rokodelilih
narodskih
^ v r
reci
Na svitlobo dane od krajnske kmetijske družbe.
V red devane od ilr. •faneza JSJeitveisa.
m
Tečaj
V sredo 30. véliciga travna Çmaja) 1849
List
JBLmetijsht pođnhi
Spisal Jak o b B u j a u i t.
Kdor vsako léto polovico svojih njiv za se nože ti ali travnike obdeluje, je dober gospodár; dober
JfMnof/overstne temetijshe flrobtince

híšnim gospodarjem in gospodinjem.
CD
mlad
r •
V •
jí zivím rogovi
lep
r a
V
gospodár je se tudi, ce tretjíno (tretji del) za seno žeti porabi; ena četertína je pa že premalo.
v	^ ; !	^	j
Ce vsako léto nove zemljíša s travními semeni ob seješ, boš imel vsako léto celin orati ; en oral celíne (novine) ima za tri druge orale vrediiosti.
Gipsaj svoje deteljša ; dobro se bo splačalo.
Zita le toliko séj , kolikor zamoreš pognojiti ; na
jo) svetje nek star
ejic tóle
li
Ako mladim
govedam ne rasejo
rogovi takó ,
kakor bi kmetovav
rad imel, naj naredi na tišti strani, kamor ima rog
asti
y
(joh)
v rog 2 ali 3 plitve zaréze, in rog se mu bo obernil na tisto stran , kamor hoče. Takó se suce in vleče rog
3." — Ali je ta pomoček
večkrat okoli. kakor kdo hoč
pravljaj si senožeti, redi si živine, dokler mores vsimu
žitu gnojiti,
gotov ali ne , Naj se poskusi
(Z itni gi
ne moremo povedati po lastnih skušnjah
c e r v a p
(V te
tn
y
kakor se spodobi. Ne séj v priméri zemljíša
je razun mnogih
ki ima
1
y
y
ki sra imaš . ampak v
e
y
priméri gnoja, ki si ga napraviš
Kdor séje brez
cr te
• r
noja
i
kmetija vidama
pesa, na zadnje ga caka
slabo gospodari; njegova
beraška palica.
pomočkov nek žitni kupec konóp no ze še seme v sebi, nar bolj poterdil. Ko je žitna shramba ali kašta dobro pometena, naj se kakih 4 ali 5 pesti
Duh tega zeliša je
imenoviga zelisa po shrambi položi červu tako zopern
y
de ga ne mor
prestati
Ena krava ali en vol gnoji 800 sežnjev; 10 ovác
ravno toliko.
Ako na planjavi 40 oralov
tn
(Na rožah in
dru gih
zelišth uši pokonča
y
pravijo, de ni boljsiga, kakor ribano retkev
9 •
posejes, moras
30 glav enmalo v vrelim kropu pokuhati, in kadar se ta retkvina
velike živine, 60 pa drobnice dobro kermiti (futrati) in voda shladí
i
V
z
njo ušivo zeliše poškropiti ali oprati.
dobro nasteljati.
V .
Je zemlja merzla in mokrotna, moraš na pol več
(Marsikt
»
p od in j a misi
i
d
lik
• V
živine imeti, de bos v
V	/
stanu gnojiti, kakor je treba.
pnsp
če ne pust
jenih svéč pogostam
Cesnja in cebule nikdar 2 létl zaporedama na ravno tištim kraji ne sadiš; zakaj pa žito večkrat zaporedama na ravno tište njive séješ ?
Zemlja opeša, če neprenehama žito na-njo séješ, klasje manjši postaja in plevél se množí.
Lepo klasje da bogate žetve.
Séj in sadi mnogoverstne sadeže, kér ne obrodí vsak sadež vsako léto , kakor želiš.
kovati), pa se moti. Nevsekovane sveče, razun
te
te
de berlj
gor
y
skorej eno tretji
(en di
teljc) lojá več požgó. Naj skusijo to z dvěma
y
eno naj pridno vsekvaj
druge
pa ne
in prepr
se boj
?
kar smo jim tukaj povedali
(Ptujo živino med sabo pri vaditi), de se v hlevu ne bôde in ne bèrea, je lahák pomoček: Umij jo
Krompirja nikdar ne
opusti; ako žita ni, tebe in
tvojo družino redi, živini v prid priđe.
če je pa žita dovelj, pa tvoji
po glavi in po vratu, kjer se voha in lize, s z ga njem. Ce je bila poprej še tako huda ena drugi, tem pa si boste berž dobri in krotki.
po
Redi
si mnogoverstno živino; se eno ne prodá
drugo
c

pa
rr
oldinarček privabi. Kdor za svojo živino
v •
skerbí, skerbí za svojo mošnjo. Pitaj svojo živino , ako jo prodati hočeš ; pitana živina zakriva mnoge napake (falarje).
Séj in přiděluj za mnogoverstno živino ; vsaka mora živeti in dobro živeti.	.
(Kravam po porodu postelje o (Nachgeburt) lahko preč spraviti). Ce posteljca 24 ur po tem ko se je krava otêlila , od nje ne gré , jev to skorej gotovo znamnje, de je posteljca prirašena. Zivinski zdravniki že dostikrat komej čakajo, de sežejo po-njó v maternico
in jo odtergajo. Pri tem delu dostikrat ubogo živino huđo martrajo, in če brez pameti po maternici praskajo in s
ranijo dostikrat maternico
veliko silo posteljeo odtergajo
Nimam denarja, praviš, de bi si živine
V «
si telét in jagnet
i
edil
Kupi
takó
de krava zbolí, hirati zacnè in konec vzame.
y
ako
dobro strežeš, se v enim
jim .....,
létu bolj popravijo, kakor slabo gleštane v dveh. Kmalo
žita, s žitam denarja — in kmalo ti bo pomagano, ako si priden in šparovin.
v	^HWI v ■
Po skušnjah zvedeniga štajarskiga grajšaka,
gosp
v
boš imel gnojá, z gnojem
viteza Morica Franka in po vec druzih skusnjah
ni treba, kér imamo lohak pomoček, postelj-
vsiga
tega
Za pijance in postopače ni nikdar dobre létine.
Se vé, de za vsaciga kmetovavca to ravnilo ne more ve Ijati,	Vredništvo.
co kravam iztrebiti, ki v témie obstojí: Eno pést pe-teršiljevih ko renin s zelenjavo vřed, ki se korenín derží, kuhaj v 3 bokalih vode takó dolgo , de se dajo koreníne popolnama zmččkati ; vse to zmešaj po tem s toliko ječmenove vode, de ti oboje skupej da 6 bo-
kar daj kravi pa ne na enkrat, ampak tri-
kalo\
y
90
krat popiti. Takó ravnaj zapoređama toliko dní, de se to maslo vse boljši, kakor je navadno, in se bo dalo posteljca sama ,od sebe iz krave iztrébi.	već lét obraniti, brez de bi žaltovo postalo.
A. S em lič, (iz letopísa štaj. km. dr).
V 3 ali 5 dnéh se vecidei zgodi, de maternica
po
steljco iztrebi, ki sicer nekoliko smerdi, pa je brez vse nevarnosti za kravo.
po tem , in ji tudi sicer ne
Krava ne zgubí mléka
Pot h přemožen ju
Pred nekimi dnevi se s svojim konjem v nekim
skodje. Jez in moji soseđje smo se ze večkrat prepri- kraji vstavim , kjer se je ravno množica ljudi h veliki
cali
?
de je ta pomocek
gotov
pravi gor
imenovani
o* Í5
ospod.	_
Mlako dobro siroro maslo (puterj
delati f f
dražbi (licitirengi) zbrala. Kér je pa še enmalo prezgo
daj bilo , so
se ljudje od mnogih
reci in
tedaj tudi od
sedanjih novih casov pomenkovali, in eden izmed njih
se na nekiga stariga,
V f
po pogledu premozniga moza
s
sivimi lasmi, oberne in praša:
Marsikteri kajzar mora s svojo veliko družino dostikrat od ene krave živeti. Ce tedej gospodinja ne zna práv gospodiniti, mora družina stradati, čeravno bi se
No
y
noviga časa ? Ali ne
oce Cavljar! kaj pa vi pravite od sedanjiga
mislite tudi vi, de so ljudjé veliko
znalo iz hleva precej ziveza dobiti. Čeravno mléka in siroviga masla (putra) morebiti ne manjka, je vunder sirovo maslo navadno takó slabo, de se ni čuditi, ako ga želodec nekterih ljudi prenesti ne more.
Kér gospodinja ne zna s smetano práv v cakerho-
preveč od te dobrote vpili? de bo davkov pred več, ko manj ? in de nam je svobodě veliko več obljubljene, kakor pa je bomo vživali ?
Na tó se starčik vzdigne in pravi: Čeravno ie že snes: na moii árlavi
»
»
, in moje serce
diti
?
naredi veliko
manj siroviga masla
?
kakor bi ga
narediti mógla,
in se to je takó slabo , de gorjé
želod
eu, ki ga vžiti mora.
Ni, ni prazna pritožba, če slišimo pošteniga siroviga masla navajene ljudi tožiti, de se takó redko dobro in
• V •
ni več sercé mladiga fanta, mi vunder od veselja poskakuje, če pomislim dobrote, ki so nam jih Ianjskiga sušca mili Cesar Ferdinand po vstavi podělili. De so si inest-njani berž narodno stražo napravili, zató nam kmetam niclo nič mar bilo; — de pa se je smelo po novícah
svobodno govoriti, kar je kterimu na sercu ležalo, to je
Nar imenitniši reč za nas
BBB^BIB^BBMBBBBBBBBB^BBUMMMBBiBMBHBBB	III ! i 3'	i* * li ^ . ^p-.
bila, de se bomo desetine in tlake resili. Še več druzih svobod nam je obljubljenih , ktere s zaupljivostjo priča-kujemo, kér so jih cesar Jožef očitno obljubili, ki so mož beseda. Ali bo davkov menj , kakor jih je dozdej
j
zdej čas siroviga masla přišel
?
naj
vkusno sirovo maslo najde
Zató, in kér je mi bo pripušeno , gospodinjam nektere ravníla na serce položiti, de bojo boljši sirovo maslo medle.
Čednost je perva reč, de se dobro sirovo maslo napravi. Mléčná posoda se mora po vsaki rabi
se tudi nam dopadlo.
pa je
bilo
i
tega ne vém.
Bog
daj , de bi
se mogli ponižati !
dobro osnažiti in ne sme
nikakoršnjiga
duhá imeti.
V
mlecni shrambi mora biti cisti zrak (ljuft). Kjer ni čednosti, je vse drugo zastonj!
2) Mléko mora biti poléti v hladni shrambi in pri
veliki vrocini
v
na hladnih tléh; pozimi
pa v srednje topli
kamri. Ce je prevroče in če je pre mraz, bo mléko
le malo in slabe smetane naredilo. V mlécnih shrambah ne smé veliko ljudi biti, še manj pa sme kdo tam spati.
3) Silno veliko je na tem ležeče, de se smetana o
P
času in p
p os na m
V 18
saj v
24
tode, ljubi moji ! davki niso sami, ki nas tarejo, še veliko druzih reci je, ki nam pot k premoženju zapirajo. Brez davkov ne more nobena deržava biti. Ako bi mi nobenih druzih davkov plačevati ne imeli, bi jih že še prema-gali; mi imamo pa še veliko druzih, kteri, če vse prav premislimo , nas še hujši tarejo.
Naša ne čim eriios t, za priliko, nam dvakrat toliko vzame kakor cesarski davki; našaošabnost trikrat, in naša ne umn ost štirikrat več. In teh davkov nas ne more noben člověk resiti, kakor
sami
urah naj se posname, de se preveč ne skisa in ne po
Cez
i
gubi. Smetane ne posnemaj s žlico, zató kér takó veli ko smetane potratíš ali mléka sabo vzameš
vlado (regirengo), kten njegoviga življenja tlako opravljati
bi ljudstvo deseti del

bi vsakteri
pii
N
• V •
je, mlék
pod
t
P
t
>
V • V
ar bolj če smetano z
V
Casje smetano
obema kazavnama perstama nazaj der posneti, ako se mléko pod njo plavkasto kaže in ako
in zabavljal ; tode lenoba nam vzame vecidei se veliko
^a s pohajkvanjem, to se pravi,
in v noben prid ne obernete,
več. Vzemite tišti
ki
postopáje, Bogu vkradete in porok sim vam, de host
moj
besede poterdili
tana

s perstam na stran
pomaknjena, v gubah ostane. 4) Pri manjših kmetijah je pa poglavitna reč tále, de se smetana nespridena takó dolgo obderží, dokler se je toliko vkup spravi, de se zamore sirovo maslo mêsti.
J
del

d
P
•W
J
de
(Dalj
slediO
Miaj Vodnih od nas Slovencov
»	1	1 •	•	1 1 ♦	' • V
Grozno nap
je

novo smetano k stari, ali današnjo
in slovenskiga
na dalje
pise.
k
ajšnji djati. Ravno nasprot se mora ravnati
(Dalje.)
d
Krajnci so pisati znali, preden so
ločeni od
njo smetano déni v čedno posébno posodo, po tem Slovencov na unim kraji Donave in so le sčm blizo Laske
írajšnjo smetano s žličo pridêni, in pomešaj dežele peršli, zató kér imajo enako besedo povsod; àv dobro skupej. Se je včerajšnja smetana do Krajne pravi: pisati, Pemec psati, Polec pisač,
se le veer obojilo práv
danes v goste képe vkup zbrala, naj se denejo le go stejši képe k današnji smetani; vsa druga tanjš smetana se pa porabi za jedila ali k večim za tako si rovo maslo , ki ni za shraniti
Moškovitar pisati.
Beseda ,,pišema je silno stara, in kaže, de je od
ampak so le ma la li
takrat, kader se niso cerk imeli,
pak berz za porabiti. svoje misli.
Se je pa stara smetana čez in čez do dobriga zirostíla
»
se posname s žlico iz posode, pa takó, de clo nič tište vode zraven ne pride, ki se je pod smetano na dnu po- krilo i. t. d.
J°
Se sedaj Krajnci nekaterim malanim recem pravi-de so pisane, postavim pisan prepèrt, pisano
sode nabrala, zakaj de se skisa
ta
da
azstopi smetano in naredi
Slovenci imajo dvoje čerke; ene se imenujejo Bu
k v i c a
r
druge K juri lica. Bukvica je v navadi per SI o
r	i\ * i a (j ui u^ v jv j u i i u t u. uuivfiv« j ▼ hwtmui	^ * v
fako naj se ravná vsaki dan, de se zmirej stara vencih ta kraj Donave; kjurilica uni kraj Donave.
smetana k novi v posebno posodo deva in vselej dobro premeša
riši. Jez
Učeni se prepirajo, ktere čerke teh dvojih so sta-
, de se zastonj trudijo, in de na te'm ni
men i m
Ce iz taciga siroviga masla napraviš maslo (Schmalz) dosti ležeče. Ako je prepir, se lahko zastopi, de nobe
V	• V	1 *	V m	m	m v	m m	m	m* m	«	«	A	»
m ga shranis na suhim , zračnim in hladnim kraji
bo
den resnice ne vé.
J
91
Kar zares vémo

je
de vsi Slovenci so nekidaj pogostoma
pripetí, med petimi pri dvěma)
10
15
iz perviga besede in misii s podabami pisali; obraze otrok donese vracitvo od vračitela z nemško signaturo ljudi, zverín in druzih stvari narejali, in s takimi na- ino žalostni nasledki so kakor gori ; samo s to razliko malanimi znamnji spomínu pomagali.
, plemenita ino
da je tukaj vračitel v resnici sam ki
y
Navada besede m alati je bila po celim svetu
préden so bile eerke znajdene.
Od tega pride, de smo v besedi „pisati
naj
Moji gospodje tovarši! N esnejša umetnost je za na*
lepa
u
vse ljudstvo silno
vsi
važna; ne odlagajmo dalje, da svojimu božj
pred
Slovenci enaki; alj kér so čerke bolj noviga znajdenja, metu — bolniku — v vsim razumljivi postanemo! Gotovo
zatorej cerk vsi enako ne imenujejo. Cerke so potlej bodemo s tem veliko dobriga učinili. Iz svoje lastne
skušnje vas lehko osvedočim (prepričam) , kako močno
znajdene, kar so se slovenski rodovi razdelili.
Krajnec pravi čerka,Po!ec i i t e r a, Serbec pis- veselí bolnika, ako on vsakošno signaturo v svojim ma
ternim jeziku bere. Kakor slepec, ki je pervokrat svet
mik, Hro vat slovo, Pemec in Moskovitar slova.
Krajnci so tedaj ob času svojiga prestopa čez Do-navo proti Laškim brez čerk bili in so le s podobami pisali, to je, malali.
Malati pravijo vsi Slovenci, ino Moškovitarji mo-lovati ali pa živopisati. Ali je od nemškiga vze-
ali so Nemci od nas to besedo vzeli , ni mogoče
lobo
gledal,
se on veseli, ino se čudi, kér se mu je
to doséhdob celó nemo
zdelo

Tudi mertvogledni listi (Todtenbeschauschei-
a umerlih (Todtenausvveise) , ki se
ino
kaz al
to ,
skazati
slovensko, kakor nemško. Zakaj „malam" se

priče so pomèrle. Morebiti je malati bolj v slovenskim jeziku pisati, kar sim
de pride od „maliga", kakor
vsaki mesec zdravilstvenim gosposkam (Sanitátsbehór-den) predpolagajo, bi se imele pri nas brez odlašanja
(da se staroko-
— Navadno
v
ze
zna reči, pitné kite popolnama znebim) davno počel
gnature
7
racuni
to je, na malim
em
j
nem, v malim nacerkam , kar je na sebi veliko.
(Dalje sledí.)
de bi rekel: jez m ala m, se morajo vsakosni mertvogledni listi, s - na majhno podobo de- (slovensko spisani) pred menoj prebrati, da se prepričam , jeli jih vsak razume ali ne. Pred nekimi 8 tedni
mertvogledni list,
■4*
ca) pride 131étni deček po
(17. su*
kteriga je z vidljivim veseljem prečital, rekoč
Me se íla o pravim easu
vsim vracitelom fzdravnikam) in lekarorn fapo
tekarjem} na Slovenskim.
(Konec.")
Ne manjši napaka ino hudo je tudi pri vračitelih
lekarno (apoteko) imajo na
kmetih. Ako ravno so naj hujši nemškutarji še vemdar znanost slovenskiga jezika tirjali od ljudi za takšne službe
P
d
tud
»
i
J
m
mem
Želel sim, da bi
• V
jih bilo vec tega 131etniga dečka slisalo ; nenadj
selje in odkrit
odgovor
mladenča bi bil
gotov
mar si
kterig
k
slovenskimu pisanju obudil ! Konečno še vas gosp. Dr. Bleiw
i'c. »1»

(zdravnikih), kteri domaco
; pa njih omika (izobraženost) je le v nemškim jeziku, brez da bi znali slovensko čitati in pisati. Tako-šin vračitel obišče bolnika, ki skoro celó sam domá leží
razun kakšniga 10 —
prosim
oznanite nam po Novícah slovenske iména bolezin. Pri nas je malo téh imén pràv slovenskih. Bolezni pa se imajo dobro razlikovati.	- 5t ff*?®
Tukaj pristavim obliko niga lista, in s
slovenskiga merivogled
kazal
m erlih

naj se popi
pobr
kar ni pràv. Gosp. B lažni ka pa prosim
j
m
m
naj
on
15 létniga otroka, kér vsi drugi skazal
j b
natisne takih
s ženo vred morajo
na polji marljivo delati, da sebe ino
?
Mislim
in naj meni posij
po d
mertvoglednih
listov in
knj
vsakterih
i te
svoje preživé , ino postavne davke ko pridni podložniki ee Iml ne boc[e odrajtujejo. Bolnik si ima v vračitelovim naukazu preveč zapametiti, in pozabi, kakó vračitvo jemati, (to se resnično
spod založnik bode te iztise lehko prodal
i
in
gube
bati
S
Wolfg
e»
L
mesca malitrav
Lvoslav Tance
1849. J1*45
kantonski vračitel.
Ska%alo
mesca
léta 18
v krajni soseski......umerlih.
Mertvogledni list.
v krajni soseski........fari
iz vaší........pod hišno štev.
>
lét star (a) , je . . dan
t. 1. s sv. smertnimi zakramenti (ne) previđen (a) na.........umerl (a); njega (nje) truplo vra
čitelsko ogledovano se ima..........pokopati.
dan
18
I. I.
umerlih ogledavec.
jfleil in pelin.
V Vodnikovih Novícah 1797. léta beremo

de
mu je někdo zabavljal, de „slovenskimu jeziku besedí manjka, de je ubog." Vodnik mu reče, de naj mu postavi nektere nemške besede za skušnjo:
*j Ali nam ktero z;
kaže Vod nik s tem, de
saka beseda ptuj
y
ptujo imamo, in de smo Slovenci tedej dostikrat
rabi tacih besed preboj
f V •
VrednišU
ali jih bo mogel po slovensko reči. Nemškutarček tadaj-
časa mu nektere besede zastavi, misleč, de bo
niga
P
v
Novícah
iména vsih bolezin oznaniti, bi bilo preobširn ki besednik bomo skusilivse
pa ta imenik popolnama, prosimo Slovenskim: naj nam pošljejo
vse postaviti. De bo se svoje častite tovarše po kolikor oni tacih imén po
deželi zvedó, de jih bomo pretresli, in kar jih je dob
•	v •	ti	i i	r tit	i v t	,	i # n • ry	V r
k
pravšinih, obderžali in v obcinstvo vpeljali. Za živin
bolezni
že tako nabero vkup
Vrednik
Vodnik omolknil. Ali Vodnik mu je za eno nemško en zató kér po nar novejših prigodkih v deržavnim zboru
koš slovenskih povedal. Nemškutarček osramoten vtihne.
v Parizu se
v
se
ne vé, kakó se bojo Francozje
Vodnik pa mu prijazno tale poduk da: Kdor hodi okoli prihodnjič na Laškim obnašali. Oči celiga sveta so zdej
slovenšine kakor mačka okoli vroče
kaše, naj nikakor tje
na Francozko obernjene, kjer bojo kmalo volitve no
v en dan ne zabavlja. „Slovenski jezik je sam na	vih poslancov za deržavni zbor dokončane. Na tem
sebi bogat; le ljudjé so revni na besedah,	zboru bo vse ležeče: ali se bo svét p o m il* il, ali pa, česar
zató kér premalo sporni na imajo na tó, česar	nas Bog obvari! se bo vesolna Evropejska vojska vnéla. jih je mati učila."
Novicar iz Izubijane.
Na binkoštni pondeljk je oznanil feldmaršal grof Turn
Čudne reci se zdej godíjo po svetu ; komej mislimo, de bo konec zmešnjav, pa na drugim kraji nove zmešnjave
vstanejo. Ko je bilo Laško vmirjeno , smo želeli
?
?
de
in komej se je
iz Mestre po telegrafu v Ljubljano tôle: „Malgêro (nar močnejši terdnjavo pred Benetkami) je sovražnik 27. t. m. zapustil in naša armada jo je obsédla." To je imenitna novíca, po kteri se zna soditi, de se zdej tudi Benetke bojo mógle kmalo podvreči, in de bo na na-
Laškim konec vojske. — Pravijo, de bojo tukajšnje
novincov nabrane.
9
s i m
krajnski ga
regimenta, iz
Ogerskim
4 kompanije
kmalo iz Ljubljane v Ptujo (Pettau) proti odrinile. — Unidan je bila v Ljubljanskim gledišu nemška komedija „die stu m me Kroatin"; polovico dohod-kov je vodja namenil za v vojskah ranjene vojake krajn-
bi bil na Ogerskim konec vojske upati smélo, de bo s pomočjo Ru so v na Ogerskim mir so se vnéle nove prekucíje na Nemškim, — zdej pa iz Franco zk i ga nar veči prekucíja žuga, ako tista stranka k moči pride, ki jo rudeče republikanarje imenujejo, kterih cilj in konec je le vojska in preli-vanje ke rvi. Bog nam daj mir! — V Frankobrodu gré zbor zlo sak-sebi. Tudi nadvojvoda Janez se že na pot napravlja in je že več vóz svojiga hišnisra orodja odpeljati ukazal.
vice iz
Ogerskiga
skiga regimenta
pa
žalibog !
dohodki so bili silno pičli.
V Dunajskih listih berêmo pogostama pritozbo zoper takó
Vsaki dan priča kuj em o no-, de je avstrijanska armada združena z Rusovsko čez Madžarsko planila , ktera se pa veliki bitvi vmikuje. Naša armada se je začéla od vsih strani naprej pomikovati in, berž ko ne, bo pred Ko m or an o
imenovane „Gutgesinnte", de so le z ustrni, pa ne v
djanji „Gutgesinnte"
to bi tudi od
marsikteriga
na
velika vojska. General D e m bin s ki se pripravlja, čemu bo moč, v Galicijo planiti. Kolera se je na
Ogerskim
ših
reci
zamôgli.
Lev djanji se pokaze serce, ne pa
v jalovih besedah ! — Přetečeni teden je bila perva séja novo izvoljeniga odbora slovenskiga družtva po tem, ko je literarno postalo. Zraven Dr. Bleiw eis a, zopet izvoljeniga družbniga vodja, so bili pričijoči novo izvoljeni
Matevž Cigale
začéla, inkakorKošut vse, tedej tudi to bolezin v svoj prid obrača ter pravi, de je cesarska armada to šibo božjo na Ogersko prinêsla, zatorej kužnih ptujih vojakov ! Današnje Dunajské Novice pri
naj se vsak ogibuje
nesó nepričakovano novico
?
de je
Ogerska
armada
po
odborniki : (po abecednim redu)
gosp
vrednik Slovenje

«•osp
baron Dragotin Codelli
9
9
trikratim napadu Budinsko terdnjavo (Festun
cr
Ofen)
gotinDežman
9
9
svetovavec pri c. k. dezelni in mestni sodnii, gosp. D r a<
učenik kmetijstva v slovenskim jeziku gosp. Jane z Hladni k , vrednik nemškiga Ljubljanskiga časopisa
c. k. licealne bukvarnice
21. dan t. mesca v svojo oblast dobila in de so Madžari sploh vse oficirje hrovaškiga in graničarskiga regimenta, ki so v terdnjavi bili, pomorili. Vodja terdnjave,
gene
ral Hen ci je dobil tri nevarne rane. Mažarov je padlo
9 te
"•osp
Miha Kas te lie, vradnik Ljubljanske
Miha Lavrič, vradnik
250
móž
in 40 oficirjev. Madžarski
general
G ó r s: e j
te
? te
«•osp
pri c. k. deželni in mestni sodnii, gosp. Dr. Ernst žl. Lehman, učenik pravdoslovja v slovenskim jeziku, gosp. Anton
je s 30,00<* vojaki okoli Bude.—Iz Lon d o n a pišejo, de je nek zidár John Hamilton na Angležko kraljico
Mažgon,
kriminal-aktvar pri c. k. deželni in mestni sodnii, gosp. Blaže Potoč nik, fajmošter v Sent Vidu poleg Ljubljane. Določen je bil v ti seji nar
Vik tor jo vstřelil, ravno ko se je na dan njeniga z otroci skoz neki vert peljala — pa se ji ni nič zgodilo. Hudodelca so berž
go dix
hudiga
zagrabili
— pa pri preiska-nju pištole so se prepričali, de ni bila nabasana in de je
poprej opravilni red, in povedniki (referenti) posamesnih razdelkov so bili izvoljeni za vodstvo dél v besedni-ku, za mnoge zadeve v družbi ni brav ni ci, za
on le zató na kraljico vstřelil, de bi
te a
zanèrli in v
ječi redili
?
kér
sicer nima
• V
nie
živeti ! !
umetniške in gledišne reči, za družbino račun-stvo i. t. d. S posebnim veseljem je bilo oznanilo nekiga
po kterim imamo od njega
« v
Zahvala.
Častitima rodoljubama« gosp. tehantu Jožefu Burner ju
častitiga rodoljuba sprejéto
9
izvirne domorodne
igre (vaterlandisches Ori
ginal
v Šmartnu pri Litii, in gosp. fajmoštru Jerneju Med vedu v Koprivniku se pràv lepo zahvalimo za unidan poslane pripo-močke za slov. besednik. Sicer pa častitima gospođama še na-
drama) pričakovati. Le škoda, de nekterih naših izverst- znanimo, de so dosihmal čerke A, B, C, nemsko
slovenskiga
gosp
igraveov
zdej v Ljubljani ni, de bi moglo
nih
slovensko družtvo spet kakšno domočo napraviti.	_
igro
v
rr te
ledišu
Novicar iz mnogih Urajev.
delà dokončane, de te tri čerke znesejo več sto pól rokopisa, in de jih naši pridni gosp. pretresovavci po deželi se zlo pomno-žujejo , takó de bo besednik silno obširin in bogat. Z natísam se tudi družtvo, kakor Vi častiti gosp. tehant svetjete, ne misli prenagliti, kér je še veliko knjig preberati, v kterih še marsi-
ktera dobra beseda tičí.
Naš Cesar, ki so se 20. t. mesca v Var so v o
V Ljubljani nas sicer nekteri go
VPiPipp 9.
Rusovskiga
spodje zlo naganjajo., in se že čudijo, de že besednika ni za ka
cara obiskat, SO prišli 25. t. mesca kili 40 krajc. v bukvarnicah na prodaj — tode téh gospodo v ne
'	X	*	• w	_	- . .	^ .	«	•	V	. I «	. « V f	v	m
Cesar Ferdinand s Svojo
podali,
spet na Dunaj nazaj. gospó so zapustili Pr ago in sose v Inspruk na Tirolj-sko podali, kjer bodo čez poletje ostali. Na celim potu sta imela priložnost se prepričati, kakó serčno ju ljudstvo
ljubi.
Vojska na Laškim bo kmalo dokončana
5
kér je
posl ušamo, ki mislijo, de je slov. družtvo njih tlacán, cez ktero zabavljajo, kodar koli morejo, za tó nej bo pa dobro, de bi jim stréglo ! -	1	• ......
Prošnja.
Dobro bi bilo, ko bi kak rodoljub hotel vse tečaje No
naša armada
M a I g ê r o
premagala.
víc, kak drug paSlovenijo, kak
mada Papeževo mesto
Bolo gn o
Ko je nasa ar- bogate poezije Kose skiga i. t. d. pregledati, in
premagala
9
je dobil manj znane besede (po nemsko
drug Drobtince, še kteri
vse dobre pa slovensko) izpisati in jih nam
Radecki v znamnje podložnosti mestne ključe, kte
re je berz Papezuv Ga eto poslal, kjer sv. oče še zmirej prebivajo in konca puntaríj v svojih deželah pri-čakujejo. Ne vé se še, kdaj bo tam konec punta
za besednik poslati. Ta pripomoć bi naše delo zlo ponaglila iu pomnožila. Tedej prosimo, de bi se hotli nekteri rodoljubi tega delà lotiti, nam pa to tudi na znanje dati, de potem očitno
oznanimo, de se ne bosta morebiti dva delavca
eniga
delà lotila.
Slov. družtvo v Ljubljani.
Natiskar in záložník Jozef Blaznik v Ljubljani.
93
ávdon
ávdon
(Po navadnim pravopisu.)
(Po novo nasvetovanim pravopisu.)
ánsko léto naša armáda Dôlj na Ogerskim leži, Alj nobeden Belga gráda Se lotíti upal ní.
ánsko léto naša armáda Dôlj na Ogerskim lečí, Alj nobeden Belga gráda Se lotíti úpov ní.
Lavdon sam je 6ércin možki
?
začél
Tèrdno sklépať je De bo Túrkam v svoji Mésto Béligrad odvzél
)
vojski
Lávdon sam je serein moški Tèrdno sklépať je začév, De bo Túrkam v sóji vojski Mésto Bélgrad oduzév.

Dosti polka, vso priprávo Hitro skúpaj spravil je, Tjè čez Dónavo in Sávo V Túrsko berž prepêljal se
Dosti polka, vso perprávo Hitro skupej správu je, Tjè cez Dónavo in Sávo V Túrško berž prepêljev se.
Tam šotorje je postávil In ukopat' se pustí, Kádar je že vse priprávil, Glejte! kaj na-zádnje sťrí.
Tam šotorje je postávu In ukopat' se pustí, Kádar je že vse perprávu, Glejte! kaj na-zádnje stri.
K bášetu in poglavárju Lávdon posije v Béligrad Prášal ga in ogovárjal Z lépo njêmu mésto dať.
>
K bášetu in poglavárju Lávdon póšlje v Béligrad Prášov ga in ogovárjov Z lépo njêmu mésto dať.
?
»Ce ga s sílo
praví
vzamem

Vam gorjé bo vsim takrat, Kar li koli živ'ga nájdem Vse bom vkázal pokončat.«
»Ce ga s sílo
pravi
vzámem
>
Vam gorjé bo vsim takrat, Kar li koli živ'ga nájdem Vse bom vkázav pokončať.«
Lávdon zdaj odgovor přejme De se Túrk podál ne bó
?
Zdaj pa v Bélgrad stréljať jame De je slíšať bio strašnó.
?
Lávdon zdej odgóvor přejme De se Túrk podáv ne bó Zdej pa v Bélgrad stréljà
>
jame
>
De
slíšať bio strašnó.
Turke zdaj so pozdravljáli Le z goréemi bombami, Dosti hiš so tam požgáli, De jih moč precéniť ni.
Túrke zdej so pozdravljáli Le z goréemi bombami, Dosti his so tam požgáli, De jih moč precéniť ni.
Túrki pa bander' kervávo
5z mésta kážejo na tó , Kážejo mertváško glávo,
Známnje Lávdonu dajó.
Túrki pa bandér' kervávo

z mésta kazejo na tó Kážejo mertváško glávo Známnje Lávdonu dajó.
?
Tak' so med sabó sklenili, Vsi čmo biti raj' mertví
9
Zméraj bomo se branili, Dokler bo kaj v nas kerví.
Tok' so med sebój sklenili
9
Vsi
biti rať mertví
Zmérej bomo se branili, Dôkler bo kej v nas kerví
Lávdon zádnikrat zdaj mésto Túdi s silo vzéť velí
5 #
Náši jeli va-nj so vréti Nič nazáj jih ne derží.
>
Lávdon zádnikrat zdej mésto Túdi s sílo vzéť velí, Náši jéli va-nj so vréti, Nič nazáj jih ne derži.
Túrki pa so se poskrili, Gré v terdnjávo jih nar več, Tište, ki so se branili
>
Lávdon déne vse pod meč
Túrki pa so se poskrili, Gré v terdnjávo jih nar več Tíste , ki so se branili, Lávdon déne vse pod meč.
5
Od prestrášniga streljánja Vse po tábrih že gori Padla ie na
kup boštájna
?
Túrki so obúpali
Od prestrášniga Vse. po tábrih ž Pádla ie na
• f
ze g on, kup boštáj
5
Túrki so obúpali
So pokorni se storili, Z Lávdonam se pogodé De prostost so zadobili Vsi možáki in zené.
?
So pokorni se stonh, Z Lávdonam se pogodé, De prostost so zadobili Vsi možáki in žené.
Kar njih bl
dnárj
Sméjo vzéti vse sabó
Kar pa túrškiga
Carj
>
To pa našiga zdaj bo
\
Kar njih blága je in dnárjev Sméjo vzéti vse seboj, Kar pa túrškiga je Carja, To pa našiga zdej bo.
M listu Xovíe.

94 —
Vr ti pesmi, vzeti iz „slovenskih pesem krajnskiga naroda" podamo bravcam en izgled priporoče-niga pravopisa. Castito vredništvo nam je zavolj prevelike šparovnosti le en kratik izgled dovolilo ; torej se v njem ne najdejo popolnama vsi razločki noviga pravopisa, postavim: misu, dovžnost, okrogu namest misel, dolžnost, okrogel; kdej (jemals) namest kdaj; za kej (fiir etwas) namest za kaj; nej raji pr idejo (sie mogen lieber kommen) namest: naj raji přidej o; on je dobil tokó priložnost (so fand er die Gelegenlieit) namest: on je dobil tako priložnost i. t. d.
Vse je v tem izgledu tako pisano, koker slovnica ali gramatika govoriti in brati vele va; in kdor je do sedaj po vladinah (regeljcah) slovnice govoril in bral, bo tudi po tem pravopisu ravno takó govoril in bral; kdor je pa le po cer kali, ali pa po izreki svojga kraja bral, bo po tem pravopisu brez vsih vladin, ravno takó brati zamogel, koker omikani govore, ali koker slovnica brati uči.
Ob enim se iz tega izgleda tudi vidi, kteri de so nar rodovitniši razločki, po kterih se ta pravopis od navadniga loči, namreč: de se glagoli in njim enake imena in prilogi namest l vselej z glasni-cami pišejo, s kterimi se navadno izrečejo, ali s kterimi jih slovnica izrekovati veleva; in drugi, de se predlog v, kteriga na Slovenskim, saj, kolikor mi vemo, naj bo že sam, ali z drugimi besedami sostav-Ijen, v prostim govoru povsod in vselej koker a7 nikoli pa po šegi nekterih drugih narodov kakor f izre-čemo, vselej tudi s čerko u piše; zunej, če pred njim kaka glasnica stoji, s ktero se zna v dvojoglasnico povzeti, ali pa tudi zunej te pergoje: če pevska mera, (Versmass), ktera veči prostost v izreki zahteva, v (f) namest u imeti hoče; koker je bilo v razlagi tega pravopisa v 13. listu „Novic" rečeno. Ravno zato je pa tudi po tem pravopisu, koker se vsak bravec lahko prepriča, posebno pevec (motrine) veliko ložej brati, koker po navadnim, ker so po njem vsi v ali u ravno tako pisani, koker jih pevska mera isrečene imeti hoče.
II koncu tega zapomina še pristavimo, kar smo že v poprejnim sostavku rekli, de mu pa nočemo in ne-moremo, in nimamo oblasti, koga k temu pravopisu siliti; in sej nimamo tudi od tod nobeniga dobička pri-čakovati; tega pak se iz rodoljuba ne moremo zderžati, de bi ga vsim, kteri niso preveč v staro zaljubljeni, močno ne priporočevali, ker smo po lastni skušnji — po kteri ga za-se že 18 let rabimo — tolikanj od njega lahkote in koristnosti prepričani.—Kako lahko bi po tem pravopisu zlasti priprosti bravci brali, ker bi v njem vse tako pisano najdli, koker brati gre ! — kako lahko bi se oni tudi po njem omikane izreke navadili, ker bi vedili, de je vse ravno tako pisano, koker omikana ali slovniška (gramatiška) izreka tirja Í —kako lahko bi bilo zlasti učenje branja za učence, in koliko časa bi se pri njih uku prišparalo, ker bi se jim nič vladin in snem za branje ne bilo učiti treba! — kako prijetin bi bil ta pravopis tudi za ptujce, in kako lahko bi po branju našiga jezika na tanjko navadili, ker bi vse po vladinah slovenske izreke pisano najdili! — kako polajšano bi bilo tudi za nas
y
učenje drugih slova n skih jez i kov ali slovil (Dialecte), če bi tudi drugi slovanski narodi po tem pravopisu pisati hotli ! — zakaj čeravno bi nam to utegnil kdo v neskromnost (Unbescheidenheit) privoditi — ne le nas, ampak tudi naše brate, druge slovanské narode, kolikanj v pisanju od navadne
izreke odstopij o y srno pri razluči imenovanima pravopisa
v oceh imeli. — Opustimo ponavljati vse druge razume koristnosti, ktere nam od sedajniga pravopisa od-stopiti svetjejo, ker smo jih že v poprejnim razlogu
dosti široko —pa, kakor se sedaj prepričamo, za nektere, vunder še pretesno — naznanili. Le to prosimo ^ de bi tišti bravci, kterim se ta reč vunder prevdarka vredna zdi, poprejni sostavik, ker je bil zavolj pre-dolgosti v Novicah tolikrát in v tako majhne oddelke razdeljen, še enkrat zaporedama prebrati, in se od vsih razumov v njih skupnosti prepričati hotli.
Na odgovor in smešnico častitiga gospoda Pod-lipskiga pa smo mislili, de bi nam ne bilo treba, se veliko odgo varjati, ker je pa zni m bravcam že tako lohka razvidno, de so nas ta pisavec napčno zastopili. V smešniei (kteri rodovitne pevske domišlije (Phan-tasie) nemoremo odreci) je kriva misel podstavljena, koker de bi bilo po našim pravopisu tako pisati, kakor se govori. Kje najdejo gospod Podlipski v našim pravopisu to vladino: Piši takó, kakor govoriš, ali po svojim kraju zavijaš? — Ali nismo veliko več na ravnost rekli, de, ko bi vsak takó pi-sal, koker govori, bi kmalo ravno toliko pravo-pisov imeli, kolikor pisavcov? Ali nismo veliko več to v pervo vladino postavili: Piši takó, koker slovnica govoriti ali brati veleva? — Slovnica namreč zamore nar bolj razsoditi, ktera zmed raznih izrek je duhu jezika primerjena; ktera sploh-na, ktera posebna; in ktera zmed enako splohnih ali po s e b nih je zakonam lep o glasj a nar bolj prikladna. Ce tedaj tako izrekujemo in beremo, kakor slovnica določi, bomo prav govorili in brali, in če tako tudi pišemo, bo vse nasprotje v pisanju in govorjenju, in vsa laž nj ivo st pravopisa nehala. —
Ravno tako ne moremo zapopasti, kako gospod pisavec v svojim drugim odgovoru, v 20. listu „Novic," od nas misliti zamorejo, de mi le Gorensko izreko priporočamo? — Kje se najde kaj ta ci ga v našim sostavku? — Ali morebiti slovnica, ktero mi za vodilico spoznamo, le Gorensko izreko nasledovati veleva? Ce smo v izgled nektere besede vpeljali, ktere se na Gorenskim lepoglasneji izrekjejo, kakor drugod: ali se sme od tod že skleniti, de Gorensko izreko sploh za lepoglasneji imamo, koker Dolensko ali Notrajnsko? Veliko več tukaj očitno sposnamo, de, če smo ravno na Gorenskim rojeni, Dolensko in Notrajnsko izreko sploh za lepoglasneji imamo, kakor Gorensko, in de slovnica po resnici sodi, če v več rečeh Dolensko ali Notrajnsko izreko za vladino stavi. Iz tega se pa še ne izhaja, de bi Gorenska izreka nič spredkov, in Dolenska ali Notrajnska nič napák ne imela. Zakaj koker v naturskih rečeh nikjer ne vidimo vsih popolnost skupej, t. j. na enim edinstvu (Individuum) ali pa plemenu, ampak pri enih rečeh več, pri drugih manj, nob ene pa, ktera bi brez v sake po polnosti bila (ker bi pa sicer biti ne zaslužila): ravno tako je tudi v zadevku si o vije ali jezika, kjer v nekterih slovilih več, v drugih manj, nobeniga pa bres vsiga. lepoglasja ne najdemo, ker bi pa sicer preterd bil, in se ga ptujci, kteri so mečjiga navajeni, cio učiti ne mogli. Po tem takim ima tudi Gorensko slovilo, če ravno je sploh terji, kakor Dolensko ali Notrajnsko, vunder nektere posebne lepoglasneji izreke. Slovnica pa, ktera lepote jezika nar bolj poznati mora, iz raznih izrek tište, ktere so lepoglasneji, izvoli; če ji morebiti veliko veči vsoljnost kake izreke, kteri se zoper-etaviti ne more v bran ne stoji. Ce je to res, kar smo do sedaj rekli, takó ima po tem takim tudi Dolenska izreka svoje terdobe, kterih se slovnica ogniti želi. In med takšne terdobe štejemo po pravici ta grob i ali Poljski Z, in ravno takó tudi ta mehki Z, kadar po izreki posebnih kraje v namesti samoglasnic stoji. Zakaj popolnama gotovo je, de je po zakonih
lepoglasja tudi nar terji samoglasnica u sama na
— 95 —
sebi meč ji, koker nar me ej i soglasnica. Po pravici tedaj ravna slovnica, de končni l pri glagolih in ena-kih imenih po navadni in splohni izreki Sloven-cov le kakorvglasnico ali dvojoglasnico izreko-vati veleva. Ce pa gosp. Podlipskimu končni l pri glagolih, postavim: sim mi s lil, terdil, sp olnil i. t. d. zlasti iz krotkih ust zaslišan, tako močno dopade, jim sicer to veselje radi privošimo, tode tanjši čutilo lepo-g-Iasja jim moramo v tem oziru odreci. Zraven tega jih moramo tudi opomniti, de naj povsod en ako sodijo, in ne pozabijo, de tudi samoglasnice prijetniši glas imajo, kadar jih krotkejši usta izrecejo. De bi pa zavolj tega kak jezik že zopern bil, kteri konec besedi večkrat soglasnice ima, moramo za prenagljen sklep spoznati, ker po zakonih umoslovniga (logisch) sklepa še ni vse zo per no, kar je mànj lep oglasno. Tudi naš jezik se po vsoljni izreki v veliko besedah ne le na eno, ampak tudi na dve ali cio tri soglasnice konca, pcstavim: pert, krepost, berst, pa zavoljo tega se ne sasluži za zoperniga ali terdoglasniga spoznan biti. —
fear pa resnično s t pravopisa zadene, se ona po naši misli ne sme soditi po izreki posamesnih krajev, ampak po izreki, ktero slovnica določi. Dokler se tedaj drugači piše, koker slovnica izrekvati ali brati veleva, je, in ostane pisanje zmiraj laž nj ivo, naj bo tudi več krajev, kjer se enako izrekje.—
Zavoljo predolgosti govorjenja opustimo vse drugo, postavim, od mnogih Greških in Latinskih slovil, od kterih poslednjih nam Ciceron sam več izgledov donese, in lepoglasniši izreke namesti terjih priporoča, postavim A si a e namesti Asias, grammaticae namest gr amin at ices etc.; ravno tako tudi od izgleda mnogih drugih Slovanov: Dalmatincov, Slavoncov, Ragu-zanov in Serbov, kteri po svoji mečji izreki tudi pišejo, postavim, namesti: jest sim bil, vidil, imel — jesam bio, vidio, imao i. t. d. Le ene reči še ne moremo zamolčati, namreč de se nam je nekoliko ptujobodno zdelo, de gosp. Pod lip ski konec svojiga odgovora pred abcedno vojsko opominjajo, rekoč, de nam jo zoperniki kakor načarano očitajo, in de imamo po izgledu drugih Slovanov več imenitnišiga gledati in delati. Pred vsim tukaj prašamo: Ali je pravopis tako malo imenitna reč? Ali se ne izhajajo od pa-metniga pravopisa za bravce in pis a v ce, za domaće učence in ptuje, in če bi se tudi svčt tega pravopisa, t. j. njega tretja vladina nasledovati hotla, tudi za jezik sam nar imenitniši koristi? Ali ni pravopis vklad in stalo (Fundament) vse pisni arije (Litteratur) , in ali ni ravno sedaj nar boljši dôba za njega popravo, ker imamo še malo pismarije
— zakaj za gotovo imamo, in če bi nas tudi kdo za prederzne obsodil, svobodno izrečemo: de. kdor se bo tega pravopisa navadil, bo druziga studil, in branje bukev, v njem pisanih, mu bo zoperno; — daljej ker ravno sedaj pisavci od vsih plati na noge stopajo. ker se nov besedivnik delà, bukve za šolo in u-metnije pišejo, grajanske pravice (das biirger-liche Recht) prestavljajo i. t. d. Ali bi ne bilo veliko težeji, pravopis, če ni pameten, pozneje spremeniti? Ali ne vidimo Nemcov, de svoj pravopis, ker mu skladnosti manjka, še dan današnji, ker je veliko težeji, popravljajo? (Sieh Grimms Grammatik — Mâcher: Pastoral-IIeilkunde u. s. w.) in ali niso pred majhnim časam Ilirci in Cehi in Sorbi (Lausitzer) in z njimi tudi mi svoj slovopis (Alphabet) spremenili? — Drugič, ali je mar vsako nasprotno pomenkovanje, vsaka od-rekljiva beseda, ali zopergovor že vojska? —• Ce je tó, takó je tudi smešnica in odgovor gosp. P o tili p ski g a. — Ali je mogoče, de se v rečeli, kjer inake misli imamo, drugači zedinimo, kakor z 11 a-sprotnim pomenkvanjem in 0 dgo varjan j em ? — Ce pa n eve dni, ali taki ljudjé, kteri so pajkam ena-ki, ki povsod le strupa išejo, kjer cbelica med najde, tako pomenkovanje že za vojsko imajo, ali bomo le zavoljo njih, svoje morebiti dobre razvide v škrinjo zaperli, združe ni m u iskanju resnice, ktera misli in moči zedini, in mesta in terd nj ave zida, slovó dali! Nespametno bi bilo, zavolj takšnjih ljudi se tako imenitnih dobičkov znebiti. — Se bolj pak se nam je za ćudljivo zdelo, ta opomin sprejeti od gosp. Podlipskiga, kteri s svojo smešnico še toliko niso počakati mogli, de bi bil imenovani sostavik od pravopisa popolnama natisnjen, in de bi ga bili celiga prebrati, in po vsim njega zapopadku razumeti zamogli; — in vunder jim je bilo to z nar krotkejši besedo, ki je mogoča, v zapominu zadnjiga oddelka rečeniga sostavka odgovorjeno. Sedaj pa, ko so že v drugo ravno tako neprevdarjene razloge donesli, se nam je potrebno zdelo, jih posebej in po samim pre-soditi, in z bolj očitno in resnob 110 besedo njih neveljavnost pokazati. Pa tudi tega odgovora, mislimo, še ne bo nobedin dobrovoljni za neprijazno vojsko obsodil. Stari Latinci so v pregovoru imeli: Inimicus causae, amicus personae, to je: zo-pernik pravde, prijatel osebe: je bilo njim to mogoče, bo li morebiti nam nemogoče? — In to, mislimo, nam bodo tudi častiti gosp. Podlipski, kteri, če ravno so naš zopernik v pravdi (v pravopisu) bodo vunder, kakor upamo, rajši prijatel, ko pa sovražnik naše osebe ostali, z rado st jo poterditi bla-govolili.	— r.
/
M
Natisnil Jo&ef Blaznik v Ljubljani.
9