dostikrat dogaja, da kmet silno v svojo škodo prodaja, ker ne pozna dnevnih tržnih cen. Stega ozira je treba ustanovitev borze za blago s kmetskega in kmetijskega stališča vsekakor pozdravljati.
S teoretskega stališča je borza koristna narodnogospodarska ustanova, ki ima v glavnem olajševati kupčijski promet, pošteno, vestno, solidno in ceno izmenjavanje dobrin. Borza deluje proti prevelikemu valovanju cen in tako varuje prodajalca kakor tudi kupca pred nenadnimi in nepredvidenimi večjimi škodami. V praksi pa borza vedno ne doseže tega pomena. So gotovi izrastki, iz-rodki, ki so narodno in privatnogo-spodarsko lahko zelo škodljivi. Lahko se dogodi, da doseže spreten borzni magnat v kakem predmetu toliko moč, da sam določa cene. V takem slučaju seveda tišči producenta k tlom, pritiska cene navzdol, po nizkih cenah kupuje sam ter se okorišča z prodajo istih predmetov drugam po visokih cenah. Pri tem trpi zlasti kmet. Manjši in srednji kmet navadno nima toliko blaga ene vrste da bi mogel na borzi uspešno nastopati proti takim špekulantom, ki jih je pa itak dolžna nadzirati in omejevati država potem svojih borznih komisarjev. Poleg tega je še več izrastkov mogočih tako na pr. pri ter-minski kupčiji, v kar pa se v tem članku zaradi obsežnosti, ki bi jo obravnava tega predmeta zahtevala — žal ne morem spuščati.
V splošnem sem za ustanovitev blagovne borze v Ljubljani in mislim, da tudi vsi kmetovalci.
Priporoiliiv nasvet.
Odličen pristaš nam je poslal sledeč, vsega uvaževanja vreden dopis:
Na sejmu v Toplicah je bilo prodane nekaj goveje živine, volov in krav, katero so naložili na postaji Straža v vagone. Cena volom je bila od 22 do 27 kron za kg žive teže in le par prav lepih volov je bilo prodanih po 30.5 kron. Krave pa so plačevali od 12 do 15 kron za kilogram.
Mešetarji, oziroma prekupci so jako oblastno in sirovo nastopali. Tako je zabrusil eden od njih lastniku volov, ki jih ni hotel prodati za slepo ceno v obraz sledeče besede: »Prokleti pauer, rad jih boš še cenejše prodal!«
Kaj nas učijo taki dogodki? Učijo nas, da smo kmetje sami krivi, če nas take pijavke zasmehujejo. Ce bi se mi strnili v eno stranko, se združili in vodili prodajo svojih pridelkov sami, pa bi ne bilo tako.
Treba je, da si ustanovimo lastno posredovalnico za kmetijske pridelke in živino. (Kramo in drugo trgovino prepustimo trgovcem!) Ce storimo to, pa bo kmalu konec odiranja in zasmehovanja. Jasno je, da mora biti taka posredovalnica popolnoma nepolitična in nestrankarska. Podjetje bi morali voditi na strogo gospodarskih načelih. V znamenju sloge in zaupanja bi morali osnovati to podjetje in uspeh bo sigurno popoln.
Tovariši, kmetovalci in živinorejci! Prevdarite to in videli boste, da je naš obstanek In napredek mogoč edinole v združenju vseh kmetovalcev. Na delo, na skupno in složno delo l
Tako slovi dopis in vsega upoštevanja vreden nasvet.
Prav nič ne skrivamo, da je uresničenje nasveta težavna stvar, toda z dobro voljo je izvedljiva. Nihče pa ne more oporekati, da je stvar inijho potrebna. Ker kakor na sejmu v Toplicah, tako se isto dogaja tudi po vseh drugih sejmih in godilo se bo tako dolgo, dokler ne bomo segli po samopomoči. Samopomoč pa nas nujno sili k ustanovitvi zadrug za vnovčevanje pridelkov in živine. Najpreje bi se morali združiti v takih zadrugah manjši okraji, potem večji in skoraj bi bil predlog našega tovariša popolnoma uresničen.
Tovariši, prevdarite vso stvar! Gre za Vaš denar in zato je nujno, da nasvet uvažujete. Rečemo še enkrat. Predlog je sicer težko izvedljiv. toda z dobro voljo se ga mora izvesti.
Ako že nfsi član „Jugoslovenske Matice", tedai pristopi k temu prepotrebnemu obrambnemu društvu!
Vinska ra^stawa v
Na Pokrajinski obrtni razstavi v Mariboru, ki bo od a do 17. septembra, bo v posebnem oddelku tudi vinska razstava. Razstavljena, bodo vina iz ljutomerskega, radgonskega, mariborskega, ptujskega, ha-ložanskega, pohorskega, celjskega, slovenjegraškega in bizeljskega okraja. Razstava se priredi pod okriljem »Vinarskega in sadjarskega odseka Kmetijske družbe za Slovenijo«. Razstavljenih bo nad 160 vinskih vrst. Razstava bo v posebni dvorani, ki meri okoli 90 kvadratnih metrov.
Vsak obiskovalec obrtne razstave bo imel tako možnost, da se sam prepriča o izborni kvaliteti vin naše ožje domovine. Zlasti bo vinska razstava v korist gostilničarjem in hotelirjem, toda tudi konzumentom bo v prid. Na razstavi bo šele vsak kon-zument spoznal, kako vino sme zahtevati v gostilni in kako slabo brozgo se mu dostikrat nusl.
Poleg vinske razstave bo t o č i 1-nica izbranih vin iz mariborske okolice. Vina preskrbi Vinarski in sadjarski odsek in je tako njih dobra kakovost zajamčena. Ta vina bo točil priznan vinogradnik in gostilničar iz Maribora. Točilnica bo v krasnem paviljonu, obdanem od senčnatih dreves. Nobenega dvoma ni, da bo točilnica središče veseličnega življenja na razstavi.
Glavni namen razstave je, dvigniti vinsko trgovino s tem, da se pokaže trgovcem in konzumentom pravo božjo kap"jico, ki zmerno užita, po izjavah slavnih zdravnikov po »lecitinu« upodno upliva na možgane.
Ker na II. ljubljanskem velesem-aju letos ne bodo razstavljena vina iz mariborske oblasti, se vsem za-nimancem toplo priporoča obisk vinske razstave v Mariboru.
(Pobiranje trošarine na žganje.) Kuhanje žganja proti plačilu se po prvem septembru ne prijavlja več pri davčnih uradih, temveč edinole pri oddelkih finančne kontrole. Po prvem septembru sprejemajo davčni uradi le prijave za kuhanje žganja v pnih žganjarnah, ki imajo posebno dovoljenje, da plačujejo trošarino za prijavljeno kuhanje žganja šele dva mesca po prijavljenju. Kuhanje žganja se mora prijavljati vedno pri o-nem oddelku finančne kontrole, v če-gar okolišu se bo žganje kuhalo. — Redno se mora prijaviti kuhanje Žganja vsaj 48 ur pred pričetkom Kuhanja. Vendar pa sme starejšina oddeika finančne kontrole ta rok primerno skrajšati, če ni to v škodo kontroli. — Trošarina se plača po poštni položnici, ki jo brezplačno Izda oddelek finančne kontrole in sicer pri najbližjem poštnem uradu. (Tiskovine za prijave se dobivajo Pri oddelku finančne kontrole proti povrnitvi nabavne cene, ki znaša 50 para za polo.
(Tržnina in uvoznimi.) Z dnem 28. avgusta je pričela mestna občina ljubljanska pobirati novi davščini, t. J. tržnino in uvoznino. Tržnino morajo plačevati vsi producenti, sploh ,Vsak, kdor postavi na javnem prostoru, v barakah, lopah na stojnicah Itd. svoje blago na prodajo. Tržnina znaša za stojnice, barake, lope itd. od prostora do 5 kvadr. metrov 1 jdinar, do 10 kvadr. metrov 2 Din., faad 10 kvadr. metrov 3 Din. za vsak dan. Od male perutpine se bo pobiralo 25 para, od velike perutnine pa 50 para za vsako glavo. Za drugo blago znaša tarifa pri jerbasih, košarah 25 para, pri ročnih vozičkih 50 para, pri vozovih z enim konjem
1	Din, pri vozovih z dvema konjema
2	Din. — Uvoznina se pobira od vsega blaga, ki se uvaža v mesto. Blago v teži do 50 kg je uvoznine
klina puh
Udovec star 39 let ki ima posestvo in trgovino se želi poročiti zdo-ftro gospodinjo ki ima veselje do trgovine žtaro od 30—40 let. Ponudbe na npravništvo ,Kmet lista' pod,Pridnost'. Tajnost zasigurana.
prosto. Pri teži nad 50 kg bo plačati : do 50 kg od živil 1 DItl, od drugega blaga 3 Din, do 1000 kg od živil 1,50 Din, oa drugega blaga 5 Din., do 2000 kg od živil 2.50 Diru, od drugega blaga 12 Din, do 3500 kg od živil 3 Din, od drugega blaga 24 Din, od vagona živil 10 Din, od drugega blaga 60 Din, Vsak avtomobil, osebni in tovorni, plača ob vstopu v mesto 2 Din, če pa je naložen, plača uvoznino po predstoječi tarifi.
(Pozor čebelarji!) Izkaznice za polovično vožnjo na južni železnici so razposlane. Državna železnica pa prošnje še ni rešila. Pričakujemo pa ugodne rešitve in skrbeli bomo, da jih priglašenci prejmejo pravočasno. Izkaznice veljalo samo za vdzno o-lajšavo, ne pa kot vstopnice na razstavo. Vstopnice se bodo dobile pri blagajni. Vstop h kongresu je vsakomur prost. Delegati podružnic dobe izkaznice za polovično vožnjo pri svojih podružnicah, pooblastila naj jim izstavijo podružnice. Čeprav je rok za prijavo za razstavo že potekel, more vendar vsakdo razstaviti tudi brez prijave. Vsi predmeti naj bodo najkasneje do dne 1. septembra v Ljubljani. Vsem podružnicam smo danes razposlali plakate za razstavo. Prosimo, da se takoj kolko-vani s kolkom po 5 para nabijejo. Dne 8. septembra bo na razstavišču semenj za med in vosek. Čebelarji, ki imajo med na prodaj naj prinesejo, vzorce. Interesente, ki žele kupiti med in vosek, vabimo, da se v velikem številu tega semnja udeleže.
(Dolenjska in bizeljska vina na II. ljubljanskem Velsseranja.) Združeni dolenjski in brežiški vinogradniki prirede na letošnjem, od dne 2. do dne 11, septembra trajajočem vele« sejmu posebno vinSfeo razstavo dolenjskih in brežiških vin v lastnem, za to na novo zgrajenem, 140 kvadratnih metrov ob-segajočem paviljonu, ki ostane trajno na sedanjem Veseličnern prostoru. Paviljonu je prizidana obširna, jako praktična, po ameriškem načinu zgrajena nadzemeljska vinska klet za 250 hI vina. V taki kleti ostane vino tudi v prav vročem času vedno enako hladno in neskaljeno, po zimi pa vedno enako gorka Gotovo bo imel ta paviljon veliko privlačno silo, ker bo nudil to, kar občinstvo, zlasti ljubljansko, željno pričakuje in zahteva, t. j. v resnici dobro bizelj-sko in dolenjsko vinsko kapljico, ki ne umori takoj človeka, marveč ga oživlja. Razstava bo dalje pokazala, da imajo dolenjski in brežiški vinogradniki poleg namizn. belega rn rdečega vina (takozv. cvička in črnine), tudi izvrstna buteljska vina. S to razstavo se mora popraviti to, kar se je na lanskem vinskem sejmu tozadevno zagrešilo, da so bili namreč ti kraji tako slabo zastopani. Ker bode s tem združena nekaka vinska po-kušnja — točilo se bo namreč po kozarčkih in steklenicah — in ker bodo ta posel vinogradniki sami opravljali, bo imel vsak interesent in kupec priliko na najcenejši način stopiti s producenti v oseben stik, ter z njimi direktno skleniti eventuelno kupčijo. — Naj torej te ugodnosti nihče ne prezre in ne zamudi,
01 Ljubljanski vzorčni velese-mesij od dne 2. do dne 11. septembra) bo v 70 paviljonih na sejmišču, ki obsega 40.000 kvadratnih metrov. Na tem prostoru bo razstavilo svoje najboljše izdelke 800 razstavljalcev. Trgovcem, obrtnikom in poljedelcem nudi se z obiskom te važne ve-lesejemske prireditve najlepša prilika za nakup prvovrstnega blaga, katero bo ravno na sejmu najcenejše. Legitimacije, veljavne za ves čas velesejma, stanejo Din. 40.—. S terni legitimacijami je združena ugodnost polovične vožnje po vseh železnicah naše kraljevine do Ljubljane in nazaj, poljuben prost vstop v vse veiesejmske prostore in v historično razstavo. Legitimacije se dobijo pri denarnih zavodih v Vseh
večjih mestih in trgih. Stanovanjski
odsek Ljubljanskega veiesejma preskrbi na žei}o ugodna ta zdrava stanovanja. Legitimacija za enkratni obisk stane Din. 10.—. Obiščite II. Ljubljanski velesemenj!
(Ljubljanski trg.) Blaga na trgu dovolj. Kakovost govejega mesa se je znatno izboljšala. Goveje meso I. vrste velja od 60 do 64 K, II. vrste 50 in II. vrste 36 K. Telečje meso stane od 58 do 60 K, koštrunovo od 36 do 40 K in svinjsko prvovrstno 100 K, II. vrstno pa 94 K. Slanina je po 144, mast po 160 K. Moka je nesorazmerno draga, v primeri z mesom naravvost oderuško draga. Kilogram moke št. 0 je 32, št. 2 29 K. Gotovo je, da bo cena v najkrajšem času padla. Ržena moka je po 24, koruzna je po 18, prvovrstna ajdova moka po 40, kaša po 26, staT fižol po 20, riž po 44, leča: po 44 in otrobi po 12 K. Mleko je po 12 kron liter, čajno maslo po 240 kg in kuhano maslo po 180 K. Jajca so po 5 do 5.50 K kos. Piščanci od 60 do 80 K. Sadja je veliko. Jabolka so po kakovosti od 10 do 16, na kmetskem trgu pa le od 5 do 10 kron. (Po draginjskem zakonu je sicer dovoljen le 25 odstoten dobiček, toda lepo rejeni tržni nadzorniki skrbe, da dobe njih branjevke tudi višji dobiček. Tudi donesek k vzrokom draginje.) Hruške so od 8 do 20 K, grozde od 36 do 60 K in česplje od 10 do 12 K. Salata od 1 do 5 K (glava), kislo zelje 20 K kg, kisla repa 14 K, krompir 6 do 7 kron. Ker se je bati, da bo krompirja premalo, zna cena krompirju narasti.
(Mariborski svinjski semenj) z dne 25. t. m. Na sejem Je bilo prignanih 180 prašičev. Cene so bile sledeče: Prašiči stari od 5 do 6 tednov od 400 do 600 K, od 7 do 9 tednov stari po 720 do 900 K, od 3 do 4 mesce stari cd 1400 do 1600 K, od 4 do 6 mescev stari od 1700 do 1900 K, od 8 do 10 mesecev stari od 2600 do 3500 K in poldrugo leto stari od 4000 do 4500 K. Vsi prignani prašiči' so bili prodani.
(Cene sena In slame v Maribora) so bile sledeče: 100 kg sena od 780 do 1000 kron, 100 kg slame od 548 do 670 kron
(Vrednost denarja.) Stanje naše valute je ostalo skoraj isto, le napram češki valuti, ki raste s tako silo, da je že celo Cehov samih groza, se je znatno poslabšalo. Dne 29. avgusta je bila veljava našega denarja sledeča: za ameriški dolar je bilo treba plačati od 336 do 350 K, za angleški funt šterling od 1600 do 1640 kron, za švicarski frank skoraj 70 kron, za francoski frank od 27 do 28 kron, za laško liro od 15.79 do 15.80 K in za češko krono od 13.50 do 13.60 naših kron; nemška marka je veljala 24, madžarska krona okoli 21, poljska marka okoli 5 in avstrijska krona manj ko doI vinarja.
(Žitni trg.) Novi Sad, dne 28. 8. Na Borzi so notirale sledeče cene za žito: pšenica 1750. ječmen 1290, koruza 1410 in pšenična moka štev. 0 2550. — Kljub dovoljenemu uvozu so bile cene čvrste.
(Uvozna carina na žilo) je z dnem 18. avgusta ukinjena. Ker je ameriško žito v Trstu za tri krone cenejše od banaškega, je upati da bo cena žitu padla.
(Letina sliv) je letos v naši državi tako dobra, kakor že ni bila celo vrsto let. Izvoz sliv je usmerjen v glavnem r Anglijo in Nemčijo.
(Preko Reke) je bilo lani iz Jugoslavije izvoženo lesa 67.026 metrskih stotov. Od teh je bilo 40.546 metrskih stolov Stavbnega losa, drugo pa drva za kurjavo.
(Lesni trg v ltaUiU Cena lesnih izdelkov je padla v Italiji od. 10 do 12 odstotkov. Posebno se^opaža padanje cen pri pohištvu. Tako stane m pr, spalna soba, ki je veljala lani še 5500 do 7000 lir, letos samo še 4700 do 6000 lir.
(Železniški pragi.) Na račun odškodnine je naročilo železniško ministrstvo lO.OOO pragov v Nemčiji,
(Naša morska prfstaniiča) prično popravljati te dni Za to potrebni kre-diti so že dovoljeni,,........
IMilHUnii
f.muimiiimsiiiiiiuimmimimiiiiiifimm
<=	a
iu.'iiui!ii!n^in!iii!i!!HitiHiiimiiiimmiii!imiim!tmi!!!i!Hitimi
e
Kako se je zapravljal obrtniški denar v bolniški blagajni, o tem prinaša »Trgovski list« z dne 19. avgusta lepa odkritja. V uvodniku »Ne-čuveno gospodarstvo bivšega odbora del. bol. blagajne v Ljubljani« piše tov. Bizjak med drugim sledeče*
KocmUrjeva klika je sklenila 1. 1. zgradbo velikanske palače na račun bolniške blagajne. Stroški so bili pre-računjeni na 30 do 40 millonov kron, vsled česar se je sklenilo pobirati poleg rednih prispevkov še 30 odstotno dcklado. Ta načrt je bil predložen pokr. namestniku Hribarju, ki ga je baje z zadovoljstvom sprejel na znanje. Ko je mesto razpuščenega načelstva bil postavljen načelnik, ni smatral glasoviti ravnatelj Kocmur za potrebno, da poroča sosvetu o stanju gradbenega odseka, ki je imel zgraditi palačo. Ko je tov. Bizjak kot član sosveta interpeliral zaradi zgradbe palače ravnatelja Kocmurja, mu je Kocmur odgovoril, da je Vlada zgradbo palače odobrila in da se za to ne da ničesar narediti.
Skoraj nato se je pričelo brez vednosti sosveta graditi, Med tem je bilo imenovano ravnateljstvo Osrednjega urada v Zagrebu, ki je ustavilo nadaljno zidanje palače. Imenovano pa je bilo tudi ravnateljstvo ■ okrožnega urada v Ljubljani, v katerega je bil vpoklican tudi tov. Bizjak. Na prvi seji okrožnega urada se je poročalo o zgradbi palače. V palači naj bi bil nastanjen ambulatorij s 26 sobami, dalje delavska zbornica z enakim številom sob, javno kopališče in uradni prostori. Zgornji prostori bi se uredili kot velika stanovanja, ki bi imela po 6 sob, spodnji pa bi se uporabili kot trgovski lokali ali pisarne gotovih strankarjev. — Palača bi veljala že 87 milijonov K, verjetno pa je, da bi ta vsota narasla na 160 milijonov kron. Pri tem pa se na notranjo opremo še ni niti mislilo. Po splošnem preudarku bi veljala palača preko 2C9 milijonov kron.
Torej tako! Da pride Ljubljana do stanovanjskih hiš, da pridejo razni strankarji do pisaren, zato naj plačujejo podeželni obrtniki milijone in milijone, zato naj bodo doklade bolniške blagajne zvišane tudi za 100 odstotkov.
Še bolj gorostasno pa je, da je mogla ljubljanska pokrajinska uprava tako zapravljanje ljudskega denarja potrditi. Če smo revni, smo pač revni in če si ne more bogatejši Zagreb zgraditi take palače, potem jo tudi revna Ljubljana prav lahko pogreša.
Milijone in milijone naj bi dali slovenski obrtniki, ne da bi jih kdo vprašal. Značilno, da si dovoljujejo tako samovoljnost ravno ljudje, ki se sicer kar cede od samega svobodo-miselstva. Pa socijalisil so že davno zamenili diktaturo s svobodo.
Posledica Kocmurjeve samopaš-nosti je, da ima bolniška blagajna vsled ustavitve dela večmUfionsko škodo. Kdo bo povrnil to škodo? Na to zahtevamo odgovor. Brez vednosti obrtništva so bili vrženi milijoni skozi okno, naj odgovarjajo krivci.
Obrtniki 1 Ze zadnjič smo Vam dejali, da gre za Vaš denar! Zato se združite v močno organizacijo in kot en mož v boj, da se zboljšajo razmere v- bolniški blagajni, da se bo denar uporabljal v resnici le v ljudsko korist. To se pa ne bo zgodilo
preje, dokler ne zavlada v blagajni tisti, ki jo vzdržuje In to Je obrtnik.
Na delo za zmago pravice, na delo, da ne propadejo naši denarji!
Pokrajinska obrtna razstava v Mariboru.
Prijave za vaieniška dela se sprejemajo samo šš do dne 31. avgusta. Ponovno smo že opozarjali, da Je razstavni odbor dal za razstavo vajeniških del na razpolago popolnoma brezplačno potrebni prostor. Konstatirati pa moramo, da so dosedaj pokazali mojstri za to važno panogo zelo malo razumevanja. Prijavljenih je jedva 35 vajencev, dočim bi Jih lahko bilo vsaj toliko kakor mojstrov. Še je Čas, da se to popravi! Obrtniki, pokažite, da ste dobri mojstri in učitelji, katerim se lahko zaupa mladino.
(Polovična vožnja) je dovoljena na državni in južni železnici za vse obiskovalce razstave. Za to potrebne legitimacije se odpošljejo te dni. Legitimacije brez znaka, kakor tudi znaki brez legitimacije so neveljavni.
(Delo na razstavnem prostoru)
pridno napreduje. Skoraj vsi paviljoni so že dograjeni. Razstavljale! naj pravočasno naznanijo svoje želje glede opreme in dekoracije prosto* rov in paviljonov.
Dodelitev prostorov se Je pričela in vsem razstavljalcem so se razposlala tozadevna obvestila. Morebitni ugovori naj se uveljavijo najkasneje tekom treh dni. ker so poznejše Iz-premembe popolnoma Izključene. Razstavni odbor se trudi, da dodeli vsakomur primeren prostor, kar naj blagovolijo razštavljalci upoštevati.
Dovoz blaga mora biti zaključen najkasneje v nedeljo dne 3. septembra, ker je sicer nemogoče, pravočasno razvrstili vse blago in opremiti prostore. Pozneje došlo blago za ocenitev in podelitev priznanic pod nobenim pogojem ne pride več v poštev.
■■■■ II......m II l»'M«IIIHII ■ 4M—m—
©bitstfiki
(Obrtna razstava v Celju) Je bila
od .dne 12. do dne 22. avgusta. Za razstavo je vladalo v vseh trgovskih krogih veliko zanimanje In je doživela razstava popolen uspeh. Tujci so Bili naravnost presenečeni, ko so videli v skoraj nepoznanem Celju tako lepo razvito obrt. Tudi v gmotnem ozim je uspela razstava dobro in v nekaterih strokah so bila naročila tako velika, da jih razstav-IJalci niso mogli niti sprejeti. Delavnemu Obrtništvu Celja in okolice Želimo vse najboljše in iskreno čestitamo k uspehu razstave, ki je bil v vsakem oziru prav pošteno zaslužen.
(Obrtno društvo za Zagorje ta okolico) se je kljub svojemu kratkemu obstoju krepko razvilo. Ustanovilo si je posmrtno družbo, kateri pripadajo vsi člani in njih žene. Tako so vsi zasigurani, da bodo imeli dostojen pogreb. V kratkem času društvenega obstoja smo izgubili vrlega člana, čevljarskega mojstra Jakoba J e s i h a. Preminula je dalje žena našega tovariša Antona B1 a ž n i k a, čevljarskega mojstra v Berškem, Bodi obema ohranjen blag Spomin!
(V občinske volitve) je tudi poseglo naše društvo in postavilo svojo »Obrtno gospodarsko listo«. Zavednost obrtnikov se je sijajno izkazala in smo si- priborili 4 mandate. Zlasti je nastopala proti nam NSS, ki je tako pokazala, da ji je narodnost deveta briga. Narodno-socialistična stranka je s tem pomagala edinole SLS, kar JI gotovo nI v čast Naši izvoljeni odborniki bodo zvesto Izpolnjevali svoj program in neomajno branili koristi obrtnikov. Apeliramo na tovariše, ki so bili sedaj prisiljeni ostati ločeni od nas, da to popravijo in da ne slabe obrtniške moči. V slogi je mot in zato pri prihodnjih volitvah na svidenje!
HLODE,
gozde, trame, deske in drva
ponudite lesni družbi
,flLBKISJB" v Ljubljani,
Kralja Petra trg št 8 (pred sodnljo). Plačujejo se najvišje dnevne cene.
velikega posestva dedičev 3an®sa Severi a po parcelah oziroma kot celota v Vlžmarjlh 5t 14 dne
4. sejsi. 1322 ob 8. uri zjutraj
in naslednje dni.
Dražbsni pogoji so na vpogled pri okrajnem sodisču v Ljubljani, soba
štev. 33.
Okrajno soeitšže vljufoiiatU odidi. Vin., dne 21. avgusta 1922.
® S SIVI B ' 1	je . •
ši iiiifii
Dobre pomije
se oddajo
f ilial os glav. Motel
v Ljubljani.
iz spntšteto-EfertftfiH! ©srednja gospo-
rama oddaia	darska zadroga
X v L3UBUANI, !CQLQDVQmm UUCA it 7 x
■«»»»<t«»e ..............................
Sodarske p^
sprejme pri dobri plači, prosti hrani, stanovanju m perilu v hiši
Fran ^epiž, sotaM mojster, Ljiijara-lrnm
Ponudbe direktno na naslov.
Kmetje in obrtniki upoštevajte oglase v »Kmetijskem listu*1. Svoji k svoijm!
t
Primešaj
Potrebujem za celoletno dobavo
sr»
Enltrat na teden ei»o psst
Ako Mesllna v lekarnah, trgovinah ift konsticisti ne dobite, ga naročite po posti 5 zavojev Msstina stane 28 dinarjev in se jih pošlje poštnine
prosto na doia.
MaSfe	gStVJC (naftol-malflo)
uniči pri ljudeh sfarie- iišaj, srbečico, kožna bolezni in izpuščaje; pri živini uniči, g-erje. Lonček tega mazila valja i po pošti 20 kroft.
Lekaraa Trakeci
v t|5f»lj8t;?'C3!ov6»Sa) z?stzn ?oifcftie, i
od. ti cm širile
ter
a.
Zaprte ponudbe poslati na uprav* ništvo pod „GABER 999".
Draginja je posledica medvojnega zapravljanja, — Povojno varčevanje odpravi draginjo!
Rezerve okrog K 6.000.000-
INTERESNA SKUPNOST S HRVATSKO ESKOTIPTNO BANKO f "|ff&8 JIMA C^S IB&AB rihuhiifl IN SRBSKO BANKO V ZAGREBU nimRlIlinijlilllilhlii LJUBLJANA, SfeLOlo
11	DENARNE VLOGE - NAKUP IN PRODA3A EFEKTOV, 0EV1Ž» V&lUT
evašios vse bančni transakcije naskulantneje
ESKOMPT mnK, Tg&AtEV. PMTMS - AKH1SIT1VI
Prvovrstno, specialno angleško in češko sukno, modne in športne obleke, pelerine, površnike, raglane, dežne plašče, perilo itd. priporoča tvrdka ..........mi
Varstvo in zdravilo
proti
svinjski rdečici, vraničnemu prisadu, svinjski kugi, perutninski koleri
DRAGO SCHWf\B
$	dovoljuje si opozoriti cenj. občinstvo, da nima z Me-	•
|	njalnico Slovenske Eskomptne banke v KOLODVORSKI	•
#	ULICI ŠT, 43 (hotel Južni kolodvor) nikakih zvez, ter	%
Ida posluje od 10. t. m
v lastnih prostorih v Kolodvorski a lici št. 41 rta dvorišču levo, poleg carinske agenture GR0TH.
(prej Schwab A Bizjak).
BJUB5& LJUBLJANA, M trs m.t
V zalogi ima tudi vse sokolske potrebščine za Članstvo in naraščaj po predpisih . Jugosl. Sokolskega Saveza".
^ Bfr,topfH>
najceneje N—pri tvrdkf
hran Paleti
v LJubljani, Stari trs & 20.
mar trgovina
sena* slame, drv« krompir'a, sadja
In vseh tfriigih deželni?) pridelkov
3 n d rej Ose t, Moribar
Aleksandrova c St 57; telefon St. 88.
samo starejša iskušena moč, z ženo, toda brez mlajših otrok, se sprejme v stalno službo. Stanovanje zasi-
gurano, plača po dogovoru. Ponudba na:
d. d.
Naslov za brzojavke.;
Serom, Zagreb. — TeLfit 1445. Blenička cesta it 21.
Sjubilanskefa vefesejma bode brez dvoma
trgovskega paviljona in razstavišča- Vse najpraktičnejše, najlepše in, najboljše, kar je svetovna tehnika v tej Stroki
Imata t zalosl » t3UBL7ANl
dosedaj iznašla in preizkusila,


Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani
prodaja iz slovenskih premogovnikov
velenjski, šentjanški in trboveljski
premog
W6h kakovosti v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov
a domačo (porabo tabor tudi za industrijska podjetja in razpečna:
Osrednja gospodarska zadruga
v Ljubljani, Roiodnops&a aHca sto. \
Mna vedno * zafosfc
debelo morsko sois lepo suho koruzQf kristalni siadkofj milo -za pranje, pšenične otrobe, pšeničrto moko št O, pšenično moko za kuho, pšenično moko za kruh,
oves, ■ "; ■ koruzno moko in zdrob.
v svojih paviljonih na ogled. Najmodernejše šivalne stroje bo
• kar prihrani čas in denar. To ni živijensko vprašanje samo tvornic, marveč velja dan danes prihranitev Časa in denarja posebno za rodbine^
teh paviljonov Vam bo donesel več koristi in zabave kot vse senzacijonalne kino-predstave I
Prima čehoslov. in angleški koks za livarne in domačo vporabo,
kovaški premog, črni premog in jajčne brikete. Naslov: PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG d. A v Ljubljani, Miklošičeva cesta 15.
uvoz m prodaja razno vrstnega inozemskega manufaktur-nega blaga, t*
Telefon 359.
Post?« predat 74

Izvršuje vsa tiskarska dela po konkurenčnih cenah ter se za cenjena naročila najiopieje
priporočamo
, RAVNATELJSTVO ZA SLOVENIJO V LJUBLJANI '	|
|e vsled odkupa Inozemskih družb „Feniks", „Franco Hongroise" in »Graške vzajemne zavarovalnice" ena največjih
domačih zavarovalnih družb ter prevzema pod najboljšimi pogoji in izredno nizkimi premijami:	®
a)	požarna zavarovanja,	Č) transportna zavarovanja,,
b)	življerska zavarovanja, d) zavarovanja proti škodam vsied tatinskega vjoma,	M
c)	jamstvena in nezgodna zavarovanja, e) zavarovanja proti škodam vsled razbitja stekia«	y!
Pojasnila dajes	I
»JUGOSLAVIJA", SPLOŠNA ZAVAROVALNA DRUŽBA	f
RAVNATELJSTVO ZA SLOVENIJO Y LJUBLJANI, DUNAJSKA CESTA is.	J
Urednik: Jakob Kušar,	Natisnila »Zvezna tiskarna« v Uutj^
2323532323484801532348234853532348232323235348025353232353482323534848235353485348232323232348024848232389
012323010153532348482353232323484848532300532348485323235323485353485353235353232348534801234848535348234891235323232390534853484853