F« polti prejeman Telja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 fld., za četrt leta I Haročnino in oznanila (inserate) prejema upravništvo in ekspedicija v »Katol. Tiskarni" 4 fld., za en mesec 1 fld. 40 kr. J Vodnikove ulice št. 2. T administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 fld., za pol leta 6 fld., za četrt leta X Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. 3 fld.. za en mesec 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto. T VrednlStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Posamezne številke veljajo 7 kr. I Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob »/»6. uri popoludne. J&tev. 264. 7 Ljubljani, v petek 17. novembra 1893. Imetnik XXI. Slovenski otročji vrtec. Iz Maribora, 6. novembra. Po mnenju mestnih očetov v Mariboru in nekaterih drugih menda zato ni treba v tem mestu otročjega vrtca, kar je to mesto baje pristno nemško. Toda je-li to resnica, ali ni Ie lahkomiselna prevara slepe nemške ljubezni do samega sebe ? Bes so mestni ulični nap'si razven kakih šestih ali osmih vsi nemški, — one brezštevilne izvzemši, ki so ponemčeni z dvojnim „1", z dvojnim „g", z dvojnim »h" itd. Res se po mestu čuje nemški glas tudi pri nekaterih ženkah, ki prodajajo na trgu razne sladkarije, pestovaje celi dan lonček žrjavice, toda je-li to dokaz, da tu ni Slovencev, ni slovenskih otročičev, ki naj bi zahajali v slovenski zavod, za kojega obstanek bi mesto ne dalo niti pol vinarja? Da pa so v Mariboru Slovenci, pripoznavajo nehote celo mestni očetje, čemu bi bila sicer tu trirazredna ljudska slovenska šola! Da so v Mariboru Slovenci, pričajo tudi razni prodajalci; čemu bi jim bile sicer nemško-slovenske poštne nakaznice, čemu jednake poštne sprejemuice, čemu nemško-slovenske poštne hranilne knjižice itd.? Da so v Mariboru Slovenci, spričuje nam cerkev čč. gg. oo. frančiškanov, cerkev svetega Alojzija, cerkev sv. Magdalene, v kojih se oznanuje beseda božja iz starih časov v slovenskem jeziku. Cetnu-li to, če bi v Mariboru ne bilo Slovencev? — Nemcem je slovenski glas itak „barbarische Spraehe", kojega se mnogi nočejo učiti „ei prin-cipio". Da so v Mariboru Slovenci, potrjujemo pa tudi mi, ko z veseljem naznanjamo živahno življenje mariborskih Slovencev, objavljajoči njih program za tekoči in bodoči mesec: »Vsem p. n. udom slavne »Slovenske čitalnice v Mariboru" iu velespoštovanemu slovenskemu občinstvu javlja se vspored čitalničnih društvenih shodov do konca tekočega leta, in sicer bode: 12. in 26. novembra: večerna zabava s plesnim venčekom; 10. decembra bode velik koncert, pri katerem se odkrije krasna slika Slomšekova; 17. decembra bo znanstveno predavanje, za njim tombola. Ob torkih, pričenši s 7. novembrom, je streljanje v čitalnični dvorani; ob ponedeljkih in sredah zvečer so pevske vaje. Vsako nedeljo je »Slovenska čitalnica" p. n. udom zu večerne zabave na razpolago. 26. decembra bode občni zbor. 31. decembra zabaven večer. , Nadejaje se vselej jako obilne udeležbe, kakor to zahteva narodna sloga in čast, vabi k vsem shodom p. n. ude in velespoštovano občin-j stvo odbor »Slovenske čitalnice v Mariboru". — Maribor, 25. oktobra 1893." Slovenci bivajo v Mariboru, tedaj meuda prav po naravnih zakonih slovenski otročiči, ki naj bi tudi po želji vseh tukajšnjih Slovencev, kakor tudi družbe sv. Cirila in Metoda zahajali v od n j e in ne od mesta ali dežele oskrbovani slovenski otročji vrtec. Slovenci so in bodo v Mariboru, to povemo mestnim gospodom očetom, da ne bodo silili popolnoma proti pedagogičnim pravilom slovenske dece v nemška vzgojevališča. Naša deca potrebuje slovenskega otročjega vrtca, naj torej pripuste mestni j očetje nekoliko svojih nepotrebnih stroškov družbi sv. Cirila in Metoda in naj tako rešijo »šulferajnsko šolo" prevelikih, a malo vspešnih naporov! Slovenci so in bodo v Mariboru povemo ouim trgovcem, ki so že v Mariboru in se zavedajo slovenske krvi, pa tudi onim, ki bi se utegnili tu nastaniti. Slovenci so v Mariboru, nikakor torej ne bode škodoval slovenski ali vsaj nemško-slovenski napis nad proda-jalnico. To bi trije ali štirje prodajalei iz skušnje lahko potrdili. Ce tudi sicer ne, a vsako soboto, ko dobi celi glavni trg radi tržnega dne popolno slovensko lice, se bode ljudstvo trlo v vaši prodajal-nici. Nikar ne posnemajte prodajalca prišlega pred kratkim iz Ljubljaue v Maribor, ki je menda mislil, da v Mariboru zveliča trgovca samo nemški napisi A motil se je! Slovenci, po postavi jed-nakopravuizNemci, so v Mariboru: to povemo celemu svetu, tedaj tudi onemu gospodu na pošti, ki se je radi slovenskega podpisa na poštni sprejemnici nekdaj hudoval. Slovenci smo v Mariboru in »Biti slovenske krvi, bode Slovencu ponos!" Pustimo sicer našim mejašem na severu, kar jim gre, a zahtevajmo tudi od njih, možato, kar nam po vseh pravicah gre: »Otročji slovenski vrtec!"_ Pozabljena petindvajsetletnim. Iz Zagreba, 15. nov. 8. novembra je minulo 25 let, kar je bila hr-vatsko-ogerska nagodba potrjena. Četrt stoletja je sicer neznatna doba v življenju narodov, ali večkrat so vendar tudi tako kratka razdobja velikega pomena za narode. Pa tako je tudi za hrvatski narod ravno doba od leta 1868 semkaj kaj pomenljiva. Po nsgodbi je po trditvi današnje narodne stranie Hrvatski napočila nova doba napredka, svoboda iu blagostanja. Vse, kar se je v Hrvatskej v tem razdobju navelo koristnega, ima se zahvaliti le nagodbi; tudi ves napredek v zemlji je plod tega dogovora in pogodbe med Ogersko in Hrvatsko. In vendar sama ta narodna stranka, katerej je nagodba alfa in ornega, ni hotela proslaviti tega važnega dogo-djaja. Morda iz skromnosti svoje ni hotela tega storiti ter je prepustila le svojim organom, uradnim časopisom, da proslavljajo v uvodnih člankih važnost omenjene petindvajsetletnice. Ta skromnost pa je posebno čudna, skoraj bi rekel neumestna, če se pomisli, kako svečano se se- LISTEK Pesniki. Iz velikošolskega življenja. Spisal Veljko Savič. I. V Hernalsu ni bilo. Tamkaj je živel mož po imenu Seidl, po obrtu mesar. Pisateljska dolžnost nam veleva, spregovoriti par besed o tem čislanem državljanu. Gospod Seidl bil je posestnik treh hi-potekarno prostih hiš ter precejšnje gotovine. To mu je pridobilo spoštovanje vsega okraja. Bil pa je Seidl tudi posestnik zrelega, na mnogoletne izkušnje opirajočega se naziranja o življenju ter najvišjih smotrih visoke politike, katero naziranje je po kavarnah in gostilnah prostodušno razlagal svojim so vrstnikom. To mu pa čestokrat ui doueslo zaželene hvale. Naposled bil je g. Seidl posestnik rudečelično, malo okrogle, v penzijouatu vzgojene, torej literarno in žalibog tudi muzikalno olikane žene, dveh maiih hčerk in trinajstletnega tretješolca Poldlna. To je g. Seidla seznanilo s pravnikom Miho Kraujcem. Ako smemo verovati trditvam g. Seidlove, bil je Poldl vzoren dečko. Toda poleg svojih brezdvoj-beno velikih vrlin imel je slabost, da se je po letu raje pečal s sprehodi, po zimi raje z drsanjem, vedno pa raje s filatelijo, ki je sicer res vzvišena umetnost, nego s knjigami. To pa mu v latinščini iu grščini ui rodilo dobrih sadov. Miha Kranjec dobil je torej častni nalog, s primerc'm bodrenjem in lepimi nauki dovesti Poldla na vrhunec gimnazijskega znanja v teh jezikih. Toda radi časti same g. Kranjec najbrže ne bi bil vsprejel te precej te-žavue naloge, pač pa so vplivali nanj trije mesečni desetaki. II. »Torej, g. Kranjec, sedem strijcev, pet tet, ded in babica, za-me in za mojega moža, tako že veste. Vse v verzih seveda, saj znate. Potem pa novoletni alegorični prizor s preludijem, pri tem pa računam na Vašo diskrecijo, saj veste, da sama nimam časa pisati in komponovati." Tako je govorila malo dnij pred božičnimi prazniki gospa Seidlova. »Bodite brez skrbi, milostna, jutri že pričnejo otroci s pisanjem." III. Sredi meseca decembra je, na večer. Zunaj — pa saj vemo, kako malovredne razvade imajo zimski večeri: sneži, burja brije iu mraz je. Tako je zunaj. Notri pa, to je v sobi, Kratka ulica, št. 5, tretje dvorišče, 7. stopnice, 4. nadstropje, 52. vrata, notri torej je, — kako naj rečem, da se ue ustrašiš, dragi bralec, iu da se ne zbojiš pogledati notri? Notri ui gorko in tudi svitlo ne. Pač pa se razširja nekakov duh, kakor po tobačnem dimu. Sedaj treba predstaviti prebivalce te sobe. Da v temi nič ne vidimo, nič ne de, saj ne smemo soditi ljudij po obličju. V sobi sedita modroslovec Črnilar in pravnik Zmagoslav. Pušita in razgovarjata se, — pogovarjata ni pravi izraz, — razpravljata o najvažniših in najvišjih vprašanjih človeštva Ravnokar je bil dovršil Zmagoslav daljšo razpravo o pomenu in zgodovinskem razvoju „actio Publiciana". Dragi bralec! Ali ne veš, kaj je »actio Publiciana" ? Ne? Ne sramuj se, jaz te zaradi tega ne zaničujem. Mnogo čislanih in umnih mož je že živelo, ki niso vedeli tega. Tudi Črnilar, kakor bomo čuli pozneje, na našem literarnem polju pohvalno delaven mož, da, še več, »priznan" pesnik slovenski, ni imel pojma o tej akciji, in zavidal je Zmagoslava, ki je razpravljal o nji z uprav sijajno dijalektiko. Sedaj pa sta ravnokar pričela razpravo o pomenu črke ornega v Homerjevi Ilijadi. Tu pa se odpro vrata, v sobo stopi mlad mož, pravnik Kranjec, tretji prebivalec sobe, in Bog vč, j če svet kedaj izvč, kak velevažen pomen ima črka ornega v Ilijadi. danja narodna stranka poživlja pri vsaki priliki na to nagodbo, in kako rada dokazuje, da Hrvatska brez nje ne bi bila nikdar to, kar je dandanes. Celo uradnemu listu se je zdelo umestno omeniti, da je tako ravnanje od strani uarodne stranke neka malomarnost, pa da se je vendar le morala prirediti nekakšna svečanost. Počakajmo, morda se to še zgodi, ko se snide deželni zbor in ko bo vsa stranka zbrana v Zagrebu. A narod hrvatski? Se ta molči pri tej priložnosti ter se morda ue bi bil niti spomnil, da je 8. novembra preteklo 25 let, odkar ga je začela usrečevati nova nagodba; še le uradni časopisi so mu to povedali. To je najbolji znak, da narod hrvatski ne ceni te nagodbe v tolikej meri, kakor mislijo v poslaniških krogih, a reči se pa tudi ne sme, da bi hrvatski narod bil tako indolenten, da ne bi proslavil tako važnega čina, ko bi mu bil le k srcu prirasel. Ne trdimo, da nagodba ne bi bila dobra, ko bi se bila le tako izvela, kakor so jo zamislili plemeniti možje obeh narodov. Da »e je sestavila vsaj v onem duhu, kakor jo je zamislil Deak, ko je predlagal sporazumek med Hrvati in Mažari, gotovo bi bili tudi dandanes odnošaji med obema narodoma gotovo povoljneji, nego so v istini. Ali že pri sklepanju nagodbe so Mažari gledali, kako bi si mogli sčasoma neko nadmoč prisvojiti na Hrvatskem, pa ni bilo čudno, da se je hrvatski narod protivil priznati aagodbo v prvotnej osnovi, in da se je ista po petletnej borbi morala popraviti v njenem finan-cijalnem delu. Vkljub temu pa je ostalo v tej na-godbi še mnogo točk, ki so se vsaki čas razno tolmačile, a vselej seveda le na korist Ogerske. Poznato je, kako lukavo so znali Mažari ono ustanovo o porabi hrvatskega jezika na teritoriju kraljevine Hrvatske pregledati, češ Hrvati nimajo dovolj svojih sil za železnice, pošte in brzojave, pa morajo zategadelj Mažari ta mesta zavzeti. To je po dotični nagodbi sicer dozvoljeno, ko zaren Hrvati ne bi imeli svojih sposobnih ljudij; ali drugi del te ustanove pa ne dopušča druzega jezika na Hrvatskem pri omenjenih uradih nego hrvatski ter bi morali Mažari, ki so tukaj nameščeni, znati hrvatski. To se pa ne vrši, kakor je znano ; a Mažari so ono ustanovo o jeziku zdaj tako preinačili, da mora vsaki uradnik znati mažarski, a ne hrvatski, če hoče službo dobiti. To je le en primer, kako se naša nagodba ne drži od strani mažarske, če pa Hrvate kaka ustanova \eže, mora se držati, naj si bo še tako tegotna, da je le na korist Mažarom ; o kaki premembi takih ustanov se ne sme niti pomisliti. Tako se v finan-cijalnem pogledu ne sme nič spremeniti, saj ima Ogerska le korist od Hrvatske. Najžalostneje je pa pri vsej tej nagodbi to, da jo naša narodna stranka smatra za edini vir naših političnih pravic in da se ne sme v nobenem pogledu menjati. Jeli more resnobna stranka misliti, da so državni dogovori sklenjeni za vse čase, in da se ne smejo menjati, kakor se okolnosti naroda spreminjajo? Kaj takega in na tak način, kakor hrvatska stranka, je težko kedaj katera stranka bodisi že pri kateremkoli narodu zahtevala, ker tak zahtev ne more odobriti zdrav razum. Ugovori in postave se sklepajo po potrebi in po razvitku dotičnega naroda. A ker hrvatski narod napreduje ter se okolnosti njegove menjajo, kakor vsakega drugega, morala se bode tudi nagodba pred 25 leti sklenjena nedvojbena po postavah naravnega razvitka sčasoma spremeniti, kar ne bodo mogli zaprečiti niti Mažari niti hrvatska narodna stranka. Tedaj se bode bržkone proslavila sprememba omenjene nagodbe, ker se ni zdaj petindvajset-letnica. Politični pregled. V Ljubljani, 17. novembra. Ugodna sodba o novem, ministerstvu. Jako optimistično sodi o novi vladi katoliški list »Čeh", ki pravi, da je to ministerstvo najboljše, ki je bilo mogoče pri tedanjih razmerah. Posebno v Windischgriitza ima ta list največje zaupanje. On ima gotovo najboljšo voljo. 8 čisto krščanskega stališča se je posebno veseliti, da je ta mož prišel na vlado in da sta ostala dva dobra katoličana grofa Schonborn in Falkenhajn. Poljska člana novega ministerstva bodeta podpirala konservativne člane. Knez Windischgriitz je Nemec ali ni nasproten Čehom. On sam govori češki in daje svoje otroke učiti tudi češčine. Za češki narod pod novo vlado ne bode slabše, kakor je bilo pod Taaffejevo. Od kar so Mladočehi izpodrinili Staročehe, se na Cehe na Dunaju niso ozirali. Od svojih zastopnikov Cehi ne morejo nič dobrega pričakovati, kar le kriče, ali sami ne vedo, kaj bi radi. Mi pač nismo tako optimistični o novi vladi. Veselje v liberalnem taboru pač ne kaže, da bi mogli od nove vlade pričakovati kaj dobrega. Novi učni minister bode imel težavno stališče. Stranke mu posebno ne zaupajo. Konservativcem se zdi preveč liberalen, v narodnem oziru bode pa najbrž precej nemško-centralističen, seveda le tedaj, kadar ne bode šlo za Poljake. Narodne jednakopravnosti od njega ne pričakujemo, ker Poljaki se že iz nasprotja do Rusinov ne morejo odločiti za narodno jednakopravnost. Jeden vladen list na Dunaju, ki morda izraža nazore nove vlade, je te dni dokazoval, da je nemogoča popolna narodna jednakopravnost in se izrekel za relativno jednakopravnost, to je za tako, da bi tisti jeziki, ki so kulturno važnejši, imeli več pravic. Nemščina bi imela prednost pred češčino in slovenščino, italijanščina pred slovenščino in hrvaščino in nadalje poljščina pred rusinščino. Krakovski »Czas" pa zatrjuje, da Madejski ni liberalec. On ni bil član liberalne frakcije poljskega kluba, katera ima posebno organizacijo. Po mnenju tega lista je Madejski mož konservativnih načel, ki zna ceniti versko vzgojo. Drugi listi pa manj ugodno sodijo o njem. Katoliška glasova o koaliciji. Dunajski »Vaterland" dan na dan tolaži nezadovoljneže s koalicijsko vlado. Trudi se v potu svojega obraza, da bi svetu dokazal, da je sedanje ministerstvo konservativno in da boljše ni bilo mogoče, a vse to nič ne pomaga. Vedno prihajajo od katoliške strani glasovi proti druženju z liberalci. Tako je prepričan »Vorarlberger Volksblatt", da konservativci zgube vso veljavo pri katoliškem narodu, ako se ne iztrgajo iz liberalnega objetja. Volilci bodo že pri prihodnjih volitvah pometli Koalicijske može in poiskali nove zastopnike. Taka zveza je izdaja katoliškega naroda, in ko bi narod to ravnodušno gledal, gorje z&nj, ker to bi bilo znamenje, da je že popolnoma v liberalnih kleščah, in kmalu zagazi v socijalističen tabor. Veliki kapital in židje vodijo državno ladijo in par konservativcev sme Čudi držati za krmilo. Predarlski poslanci naj se v sedanjih razmerah le pogumno drže in se odločno bore proti omahljivosti, brezzuačajnosti in narodni izdaji. Prišel bode čas, ko zmagati resnica in pravica. »Warns-dorfer Oesterreichische Volkszeitung" piše v jedna-kem smislu. Ta list pravi, da sedaj katoliški poslanci morajo pokazati dosedanjemu voditelju, da se brez upa zmage in časti ne dajo zvabiti v novo blato, ko se liberalci pripravljajo, da lepo brez truda zasedejo najboljše pozicije. Deset let je grof Hohen-wart iz strahu pred liberalizmom odvračal konservativce od vsake opozicije proti grofu Taaffeju. Sedaj je pa iz častihlepja liberalcem v korist vrgel grofa Taafleja, ko je ta hotel premen;ti volilni red ljudstvu v korist. Pokazalo se je, da so prav imeli krščanski socijalisti in tisti konservativci, ki niso ničesa hoteli slišati o Hohenwartovi oportuniteti. Včeraj je še grof Hohenwart se zaganjal v liberalce, in danes je pa z ravno tistimi liberalci v zvezi. Ta fakta bodo mnogo pojasnila. — Ojstra sta ta dva glasova, ali ne pjpolnoma neopravičena, če tudi mi dobro ne moremo pojmiti, zakaj bi ravno sedaj se moral klub razbiti, ko je vsled resnih časov pač treba jedinosti. Grof Hohenwart bi pa bil najbrž tudi drugače postopal, ko bi se bil klub odločno izrekel za občno volilno pravico, da pač želi kake premembe na vladni predlogi, da pa nikakor zaradi tega ne gre začenjati boja proti vladi. Krivda zadeva pač vse, in tudi tiste, ki se sedaj kažejo ne-voljne. Koalicija slovanskih strank. .Moravska Orlice", glasilo moravskih Staročehov, objavlja, da posebno moravska mladočeška stranka dela take ovire skupnemu delovanju vseh čeških strank. Sedaj ko bi bila jedinost tako potrebna in Staročehi popuščajo nasprotje do Mladočehov, četudi so poslednji mnogo krivi, da je prišlo do take večine v državnem zboru, Mladočehi začenjajo boj proti Staročehom. To je vsekako obžalovati. Liberalni »Moravske Listy" sami priznavajo, da ne gre za nobeno načelno nasprotje, temveč jedino za osebna vprašanja. — To kaže pač v najlepši luči mlado-češko rodoljubje. Njim ni na drugem da bi povsod izpodrinili Staročehe, naj potem v tem tudi Nemci se še tako utrdijo. In taka stranka hoče še za narodno veljati. Upamo, da bode prebivalstvo prav spoznalo Mladočehe, ko nečejo baš sedaj iz same sebičnosti in častihlepja drugim slovanskim strankam podati roke. Francoska zbornica poslancev je s 395 glasovi izvolila Casimira Perriera predsednikom svojim. Oportunistični listi zmatrajo vse te glasove za zmerno-republikanske, in iz tega sklepajo, da se bo dala v novi zbornici sestaviti nova večina. Radikalni listi pišejo, da je nekaj konservativcev in radikaleev volilo Casimira Perriera. Kadar se konservativci in pa radikalci združijo, pa bode pala nova vlada. Španija in Maroko. Španski ministerski svet je sklenil, da ne bodo Spanci ratširjevali vojnih operacij v Maroki, temveč bodo le branili Me-lillo in okolico, v kolikor je španska. Nekateri so zahtevali, da bi prevzel vojni minister glavno po-veljništvo, ali večina ministerskega sieta ni za to. Španija tudi sedaj ni pripravljena za vojsko. Po vsi državi vršd se sedaj preosnove vojne, ki še ne bodo kmalu končane. To presnavljanje pa dela velike ovire pri mobilizaciji in v vojski. Cerkveni letopis. Misijon v Libušnjah, Iz Libušenj, 15. nov. »Slovenec" objavil je kratko naznanilo, da bomo imeli pri nas misijon. Isti se je vršil od 5. do 12. t. m. Vodili so to sv. opravilo trije misijo-narji-lazaristi iz Ljubljane, namreč velečastiti gg.: Nežmah, Ferjančič in Klančnik. Naša vikarijska občina šteje okoli 1250 duš, ki imajo dosti prostorno cerkev. Toda v tednu sv. misijona bila bi Še dva- do trikrat večja cerkev premajhna, posebno zadnje tri dni bilo je ljudstvo tako natlačeno, da je marsikomu slabo prišlo. Hvala Bogu, da se ni kaka nesreča pripetila. Spovednice bile so ves čas sv. misijona kar oblegane, mnogi so vstrajali po dva dni, — tudi po noči v cerkvi. Akoravno je bilo vsak dan po 6—7 spovednikov, dva dni celo po 10, vendar niso vsi zunanji na vrsto prišli. Iz tega se lahko sodi, koliko je bilo sv. obhajil. Poslušali smo pa tudi pazljivo izvrstne govornike, ki so nam sv. resnice tako umljivo razlagali, pa tudi pretresljivo govorili, da so bila vseh srca ginjena. Posebno v petek popoldne pri spravi pred Najsvetejšim ni bilo nobeno oko suho. Primanjkuje nam besed, da bi čč. gg. misijonarjem zamogli dostojno hvalo izreči. Očitno jim še jedenkrat tukaj iz globočine hvaležnega srca kličemo : Bog Vam stotero povrni za Vaš trud in požrtvovalnost, katero ste z .nami imeli! Če tukaj ne, da bi se vsaj v nebesih zopet videli 1 Prisrčno hvalo izrekamo tudi svojemu dušnemu pastirju velečast gosp. Janezu J a r c u , ki so nam iz lastnega nagiba toliko dušnega blagra, sv. misijon, preskrbeli iu toliko žrtvovali za vspešen izid. Vsegamogočni Bog jim obilno povrni! Hvaležni libušenjski farani. Slovstvo. Družba sv. Mohorja v ljubljanski škofiji leta 1893. (Konec.) Če smem še kratko izreči svoje mnenje o jle-tošnjih knjigah, naj omenim, da zopet letos kažejo lep napredek, ker nič manj kot štiri knjige imajo mnogo čednih ilustracij, namreč »Jeruzalemski romar", „Kitajci inJaponci", »Škodljive rastline" in »Koledar", tako, da se kar čudimo, kako more izdajati družba tako dragocene knjige, ker ravno dobre podobe knjige najbolj podražijo. Daljša povest »Na krivih potih" v Večernicah je dovolj zanimivo in poučno pisana, ker se nekoliko peča s sedanjim perečim socijalnim vprašanjem. Tudi v Koledarju so tri prav dobre povesti: »Blagor žalostnim", »Temo!", »Tratarjev dolg". »Staretova knjiga »Kitajci in Japonci" je zelo mikavno pisana, tako da jo bodo tudi priprosti čita-telji z veseljem prebirali. »Jeruzalemski romar" živo opisuje nadalje svete kraje; SBmo to opazim, da je knjiga za priprosto ljudstvo skoraj preveč kritična. Nekako neprijetno se čitajo mnoge opombe v prvem in zdaj v drugem zvezku, kadar omenja pisatelj starih izročil o svetih krajih: „tega ne verjamem", alipa: »to ni verjetno". Tudi priprosti čitatelji to opažajo, kakor sem čul. Po mojem mnenju naj bi se take popolnoma neutemeljene povedke kar izpustile, ali pa če se v popu- lami knjigi omenjajo, naj bi se samo opomnilo, da je to staro izročilo, ali pobožna povedka, potem sleherni razBodni čitatelj koliko so verodostojne. Opazke: „to ni verjetno" naj bi se v ljudski nabožni knjigi opuščale. Sicer pa nič ne škoduje, če ljudstvo tudi veruje taka pobožna izročila. Omenjam to že bolj zavoljo tega, da bi se velečislani pisatelj v svoji prihodnji knjigi, »Zgodbe sv. pisma", ogibal takih opomb, ker bi v taki sveti knjigi še bolj motile pobožne bralce. K sklepu naj dodam še nekaj splošne statistike Mohorjeve družbe. Vseh Slovencev šteje se po profesorju J. R. 1,360.000. Letos šteje družba 57.398 udov, tedaj je normalno povprečno število 4'22 odstotkov. Lani je bilo 4-24 odstotkov, ker se je neznatno zmanjšalo za 305 udov. Uradno pa se šteje Slovencev s slovenskim občevalnim jezikom po zadnjem ljudskem popisu 1,176.535, torej bi bilo normalno odstotno število na podlagi ljudskega popisa tako-le: V ljubljanski škofiji........ 4 98°/„ V krški škofiji......... 4 68% V goriški škofiji ... .....4-63% V lavantinski škofiji........ 4 55°/0 V tržaški, koperski iu poreški škofiji . . 4-14% Seveda uradni podatki o številu Slovencev niso zanesljivi, ker so, kakor znano, pri popisovanju mnogo tisoč Slovencev požrli, vsaj na papirju, zlasti na Koroškem, Štajerskem in Primorskem. Družba Mohorjeva je letos napredovala v vseh teh škofijah, razven v lavantinski, kjer je padlo število za 1027 udov, t. j. za 0-25 odstotkov. V ljubljanski škofiji pa se je pomnožilo za 0*06 odstotkov, v krški za 0 02 odstotka, v goriški za 0 07 odstotkov, v tržaški, koperski in poreški celo za 036 odstotkov. Za letos sklepam to zanimivo statistiko z vročo željo, da bi mogel drugo leto zopet poročuti o napredku naše častitljive družbe, ki je prava mati vernim Slovencem. Puščavnik pod B. Dnevne novice. V Ljubljani, 17. novembra. (God Nj. Veličanstva presvitle cesarice.) Tu-kajšno c. kr. učiteljišče praznovalo bode god presvetla cesarice jutri dne 18. t. m. Slovesna služba božja bode v cerkvi Jezusovega Srca ob 8. uri, katere se udeleže vsi učitelji in gojenci. Ta dan je prost poduka. (Avstrijski agrarni kongres.) V nedeljo dne 19. t. m. se prične na Dunaju agrarno zborovanje, katerega se bodo udeležilo 24 društev, zastopanih po 56 odposlancih. Predsedoval bode knez Adam Sapieha. Kranjsko zastopa državni poslanec vodja Fr. P o v š e. (Dopolnilna volitev.) Dne 21. novembra 1893 volila bodo mesta in trgi Celje, Brežice, Laški trg, Sevnica, Gornjigrad, Ljubno, Mozirje, Žalec in Vojnik poslanca za deželni zbor. Slovenski kandidat je dr. Juro Hrašovec, odvetnik v Celju. Želeti je, da slovenski volilci pridejo vsi na volišče ter volijo soglasno slovenskega kandidata! — Ta volitev bo pokazala, koliko so v zadnjih letih Slovenci napredovali v tej mestni skupini. (Odpustnice za učence ljudjkih šol.) C. kr. deželni svet za Kranjsko je sklenil, da se bode učencem ljudskih šol samo enkrat delile odpustnice, torej še le potem, ko je učenec raiun vsakdanje izvršil tudi ponavljavno šolo. (Tridnevnica na čast blaženemu Leopoldu) se je pričela v frančiškanski cerkvi. Včeraj 6b dveh popoldne je blagoslovil č. g. gvardijan H u g o 1 i n podobo, katero je naslikal akademični slikar g. S. O g r i n. Delo je jako lepo ; predstavlja nam bi. Leopolda s trnjevo krono na glavi, verigo krog vratu, križ v levici. Z desnico kaže proti nebu, kakor bi hotel reči s sv. Pavlom: »Iščite to, kar je zgoraj, ne, kar je na zemlji". Spodaj je skupina vernikov, ki prosi Leopolda pomoči. Za blagoslovom podobe so bile slovesne večernice. Ob '/g6 prva pridiga. Preč. g. Karol Heidrich je volil predmet: Katoliška cerkev je sveta, ker svet je njen začetnik, svet njen nauk, sveti zakramenti ; ona napeljuje k svetosti. Najjasniši dokaz — bi. Leopold. Verniki so se znašli v obilnem številu in so pazne poslušali prisrčen, res mojsterski izpeljan govor. Proti koncu govora zažari veliki oltar v vsi krasoti. Vrh altarja sv. križ, narejen iz štirih rdečih lučic, v zraku plava pet svetlih lestencev; pod podobo blaženega dvojni polkrog lučic. Na vsakem voglu presbiterija pa se nahaja piramida, na kateri blesti v vedno širših krogih brez števila lučie. Na altarju so izpostavljeni umetno izrezljani relikvijariji, zopet lepo razsvetljeni. Razsvitljava dela na oko tem ugodniši vtis, ker se je pustila cerkev bolj temna, razsvitljena le za potrebo s svetilnicami. Po blagoslovu so pevci zapeli pesem na čast blaž. Leopoldu, ki je je zložil preč. g. monsignor in kanonik L. Jeran, vglasbil prav ljubko P. Angelik Hribar. Danes v jutro je razvil preč. g. dr. J. K r e k v celostni podobi življenje blaženega : v domači hiši, v samostanu, kot lektor, misijonar, provincijal, gvardijan, Čudodelnik, muče-nik Napoleonove oholosti ter povrnitev v samostan in smrt. Prozauimiv je bil ta govor, ker je podal natančne date v mični besedi. Bog blagoslovi pričeto pobožnost! (Z Dolenjskega.) V nedeljo dne 12. t. m. je zopet mašina vozila »šoder". Naj bi bilo vendar tega že konec, da bi se vsaj ob nedeljah ne delalo! Ljudje so šli k sv. maši, delavci pa nakladat »šoder". Koliko pohujšanja se napravi med dobrim ljudstvom! Ljudje pripovedujejo, da se zdaj tu zdaj tam useda železniški tir. Čudno bi to ne bilo, ker so po tako močvirnih krajih gradili železnico. (Tat v farovžu.) Iz ormoškega okraja: V nedeljo 12. t. m. pritepel se je med pozno božjo službo v župni dvorec pri Veliki Nedelji nepoznat lopov majhne postave ter ondi iz sobe župnikove odnesel kakih 50 gld. denarja. Vlomil je v mizni predalček, kjer so bili novci. Grede iz nadstropja je v kuhinji poprašal kuharico po gospodu župniku, češ, da bi rad sveto mašo plačal. Ko mu kuharica odvrne, da gospoda župnika ni doma, odšel je tatič z novci, rekoč, da bede kasneje prišel. Orožniki so mu za petami. —z— (Plinova razsvitljava z Auerjevim nastavkom.) V osmih svetilnicah na Mestnem trgu gori nekaj večerov plin i Auerjevim nastavkom. Luč je lepo zelenkasta in podobna električni razsvitljavi. (Napad na ljubljanskem gradn.) Včeraj okoli 4. ure šla je neka ženska čez grad za šancami skozi gosto zaraščen gozd. Komaj se je skrila v gozdu, skoči k njej neki potepuh ter jo davi in vrže na tla. Njeno vpitje priklicalo je ljudi, pred katerimi je zbežal zločinec. — Pisali smo že, da bi bilo prav, ako bi mesto gozdič strebiio in ako bi večkrat stražniki ondi nadzorovali. (Trtna uš. Avstrija ima 152.799 hektarjev vinogradov. Do kouca leta 1891 jih je trtna uš opu-stošila 36 420 hektarov. (Medvedje) so se prikazali v gozdih kneza Windischgriitza na Notranjskem. Slede jih v Ško-cijanu, Predjamo in na Javorniku. Včeraj je svetli knez šel na škocijanskega kosmatina, toda ni ga bilo v obkoljenem gozdnem oddelku, odpalil je bil prejšnjo noč v višje ležeče gozde. Danes 16. novembra se je odpeljal knez z bratom princem Er-nestom na Javornik, kjer jima bode morda milejša lovska sreča. — Velikega medveda sledč tudi od Višnje gore preko Dobrepolja do Ribnice. Lovcem se še ni posrečilo, ga izslediti. (Iz hribov.) Kdo ne seže rad po časopisih v sedanjih dnevih? Rado vedno pričakuje vse, kako ministerstvo dobimo ali konservativno ali liberalno? Z nekim posebnim veseljem pa sem čital novico, da se snuje katoliško politično društvo za Dolenjsko, s sedežem v Novem Mestu. Res izvrstna misel! Zakaj pa še po drugih krajih pomišljujejo ? Cas hitro teče! — Praznovali smo obletnico katoliškega shoda. Kaj je z organizacijo! Leto 1893 bo minolo; koliko smo napredovali? Nasprotnik ruje vedno in povsod. Snujmo taka katoliška društva povsod! Naj Dolenjski sledi Gorenjska in Notranjska! Živo potreba nam je tacih društev! (Pripotec — Poljgonium avicnlare.) Kneipp trdi, da je pripotec jedna najboljših zdravilnih rastlin. — Priporoča ga za najboljši pripomoček pri kamnu v ledvicah, v jetrih in v mehurju. — Kdor ima koliko rezanje in ščipanje po trebuhu, naj si skuha čaj iz pripotca, katerega naj kolikor mogoče vročega popije, in takoj mu bode odleglo. — Zoper grižo je pripotec najboljše zdravilo, katero so že naši predniki poznali. Skuhali so ga v vodi in rudečem vinu, ter so dajali bolniku to smes prav vročo piti. — Ako je kdo kaj zavžil, kar mu želodec ne more prebaviti, pije naj pripotčev čaj, to ravno tako naj stori tudi tisti, kateri ima otekline v želodcu. — Kakor pri uotranjih boleznih rabi se tudi pripotec pri vnanjih oteklinah in ranah, : katere naj opirajo s prepotčevim čajem. (Z Grosupljega) se nam poroča: Razvidelo se je, da je bil ubit dotičnik, o katerem ste poročali v svojem cenjenem listu, da ga je vlak povozil. Zarad neke ženske ga je njegov protivnik potolkel in ga zavlekel na železniški tir. (Domača nmetnost.) Že pred jednim mesecem se je poročalo v »Slovencuf, da slika letos domač slikar iz Kranja, g. Matija Bradaška, presbiterij preddvorske cerkve. Z vsestranskim zadovoljstvom poročamo sedaj, da je delo prav izvrstno izdelano. Že preje lepa notranjščina župnijske cerkve je sedaj dobila še veliko lepšo podobo. Saj so tudi vse slike, lahko rečem, prav umetniško dovršene. V obče se je čula od tukaj bi/ajoče inteligentne gospdde le pohvala nad temi umotvori, zlasti ni mogel zadosti biti prehvaljen kolorit, ki zelo spominja na bene-čansko šolo. Pa tudi kompozicija v slikah je dovršena po pravilih leposlovja. Tu ua kratko vse slike. Ravno nad velikim altarjem je slika: sveta Trojica krona preblaženo Devico Marijo. Na tej sliki se silno prilega nebeška zarja okoli svete Trojice. To barvo je umetnik prav dobro pogodil. Nasproti tej sliki je naslikal umetnik čudovito rešitev sv. Petra iz ječe po angelju. V ječi in po hodiščih vidiš oboroženo stražo, ki straži sv. Petra. A vrata so odprta; sv. Peter stopa iz ječe, pred njim čudovita prikazen: angelj z nebes. — Umetnik je s to sliko predočil ravno tisti trenotek, katerega sveto pismo navaja: »In prišla sta (angelj in sveti Peter) v jedne ulice — —" „Iu Peter se zave in reče: Zdaj res vem, da je poslal gospod svojega angelja in me otel iz Herodove roke." (Apost. dejanje XII., 10, ll.) Na evangeljski strani tudi na stropu pokaže ti umetnik z izvrstno kopijo oni ginljivi prizor, kakor se apostoljska prvaka sv. Peter in Pavel zadnjikrat drug od drugega poslavljata — smrt za sveto vero ju bode ločila. Tako kompozicija kakor kolorit sta izborna. Sveta aposteljna se zadnjikrat drug drugega oklepata, sveti Peter zre udan v božjo voljo, mej tem ko se ga sv. Pavel oklenjenega drži. Pavlov obraz, ki tako udano zre v sv. Petra, pač jasno razodeva, da iz srca pripoznava na sv. Petru tisto, kar je Jezus spregovoril: „Tu es Petrus" — ti si Peter (skala). — Zadej za sv. Petrom drži že rimski vojščak za križ, na katerega je sv. Peter obsojen, sv. Pavla pa šiloma drug vojščak proč vleče. Nad obema aposteljnoma pa plava angelj, držeč v rokah plamen, simbol apostoljske ljubezni. Na episteljski strani na stropu pa vidiš, kako sv. Petra križajo. Kopija znamenitega Kaulbacha je. Prav grozen prizor je, ki ti ga slika kaže. Vojščaki in drugi rabeljni že vlečejo po koncu križ, na katerem je sveti Peter pribit, pa tako, da je z nogami na-vkvišku, z glavo navzdol. Okoli križa se gnjeti pobožna krščanska množica, ki sili jokajoč in ihteč k križu; vsak hoče še jedenkrat častitljiv obraz na svoje ustnice gorko pritisniti. — Nebo je temno-modro, kot bi s svojo resnostjo samo se zgrozilo nad tem grozovitim početjem. — Poleg teh štirih velikih slik al' fresco, ki so gori na stropu v štiri polja jednako razdeljene, naslikane, je nižje še šest drugih manjših slik naslikanih: »Daritev Abelj-nova in Kajnova"; »Abraham daruje Izaka"; »Bog se prikaže Mojzesu v gorečem grmu"; »Bog da Mojzesu božje zapovedi"; „Sveti Janez Krstitelj je v ječi"; »Sv. Ana in sv. Joahim poučujeta Marijo Devico". Poleg teh na presno naslikanih slik je isti umetnik ravnokar dve podobi na platno slikal' presveto Srce Jezusovo in Marijino. Slikar Matija Bradaška že dobrih 20 let dela za cerkve po naročilih in pošilja po Kranjskem, Koroškem, Spodnjem Štajerskem in Primorskem večjidel oltarne podobe, križeva pota, božje grobe; naslikal al' fresco je pa že mnogo cerkva, tako v Mozirju župnijsko cerkev, v Krauju vse tri mestne cerkve in letos pa preddvorske cerkve presbiterij. Izredno nadarjen za slikarstvo učil se je začetkom pri ranjkem Štefanu Šubicu v Poljanah; f Jurij in f Janez Šubic sta bila prijatelja njegova, od katerih je pozneje, ko sta se iz slikarskih akademij povrnila, obilo priučil iz njunih slik in pogovorov. Kdor ima priložnost, z umetnikom občevati, mora se čuditi nad izrednim veseljem in marljivostjo, ki jo ima za slikarstvo. — Visokočastiti duhovščini toplo priporočamo tega našega vrlega, nadepolnega umetnika. (Spomin na Slivnico, ali jeden Tnrek pregnal osem Srbov-razkolnikov.) V selu Glavetičevu v Hercegovini napadlo je osem Srbov-razkolnikov mirnega Turka, ki je sedel v neki gostilni, in sicer jeden po jeden so ga posamično žalili z besedo »balijo", ki z»8ramuje Turka in* pomeni turški kmet. Ko se je vseh osem povrstilo razžaljivimi besedami, vprašal je Turek prvega, ki ga je razgalil, naj mu pove vzrok temu; na to je skočilo vseh osem razkolnikov na Turka, ki se je moral brauiti. Izvlekel je nož, na dva kraja ojster, in je ž njim šest Srbov-raz-kolnikov ranil, od katerih štiri so umrli, dva sta pa junaško pobegnila, kakor je to že pri teh razkolni-kih v navadi. Toraj Kosovo-Slivnica-Glavetidevo naj tudi glasoviti srbski historiki ne pozabijo ter naj z zlatimi črkami zapišejo te dogodke v njih 10.000-letni slavni zgodovini. Najnovejšim tržaškim Srbom-razkolnikom pa na taki „bratiji" čestitamo! (Zdravje v Ljubljani.) Od 5. do 11. t. m. je bilo 12 novorojencev, 3 mrtvorojenci in 18 jih je pa umrlo. Mej posledn)imi je bilo 6 tujcev in 6 iz zavodov. Umrli so 3 za jetiko, 2 za vnetjem sapil-nih organov, 5 vsled starostne oslabelolsti in 8 za različnimi boleznimi. Zbolela sta 2 za škarlatico, 1 za legarjem in 1 za vratico. (Največji pes na svetu.) Na zadnji pasji razstavi v Londonu je bil velik pes »bernbardinec", kateri je 1 meter in 10 centimetrov visok in kateri tehta 247 funtov. Na 26 razstavah je že bil ta pasji slon odlikovan. Na zadnji razstavi pa ga je kupil neki Amerikanec za 19.000 dolarjev, t. j. za 38.000 gld. av. velj. Društva. (Vabilo na v e č e r n i c o), katero priredi »Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov v Ljubljani v nedeljo, d u č 19. novembra t. 1., v svojem domu (Poljske ulice št. 10). — Vspored: 1. L. Hudovernik: „Naša zvezda", moški zbor. 2. G. Eisenhut: „V naravi", šaljiva polka. 3. „Občinski tepček". Burka s petjem v treh dejanjih. Poslovenil dr. Ivan Krec. Začetek ob 6. uri zvečer. Vstopnina: I. vrste sedeži 50 kr., II. vrste sedeži 30 kr., vstop 20 kr. (Slovensko akademično društvo .Triglav" v Gradcu) priredi v soboto, dne 18 novembra, svoje tretje javno redno zborovanje s sledečim vsporedom : 1. Citanje zapisnika. 2. Poročilo odborovo. 3. Poročilo revizorjev a) za blagajnico. b) za knjižnico. 4. Debata o novih pravilih. 5. Slučajnosti. Lokal: Društvena čitalnica. Začetek ob polu 6. uri zvečer. Telesnimi. Dnnaj, 17. novembra. Dne 21. t. m. snide se permanentni kazenski odsek. Dne 22. t. m. se pa zbero koalirani klubi, da se posvetujejo o položaju. Gradec, 16. novembra. Grof Aleksander Hartenau (bivši bolgarski knez) je zbolel za vnetjem črev. Gradec, 17. novembra. Grof Hartenau je dopoludne umrl. Rim, 17. novembra. Včeraj je vsprejel papež 4000. lombardskih in beneških romarjev v cerkvi sv. Petra. Pri tem vsprejemu so bili diplomatje in velika kneginja Katarina s hčerjo. V odgovoru na adreso romarjev papež odločno protestuje proti obrekovanju, da je on sovražnik Italije. Marseille, 16. decembra. Policija je dopoludne preiskovala pri kacih 60 domačih in tujih anarhistih. Zaprli niso še nobenega. Preiskava je določila, da je v bombi bil nitronaftalin. Berolin, 17. novembra. Katol. stranka je zopet stavila predlog, da se prekliče proti-jezuitski zakon. London, 17. novembra. Umrl je veleposlanik v Peterburgu, Morier. Tu|ci. 15. novembra. Pri Maliču: Trosti, Schleslnger, Klaus, Angel, Kle-ment, Maver, Kamenitzkj, Gutmann, Knecht, Ldwy in Koeh, trgovci, •/, Dunaja. — Knape, potovalec, iz Pariza. — Neu-mann iz Gradca. — Kovesdi iz Celovca. — Gregor iz Prage. — Abeles, trgovec, iz Trsta. — Fattur, trgovec z lesom, s Krke. — Smola, trgovec, s soprogo, iz Sevnice. — Ro-sina iz Ribnice. — Kollpacher iz Gradca. — Dula, zasebnik, iz Stor. — Prane Zoreč, župnijski administrator, s Črnega Vrba. — Hanf iz Kočevja. Pri Slonu : Pick, Krot.oyner, Guttmann, Sperling, trgovci, z Dunaja. — Gatscb, trgovec, iz Kostanjevice. — Debru, trgovec, iz Prevaljev. — Krenn, trgovec, in Fuchs iz Gradca. — Janečič, Janež iz Domžal. — Eckmann iz Gradca. — Ivan Volk, župnik, iz Bazovice. — Rudolf Gau, polkovnik, iz Ljubljane. Pri avstrijskem carn: Frančiška Illes, blagajnikova soproga, iz Idrije. — Franc Žagar, posestnik, iz Trebelnega. Pri Južnem kolodvora: Artur Recht, trgovec, z Dunaja. — Jakob Jascheti iz Podgrada. Služba organista«cerkvenika 563 2-2 oddd se takoj pri župnij »ki cerkvi v Bit kovnici, pošta Kranj. Cerkveno predstojništvo v Bukovšici. Vremensko »poročilo. a n o Cas Stanje Veter Vreme h > S e 3 opazovanja zrakomera T mm toplomer, po Celziju •g 3 s 2 " ** a 16 7. u. zjut. 2. n. pop. 9. u. zveč. 733 2 732 7 7337 1-4 7-4 5-6 si. svzh. si. vzh. si. zap. oblačno n dež 18-60 dež Srednja temperatura 4-8°, za 1-2° nad normalom Sprejme se takoj 564 2~2 deček, zmožen računstva, slovenskega jezika in nekoliko nemškega, v trgovino s špecerijskim blagom na deželo. Kje, pove upravništvo »Slovenca". Športni cirkus F. Corradinija v Ljubljani na Cesarja Jožefa trgu. iLe še samo 3 dnij! Cirkus je dobro zakurjen. Danss v petek dne 17. novembra ob V/2 uri zvečer velika športna gala predstava z novim, sijajnim programom, mej drugim 10 točk velikanske konjske dresure 10 in zrakoplavskl konj ,Blondln' in več družili zanimivih produkcij. Jutri v soboto 18. novembra častni večer za ravnatelja gospoda F. Corradinija. Velika gala slavnostna predstava z naslovom 552 10 „Jeden dan v Epsomu". Nenavadni slovesni program, mej drugim zrakoplavskl konj ,Blondln'. Velika posebna predstava s sodelovanjem vojaške godbe 27. pešpolka kraj Leopold belgijski. Št. 21.782. 568 1 Cesar Fran Josipove jubilejne ustanove za V 2. dan deoambra meseca je oddati mestne cesar Fran Josipove jubilej ne ustanove namenjene mestnim revežem, ki ne dobivajo redne podpore iz mestne ubožne zaklade. Teh ustanov je dvanajst: dve po 25 gld. in deset po 20 gld. Prošnje za njih podelitev je do dne 26. t. m. vložiti pri mestnem magistratu. Magistrat dež. stol. mesta Ljubljane, dne 12. novembra 1893. Večjo množino tirolskega in dolenjskega le pristno blago, — ponuja po primerno nizki ceni v posodah od iO litrov višej _ _ Jos. Paulin 426 2 v Ljubljani, Marijin trg št. 1. izhorno svojo zalogo raznovrstnih voz kritih in n e k r i t i h lično in trpežno izdelanih priporoča prečast. duhovščini in si. občinstvu tvrdka Fr. Šiške dediči Marije Terezije cesta št. 6 v Ljubljani. Naročila izvršujejo se točno po nizki ceni. 566 3-1 1 > u n a j s k a borza,. line 17. novembra. Papirna renta 5%, 16% davka . . . Srebrna renta 5%, 16% davka . . . Zlata renta 4%, davka prosta .... 1% avstrijska kronina renta, 2J0 kron . Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld, . Kreditne akcije, 160 gld....... London, 10 funtov stri....... Napoleondor (20 fr.)....... Cesarski cekini ......... Nemških mark 100........ 97 gld. 10 kr. Dnč 16. novembra. . 85 „ Ogerska zlata renta 4%....... 115 gld. 85 kr. . 118 „ 75 „ Ogerska kronina renta 4%, 200 kron . . 93 r 30 n . 96 4 % državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . 144 „ 50 w . 995 5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . . 160 , 75 n . 338 Državne srečke 1. 1864., 100 gld..... 197 n 34 „ Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 4 % 98 . 30 n 07 . 4% kranjsko deželno posojilo..... 97 „ 25 n 5 99 „ Kreditne srečke, 100 gld....... 195 , 25 „ 62 „ 20 „ 8t. Genois srečke. 40 eld....... 68 „ 25 n 18 1-2 4% srečke dunajske parobrodne družbe . . 136 gld. 75 kr. Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . Rudolfove srečke, 10 gld...... Salmove srečke, 40 gld........70 Windischgraezove srečke, 20 gld..........68 Ljubljanske srečke.........24 Akcije angio-avstrijske banke, 200 gld. . . 149 Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v. 2870 Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . ■ 101 Papirnih rubeljev 100 ... • . 25 50 25 25 75 75 87'/, n JUT Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, *re6k, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšeza dobitka. Kulantna izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba „M E R C V B« Mfollzeili it. 10 Dunaj, Mariahilferstrasse 74 B. Pojasnilavvseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti gf naloženih glavnic, H