SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., xa jeden
mesec 1 gld. 40 kr.
V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravništvo in ekspedicija^,v ,,Katol. TIskarni", Vodnikove ulice St.*2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v SemenlSklh ulicah St. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne.
Štev. 240.
V Ljubljani, y petek 19. oktobra 1894.
Letnik XXII.
Bolezen ruskega carja.
Najslavnejšni zdravniki zbrani so ob postelji rnskega samodržca v Livadiji. Iz Berolina je prišel vseučiliščni profesor Leyden in iz Moskve pa profesor Saharjin. Izreki teh zdravnikov v carjevi bolezni po-Bebno niso veseli, vedno bolj se krči upanje, da bi se carju obrnilo na bolje. Profesor Saharjin je takoj iz začetka o bolezni jako pesimistično sodil, Leyden je imel nekaj več nade, ki pa sedaj tudi že njega popušča. Potovanje na Krf se bode opustilo, ker zdravniki mislijo, da car ni dovolj močan, da bi mogel še prenesti napore potovanja po morji.
Vladanja carja Aleksandra do sedaj ni bilo dolgo. Pred štirinajst mi leti je prišel na prestol, ko so zločinci umorili njegovega očeta. Vladanje carja Aleksandra je bil vedeu boj z nihilizmom in z zapadnja-škimi idejami. Beči pa ne moremo, da bi vspeh te borbe bil posebno velik. Nihilisti še vedno niso uničeni.
Nam katoličanom vlada carja Aleksandra III. ni bila posebno naklonjena. Odločilno besedo je imel posebno večjidel oberprokurator svete sinode Pobje-donoscev, kateri zmatra za najprvo nalogo ruske uprave popravoslaviti vso Rusijo, pred vsem Poljake. Pri tem se ni vselej posebno rahlo postopalo.
Samouprava zemstev in občin se je v Rusiji pod vlado carja Aleksandra III. precej skrčila. Res je, da je ta somouprava imela svoje pomankljivosti, ali baš pri zadnjem gladu v Rusiji so zemstva veliko več storila za olajšanje bede, nego carska vlada sama.
Mnogo se je pa storilo tudi v prid Rusiji. Pred vsem je car vedno deloval, da se verski čut v narodu ohrani in pokrepča. Storil je mnogo za cerkev,
in tudi razširil delokrog cerkve v šolskih stvareh. Tako so se osnovale ljudske šole, ki so popolnoma pod vodstvom cerkve.
Tudi za kmetijstvo se je precej storilo pod vlado carjevo, pa bi se bilo še več, da ima vlada več sposobnih ljudij. Osnovalo se je posebno kmetijsko ministerstvo, posebna banka za kmete, kateri je namen, ustanoviti krepak kmetijski stan v Rusiji, in storile so se naredbe, da se omeji oderuštvo, ki se je močno razširilo pod liberalnim vladanjem sicer blagega Aleksandra II. Sedanji car je s krepko roko skušal narediti konec temu raku, ki je razjedal Rusijo. Sem spada tudi omejevanje židovskih pravic, katerim je naravnost prepovedal bivati na kmetih, da se jim nekoliko vzame, priložnost, odirati kmete.
Velika je pa Aleksandra III. ljubezen do miru. Večkrat je bila nevarnost za mir in ob začetku spora z Bolgarijo je močno vojaška stranka silila, da se začne vojska. Car je zavrnil vse to siljenje po boju in Evropi obranil mir. Njegova vlada si ni pridobila vojne slave, a večjo slavo si je pridobila s tem, kar se je storilo za narodnogospodarsko blagostanje Rusije. Posebno bode slavo carju Aleksandru III. ohranila sibirska železnica, katere prvi del se je že odprl prometu. Eulturni pomen te železnice bodo še le potomci znali prav ceniti, ž njo za Rusijo začenja nova doba.
Ves omikani svet želi, da bi carju Aleksandru bilo tudi dano doživeti konec tega kulturnega dela. Ce je pa božja previdnost drugače odločila, želimo pa ruskemu po jeziku nam sorodnemu narodu, da dobi ravno tako miroljubnega, pa tudi ravno tako zanj skrbečega vladarja, kakor je Aleksander III.
Ogerski proračun za leto 1895 in Hrvatska.
Iz Zagreba, 16. oktobra.
Minister dr. Wekerle je v svojem financijalnem ekspozeju omenil seveda tudi Hrvatske, katera po njegovem mnenju uživa vse blagodati dobre njegove financijalne uprave. Ali vse, kar je omenil o Hrvat-ekej, bilo je kratko in suhoparno, namreč da je v bodočem proračunu za Hrvatsko opredeljeno 7,843 640 gld., nasproti lani več 683.938 gld. 0 vseh drugih okolnostih, ki se tičejo tega proračuna, je molčal, kakor ogerski ministri sploh kaj radi zanikajo Hrvatsko, kjer le morejo. To je po njihovem mnenju čisto opravdano, kajti oni hočejo imeti samo jedno državo in jeden narod, a Hrvati so jim na potu. A da vsaj pred zunanjim svetom velja njihova država jedinstvena, zatorej molčč, če se le d&, o avtonomnem položaju kraljevine Hrvatske. Ali v financijal-nih zadevah je bilo pa vendar pričakovati od ministra, ko bi hotel v istini biti nepristransk, da je povedal resnico o dohodkih Hrvatske in kako se ž njimi pokrivajo lajedniški računi. V mažarskem taboru se vedno trdi, da je Hrvatska pasivna, in vendar rastejo njeni dohodki od leta do leta. Pri nas na Hrvatskem so sicer že vse stranke, tudi vladna, popolnoma prepričane, da trditev ogerskih državnikov o pasivnosti Hrvatske ne velja piškavega oreha, in vendar trobijo ti zloduhi vedno staro laž za novo. Vsako leto se ponavlja ista pesem. Cas je vendar že, da se jedenkrat streznijo tudi ti ljudje, pa da bodo pravični v svoji sodbi, a od naše vladne stranke pa se zahteva, da se slednjič odločno protivi temu za Hrvate škodljivemu pa tudi nedostojnemu ravna-
LISTEK
Zamet v stepi.
Ruski spisal A. Puškin; prevel Ivan čestimir.
Bližam se odločenemu mi mestu. Okrog mene se razprostirajo žalostne pustinje, ki jih tu in tam presečejo holmi in soteske. Vse je pokrito s snegom. Solnce zahaja. Kibitka teče po ozki cesti, ali bolje rečeno, po sledu, ki so ga napravile kmetske sani. Nakrat prične jamšček pogledavati vstran; slednjič pa sname kapo, obrne se k meni in mi de: »GospodjI ali ne zaukažeš, da se vrnemo?"
»Cemu neki?"
»Vreme ni zanesljivo; veter lahno piha; glej, kako nosi mladi sneg".
»Je-li to kaj hudega ?"
»Toda glej, kaj je tamkaj-le!" Jamšček pokaže z bičem proti vzhodu.
»Jaz ne vidim ničesar razven bele stepe in jasnega neba."
»A tamkaj — tamkaj-le: oni-le oblaček".
Zares ugledam v daljavi na kraju neba bel oblaček, ki se je bil oprijel oddaljenega holmca. Jamšček mi razjasni, da oblaček naznauja vihar.
Cul sem že o tamošnjih zametih in vedel, da pokrijejo cele vozove. Moj prijatelj in spremljevalec Saveljič mi, skladajoč se z mnenjem jamščekovim, svetuje, da se vrnemo. No meni se veter ne zdi baš
silen ; nadejam se priti ob pravem času do bližnje postaje in velim voziti brže.
Jamšček zapodi konje v dir; vedno pak pogleduje proti vzhodu. Konji beže naglo. Veter navstaja mej tem vedno silneji. Oblaček se preobrazi v bel oblak, ki se počasi vzdiguje, raste in sčasoma pokrije nebo. Jame naletavati droben sneg — kmalu pa se vali na debelo. Veter potegne, prične mesti. Nakrat se temno nebo združi s sneženim morjem. Zmanjka vsega. »No, gospod," zakliče jamšček, »slaba nam bode pela! vihar je tu!" . . .
Pogledam iz kibitke: vse pokriva mrak, povsodi razsaja vihar. Veter vije tako neznansko močno, kakor da bi bil živo bitje; sneg zasipava mene in Saveljiča; konji korakajo počasi in kmalu obstoje. „Zakaj ne voziš dalje?" vprašam nestrpljivo jam-ščeka. — »Cemu naj pač vozim ?" mi odgovori in zleze s sedeža; »saj še tako ne vemo, kam da smo zašli: ceste ni, megla pa krog in krog". — Jamem ga zmerjati. — Saveljič ga brani: »Cemu ga nisi slušal?" govori mi srdito; »vrnil bi be bil na postajo, pil čaj, počival do jutra, burja bi potihnila, in potovali bi bili dalje. Kam neki hitimo ? Baš kakor na svatbo!" — Saveljič je imel prav. Delati moramo kaj. Sneg se takorekoč vali. Okrog kibitke raste sneženi kup. Konji stoje na mestu, povešajo glavo in le redkokedaj ž njo zmajejo. Jamšček hodi okoli kibitke, da bi kaj delal, in urejuje zaprežno opravo, Saveljič mrmra; jaz pa se oziram na vse strani, nadejajoč se, da ugledam vsaj kako znamenje
človeškega stanovališča ali ceste, toda ne razločim
ničesar razven temnega vrtenja snega____Nakrat
zagledam nekaj črnega. .Hej, Jamšček!" zakličem, poglej, kaj se tamkaj-le črni!" Jamšček jame raz-motrivati. »A Bog ve, gospod", reče, sedaje na svoje mesto ; »voz, to ni voz, drevo, to ni drevo, toda zdi se mi, da se nekaj giblje. To mora biti ali volk ali pa človek".
Ukažem voziti proti neznani stvari, ki nam tačas tudi jame iti nasproti. Cez dve minuti se srečamo s človekom. »Hej, dobri človek !" pokliče ga jamšček, »povej nam, veš-li, kje je cesta?"
„Cesta je tukaj-le; jaz stojim na trdnih tleh", odgovori popotnik; »želite-li še česa?"
»Poslušaj, kmetič", mu rečem, »poznaš-li ti ta kraj ? Me-li moreš dovesti do prenočišča ?"
»Kraj mi je znan," odgovori popotnik, »slava Bogu, prehodil in prevozil sera ga vže podolgoma in povprek. Toda glej, kako razsaja nevihta; vrhu tega si zablodil še s ceste. Bolje je, da ostanemo tukaj in počakamo toliko časa, da se vihar poleže in se nebo razjasni ; potem pa najdemo cesto po zvezdah".
Njegova hladnokrvnost me ohrabri; vže sklenem udati se v voljo božjo in prenočiti sredi stepe, ko se nakrat popotnik usede brzo na prednji sedež in reče jamščeku: „No, hvala Bogu stanovališče ni daleč; obrni na desno in vozi."
»Cemu naj pa vozim na desno?" vpraša jamšček nejevoljen; »kje pa vidiš cesto? Lahko mi veliš: poženi, ne stoj, ko niso niti konji tvoji niti voz." —
■k n ."v-v,

nju od strani toliko slavljen h in velikodušnih zaveznikov.
V tej zadevi je objavila .Hrvatska" prav dober članek, ki slove tako-le: .Ogerska ima že skozi nekaj časa pri svojih državnih financah skoraj vsako leto precej velik presežek. Ravno tako tudi Cislitva-nija. Samo Hrvatska je sojena, da se o njej piše vsako leto, da je pasivna in da jo Ogerska vzdržuje. Za notranjo opravo Hrvatske in Slavonije je vpre-deljeno za leto 1895 7,843.640 gld. Lani je ta svota iznosila 7,159.702 gld., tedaj je letos povečana za 683.938 gld. Brez dvoma bodo naši vladni časopisi zopet trdili, da je ta presežek plod naše nagodbe z Ogersko in da je potem mogoče trditi, da je 44 odstotkov več nego 45 odstotkov. Ali njihovo veselje je brez vsakega razloga, kajti le ta presežek izvira večjidel iz razdelitve našega odškodninskega naklada. Razven tega pa nam je še nekaj druzega omeniti: Ako je narasla naša tangenta letos za 683.938 gld., mora v razmerju tudi naš prinos za zajedniške posle narasti. Le ta iznaša, kakor je znano, 56 odstotkov od vseh dohodkov. V ogerskem proračunu za leto 1894 so bili javni dohodki Hrvatske proračunani v ministerstvu financij na 18,375.947 goldinarjev, v ministerstvu trgovine na 1,212.872 gld., v ministerstvu za poljedelstvo na 1,626 630 gld., vkup tedaj na 21,215 449 gld. V izkazih, katere je predložila hrvatska deželna vlada saboru o proračunu za leto 1894, izkazani so javni dohodki kraljevine Hrvatske za leto 1890 z 16,759.276 gld.; za leto 1891 z 22 024.503gld. in za leto 1892 z 21,304.298 gld. V teh svotah pa niso vračunjeni dohodki od pošte in brzojava. V proračunu za leto 1894 so tudi le ti vračunani; oni iznašajo 1,212.872 gld. Tangenta za Hrvatsko se proračunava, kakor je znano, po povprečnem iznosu zadnjih treh let. Ako je bila tedaj tangenta za Hrvatsko za leta 1890, 1891 in 1892 predeljena z 7,159.702 gld., a le ta tangenta pa za zdaj povišena za 700.000 gld., potem je to najboljši dokaz, da iznašajo javni dohodki Hrvatske najmanje letnih 22 milijonov goldinarjev. Ako se presodi, da dobi Hrvatska za svojo avtonomno upravo v letu 1895 svoto 7,843 640 gld., da odpadejo daljni 4 milijoni na manipulantne troške, ostane vsaj še 10 milijonov goldinarjev, tedaj skoraj polovica vseh njenih dohodkov, katere Hrvatska doprinaša za zajedniške zadeve. Tako ogromno svoto, v razmerju z dohodki, ne plača niti Ogerska niti Cislitvanija za splošne zadeve. Za splošne zadeve plača letos Ogerska 30 milijonov. Prinos Hrvatske zato iznaša 2,400.000 gld. Potem ostane še 8 milijonov za splošne zadeve Ogerske in Hrvatske. Pa vendar bodo Mažari dokazovali, da je Hrvatska pasivna in da oni za njeno vzdržavanje trosijo milijone."
Tako .Hrvatska". A nauk iz vsega tega glasi: Hrvatom naj bo prva zadača, da dobijo financije svoje kraljevine ? svoje roke, še le potem bodo mogli govoriti o samostalnosti.
Politični pregled.
V Lj u bij an i, 19. oktobra.
Driavni proračun se je dosedaj navadno brez pravega prvega branja izročil odseku. Letos so pa Mladočehi zahtevali, da bode tudi prvo branje. Zaradi tega bode letos debata o proračunu v prvem branju. Ta razprava je popolnoma odveč, ker se vladne predloge tako ali tako morajo izročiti odseku. Mladočehi so predlagali debato le zaradi tega, da bodo imeli priliko govoriti. Napadali bodo gotovo hudo vlado, ali vsi ti govori bodo popolnoma brez vsega pomena, ker so popolnoma osamljeni v zbornici. Sicer pa ne bodo govorili, da bi kaj dosegli, tudi ne za to, da bi vrgli vlado, kajti zato vedo, da so mnogo preslabi, da bi kaj tacega dosegli; s tem hočejo samo vplivati na volilce, pri katerih so že zgubili nekaj popularnosti.
Celjska gimnazija. Graška .Tagespost" je seveda tudi malo nervozna, da je vlada postavila v proračun slovensko gimnazijo v Celju. Tolaži se pa s tem, da ta stvar še ni odločena, temveč boj se še le začne. Vsa levica je proti gimnaziji in od nje je vse odvisno. Če bode porabila vse svoje sile, pa bode zmagala. Veliko levičarjev misli, tako v<5 ta list, da ne zadošča, če se glasuje zoper dotično postavko, temveč levičarji morajo izstopiti iz koalicije, ako bi se imela slovenska gimnazija v Celju osnovati. To pa morajo poprej naznaniti vladi. .Tagespost" je prepričana, da zaradi celjske gimnazije bi vlada ne dala razbiti koalicijo in bi rajši to vprašanje odstranila z dnevnega reda.
Bolgarija. Vlada pripravlja novi šolski zakon, ki bode baj& prikrojen prav po potrebah Bolgarije. Zakon, ki se je bil sklenil pod Stambolova vlado, ni nikakor potrebam ugajal, ker je bil preveč prikrojen po zapadnoevropskih razmerah. V njem se je bilo določilo, da je v vseh šolah, tudi v grških, turških in armenskih, učni jezik bolgarščina. To je bilo vzbudilo mej Grki nevoljo in je bilo pripeljalo celo do diptomatičnih težav. Zaradi tega se šolski zakon niti izvel ni. Novi zakon bode pa sestavljen na načelu narodne jednakopravnosti, ugajal bode torej tudi Grkom, Armencem in Turkom, katerih je več v Bolgariji.
Volitve v Belgiji. Poročilo, da v Bruselj u pri volitvi v senat zmagajo liberalci, se ni potrdilo. Izvoljeni so v belgijskem glavnem mestu v senat katoliški senatorji. Kako da bode z ožjo volitvijo za zbornico v Bruselju, je odvisno od pogajanj, ki se vrše mej liberalci in socijalisti. Socijalisti so pripravljeni dati svoje glasove tistim kandidatom, ki obljubijo, da se bodo potegovali za občno volilno pravico za občinske in pokrajinske zastope. Katoliška večina v zbornici je sedaj zagotovljena, naj v Bruselju izpadejo volitve kakor koli. Socijalisti so dosegli večje vspehe, kakor so pričakovali. Zmerno-liberalna stranka je tako rekoč popolnoma uničena. Njina glavna vodji niti v zbornico ne prideta, pa
tudi napredni liberalci niso z razširjeno volilno pravico ničesa pridobili.
Ruski prestolonaslednik se ne vjema z nazori svojega očeta. Mej njima je neko nasprotje, ki je vidno tudi iz tega, da car ni njega naredil za predsednika regentstvu. Neki danski list je izvedel iz Livadi je cel6, da car premišlja, da bi premenil prestolonasledje v prid svojemu tretjemu sinu, šestnajstletnemu Mihaelu. Drugi sin carjev, Jurij, je namreč tako bolan, da njemu ni moč izročiti prestola. Je li kaj resnice na tem, ne vemo. Mogoče je. Zadnje dni se je po časopisih tudi širila novica, da carjevič odlaša poroko s hesensko princesinjo, ker si je izbral v Rusiji drugo nevesto plebejskega rodu in da se rajši odreče prestolu, kakor bi jo pustil. Morda je baš tudi to kaj vzrok, da car misli na spremembo prestolonasledstva.
Slovstvo.
Wolfovega slovensko-nemškega slovarja 14 se-
šitek je izšel ter na straneh 145 do 224 (II. zvezka) prinaša besede .ponatekniti" do .preden".
Matica Hrvatska in Jeronimsko društvo. Po-verjeništvo obeh teh literarnih društev za Ljubljano je prevzel č. g. Ivan Vrhovnik, župnik trnovski. Njemu sem oddal dotične listine, zato p/osim čč. člane, naj se v bodoče zglasujejo pri tem gospodu. __Anton Žlogar, bivši poverjenik.
Dnevne novice.
v Ljubljani, 18. oktobra.
(Volilno gibanje na Notranjskem.) Včeraj je bil hud volilni boj v Cirknici. Volitev se je pričela ob 9. uri dopoludne in še ni bila končana eb 4. uri popoludne. Prišlo je na volišče nenavadno mnogo volilcev od obeh stranij. Kakor .Narod" poroča — mi še nismo dobili nobenega poročila — bili so izvoljeni liberalni volilni možje.
(Osebne vesti.) Kanonik senior tržaškega kated-ralnega kapitelja č. g. Peter Sinčič je imenovan stolnim dekanom ; župnik mestne župne cerkve pri Mariji pomočnici, č. g. Peter Martelanc, pa kanonikom.
(Slovensko gledišče.) Po lepakih, kakor so običajni pri cirkusih naznanila se je občinstvu pred-včeranjem opereta „Mam'zelle (sic I) Nitouche", znana Meilhac-ova igra. No v Slovencih bila je premijera. Ne bodemo se v podrobneje spuščali v kritiko tega delca ; operete ocenjevati bodisi z dramatičnega, bodisi z muzikalnega stališča je močno kočljiva Btvar. Ce povemo, da se je občinstvo smejalo in bilo dobre volje, povedali smo vse, kar se da o tem povedati. Igra bila je na različnih odrih prepovedana iz moralnih uzrokov; kakor so jo predstavljali pri nas, nimamo uzroka jo grajati radi tega, dasi je povsem odobravati ne moremo. Veliko-mestni odnošaji so predmet igri s svojo .pikant-nostjo in galanterijo" — predmet, ki gotovo ne stoji nad površjem vsakdanjesti in njenih posledic.
Tudi meni se je zdelo, da ima jamšček prav. .Zares", rečem popotniku , »zakaj pa misliš, da stanovališče ni daleč?" .Zato, ker je veter potegnil od te strani", mi odgovori, .jaz pa sem začutil, da je zadišalo po dimu; iz tega spozna vsakdo, da je vas blizu." .Ostrmim nad njegovo modrostjo in njegovimi tankimi čuti. Velim jamščeku, naj požene konje. Konji težko stopajo po globokem snegu. Kibitka se tiho giblje, sedaj zava-ževaje na kup snega, sedaj zavračevaje se v jamo in zavaljevaje se sedaj na jedno, sedaj na drugo stran. To je bilo podobno plavanju ladije po burnem morju. Saveljič stoka in se zadeva vsako minuto ob moj bok. Jaz pak spustim dvojno ogrinjalo, se za-vijem v kožuh in zadremljem, ker me mami k spanju žvižg burje in tiho gibanje kibitke.
Moje ječe.
Spisal Silvijo Pellico, prevel —a—.
LIH.
Ob devetih dopoludne peljali so Maroncellija in mene v čoln in v čolnu v mesto. Prišli smo k doževski palači in šli v ječo. Dali so naju v sobo, v kateri je bil malo dnij prej gospod Caporali, ne vem, kam so bili tega djali. Devet ali deset bi-ričev je sedelo tam za stražo, midva pa sva čakala trenutka, da naju ženo na trg. Dolgo sva čakala. Se le opoludne prišel je preiskovalni sodnik ter nama naznanil, da je treba iti. Pristopil je zdravnik ter nama dal vsakemu kozarček cvetu iz poprove mete. Bila sva mu hvaležna, ne toliko
za cvet, kolikor za veliko sočutje, koje nama je kazal dobri starec. Bilje dr. Bosmo. Potem stopil je biriški stotnik naprej ter naju vklenil. Šla sva za njim, biriči z nama.
Grede po krasnih »velikanskih stopnicah« spominjala sva se dožeta Marina Falierija, ki je bil tam dejan ob glavo, potem pa smo stopili v veliko vežo, skozi katero se gre z velikega dvorišča na »mali trg« tu pa smo se obrnili na levo proti laguni. Sredi trga bil je oder, na katerega sva morala iti. Od »velikanskih stopnic« do tega odra stali sti dve vrsti nemških vojakov, skozi katere smo šli.
Ko sva prišla na vrh, pogledala sva krog sebe in opazila velik strah v silni množici ljudstva. Na raznih straneh, bolj proč, bili so postavljeni drugi vojaki. Reklo se nama je, da so tam topovi in prižgane baklje.
Bil pa je to isti trg, na katerem mi je bil septembra meseca 1820. 1. mesec dnij prej, kot so me zaprli, rekel neki berač: »To je kraj nesreče !«
Spomnil sem se tega berača ter mislil: »Bog ve, morda je mej tolikimi gledalci tudi on in mogoče, da me je spoznal?«
Nemški stotnik je nama zakričal, naj se obrneva proti palači in gledava kvišku. Ubogala sva ter videla na altani sodnijsko osobo s papirjem v rokah, bila je sodba. Bral jo je z povzdignenim glasom.
Vladala je grobna tišina do besed: »obsojena na smrt«. Potem pa je nastal splošen šum sočutja. Na to zopetna tišina, da so se slišale še ostale besede. Nov šum se je zaslišal pri besedah: »obsojena v težko ječo, Maroncelli dvajsetih, Pellico petnajstih let«.
Stotnik nama je dal znamenje, da naj od-ideva. Pogledala sva v drugo krog sebe in odšla. Zopet sva prišla na dvorišče, zopet sva šla po »velikanskih stopnicah«, vrnila sva se v sobo, iz katere so bili naju prej odpeljali; odklenili so nama roke, potem pa naju zopet gnali k svetemu Mihaelu.
LIV.
Oni, ki so bili obsojeni pred nama, bili so vže odšli ali v Ljubljano ali pa na Spielberg v spremstvu policijskega komisarja. Sedaj pričakoval se je komisar nazaj, da bi naju odvedel na odločeni kraj.
Mej tem pa sem preganjal čas, pripovedoval sem in poslušal pripovedovanje. Razun tega pa je Maroncelli prebiral meni svoje spise, jaz pa svoje njemu. Necega večera bral sem z okna Ca-novi, Reziji in Armariju »Ester d' Engaddin« prihodnji večer pa »Iginia d' Asti«.
Po noči pa sem besnel ali jokal, spal malo ali pa celo nič.
Želel in ob jednem bal sem se zvedeti, kako so moji stariši sprejeli vest o mojej nesreči.
Inače je dejanje precej zamotano, tu iu tam neverjetno in Flavigny sodi vsekakor v .Th&tre des Varietds". — Igralo se je dobro. Vloga g. Polakove je težka, uprav ta vloga je Bpikantna" iu igralki se je ogibati, da ne postane ali najivna ali pa to, čemur pravi Nemec „derb". Po svoji moči rešila je prav dobro gospodč. Polakova svojo vlogo, bodisi v igri, bodisi v petju. G. Inemannu pa včeranja vloga vsekakor ni prijala, to je bilo razvidno in cele igre; sicer je storil, kar mu je bilo možno. — Dobro igral je svojo vlogo g. Freudenreich. V čemur vidimo pa, da se nismo motili, je to, da g. Aniču prijajo salonske igre. Tu je na svojem mestu ; igral je včeraj izvrstno. Nekako čuden se nam je zdel sinoči g. Perdan ; dasi ni slabo igral, pričakovali bi več od njega. Gospica G. Nigrinova igrala je prav precizno, takisto gospica Slavčeva. Ostale go-spice in gospodje rešili so dobro svoje vloge in bili smo ž njimi povsem zadovoljni. Želeli bi, naj bi se vedno tako igralo, pri igrah, ki veljajo nekaj več, kot pariška opereta „Mam'zell Nitoucbe".
(Darila.) Dne 16. t. m. je bil v Žužemberku ogled goveje živine. Darila so dobili za bike: Ant. Zajec s Potoka 25 gl., J. Dular iz Vavtevasi 15 gl., L Gnidovec iz Ajdovice 10 gld., I. Papež iz Tolčan 10 gld., I. Plut iz Reberc 10 gld., Fr. Gliha 5 gld. Za krave: Fr. Pehani iz Žužemberka 20 gld., Julij Treo iz Malevasi 10 gld., I. Jutraš s Pristave 10 gld. Za telice: M. Žlajpah z Vel. Loke 20 gl., I. Muller iz Trebnjega 10 gld., Julij Treo 10 gld., I. Zoreč iz Žužemberka 10 gld., V. Kramaršič iz Žužemberka 10 gld.
(Nesreča na gorenjski železnici.) Poroča se nam iz Rateč: Dniš 16. septembra t. 1. je ob 6. uri zvečer pastarica posestnika J. H. iz Godešiča pri Skofji Loki gnala iz paše domov dve kravi. Rampa pri železnici je bila že zaprta, ker je bila mašina na potu, kravi sta se pa memo rampe splazili in skočili na železniški tir ravno v tem trenutku, ko je prišla mašina, ki je vozila s hitrostjo nagliča. Obe kravi je mašina pokončala, eno je sunila v stran, drugo je pa kakih 20 metrov plazila pred seboj, dokler ni strojevodja ustavil mašine.
(Cerkvena umetnost.) Za farno cerkev v Lipo g 1 a v u napravil je pasar g. Ivan K r 8 g a r v Ljubljani jako okusno izdelano, srebrno, v ognja pozlačeno, z dragimi kamenčki bogato okrašeno monstranco, ki bo nov kras za lipoglavsko cerkev in nov dokaz goečnosti in radod arnosti g. župnika Marešiča in njegovih župljanov.
(Ogenj) je nastal dne 16. t. m. pri Rožiču pri Sv. Florijauu poleg Šoštanja. Pogorelec je tem huje zadet, ker je v kratkem času že drugič pogorel.
(Nesreča v rudokopu.) V Trbovljah sta se ponesrečila vsled plinovega razpoka dva delavca; 211etni Jan. Korbar iz Litije se je hudo opekel, manj nevarno pa 66lelni Gašpar Golob.
(Umrl) je v Središču 17. t. m. g. Matija Koče var, brat pok. dr. Stef. Kočevarja, v 84. letu.
Nazadnje dobil sem vender le pismo od svojega očeta. Kaka je bila moja bolest, ko sem videl, da se zadnje moje pismo, katero sem mu bil pisal, ni bilo oddalo takoj, ko sem bil vender tega tako prosil preiskovalnega sodnika! Nesrečni oče, ki si je Se vedno domiSljeval, da bom spoznan nekrivim, dobil je nekega dne v milanskem časniku mojo obsodbo! Sam mi je dopovedoval grozni ta slučaj in iz njegovega dopovedovanja spoznal sem, koliko je radi tega trpelo njegovo srce!
O kako sem pri nepopisni ljubezni do njega, do matere in cele rodbine penil se jeze, ker se ni bilo odposlalo pismo takoj! Temu zapoznenju morda ni bila vzrok zloba, a jaz sem sodil tako, mislil sem, da vidim v tem prav pretkano barbarstvo, željo, da bi padel vdarec z vso silo tudi na moje nedolžne sorodnike. Hotel bi bil preliti morje krvi, da bi kaznoval domisljevano brez-srCnost.
Sedaj, ko sodim mirno, ne mislim, da bi bila verjetna taka brezsrčnost. Ono zapoznenje ni imelo gotovo drugod nikjer vzroka, nego v nemarnosti.
Razjarjen, kot sem bil, divjal sem, ko sem slišal, da hote moji tovariši pred svojim odpoto-vanjem za veliko noč okrepčati se s sv. popotnico, čutil sem pač, da tega ne smem storiti v takem stanji, brez volje odpuščati svojim sovražnikom.
(Dalje slčdi )
(Goriške novice.) 41 vikarijatov goriške nad-školije bode povišanih v kratkem v župui|e. — Ravnatelj goriške gimnazije boleha že več Časa, vzlasti odkar mu je ugrabila smrt ljubljeno hi\rko. Prosil in dobil je začasnega odpusta. Namestoval ga bo gospod profesor Simzig. — V Gorici se krade prav marljivo. Ni skoraj tedna, da bi domači listi ne poročali o tatvinah. Ta teden so nameravali okrasti Alfreda grofa Ooroninija. Ni šlo. Pri Mostu so odnesli Leopoldu Brešauu blaga v vrednosti 300 gld. — Porotne obravnave v Gorici pričnejo dne 29. novembra.
(Nova deželna bolnišnica) dobila je pretekle dni vseh šest novih kotlov velicega obsega. Visoki dimnik strojnega poslopja — zavzemal bode visočino cerkvenega zvonika, — bode ravnokar dovršen; dozidati so še: upravno poslopje, mrtvašnica in cerkev, vse ostalo se že snaži in opravlja. Napeljava raznih cevi za centralno kurjavo je v posameznih poslopjih večinoma že izpeljana, le kanali od jednega do druzega poslopja se še izkopavajo. Okrog bolnišnice pride železna ograja na kamenitej podlagi, oziroma zidovje v jednaki višini.
(Zgodnji sneg.) Od Sv. Gregorja, dne 17. t. m.: V torek popoldan je pri nas začelo deževati, kakor da bi se bil oblak odtrgal. Med tem je tudi močno treskalo. Proti večeru pa je začel sneg naletavati tako, da ga je bilo ob 8. uri že 7 prstov visoko. Danes je zemlja pokrita s sneženo odejo. Kmetovalec je zopet prizadet, ker ima še zunaj na polju korenje, repo in zelje. Tudi še stelje niso spravili ljudje. Sneg je tudi močno drevje polomil. Vkljub slabemu vremenu so ljudje vendar zdravi.
(Tombola.) 0. kr. finančno ministerstvo je gasilnemu društvu v Mokronogu dovolilo za prihodnje leto tombolo, katere čisti dohodek je namenjen za gasilno orodje.
(Iz Prage), dne 14. oktobra. Pričenjam z volitvami v Jabloncu, kjer so menili nemški nacijonalci, da jim mestnega krmila nihče vzeti ne more. Vzlic temu, da imajo kot tovarnarji na ljudi velik vpliv, se jim njih namera to pot ni posrečila, propadli so v vseh treh zborih, in mestni očetje so sedaj zgolj zavedni ter odločni Cehi. Vsak si lahko misli, kaka jeza se kuha v nemških srcih; žugajo tudi s re-kurzeaa. — Tukaj se je pričelo prodajati avstralsko meso in morske ribe , a menda bode temu kmalu konec, revnim ljudem namreč diši bolj priprosta hrana kot jegulje in lososi iz severnega morja. — Umrla je gospa Marija Stvblo, soustanovnica tvrtke B. Styblo, koja je znana kot krščansko-katoliška tvrdka. Njen pokojni mož je prejel od sv. Očeta red .pro piis meritis". Danes se slavi v Klecanih odkritje spomenika duhovnika - rodoljuba in znanega pisatelja Vaclava Beneša Trebizskega. Spomenik je 7 m. visok in prava krasota klecanskega trga in okolice. — Naši pleme-nitaši in veleposestniki bodo najbrže napravili kompromis z nemškimi plemiči. To tudi ne more biti drugače, ker zoper nje vedno ščujejo Mladočehi in naprednjaki. Največ mora od njih prestati deželni predsednik grof Thun. Bolj ga napadajo kot samega Riegerja iu Mattuša.
(Iz Brna), dne 13. oktobra. Grofa Egberta Bel-kredija ni več, umrl je za kapjo. Pokojnik je bil vodja katoliškega gibanja na Moravskem, zato je bil pri kat. shodu izvoljen častnim predsednikom, bil je namreč že takrat zbolel. Rojen je bil leta 1816. v Jimramovu, v javno življenje je posegel 1. 1848. Bil je skozi dolgo vrsto let tudi poslanec, a od I. 1891. ni več kandidiral. Bil je plemenitaš skozi in skozi, velik prijatelj kmečkega stanu in zvesti Ceh. Kot tak je hotel, da se odda Velehrad redu, ki bi rabil pri bogoslužbi tudi češčino, kolikor ni latinščina predpisana. Rodbina Belkredijev je laška rodbina, iz Pavije, Marija Terezija je povzdignila 1. 1769 mar-kija Antona v grofovski stan. Ranjkega pripeljejo iz Lišnje Jimramov. V pol. ostravski fari so hoteli socijalisti pokopati umrlo ženo svojega tovariša, naj velja kar hoče, nekoliko po socijalnem obredu. Na krsto so položili venec s krvavo - rudečimi trakovi. Duhovnik se je branil, pogrebni sprevod spremiti, dokler ne bode trak proč. Ko niso hoteli tega storiti, odšel je, pa na pokopališče zopet prišel. Ko so videli socijalisti, da bi i tukaj pogoreli, spravili so trak, in na njih krik „na zdar", odgovorila jim je množica, in posebno žene .na zmor!" — Hodonski župan misli o sebi, da je več kot okrajni glavar. Na vso moč je hotel motiti poduk na češki realki. Ko se mu je od politične strani zagrozilo, je hotel vzlic temu nekaj narediti, in zato je poslal pred poukom policaje nagajat. To se pa vendar ni zgodilo,
ker je prišel v šolo okrajni glavar sam, in g. župan je imel po noči gotovo slabe sanje. — Volitve eo izpadle čuduo. V Brnu je bil izvoljen dr. Wieser; češka stranka se ni volitve udeležila. Pred Wieser-jem je bil poslancem rajni dr. Winterholler. Časopisi niso naznanili tedaj pravega vzroka smrti, pobili so ga. V Mor. Krumlovu iu Ivančicah se bode še jedenkrat volilo. V Ivančicah ima največ upanja v zmago Nemec Runda.
(„Dan sprave".) Poznanski „Postemp" piše: Sredo dne 10. oktobra slavijo židje „dau sprave". Ta dan prosijo Gospoda , da jim odpusti vse krive prisege, obliube, katere storijo prihodnje leto. Take prisege, ki bi jim znale škodovati, naj bodo neveljavne ; jednako je z obljubami. Imenovani list objavlja tudi dotično molitev v židovskem jeziku, ter pristavlja, naj se kristijan Žida varuje. Ne bi škodovalo 1	L. + 38.
(Zdravje v Ljubljani ) Od 7. do 13. oktobra je v Ljubljani bilo 14 živih rojenih in 3 mrtvi. Umrlo jih je pa v tem času 12. 1 je umrl za da-vico. 3 za jetiko, 1 za želodčnim katarom, 3 vsled mrtvouda, 2 vsled starostne oslabelosti, 2 za različnimi. Mej umrlimi so 4 tujci, 5 pa iz zavodov. Zbolel je 1 za ošpicami, 1 za legarjem, 1 za grižo in 3 za vratico.
(Popravek.) Gled^ na notico objavljeno v številki 235. Vašega cenjenega lista pod zaglavjem: .Volitve volilnih mož na Notranjskem", Vas prosim, da jo popravim tako-le: Ni res, da v cirkniškem okraju za liberalno stranko strastno agitujejo Dekle-vovi dacarji, ki baje stoj6 na zelo visoki stopinji izobrazbe. Jaz nimam nobenih dacarjev, torej ne morejo sploh za nobeno stranko agitirati. — Z odličnim spoštovanjem	Josip Dekleva.
(Sneg.) Iz Gorenjske Doline se nam poroča, da je sneg zgodaj pobelil. Od nedelje po noči do pon-deljka zvečer je najprej deževalo, potem pa prav zimsko snežile. A od torka dalje je zopet prav jasno nebo in toplo solnce, ki po dolini kmalu pobere prezgodnjega belega gosta. Vsled neugodnega vremena je bil zadnji pondeljek veliki semenj v Kranjski Gori slabeje obiskan — a kupčija vkljub temu dokaj živahna.
Darovi za dom katoliške družbe.
Za nakup hiše katol. družbe so dalje darovali p. n. gospodje: Janez Rozman, kanonik - župnik v Ljubljani, 25 gld.; Nikolaj Križaj, župnik na Premu, 10 gld.; Jauez Plevanič, župnik v Soteski, 10 gld. — Brezobrestnega posojila sta dala p. n. gospoda: Prof. dr. Franc Lampč, vodja marijaniški, 100 gld.; Martin Derčar, župnik v Preski, 100 gld.
Društva.
(Slovensko planinsko društvo) napravi, kakor je že objavilo, v nedeljo dne 21. t. m. društveni izlet na Kurešček 831 m. Le pri lepem vremenu vrši se izlet. Izletniki zbero se v nedeljo zjutraj do '/t?- ure na Sv. Jakoba trgu in se točno ob 1/»7f. uri z vozovi odpeljejo na Ig. Vožnja za tja in nazaj stane približno 50 kr. Prihod na Ig ob V,8. uri ter takoj odhod na Kurešček po zložni vozni cesti peš. Prihod na Kurešček ob 7,11. uri. Ob 11. uri sv. maša. Po maši ogled'okolice in razgleda, ob 12 uri skupno kosilo v župuijskih prostorih in ob 2. uri odhod iz Kureščka po drugi poti na Ig. Prihod na Ig ob '/»5. uri. Ogled kraja in pokrep-čanje. Ob 6. uri z vozovi v Ljubljano, kamor dospe ob 7. uri. Ako bode vreme lepo, bode ta izlet zelo zanimljiv, ker je razgled raz Kureščeka krasen, pot zelo zložna, cena vožnje nizka ter sploh troški celega izleta jako majhni; razun tega pa Ljubljančanom cela okolica še malo znana. Tedaj, kdor hoče nekaj posebnega v nedeljo viditi, cel dan na svežem zraku bivati in veseli družbi nekoliko ur preživeti, naj se planincem pridruži.
(Društvo .Kmetovalec" v Gotov-1 j a h) priredi dnč 28. t m. v gostilnici g. Hausen-bicblerja v Žalcu malo sadno razstavo in ob enem svoj XV. občni zbor. Dnevni red: I. Razstava. 1. Od 9. ure dopoldne do 4. ure popoldne ogledovanje sadne razstave. — II. Zborovanje 2. Ob 4. uri popoldne otvorjenje zborovanja. 3. Vpisavanje društve-nikov, oziroma vplačevanje društvenine. 4. Govor gosp. Bel^-ta o napravljanju in zboljšanju sadjevca. 5. Okuševanje po gosp. Hausenbichlerju zboljšanega sadjevca. 6. Nasveti. — III. Zabava. — Vstop k razstavi in zborovanju vsakemu prost. Prijatelje sadjereje k prav mnogobroji udeležbi nnjprijazneje vabi	odbor.
Opomba. 1. P. n. sadjerejci se uljudno vabijo, da razstavijo sveže, suho ali drugače pridelano sadje, orodje in druge pripomočke, potrebne sadje-rejcu. 2. Namen razstave ni tekmovanje po darilih, ampak spoznavanje tistih sadnih vrst in priprav, katere se smejo v razširitev priporočati. 2. Oglasila k
razstavi naj se pošljejo do 25. t. m., sadje in druga razstavila pa vsaj do 27. t. in. gospodu učitelju A. P e t r i č e k - u v Žalcu, kateri podaje tudi vsa druga pojasnila.
(Vabilo k zabavnemu večeru,) katerega priredi „Slovensko bralno društvo" v Skofji Loki v svojih prostorih dne 21. oktobra t. I. — Začetek ob 7. uri zvečer. — K obilnej udeležbi vabi najuljudneje	odbor.
Telegrami.
Občna volilna pravioa.
Dunaj, 19. oktobra. Ministerski predsednik Windischgriitz je danes v zbornici poslancev izjavil: Vlada se popolnoma zaveda naloge, katero je prevzela s izjavo dne 23. novembra 1893, da izvede volilno reformo v razširjenje volilne pravice. Te stvari ni nikakor izpustila izpred oči, temveč se je zopet začela pogajati, da se doseže kako sporazumljenje s koaliranimi strankami in se bodo ta pripravljalna posvetovanja z vso resnostjo nadaljevala. Vlada si bode neprestano prizadevala, da ta prizadevanja pripeljejo k dobremu vspehu, da bode mogoče še v tej postavodajni dobi predložiti vis. zbor. primeren načrt zakona v posvetovanje in sklepanje. Glede na utemeljevanje Pernestorferjevega predloga mora odločno oporekati temu, da bi se bili poslali oblastvenim organom zastran včerajšnje demonstracije kaki ukazi, kateri bi se opirali na kaj tacega, kar gospod Pernestorfer imenuje postranski nameni. Gospod poslanec Pernerstorfer je govoril o bivših in o nameravanih demonstracijah. Dovolite mi, da izpolnim vestno dolžnost, dolžnost, ki mislim, da jo imam, da s tega mesta izrekam svarilo, resno in izrecno svarilo tistim, ki kaj nameravajo, kajti slabo bodo naleteli, kateri bi uboge, delujoče ljudske sloje nagovarjali k nezakonitostim. Organi državne avtoritete bodo, kakor je njih dolžnost, ohranili javni red in varnost, se bodo z vso odločnostjo uprli kakim nezakonitostim in izgredom in bodo mirne državljane vspešno varovali. Naposled mislim, da nikjer ni dvoma o tem, da zakonodaja ne potrebuje argumentov s ceste.
Dunaj, 19. oktobra. Shod delavcev v Sofijski dvorani je včeraj sklenil, začeti velik štrajk v prid občne volilne pravice. Delavci so hoteli v veliki množici pred parlament, pa jih je mej potom ustavila policija, ki je rabila orožje, Več ljudij so zaprli. Neki stražnik je ranjen z nožem. Ob tri četrt na 11. uro bil je popolen mir.
Vojska mej Kitajci in Japonoi.
Tientsin, 18. oktobra. Japonski listi pišejo, da je vojna zvijača govorica, da se odpošlje jeden voj iz Hiroshime, ker je to nemogoče vsled stanja japonskega brodovja.
Tientsin, 19. oktobra. Po poročilih iz Arthura so Japonci ostavili Thorton-Haven in odšli v Taitong, kateri utrjujejo. Govori se, da so na severu reke Jalu bili boji mej Japonci in Kitajci.
San Francisko, 17. oktobra. Parnik Gaelic je odšel s 750.000 dolarji srebra za plačo kitajskim vojakom. Japoncem je pa peljal konserv.
Budimpešta, 18. oktobra. Pri današnjih občnih avdijencah so bili vsprejeti nadškof Csaksa, grof Aleksander Karolyi, Kolo-man Szell, podraaršal Bariassy, korni poveljnik Lobkovitz in poslanik Welsersheimb.
Budimpeita, 19. oktobra. Zbornica poslancev je z veliko večino vsprejela predlog Wekerlov, da se načrt zakona o svobodilem bogoslužju v prvotni obliki vrne zopet gospodski zbornici v obravnavo.
Berolin, 19. oktobra. Kolonijalni svet je sklenil, do preselitev v afriške nemške naselbine ni smatrati za izselitev. Nemci v Ka-merunu tudi ondu lahko oprilvijo svojo vojaško dolžnost.
Berolin, 19. oktobra. Cesar je podelil srbskemu kralju red Črnega orla.
Darmstadt, 19. oktobra. Princesinja Alice odpotuje preko Berolina in Varšave v Livadijo. Spremlja jo princesinja Batenberška v Varšavo, kjer se snide princesinja z rusko gospodo.
Rim, 19. oktobra. Papež je danes vsprejel sirskega patrijarh a. Kdaj se začno posvetovanja patrijarhov še ni določeno.
Peterburg, 19. oktobra. Zdravje ruskega carja se je znatno shujšalo. Občna in srčna slabost sta se povekšali.
Peterburg, 19. oktobra. „Pravitelj-stvenij Vjestnik" piše, da je nevesta prestolonaslednika princesinja Alice se že precej priučila ruščine. Do srede oktobra je princesinja se pečala z zgodovino, veronaukom in liturgiko pravoslavne cerkve. Te nauke je vspešno izvršila. Njen učitelj protopresbi-ter Janišev pojde v Livadijo, da prevzame službo veroučitelja carskih otrok.
Peterburg, 19. oktobra. Profesor Mer-šejevski, specijalist za -bolezni na živcih, je poklican odpotoval k carju v Livadijo.
Tovarna za svileno blago G. Henneberg
(c. in kr. dvorni založnik) v Carihu (Ziirich) r&zposilja np-ravnost zasebnikom, Srno, belo in barvasto svileno blago od 45 kr. do gld. 11*65 meter, — gladko, progasto, karirano, vzorčasto, damasti itd. (kacih 240 različnih baž in 2000 različnih barv, desinov itd) voznine in carine prosto. Vzorci obratno. — Pisma veljajo 10 kr. in postna karta 5 kr. v Švico.	9 (1 19—15)
Umrli so:
V bolnišnici:
16.	oktobra. Marija Bizjak, delavka, 30 let, jetika.
17.	oktobra. Marija Kastelic, gostija, 76 let, marasmus
senilis.
Tujci.
17. oktobra.
Pri Slonu: \Veiss, Hanslik, Giinther, Strasse, Lustig z Dunaja. — Reisner iz Gradca. — Neumann iz Budimpešte.
—	Waselka, Neumann, Pessi z Reke. — Preisler iz Jablonca.
—	Dogheri, Perutz iz Trsta. — Schadinger iz Kočevja. — Plerin iz Kamnika. — Graf iz Brna. — Neumann iz Siska.
—	Jeloscbek iz Ilirske Bistrice. — Vieten iz Postojinc.
Pri Maliču: Hoffmann, Pelle, Klein, Piesen, Richner, Hostnig, Berik z Dunaja. Elsner iz Lipsije. — Gustia iz Novega Mesta. — Krone iz Prage. — Jaklič, Stalzer iz Kočevja.
—	Egersdorfer iz Celja. — Polak in Anton iz Gradca. — Schwarz, Klinger, Batistella, Dinkelspis iz Trsta. — Miklavčič od Sv. Križa. — Polic i Reke. — dr. Toubric iz Gorice. — Lončar iz Postojine. — Kroll iz Beljaka.
Vremensko »porodilo.
d <3	Cas	Stanje		Veter	Vreme	i» Ss 1*1 s * m a
opazovanja		»•komer* r mm	toplomera po Celzija			
18	7. u. zjut. 2. a. pop. 9. a. zveč.	7354 733-3 739 8	1-4 90 7-8	brezv. sl. zapad n	megla oblačno dež	1710 dež
8rednja temperatura 6-1', za 5-0° pod normalom.
Eksekutivne dražbe.
Jan. Bonče-ta iz črnega Vrha zemljišče (870 gld.) dne 27. okt. in 27. nov. Idriji.
Mart. Obermana iz Vidošič posestvo (35 gld.) dni 7. nov. (druga) v Metliki.
Ant. Skrajnarja iz Ambrusa zemljišče (1565 gld.) dne 30. okt. in 27. nov. v Žužemberku.
Mart. Črnuglja iz Gabrovca posestvo (817 gld) dni
7.	nov. v Metliki.
Jan. Burje iz Nevelj zemljišče (180 gld.) dne 6. nov. in 7. dec. v Kamniku.
Ant. Cente z Golega posestvo (7225 gld.) dni 3. nov. in 5. dec. v Ljubljani.
Ant. S e 1 e s a iz Bitinj posestvo (2418 gld.) dni 2. nov. in 3. dec. v Ilir. Bistrici.
Maksa in Roze Vršeč iz Ljubljane (dolg 2000 kroa pri Savinjski posojilnici v Žalcu) hišna oprava (416 gld. 80 kr.) dne 29. okt. in 12. nov. v Ljubljani.
Jan. Komljanca iz Bučke zemljišča (4070 gld.) dni 3. nov. in 5. dec. na Krškem.
Fil. Plešnerja iz Zadloga zemljišče (3939 gld. 20 kr.) dne 3. nov. in 3. dec. v Idriji.
Ant. Sku biča iz Zubrače zemljišče (2174 gld.) dni
8.	nov. in 6. dec. v Zatičini.
Andr. M i 1 a v c a iz Jakovca zemljišča (12.302 gld.) dni
1.	decembra v Logatcu.
Pr. G r u m a iz Skrilja (terjatev 300 gld.) posestvo (1825 gld.) dne 31. oktobra v Ljubljani.
Pr. Otoničarja iz Begunj zemljišča (9170 gld.) dni
2.	nov. in 3. dec. v Cirknici.
Iv. Travna iz Vižmarjev (terjatev 112 gld. 68 kr.) posestvo (4119 gld.) dne 17. nov. in 19. dec. v Ljubljani.
Karola Smerčana iz Cerknice (terjatev 900 gld.) posestvo (2082 gld.) dnč 12. nov. in 13. dec. v Cerknici.
Ant. Erkarja z Brega posestva (1425 gld.) dne 19. nov., in 17. dec. v Kranju.
Velik harmonij
amerikanskega sistema z 11 spremeni, s crescendo in decrescendo za noge, pripraven za manjšo župno cerkev, ki je stal pred 5 leti čez 400 gid., se iz zapuščine rajn. g. A. Trepala, duhovnika, prod& za 250 gld.
Oglasila in naročila naj se pošiljajo Janezu Kogovšek-u, cerkveniku in orgljavcu v Rovte pri Logatcu. Kranjsko.	541 3-3
~V zaiog*i
Kleinmayr - B ambergovi v Ljubljani
je ravnokar izšla:
P B A T I K A
za navadno leto 1895.
Vsebina je pomnožena in z ilustracijami okrašena. Dobi se pri zalagateljih in v vseh galanterijskih __en-gros prodajalnicah. tSK
Dunajska borz
a.
Dni 19. oktobra.
Skupni državni dolg v notah .... Skupni državni dolg v srebru ....
Avstrijska zlata renta 4 %.....
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron
Ogerska zlata renta 4%......
Ogerska kronska renta 4$, 200 kron . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld.
Kreditne delnice, 160 gld.....
London vista..........
Nemški drž. bankovci za 100 m.nem. drž. ve
20 mark...........
20 frankov (napoleondor).....
Italijanski bankovci.......
C. kr. cekini..........
99 gld. - kr.
. 99	»	n
. 123		65 „
. 98		
. 121		70 „
. 96		65 „
. 1025	n	n
. 369		75 „
. 124		25 „
j. 60		97'/,„
		20 „
9		90 „
		35 „
	n	89 „
Dni 18. oktobra.
4 % državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4%, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke b% . . . . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta.......
4% kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banko4% Prijoritetne obveznice državne železnice . . „	„ južne železnice 3% .
„	„ južne železnice 5% .
„	„ dolenjskih železnic 4 %
148 gld.	—	kr.
158 „	50	
197 „	50	
97 „	40	
144 „	50	
127 „	75	
107 „	60	n
n 67 „	50	n
98 „	60	
220 „	—	
164 „	15	
129 „	75	
98 „	50	rt
Kreditne srečke, 100 gld........195	gld.	75 krv
srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	140	„	— „
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	17
Rudolfove srečke, 10 gld.......23
Salmove srečke, 40 gld.......69
St. Genois srečke, 40 gld.......72
Waldsteinove srečke, 20 gld......60
Ljubljanske srečke.........24	„	75
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. .	168	„	25
Akcije Ferdinandove sev.železn., 1000 gl.st.v. 3370	„	— „
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . .	494	„	•— „
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	104	B	50 „
Dunajskih lokal, železnic delniška družba .	73	„	- „
Montanska družba avstr. plan.....83	„	20 „
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	173	„	— „
Papirnih rubljev 100 ................133	n	27l/,„
80 50 50

Kaknp ln prodaja vsakovrstnih driavnih papirjev, srečk, denarjev itd.
Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitk*. K u I a n t n a izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„1K EBCU
WollzeilB it. 10 Dunaj, Miriahilferstrasss 74 B.
€6
Pojasnila v vseh gospodarskih in flnaninih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh ipekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti 11 a 1 o i o n i H glavnic.