XI. Iitnik. i— Izhaja vs.iki či-..i'-k o'j 11. uti dop> lil K'. Rokopisi sc ne vračajo. ‘Mrankovana pisma sc nc sprejemajo. Cena listu znaSa za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni. Za m a n ) premožne za celo leto 3 krone, za pol leta K P5C Za Nemčijo je ccna listu 5 K, za druge dežele izven Avstrije 6 K. Rokopise sprejema uredništvo v Oorici, dvorišče sv. Hilarija Slev. 7 V Gorici, dne 17. rfecombra 1D0H. lovensKo ljudstvo v list Za ,, verodomdfsa^J^ v:r‘W—wi—■» IT. 51. Številk«. Naročnino in nv /n.iml.i s p i c j c m a upravniStvo v Clorici, SemcniSka ulica 5. 16 Posamezne številke se prodajajo v tolia karnali v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kaliSču nasproti mestnemu vrtu in na Korenjskem bregu (Riva Corno) 5t. 14 po 8 vin. Oglasi in poslanice se računijo po petll vrstah, in sicei: če se tiska enkrat 14 vin., dvakiat 12 vin., trikrat 10 vin. Večkrat po pogodbi Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Bajt t Gorici. Tiska »Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič) v Gorici. Izredni občni zbor „Slov. katoliškega političnega in gos|io-darskega društva za kobariški okraj". (Konec.) G. Ivan Leben preide k drugi točki svojega govora in govori o — vojaštvu. Kakor drugje, tako tudi pri vojakih Slovenec ne more shajati s svojim jezikom. Koliko truda in muke za slovenskega fanta, ko pride k vojakom — pa vse nemško. Večina oficirjev niti ne razume slovenščine. Pri kranjskem 17. polku, kjer služijo skoro sami slovenski fantje, je 110 oficirjev, pa samo 28 jih govori slovensko, in še nekaterih teh lomijo slovenščino za silo, 87 oficirjev pa ne zna nič slovenskega. Kako govore z našimi fanti, koliko morajo ti prestati, predno razumejo komando in česar jim je treba I Pri našem regimentu bo gotovo še Blabše. In vendar je veliko Slovencev oficirjev! A ti se nastavljajo pri polkih v tujini. Zares žalostno! Vsak vojak se v dveh letih zadostno navadi vsega, česar mu je treba. Odpravi naj se zato triletna vojaška služba in upelje naj se dvoletna. Koliko bi bilo pomagano našim ljudem, če bi se njih fantje že po končanem drugem letu vrnili domov! Tudi je hudo za naše ljudstvo, da se fantje in možje kličejo k orožnim vajam, ko je ravno največ dela doma. Doma pa manjka delavcev! Mnogo posestvo trpi pri tem, orožne vaje ob času največjega dela so hud udarec za premnogo domačijo! Zato stavi govornik naslednjo resolucijo : Udje „Slov. katoliškega političnega in gospodarskega društva v Kobaridu11, zbrani na izrednem občnem zboru, izrekajo upravičeno prošnjo in željo : 1. da se slovenski oficirji premestijo k slovenskim polkom; 2. da se čim prej uvede dvoletna vojaška služba ; 3. da se LISTEK. (Črtica.) To je bilo slednji večer. Vselej ko je napasla svojo kravico, pa je stopila tja do male cerkvice, tiho se približala oltarju in djala nanj šopek rož, katere je nabrala na pašnji. Poličarjeva Malka je bila še otrok, šest let ji je bilo, a njena mladost ni bila lepa. Beda in glad, bolest in strah, zarisali so že zgodaj svoje sledove v njeno lepo, upadlo obličje. Tr-\ pela je Malka, a njena duša je bila še vodno ona priprosta duša, ki Ijabi življenje in je srečna. Njeno edino opravilo je bilo to, da je morala pasti edino kra- 1 vico, katera je ostala Poličarjovim od nekdanjega blagostanja. Vselej ni bilo tako, a kar Malka pomni, vselej beda in žalost . . . Srečni in bogati so bili Poličarjevi, da nikdo izmed vaščanov tako. Poličar sam, priden, delaven, njegova žena Ivanka čvrsta, blaga, dobra. Vedeli niso tega le vaščani, vedel je to slednji ubožec, ki je kedaj potrkal pri Poličarjevih. Bogato obdarovan ie odšel, blagruje dobro srce gospodinjino. Malo dete, katero sla imela , Poličarjeva, osrečilo ja je ie bolj. Zdelo ob času košnje vojaki puste domov na dopust, da pomagr.jo doma pri delu, in da se v istem času nadomestnih re-servistov ne kliče k vojaškim vajam. (Sprejeto z odobravanjem enoglasno.) Velika krivica in sramota je za naSe kraje, pravi govornik dalje, da imamo v naših slovenskih krajih nemško-slo-venske krajevne napise. Zakaj bi ne stal slovenski napis povsod na prvem mestu? Koliko je pa pri nas Nemcev?! Nič! In tujci, ki gledajo naše napise, si morajo misliti, da biva tod nemški živelj To je žaljivo za nas in krivično! * Zato predlaga sledečo resolucijo: Udje „Slov. kat. političnega in gospodarskega društva za kob. okraj“, zbrani na izrednem občnem zboru v Kobaridu, odločno protestirajo proti nemško-slovenskim krajevnim napisom in zahtevajo, da se ti čim prej odpravijo in nadomestijo s samo slovenskim ali k večjemu s slovensko-nemškimi napisi. (Sprejeto enoglasno.) Govornik preide na razmere naše goriške politike. V zadnjem času se je na Goriškem začelo nekaj mešati. Član kluba kat. narodne stranke, poslanec Jakončič, hodi na shode z liberalnimi poslanci. Kako to? Ali nima Jakončič svojih tovarišev, kat. nar. poslancev, katerih je 7, liberalcev pa le 3. Šel je Jakončič z dr. Treotom na shod v Neblje in z dr. Tumo na shod k Rebku. In še več? On kot katoliško-narodni poslanec je molčal (vsaj iz poročila v listih je to razvidno), ko je dr. Tuma zabavljal čez kat. narodne poslance, čez kat. stranko, ko je grdil duhovščino in se na shodu norčeval iz molitve. (Govornik čita tozadevno poročilo v „Prim. Listu11). To nikakor ne gre. Zato, ker zahtevamo načelne odločnosti v politiki, stavi govornik naslednje vprašanje na klub slovenskih katoliško-narodnih poslancev v Gorici: Udje „Slov. kat. političnega in go- se ti je, da sta podvojila moči, da se trudita edino samo za malo dete. Malka je bila Poličarjevih največja sreča . . . Toda, prišlo je drugače. Slaba letina, živinska bolezen, bolezen v hiši je ugonobila v ^enem letu polovico premoženja Poličarjevega. Ivanka, katera se je bila nevarno prehladila, prebolela je sicer bolezen, a bila je šibka, tako, da na delo niti misliti ni mogla. Poličar je delal za dva. Videl je, da pojde nizdol z gospodarstvom, ako ne podvoji močij, zato pa ni miroval od jutra do večera. Zastonj, dan za dnevom je uvideval, da ne gre, ne more iti kot prej. V srcu se mu je budila neka nizka strast do žene, češ, „ozdravi in delaj, saj vidiš, da sam ne morem !“ A v hipu bi se zastidil svojih misli, pa branil ženi, kadar bi prijela za kako delo. „Umrjemo ne‘‘, vtegnil je večkrat reči, a njegovo upadio obličje, njegov upogujen život je pričal, da presega delo njegovo moč. S poslednjimi silami se je boril, a slednjič premagin obupal. Kaj vse je čutila Ivanka, kdo ve? Kaj vse je polnilo njeno srce, ko je zrla moža izmučenega se vračali z dela, neveselega lica. Zato pa jo toli bolj pre-srčno molila, a zdelo se ji je, da tudi molitev ne pomaga. Poličar pa se je spremenil čez noč. spodarskega društva za kob. okrftj“, zbrani na izrednem občnem zboru v Kobaridu, vprašajo klub slov. kat. narodnih poslancev v Gjrici: 1. ali odobrava postopajo svojega člana, poslanca Jakončiča, na shodu pri Rebku? 2. ako tega ne odobrava, kaj misli storiti, da se kaj takega ne bo več ponavljalo? Društveniki pritrjujejo temu predlogu enoglasno. G. Ivan Leben nadaljuje: V naših resnih časih je posebno potroba, da se vsikdar pokažemo kot odločni katoličani in to toliko bolj, ko vodi liberalna stranka k — odpadu od krščanstva. To so liberalci na Kranjskem zadnje dni jasno izpovedali. „Slovenski Narod11 je zadnje dni novembra prinesel črno na belem, da je treba odpasti od krščanstva. To je jasna in za nas važna izjava. A ta izjava kaže tudi, kako hinavska je vsa liberalna politika. Iv. Hribar je še pred kratkem trdil, da hodi k spovedi, dr. Tavčar je še pred zadnjimi deželnozborskimi volitvami na Kranjskem zatrjeval kmetom na shodih, da je dober kristjan, a zdaj poživlja njegovo glasilo „Slov. Narod" k odpada od krščanstva. Dr. Tuma je na svojem zadnjem shodu v Kobaridu pred tremi leti zatrjeval, da je tadi on dober kristjan in da se v njegovi družini moli rožni venec. Na shodu pri Rebku pa se je zdaj norčeval iz molitve. Taki so liberalci, taka je njih hi-navčina! Ali naj gre naše ljudstvo za takimi ljudmi? Ali smo še Slovani, še kristjani?! Ali ne zasluži tako postopanje liberalnih poslancev skrajne obsodbe? (Zborovalci pritrjujejo z ogorčenjem.) Prav tedaj! Odločni bodimo vsikdar, odločni Slovenci in odločni katoličani! Živela katoliška odločnost! Gromoviti „živio“-kIici zbranih zborovalcev so bili govorniku dokaz, da je vsem govoril iz srca. Navzoči gospodje čestitajo govorniku. Začel je puščati delo, po cel popoludne je ostajal z doma, zvečer pozno se vračal nenavadno potrt, žalosten, ubit. Nekega večera pa je vzdrgetaia Ivanka, videč, da je mož pil. Nov strah se je polastil njene duše, najgroznejše prizore ji je slikala bodočnost. Pustila je moža pri miru, a ko je začel redno prihajati pijan domov, zaklinjala ga je, naj pusti to, naj ne pogubi do cela sebe, njo in deteta. Poličar jo je ubogal, a znova obupaval in pil in dušil nemir in bojazen svoje razdejane duše. Premoženje Poličarjevo pa je usihalo, ginevalo od dne do dne. Njiva za njivo se je trgala, krava za kravo romala iz hleva, Poličar pa je pil. Prevzela ga je bila strast, da je postal popolnoma gluh navzlic vsem prošnjam žene. Ena sama misel je zavladala v njegovi glavi, da je vse zaman, prej ali slej, to mu je bilo vseeno, samo to je vedel, da se boji bodočnosti, zato pa je pil in padel brezčuten bolj in bolj pogubi v roke. Ivanka je trpela grozno. Bolna, šibka, da je jedva hodila po biii, začela je delati z vsemi močmi. Ne, ona ni obupala, ona ni Brnela obupati. Vselej, ko se je ozrla na Malko, zadrhtelo je njeno srce divje boli: „l)ete moje, kaj bo iz tebe!1* In zvečer plakala je črez polnoč Ker je bil čas potekel in se ni nihče več oglasil-$aje g. predsednik nato zaključil shq^.,s trikratnimi „živio“-klici na presvitlega cesarja in na sv. Očeta papeža. In oduševljeni so so razšli vrli možje na svoje domove! Našim obrtnikom. V Gorici se je osnoval zavod, kateremu je namen pospeševati koristi in napredek takozvane male obrti. Taki zavodi obstojč v drugih kronovinah že dlje časa; a južne dežele prišle so šele sedaj na vrsto. Vlada je nameravala osnovati jeden sam tak zavod za vse Primorje in Dalmacijo v Trstu; toda prizadavanju merodajnih činiteljev trgovske zbornice in drugih zastopov, posrečilo se je sprijazniti vlado z idejo, da se ustanovi za našo kronovino posebej tak zavod. V pokritje stroškov, ki so z namero takih institucij v tesni zvezi, prispevajo vlada, dežela, trgovska zbornica in go-riško mesto. Vsi ti činitelji imajo tudi svoje zastopnike v varašlvu, kateremu je naloga po možnosti pospeševati in podpirati obrtnijo v naši deželi. Deželni odbor pošilja v ta zavod štiri odposlance, dva odbornika in dva obrtnika ali trgovca. Za sedaj sta slovenska odposlanca deželnega odbora odbornik B er buč in lokavški župan Vi d m a r. Varnštvo tsga ravoda imelo je do sedaj že dve seji. Prva je bila namenjena večinoma osnovnim formalnostim. V tej seji izvršila se je volitev predsednika in podpredsednika; kot taka sta bila izvoljena poslanec H o 1 z e r in in-žener B a 11 i s t i g. Pri tej priliki je narisal sekcijski načelnik Exner v velikih potezah namen in pomen zavoda ter označil nalogo, katero bode moral rešiti. V drugi seji v dan 24. novembra preciziral je predsednik društveni program za I. 1904. Spominjal se je najprej pokojnega večletnega podpredsednika in ob postelji svoje hčerke, roseč jo z pekočimi Bolzami. Malka je umela mater ; s prečudno naglostjo razvil se ji je razum, tako da je popolnoma pojmila žalost materino. Vedela je, kaj je vzrok materini bolesti, a znala si ni drugače pomagati, kakor da je plakala z materjo. Nekega dne pa je stopila pred očeta in rekla: „Oče, vi ne smete piti, mamica zadosti joče radi vas!u Poličar seje zdramil. Čutil je, da je padel. No, bil je pregloboko, ni mu bilo več mogoče nazaj. Poličar je pil naprej. Malka ni več prosila očeta, naj pusti pitje, neka bolest se je vcelila v njeno mlado dušo. Molila je toliko bolj za očeta, za mamico. Ko je poganjala revno kravico zvečer na pašo, pa je hitela nabirati cvetk, pa jih nosila v malo kapelico in prosila Marijo, naj ji vrne očeta. „Nikog«r še ni nikdar zapustila, ču!a bo tudi mete11, mislila je in prosila in molila z vso otroško vdanostjo. Bilo je po leti. Visoko gori nad skalovjem tik nad cesto razcvelo so bile one lepe razkošne lilije. Bile so velike in rdeče, Malka ni še nikdar takih videla. „Teh bo vesela, ten, potem me gotovo usliši*4, mislila si je, pa oprezno plezala in polzela po kamenju. A bile so visoko gori v steni, in Malk« bivšega dež. poslanca Mighetti-ja, ki ai je pridobil za ustanovitev tega, za na3o kronovino prevažnega zavoda, mnogo zaslug; poročal je potem 0BV0jem sprejemu v ministerstvu, kjer se je mudil in posvetoval o začetni izvršitvi vatne in težavne naloge, ki je zavoda dana. Pripomnil je, da si je ogledal mimogredč sorodni zavod v Gradcu, da bi izkoristil in uporabil tudi za našo deželo tamošnje uspehe, ter nadaljeval: Naloga, katero imamo rešiti, ni labka. Na Štirskem n. pr. so pogoji za vspešno delovanje takega zavoda ugodnejši nego pri nas. Tam pospešuje delo toliko večja ljudska izobrazba, kakor tadi druge že obstoječe uredbe, katerih pri nas nimamo. Tam so srečni, da so dobili vodjo, ki živi le svojemu poklica in je duša vse institucije. In ravno od dobrega ravnatelja je odvisen vspeh zavoda. Takega pa ni za naše kraje in razmere lahko dobiti, zato je bolje, da smo začasno brez njega, nego da bi se prehiteli v izvolitvi ter sprejeli človeka, ki ne bi zadoščal vsem zahtevam našega zavoda. Opomniti je, da je obrtnija pri nas šele v povojih, skrbeti moramo za njen razvoj in za ustanovitev novih obrtnij. Predsednik poadarja, da nimamo ne zadostnega števila šol, ne muzejev in sličnih naprav za obrtni poak. Tadi organizacija posameznih obrtnih strok je pomanjkljiva. Vse to povzročuje pa, da naletimo taintam na nevednost, kije potem temelj indiferentizma in brezbrižnosti za moderni napredek na tem polju. Če zahtevajo pa že vse te pomanjkljivosti previdnega in neumornega delovanja za povzdigo naše obrtnije, naletimo na dragi strani pa še na druge težkoče, namreč na pičlost denarnih sredstev, ki so nam na razpolago. V prvi vrsti moramo obračati svojo pozornost obrtnijam in obrtnijskim podjetjem z lesovino, ki se je začela lepo razvijati in je za našo kronovino velike važnosti. Potem nam bode skrbeti za obrtnike, ki oddajajo svoje izdelke neposredno strankam, za čevljarje, krojače itd. In tako moramo skrbeti za kovinsko, kovaško, kotlarBko, kleparsko obrt itd. Posebne pozornosti potrebuje tudi stav-binstvo, tkalstvo in obrtnija za pohištvo. Z ozirom na potrebe in hitro pomoč stavim — tako poudarja predsednik — za prihodnje leto sledeče predloge: 1. da se avede tekom leta spopolnit-veni tečaj za mizarje v Gorici; 2. da se spoji s tem tečajem razstava mizarskih in drugih izdelkov, katere dobi zavod na posodo iz c. kr. avstrijskega muzeja na Dunaju; 3. da se podpira navoustanovljena mizarska zadruga v Gorici; 4. da se avede spopolnitveni tečaj za mizarstvo tudi v Korminu, ter se tudi tam osnaje zadruga posebna ; 6. -la se ustanovi poseben tečaj v Gorici za mokrino, pokostenje in uglaje-vanje lesa, ki bi se moral smatrati le kot začetni tečaj umetnemu mizarstvu, b čigar pomočjo bi se imelo uvesti v deželi izdelovanje najmodernejših mizarskih izdelkov; 6. da se napravi v Tržiču spopolnit-veni tečaj za krojače; se jo vstrašila, ko je gledala na cesto doli. Ko bi padla — uh . . A bile so te lilije tako lepe in ako jih donese, jo Marija gotovo usliši. Plaho je polzela k ro žam. Dosegla jih je in z duhtečim srcem jih trgala. Do zadnje, vse je potrgala, ne še eno vidi tik ob robu ... S ceste sem se je začul presunljiv vik, kravica se je pasla mirno doli ob cesti. Malka je odskočila; iz pod njenih nog pa se je vsipalo kamenje in zemlja na cesto, v trenutku, ko se je vspela, zahreščala je trava in griva in kamenje in se vsulo navzdol . . . PoliČar je pridivjal po cesti. Videl je od daleč kamenje sipati se na cesto in kriknil. Prepozno. Med kamenjem in travo in lilijami, ležala je njegova Malka bleda, pobita. Iz ust ji je vrela kri. Po-ličar je zgrabii dete. Zob mu je škrtal ob zob; Malka je odprla za hip oči, nasmehnila se pa šepnila: ^Mariji ... lilije ... za vas !“ V rokah nesrečnega očeta je ležal lep, prezgodaj zamorjen cvet . . . Devica nebeška pa je čala prošnjo otroka. PoliČar se je zavedel in poatal drug. Godi se mu dobro, le onega malega angeljti pogreša, onega angelja, ki moli za roditelje tam gori pri Oni, ki ni še nikogar zapustila . . . 7. da se iBtotako ustanovi tak tečaj v Sežani, ako bodo okoliščine to dopuščale; 8. da se prouči razmere čevljarske obrti v Mirnu ter Be ji priskrbi širji izvozni delokrog ; 9. ravno tako da se priskrbi pleteni-ški obrti v Foljanu širji izvozni delokrog; 10. da se uvedeta dva tečaja za obrtno knjigovodstvo (jedon tudi slovenski); 11. da se priredi razstava začetnih del od vajencev pod nadzorstvom gospodarjev in mojstrov. Predsednik naglaša še, da bode treba stopiti v dotiko z varuštvom obrtne nadaljevalne šole, se nadeja, da bode mogoče odpreti že s prihodnjim mese-com oktobrom tozadevno bralnico v društvenih prostorih ter misli, da na ta način izpolni varuštvo vsaj za prvi težavni začetek svojo nalogo. Iz tega načrta razvidijo lahko naši , obrtniki, v kateri smeri misli razvijati zavod svoje delovanje in na kak način pospeševati koristi in napredek male obrtnije. Nado gojimo, da se bode varaštvo z isto iskrenostjo oziralo na potrebe slovenskih obrtnikov kakor italijanskih. A našim obrtnikom polagamo na srce, da se ganejo, da objavijo bodisi pred-sedništvu ali slovenskima zastopnikoma svoje težnje in želje, ki se bodo gotovo po možnosti denarnih sredstev v poštev jemale. Iz dežele neverjetnostij. Iz Celovca pišejo „Slovencu“: Vladni mlini meljejo počasi, ali pa morda sploh ne. Dr. Kdrber je sicer zagotavljal, da koroškim Slovencem od njihovih starih pravic ne mara ničesar vzeti in je celo obljubil, da bo dal naše jezikovne odnošaje preiskati, toda rop se nahaja še vedno v poseati naših narodnih nasprotnikov in g. dr. Kdrber ni menda še nič storil, da bi ga jim iztrgal iz njihovih grabežljivih krempljev in nam vrnil stare pravice. Vsaj dva slučaja iz najzadnjega časa kažeta na to. Dne 3. t. m. bila je v Velikovca kazenska razprava. Tožnik, toženka, vse priče bili so Slovenci; sodnik in zapisnikar znata Blovenski; tožnika je zastopal dr. Brejc, toženko dr. Mravlag, ki je sam priznal, da zna slovenski, kedar hoče. Kljab temu morala se je razprava vršiti nemški, ker je dr. Mravlag tako zahteval. Dr. Brejcu se je zopet prepovedalo govoriti slovensko in mu grozilo s kontamaciranjem. Za pravo ilustracijo te po sili nemške razprave pa so poskrbele nekatere priče, ki so slovensko izpovedovale. Njim tega sodnik seveda ni mogel braniti, toda Bog varuj, da bi dr. Brejc slovensko izpre-govoril I O ti uboga justica, kako te maltretirajo tvoji lastni uradniki I Drug značilen dogodek pripetil so je dne 9. t. m. pred okrajnim sodiščem v Celovcu. Civilna tožba Slovenca zoper Slovenca; vsi udeleženci znajo perfektno slovenski — tudi zapisnikar —, samo zastopnik ene slovenske stranke je Nemec. Dr. Brejc hoče govoriti slovensko, sodnik — rojen Slovenec! — mo brani, ga opominja in grozi s kontnmacom. Ker se dr. Brejc no uda, mu vzame besedo ! Nato začne obravnavati z njegovo stranko; a glej spaka, tudi stranka ne mara od govarjati nemški. Sodik : Pa saj jaz vem, da znate nemški. Stranka : Znam, pa no bom govoril. Sodnik: Vas bom kontuma-ciral. Stranka (ironično prikima): l»estorite, kar se vam zdi pravi Sodnik (nato proti nemškemu zastopniku): S stranko pa no smem tako postopati (t. j. kakor sem ravnokar z dr. Brejcem) I In razpravljalo se je potem slovensko-nemško kakor nekdaj I Samo da le dr. Brejc no govori v razpravni dvorani slovenski! Tega se ne dopusti za nobeno ceno — kajti potem bi bili zopet na potu do uveljavljenja ravnopravnosli I — Človek se vprašuje vzpričo takih dogodkov : Ali nimajo prav nič spoštovanja do sebe in do svojega talarja ti čuvaji pravice, ko proti svojemu prepričanju — to pogosto sami povdarjajot — pravici tako neču-veno drzno bijejo v obraz?! —Gospode poslance svoje pa ponovno prosimo: Stopite g. Korberju na kurja očesa, da se bo spomnil, da med poltenimi ljudmi obljuba dolg dela! Politični pregled. Državni zbor. — V soboto je vlada odgodila državnozbirsko zasedanje. Govori se, da se drživni zbor zopet snidn 14. fi-br. Delegacijo bodo zborovale od 15. do 22. t. m. Potem pa se zopet snidejo 8. januvarja ter bodo zborovale do 9. februvarja. — Vesti pa, da bo državni zbor sedaj razpuščen, se ne potrjujejo, ker so bo vlada med božičnimi počitnicami pogajala h Čehi in bi v slučaju razpustitve državnega zbora postali mandati delegacij ničevi. Gosposka zbornica. — Kakor je bilo napovedano, imela je gosposka zbornica v soboto dne 12. dec svojo sejo. V ti seji je sprejela zakonski načrt glede spremembe poslovanja upravnega sodišča in pa predlogo glede lajšanja bede, kakor jo je sprejela poslanska zbornica. Sporazumno z načelniki vseh strank je predsednik knez Windischgralz koncem seje stavil do ministerskega predsednika interpelacijo glede stališča avstrijske vlade nasproti vojnemu vprašanju, katero zanima, vsled dogodkov na Ogrskem, vse prebivalstvo naše države. Na to interpelacijo je dr. Korber takoj odgovoril. Dr. Kdrber je dejal, da so vlada drži stališča, da je izprememba nagodbenega zakona mogoča le po sporazumljenja obeh državnih polovic in ustavnim potom. Kar se tiče vojske, vstraja vlada na prvotnem stališču, da jednotno vodstvo in notranja organizacija vojske pripada vladarja. Iz ustavnosti obeh državnih polovic pu izhaja, da odgovarja zi vladarjeve čine v tem pogledu objednem tudi vlada. Dr. Korber pravi nadalje, da so mu dobro znane vse tozadevne nameravane odredbe, vendar pa noče soditi o njih vrednosti, ker po večini niso še definitivno določene, temveč izjavlja le toliko, da se vnanja in notranja jednotnost vojske, njeni temelji in tradicije ne spremenijo. Vojska ostane tudi naprej taka, kakoršna je bila do sedaj, navdana z zavestjo, d* jo dolžna prestol in državo braniti do zadnje kaplje krvi. Dr. Korber odločno zavrača misel o razdelitvi vojske. To bi bil zločin na skupni državi. Taka razdelitev ne pride in ne more priti, dokler bodo veljali ustavni zakoni. O tem odgovoru je bila otvorjena razprava. Predsednik knez Windischgrfttz je izjavil, da vrhovno poveljstvo nad vojsko spada med neomejene pravice krone in da ni o tem potrebno nikako ugibanje. Nasproti stališču ogrske opozicije treba je povdarjati, da mi nočemo ustanovitve samostojne vojske, ker bi se preobremenjeno prebivalstvo te državne polovice naveličalo igrati ulogo potrpežljivega jagnjeta. Govornik umeva izvajanja mini-sterskega predsednika tako, da se na notranji in vnanji organizaciji vojsko ter na njenih tradicijah ne dogodi nikaka sprememba. V tem zastajanju uživala bo vlada podporo ne le od strani zbornice, marveč tudi od strani prebivalstva tostransko državno polovice, ki,je prizadet) na vzdrževanju državne moči. Vlada pa bo mogla še le tedaj nastaviti ves svoj upliv pri onih kroninih svetovalcih, ki so odgovorn' za skapne državne za deve, ko se zopet vspostavi redno delovanje parlamenta. Govornik je želel iskreno, da bi ; se je treba ustavljati zanj kam sveta, da dospemo k Oni, katero smo si izvolile za svojo mater. Vseh je presunil njegov govor, zlasti pa nas družbenice, tako, da je sleherna vzdihovala : Marija, Tvoja sem vse dni življenja, Naj hodim pota sreče in časti, Naj tir zarašča trnje mi trpljenja, Vsikdar ostanem Tvoja zvesta hči. Pri sv. maši pel je izvrstno izvež-bani društveni pevski zbor pod vodstvom g. A. Vodopivca. Ob 2. ari popoludne je bil slovesen blagoslov, po blagoslova pa shod in ponovitev posvečenja. Bog nam daj še mnogo tako lepih praznikov, da bomo z veseljem pele: Bodi nam pozdravljena, O nebes kraljica, Nikdar dosti slavljena, Mati in Devica ! Mariji n a hči. Iz Kamenj. — Sklicatelji shoda pri Rebku, dne 22. nov, hočejo v „Soči“ javnosti vcepiti prepričanje o njegovih čistih namenih in skrbi za blagor kmečkega ljudstva, tor naslikati župnika Kosca kot sovražnika ljudskega napredka, ki je prišel na shod delati zdražbo. Da, v „Slov. Narodu1* trdijo, da so „klerikalci* colo hoteli zborovanje „pod vodstvom župnika Kosca razbiti*4. Prvo poročilo o shodu v ..Soči*1 je pisano v barabskem slogu, ka-koršnega si pridobijo čitatelji liberalnih in 8ocijalnodemokrati'’nih listov. Zoper zavijanje in zmorjanje pnšton človek nima orožja. Drugo poročilo je na videz bolj stvarno. Prvo poročilo trdi, da ,.nikdo ni imel namena dregati v naše boleče politične odnošajo in strankarstvo v de-želiu. Drugo poročilo pa pravi, da je nadučitelj Bajt govoril o organizaciji društev, tudi političnih, o združenju Slovanov v Avstriji s skupnim slov. jezikom, o postranskih zaslužkih učitelja, o sklopu vipavskih županov proti učiteljstvu in o imenitnosti dež. zbora glede sklepanja zak. načrtov o učit. plačah. Sklicatelji shoda naj nikar ne mislijo, da so vsi ljudje tako zaslepljeni, kakor tisti, ki prisegajo na vse, kar jim liberalni voditelji vcepijo v možgane. Župnik Kosec ni prišel na shod za to, da bi shod razbil, tudi ni imel 8 seboj „svoje klapeu, ker je prišel čisto sam od doma do zborovalnice. Bilo pa je na shodu nad polovica njegovih somišljenikov, kateri bi bili »junaka dneva-* dr. Tumo vrgli skoz vrat«, ko so slišali njegovo liberalno veroizpoved, ako bi bili tako olikani, kot nekateri verniki liberalnih apostolov. Prišel pa je na shod za to, da bi opozoril lahkoverne poslušalce, naj se ne dajo z obetanjem boljše bodočnosti preslepiti, da bi služili postranskim namenom sklicateljev. Zato je tudi molčal, ko so se navzoči iz Tumovega protiverskega govora in iz odobrava n j a jod_stranijičitt^ (Dalj« v prilogi.) Mota ..Priiuorstesa Lista" številka Sl. i iue 17- te. 1903. slnboznanih liberalcev sumi prepričali, da je nhnd le liberalni ješpren, v kateri je tečnemu kmetijskemu poduku in dobrim dospodarakim sklopom primešan protiverski strup, z krnela neprebavljiva kost povišanja učiteljskih plač. Da bi prepričal zatolebano liberalce, ki so še pijani naprednjaškega duha, toga ni župnik nikilar mislil, pač pa jo dosegel svoj namen pri Ireznomislečih možeh, kar pričajo sami sklicatelji shoda s lem. da so pripravljeno resolucijo o opravičenosti povišanja učit. plač pohlevno vtaknili v žep, četudi sta učitelja Bajt in Mermolja tako prepričevalno in ganljivo govorila o revščini učiteljev, o njihovi pridnosti in gorečnosti za blagor lačnega krnela Zdaj še u xaj pojasnil. Župnik Kosec je storil sklicateljem majhno krivico, ko jim je očital, da vabila na shod niso priobči' tudi v „Gorici“ in „Prim. Listu11. „Gorica" sama se je izjavila, da jo dobila sporočilo. To dejstvo priča, da jo Kosec po krivici sumničil prefriganost sklicateljev, kateri so vendar šli do skrajnosti navidezne nepristranosti, da bi več kalinov uuvili. Na shodu so govorili o „Gorici“ kot o svoji stranki nasprotnem listu, ter s tem potrdili, da so sami pristaši naprcdnjaške stranko. Domišljavost sklicateljev je res malce prevelika, ko zahtevajo, naj jim nasproten list služi za priganjača. Sklicatelj Možina je sam povedal, da je vabil glavarja liberalcev v njegovem stanovanju, pustivši mu tam listek, dr. Tuma pa trdi, da ni bil „formalno“ vabljen. Jakončič in Klančič sta bila osebno vabljena, poslanca domačih kmečkih občin Berbuč in Grča pa nista bila osebno vabljena, četudi se je na shodu trdilo, da so bili vabljeni vsi poslanci „po listih"; na ta način je bil menda vabljen tudi prvaški Pepo. Ali nima to preziranje namena? Ali nima abavljanje na shodu zoper poslance kat. stranke namena? Kriva je trditev, da bi se bil župnik Kosec izrazil, da g. Jakončič ni na trdnih nogah, pač pa je mogoče, da je po shodu privatno izrazil kateremu sklicateljev svoje začudenje, da se Jakončič druži s Tumo. Ravno tako čudno se je lahko tudi zdelo človeku, ko je videl nastopati na takem strankarskem shodu potovalnega učitelja kmetijstva, g. Štre-kelja. Ako bi se to še nadalje ponavljalo, potem bi morali imeti o obeh imenovanih gospodih vse drugo mnenje, nego smo je imeli do sedaj, kajti ako bi se dal potovalni učitelj kmetijstva rabiti za dr. Tumove strankarske namene, morali bi mi proti njemu vse drugače nastopati. Iz Branice 12. dec, — (Izv. d o p. vobrambo časti in v odgovor lažnjivemn dopisniku „Sočeu štev. 97. z d n č 5. dec.) — Tukaj predobro znani dopisnik „Soče“, kateremu ta brezzobna in brezznačajna klepetulja, ne gledč,je-li je poročilo resnično ali laž-njivo, tako rada svoja itak umazana predala odpira, se je že zopet v svoji liberalni vesti zadrl v mojo osebo, in to radi moje tobože „ politične cerkvene propo-vedi 25. nov. t. 1.“ Resnici na ljubo kličem vse poslušalce za pričo, pojasnujoč na kratko omenjeni predmet poštenim čitateljem uglednega „Pr.L.“ kakor sledi:' V naznanilu po pridigi dne 22. nov. 1.1., sem naznanil izpred oltarja vernikom, da bomo obhajali dne 25. nov., t j. v sredo, god naše varuhinje sv. Katarine D. M. s sv. mašo ob 10. uri; a gledč pridige ne vem še, če bo letos, ker lanski pridigar, č.g. V, mi je mojo prošnjo odpovedal, opravičujoč se, da ne more več pridigati v Branici, ker ne mara, da bi ga „za plačilo" zlobno grdili braniški „liberalciu (so le 3 ali 4!) v „Sočiu, kakor so ga lansko leto. Jaz sem mu pritrdil ter rekel, da se bom pa sam potrudil, če bo le količkaj moja bolehavost dopustila, malo popridi-gati. Pri ti priliki sem pristavil te besede: „Glejte zopet gnjili sad današnjega liberalizma, da še drugi nedolžni duhovni, katerim bi morali hvalo dati in ki se potrudijo vsako leto, in to brezplačno, in na moje lastne stroške, semkej k povišanju božje časti po 2krat, niso varni pred strupenimi izbruhi naših par zagrizenih liberalcev, ki delajo javno sramoto naši sicer pošteni duhovniji, kakor se je to lansko leto po brezobraznem „Soči-nera" dopisniku, žalibog, res zgodilo1*... Ni li to resnica ? A če jih peče ta resnica in po vsem zaslužena graja, zakaj li se pa oni ne poboljšajo ? Izrecno pa som še pristavil tem besedam, da te moje besede veljajo le onemu dopisniku „Soče“ in njegovim par pristašom, a nobenemu drugemu! To so jo godilo pri oznanilu po pridigi. Dne 25. nov. pa som vkljub temu, da mi je zdravnik radi srčno hibe prepovedal pridigati in polo mašo imeti, vonderlo sam pridigal, imel luni peto mašo. To pridigo pa sem si spisal in jo vsak-loremu na ogled in utegnem jo dati o priliki tudi natisnili, kakor sem jih že več dal, a jo bila vsaktera odobrena. V uvodu isto sem pripovedoval le nekaj iz življenja sv. Katarine, potem pa sem polagoma prešel na tiste 4 znamnja, katera je dal Kristus le sv. katoliški cerkvi. To pridigo pa sem posnel večidel po pridigah slovečega nemškega pisatelja in misijonarja dr. Franc-Weningerja. prav za prav „Vi-nikarja** slovenskega Štajerca. Ali to ni bila nikaka politična, marveč času primerna pridiga, kako se je nRmreč godilo katoliški cerkvi ob času sv. Katarine in preganjanja (300 let!) in kako se jej godi zdaj po vsem svetu rploh; dalje kako so ima dandanašnji vesti in braniti vsakteri pravi katoličan nasproti sovražnikom in obrekovalcem prave cerkvo itd. Kakšna predrznost je to in kdo je pooblastil take ljudi, ki niso niti ljudske šole dobro dovršili, da bi oni v svoji slepi domišljiji presojali smoli pridige od cerkve potrjenih pisateljev! ? To bi se reklo toliko, kakor da hoče slepec soditi o barvah, katerih ni radi svoje slepote še nikdar videti mogel. „Torej le pri svojem kopitu naj ostane kopitar**, kakor pravi resničen pregovor. Tudi ni res, da je bilo „7 okoli-čanskih nuncev pri moji pridigi**, marveč bili so le t r i j e bližnji sosedje-duhov-niki, it trije so prišli šo le po končani jutranji cerkveni slovesnosti. Tako se vidi, da je dolični dopisnik ne le slep na duši, ampak tudi na telesnih očeh; kajti 7 duhovnikov z menoj vred je bilo le pri popoldanskih litanijah, zjutraj pa so bili pri pridigi in z menoj pri slovesni sv. maši le 3, kar lehko vsi pričujoči pričajo. Vidite, da ima isti razupiti dopisnik, ki pa sam niti enega slov. stavka prav spisati ne zn&, samo smolo s svojimi preočitnimi liberalnimi lažmi, ter s tem potrjuje rek: „da je liberalizem laž sam na sebi!“ Ko so hoteli oni 3 liberalci čitati oni dopis „Soče“ dne 8. t. m. pri njenem edinem tukajšnem naročniku (g. Fr. Ž.), je bil radi tega ta tako razkačen na isti grdi in povsem lažnjivi dopis, da je on vrgel isti list „Soče“ (97 št.) z največo jezo in nevoljo ter z besedami, kterih ne morem tukaj ponavljati, — tje, kamor prav za prav tudi spada, namreč v ogenj! (Čast mu zato!) Iz vsega tega pa lehko vsakteri miBlec spoznš, kako da je ravno nasprotno res, kar čečka isti dopisnik, namreč to, „da volja vsega tukajšnjega ljudstva jč, da bi jo znani dopisnik z onimi par pristaši čim preje popihal iz B. v Ameriko. Morda bi tudi on tam našel boljšo srečo, kakor jo ima tukaj s svojimi preočitnimi lažmi. Zaradi tega ga tudi vsi pošteni braniški duhovnjani zelo mrzijo in to so — razun enega — vsi hišni gospodarji (60), kar utegne sam skušati te dni tudi na lastne oči in ušesa. Tak je tukaj ljudski glas, — ki je res božji glas, — pa le proti vam — ne pa proti meni, — nedragi dopisnik, kajti vse tukajšnje verno ljudstvo pač dobro vč, kaj mu je katoliški duhovnik in domoljub in kaj sem mu jaz učinil z božjo pomočjo v dčbi svojega kmalu 16-letnega bivanja tukaj. Kaj pa rečete zdaj vi dopisnik k temu, ki kot ničla z ničemur k javnemu blagru ne prispevate, a hočete v svoji nečuveni predrznosti imeti prvo in zadnjo besedo v ti duhovniji ? Vi bi očitno radi nalagali in farbali občinstvo in nevedne „Socine“ čitatelje, a niti lagati in farbati ne znate tako, kakor to sami želite. H koncu bi jaz svetoval „Soči“ in njenemu dopisniku: Jaz sem imel na svojo srečo svojodobno na kralj, reški gimnaziji (hrvatski) za profesorja grškega jezika, zgodovine in hrvatskega jezika v 7. in 8. gimnaz. razredu znanega slovenskega domoljuba, pisatelja in učenjaka g. Janeza Trdino. On je poznat sicer kot svobodomiselni čisti slovanski rodoljub, pa bolj v pravem pomenu te besede. On je nas dijake pri svojem vznešenim predavanju slovanske zgodovine in slovstva vedno spodbujal, naj mrzimo vsaktero ovaduštvo in vohunstvo, ki je že toliko zla doneslo slovanskim narodom, in nam je tudi vso zelo obširno zgodovino v krasnem hrvat-skem jeziku z navdušenjem predaval. To žalostno skušnjo zlobnega ovaduštva in vohunstva je, žalibog, končno tudi sam na sebi skušal (1864), ker je bil vsled tistega, premda se je opravičil, venderle poslan v ^nezaslužen pokojI“ V ta namen priporočim šo h koncu „Soči“ in njenim čitateljem in dopisnikom, naj si naroče in čitajo nedavno izišlo knjigo: „Janoza Trdina zbrani spisi, I. knjiga; Bahovi huzarji in Iliri, v Ljubljani 1903, založil L Schwcndlner". Zlasti pa naj pazno čitajo poglavje „o ovaduštvu in vohunstvu" v Bahovi dobi, kjer piše (glej 176. in 176. stran knjige): „Tega mi menda ne boste zanikali, da sodita vohunstvo in ovaduštvo med najgrše in najbolj nenaravne človeške napake, kateri moramo skrbno poruvali iz srca poverjene nam mladeži, ne pa dajati jima še pohvalo in ju zagovarjali" itd. To bodi tudi v preudarek zloglasnemu piscu — ne pisatelju — „Tutti frutti!" Naj bi jih g. Andrejc poslal v presojo in obsodbo g. prof. Iv. Trdini (kraj: Bršljin pri Rudolfovem ali Novem mestu, na Dolenjskem). Pač bi bilo mično zvedeti njegovo sodbo in obsodbo. — Toliko za zdaj, drugič kaj lepšega in boljšega, ako Vam drago, cenjeni „Pr. L." I M. V a 1 e s, kurat. - Iz naših hribov, 12. decembra 1903 — Na celi črti se učiteljstvo poteguje s prošnjami in grožnjami (po značaju posameznikov) za zvišanje plač. Gotovo jim je privoščiti, da dosežejo enkrat vsaj izobrazbi primerno plačo. Ali je pa s tem že vse dobro tudi glede pravega, vsaj relativno pravega vspeha v šoli? Jako dvomimo. — Učiteljstvo pravi danes: Zboljšanje učiteljskih plač bo zelo izgojevalno vplivalo na zunanjost. Gotovo je, da se bodo potem tudi iz boljših stanov rekrutirali učitelji, naraščaj je zagotovljen, dočim sedaj pomanjkuje učiteljskih močij. Pri boljši plači bodo uživali učitelji tudi drugače več spoštovanja, imeli bodo veči ugled (Hm! ga sami sebi preveč spod-kopujejo, nekteri sč znanim šimfanjem po cestah in gostilnah proti farjem). Naj bi se uvrstili tudi učitelji med činovnike. Ako imajo učitelji zadostno (koliko?) plačo, dobe tudi več srčnosti in čut sa-mostalnosti — lahko se jih potem graja, ako svojo nadaljno izobraženje zanemarjajo. Lej lej I kako fletno bi bilo to. Ako je res denar causa movens, torej je denarna zadrega uzrok nazadovanja ljudskih šol. Poglejmo v svet. Na gimnaziji in realki so učne moči, ktere so gotovo dobro plačane. Ali se ne dobe pa med njimi žalostne izjeme — eksistence, katere poginejo, se popolnoma izgube ravno s tem, ker imajo svoj poklic za rokodelstvo brez vsacega višjega smotral Ali so med duhovniki tisti najgorečnejši, kteri imajo največje plače? Srca, srca potrebuje šola, ljudstvo in njena deca. Le tako srce, ktero se tudi v težavi ne upogne, ampak zaupa na Roga, tako srce učitelja bode vplivalo odgojevalno na deco in ljudstvo I Dobro plačo je gotovo želeti in privoščiti učiteljem — pa tudi pravo srce za deco in ljudstvo. Učiteljstvo pa naj bo pravično tudi pomožnim učiteljem (za silo). Ako se pa neki dolski svet v posvetovanju zvišanja plače (do sedaj 200 kron letnih) celo povspne na 20 kron zboljšanja, sme se tako postopanje imenovati — škandalozno za celi šolski svet — predlagatelju pa podarijo 2000 kron za flajšter na zgubljenem mandatu, kterega ni dobil in ga ne bo. Tuma je Tuma in Vrtovec njegov prerok. Novice. Jubilej nadvojvode Rajnerja. — V nedeljo je obhajal nadvojvoda Rajner 60 letnico svoje vojaške službe. Pri tej priliki je izdal Nj. Vel. cesar lastnoročno pismo, katero se tako-le glasi: Dragi gospod bratranec FZM, nadvojvoda Rajner 1 Zadoščenjem in ponosom lahko slavite jubilej Vašega šestdesetletnega službovanja ter sprejmete v zavesti požrtvovalnega neumornega dela, ki je imelo najlepše rezultate, presrčne čestitke vseh onih, ki Vam radostno do-prinašajo vsa srca k temu slavju. Meni ste bil vedno zvesto udan svetovalec, mojega domobranstva nadpoveljnik, ki je deloval jasno predčrtanim ciljem ter vzvišen princ moje rodbine, ki je bil vedno prešinjen po čistem čutn svojih dolžnosti. Vaše požrtvovalno in nesebično delovanje zagotovilo je Vam vedno jako podporo vseh, ki so bili Vam podrejeni, tako, da ste se lahko ponašali vedno s polnim vspehom. A tudi preko tega je bila in ostane Vam zagotovljena trajno hvaležna ljubezen in udanost, ki je Vam bila že večkrat spontanno izkazana in s katero sem jaz vedno toplo sočutstvoval. Ko Vam presrčno čestitam ter ho hvaležno spominjam Vaših inno-gostranHkih zaslug, ponavljam tudi daneB željo, ki sem jo izrekel prigodom 50-letnega službovnega jubileja, da bi deloval še mnogo let z nezlomljivo silo ter našel v sadu Vašega delovanja najlepše plačilo za Vašo požrtvovalnost. Na Dunaju, 12. dec. 1903. F. J., I. r. Cesar sam pa je ob edni uri po-poludne obiskal jubilarja. V pondeljek imelo je tudi tukajšnje domobranstvo sv. mašo v cerkvi sv. Ignacija v ta namen. t Matej Slekovec. — Umrl je v ljubljanskem Leonišču slovenski pisatelj in zgodovinar č. gosp. Matej Slekovec, knezoškolijski konz. svetnik lavant., župnik v pokoju in predsednik zgodovinarskega društva v Mariboru. Pogreb se vrši dane3 ob 3. uri popoludne iz Leonišča na ljubljansko pokopališčo. Svetila plemenitemu možu večna luči Imenovanje. — Gozdni svetnik pri c. kr. namestništvu v Trstu, g. Josip Pucič, imenovan je višjim gozdnim svetnikom. Imenovanja v postni službi.r — Poštni oficijali Fran Vinzi, Anton ,Šuš-mel v Gorici in Edvard Šigon v Trstu imenovani so višji oficijali, poštna asistenta Adolf Predolin in Janko Bianzani v Trstu pa oiicijalom. Za slovensko sirotišče oziroma za ..kat. društvo detoljubov" so darovali: J. Č. iz A. 120 K, Josip Golob 1 K, Anton Sfiligoj 4 K. Za AlojzUevlšče: preč. g. K. Či-gon 6 K; preč. g. M. Vales 4 K; preč. g. Jos. Abram, hleb sira; bi. g. M. Drašček 5 K; neimenovana 2 K. Uprava „Prim. Lista" je prejela: č. g. Jos: Golja, župnik 10 K (ravno toliko za „Šolski Dom"). Bog plati I Konec pravde. — „11 Popolo" je vse, kar smo mu rekli zadnjič, vtaknil v žep z občudovanja vredno pohlevnostjo, ki je sicer nismo pri njem vajeni. Vender pa si je hotel zopet nekako pomagati s slepilnim zavijanjem, s sofizmom znanim pod imenom „ignoratio elenchi". Mi mu nečemo odgovora ponavljati, ker smo že sami veseli, da bode skoro konec tega za-nj malo častnega prepira, in vrhu tega še posebno ker nam je neki razumen in izkušen gospod svetoval, naj nikar več ne odgovarjajmo, čoš, „11 Popolo** kakor znano, občuje rajši z ženskimi krogi in se je od njih mej drugim navzel tudi te lastnosti, da mora imeti povsod zadnjo besedo. Ne moremo si pa kaj, da ne bi omenili njegovega skrajnega licemerstva, ko pravi, da bi se moral našemu nami-gavanju smejati. Mi pa menimo, da bi moral ne smejati se, ampak v resnici — zjokati se; brez trdne podlage in več ko zanesljivih dokazov bi se mi pač ne upali tako pisati. To hočemo pa porabiti le v sili......... Morebiti nam bode kdo očital ravno to, da smo p r e j a s n o govorili. V svojo obrambo nam je treba najprej opomniti, da smo le polagoma prisiljeni tako odkrito pisati in, kakor kaže njegov odgovor, še zdaj ni bilo dovolj očitno. „11 Popolo" nas niti zdaj ne ume t. j. dela se, da nas ne ume. Dalje se nam je zdela sveta dclžnost to storiti, ko se nam je ponudila prilika sama od sebe. Po našem prepričanju je namreč cerkvi v mnogo večo kvar, ako kak neznačajen spletkar uosi mej duhovniki zvonec v deželi, kakor pa bi bila vsa škoda, katero bi druge mogoče posledice utegnile prouzročiti. Tega nas Bog obvaruj in pa: videant consules! Hoteli so tudi v naš vinograd vvesti tuje rastline, ki jih nismo nič pogrešali: korupcijo, švindel, a to ljuliko moramo v kali zatreti, takšnemu počenjanju se treba takoj iz začetka po robu postaviti. V tem so gotovo z nami jedini vsi duhovniki slovenskega in furlanskega dela razen nekoliko podrepnikov, ki imajo za svoje nasprotno postopanje z večine tudi slične uzroke, ali vsaj jednake namene; ti so seveda vselej pripravljeni na vašo željo izročiti nam najlepšo — zaupnico. Mi se borimo za resnico in pravico. Naša zastava je čista, brez madeža, ponosni smo na-njo; vi pa dajte svojo dobro prebarvati, ali pa skrito jo na kaščo, da je nikdo ne vidi. S tem bodi od naše strani za zdaj konec; morali pa smo se, odkritosrčno povemo, težko premagovati, da ne bi rekli še par besed — A. Tora Sum. Javni shod kat. pol. društva za ajd. okr^j pri Rebku v nedeljo, so naprednjaki preprečili. Sešla se je ogromna množica. Prišla sla tudi dež. poslanca kmetijskih občin Berhuč in Grča. Navzočih je bilo tudi 6 ljudskih učiteljev. Shod je otvoril društveni predsednik, sv. križki župan Vouk, ter dal besedo tajniku župniku Koscu. Ta je v pričetku govora omenil, kako se bolnemu kmečkemu stanu ponujajo razni zdravniki in svetovalci, ki se pa medseboj prepirajo, kdo ima najboljši odpomoček, kmet pa ne ve, katerega bi se oprijel. Tu začne dobravski učitelj Mermolja, brez da bi dobil besedo, oblastno popraševati, zakaj se shod ni razglasil tudi v „Soči“, ter zahteval, naj se voli predsednik. Povdarjal je, da ugovarja le zato, ker je tndi Kosec na njihovem shodu ugovarjal. To je bilo znamenje za liberalni dirindaj. Žabeljski učitelj Bratina, ki se lepo priporoča za definitivno službo, pa je zdaj dal znamenje svojim pripravljenim momcem, naj kričijo in pojejo. Morebiti je vendarle res, da &o se učitelji v nedeljo sešli v Žabljah za to, da si razdelijo vloge za preprečiti nebljubi shod? Nič ni pomagalo pojasnilo, da ima društveni predsednik pravico in dolžnost predsedovati tudi društvenim shodom in da v „Soči“ načeloma shod ni bil razglašen, kor so bili vabljeni le somišljeniki, dobrodošli pa so tadi nasprotniki, ki imajo dobro voljo. Vkljnb večini ka-toliškomialečih mož naprednjaki niso nehali razgrajati, zato je predsednik zaključil shod. Nadučitelj Medvešček je sicer milostno dovolil, naj se shod zopet otvori, kar je pa predsednik hvaležno odklonil. Zaslepljeni naprednjaki so kričali, da hočejo edinost in ljubezen I Nekateri do-bromisleči liberalci pa so obžalovali, da se je shod preprečil. Ljudstvo pa se je prepričalo na lastne oči in aha, kakšna je liberalna edinost in ljubezen pod vodstvom liberalnih učiteljev. Spoznanje pa je začetek boljše bodočnosti. Kmetijski shodi. — Prihodnjo nedeljo ob 27* pop. (po blagoslovu) bode kmetijski shod v Kojskem, prihodnji pon-deljek pa bode poučeval potovalni učitelj za kmetijstvo A. Štrekelj v Rihen-bergu, kako je saditi in oskrbovati sadno drevje. Ker je dobila rihemberška občina od vlade okoli 5000 cepljenih sadnih drevesc, upati je, da se vdeležč poslednjega pouka vsi oni, katerim so se drevesca podelila. Umrla je v Šempasu po dolgi in mučni bolezni ▼ 81. letu starosti g a Katarina Cernatič, soproga posestnika in bivšega župana g. Josipa Gernatiča v Šempasu. Pokojnica je biJa jako blaga duša. S soprogom sta živela v srečnem zakonu 61 ht. Lansko leto sta nameravala obhajati slovesno demantno poroko, a so vsled njene bolezni vse opustili. — Naj ii bo zemljica rahla 1 jemenj sv. Andreja. — V znamenju dežja, kakor je pričel, tako se je včeraj zaključil 14 dnevni semenj sv. Andreja. Deževalo je razun dveh dnij skozi 2 ledna neprenehoma po noči in po dnevu in dežuje še vedno naprej. Letos je burja popolnoma pozabila na nas v adventu, česar druga leta ni storila. Izpred sodišča. — Te dni se je moral zagovarjati pred tukajšnjim okrožnim kot kazenskim sodiščem radi težke telesne poškodbe in radi nasilstva 24-lelni Hpnko Mohor iz Čepovana. Dne 1. novombra bil je namreč Renko pri Sv. Luciji, tam se je prepiral z 21-letnim Iv. Bajtom, katerega je v pretepu tudi ranil. Ko so posegli vmrs orožniki, se jim jo Renko ustavljal in je orožniku Pahorju iztisnil sablo. Renko je bil obsojan radi prestopka gledč telesne poškodbe in rudi zločina nasilstva na 5 mesecev ječe z jednim postom ter trdim ležiščem vsak mesec enkrat. Italijansko vseučilišče v Gorici? — Tržaški „Piccolou piše, da se je neki Karlo Paladini razgovarjal te dni v zadevi italijanskega vseučilišča z nekim visokim avstrijskim dostojanstvenikom. Ta avstrijski dostojanstvenik simpatizuje baje jako z Italijani, vendar je pa opravičeval avstrijsko vlado glede njenega postopanja nasproti dogodkom v Inomo-slu ter rekel, da avstrijska vlada ne Brae in ne more vznevoljiti tirolskih Nemcev. Dotičnemu dostojanstveniku se ne zdi umestno, da bi se italijanski tečaji prenesli na Dunaj. Po njegovem mnenju bi morala vlada ustanovili popolno italijansko univerzo v Trstu, a temu da se pro-tivita politika in pa tržaška policija. Tržaška policija se namreč boji izgredov, ki bi rfe dogajali na italijanski univerzi v Trstu, ker se dan danes na unirarzah preveč uganja politika. Zato pa da se avstrijska vlada bavi z mislijo, ustanovili italijansko univerzo v Gorici. Tako torej „Piccolov“ visoki avstrijski dostojanstvenik. Mi pa pravimo, zakaj bi sn avstrijska vlada ne sprijaznila z mislijo, da ustanovi italijansko vseučilišče v Gradišču, ki je glavno mesto italijanskega dela goriške dežele?! „ Vinarsko in sadjarsko društvo za Brda“ sklicuje občni zbor na Dobrovem dne 21. t. m. ob 10. uri predpo-ludne z dnevnim redom, katerega določuje § 33. društvenih pravil. Zaprli so zaradi pretepa, ki se je vršil blizu Kanala, delalce: Božiča Martina iz Litije, Majerja Melhjora iz Varaždina, Malavašiča Ivana z Vrhniko in Zevnika Jurija iz Kranja. Toženi so zaradi težke telesne poškodbe. Mrtveca našli. — Pod brvjo, ki vodi npri Maruškovcu" iz državne ceste v Masoro, so našli mrtvega v Idrijci Valentina Božiča, rodom Idrijčana, znanega trgovca z čipkami (s špicami) na Zelinu. Ponesrečil se je v noči od 28. na 29. pr. m., ko je šel po opravkih v Idrijo. Po glavi je bil ves pobit; poznale so se mu tudi take rane, kakor da bi bile provzročene s kakim rezilom. — Sumilo se je, da se je zvršil zločin 1 Ta sumnja se potrjuje tem bolj, ker so našli pri njem molek, molitvenik, ključ in uro, a niti vinarja denarja. Prenesli so ga bili drugi dan v mrtvašnico v Otalež, kjer so ga raztelesili. Komisija je konstatirala, da je bil menda pijan, in da se je v pijanosti sam ponesrečili Ljudem se to zdi jako čudno, ker je bil ranjki „Tine“ znan kot jako pameten, trezen in pobožen človek. Pij X. in glagolica. — O ti zadevi piše »Narodni List“ v Zadru: „0 vprašanju glagolice smo prijeli iz naj-verodostojnejšega vira sledeče: Ni res, da je papež Pij X. proti glagolici. Do sedaj ni storil nobenih takih korakov. Pij X. je v tem vprašanja potrdil vse ono, kar je odločil Leon XIII. Tadi ni res, da je škof iz Dubrovnika, Marcelič, izročil papeža kak memorandum, temveč predložil mn je prošnjo, da se sme tudi v Dubrovnika bratina praznik sv Cir. in Metoda glagolska maša, in prepričani smo, da proti tema ne bo nikakega nasprotovanja. Tadi ni res, da je bil Marcelič pri svetem očetu samo par minut in da bo je naglo vrnil v Dalmacijo. Marcelič je odšel iz Rima, kakor si je prej odločil. Škofi so v prašanju glagolice složni in mnogo je upanja na vspeh. Samo želeti je, da se naše časopisje čuva tendencioznih in neresničnih vestiu. Mati ki meče svoje otroke skozi okno. — V pondeljek se je na Dunaju zgodilo straSno dejanje. 271elna postrež-nica Ana Hrodek je s svojim otrokom priletela v drago nadstropje neke hiš«*. Hitro je odprla okno in vrgla na dvorišče svojega triletnega sina Jožefa. V istem trenotku je prijela glasno kričečo štiriletno hčer Margereto ter ž njo skočila za sinom. Na čudovit način se štiriletni deklici ni nič zgodilo. Deklica jo letela z dvorišča in poklicala ljudi. Ana Hrodek ima nogi zlomljeni v obeh stegnih ter je brez zavesti. Skoro gotovo umre. Sinček Jožef je priletel z glavo na tlak in bil hipoma mrtev. Ana Hrodek je storila to strašno dejanje radi tega, ker ju je zapustil njen ljubimec. Proti kajenju mladine. — V naši dobi se mnogo govori, piše in dela proti uživanju alkohola. V S. Ameriki pa se vstrajno borč ne samo proti alkoholu, temuč tudi proti nikotinu. V Čikagi se ne smejo prodajati cigareti* brez posebnega dovoljenja, a 600 korakov od šole se sploh ne sme prodajati nikak tobak. Izmed zapadnih držav se bojuje zoper nikotin zlasti država Oklahama. Ta je izdala 1. maja t. 1. strogo odredbo, ki prepoveduje uvoz cigaret in papirja za cigarete. Osebam pod petnajstimi leti se tobak sploh ne sme prodajati. Kazen za kršenje tega zakona je določena na 10—200 dolarjev. — Pri nas se zoper la strup premalo stori. Čudovita ozdravljenj«. — Konec avgusta je bilo v Lurdu v dveh dneh 35 do 40.0(>0 romarjev. V tem časa je mnogo bolnikov tam čudovito nenadoma ozdravelo. Iz dolge vrste zdravniško kon-slatiranih ozdravljenj, naštevamo tu le sledeče: G.čna Hortenza Trle, od mla- dosti hroma na nogah, ki je mogla le z bergljami hoditi in g. čna Alix Montier, istotako hroma, sta bipoma začeli hoditi brez pomoči. — Posebno pozornost je zbodiio ozdravljenje Antonije Perret, ka- tera je imela jetiko v najhujši meri in ki ho jo bolj mrtvo kot živo prinesli preil jamo. Zdaj jo zdrava in vesela kot riba v vodi. — Ozdravljeni ho še: Adela Kleury (hroinoHt), Antonija Gull'ay, ki je bila petnajst let popolnoma mutasta in je hipoma izpregovorila. Gospa Uelbos iz Pariza (rue Bude 5) je bile nenadoma ozdravljena od bolezni v hrbtenici, katero so zdravniki spoznali za neozdravljivo. — Artur Frerotte je prišel težko bolan v Lurd. Zdravniki so konstalirali, da ima podedovano tuberkulozo v pijočih in v čevih. Štirinajst mesecev je že ležal; zdravniki so rekli, da mora umreti. Bil je tako slab, da ga romarski odbor ni hotel vzeti s seboj, ker so mislili, da jim bo na pota amrl. A prosil jih je tako dolgo, da so ga vendar vzeli seboj. Že na potu se mn je zboljšalo. Ko se je prvič kopal, mu je zelo odleglo. S procesijo so ga še nosili, a po procesiji je vstal in popolnoma zdrav se je vrnil domov. — Pri konstatiranju bolezni in ozdravljenjih je bilo nad 100 zdravnikov, deloma nevernih, kateri so prišli iz radovednosti, ali tadi, da bi našli kake nprevare", o katerih vedno pišejo nasprotniki. — Ako liberalci pravijo, da to niso čudeži, in da se da vse to naravno razlagati, jim odgovorimo, da ni nobenega cerkvenega nauka, po katerem bi se moralo verovati, da so to čudeži. Kdor jih zna naravno razlagati, jih naj pa razlaga I A zasramovati ne smejo onih, ki verujejo, da so to čudeži I Čuden sprejem. — Privatni učitelj se je prižel predstavit, da prevzame pouk malega dijaka. Hišna ga pelje v napol temno sobo, kjer mu veli čakati, da pride gospa. Čez malo časa zasliši blizu sebe glas, ki ga vpraša: „Kdo je?“ „Učitelj sem in sem prišel, da začnem s podukom11. Čez malo časa se oglasi isti glas, ki zopet vpraša; „Kdo je?u „Učitelj sem in sem prišel, da začnem s podukom11, odgovori nekoliko glasneje učitelj. „Kdo je?“ zavpije vnovič nevidni vprašBtelj. Skoraj kričaje odgovori ačitelj: „Učitelj Bern !u rPoberi se, hudobnež, poberi sel11 kriči jezno nevidni govornik. „Pa gospod0, pravi iznenaden učitelj. „Poberi se, hudobnež, poberi se 1“ zopet neznanec. V tem se odpro vrata, ter vstopi hišna gospa, ki stori konec prepiru med papigo in užaljenim domačim učiteljem. Loterijske številke. 12. decembra. Trst................ 70 60 3 54 73 Line................ 58 20 62 8 19 Tržne cene. Za 100 kg. Kava: Santos . . K 160— do 180 — „ Sandomingo „ 210 — 11 230 — „ Java . . . „ 210 — f> 220 — „ Portorico . • „ 240— J) 260— „ Ceylon . . „ 280— H 320— Slakdor .... „ 69— » 72— Špeh „ 170- ff 180— Petrol ij v sodu . „ 42- 11 43' — „ zaboju . „ 13 50 11 14-60 Maslo surovo . . „ 170— )) 180- „ kuhano . „ 210— 11 220— Otrobi debele „ 10— 11 12— ,, drobne . n 10— 11 U— Turšiča stara . . „ 1480 11 17— Oves „ 12-60 11 16 60 Moka ogeraka: št. 0 K 28 — št. 1 K 27— št. 2 K 26- „ 3 „ 26 -, „ 4 „ 24 40, „ f) „ 2360 št. G K 22 20 jfaiton JFon, klobučar in gostilničar v Serneniški ulici, ima bogato zalogo raznovrstnih klobukov in toči v svoji krčmi prisl na domača vina ter postreže tudi 7. jako ukusnimi jedili. Postrežba in cene jako solidne. Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico v (Jorici ulica Vetturini št. 3, Produ se gramofon # amerikanskega sistema najbolje vrsto z 22 velikimi specijalnimi pl&larni, ki je stala vsaka 13 kron, skupno z aparatom GOO K; zdaj se proda vse skupaj za 280 K. Gramofon je prav malo rabljen in v dobrem stanu. Rabila ga je bogata družina le nekaj časa. Naslov pove naše upravništvo. fr M =i !l VVs Lekarna f Prave in edine žel. kapljice 8 anamko sv. Antona Pado-vanskega. Zdravilna moč teh kapljic je ne-prekosljiva. — Te kapljice uredijo redno prebavljanje, če se jih dvakrat na dan po jedno žličico (Varstvena znamka) popjje< _ Okrepi Želodec, storč, da ngine v kratkem lasu omotica in ii-votna linost (mrtvost). Te kapljice tudi storž, da llooek raje ji. Cena steklenici 60 vin. Prodajajo se v vseh glavnih lekarnah na svelu. Za naročitve in pošiljatve pa jedino le v lekarni CKISTOFOI.ETTI -N . v Gorici. ^ _ f(F' Karol Draščik, pekovski mojster na Kornu v Gorici odlikovan z častno diplomo najvišjega priznanja jubilejne razitave na Dunaju I. 1898. in v florlol na razitavl I. 1900 > zlato svetinj* izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejega, za nove maše in godove, kolače za birmo in poroke itd. Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji gospodov naročnikov. — Priporoča se za nje svojim rojakom v mestu in na deželi najuljudneje. Nova delavnica cerkvenih posod O O O O O O in orodja. Gorica, magistratna ulioa št. 8. Podpisani vsoja si naznaniti preč. duhovSčini, da je odprl novo delavnico cerkvenih posod ter se priporoča za na-ročbe svečnikov, svetilnic itd. v vsakovrstni i ^ kovini in v vsakem slogu po najniijib cenah. Ker Se nima ilustrovanih cenikov, pošlje po želji preč. duhovščini obrise raznih posod in orodja. Priporoča so tudi za popravljanje rabljenih reči, jih zopet posrebri in pozlati tako, da dobijo prvotno stanje. Izdeluje strelovode po najboljših iznajdbah in popravlja že rabljene. U dani Fmnc Leban, Brebrar. Soba se odda v najem. Kje? poizve se pri upravi našega lista. v Gorici. Edina krojačnlca prve vrste, civilna, vojaška in uradniška. Velika zaloga gotovih oblek in vsakovrstnega sukna iz avstrijskih in inozemskih tvornic, posebno za čč. duhovščino gotovih sukenj, linam izdelane in izdelujem jopič*, pelegrine in zimske suknje s kožuhovino za dame po najnovejšem kroju. Cene proti vsaki konkurenci. Blago na meter se prodaja najceneje. Se priporoča sl. občinstvu M. Poveraj. {Teodor Slabanja, K M srebrar, v Gorici, ulica Moreli 12, rjil priporoča prečasl. duhovščini za wjf' izdelovanje cerkvenih posod in ^ U, orodja. Pripravo cerkvenega o-J1J rodja olajSuje revnim cerkvam fP b tem, Ja daje tndi na obroke K I Anton Kuštrin Gosposki ulici h. štev. 25, priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo: Santos, Sandomingo, Java, Cejlon, Porto-rico i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo, KorfCi istersko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1, 2, 3 4, 6. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč po V* kila in od 1 funta. Testenine iz tvornice Žnideršič A Valenčič v II. Bistrici. Zveplenke drnžba sr. Cirila in Metoda. Moka iz Majdičeveg mlina v Kranju in z Jochmann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. »000000009 Krojaška mojstra čufer rt n o d o o a w o N O k k Naj večja trgovina z želo/jem Konjedic & Zajec Gorica, pred nadškofijo hiš. štev. II. Za čas stavb« priporoča vse stavbne potrebščine, kakor: cement, stavbne nosltelje, vsakovrstne okove, železje, streSna okna, cevi za stranišča itd. Ima v zalogi orodje za vsa rokodelstva iz najbolj slovečih tovarn. Opozarja na svojo bogato izber kuhinjskega In hišnega orodja dob rezprimerno nizkih cenah. Edina zaloga stavbenih nositeljev v Borlol. Pocinkana lica aa vinograde po jako eniianih cenah I PoiorI Eno kreno nagrade izplačava vsakemu, kdor dokažo s potrdili najine nove dmerlkanske blagajne, da je kupil pri najn za 100 kron blaga. H—I Prosiva sahtevati listke! v> pu © i so postale ilirske testenine vslcd svojega Izbornega okusa, obilne reclil-nosti, ter hitre in jednostavne priprave. Za Goriško in Gradiščansko nahaja se odslej zaloga pri gosp. Jos. Rovan-u, Gorica, ulica Rabata. >ooooooo< Podpisani priporoča slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi svojo prodajalnico jestvin V zalogi ima kave vseh vrst, raz' lične moke iz Majdičevega mlina v Kranju> nadalje ima tudi raznovrstne pijače na primer: francoski Cognac, pristni kranjski brinjevec, domači tropinovec, fini rum, različna vina, goršice (Senf.) Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodove užigalice. — V zalogi se dobč tudi testenine tvrdke Žnideršič & Valenčič v Ilirski Bistrici, ter drugo v to stroko spadajoče blago. — Postrežba točna in po zmernih cenah. Z odličnim spoštovanjem Josip Kutin, trnov ec v ScmeuiŠki ulici h. fit>. 1 (v lamini hisn Anton Potaztky v Gorici, na sredi Raštela hiš. štv. 7. Trgovina na drobno in debelo. Najceneje kupovaltšče ulruberSkcga in drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij. Potrebščine za pisarne, kadilce in popotnike. Najboljše švanke in šivalne stroje. Potrebščine za krojače in čevljarje. Svetinjice, rožni venci mašne knjižice. EM »bivala za ra letne čase. Posebnost: semena za zelenjave, trave in detelje. Majbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. TT* I Odlikovana civilna in vojaška krojaška delavnica Anton-a Krušič-a, Gorica, ul. Jos. Verdi 33. J3ogata zaloga domačega in anqlc*kecia sukna. Velika izber izgotovljenih oblek za gospode in dečke, površnih zimskih sukenj, havelokov itd. Jtfaročila po novi meri se izvrže s posebno natančnostjo. i*«# * # ### 3 i te S#®®*1*®®®®' 1.1 12TTI i 1 Važno za gg. trgovce z jestvinami in cenjene gospodinje! Podpisani s tem uljudno naznanjam, da ml je poverila z dnem 1. t. m. tvrdka: ŽNIDERŠIČ & VALENČIČ prva kranjska tovarna testenin zalogo in zastopstvo svojih slovečih In priznanih Izdelkov. Zaloga nreskrbjjena bodo zadostno z vedno svežimi , Ilirskimi teitoninami" vseh vrst, ter se borte iste oddajalo v or’ginalnih zabojih ro dosedanjih cenah. Pri tej priliki opozarjam slav. občinstvo tudi na zalogo izborne moke iz valjčnega mlina: W. Jochmann iz Ajdovščine. Prevzel sem tudi zastopstvo za prodajo kavinlh surogatov ..Prve jugoslovanske tovarne4* iz Ljubljano in zastopstvo za prodajo Ciril-Metodovih družbenih vžigalic. Proseč naklonjenosti za to moje novo podjetje so v svrho cer\). naročil na gori navedene domače izdelke rojakom iz mesta in dozelo toplo priporočam in beležim Z odličnim spoštovanjem JOS. ROVAN Gorica, ulioa Rabatta St. 20—22. ■VVi M* i zzzzzizzszsz: |Kroj aška zadruga Gioriea, (gosposka ulica 7, naznanja, da prodaja oblačila za dame in gospode, modne barhente, in drugo manifakturno blago posebno za bližajoči se zimski čas, blago vseh kakovosti in po najnižje mogočih konkurenčnih in stalnih cenah. Vzorci najnovejše izbere se na zahtevanje pošiljajo brezplačno in poštnine prosto. Sprejema hranilne vloge katere obrestuje po 4l/2u/u polumesečoojne-vadignene obrestipripi-suje konec leta k glavnici. Rentni davek plačuje posojilnica aama. Posojila udom na osebni krrdit po 8"/, in na vknjižbo po 67,*/, „Centralna posojilnica” registrovana zadruga z omejeno zavezo, Gorica, ulica Vetturini 9. C. kr. poštnohranilnični konto N. 851.292. Sprejema nove člane 2 glavnimi in opravilnimi doleži. Glavni deleži po 200 K, opravilni po2K. Otvarja članom tekoče račune, katere obrestuje po dogovoru. Uradne ure vnak dan od 8. ure zjutraj pa do 1. ure popoludne.