Ptuj, petek, 10. februarja 2006
letnik LIX • št. 11 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 280 SIT
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
V
Štajerski
čisto majSkene cene.
PoputI do <00.000 SIT za oiebno vozilu Vblknnigen.
Dominko d.o.o., Zadruini trg 8, 2251 Plui 02 / 788 11 62,788 11 64,788 11 65
SONČEK
08019 69
www.sonchek.com
Imate pošto na strani 21
Šport
Pred ZOI Torino 2006 Stran 15
Šport
Juršinci • Skakalce bodrilo več kot 1500 gledalcev
Stran 18
Čeprav so nizke temperature sredi^tega- tedna-že'nekOiilO^pOpustile, je na slovenskih smučiščih še vedno dovolj snega za prijetno smuko, bordanjraiisankanje. Na Mariborskem Pohorju, od koder je posnetek, so ob slovenskem kulturnem prazniku doživeli rekorden obisk, saj jih je tudi zaradi izredno lepega in sončnega vremena po besedah tehničnega direktorja Robertina Ribiča obiskalo blizu 6000 smučarjev. Ker je snega še okoli meter, so prepričani, da ga bo dovolj tudi v času skorajšnjih zimskih počitnic, zato si obetajo eno najdaljših in tudi najbolje obiskanih smučarskih sezon.
Martin Ozmec
Po naših občinah Ptuj • Vroča juha, ki se je kmalu ohladila
Stran 11
Kmetijstvo Kidričevo • Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima ...
Stran 10
Politika Sp. Podravje •
Najprej sprememba ustave, nato pokrajine Stran 3
Po naših občinah
Zavrč • Kdo je
kriv za napake na osnovni šoli?
Stran 32
f«	26.2 1996	i»
^	OBČINA ZAVRČ
^ INREPUBLIKA SLOVENIJA
KORPAR
■ 1997
izobraževanje Gorišnica • "Ne
želimo razdruževati zavodov!"
Stran 13
Kultura
Ormož • "Če bi bili normalni, nas ne bi
Stran 14
Šport
Kolesarstvo •
Božič na stopničkah v drugi etapi
Stran 15
9770040197060
Ptuj • Državna sredstva za ptujske projekte
»Skupaj bomo še uspešnejši
«
V eni od zadnjih izjav za javnost so v MO Ptuj zapisali, da so bili uspešni pri pridobivanju državnih sredstev, pri tem pa pozabili na aktivno vlogo poslanca DZ Branka Mariniča. Poslanec jih je na to pisno opomnil, pri čemer upa, da bo to prišlo tudi do tistih, ki jim je vsebina izjav za javnost namenjena.
MO Ptuj se prijavlja na številne državne in mednarodne razpise kot nosilka in prijaviteljica, pa tudi kot partnerica. Na razpise za sofinanciranje posameznih projektov se prijavljajo tudi javni zavodi in podjetja, katerih ustanoviteljica oziroma soustanoviteljica je. Prijava pa vedno tudi ne pomeni uspeha kandidature, čeprav je bilo v izdelavo projektov vloženih veliko časa, naporov, znanja in energije. Da bo v MO Ptuj prišel denar za kar dva športna projekta, za izgradnjo nadomestnih igrišč ob OŠ Mladika in izgradnjo igrišča z umetno travo, je zaslužen oddelek za družbene dejavnosti MO Ptuj. Na javni razpis Fundacije za šport za sofinanciranje športnih dejavnosti, raziskovanja in razvoja športa ter založništva v športu v letu 2006 je MO Ptuj prijavila tri projekte. Uspela je pridobiti 10 milijonov
Uvodnik
tolarjev za izgradnjo nadomestnih igrišč pri OŠ Mladika, 20 milijonov za igrišče z umetno travo. S projektom izgradnje tribun na Mestnem stadionu pa na razpisu Fundacije za šport ni uspela. Ministrstvo za kulturo je 27. januarja letos MO Ptuj obvestilo, da je bila uspešna tudi pri javnem razpisu za izbiro občinskih investicij na področju kulture, ki se bodo pričele v letošnjem letu in bodo sofinancirane iz proračuna ministrstva za kulturo. Gre za 121 milijonov 584 tisoč tolarjev, ki jih bo država namenila za sofinanciranje prenove Mestnega gledališča Ptuj. Za letos državni proračun za občinske investicije na področju kulture namenja več kot milijardo 135 milijonov tolarjev. V roku je bilo oddanih 89 vlog, v prednostni vrstni red pa so se uvrstili projekti, ki so pri ocenjevanju prejeli zadostno število
Domovina žalosti
Po službeni dolžnosti in včasih tudi iz lastnega nagiba si ogledam nadpovprečno veliko število lokalnih prireditev in proslav. Ker imam že kakšno desetletje prakse v tem, se je nabralo zajetno število ogleda-nih tovrstnih stvaritev.
Bile so takšne, ob katerih se je čas vlekel po polžje in je bil verjetno še kdo razen mene prisoten le telesno, duha pa si je od prizadetih kulturnih bolečin hladil kje daleč. Ni manjkalo tudi takšnih, ob katerih sem uživala od začetka do konca, ki bi jih lahko spremljala še lep čas po tem, ki je bilo že vsega konec. To velja v enaki meri za izdelke profesionalne in ljubiteljske umetnosti.
V tej branži namreč izdelka ne moremo meriti z metrom ali na kilograme, veliko vlogo pa igra tudi subjektivna presoja. Še tako korektno izvedena predstava, ki ji za obrtno izvedbo sicer brez težav damo oceno odlično, če nas ne nagovori, se nas ne dotakne, je v klasičnem odnosu izvajalec - obiskovalec zgrešila svoj cilj in namen.
Nedavno je ena izmed prireditev v meni prelila čašo nakopičenih solza, ki se tukaj preliva po papirju. Prireditvi ni mogoče očitati ničesar, bila je dobra, dobro zamišljena, dosledno izvedena. A vendar, dragi ustvarjalci, zakaj mora biti vsaka proslava otožna in depresivna?
Zakaj ni mogoče enkrat za spremembo opevati srečne ljubezni, je mar dovolj vzvišeno in poetično le, kar je neskončno brezupno in mazohistično, kjer se trpi, kjer skeli, stoka za pozabljenim, preteklim. V pesmih, recitacijah, izrazu. Kot da so nam zares potonile vse ladje. Zavedam se, da je treba za bolj optimistično vsebino precej dolgo brskati po delih naših klasikov in da je za drugačen pristop potreben tudi precejšen pogum, kajti tak izlet v neznano se konec koncev lahko konča tudi precej klavrno. Mogoče smo res narod, ki je zares srečen šele takrat, ko je nesrečen? Kljub temu pa se mi zdi, da si Slovenci na svoje državne praznike zaslužimo svojo priložnost za prijetne praznike, malo optimizma, vznesenosti, zazrtosti v prihodnost.
viki klemenčič ivanuša
točk, projekt obnove Mestnega gledališča Ptuj je bil ocenjen s 60 točkami, najvišji ocenjeni projekt pa je imel 64 točk.
Uspešno lobiranje Branka Mariniča
Na izjavo za javnost MO Ptuj o njenih uspehih pri pridobivanju državnih sredstev se je odzval poslanec v državnem zboru s Ptujskega Branko Marinič. Povedal je, da se veseli vseh pridobitev za ptujsko območje, saj se tudi sam pri tem veliko angažira. Zato ga resnično moti, da ob opisovanju uspehov MO Ptuj namerno pozablja na njegovo aktivno vlogo kot poslanca DZ, ki aktivno spremlja razpise in zanje tudi lobira, pri čemer se ravna po pravilu »Skupaj bomo še uspešnejši«.
Branko Marinič je skupaj z nekaterimi župani, s katerimi redno sodeluje, z nekaterimi občasno, tudi zaslužen, da se je minister za lokalno samoupravo dr.
Ivan Žagar udeležil petkovega kolegija županov občin Spodnjega Podravja v Destr-niku. Aktivno sodeluje tudi pri načrtovanju in izvedbi obiska slovenske vlade na Ptujskem in v okolici, ki bo 21. in 22. februarja. Nena-
zadnje pa se zelo aktivno angažira tudi na gospodarskem področju, kjer skuša po najboljših močeh pomagati nekaterim podjetjem, institucijam in športnim klubom s Ptujskega. Tudi za ptujsko kurentovanje je pri-
dobil dragocene tri milijone tolarjev. Z ministrom za kulturo dr. Vaskom Simoni-tijem pa je tudi v dogovorih o prevzemu častnega pokroviteljstva 46. ptujskega kurentovanja.
MG
Fundacija za šport bo izgradnjo nadomestnih igrišč ob OŠ Mladika financirala v višini 10 milijonov tolarjev, igrišča z umetno travo pa z 20 milijoni tolarjev.
Sedem (ne)pomembnih dni
Milost
»Srečni smo, ker rešujemo človeka.« Pri-
^^__ bližnotakojete
dni dejal eden izmed Novo-goričanov, pobudnikov za izjemno oprostitev nekdanjega direktorja novogo-riškega igralniškega velikana Hita Danila Kovačiča, ki je bil obsojen na zaporno kazen zaradi zlorabe svoje funkcije, potem ko je predsednik države dr. Janez Drnovšek podpisal odlok o njegovi pomilostitvi oziroma pogojni izpustitvi iz zapora.
V Novi Gorici se je v zadnjih mesecih razvilo pravo gibanje v podporo Danilu Kovačiču, ki je v svoje vrste zajelo najrazličnejše ljudi, navadne občane, predstavnike tako imenovane »civilne družbe«, pa tudi pripadnike različnih političnih grupacij, tudi tistih, ki so najbolj neposredno sodelovale v »odkrivanju« in potenciranju domnevnih Kova-čičevih grehov. Vso to raznoliko družbo je združil nekakšen občutek, da je treba pomagati človeku, ki pravzaprav že nekaj desetletij daje čisto poseben pečat in posebej izziva (v pozitivnem in negativnem) prav ta del Primorske. Danilo Kova-čič namreč ni postal znana (in razvpita) osebnost zgolj potem, ko so se v njegovo delo in živ-
ljenje vmešali kriminalistični posamezni politični dejavniki. Tudi ni zgolj osebnost, ki bi jo vzpostavili vihravi, prelomni in nepredvidljivi časi »tranzicije«, prehoda iz socializma v kapitalizem. Kovačič je v marsičem skakal iz »povprečja« že v socializmu, ko je tako rekoč na pogorišču nekaj na pol vegetirajočih »družbenih« gostinskih obratov, ali bolje bifejev, začel vzpostavljati igralništvo, o katerem se tisti čas (in tudi danes) mnogim v teh krajih niti ne sanja. Vlekel je za marsikoga vrtoglave poteze, gradil nove dotlej nevidene (in za marsikoga še vedno nedopustne in problematične) »dvorane« zabave.
V naše zakotje je prinašal nove projekte in nov poslovni duh, ki ni bil povsem jasen in sprejemljiv niti za čuvarje »pravega socializma« niti za mnoge vnete razglaševalce kapitalizma. Zato pravzaprav ni nikakršno naključje, da je Danilo Kovačič od samega začetka svoje velikopotezne poslovne kariere doživljal hkrati pohvale in številne kritike, lahko bi celo rekli več kritik (in nevoščljivosti) kot pohval. Vsekakor pa je že v časih socializma in v prvih letih slovenskega kapitalizma dokazal, da je lahko turizem v teh krajih še kako donosna in perspektivna dejavnost, če se le
ve, kaj se hoče z njim. Ko je bil že »kriminaliziran« (to pa se ni zgodilo brez zaznavnega deleža nekaj političnih dejavnikov tistega časa na Slovenskem), mi je Kovačič navdušeno (morda tudi preveč zanesenjaško) govoril o sovjih vizijah, po katerih bi vsa Slovenija postala nekakšen svetovni center igralništva in po katerih bi bili enakovredni lastniki tega igralništva vsi državljani Slovenije. Kovačič je bil nedvomno velikokrat tudi sanjač in človek, ki se je spuščal v posle, ki mnogim drugim niso bili pojmljivi, čeprav so morda lahko sestavni del neke poslovne prakse. To seveda ne pomeni, da bi rad kakorkoli vnaprej dvomil v posamezne poteze in odločitve preiskovalnih in sodnih organov, hočem le reči, da so bili tudi ti soočeni z mnogimi pojavi, ki dotlej niso bili običajni za poslovno življenje in prakso na naših tleh in rad bi verjel, da so jih - kljub temu - zaznavali v vseh njihovih razsežnostih in upoštevaje vse njihove specifične značilnosti.
Tudi predsednik države v svoji odločitvi o pomilostitvi Danila Kovačiča ne dvomi v sodne odločitve. Poslužil se je zgolj svoje pravice in pristojnosti, da izreče milost za posamezne obsojence. Inštitut pomilostitve seveda ni nikakršna posebnost slovenske ustave, še manj dr. Janeza Drnovška. To je nekakšna demokratična dobrina, ki omogoča vsakokratnemu suverenu, da s svojo odgovornostjo poseže v posamezne sodne odločitve. Seveda to pomeni - kot kaže tudi
najnovejši primer - svojevrstno izpostavljanje predsednika države in tudi njegov svojevrsten pogum, pokončno držo. Dr. Drnovšek se je za pomilostitev Danila Kovačiča odločil na podlagi peticije skupine občanov Nove Gorice in Primorske, ki so v posebnem dokumentu posebej opozorili na velike Kovačičeve zasluge za razvoj Primorske in za odpiraje novih delovnih mest, pa tudi na podlagi informacij drugih ustreznih in pristojnih državnih organov (ki sicer niso bili naklonjeni Kovačičevi pomilostitvi). Predsednik države je, kot je sam izjavil, upošteval predvsem tudi več kot desetletno agonijo Danila Kovačiča (toliko časa so namreč trajali najrazličnejši sodni postopki) in njegovo zdravstveno stanje (Kovačič se zdravi v ljubljanski psihiatrični kliniki). Dr. Drnovšek misli, da je bila ves ta čas posebna muka in nekakšna posebna kazen za Danila Kovačiča, da je skratka že doslej veliko pretrpel zaradi napak, ki mu jih je prisodilo sodišče. Dr. Drnovšek se je odločil, pogumno in najbrž vedoč, da mu ne bodo vsi ploskali.
Seveda bi bil naiven, če ne bi pričakoval negativnih odmevov. Kljub temu pa presenečajo reakcije tistih, od katerih bi - glede na njihovo strokovno raven - pričakovali vendarle (bolj razumevajoč, strpnejši in manj maščevalen in hujskaški) nastop. Mislim na ministra za pravosodje, generalno državno tožilko _
Jak Koprivc
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednili Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02) 740-23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tednili je nasledniki Ptujskega tednilia oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis. net, nabiralmk@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02 ) 749-34-10, Jelka Knaus (02 ) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 150 (za naročnike 120) tolarjev, v petek 280 tolarjev. Celoletna naročnina: 20.200 tolarjev, za tujino (samo v petek) 27.040 tolarjev. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Destrnik • S kolegija županov
Najprej sprememba ustave, potem pokrajine
Tokratnega druženja spodnjepodravskih županov se je (končno) udeležil tudi minister za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Ivan Žagar. Tako je tudi jasno, da je beseda dobri dve uri in pol tekla le okoli vprašanja ustanovitve pokrajin.
Uvodoma je govoril predsedujoči kolegija, ptujski župan Štefan Čelan, ki je nanizal cel kup statističnih podatkov o upravičenosti samostojne spodnjepodravske razvojne regije kot temelja za oblikovanje kasnejše pokrajine, pri čemer ni pozabil povedati, da je prejšnja vlada v zakonu o skladnem regionalnem razvoju že opredelila 14 razvojnih regij, med njimi tudi spodnjepodravsko. Žal zakon ni doživel obravnave v DZ. »Maribor naj gradi svojo razvojno paradigmo, ki nikakor ne more biti enaka, kot je razvojni model za Ptuj z okolico. Razlike so prevelike, skupnih točk pravzaprav nimamo. Želimo pa si, da vlada čimprej sprejme uredbo, v kateri bo Spodnje Podravje opredeljeno kot samostojna razvojna regija, pri čemer računamo na vašo pomoč in podporo, gospod minister,« je zaključil Čelan.
Ustavne
spremembe že čez tri mesece?!
No, Ivan Žagar je zadevo postavil drugače: »Pozornost vlade je usmerjena v oblikovanje pokrajin, za kar je potrebna sprememba ustave. Trenutno se ukvarjamo s tremi členi; 121, 140 in 143, pri čemer pričakujemo, da bo največ težav oz. najtežje doseči kompromis prav pri zadnjem členu, ki se
nanaša na vlogo občin. Upajmo, da na tej točki ne bo prišlo do blokade, čeprav 100-odstot-nega konsenza ni pričakovati. Vendar pa, če bo zadeva tekla, lahko pričakujemo spremembo ustavnih členov v dveh do treh mesecih, to pa je potem osnova za začetek procesa oblikovanja pokrajin, kar je osrednja naloga naše vlade!« Žagar je ob tem še opozoril na cel kup drugih zakonov, ki se nanašajo tudi na financiranje občin s ciljem postopnega doseganja sa-mofinanciranja lokalnih skupnosti. O novi uredbi, ki naj bi govorila o razvojnih regijah, pa ni hotel niti slišati z razlago, da bo nova uredba sledila šele po Zakonu o pokrajinah. Namesto tega je vse navzoče župane pozval, da naj se namesto ukvarjanja z vprašanjem razvojnih regij in njihovega števila raje ukvarjajo s pripravo razvojnih projektov za svoje območje za obdobje 2007-2013, v katerem naj bi bilo na voljo precej več denarja iz kohezijskih in strukturnih skladov tudi za regionalni program: »Projekti morajo biti pripravljeni do konca letošnjega leta! Opozarjam vas, da se resnično posvetite temu področju, poleg tega pa bodo dobri projekti za vas tudi odlično pogajalsko izhodišče za regijo oz. pokrajino!«
Čelan se s slišanim ni ravno najbolj strinjal, drugi župani so bili tiho: »Še vedno sem prepričan, da nujno rabimo uredbo,
Minister Žagar županu Ceianu (in ostalim prisotnim): »Ne, ne! Najprej so na vrsti ustavne spremembe kot osnova za oblikovanje pokrajin. Če bo kakšna uredba sploh potrebna, bomo še videli!«
saj ves proces in postopek institucionalizacije pokrajin ne bo hitro končan, gotovo pa ne do konca leta. Mi pa za razvojne projekte potrebujemo osnovo, na kateri lahko načrtujemo!«
Žagarju pa se utemeljevanje nujnosti sprejeta uredbe z določitvijo regij ni zdelo pomembno za pripravo razvojnih projektov, kar je jasno povedal. Tokrat mu je poleg Čelana nasprotoval tudi destrniški župan Pukšič, oba pa sta podala približno isto razlago, da pač razvojni projekti spodnjepo-dravskih občin ne morejo priti »v prvi plan« oz. biti uspešni pri kandidaturah v okviru celotne regije Podravja. Žagar tega ni mogel zanikati, še vedno pa je vztrajal, da ne vidi nobenih razlogov oz. težav za pripravo novih projektov.
Butolenov realizem in veselje županov nad šestimi milijardami
Oglasil se je tudi žetalski župan Anton Butolen, ki je jasno povzel vladno strategijo o prednostni ustanovitvi pokrajin, kateri naj bi šele potem sledila nova uredba, vendar pa je močno podvomil, da se bo to zgodilo v kratkem času: »Mislim, da se ne motim, če rečem, da pokrajine ne bodo zaživele pred letom 2009, glede na vse zakonodajne spremembe in prenose pristojnosti, ki so ob tem potrebni. Do takrat torej očitno ostajamo v regiji Podravje, kar je za nas več kot neugodno. Gre namreč za eno največjih regij, statistično povprečje pa ne kaže velikanskih razlik, ki obstajajo med posameznimi območji oz. občinami. Zato se - tudi preko Zakona o skladnem regionalnem razvoju - razlike med področji v praksi še povečujejo, saj je metodologija za posredovanje regionalnih spodbud postavljena napačno. In če bo ta praksa obveljala še naslednje dve ali tri leta do ustanovitve pokrajin, potem je to za določene naše občine katastrofa! Edina rešitev je drugačno financiranje občin!«
Žagar se je s tem strinjal, povedal pa tudi, da ta težava ne pesti le spodnjepodravskih občin, ampak se z velikimi razvojnimi neskladji srečujejo po vseh regijah. Vsaj nekoliko, za drobec, pa naj bi se stanje lahko popravilo že letos, kajti, kot je povedal Žagar, naj bi bilo za financiranje projektov iz ukrepa 1.2 zdaj na voljo 6 milijard tolarjev in ne le dobra dva, kot je veljalo ob razpisu. To je vzbudilo zanimanje županov, ki so v lanskem letu kandidirali za sredstva iz tega naslova (gre za denar, ki je namenjen za modernizacijo infrastrukture, se pravi cest, komunalne opremljenosti ipd., območja Nature 2000 ter sofinanciranje projektov, ki kandidirajo za evropska sredstva), sklepov o odobritvi pa še do letos niso dobili. »Sredstva iz tega naslova bodo razdeljena po kriterijih za posamezne občine in ne več
na osnovi regijskega povprečja,« je še povedal Žagar in s tem očitno razveselil prisotne župane. Te je sicer še posebej zanimalo, kako se bo zdaj razdelilo 6 milijard (kar je precej več od prvotnega fonda) in ali morajo pripraviti nove projekte ali bodo veljavni še stari. Po Žagarjevem pojasnilu ne bo potrebno nobeno »kompliciranje«, denar se bo delil na osnovi že poslanih projektov, le da ga bo občina zdaj pač lahko za isti projekt dobila nekaj več. Tisti, ki želijo, pa lahko umaknejo že poslane dokumente in se prijavijo z novimi projekti, kar naj bi teklo mnogo hitreje kot v preteklosti, saj bodo vsa potrebna soglasja zdaj morala pridobiti pristojna ministrstva in ne več občine, kjer se je prej dogajalo, da so na določeno soglasje morale čakati tudi po nekaj mesecev, zaradi česar je prihajalo do velikih zamud ali
Minister Ivan Žagar je sicer strpno poslušal želje oz. zahteve po izdaji nove uredbe s priznanjem 14 razvojnih regij, razmišljal (in povedal) pa je drugače ^
celo izpada iz razpisov.
Kljub relativno (vsaj za nekatere) sladkemu zaključku kolegija je ptujskemu županu očitno ostal grenak priokus, kar je bilo razbrati iz njegovih zadnjih besed: »Čakanje na ustavne spremembe in nadaljnje ustanavljanje pokrajin je lahko predolgo in v tem vmesnem času izgubljamo preveč. Zato vseeno predlagam drugo varianto: naj bo rok za pripravo uredbe čimkrajši!«
In Žagarjev odgovor: »Ne, ne! Bomo videli, če bo uredba sploh potrebna!« S tem je dal vedeti, da vendarle obstaja majčken dvom v morebitno neuspešno spreminjanje ustavnih členov, za kar je potrebna dvotretjinska večina v DZ. Poznavalci razmer so sicer mnenja, da se kaj takega skoraj ne more zgoditi, če pa bi se morda vendarle, bo vlada pač razmislila tudi o uredbi z določitvijo razvojnih regij. Vendar, dokler so v teku pogajanja o spremembah ustavnih členov, se ne bo zgodilo prav nič.
Ostali župani si s tem vprašanjem očitno niso več posebno belili glave, vlada je pač vlada in nasprotovanje tako jasno začrtani strategiji ne bi imelo učinka. Poleg tega pa, vsaj tako je bilo čutiti v splošnem vzdušju, je za župane občin pač najbolj pomembno, koliko denarja lahko priteče iz državnega proračuna v občinske blagajne in če bo ta sistem nastavljen tako, da bo ugoden za občine, je zanje navsezadnje prav vseeno, v kateri regiji ali pokrajini se bodo znašli ^
SM
Ljubljana • Seja državnega zbora
O državnem poroštvu in letnem načrtu DARS
Državni zbor je včeraj po nujnem postopku obravnaval še drugega od obeh zakonov, ki bosta Družbi za avtoceste v RS (DARS) omogočila zadolževanje za gradnjo avtocest v višini dobre milijarde evrov. Že v torek je DZ dal soglasje k zadolževanju DARS, včeraj pa je odločal še o poroštvu države za te obveznosti. Poslanke in poslanci so poleg tega obravnavali letni plan razvoja in obnavljanja avtocest za 2006.
Potem ko je DZ v torek sprejel zakon o soglasju države za zadolžitev DARS v višini 1,03 milijarde evrov, je pričakovati tudi potrditev zakona o državnem poroštvu za te obveznosti. DARS bo tako lahko ob državnem poroštvu do konca leta 2010 najemal kredite in izdajal obveznice, sredstva pa namenil za gradnjo 25 avtocestnih odsekov.
Proti zakonu sta v torek glasovali opozicijski LDS in SNS, ker sta prepričani, da DARS sam ne bo mogel odplačati tolikšnih sredstev, zaradi česar se bo breme odplačevanja preneslo na državljane prek višjih cestnin oziroma na proračun. Kljub podobnim pomislekom pa so zakon podprli v SD, saj je po njihovem mnenju zaradi
nižjih proračunskih sredstev treba zagotoviti stabilen vir financiranja gradnje avtocest.
DZ je včeraj odločal tudi o letošnjem avtocestnem načrtu, ki je s 170,6 milijarde tolarjev najobsežnejši doslej, predvideva pa izvajanje različnih aktivnosti na skupaj 173 kilometrih avtocest, hitrih in drugih cest.
Za uresničitev načrta je v proračunu za letos zagotovljenih 5,9 milijarde tolarjev namenskih sredstev, dve milijardi tolarjev pa sta predvideni iz kohezijskega sklada EU. Iz naslova povračila DDV je predvidenih 15,2 milijarde tolarjev, iz koncesijske dajatve 20 milijard tolarjev, 6,6 milijarde tolarjev novih kreditov oz. obveznic pa za refinanciranje starih kreditov.
Iz kreditov in izdanih obveznic bo za financiranje gradnje avtocest poleg tega na voljo skupaj 120,3 milijarde tolarjev. od tega se bo iz že najetih kreditov črpalo 40,4 milijarde tolarjev, iz novih kreditov oz. z izdajo novih obveznic pa 79,9 milijarde tolarjev, pri čemer bo oblika zadolžitve odvisna od pogojev na finančnih trgih.
Za gradnjo avtocest se bo iz predvidenih virov namenilo dobrih 116 milijard tolarjev, za navezovalne ceste na avtocestno omrežje 1,4 milijarde tolarjev, za obnavljanje avtocest 10,1 milijarde tolarjev, za uvajanje novega elektronskega cestninskega sistema v prostem prometnem toku pa 700 milijonov tolarjev.
STA
Foto: SM
Foto: SM
Ptuj • Na Dornavski cesti Merkur odprl nov center
Na enem mestu vse za dom, vrt in delavnico
V letu, ko Merkur, največji slovenski trgovec s tehničnim blagom, praznuje 110-letnico uspešnega delovanja, je na Ptuju, na Dornavski cesti 6, včeraj odprl nov trgovski center z več kot 7500 m2 prodajnih in skladiščnih površin. Letos jih bodo odprli še v Lescah, Velenju, Mariboru, Ljubljani in Kopru. Celotno zemljišče novega Merkurjevega centra obsega kar 24 tisoč m2, tako da parkirišč in skladišč zlepa ne bo zmanjkalo.
Na lokaciji bivše Delte, od katere je ostal samo skelet, je Merkur zgradil sodoben nakupovalni center s celovito ponudbo izdelkov za dom, vrt in delavnico. Za selitev na novo lokacijo, do letošnjega januarja je imel prostore v Super mestu na Ormoški, so se odločili, ker so tudi kupcem na Ptuju želeli ponuditi več. V primerjavi s prejšnjo ponudbo se je najbolj povečala ponudba gradbenega materiala in črne metalurgije. Z investicijo so začeli konec leta 2004, ko so od Laboda kupili proizvodni objekt nekdanje Delte, gradnjo pa so pričeli avgusta lani. Naložba v center, v katerem je 37 zaposlenih, od tega 13 na novo, je veljala 6,5 milijona evrov.
Predsednik uprave in generalni direktor Merkurja Bine Kordež je ob tej priložnosti še posebej poudaril: »Vesel sem, da vas lahko pozdravim ob odprtju prvega novega centra v letu 2006, lani smo investirali v glavnem na Hrvaškem in Srbiji. Na Ptuj smo prišli pred osmimi leti, novi center je štirikrat večji od prejšnjega, upamo, da bomo imeli štirikrat več kupcev. Odprtje ptujskega centra predstavlja novo stopnico v razvoju Merkurja. Imamo smele cilje, v letu 2007 naj bi prodaja presegla milijardo ev-rov, število zaposlenih pa naj bi se povečalo na 4000." Novega trgovca na Dornavski 6 je v imenu MO Ptuj pozdravil tudi ptujski župan dr. Štefan Čelan. Zaželel mu je veliko poslovnih
uspehov, glede na lokacijo ob bivši rimski cesti, kjer se je že nekoč veliko trgovalo, uspeh ne bi smel izostati. MO Ptuj bo
poskrbela tudi za dobro prometno dostopnost do centra. Do centra bo direktno vodila nova Puhova cesta, že letos pa
Foto: Črtomir Goznik
Predsednik uprave Merkurja mag. Bine Kordež si je prostore novega centra ogledal skupaj s ptujskim županom dr. Štefanom Čelanom.
bodo na Dornavski cesti zgradili še drugo krožišče. Ptuj je za trgovske naložbe vse bolj zanimiv, povpraševanje je še po dodatnih 50 tisoč m2 površin. Kot kaže, se bo Ptuj vrnil na zemljevid največjih trgovskih središč, kar je nekoč že bil.
Merkur v Sloveniji utrjuje vodilni položaj v prodaji kakovostnih izdelkov za dom in domače mojstre, elektrotehničnih, metalurških, gradbenih in profesionalnih tehničnih izdelkov, vse bolj pa krepi svoje pozicije tudi na bližnjih tujih trgih. V Sloveniji znaša njegov delež na področju maloprodaje 29 odstotkov, v veleprodaji 39 odstotkov, na trgih držav JV pa ciljajo na 10-odstotni delež v nekaj prihodnjih letih. Podjetje Merkur
je v letih od 1896 do danes zraslo v mednarodno uspešno Skupino Merkur, ki ima že več kot 3500 zaposlenih. Njegovo trgovsko mrežo v Sloveniji sestavlja 34 centrov, osem jih ima na Hrvaškem, enega v Beogradu in manjšo prodajalno v Makedoniji. Hčerinsko podjetje Bofex, ki je vodilno slovensko podjetje na področju prodaje avdio, video in računalniških izdelkov ter gospodinjskih aparatov, je v Skupini Merkur udeleženo z 18 centri Big Bang in centrom Bof. Slovensko mrežo trgovin sestavlja že 21 franšiznih prodajaln, dve tovrstni prodajalni pa ima še v Bosni in Hercegovini. Razvija pa tudi spletno trgovino.
MG
Ormož • Minister Zupan obiskal gimnazijce in obrtnike
Študij je predolg in predrag
Minuli ponedeljek je minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo dr. Jure Zupan najprej obiskal Gimnazijo Ormož, nato pa se je udeležil tudi okrogle mize o problematiki visokega šolstva in zaposlovanja pri nas, ki jo je organizirala območna obrtna zbornica Ormož.
Ivan Kukovec, predsednik OOZ Ormož, je ministru povedal, s kakšnimi težavami se pri zaposlovanju diplomantov srečujejo obrtniki. Po njegovem mnenju je študij pri nas predolg in poteka po zastarelih učbenikih, oziroma brez njih, diplomant pa je po takšnem študiju precej neuporaben za delodajalca, saj dolgo traja, da ga usposobi za praktično delo. Poudaril je, da ni dodelan prehod iz ene izobraževalne ustanove v drugo, da si fakultete
med seboj ne priznavajo izpitov, številni profesorji še vedno poučujejo, čeprav imajo že dalj časa vse pogoje za upokojitev. Minister dr. Zupan je moral priznati, da je dolžina študija pri nas predolga, študij namreč traja povprečno 6,9 let, kar pomeni, da nekateri študirajo še dlje. Pomemben korak naprej se mu zdi bolonjski način izobraževanja, kjer je diploma že vključena v redni študijski proces in ni absolventskega staža. Ta način izobraževanja naj bi bil tudi ve-
Minister dr. Jure Zupan je Ormož obiskal na povabilo poslanca Alojza Soka, s katerim se je udeležil tudi okrogle mize o problematiki visokega šolstva in zaposlovanja, ki jo je vodil Ivan Kukovec, predsednik OOZ Ormož.
liko bolj naklonjen praksi, kar pa je predvsem v tehniki težko, saj primanjkuje prostorov in profesorjev. Zato so povabili k sodelovanju institute in firme, ki imajo možnost, da se habili-tirajo in ponudijo programe, v Sloveniji pa imamo tudi okrog 1000 doktorjev znanosti, torej tudi premalo število profesorjev ne bi smelo biti težava.
Študij je pri nas tudi zelo drag, saj porabimo okrog 600.000 SIT na študenta letno, kar znese okrog 50 milijard. Pri tem pa je potrebno upoštevati, da se vsako leto v 1. letnik študija vpiše 28.000 študentov, kljub temu da je po statističnih podatkih celotne 19-letne populacije v Sloveniji le 25.000. Prvič se v 1. letnik vsako leto vpiše 15.000 brucov, ostali pa se vpisujejo drugič, ker so bili pri prvem poizkusu neuspešni, ker so se prepisali na drugo fakulteto ali pa ker je postalo modno končati dva študija ene-
ga za drugim. Tako imamo populacijo 90.000 študentov, kar se zdi ministru odločno preveč za premalo diplom. V preteklosti naj bi bil za mlade zanimiv predvsem status študenta, ki je nudil socialno varnost, dokler se študent ne odloči, kaj bo počel s svojim življenjem.
Minister Zupan ni mogel napovedati, kako se bo rešil zaplet okrog tarifnih razredov po novem, saj so mnenja menda zelo deljena, ena izmed možnosti pa je, da se današnja univerzitetna izobrazba izenači z drugo bolonjsko stopnjo. Sicer pa je pri študiju pomembno tudi izbrati pravo smer, ki zagotavlja kasnejšo zaposlitev. Deficitarni poklici so še vedno gradbeni, strojni in elektrotehnični inženirji, vsi zdravstveni poklici, primanjkuje tolmačev, profesorjev tujih jezikov, razen angleškega, učiteljev posameznih glasbenih instrumentov ^ vki
Gorišnica • Zaigraj tamburica
Medobmočna revija tamburaških orkestrov
V Gorišnici je bila v soboto že šesta medobmočna revija tamburaških skupin in orkestrov, ki jo je organizirala Območna izpostava javnega sklada za kulturne dejavnosti skupaj z Zvezo kulturnih društev Ptuj in Občino Gorišnica.
Nova občinska dvorana v Gorišnici je bila tokrat premajhna za vse ljubitelje tamburaške glasbe, ki so se revije udeležili kot poslušalci. Nastopilo je kar deset tamburaških skupin oziroma orkestrov.
Najprej so nastopili tamburaši KD Simon Gregorčič iz Velike Nedelje pod vodstvom Franca Štuheca. Izvajali so priredbe, ki jih je pripravil vodja skupine; ta se je predstavil tudi kot solist v vlogi pevca. Tudi Hinko Sernc, ki že vrsto let vodi tamburaše KUD Šmartno na Pohorju, je priredil skladbe za sobotni nastop svoje skupine. Kot solistka je nastopila citrarka Ana Fric, slišali pa smo tudi ženski pevski duet.
Mandolinsko skupino AMOS Krščansko adventistič-ne cerkve Ptuj je vodila Tanja Vnučec Popov. Skupina v glavnem izvaja duhovno glasbo, tokrat pa so predstavili tradicionalne ameriške skladbe, tudi ob podpori blok flavte in klavinove. Skupina se poslužuje tudi bas kitare. Solistki sta bili Tanja Vnučec Popov in Iva Vnučec.
Dolgo tradicijo igranja ima Tamburaška skupina KD Anton Stefanciosa iz Rogatca. Tamburaši so se ojačali s harmoniko in kitarami, izvajali pa so popularne skladbe, kot so Larina pesem in Marina. Skupino vodi Boris Kidrič.
Najmlajši nastopajoči na reviji so bili tamburaši iz KUD
Majšperk. Skupino sestavljajo šolarji in dijaki, vodi pa jih izkušeni tamburaški mentor
Drago Klein. Predstavili so se s skladbami Šimunacija, Kleina in Zajca. Za popestritev
Tamburaška skupina iz Velike Nedelje
so se v program vključili tudi pevci mešanega seksteta.
Z zelo dolgo tradicijo igranja se ponašajo tudi domači tamburaši iz Gorišnice. Skupino vodi Tibor Bin, predstavili so Sladke uspomene Roka Šimu-nacija ter dve priredbi Bina. V izvajanje so vključili tudi violino ter pevki Moniko Kelenc in Smiljano Forštnarič.
Tamburaši KUD Ivan Lon-čarič iz Marjete na Dr. polju so izvajali priredbe slovenskih in hrvaških ljudskih pesmi, ki jih je priredil vodja skupine Igor Robar. Kot solistka je nastopila Klavdija Kocjan.
Za konec so nastopili stari znanci medobmočnih revij. Tamburaši Kavkler KUD Janko Živko iz Poljčan so pod
vodstvom Marijana Drea zaigrali priredbe Sernca, Fer-leža in Švagana, tamburaši iz Cirkulan, KD Cirkulane, ki jih vodi Boštjan Polajžer, pa so znani po tem, da gojijo ljudsko glasbo v izvedbi tamburaških instrumentov ter petja.
Revijo so končali tamburaši Tamburaškega orkestra PD Cirkovce. Izvajali so priredbe, ki jih je pripravil vodja orkestra Drago Klein, in sicer: Schubertovo Serenado, ljudsko Adijo, pa zdrava ostani ter Davida Loviqaya Rožnato češnjo in bel jablanov cvet. Solistke so bile: Medeja Unuk, Nastja Klein in Štefan Lenart.
Revijo je povezovala Mateja Lešnik, strokovno pa jo je spremljal Damir Zajec.
Fl
Foto: Fl
petek • 10. februarja 2006
Gospodarstvo, obrt, podjetništvo
ŠtajerskiTEBHÍK 5
Videm • Pisana podjetniška okrogla miza
Kaj prinašajo novi zakoni
Pisana zato, ker je bilo tokrat na sporedu ogromno precej različnih tem s skupnim imenovalcem v podjetništvu, ne pa toliko zaradi udeležbe. Čeprav je v občini Videm okrog 130 podjetnikov in obrtnikov, se jih je srečanja s strokovnjaki različnih področij udeležilo bolj za vzorec.
Najprej sta za »govorniškim pultom« nastopila generalna direktorja direktora-ta za invalide ter za delovna razmerja, ki delujeta pod okriljem ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Marko Štraus je izpostavil tri zadeve, ki jih prinaša nova zakonodaja in ki so še posebej pomembne za podjetnike: »Prva novost je v tem, da se bo podjetnik odslej sam odločal, kakšen bo njegov OD in glede na to tudi plačeval ustrezne prispevke. Torej bo v tem pogledu izenačen z ostalimi zaposlenimi. Nadalje naj bi se s sprejemom novega Zakona o delovnih razmerjih, ki bo šel v obravnavo predvidoma maja, zmanjšala togost delovnih razmerij, kar poenostavljeno pomeni, da delavec in delodajalec ne bosta več na »mrtve in žive« zvezana, ne glede na uspešnost poslovanja. Če se bo delo splačalo (obema), potem delovno razmerje vzdrži, sicer se pač prekine. In tretja pomembna zadeva je Zakon o evidencah, ki je v pripravi, govori pa o tem, da si bodo morale državne insti-
tucije oz. uradi podatke medsebojno posredovati. To za podjetnika pomeni olajšavo; če bo namreč določenemu uradu že posredoval nek zahtevan podatek, potem mu ne bo treba taistega podatka posredovati še vsem ostalim službam, če bi to zahtevale, kot je bila navada doslej.«
»Obvezno«
zaposlovanje
invalidov
Cveto Uršič je podrobneje spregovoril o zaposlovanju invalidov: »Napaka prejšnjega sistema je bila v tem, da je invalide stimulirala k iskanju pravic iz tega naslova, ne pa k iskanju dela. V Sloveniji imamo 170.000 invalidov, zaposlenih je le 30.000. Da delodajalci niso želeli zaposlovati invalidov kljub državnim podporam in subvencijam je bilo krivo dejstvo, da tem osebam praktično ni bilo več mogoče prekiniti delovnega razmerja ne glede na (ne)u-spešnost. Zdaj se to spreminja; tudi invalidom bo lahko delovno razmerje prekinje-
približno dve milijardi evrov, večinoma prav za kmetijstvo in razvoj podeželja, da pa vsa sredstva ne morejo biti učinkovita (in kmetje ne uspešni), če se ne bodo povezali in na tržišču nastopali enotno. Zatika pa se menda tudi pri
realizaciji Zakona o promociji, saj država in proizvajalci ne najdejo skupnega jezika o višini (vsak svojega) denarnega vložka.
Pri trgovinah se bo še kresalo ^
no oz. bodo lahko odpuščeni pod določenimi pogoji. Poleg tega država povečuje višino spodbud, hkrati pa uvaja t. i. kvotni sistem zaposlovanja invalidov. Ta pomeni, da večji delodajalci z več kot 20 zaposlenimi enostavno morajo zaposliti določen odstotek (0d dva do šest odstotkov, glede na velikost podjetja) invalidnih oseb.« Poleg invalidov pa ima Podravje zaradi nadpovprečno visoke stopnje nezaposlenosti priznane tudi višje subvencije za zaposlovanje težje zaposljivih oseb in za samozaposlovanje, o čemer je govoril Tomaž Ži-rovnik s ptujske OS ZRSZ: » Gre za programe aktivne politike zaposlovanje, v okviru katerih nam je na voljo več denarja. Zaradi izrazite strukturne brezposelnosti boo še posebno pozornost dajali usposabljanju brezposelnih v skladu s potrebami na trgu delovne sile.«
Potem je imel besedo Alojz Sok, ki je govoril o možnostih dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. Povedal je, da je za uspešno izvajanje tovrstne dejavnosti potrebna najprej dobra ideja, nato pa predvsem še boljša povezanost in organiziranost preko ustrezne organizacije, ki bo zagotavljala prodajo na
trgu: »Seveda so potrebne tudi finance, kjer so še vedno težave. Naš bančni sistem še namreč ne deluje tako kot npr. v Avstriji, kjer lahko banka po lastni presoji odloča o podelitvi kredita nekemu posamezniku.« Sok je nato poudaril še, da naj bi Slovenija po finančni perspektivi za obdobje od 2007 do 2013 dobila
Naslednja tema je bila zaprtje trgovin ob nedeljah in praznikih. Zakon, ki govori o tem, velja od 25. januarja letos, povzroča pa številne dileme in vprašanja, ki znajo na koncu koncev pripeljati do ustavnega sodišča. »Zakon govori o tem, katere, kje in kakšne trgovine morajo biti zaprte ob nedeljah in praznikov, dileme pa so naslednje: živilske trgovine s kvadraturo manj kot 200 m2 so lahko odprte v starih mestnih in trških jedrih ter v turističnih središčih. Kaj oz. kje so stara mestna ali trška jedra lahko določi vsaka občina s svojim aktom, turistična središča pa določa vlada na pobudo pristojnega ministrstva ali občin. Sicer kot prodajalne z nujnimi življenjskimi artikli veljajo tiste, ki imajo v ponudbi več kot polovico tovrstnih artiklov. Kaj so nujni življenjski artikli, pa je po zakonu opredeljeno približno tako: to so artikli, ki jih ljudje kupujejo dnevno, brez posebnega preudarka in za to ne porabijo veliko časa je z nemalo cinizma razlagal Ivan Meier z mariborske območne gospodarske zbornice. Po novem zakonu trgovci
ne rabijo več prijavljati obratovalnega časa na UE, morajo ga pa izobesiti na vidnem mestu v trgovini, globe za kršitelje novega zakona pa so astronomske, saj znašajo do 3 milijone tolarjev za pravne osebe, še 300 tisočakov zraven pa za odgovorne. »Sicer pa moram povedati, da je v zvezi z izvajanjem tega zakona izjemno veliko odprtih dilem in vprašanj, na katera tudi mi ne znamo odgovoriti, še več je nestrinjanj med samimi trgovci glede izvajanja določil. Zato vas prosim, da vsa morebitna vprašanja posredujete na naš internetni naslov: trgovina@gzs.si,« je še priznal Meier, a obenem opozoril vse trgovce, da zakon pač morajo upoštevati, da pa si bo GZS prizadevala za dosego čim bolj enakopravnega položaja vseh trgovcev, iz česar je bilo razbrati, da bo podprla morebitno pobudo za ustavno presojo besedila zakona.
Novo: podjetniške samoobdavčitve
O uvedbi evra in dvojnem označevanju cen je prisotne seznanil Boris Repič s
Direktor direktorata za invalide Cveto Uršič: »Država uvaja t. i. kvotni sistem zaposlovanja invalidov, ki pa jih bo možno pod določenimi pogoji tudi odpustiti, tako kot kateregakoli zaposlenega delavca.«
Ptujske obrtne zbornice: »Informativno dvojno označevanje cen se je že začelo, obvezno pa bo od junija letos naprej. Glavni namen tega je preprečiti psihološki šok ob prevzemu evra, ki sledi v začetku leta 2007, julija tega leta pa poteče tudi zakonski rok za obvezne dvojne označitve cen. Potem jih ne bo več. Dvojno označevanje cen ni potrebno v medpodjetni-škem poslovanju, ampak je nujno le pri prodaji izdelkov in storitev končnemu potrošniku. Sicer tudi na tem področju obstajajo določene izjeme, kot so recimo kmetje, ki prodajajo svoje izdelke, pa majhna podjetja, podjetja, ki poslujejo v skladu z obrtnim zakonom in še nekateri drugi. Kazni za kršitev pa znašajo od 100 do 300 tisoč tolar-
jev.« Repič pa je podjetnike opozoril še na instrument t. i. samoobdavčitve, ki po njegovih besedah pomeni, da podjetniki in obrtniki ne bodo več čakali na odločbo davčne uprave, ampak se bodo lahko obdavčili sami po svoji presoji, vendar bodo morali davek plačati takoj oz. v roku enega meseca, glede na to pa se bodo tudi sami uvrstili v zavarovalni razred.
Letošnjo podjetniško okroglo mizo sta zaključila Andreja Gojkošek in Jernej Golc iz LPC Haloze, ki sta predstavila letošnje pričakovane državne ukrepe na področju podjetništva z možnostmi pridobivanja kreditov in subvencij ter nujnost čimprejšnje priprave projektov, s katerimi bo možno kandidirati in črpati sredstva iz naslova Razvoja pode-
Na okrogli mizi so povabljeni gostje spregovorili o zelo različnih temah, ki se tako ali drugače dotikajo podjetniškega oz. obrtnega poslovanja.
želja. »Naše delo bo priprava programa na treh nivojih, ki bodo vključevali projekte skupnega pomena za vse ha-loške občine, projekte vaških skupnosti ali društev in individualne projekte posameznih kmetij v smeri investicij. S tem programom bomo potem poskušali prepričati Evropo in našo državo, da smo do denarja upravičeni. Brez tega pa nimamo možnosti.
Zato apeliram na vse občine, društva in posameznike, da se udeležijo delavnic, ki jih pripravljamo, da bo tako razvojni program čimprej pripravljen,« je vse prisotne ob koncu vpozval Golc, ki je sicer že napovedal, da bo ta razvojni program dosegel vrednost med dvema in tremi milijardami tolarjev.
SM
Foto: SM
Foto: SM
Ptujsko • Obisk ministra za delo, družino in socialne zadeve
Nujno potrebujejo dodatne prostore
Minister za delo, družino in socialne zadeve mag. Janez Drobnič je petkov obisk na Ptujskem začel z obiskom Varstveno-delovnega centra Sožitje v Rajšpovi ulici 20. Gre za organizacijsko enoto, ki deluje v okviru Medobčinskega društva Sožitje Ptuj za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju. Dejavnost, storitve dnevnega varstva, vodenja in zaposlitve pod posebnimi pogoji za osebe z zmernimi in težjimi motnjami v duševnem razvoju izvajajo na podlagi koncesije ministrstva za delo, družino in socialne zadeve Republike Slovenije. Janko Šuman, predsednik društva Sožitje, je ministra, spremljal ga je direktor direktorata za invalide Cveto Uršič, seznanil z nekaterimi načrti VDC Sožitje. Predvsem si želijo ureditve bivalne skupnosti v podstrešnih prostorih stavbe na Rajšpovi 20 za najmanj sedem, osem oseb in pralnico, za kar potrebujejo »blagoslov« ministrstva.
»Starši nekaterih varovancev so že tako stari, da jih dobesedno varovanci čuvajo. 54 let star varovanec mora tako vsaki drugi dan ostati doma, da mami prinese drva in jo neguje, ker je mama stara 84 let. Sestre in bratje živijo drugje, prepustili so ga nam,« je potrebo po ureditvi bivalne skupnosti dodatno pojasnil Janko Šuman, ki je tudi ošvrknil državo, ki k tovrstnim investicijam pristopa šele, ko je vse končano. Če ne bi bilo donatorjev in drugih, ki čutijo z njihovimi potrebami, bi tenko piskali. Del pri urejanju bivalne skupnosti še niso pričeli, ker želijo najprej končati pralnico. »Reformske
spremembe uvajamo, da bomo kakšna sredstva pridobili od tistih, ki jih v tem trenutku neupravičeno dobivajo, da bi jih lahko namenili za razširitev dejavnosti in investicije. Zavedamo se, da gospodarskega sektorja ni dobro več obremenjevati, temveč moramo bolj razumsko ravnati s proračunskimi sredstvi,« je na nek način poskušal opravičiti dosedanje ravnanje v takih in podobnih primerih minister Drobnič. Pohvalil pa je VDC Sožitje Ptuj, ki omogoča, da se osebe z zmernimi in težjimi motnjami v duševnem razvoju vključujejo v aktivnosti zunaj doma, nakar se vračajo v domače okolje. V
VDC na Ptuju izvajajo lasten program, v okviru katerega tkejo preproge in prtičke, po-slikavajo različne predmete in svilo, vezejo, oblikujejo umetno maso, in kooperacijski program, v okviru katerega sestavljajo različne predmete. Janko Šuman je ministra vprašal, kdaj bodo razpisali koncesije, ker jih v tem trenutku to najbolj zanima, ker so potrebe velike, nimajo pa prostorov, da bi lahko varovance namestili. Ko bo širitev odobrena, bodo lahko sprejeli še sedem varovancev. V pralnici bodo izvajali storitve za podjetja v industrijski coni, kjer ima sedež tudi VDC Sožitje. Trenutno država omogoča
Foto: Črtomir Goznik
Obisk na Ptujskem je minister za delo, družino in socialne zadeve mag. Janez Drobnič začel v Var-stveno-delovnem centru Sožitje v Rajšpovi 20 na Ptuju, kjer načrtujejo ureditev bivalne skupnosti za sedem, osem varovancev in razširitev pralnice.
na podlagi koncesij dejavnost VDC in bivalnih skupnosti, Marina Krajnc je ministra seznanila, da pa starši čutijo potrebo po storitvah, ki so nekaj vmes med Sožitjem in domskim varstvom, pomoč, ki bi jim zelo prav prišla, ko na primer zbolijo in nimajo nikogar, ki bi lahko poskrbel za njihove otroke. Direktor direktorata za invalide Cveto Uršič je povedal, da zelo razmišljajo o osebah z zmernimi in težjimi motnjami v duševnem razvoju. Gre za koncept, ki se je v začetku razvijal predvsem za telesno prizadete, za osebno asistenco, ki jo v nekaterih državah razvijajo tudi za druge osebe. Možno pa je tudi, da se osebni asistenti povežejo v zadrugo ali drugo obliko, preko katere nudijo storitve uporabnikom.
»V načrtu dela za leto 2007 imamo sprejem zakona o izenačevanju možnosti za invalide. S tem zakonom bomo posodobili zakon o družbenem varstvu telesno in duševno prizadetih. Če nam boste preko Sožitja ali preko drugih organizacij svetovali ali pomagali, da bomo lahko vključili tudi te potrebe, vam bomo zelo hvaležni. Zakon bomo začeli pripravljati že letošnjo pomlad,« je še povedal Cveto Uršič. Minister za delo, družino in socialne zadeve mag. Janez Drobnič je dodal, da za omenjene potrebe, da se starši razbremenijo, vidi možnost tudi v javnih razpisih oziroma javnih delih.
MG
Markovci • Okrogla miza z ministrom Janezom Drobničem
O medgeneracijskem sodelovanju
Svetniška skupina NSi Markovci in občinski odbor NSi Markovci sta skupaj z ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve v torek, 7. februarja, v župnijski dvorani v Markovcih pripravila okroglo mizo o medgeneracijskih odnosih, katere glavni gost je bil podpredsednik NSi in minister za delo, družino in socialne zadeve mag. Janez Drobnič.
V začetku okrogle mize so se s kratkim kulturnim programom spomnili slovenskega kulturnega praznika, nato pa je prisotne pozdravil predsednik OO NSi Markovci Franc Rožanc. V nadaljevanju je minister Janez Drobnič govoril o medgeneracijskem sodelovanju. Povedal je, da lahko slednjo razdelimo v tri dele, ki jih je ponazoril z drevesom. Korenine po njegovih besedah predstavljajo starejšo populacijo, ki ni več delovno aktivna, deblo družbe pa je delovno aktivna populacija, od katere je v veliki meri odvisna uspešnost naroda. V krošnjo drevesa je umestil tiste, ki šele začenjajo živeti in se izobražujejo za poklice,
torej mlade. Po ministrovih besedah je za obstoj slovenskega naroda potrebno sodelovanje vseh delov drevesa oziroma generacij. V svojem nagovoru se je dotaknil tudi odgovornosti vsakega posameznika in kako je le-ta pomembna za sodelovanje med generacijami. »Človek je odgovoren takrat, ko se zave, koliko je v življenju odvisno od njegovega osebnega svobodnega odločanja, koliko lahko stori dobrega ali slabega zase in za druge, za skupno blaginjo in za družbeno življenje,« meni Drobnič.
Po končanem ministrovem predavanju so mu prisotni postavljali vprašanja, ki so se nanašala predvsem na aktualno
politično dogajanje. Zanimale so jih predvsem spremembe, ki jih prinašajo načrtovane reforme ter kje bodo te najgloblje posegle v socialo. Vprašanja
so se nanašala tudi na spremembe na področju delovne zakonodaje in aktivne politike zaposlovanja.
Alen Salihovič
Od tod in tam
Ormož • Osrednja proslava ob prazniku
Osrednja slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku je potekala v Domu kulture Ormož na predvečer praznika.
Že nekaj let velja pravilo, da proslavo ob kulturnem prazniku pripravijo domača kulturna društva in ljubiteljske kulturne skupine. Tokrat so pripravili splet glasbene, literarne in plesne umetnosti, ki je lepo tekel in nudil prerez najrazličnejšega ustvarjanja. Himno smo poslušali v izvedbi Trobilnega kvarteta Glasbene šole Ormož. Nastopil je Moški pevski zbor Dobrava, ženska pevska skupina Okarina, Pevski zbor DU Velika Nedelja in pevsko-instrumentalna skupina Srce. Zaplesala sta dva para Folklorne skupine Ivanjkovci, besedila pa so podali recitatorji Gledališke skupine Simon Gregorčič iz Velike Nedelje. Posamezne točke je z besedilom, ki je opevalo izgubljeno ljubezen, spretno povezoval Tonček Žumbar. Vodilo večera je bila ljubezen - do domovine, očeta in matere, otroka, moža in žene. Zbranim so ustvarjalci zaželeli prijeten praznik in da zven ljubezni ogreje njih srca.
vki
Videm • Proslavili kulturni praznik
Foto: jš
Vsoorganizaciji Osnovne šole Videm in Kulturnega društva Videm je bila v torek, 7. februarja, v videmski občinski dvorani proslava ob kulturnem prazniku, ki so jo tokrat obarvali po ljudsko. Nastopili so člani šolskega gledališkega kluba, ki jih vodita Vesna Voglar in Tanja Potočnik, ter ljudskipevci Vinogradniki in Fantje iz Jurovc, harmonikar Rajko Verbančič^ in recitatorji. Scenarij za proslavo je pripravila Marija Černila. Zbrane je nagovoril predsednik KD Videm Jože Smigoc, ki je poudaril velik pomen ljubiteljske kulturne dejavnosti v krajih, ki so nekoliko bolj oddaljeni od večjih središč, kjer je zbrana poklicna kultura, pozdravila pa sta jih tudi župan Friderik Bračič in poslanec v državnem zboru Branko Marinič.
jš
' Zavrnili pobudo v neskladju
Trnovska vas
z zakonom
V petek, 3. februarja, so se svetniki občine Trnovska vas sestali na 26. redni seji. Po obrazložitvi Stanislava Napasta so sprejeli pravilnika o tarifnem sistemu za obračun storitev obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju občine Trnovska vas in odlok o predmetu in pogojih za dodelitev koncesije za opravljanje obvezne lokalne gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju občine.
Na seji je podžupan Franc Pukšič predstavil tudi osnutek letošnjega proračuna. V osnutku prihodki znašajo 189 milijonov tolarjev, odhodki pa 212 milijonov. Predvideno je tudi 23 milijonov tolarjev zadolževanja. Letošnja glavna investicija pa bo poplačilo gradbene pogodbe in opreme za šolo, vrtec in telovadnico. V proračunu je predvideno tudi nadaljevanje gradnje kanalizacije in tako bo letos ožji del Trnovske vasi imel možnost priključitve na kanalizacijo. Nekaj sredstev pa predvidevajo tudi za priprava projektne dokumentacije za več projektov. Svetniki so obravnavali tudi pobudo krajanov Biša za uvrstitev izgradnje sekundarnega vodovoda v dolžini 250 metrov v proračun občine za letošnje leto. Svetniki so pobudo sprejeli, podrobnosti pa bodo dorekli na skupnem sestanku. Svetniki niso odločali o pobudi vaškega odbora Bišečki Vrh, ki je skupaj s podpisi ostalih predsednikov vaških odborov vložil zahtevo, da se ena volilna enota spremeni v sedem volilnih enot in tako se v vsaki enoti voli en svetnik. Svetniki so menili, da je pobuda v nasprotju z 20. členom zakona o lokalnih volitvah, ki pravi, da se en član občinskega sveta voli na približno enako število prebivalcev. Na osnovi tega so svetniki pobudo zavrnili. Od vloge do obravnave na občinskem svetu sta od podpisa odstopila tudi dva predsednika vaških odborov (Trnovska vas in Biš), ki sta v obrazložitvi, zakaj odstopata od predloga, navedla, da sta bila zavedena s strani predlagatelja.
Zmago Šalamun
Foto: Janez Liponik
Foto: vki
Ormož • Obisk predsednika SD in evropskega poslanca Boruta Pahorja
Slovenci smo na križišču!
»
«
Predsednik SD in evropski poslanec Borut Pahor je te dni na turneji po Sloveniji, kjer se srečuje s člani in simpatizerji stranke ter tistimi, ki bi to še lahko postali. Kot je povedal v petek zvečer na srečanju v Ormožu, želi predvsem med članstvom pridobiti podporo za reforme.
»Potrebno je sprejeti naklonjeno stališče do reform, če želimo jutri živeti bolj kakovostno življenje. Če se jim bomo odrekli, bomo šli v povprečje, ki se bo čez deset let izkazalo kot zaostajanje. Slovenci smo na križišču, odločiti se moramo za bistveno boljše življenje in v to investirati. Ali pa za povprečje in gradualizem, ki smo ga poznali doslej. Takšna odločitev pa bi novim generacijam prinesla veliko težav. Rad bi, da je socialna demokracija za reforme in ne proti njim. Če želimo dolgoročno živeti boljše življenje, potrebujemo konkurenčno družbo,« je povedal Pahor in dodal, da ni naklonjen vsem reformam, zadržan je pri enotni davčni stopnji in zdravstveni reformi.
V ceneni delovni sili ni prihodnosti
Med temami, ki nas v Ormožu najbolj zanimajo, se je v zvezi z usodo TSO sicer pogovarjal s Ferijem Horvatom, ki vodi odbor za gospodarske zadeve, in Jankom Ve-brom, predsednikom odbora za kmetijstvo, vendar ni znal povedati nič novega. Ponovil je, da slovenska politika nima velikega manevrskega prosto-
ra, da se pa državna politika zaveda, da bo treba poiskati alternative. Na potezi pa so lastniki, ki sedaj ocenjujejo ponudbo evropske komisije in se morajo odločiti, kako
naprej. Sicer pa je Pahor poudaril, da Ormož ni edin kraj, kjer imamo takšne probleme. Gre za pravilo, po katerem v deprivilegiranih krajih ugašajo podjetja in s tem pada še
Borut Pahor: »Verjamem v reforme, z njimi se ukvarja vsa Evropa.«
eden od stebrov socialne varnosti v kraju. Tako nastane strukturen problem - brezposelni starejši ljudje z nizko izobrazbo, ki so neatraktivni za delodajalce. Pozitivno se mu zdi, da imajo reforme poudarek na izobraževanju. Po njegovem mnenju se bomo morali navaditi na večjo mobilnost, seliti se bo treba za delovnim mestom. »Mi pa si želimo dobiti stalno službo v mestu, kjer smo odrasli. V depriveligiranih okoljih to ne bo več možno.« Kot svetlo točko vidi strukturne sklade, iz katerih bo Slovenija dobila velika sredstva, da bo odpravljala prav te razlike. Koliko denarja bomo dobili, pa je povsem odvisno od tega, v kolikšni meri ga bomo znali pritegniti. Pri tem je treba upoštevati tudi to, da Slovenija ni več tako daleč naprej v primerjavi z državami vzhodne Evrope in treba bo biti hiter. Prav tako se po Pa-horjevem mnenju v Ormožu ne moremo zanašati samo na poceni delovno silo, ker to ni razvojna možnost Ormoža in ne Slovenije. Moramo iti naprej in razmisliti, kako sem privleči delovna mesta z višjo dodano vrednostjo, kapital. »S ceneno delovno silo na dolgi rok ne bo šlo, ker bo vedno nekje obstajala še ce-
nejša delovna sila.«
Drobtinice za nerazvite
Na vprašanje, kako komentira izide referendumov za nove občine, je Pahor povedal, da je treba spoštovati voljo ljudi. »Nisem naklo-
njen drobljenju občin, zlasti ker nimamo pokrajin. Če pa so občine dobile podporo ljudi, je to treba realizirati. Najbolj pa bi se drobljenje dalo rešiti z ustreznim zakonom o financiranju občin, ki ne bi spodbujal takšnega ravnanja. Zakon spodbuja tiste, ki so deprivilegirani, da zaradi majhnih drobtinic, v katerih vidijo svoje koristi, drobijo občine. Če država ni sposobna drugače rešiti financiranja, je treba dovoliti, da se ljudje zanesejo na te drobtinice. Zanimivo pa je, da občine nastajajo tam, kjer so kraji manj razviti. Zaostali kraji pogosto neupravičeno valijo krivdo za svojo nerazvitost na nek večji kraj. To pa
ni nujno, da tudi drži. Upajo, da če bodo šli na svoje, bodo živeli bolje. To je deloma res, vendar da bi bistveno izboljšali svoje pogoje življenja, pa dobijo bistveno premalo denarja. To kaže tudi na potrebo ustanovitve pokrajin, ki pa, če bi želele biti primerljive s tujino, ne bi smele biti premajhne. Slovenci smo kot posamezniki zelo varčni, nismo pa dobri gospodarji z javnim denarjem. Ob osamosvojitvi je bilo veliko povedanega, kako bomo sami s svojim denarjem pametno ravnali; saj ne, da ne bi, ampak jaz sem si obetal več. Imamo drago državo.« viki klemenčič ivanuša
Ptuj • Še o cesti skozi Žabjak
Letos nič več, luknja tudi do leta 2009?
Cesta skozi Žabjak, ki postaja zaradi vse večje poselitve na območju Žabjaka in Kicarja vse bolj nevarna, se ureja že od leta 2002, in kot kaže, se bo urejala še nekaj let, ker jo je proračun za letos obšel, pa tudi Načrti razvojnih programov za obdobje 2006/2009 se je vsaj za zdaj izogibajo. Potem ko smo v Štajerskem tedniku povzeli razpravo svetnika SDS Mirka Kekca, ki je na zadnji seji mestnega sveta v letu 2005 opozoril na problematiko te ceste iz varnostnega vidika, se je v pojasnjevanje načrtov razvojnih programov vključil tudi Janko Širec, vodja oddelka za gospodarsko infrastrukturo in okolje MO Ptuj.
V letih 2002 in 2003 je bilo na cesti skozi Žabjak skupaj opravljenih del v vrednosti 18 milijonov 960 tisoč tolarjev. V okviru tega zneska so razširili cesto in zgradili meteorno kanalizacijo od profila 21 do profila 45. V letih 2003 in 2004 so bila na tej cesti opravljena dela v vrednosti 17 milijonov 972 tisoč tolarjev, zgradili so most čez potok Rogoznica, v letih 2005 in 2006 pa je vložek znašal 13 milijonov tolarjev. Razširili so cesto in prestavili nizkonapetostno omrežje od profila 45 do 58, vrednost
teh del je bila 8 milijonov 246 tisoč 460 tolarjev. Za razširitev ceste v profilu 1 je bilo potrebno zgraditi novo kapelo, kar je stalo 4 milijone 753 tisoč 540 tolarjev. Od leta 2002 do vključno leta 2006 je bilo na cesti skozi Žabjak opravljenih del v skupni višini 49 milijonov 932 tisoč tolarjev.
Za rekonstrukcijo ceste skozi Žabjak znaša vrednost del po projektu št. 85-49-332002 iz julija 2002, izdelal ga je Projekta inženiring Ptuj, 94 milijonov 399 tisoč 201 tolarjev. V obrazcu 3 »Podatki
o projektu v načrtu razvojnih programov 2004/2007«, ki je sestavni del proračuna MO Ptuj, znaša ocenjena
vrednost del 78.377.000,00 SIT. Iz istega obrazca je tudi razvidno, da je bilo do leta 2003 porabljenih 18 milijo-
nov 377 tisoč tolarjev, za leto 2003 so bila planirana sredstva za izvedbo del v višini 10 milijonov tolarjev, za leto
VECER prlmnrsliB nrnrtee od 14. februarja vsak torek
Foto: Črtomir Goznik
Doslej je bilo v obnovo in ureditev ceste skozi Žabjak vloženih blizu 50 milijonov tolarjev, še vedno pa velja projektantska ocena, ki govori o vložku 94 milijonov tolarjev in več, zatrjujejo v MO Ptuj.
2004 prav tako 10 milijonov tolarjev, za leto 2005 v višini 20 milijonov tolarjev, za leto 2006 prav tako v višini 20 milijonov tolarjev. Iz obrazca 3 »Podatki o projektu v načrtu razvojnih programov 2006-2009« je razvidno, da je Mestni svet MO Ptuj znižal skupno vrednost planiranih sredstev na 49 milijonov 932 tisoč tolarjev. To konkretno pomeni, da zaenkrat v Načrtu razvojnih programov ni predvidenih sredstev za leto 2007 in naprej. To pa še ne pomeni, da bo tako tudi ostalo, saj se Načrt razvojnih projektov lahko spremeni z morebitnim rebalansom proračuna ali z naslednjim proračunom. Skupna investicijska vrednost del še vedno ostaja na projektantski oceni preko 94 mio SIT, je še o cesti skozi Žabjak povedal vodja oddelka za gospodarsko infrastrukturo in okolje MO Ptuj Janko Širec.
MG
Foto: vki
Kidričevo • Še o 24. seji občinskega sveta
Prve predvolilne svetniške cvetke
Kot smo že poročali, so se kidričevski svetniki v četrtek, 2. februarja, sestali na 24. redni seji, polni medsebojnih očitkov svetnikov o zlonamernih razpravah in predvolilnem boju.
Potem ko so v začetku imenovali Bogdana Škafarja za nadomestnega člana občinskega sveta, so po krajšem pojasnilu vodja skupne občinske uprave Staneta Na-pasta ter po krajši razpravi in z manjšo spremembo, ki jo je predlagal svetnik Franc Planinšek, v drugem branju dokončno sprejeli dopolnjen Odlok o predmetu in pogojih za dodelitev koncesije za opravljanje obvezne lokalne gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju občine. Pri pripravi dokončnega predloga tega odloka so snovalci upoštevali vse ugotovitve in predloge občinskih svetov ter kolegija županov Spodnjega Podravja.
Precej razprave so namenili obravnavi predlogov odbora za gospodarjenje, pri čemer so zavrnili ponudbo Friderika Štrucla za nakup nezazidanega stavbnega zemljišča v k. o. Gerečja vas, oziroma v naselju Njiverce v površini 12.134 m2 in po ceni borih 64 milijonov tolarjev. V zvezi s tem zemljiščem, ki naj bi ga namenili za izgradnjo športnega parka v Njivercah, oziroma za okoli 16 gradbenih parcel, so sklenili, da ga sicer odkupijo, vendar v skladu s cenitvijo, ki jo je po naročilu Občine Kidričevo izdelal cenilec Franc Prelesnik in je ovrednoteno na 36,3 milijona tolarjev. Ob tem je Vladimir Forbici očital občinski upravi, da v zvezi s tem ni storila dovolj, saj se za nakup te parcele dogovarjajo že, odkar obstaja občina in bi bilo v smislu dobrega gospodarjenja za občino ugodneje, če bi pred leti kupila travnik in potem uredila zemljišča, ne pa, da najprej izdelajo ureditveni načrt za gradbene parcele na tem območju in šele zatem zemljišče odkupujejo od lastnika. Strokovni sodelavec za gradbene zadeve Igor Premužič je pojasnil, da je parcela že od leta 1972 gradbena, da so izdelali že tudi lokacijski načrt za to območje, v spremembo pa so šli izključno zaradi nameravane izgradnje športnega parka, saj je bilo prvotno to območje predvideno le za stanovanjsko izgradnjo.
Na predlog odbora za gospodarjenje so potrdili predlog poravnave z Melito Sevšek v višini 5 milijonov tolarjev denarne odškodnine v zameno za odstop od dena-cionalizacijskega zahtevka za zemljišče na območju športnega parka Apače. Za skleni-
Tovarniška cesta v Kidričevem naj bi bila po mnenju nekaterih že občinska sramota.
Foto: M. Ozmec
tev poravnave pred pristojno upravno enoto pa so pooblastili podžupana Jožeta Murka. Zavrnili pa so predlog za odpis dolga dolžniku MI-VI iz Dramelj v višini 288.000 tolarjev iz naslova neplačane najemnine za montažni občinski šotor. Zavrnili so tudi predlog o prodaji občinskih zemljišč v k. o. Župečja vas ter soglašali s predlogom župana o oprostitvi plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za občanko, ki je brezposelna in se preživlja z nizko socialno pomočjo, ter s predlogom o sklenitvi kupoprodajne pogodbe z najugodnejšimi ponudniki za enosobno in trisobno stanovanje v novem poslov-no-stanovanjskem objektu v Kidričevem.
Vroče ob proračunu
Kot je bilo pričakovati, pa je postalo spet vroče ob prvi obravnavi predloga občinskega proračuna za leto 2006, ki predvideva 1.305.381 tolarjev prihodkov in 1.376.964 tolarjev odhodkov. Svetnik Zoran Žunko je ob ugotovitvi, da proračun vsako leto zvišujejo za okoli 100 milijonov, poudaril, da je prioriteta v letošnjem letu predvsem izgradnja novega vrtca v Kidričevem. Da je vrtec ena najpomembnejših letošnjih investicij, je menil tudi Anton Leskovar in ob tem ugotovil, da je proračun naravnan zelo optimistično, svetnike pa je opozoril predvsem na dejstvo, da bodo ostali brez pričakovanih sredstev iz evropskih skladov, če jim obrtne cone ne bo uspelo prodati. Zanimalo ga je tudi, kako je s povečanjem števila zaposlenih v občinski upravi, kako je z delavci, ki so zaposleni prek javnih del in
so plačani iz sredstev evropske skupnosti, opozoril pa je tudi na nujnost modernizacije Tovarniške ceste v Kidričevem, ki je zaradi slabega stanja po njegovem občinska sramota. Njegovi ugotovitvi, da ni smotrno, da bi za športni park v Njivercah namenili 30 milijonov, se je pridružil tudi Franc Planinšek, oba pa sta menila, da bi svoj delež v obliki prostovoljnega dela in drugih prispevkov lahko prispevali domačini s tega območja.
Tudi svetnika Mihaela Žitnika je ujezilo, ker nenehno zmanjšujejo sredstva za gospodarstvo in povišujejo druge postavke, predvsem za šport. Vladimir Forbi-ci pa je ponovno opozoril, da o proračunu razpravljajo le pogojno, saj bi moral biti predlagatelj župan Zvonimir Holc, poleg tega pa je izrazil prepričanje, da gre le za prvo branje proračuna in da imajo svetniki možnost do pisnih pripomb, snovalcem pa je očital, da proračun ni naravnan razvojno. Zavrnil je očitke o tem, da naj bi bila nameravana izgradnja športnega parka v Kidričevem predraga, saj je ugotovil, da je to edini športni objekt v občini, ki se gradi legalno z vso potrebno dokumentacijo. Strinjal pa se je z Leskovar-jem, da se s proračunom dela preveč po domače.
Občinski upravi je očital neodgovorno ravnanje v zvezi z nameravano izgradnjo novega vrtca v Kidričevem, s čimer naj bi občina zapravila vsaj 300 milijonov tolarjev, obljubljenih od države.
"Prepričan sem, da gre v zvezi z gradnjo vrtca za kup laži in ponaredkov, nekateri papirji so bili podtaknjeni, žal tudi v ministrstvu, tega si ne bi smeli privoščiti. Zato
predlagam, da ustanovimo posebno komisijo, ki bo zadevo podrobneje raziskala. Kajti trdno sem prepričan, da gre za dvojnost, da nekdo ne igra z odprtimi kartami, da nekdo nima resničnega namena zgraditi nov vrtec," se je jezil Forbici in na mizo položil svoje razmišljanje o vrtcu tudi v pisni obliki.
Svetnik Srečko Lah je v letošnjem proračunu pogrešal sredstva za društva upokojencev, ki niso lani prejela niti tolarja, po drugi strani pa ga je motilo, da naj bi za delovanje osmih gasilskih društev namenili kar 11 milijonov. Marija Škafar pa je ob ugotovitvi, da je Strnišče edino naselje v občini brez križa ali kapele, predlagala, da bi občina prisluhnila želji krajanov in primaknila 500.000 tolarjev za izgradnjo kapele, ki bi pozdravljala romarje na poti do Ptujske Gore in ob kateri bi lahko potekal tudi blagoslov velikonočnih jedi.
Razprava o posameznih postavkah in predlogih svetnikov je tik pred glasovanjem spet zašla na slepi tir, saj nekaterim še vedno ni bilo jasno, ali gre pri obravnavi proračuna le za delovno gradivo ali že za predlog. Začeli so padati očitki, da ta ali oni svetnik razpravlja zlonamerno, kar naj bi bilo povezano že z jesenskimi volitvami. Po opozorilu predsednika statutarno-pravne komisije Franca Planinška, kakšna je prava pot, pa so vendarle izglasovali sklep, da sprejmejo predlog proračuna v predloženi obliki in da ga dajejo v 21-dnevno javno razpravo, ob tem pa so predsednikom odborov in komisij naložili, da tudi oni speljejo razpravo s svojih okoljih v desetih dneh.
M. Ozmec
Od tod in tam
Lenart • Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku
fmi



■ ^ÍW

Podelili priznanja kulturnim ustvarjalcem
V	petek, 3. februarja, je v Lenartu v domu kulture potekala osrednja proslava ob slovenskem kulturnem prazniku, ki jo je pripravila zveza kulturnih društev občin Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sv. Ana. V kulturnem programu so nastopili učenci pevskega oddelka kulturnega društva glasbene matice Maribor in kulturno umetniškega društva AEDA pod umetniškim vodstvom Dade Kladnik in moški pevski zbor Obrtnik Lenart. Slavnostni govornik na prireditvi je bil znani lenarški kulturni delavec Darko Škrget, vodja vokalne skupine Završki fantje. Na proslavi so podelili tudi priznanja kulturnim ustvarjalcem, ki jih je podelila predsednica zveze kulturnih društev Marija Ša-uperl. Prejeli so jih moški pevski zbor Obrtnik Lenart, lutkovna skupina Kurja lojtra od Sv. Trojice, Slavko Mihelič iz Jurovskega Dola in Hinko Potočnik od Sv. Ane.
Zmago Šalamun
Ljutomer • Odlikovanja ob kulturnem prazniku
Na osrednji slovesnosti ob slovenskem kulturnem prazniku, ki jo je pripravila občina Ljutomer, so bila med drugim podeljena številna odlikovanja, vsebina programa pa je bila osredotočena na delo priznanega slovenskega pesnika Toneta Pavčka.
V	okviru recitala Pavčkove poezije To ni nobena pesem, to je ena sama ljubezen so dobro izbrane pesmi Toneta Pavčka recitirali člani literarne sekcije Kulturnega društva Ivan Kaučič Ljutomer - Mira Rebernik Žižek, Mateja Štabuc, Simona Špindler, Blaž Zajnkovič, Albin Rožman in Branko Hrga, dijaka ljutomerske gimnazije Sonja Gerič in Miha Horvat, v kulturnem programu pa so sodelovali trio violončelistov ljutomerske glasbene šole, skupina Tuti Fluti ter članici skupine Toga nega - Marija Zajnkovič in Monika Trstenjak.
Na prireditvi so bila podeljena tudi najvišja odlikovanja občine Ljutomer za kulturo v letošnjem letu. Miklošičevo nagrado za leto 2006 je prejel akademski slikar Vladimir Potočnik iz Ljutomera, Miklošičevi priznanji za letošnje leto pa sta iz rok ljutomerskega župana Jožefa Špindlerja dobila višja knjižničarka zaposlena v Splošni knjižnici Ljutomer Jasna Branka Staman iz Stročje vasi in amaterski gledališki igralec Robert Semenič s Spodnjega Kamenščaka. Tone Pavček, ki je bil slavnostni govornik, je podelil tudi nagrade najboljšim avtorjem plakatov, ki so bili narejeni v okviru natečaja Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer na temo Tone Pavček. K sodelovanju so bile povabljene vse slovenske srednje šole, med več kot 40 prispelimi plakati pa je komisija odločila, da prva nagrada pripade ljutomerski gimnazijki Diani Bratkovič, drugo nagrado je prejela Karmen Marjanovič iz Srednje šole tiska in papirja Ljubljana, tretjo pa Ines Štefanec, prav tako iz Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer.
Miha Šoštarič
Benedikt • Seja občinskega sveta
V	sredo, 1. februarja, so se na 23. seji sestali svetniki občine Benedikt. Najprej so sprejeli odlok o pokopališkem in pogrebnem redu ter odlok o podelitvi koncesije za opravljanje pokopališke in pogrebne dejavnosti. S sklepom so določili tudi ceno za uporabo mrliške vežice, ki po novem znaša 13.500 tolarjev, in vzdrževalnine grobov, ki po novem znaša 6.500 SIT. Na seji so razdelili tudi sredstva za sofinanciranje športnih programov, za katere so letos namenili 8,2 milijona tolarjev. Sprejeli so tudi pravilnik o enkratni denarni pomoči staršem novorojencev v občini Benedikt. Določili so tudi višino enkratne denarne pomoči, ki za prvega otroka znaša 20.000 SIT, za drugega 25.000 SIT in za vsakega naslednjega po 10.000 tolarjev več. Razpravljali so tudi o ponudbi za ustanovitev turistične info pisarne v Benediktu, vendar od pobudnika turističnega društva Benedikt zahtevajo dodatna pojasnila, zato so odločanje o turistični info pisarni prestavili na naslednjo sejo. Svetniki so se tudi odločili, da izvedejo javni razpis z zbiranjem ponudb za prodajo komunalno opremljenih nezazidanih stavbnih zemljišč za individualno stanovanjsko gradnjo po 4.500 tolarjev za kvadratni meter. Seznanili so se tudi s poročilom o delu sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v lanskem letu.
Zmago Šalamun
Foto: Zš
Ptuj • Obiskali smo Koronarno društvo
Za večjo kakovost življenja koronarnih bolnikov
Koronarno društvo Ptuj je bilo ustanovljeno leta 2003, sedež ima v prostorih Zdravstvenega doma Ptuj, Potrčeva cesta 19/a, kjer potekajo tudi vse društvene aktivnosti. Članov je trenutno 74, predsednik društva je Franc Golob.
Najtesneje sodelujejo z Zvezo koronarnih društev in klubov Slovenije, ki jim ob zagotavljanju strokovne pomoči tudi občutno pomaga pri financiranju društvene dejavnosti. Na lokalni ravni je društvu v največjo oporo JZ Zdravstveni dom Ptuj, ki mu omogoča brezplačno uporabo prostorov za izvajanje dejavnosti, medicinskemu osebju pa omogoča, da se aktivno vključuje v izvajanje programov v vseživljenjske rehabilitacije. Delo društva podpirajo tudi MO Ptuj in nekateri donatorji, za kar so jim neizmerno hvaležni.
Koronarno društvo Ptuj deluje v javnem interesu na področju zdravstvenega varstva in uresničuje projekt vseživljenjske rehabilitacije.
Njegova dejavnost temelji na šestih programih: telesni vadbi in drugih fizičnih aktivnostih, zdravstveni vzgoji v okviru vseživljenjskega učenja, šoli zdravega načina življenja, delavnicah zdrave prehrane, tečajih oživljanja v primerih odpovedi srca ter rekrea-tivno-kulturni dejavnosti. Kot je povedal predsednik Koronarnega društva Ptuj Franc Golob, se že od vsega začetka dela društva zavedajo pomembnosti načrtne in organizirane rehabilitacije koronarnih bolnikov. Aktivni življenjski slog in gibanje sta pomembna dejavnika pri varovanju zdravja, telesna vadba dokazano zmanjšuje obolevnost in umrljivost zaradi srčno-žilnih bolezni. V okviru društva že dve leti iz-
Foto: Črtomir Goznik
Franc Golob, predsednik Koronarnega društva Ptuj: »Koronarno društvo deluje v javnem interesu na področju zdravstvenega varstva in uresničuje projekt vseživljenjske rehabilitacije.«
vajajo program telesne vadbe. V dveh skupinah dvakrat tedensko vadi že več kot 30 članov. Pri izvajanju programa sodelujeta dva zdravnika, šest za delo s koronarnimi bolniki specialno usposobljenih medicinskih sester in štirje prostovoljci. Učinki organizirane telesne vadbe se kažejo v znižanju krvnega tlaka, boljšem psihofizičnem počutju, izboljšanju in ohranitvi dosežene ravni zdravstvenega stanja. Člane vabijo tudi na sprehode oziroma teste hoje. Hoja je preprosta in na splošno priljubljena telesna dejavnost, ki je zelo primerna za izboljšanje telesnih zmogljivosti. »Z izvajanjem projekta vseživljenjske rehabilitacije želi Koronarno društvo Ptuj izboljšati kakovost življenja ter minimizirati in odpraviti dejavnike tveganja pri bolnikih z boleznimi srca in ožilja,« poudarja predsednik Franc Golob. Skozi celo leto izvajajo tudi redna mesečna zdravstvena predavanja, razen v počitnicah, iz zdravstvene vzgoje in zdravja. V štirih delavnicah o pripravi zdrave prehrane je lani sodelovalo več kot 50 članov. Tečajev oživljanja v primeru zastoja srca se je lani udeležilo 41 članov. Šest članov med letom pridno kolesari, najbolj zagret je lani prevozil 4200 km. V okviru strokovno vodene telesne vadbe si lah-
ko zainteresirani člani redno merijo krvni tlak, začeli pa so tudi meriti holesterol, za merjenje holesterola ima društvo lastne specialne medicinske pripomočke. V zadnjem obdobju pa namenjajo vse večjo pozornost tudi družabnim dejavnostim. Tudi letos bodo zavzeto izvajali vseh šest temeljnih programov, ki sestavljajo projekt vseživljenjske rehabilitacije, nad katerim bdi strokovni svet Zveze koronarnih društev in klubov Slovenije ter strokovni svet Koronarnega društva Ptuj, ki ga sestavljajo Stanko Janžeko-vič, dr. med., spec. kard. int., Anemarija Malešič, dr. med., Metka Petek Uhan, dr. med., spec. spl. med., ter diplomirani medicinski sestri Nataša Panikvar in Karmen Panikvar - Žlahtič.
Ena od nalog v letošnjem letu je tudi razširitev dejavnosti društva na območje JZ ZD Ormož, kjer bodo ustanovili podružnico Koronarnega društva Ptuj.
»Z delom Koronarnega društva v letu 2005 smo več kot zadovoljni. S svojo dejavnostjo pomembno prispevamo k boljši kakovosti življenja, boljšemu počutju in lažjemu prenašanju obremenitev, ki jih prinaša koronarna bolezen,« je še za Štajerski tednik povedal predsednik Franc Golob.
MG
Ormož • Knjižnica počastila praznik z monodramo
Lovro Toman razvil zastavo
V mesecu kulture in ob slovenskem kulturnem prazniku so v knjižnici, kjer tudi sicer prirejajo različne kulturne dogodke, pripravili gostovanje gledališkega igralca Anatola Šterna z monodramo Lovro Toman.
Gledališka predstava se je odigrala v prostorih vinote-ke Hotela Ormož, ki postaja vse bolj priljubljen prostor za različne kulturne dogodke. Tokrat je gostoval igralec Anatol Štern z monodramo Lovro Toman, delo Matjaža Kmecla. Lovro Toman (1827-1870) je bil v zadnjih dveh desetletjih svojega življenja eden najbolj priljubljenih in vplivnih slovenskih politikov. Bil je ognjevit in pesniško navdahnjen govornik, ki je tako navdušeno oznanjal svoje slovenstvo, da so njegovi nemški nasprotniki Kranjsko imenovali kar »Tomanija«. Monodrama je nekakšen poslovilni obračun v trenutku smrti. Toman z ostro besedo biča narodnostno nezavednost svojih sodobnikov. »Medtem ko imajo
drugi narodi meče in sablje, imajo Slovenci grablje.« Pa se izkaže, da tudi grablje niso odveč, če hočeš spraviti na kup kapital. Tega je skupaj s še dvema slovenskima poslancema imel na pretek, saj so ga dobili kot podkupnino, ko so glasovali v prid duali-stični avstro-ogrski ureditvi cesarstva. Poleg naroda in premoženja je osrednja točka njegovega monologa tudi ženska - slovenska ženska. Poročen je bil z najbolj zaželeno lepotico Josipino Ur-bančičevo Turnograjsko, ki pa je ob porodu prvega otroka umrla ^
Ognjevito in strumno odigrano monodramo s prvim razvitjem slovenske zastave je spremljal dober obisk ljubiteljev gledališča.
vki
Lovro Toman je menda leta 1848 v današnji Wolfovi ulici v Ljubljani prvič razvil slovensko zastavo, svojo pomembno in hudomušno funkcijo pa imajo tudi slovenske grablje.
Od tod in tam
Ptuj • Rozina Šebetič ponovno razstavlja
Rozina Sebetič
V petek, 27. januarja, je bilo v razstavišču gostilne Luž-nik odprtje razstave akvarelov in olj ptujske slikarke Rozine Šebetič. Rozina Šebetič je bila likovna pedagoginja, kipa seje ob svojem pedagoškem delu veliko posvečala slikanju, kar pričajo njene številne likovne razstave. Sodelovala je na preko dvestopetdesetih skupinskih razstavah, petkova razstava pa je že njena petinšestdeseta samostojna.
O Rozininem delu je na odprtju spregovoril Jože Foltin, profesor likovne pedagogike. Dejal je, da je Rozina Šebetič slikarka narave, da je z lepoto in raznovrstnostjo narave obsedena. Večina njenih del nastane v naravi, saj se zaveda njenega neposrednega vpliva. Njene slike so raznovrstne, od umirjenih do dramatično razgibanih z drznimi potezami. ^
Rozina Šebetič je članica likovne sekcije dr. Štefke Cobelj pri DPD Svoboda Ptuj. Več let je bila tudi zelo delovnapred-sednica tega združenja slikarjev. Na številnih kolonijah in ex temporih je prejela številna priznanja in nagrade, je pa tudi dobitnica plakete dr. Franja Žgeča, oljenke, pečata mesta Ptuja z likom sv. Jurija in srebrne plakete ZKD Ptuj ter številnih drugih priznanj.
Tokratna razstava v gostilni Lužnik na Ptuju je tudi prodajna.
Na odprtju razstave so zapele Spominčice, na harmoniko pa je zaigral Aljaž Kotnik.
Fl
Ptuj • Revija ljubiteljskih gledališč
Ljubiteljske gledališke skupine se na območni reviji predstavljajo nekoliko drugače kot druge skupine, saj se pevci, tamburaši, plesalci običajno predstavijo na skupnem nastopu, ljubiteljski gledališčniki pa takrat, ko pripravijo pre-mierno predstavo.
Tako so se letos v okviru revije predstavili ljubitelji gledališke igre na Hajdini. V nedeljo, 22. januarja, je dramska sekcija KPD Stane Petrovič Hajdina zaigrala Balkanskega špijona Dušana Kovačevića v režiji Ide Markež. V nedeljo, 5. februarja, so se predstavili ljubitelji igranja v Majšperku in na oder postavili delo italijanskega avtorja Daria Foa Niti tat ne more krasti pošteno. Prav tako v nedeljo popoldne se je v krajevnem domu v Skorbi predstavila tudi gledališka skupina KD Skorba s komedijo Vlada Novaka Dobrodošla mis Agata. Igro režira Marija Černila. Za gledališko revijo so se prijavili tudi ustvarjalci v Podlehniku, kjer v KD Podlehnik pripravljajo igro Kam iz zadreg v režiji Milice Jeza in Danice Kurež. Premiero načrtujejo v mesecu marcu. V okviru revije pa se bodo predstavili tudi gledališčniki iz Cirkovc, kjer pripravljajo komedijo Micki je treba moža. Režiserka jeLilijana Brglez. Tudi v Vitomarcih, kjer se z gledališčem ukvarjajo že več kot 110 let, bodo svoje ustvarjanje prikazali na reviji, in sicer z delom Vinka Mo-derndorferja Podnajemnik v režiji Milana Černela.
Letošnja selektorica na območni reviji je Mojca Redjko iz Maribora. Revijo organizira Območna izpostava sklada za kulturne dejavnosti Ptuj.
Fl
Ptuj • Brigadirji s smelimi načrti
Na zadnji seji upravnega odbora Kluba brigadirjev Ptuj, ki ga po smrti dolgoletnega predsednika Feliksa Bagarja vodi Stanko Lepej, so zastavili zelo smeli predlog programa dela za leto 2006, ki ga bodo sprejeli na volilnem zboru 17. februarja. Poleg tradicionalnih prireditev, kot so dan upora proti okupatorju, brigadirskega praznika in tradicionalnega pohoda od Lackove domačije v Novi vasi na Kicar, bodo letos z Območnim združenjem borcev in udeležencev NOB, Veterani vojne za Slovenijo in Policijskim veteranskim društvom Sever organizirali spominsko svečanost tudi v Mostju, na kraju poslednjega boja Slovenskogoriške - Lackove čete.
Zelo zahtevna naloga jih čaka pri organizaciji vseslovenske proslave Pesnica 1946-2006. Leta 1946je bila namreč na Ptujskem, na območju Dornava-Mezgovci, največja mladinska delovna akcija v Sloveniji na regulaciji reke Pesnice. Ptujski klub brigadirjev želi v to naše častitljivo mesto povabiti in pritegniti ob tem jubileju številne še živeče brigadirje tistega časa, pa tudi vse kasnejše generacije mladinskega prostovoljnega dela, jim pokazati ptujski razvoj, mesto stoterih dobrot, stoterih vrat, stoterih obrazov in tisočerih pridnih rok. Takšnih, kot so bile pred 60 leti ob reki Pesnici.
UR
Foto: vki
Kidričevo • Okrogla miza brez rešitev
Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima ^
»Tresla se je gora, rodila se je miš,« je bilo slišati po koncu skoraj maratonske okrogle mize, ki so jo organizatorji poimenovali »Kdo bo v prihodnje predeloval slovensko mleko«. Pravih rešitev za slovensko mlekarstvo, ki z vsakim dnem že dolgo tega nazaj zapada v vedno večjo krizo, namreč ni bilo slišati.
Zato pa je bilo izrečenih veliko kritičnih besed; največ na račun slovenskih mlekarn, ki nikakor ne najdejo (ali pa nočejo najti) prave formule za uspešno poslovanje. »Izvoz mlečnih izdelkov ne prinaša dodane vrednosti, produktivnost slovenskih mlekarn dosega komaj 48 odstotkov produktivnosti mlekarn v EU, poleg tega si naše mlekarne s podobnimi programi še medsebojno konkurirajo, namesto da bi se povezale, specializirale programe in enotneje nastopile proti močnemu, skon-centriranemu trgovskemu lobiju,« je med drugim povedal Tomaž Coer s KGZS, ki je uvodoma predstavil tudi nekaj zanimivih statističnih podatkov o mlekarstvu v Evropi. Tako naj bi odkupna cena mleka v evropskih državah konstanto padala že od leta 2002, v Sloveniji naj bi bila poraba mleka in izvoz približno enak vsa leta, odkup pa je naraščal, odkupna cena mleka pri nas naj ne bi bistveno zaostajala za evropskim povprečjem (približno za 5 odstotkov), v zadnjem letu oz. v obdobju od 2004 do 2005 pa je zaradi odločitev nekaterih zadrug in tudi posameznikov vedno več domačega mleka prodanega v Italijo. Po podatkih naj bi šlo za 8,2 milijona litrov mleka, letos pa naj bi Italijani odkupili že za 11,3 milijona litrov slovenskega mleka.
Direktorji mlekarn kritizirali državo
Po nastopu direktorja MZ Ptuj Draga Zupaniča, ki je predstavil zaenkrat uspešno poslovanje te zadruge in opozoril, da za majhne pridelovalce ni prihodnosti, so bili na vrsti direktorji treh slovenskih mlekarn: Ljubljanske, Pomurske in Mlekarne Celeia iz Celja.
Prvi mož Ljubljanske mlekarne Matjaž Vehovec je povedal, da sicer številke res veljajo, da pa so vse države ob vstopu v EU soočale s krizo v mlekarstvu in da v prihodnje nameravajo zmanjševati stroške tako, da bodo ukinili odvoze mleka z najbolj oddaljenih točk: »Poleg tega so, recimo, Nemčija, Španija, Portugalska pa tudi Avstrija nudile od 50- do 100-odstotno državno podporo mlekarski branži, mi pa smo bili deležni le 7-odstotne podpore pri zahtevanih investicijah, ki so zahtevale 13 milijard tolarjev! To je ogromno denarja za izpolnjevanje evropskih zahtev in standardov. Prav tako nismo bili deležni nobenega prehodnega obdobja. Vse ostale države so torej zaščitile svojo mlekarsko industrijo, naša država pa ne!« To naj bi bil eden glavnih vzrokov, da se vse mlekarne po vrsti sre-
Marjan Nose, direktor zadružne zveze Slovenije: »Menim, da osnovna težava izhaja iz lastninjenja mlekarn. Ljubljanska mlekarna je privatizacijo peljala po svoje, kmetje niso dobili 45-od-stotnega lastništva, kot bi ga morali.«
Direktor Ljubljanskih mlekarn Matjaž Vehovec: »Vse ostale države so zaščitile svojo mlekarsko industrijo, naša država pa ne!«
čujejo z rdečimi številkami, kar ni zanikal nobeden od predstavnikov mlekarn, pomočnik direktorja Pomurske mlekarne Ernest Škraban pa je še navrgel: »Se ne zavedate, da Evropa rabi pridelavo, predelave pa ne?!« Marjan Jakob z Mlekarne Celeia (ta je edina v večinski lasti zadružnikov in ima v zadnjem času še najmanj težav z rentabilnostjo) pa je zanikal očitke, da se mlekarne naj ne bi pripravile na nove tržne pogoje, pač pa, da je bilo zgrešeno zahtevano preveliko vlaganje v posodobitve obratov, ki so zdaj najboljši v Evropi, od tega pa nima nihče nič.
Na takšen »zagovor« direktorjev se je odzval direktor zadružne zveze Slovenije Martin Nose: »Glavni problem je v tem, da mlekarne nimajo strateškega lastnika z vizijo razvoja! Dejstvo je,
da vodstva zdaj zgolj špekulirajo, kako čim bolje prodati lastniške deleže, verjetno tujcem, to pa ni nič drugega kot podaljševanje agonije umiranja na obroke. Po drugi strani je res, da bi morala vlada sprejeti kodeks dobre prakse za trgovino, saj v nobeni drugi državi ni takega primera, da bi pet največjih trgovcev imelo v rokah 80 odstotkov vse trgovine in s tem 'stiskajo' mlekarje z rabati in super-rabati; zamera pri enem pa pomeni zaprta vrata pri vseh ostalih.«
Vzrok za težave mlekarn v strukturi lastništva?
Potem so se začeli oglašati zbrani rejci, ki so popolnoma napolnili veliko dvorano restavracije Pan v Kidričevem.
Vprašanj je bilo veliko, seveda izključno kritičnih, kot je položaj pridelovalcev mleka. Tako je bilo med drugim iz vrst rejcev slišati, da je odločitev za izvoz mleka v Italijo imela pozitiven učinek, saj se je le tako ohranila domača odkupna cena mleka, sicer bi ta gotovo še padla. Prav tako naj bi bili zavajajoči podatki o splošnem padanju odkupnih cen mleka v vseh evropskih državah, saj naj bi Avstrija pred vstopom v EU dvignila odkupne cene kar za 50 odstotkov, da bi zaščitila svoje rejce, zato sedanje nižanje cen avstrijskih mlekarjev ne more prizadeti. Nadalje je rejce zanimalo, kakšne so izgube mlekarn in kako iz njih, s čimer je povezano preživetje tako domače predelave kot pridelave.
O izgubah direktorji mlekarn niso posebej razprav-
ljali; češ da točnih številk ne poznajo, Jakob pa je poudaril, da izgubo sanirajo in da je najbolj pomembno likvidno poslovanje, kjer se resnično ne sme zalomiti.
Vzrok za težave pri poslovanju mlekarn je nato Nose našel v lastniški strukturi: »Menim, da osnovna težava izhaja iz lastninjenja mlekarn. Ljubljanska mlekarna je privatizacijo peljala po svoje, kmetje niso dobili 45-odstotnega lastništva, kot bi ga morali. Enako velja za Pomurske mlekarne, le Celeia je v 75-odstotni lasti zadružnikov!« Temu se je pridružil tudi Peter Vrisk, predsednik KGZS: »Največji lastniki Ljubljanskih mlekarn so NFD, KAD, SOD ipd. Če hočemo ohraniti slovenske mlekarne v svojih rokah, potem je nujno povečati zadružni delež lastništva. Jasno je, da je cilj
Predsednik KGZS Peter Vrisk (drugi z leve) je prepričan: »Ce hočemo ohraniti slovenske mlekarne v svojih rokah, potem je nujno povečati zadružni delež lastništva!«
kapitalskih lastnikov le povečevati dobiček in si izplačevati dividende, cilj zadružnikov pa bi bil v prelivanju dobička v posodobitve in višje odkupne cene mleka!«
Kdo bo kupil Ljubljansko mlekarno?
Nihče tudi ni skrival ali zanikal dejstva, da je Ljubljanska mlekarna že na »razprodaji« in da bo prav v kratkem času pač nekdo pokupil (večinske) lastniške deleže: »Če zadružniki ne bodo mogli priti do 51-odstotnega deleža s sedanjega 31-odstotne-ga, potem bo to storil nekdo drug. In ta interesent gotovo nima negativne kalkulacije! Torej - ali se bomo znali povezati, ali pa se bomo prodali,« je še navrgel Vrisk, ki pa je ob tem še poudaril, da brez povezovanja mlekarn »pod eno streho« ne glede na vse ne bo prihodnosti.
Podatka o razprodaji lastništva Ljubljanskih mlekarn direktor Vehovec ni zanikal, prav tako ne dejstva, da je cilj podjetja ustvarjanje dobička, pritisk na znižanje odkupnih cen mleka pa je pripisal nelojalni konkurenci cenovno nižjega (sicer tudi manj kvalitetnega) hrvaškega mleka, ki se uvaža v Slovenijo.
In tako je šlo naprej in nazaj, vsak je pač zastopal svoja stališča: pridelovalci mleka so se zavzemali za takšne odkupne cene, ki bi jim omogočale normalno preživetje, mlekarska industrija je krivdo za nastalo kritično stanje zvračala na državo, ki ji naj ne bi pomagala dovolj, prav nič pa ni bilo slišati o tem, da bi se tri velike mlekarne vsaj začele pogovarjati o prestrukturiranju in specializaciji programov in povezovanju, s čimer bi lahko precej znižale stroške svojega poslovanja. Ljubljanske mlekarne, kot kaže, res le čakajo na najboljšega kupca, Celjske naj bi se počasi vlekle iz izgub, Pomurske pa bolj kot ne čakajo na razplet situacije in morda tiho računajo na vodilno vlogo po morebitni »potopitvi« ljubljanskega mlekarskega giganta. Zakulisnih igric je ogromno, njihovo razpletanje pa bodo še najbolj negativno čutili rejci na svojih plečih, ne glede na izid. Mleko bo še romalo v Italijo, dokler bo njihova odkupna cena višja od domače. Če se slovenske mlekarne ne bodo »streznile« in »pobrale«, domače predelave prejkoslej tako ne bo več, do takrat pa je (za rejce) bolje zaslužiti vsaj nekaj, če bodo že potem tujci diktirali ceno, kot jim bo pač odgovarjala.
Ministrice Lukačičeve, ki bi lahko odgovorila na marsikatero vprašanje, pa ni bilo ^ SM
Foto: SM
Foto: SM
Ormož • Številne spremembe v podjetju
D
Prihodnost z rumeno etiketo
V podjetju Jeruzalem Ormož je prišlo v minulem letu do številnih sprememb, ki so imele tudi svoje posledice. Kaj je novega v podjetju, je povedal direktor Silvo Žižek.
»Ob lastniški konsolidaciji smo si postavili cilj, da bomo podjetje preoblikovali iz proizvodnega v proizvodno-sto-ritveno. Začeli smo uveljavljati novo vejo dejavnosti - turizem, ki je sedaj že zaživela. To se vidi skozi prireditve, ki smo jih organizirali, skozi povečan prihodek na Maleku in skozi investicijsko dejavnost. Pred dvema letoma smo tudi nekoliko spremenili tehnologijo, pridelujemo sadna in sveža vina, pri čemer ne želim polemizirati, ali gre za suha ali sladka, ker imajo pri tem končno besedo kupci,« je povedal Žižek. Med kupce pa so želeli pridobiti tudi gostince in tuje partnerje. Pri tem se je izkazalo, da vin z velikim ostankom sladkorja na tujih trgih ne akceptirajo, prav tako so pri orientaciji na gostince morali pomisliti, kakšno vino se poda k hra-
ni. In to so vedno bolj suha vina.
Ta tehnološka sprememba je za seboj potegnila tudi načrtovanje proizvodnje. Odkar je Kmetijska zadruga Ormož večinski lastnik Jeruzalema Ormoža, se še bolj intenzivno prepletata lastna pridelava in odkup grozdja. »Ker si ne moremo dovoliti sprejeti več grozdja, nad tržnim programom, je bilo potrebno sprejeti kompromis. Omejitev pri odkupu grozdja in skrčenje lastne proizvodnje. V lanskem letu smo skrčili stare, nerentabilne nasade, ki ne gredo v sortni koncept, in v skladu s tem zmanjšali tudi število zaposlenih. Spremembe so se zgodile v vseh obratih podjetja. Zapustilo nas je 28 zaposlenih, z večino je šlo za sporazumno prekinitev delovnega razmerja.« Ker je šlo za spremembe predvsem
v obratu Vinogradništvo, je bil tukaj tudi levji delež odpuščanj.
Že lep čas pa se govori tudi o tem, da v podjetju iščejo način reorganizacije pridelave. Intenzivno so razmišljali o možnosti pridelave na osnovi samostojnega podjetništva, vendar naj bi bile pri tem določene pravne ovire. Seveda pa klet želi v vsakem primeru kontrolirati zemljišča in pridelek. Zaenkrat bo delo potekalo na zmanjšanem obsegu vinogradov, z zmanjšanjem redno zaposlenih in z občasnim povečanjem zaposlenih. »Pri nas je zelo malo vinarskih podjetij, ki še imajo lastne vinograde, v tujini pa so pogoj za prodajo lastne blagovne znamke lastni vinogradi. V podjetju je trenutno 137 zaposlenih, od teh jih je 64 v vinogradništvu. Naredili smo poteze, ki
so bile potrebne in upamo, da bo se to videlo v obliki boljših rezultatov. Čarobna palčka pa seveda ne obstaja. Vzporedno s krčenjem pa vsako leto zasadimo tudi 10 hektarjev novih nasadov.«
Od nedavnega so na tržišču tudi spremenjene podobe penine Jeruzalem in Ormož. Ormoško penino so preimenovali v Jeruzalem Ormož Sec, Jeruzalem pa v Brut, polsuha oziroma suha varianta. Za imena so izbrali mednarodne vinarske izraze, ki so povsod razumljivi. S tem so jim dali pomen in še ime hkrati. Imeni imata morda tudi nekoliko svetovljanskega pridiha, ker želijo z njima v gostinstvo in tudi v kakšno drugo državo. Peninam so spremenili tudi etikete, ki so sedaj, tako kot pri buteljkah, rumene.
vki
Silvo Žižek, direktor podjetja Jeruzalem Ormož
MC Jezero • Četrti občni zbor Društva gospodinj Jezero
Vroča juha, ki se je kmalu ohladila
Zadnjo soboto v januarju so se članice Društva gospodinj Jezero sestale na četrtem občnem zboru. Pregledale so delo v lanskem letu, vključno s financami, razrešile dosedanje vodstvo, izvolile novo ter sprejele program dela s finančnim načrtom za letos in zaključni račun za leto 2005.
Od gostov so se občnega zbora udeležili predsednik sveta MČ Jezero Edvard Strelec, predsednik Društva upokojencev Budina - Brstje Venčeslav Galun, predsednik novoustanovljenega Športnega kluba Budina - Brstje Črtomir Rosič in predsednica društva podeželskih žena občine Markovci Marta Lešnik. Društvo gospodinj
Jezero ima nekaj nad 30 članic, občnega zbora se jih je udeležilo 26. Ustanovljeno je bilo 24. januarja leta 2002 z namenom povezovanja, druženja, izobraževanja, prenosa koristnih informacij in izkušenj, kulturnega udejstvo-vanja ter da bi gospodinje v družbi dobile mesto, ki jim gre, sočasno pa tudi za dvig kvalitete življenja na vasi.
Vseh sej društva in organov je bilo lani dvajset, izvedle pa so tudi dve srečanji, ki so jih poimenovale v kle-petalnice. Društvena pravila so dopolnile s poglavjem o sekcijskem delovanju. Med prvimi sta zaživeli sekciji Ljudske pevke Društva gospodinj in kolesarska. Konec decembra lanskega leta pa so se pevke organizirale v
svoje društvo pod imenom Kulturno društvo ljudskih pevk Jezero, ki ga vodi Ana Šori. Še vedno pa bodo tudi članice Društva gospodinj Jezero. Delo v letu 2005 je bilo bogato, izvedle so več tečajev kuhanja, strokovne ekskurzije in prireditve, med drugim pustno prireditev in koline. Njihova želja je tudi v bodoče, da bi s svojim delom
Foto: Črtomir Goznik
Zadnjo januarsko soboto so imele članice Društva gospodinj Jezero redni občni zbor. Tudi ob tej priložnosti so poskrbele za pogostitev. Po uradnem delu, ki je potekal na trenutke zelo vroče, so se ob okusnih jedeh strasti umirile.
uspešno prispevale v razvoj društvene dejavnosti četrti, bogatile kulturni in siceršnji utrip tega dela Ptuja ter skrbele za ohranitev tradicije naših dedkov in babic. Dosedanje društvene aktivnosti ohranjajo, z razstavo ročnih del pa bodo obogatile tudi osrednje prireditve ob 120-letnici TD Ptuj.
Med potekom občnega zbora pa se je skoraj zataknilo, del članic se je namreč pred občnim zborom sestal na izredni seji, čeprav so se pred občnim zborom sestale na posebni seji, na kateri so se dogovorile o vsebinskih točkah 4. rednega občnega zbora. Med drugim so izrazile nezadovoljstvo s kadrovanjem v organe društva, ker naj bi se nove članice kadrovale z obiski po domovih. Zanimalo jih je tudi, kdo bo v bodoče upravljal Dom krajanov Budina - Brstje, doslej ga je Društvo gospodinj Jezero, za kar je tudi prejelo plačilo, v MČ Jezero so bili z njegovim delom zelo zadovoljni. Pri realizaciji finančnega načrta za leto 2005 pa ni bila pojasnjena postavka za eno od delavnic, ki je ni bilo, plačilo pa je bilo izvršeno. Zaradi tega je bilo na trenutke na občnem zboru vroče, strasti so se pomirile, morebitne nejasnosti pa bodo poskušale razrešiti že na februarski klepetalnici. Sredstva za delovanje pridobivajo v glavnem iz članarine, z upravljanjem Doma krajanov Budina - Brstje, javljajo se na razpise, lani so
bile med drugim uspešne na javnem razpisu za sofinanciranje ukrepov kmetijske strukturne politike, pomagajo pa jim tudi donatorji in sponzorji. Razrešile so dosedanje vodstvo in izvolile novo. Društvo bo še naprej vodila Marija Cvetko, ki bo tudi predsednica UO, podpredsednica je Angela Golob, blagajničarka Marjana Bezjak, tajnica Marica Rus, članice 7-članskega upravnega odbora pa so še Metka Letonja, Justina Grandl in Marija Kolarič. Članice NO so Majda Rogina, Jožica Horvat in Marjana Toplak Kokol. V častnem razsodišču pa si bodo delo delile Ana Kramberger, Kristina Žuran in Darja Grandl. S kratkimi prispevki so se oglasili tudi gostje, ponudili so roko sodelovanja še v bodoče, v Društvu upokojencev pa menijo, da so jim gospodinje »pobrale« prireditve, ki so bile tradicionalno »njihove«.
Nova (stara) predsednica Marija Cvetko se je vsem članicam zahvalila za dosedanje delo, na plodno sodelovanje računa tudi v bodoče. S šopki cvetja se je še posebej zahvalila dosedanjima aktivnima članicama Mileni Praprotnik in Marjani Toplak Kokol ter članicama Angeli Golob in Majdi Rogina ob okroglem jubileju. Uradnemu delu je sledil družabni s pogostitvijo, na katerem pa je bilo že manj vroče tudi zaradi ubranega petja Uroša Sagadina.
MG
Foto: vki
Ptuj • Proslava kulturnega praznika v gledališču
Priznanja za prizadevne kulturnike
V torek, na predvečer kulturnega praznika, je bila v občini Ptuj osrednja proslava v Gledališču Ptuj, ki so jo organizirali: Mestna občina Ptuj, Območna izpostava sklada za kulturne dejavnosti Ptuj, Zveza kulturnih društev Ptuj in Gledališče Ptuj.
Slavnostni govornik je bil Rene Maurin, direktor Gledališča Ptuj, ki letos slavi desetletnico ponovne oživitve. V kulturnem programu so sodelovali: kantavtor Peter Andrej na kitari in pianist Dejan Berden ter igralec Peter Ternovšek, ki je odigral odlomek iz večkrat nagrajene monodrame Pavlek Roka Vilčnika. Prireditev je vodil ptujski igralec Aljoša Ternovšek.
Tudi tokrat so bila podeljena priznanja za prizadevno delo in dosežke v kulturi. V imenu Zveze kulturnih društev Ptuj je priznanja podelil predsednik Franc Lačen. Priznanje ZKD Ptuj je prejel Gianfranco Zelenko za dolgoletno delo na pevskem področju. Plaketo ZKD Ptuj za leto 2005 je prejela Božena Krivec za dosežke na plesnem področju. Njeno
delo izžareva svojevrstno ustvarjalnost in predvsem izvirnost. Iz leta v leto sodeluje na območnih, medobmočnih in državnih plesnih revijah. Uspehi niso le posledica njenega širokega znanja, ki ga ima na tem področju, ampak predvsem zaradi njenega pristopa v delu z mladimi.
Predsednica Sveta Območne izpostave JSKD Ptuj Lidija Majnik je podelila priznanje sklada Mešanemu pevskemu zboru DU Ptuj, DPD Svoboda Ptuj, ki je bil ustanovljen 2. novembra 1966. Priznanje je sprejel predsednik zbora Adolf Mihelač.
Župan mestne občine Ptuj dr. Stefan Čelan je podelil oljenke, ki so jih prejeli Ne-venka Gerl, Majda Fridl in Andrej Božič.
Nevenka Gerl se je s plesom in gledališčem srečala že v srednji šoli. Ko je nastopila
Foto: M. Ozmec
Kulturni program sta med drugim soobiikovaia pianist Dejan Berden in kitarist Peter Andrej.
Foto: M. Ozmec
Slavnostni govornik Rene Maurin
službo učiteljice, je bila mentorica gledališke skupine, hkrati pa tudi mentorica najmlajših plesalcev sodobnega plesa pri Delavskem prosvetnem društvu Svoboda Ptuj. Obe njeni skupini sta sodelovali na republiških srečanjih, kjer je dobila pohvale za mentorsko, koreografsko, režisersko delo in kostume. Leta 1994 se je zaposlila na Zvezi kulturnih organizacij Ptuj kot tajnica zveze, leta 1998 pa je postala vodja Javnega sklada za kulturo Območne izpostave Ptuj. Ob tem pa je še naprej delala kot mentorica otroškega gledališkega studia.
Majda Fridl je mentorica plesne družine GEA Delavskega prosvetnega društva Ptuj. Plesno kariero je pričela pred 27 leti v plesni skupini T4. Od leta 1986 pa se aktivno
ukvarja s pedagoškim delom. Plesna družina Gea se z njenimi koreografijami zadnja leta redno uvršča na državna plesna srečanja. Majda Fridl sodeluje tudi kot oblikovalka giba v gledaliških projektih v Ptuju in Ljubljani. Pripravlja pa tudi program neformalnega učenja sodobnega plesa za predšolske in šolske otroke.
Andrej Božič je ptujski slikar, ki se je na pot likovnega ustvarjanja podal sam. Slikati je začel leta 1982. Samostojne razstave je imel na Ptuju, v Radencih, Mariboru, Kamniku, sodeloval pa je tudi na številnih skupinskih razstavah v Slovenj Gradcu, na Štatenbergu, v Ljutomeru, Šoštanju in Ljubljani. Je član Zveze društev likovnih umetnikov Slovenije.
Franc Lačen
Ormož • Podelili priznanja s področja kulture
Poklon kulturnim ustvarjalcem
Slovesnost s podelitvijo priznanj - značk Ksavra Meška in plakete - se v občini Ormož že tradicionalno odigra v slavnostni dvorani gradu na predvečer slovenskega kulturnega praznika. Priznanja je podelil župan Vili Trofenik, ki je ob tem trenutku pozval, da ponovno razmislimo o svojem odnosu do kulture in kaj smo za kulturo pripravljeni žrtvovati.
O nagrajencih je na predlog društev odločala petčlanska komisija, ki je priznanja podelila za najrazličnejša področja kulturnega ustvarjanja
- gledališča z vsemi njegovimi soustvarjalci, ljudske pesmi in ročne ustvarjalnosti, literarnega, plesnega in glasbenega ustvarjanja. Bronasto
Zlato značko Ksavra Meška je prejel tudi Alojz Matjašič iz Goriš-nice, ki že lep čas ustvarja pri Veliki Nedelji in je za svoje stvaritve prejel najrazličnejše najvišje državne nagrade za ustvarjanje na področju kulture.
značko Ksavra Meška za leto 2005 sta prejeli Angela Juršič iz Pavlovcev in Ana Jaušovec s Huma. Največ je bilo srebrnih priznanj in največ jih je odšlo velikonedeljskim gledališč-nikom; podelili so jih: Mateji Krajnc iz Veličan, Mitju Koscu iz Veličan, Angelci Rajh iz Ormoža, Metki Žumbar iz Mi-hovcev, Ivanu Lahu iz Mihov-cev, Cirilu Mešku iz Velike Nedelje, Zdenki Cvetko iz Velike Nedelje, Francu Gašpariču iz Sodincev, Emi Žnidarič iz Mi-hovcev, Bojanu Podlesniku iz Drakšla, Borisu Cizerlu iz Mihovcev, Tomažu Mlakarju iz Lešnice, Jožici Lah iz Mi-hovcev, Andreju Vaupotiču iz Velike Nedelje, Jožici Rakuša iz Sejancev, Primožu Kiriču iz Savcev in Marjanu Rajhu iz Šalovcev. Zlate značke Ksavra Meška za leto 2005 so prejeli Alojz Matjašič iz Gorišni-ce, Marta Frangež iz Velike
Nedelje, Jožefa Trstenjak iz Frankovcev, Neža Zlatnik iz Frankovcev in Zalika Kukec s Huma.
Najvišje priznanje, plaketo za leto 2005, je prejela Alenka Čurin Janžekovič od Sv. Tomaža. Bojan Rajh, ki je vodil skozi prireditev, je naštel njeno obsežno in raznoliko kulturno ustvarjanje, ki ga je združila po profesionalni in ljubiteljski plati. Slavljenka se zaradi bolezni podelitve ni mogla udeležiti. Župan Vili Trofenik je obžaloval, da smo tako prikrajšani za njen nagovor, saj je vedno znala najti globoke besede, ki so tudi v stavku ali dveh znale zadeti, ker so prihajale iz duše.
V kulturnem programu je nastopila solistka Andreja Klinc v spremljavi Klavdije Zorjan Škorjanec.
vki
Tednikova knjigarnica
Prešernov nagrajenec Miian Dekieva
Letošnjo Prešernovo nagrado je zraven režiserja Karpa Godine prejel literat in ustvarjalec, ki je močno prisoten tudi v območjih besedne umetnosti za mlade in najmlajše - Milan Dekleva, pesnik, pripovednik, esejist, literarni in glasbeni kritik, prevajalec in urednik s posebno jezikovno duhovitostjo in senzibil-nostjo.
Milan Dekleva se je rodil 17. 10. 1946 v Ljubljani, kjer je leta 1973 diplomiral iz primerjalne književnosti in literarne teorije na Filozofski fakulteti ter je zaposlen kot glavni urednik otroškega in mladinskega programa TV Slovenija. Leta 1989 je prejel nagrado Prešernovega sklada, prestižni nagradi za poezijo (Jenkova leta 1991, Veronikina 2003), za eseje pa Rožančevo nagrado leta 1999.
Med proznimi deli za najmlajše, ki sodijo v izbrano literaturo obveznega in domačega branja ali pa so izbranke na priporočilnih seznamih za osnovnošolce, navajam naslednje knjižne naslove: Ob devetnajstih zjutraj (ilustracije Milan Erič. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1985. zbirka Mala slikanica), Totalka odštekan dan (ilustracije Alenka Sottler. Ljubljana: DZS, 1992. Zbirka Zapik;1. 55 str.), Bučka na Brodwayu z ilustracijami Alenke Sottler (Ljubljana: DZS,1993. Zbirka Zapik;3. 62 str.), Naprej v preteklost (ilustriral Igor Ribič. Ljubljana: Mladinska knjiga 1997. Zbirka Pisanice. 94 str.) in meni eno najbolj priljubljenih izvirnih slikanic, ki jih toplo priporočam tudi odraslim, Kako so nastale ZDA z odličnimi ilustracijami Urške Stropnik (Velenje: Pozoj, 1998. Zbirka Pravljične pokrajine).
Med umetniško dovršene in oblikovno preta-njene verzne oblike za mlade bralce sodi zbirka Pesmi za lačne sanjavce (Ljubljana: Partizanska knjiga, 1981. Zbirka Matjaževa knjižnica. 40 str.), ki jo je ilustriral Stefan Planinc, avtor spremne besede pa je Dane Zajc. Nekoliko starejše najstnike je pesnik Milan Dekleva nagovoril v pesniški zbirki Alica v računalniku (Ljubljana: Cankarjeva založba, 2000. Zbirka Najst. 88 str.) Knjigo je ilustriral Silvan Omerzu, Miha Mohor pa je prispeval spremno besedo, ki jo je naslovil Aličine metamorfoze (str. 67 do 88).
Milan Dekleva je tudi mojster prevajanja: njegovi so prevodi vezane besede in songov priljubljene risanke in slikanic o psičku Pikiju Erica Hilla, mojstrsko je prevedel pesniške vralogije znamenitega Roalda Dahla Odvratne rime (Mladinska knjiga, 1995) ter slikanice Pierra Corana (npr. Kuža Hanibal
Dramski teksti za najmlajše so posebna redkost na slovenskem knjižnem trgu. Dekleva podpisuje igrice Magnetni deček, Lenča flenča, Zveza diamantnega čuka pa tudi lutkovne igrice (Sanje o govoreči češnji).
Za bralno vabilo in pokušino sem izbrala prvo pesem iz Alice v računalniku, avtorjevega poklona klasiki mladinskega leposlovja Carrollovi Alici:
ZAJČJA MARMELADA
Ko Alica je v temi knjigo brala, telovnik sije s strupom popacala. »Prekuham ga, spasiram in popečem,
potem iz njega naredim kolače in kot poklonček, če tako naj rečem, zatlačim antipatičarjem v hlače.«
Tedaj zagleda mimo teči zajca, ki v roki stiskal je, namesto ključa, marjetice in netopirja jajca.
Deklič kot teleskop raztegne vrat in krikne: »Vaša rožnooka gnada, ne veste še, kako mi prija zajčja marmelada.«
Ogorčeno odvrne kratkorepec:«Mala spaka, ob tejle uri ni nikjer bedaka, ki rože bi sadil na dnu vodnjaka!«
Zabavno branje želi
Liljana Klemenčič
Foto: vki
Gorišnica • Obisk ministra Milana Zvera
»Ne želimo
razdruževati zavodov!«
Za prvi uradni obisk v občini Gorišnica si je šolski minister Milan Zver izbral minuli četrtek popoldne. V županovi pisarni se je srečal z občinskim in šolskim vodstvom; pogovori pa so tekli tako v smeri splošnega stanja v šolstvu kot o čisto specifičnih vzgojno-izobraževalnih težavah v občini.
Župan Jožef Kokot in ravnatelj gorišniške OŠ Branko Širec sta ministra najprej seznanila s problematiko domačega vrtca, ki s tremi oddelki nikakor več ne zadostuje potrebam. V vrtcu je trenutno v oskrbi preko 60 otrok, letos pa so na občini že prejeli 70 oz. skupaj s Cir-kulanami 100 vlog čakajočih, za katere ni prostora. Številni starši pa so zaradi pomanjkanja prostora že tako prisiljeni voziti svoje malčke v vrtce drugih občin. Kot je povedal župan, bo potrebno v Goriš-nici zgraditi nov vrtec, saj je opazen trend povečevanja rasti prebivalstva in ker v občini načrtujejo tudi izgradnjo stanovanjskega kompleksa, tudi v prihodnje ni pričakovati, da bi se število otrok zmanjševalo.
»S pojavom, da se število otrok povečuje izven urbanih središč, se srečujemo tudi drugje po državi. V samih mestih pa so vrteške kapacitete vedno slabše izpopolnjene,« je na to odgovoril Zver in pojasnil, da državno sofinanciranje izgradnje novega vrtca v Goriš-nici v tem proračunskem obdobju ne more priti v poštev, saj je proračun že sprejet. Sicer je sistem državnega sofinanciranja izgradnje vrtcev znan: občina Gorišnica bo morala do leta 2007 pripraviti vso dokumentacijo za novogradnjo z ustreznimi argumenti, nato se bo lahko prijavila na razpis (tega sicer ni bilo od leta 1999) in počakala na uvrstitev na listi vseh prijavljenih projektov: »Glede na mesto uvrstitve za sofinanciranje izgradnje novega vrtca bomo potem lahko približno določili datum začetka izgradnje ter to upoštevali v našem proračunu,« je povedal župan Kokot.
Drugačna situacija velja za načrtovano izgradnjo vrtca v Cirkulanah: »Čeprav razpisa za državno sofinanciranje izgradnje tega zavoda ni, bo gradnja
Kako na nedavni sklep završkega občinskega sveta o odcepitvi oz. osamosvojitvi osnovne šole gleda vodstvo zaenkrat še skupnega zavoda, smo povprašali kar ravnateljico Diano Bohak - Sabath. Ta je bila v svoji izjavi zelo skromna: »Do danes (četrtka, 2. 2., op. a.) nismo s strani Zavrča dobili še nobenega pisnega obvestila o nameravani razcepitvi skupnega osnovnošolskega zavoda Cirkulane - Zavrč. V petek, 27. januarja, sem bila s strani završkega župana Mirana Vuka le ustno v nekaj stavkih obveščena, da je občinski svet sprejel sklep o razcepitvi, nato pa sem te informacije slišala še preko medijev. Pisnega predloga oz. obvestila pa, kot že rečeno, še nisem prejela. Tako zaenkrat delamo še kot enoten vzgojno-izobraževalni zavod na dveh lokacijah, v dveh občinah, čisto enakopravno. Sem pa resnično presenečena in enako tudi moje sodelavke in sodelavci nad takim sklepom in tudi nad tem, da uradno nismo bili nič obveščeni. Menimo, da je obstoječi način organizacije, glede na to, da gre za enooddelčne šole, v prid ohranjanja kvalitete pouka, organiziranosti šole, ustreznega kadrovskega pokrivanja, timskega dela in vsega, kar prinaša devetletka, najbolj primerna oblika. Verjetno pa so pravno možne tudi drugačne rešitve, ampak jaz lahko zadeve ocenim le z vidika pedagoškega procesa. Drugih izjav pa ne morem in ne želim dati, ker nimam nobenih uradnih informacij.«
Presenečenje sicer ne bi smelo biti tako veliko, saj so težnje Zavrča po samostojni šoli znane že dolgo, bilo pa je tudi več - sicer neuspešnih - poskusov, da bi se to zgodilo. Bo-hakova pa pravi, da je vseeno nadvse (neprijetno) presenečena, saj ponovnih teženj po razcepitvi glede na dogovor izpred štirih let ni pričakovala. 15. maja 2002je bil namreč podpisan sporazumen dogovor o tem, da sta šoli sicer povsem samostojni, da pa ostajata v skupnem zavodu: »Zavrč seje s takšnim statusom strinjal in res ne vem oz. sem resnično presenečena, zakaj zdaj zahtevajo nekaj drugega, kot so sprejeli in se strinjali.«
Ravnateljica skupnega zavoda Cirkulane - Zavrč Diana Bohak -Sabath je nad zahtevo Zavrča po odcepitvi OŠ zelo presenečena.
stekla, v tem času pa se bomo po nasvetu ministra prijavljali na razpise za sofinanciranje opreme, in to ne glede na pričakovano razdelitev občine. Če bodo razpisi letos, se bomo nanje prijavili kot občina Go-rišnica, če bodo naslednje leto, pa bo to naloga nove občine Cirkulane.« Skupno z opremo naj bi sicer izgradnja novega vrtca v Cirkulanah znašala
okrog 180 milijonov tolarjev.
Sicer pa je beseda med zbranimi v občinskih prostorih stekla tudi o šolstvu. Kot je povedal Zver, bo treba odpreti šole tudi za tujce, po vzoru evropskih držav: »V Nemčiji imajo, recimo, že posebne agencije po svetu, ki 'novačijo' najboljše dijake in študente. Če jih potem v državi šolanja ostane le polovica, je to velik benefit

Šolski minister Milan Zver se je v pogovoru z gorišniškim županom Jožefom Kokotom in ostalimi gosti dotaknil številnih tem.
za državo. Tega se bomo morali lotiti tudi pri nas!« Potem je Zver nekaj besed namenil še šolskemu plačnemu sistemu, ki naj bi po podpisu aneksa prinašal učiteljskemu kadru v povprečju dobre plače, celo 20 odstotkov višje, kot je povprečje v zdravstvu, opozoril pa je tudi na dejstvo, da »ad hoc« zaposlovanje učiteljev ne bo več možno: »Pipico bo treba 'priškrniti'. Samo od maja lani do januarja letos je bilo na novo zaposlenih preko 400 učiteljev. Če bomo zdaj v tem poklicu zaposlili še 700, 800 novih diplomantov pedagoških fakultet, se bo sistem zrušil. Zato smo fakultetam že postavili zahtevo, da morajo hkrati z razpisi objavljati tudi stopnjo zaposljivosti!«
Bolj kot takšne splošne zadeve pa je gostitelje zanimalo, kako bo s čisto specifično domačo šolsko problematiko. Tako je podžupan Jožef Klinc iz Cirkulan ministru zastavil vprašanje, kako gleda na zahtevo po odcepitvi završke o snovne šole iz doslej skupnega osnovnošolskega zavoda Cirkulane - Zavrč. »Na ministrstvu ne želimo razdruževati zavodov, sicer pa sem nadvse presenečen nad to informacijo, ki jo slišim prvič! Dejstvo je, da na ravni srednjega šolstva zadeve združujemo, saj je to edina prava in racionalna gospodarna pot!« Na naše konkretno vprašanje, kako se bo odzval na zahtevo Zavrča po razdružitvi skupnega zavoda, pa je Zver odgovoril: »Načelno tega ne podpiramo, točen odgovor pa bom lahko podal šele, ko se bo predlog znašel na moji mizi in ga bom lahko natančno preučil!«
Minister si je nato ogledal še gorišniško osnovno šolo in jo ocenil kot eno najlepših v državi, nato pa prisostvoval proslavi, ki so jo pripravili osnovnošolci v okviru prireditev ob kulturnem prazniku.
SM
Dr. Ljubica Suligoj
Primorski Slovenci na Ptujskem (3)
Med Primorci, ki so se zatekli v Jugoslavijo, je bil Tr-žačan dr. Alojzij Remec, župan Ptuja v letih 1935-1941, ki je svoje literarno ustvarjanje povezal tudi s ptujskim okoljem. Življenjske izkušnje so pustile sledi v njegovem pisateljevanju: kot vojak je spremljal vihro prve svetovne vojne. Spoznanje italijanskega raznarodovanja in fašističnega nasilja se je kazalo v njegovi domoljubno izraženi literarni besedi. Pozneje je na Ptuju kot odvetnik spoznaval socialne probleme zaostalega ptujskega podeželja (v gledališki sezoni 1923/24 uprizoritev Remčeve kmetske tragedije Užitkarji). Slutnjo prihajajoče druge svetovne vojne in zlo nemškega nacizma je dr. Alojzij Remec izrazil v »zgodbi iz temnih dni« - v Opustošeni brajdi, ko je opisal življenje na Ptuju v dneh pred nemško okupacijo. Ptujski folksdojčerji so se v prvih aprilskih dneh okupacije surovo znesli nad Remcem; z družino je moral na pot iz-seljeništva v Srbijo.
Vir: Fototeka Zgodovinskega oddelka Pokrajinskega muzeja Ptuj.
V prostorih bivše vojašnice v Panonski ulici (danes Lackova ulica) je imelo svoje prostore tudi Delavsko prosvetno društvo Svoboda oz. kasnejša Vzajemnost.
Mestno gledališče na Ptuju je bilo med obema vojnama ogledalo razgibanega kulturnega življenja v mestu. V težkih vlogah je v letih 1924-1927 nastopala igralka mariborskega gledališča Goričanka Nada Gabrijelčič. Uspešna gledališka sezona 1926/27je povezana z Idrijčanom Valom Bratino, režiserjem in tedanjim vodjem mariborske Drame. V tem letu svojega bivanja na Ptuju je Bratina s pomočjo umetniškega kolegija (v njem skladatelj in vodja Glasbene Matice na Ptuju prof. Karol Pahor iz Trsta) zasnoval bogat gledališki repertoar in hkrati poskrbel za izobraževanje diletantov. Seznanjal jih je z odrsko igro, učitelj Dušan Šestan s Tržaškega pa jim je govoril o dramatiki.
Nekajletno razgibano dramsko življenje je začasno obstalo in se znova obudilo po letu 1935: Dramatično društvo je ponovno zaživelo. Na odru ptujskega gledališča so se zvrstile mnoge predstave, hkrati pa tudi na Delavskem odru DPD Svoboda (poznejša Vzajemnost) v prostorih stare kasarne v Panonski ulici (danes Lackova ulica). Med nastopajočimi je bilo več primorskih rojakov, med njimi že mlajši rod iz vrst dijaške in delavske mladine.
Vir: Fototeka Zgodovinskega oddelka Pokrajinskega muzeja Ptuj.
Družbeno kritična ost je spremljala gledališke predstave Delavskega odra DPD Vzajemnost, ki je pritegnil tudi več Primorcev.
Na Delavskem odru se je predstavljal tudi recitacijski zbor, ki je pod vodstvom uradnika, Goričana Hermana Delpina med drugim izvedelKlopčičevo Noč, Seliškarjevo Črno mater ter v priredbi pesem Frana Kozarja Cestar Martin. Za Delpina, ki je pri Svobodi vodil tudi debatni krožek, je Sresko načelstvo poročalo, da se je pred prihodom na Ptuj »družil z osebami osumljenimi komunistične propagande«.
Med diletanti, ki so se od konca 1937. leta strokovno poglabljali v gledališko igro, srečamo tudi mlade Primorce - črkostavca Jožeta Samca iz družine tržaških beguncev ter gimnazijce Nado in Marka Kafola, Vero Remčevo (članica dijaške literarne družine Setev, napisala domoljubno pesem Brezdomci) in Istranko Nado Pfajfer. Omenjeni so bili tesni sodelavci Žižkovega avantgardnega gledališča.
Nadaljevanje prihodnjič
Foto: SM
Foto: SM
Ormož • Slavku Petku pred 30 leti zaupali godbo
»Ce bi bili normalni, nas ne bi bilo, ampak mi radi igramo!«
Začetki Pihalnega orkestra Ormož segajo v leto 1886, uradno pa je bil ustanovljen leta 1959 pod imenom Pihalni orkester Glasbene šole Ormož. Prvi vodja omenjenega orkestra je bil med leti 1959 in 1965 Avgust Loparnik, kasneje je njegovo vlogo prevzel Rudi Bardorfer, ki je orkester vodil do leta 1967. Nadaljeval je Alojz Krajnčan, ki je to delo opravljal do leta 1975. Takrat so dirigentsko palico predali Slavku Petku, ki je tako postal dirigent z najdaljšim stažem, saj orkester vodi še danes.
Slavko Petek je zanimiv sogovornik in brez težav ga je mogoče poslušati tudi dalj časa, zato najbrž ni strahu, da bi se ga njegovi godbeniki naveličali, saj je prav nenehna inovativnost, raziskovanje, napredek v glasbi in informacijski tehnologiji ena njegovih odlik, kot pravi godbenica Lenka Keček. Boštjan Štefančič se še danes zelo živo spominja svojih začetkov pri godbi, njegov staž pa znaša že 30 let. Kot petošolec je pričel igrati veliki boben in ker je bil premajhen, da bi ga publika sploh videla, je stal na stolu. Posebno domislico pa je imel zanj Slavko Petek na pustni paradi, kjer muzikant seveda ni zmogel nesti velikega bobna. Zato mu je dirigent z izjemnim tehničnim talentom veliki boben pritrdil na razstavljen otroški voziček, tega pa je pripel godbeniku za pas. Sicer pa Štefančič pravi, da pri Petku ceni dobre živce, optimizem in veselo vzdušje, ki ga zna ustvariti. Anton Šalamon je uradno že v glasbeni penziji, saj je napolnil polnih 37 let igranja. Za dirigenta pravi, da bolj ko se bliža novoletni koncert, bolj je živčen, godbeniki ga vsako leto tolažijo na enak način: »Ti se samo na nas zanesi, te bomo že ven potegnili, ne glede na to, kako boš mahal Nataša Herga ima tako kot številni, ki imajo v godbi svojega partnerja, na igranje pri godbi zelo čustvene spomine. Kot osnov-nošolka je na vsak način želela v godbo, ker je bila tako kul in je še danes. Všeč ji je osebni odnos do godbenikov, saj ne bo nikoli pozabila podoknice, ki je je bila deležna, ko se je z novorojenčkom vrnila iz bolnišnice. Meni, da ima Slavko Petek posluh za druge ljudi in da jim je pripravljen nameniti veliko svojega prostega časa. Martina Lah je godbi zapisana že 42 let. Pravi, da se pri godbi zgodi vedno kaj zanimivega in veselega, pri dirigentu pa ceni njegovo vztrajnost in domiselnost, ki se je izkazala tudi na izletu v Piranu, kjer jim niso dovolili igrati, ker niso imeli prijavljene prireditve. Zato so godbeniki pobrali šila in kopita in igrali po Portorožu, kjer so jih ljudje z veseljem poslušali. Vendar Petku zadeva ni dala mira in je najel dva čolna, ki sta jih odpeljala pred Piran in tam so dokončali svoj prekinjeni nastop ^
Vse dobre odločitve se porodijo ob kozarčku ^
Pot do dirigentske palice je bila malo zavita. Leta 1975 je Alojz Krajnčan dal odpoved na delovno mesto ravnatelja GŠ Ormož in njegovo mesto je zasedel Slavko Petek, časa za pri-
Pihalni orkester Ormož sestavlja 64 članov.
Foto: Hozyan
lagajanje ni bilo. Na občini pa so se veljaki dogovorili, da bo prevzel tudi vodenje moškega pevskega zbora, Miranu Antau-erju pa je bilo s podobno direktivo naloženo, da naj prevzame godbo. »Oba sva bila ob tem zelo nesrečna. Pri kozarčku sva se dogovorila, da zadolžitve zamenjava. Prevzeti godbo takrat ni bilo preprosto, saj se je večina godbenikov odločila, da ne bodo več igrali. Veliko godbenikov je bilo iz Ljutomera, Ptuja, Kidričevega in prišlo je do težav s potnimi stroški, ki jih pristojni niso več hoteli plačevati,« se spominja Petek. Manjši nesporazum pa je menda nastal tudi v Ormožu, saj je nova ravnateljica glasbene šole Jožica Dogša Djokič ob nastopu službe želela prevzeti tudi uniforme in instrumente godbenikov. Nekateri so zahtevano prinesli in nikoli več niso prišli h godbi. Zato so morali začeti povsem na novo in se opreti na učence drugega razreda trobil, za činele, bobne in ostalo pa je Petek nagovoril svoje učence višjih letnikov harmonike, da so vskočili. Pa še za dirigenta je treba povedati, da golobrad sicer ni bil, vendar s svojimi 21
Foto: Aleš Rajh
Slavko Petek, dirigent Pihalnega orkestra Ormož, na tradicionalnem novoletnem koncertu
leti za dirigenta izjemno mlad. Poleg kadra pa je bil problem tudi v tem, da niso imeli nobene primerno težke skladbe kompletne za vse instrumente, da bi jo lahko s svojimi takratnimi sposobnostmi odigrali. Za vsakega godbenika je bilo treba napisati skladbo posebej, primerno njegovim sposobnostim.
Cicibansko-pionir-ska godba
Že takrat in vedno znova v svoji zgodovini se je godba morala boriti za sredstva. Zanimivo je, da je na začetku zahtevala mladina (ZSMS), da se ta mladinska godba ukine, ker Ormož potrebuje delavsko godbo. V začetku je bilo kakšnih dvajset godbenikov in še posebej veselo je bilo, ko so se vozili na nastope, saj je bil dirigent edini, ki je imel izpit in je godbenike veliko prevozil. Nekajkrat se je celo zgodilo, da so jim organizatorji proslav uredili avtobusni prevoz v kraje, kjer bi godba nastopala. Tja so jih res prepeljali, a na prevoz domov so popolnoma pozabili. Še sreča, da je imel dirigent med gasilci znance in jih je uspel prepričati, da otroke odpeljejo domov z gasilskimi avti ^ Danes si kaj takega težko predstavljamo. Po enoletni odsotnosti se je dirigent vrnil s služenja vojaškega roka in iz Beograda je prinesel darilo, na lastne stroške je nabavil komplet koračnic za pihalni orkester, tako da so sploh imeli s česa igrati.
Spet je viselo v zraku, da jih bodo ukinili in prenehali financirati. Politični veljaki so bili mnenja, da je godba nekvalitetna in da jo je treba razpustiti. »Zanimivo, vedno ko godbe ni
bilo, so kričali, da jo je treba ustanoviti, ko pa je bila, pa so iskali način, kako bi jo razpustili. To se v zgodovini nenehno ponavlja. Sklican je bil celo sestanek zveze komunistov, kjer sem moral zagovarjati delovanje godbe. Da bi pokazali, kaj zmoremo, smo leta 1978 začeli prvi novoletni koncert v domu kulture. V primerjavi z današnjimi je bil skromen, na smeh mi gre kaj smo takrat igrali. Občina pa potem le ni sprejela sklepa, da ne bo več financirala godbe, pa čeprav nikogar od tistih, ki so najbolj kritizirali delovanje godbe, ni bilo na koncertu,« pravi Petek.
Zadeve so se počasi popravljale, posebej so se trudili pri basistih in ostalih eksotičnih instrumentih, kjer so uporabili dobro znano metodo prekvalifikacije. Ves čas delovanja godbe pod dirigentsko palico Slavka Petka pa je bil problem tudi prostor za vaje. Najprej so delovali v stari osnovni šoli, še danes pa v prostorih nekdanje grajske kuhinje. »Trdim, da mora imeti 67-članska godba svoj vsaj 100 kvadratnih metrov velik prostor. Ogromno je tolkal in drugih instrumentov, ki jih je treba kam zložiti, če bi želeli prostor uporabljati še za kaj drugega.« Vaje imajo od 50-do 55-krat na leto. Po novoletnem nastopu imajo sedaj malo počitka, novembra so vadili dvakrat tedensko, decembra pa vsak dan. Z organizacijo koncerta v športni dvorani je ogromno dela. »S športniki bomo enakopravni takrat, ko si bodo rokometaši pred tekmo pripravljali telovadnico, da bodo lahko igrali rokomet. Ko si bodo najprej znosili ven stole, razstavili oder, potem po tekmi pa še vse sestavili nazaj. A zadostna stimulacija je čez
600 poslušalcev, ki se udeležijo novoletnega koncerta. Precej vstopnic razdelimo tudi zaslužnim za pihalni orkester. Ne le sponzorjem, tudi tistim, ki so nam stali ob strani, ko nam nihče ni. Recimo bivši direktor TSO Vinko Štefančič. Čeprav na koncu nismo potrebovali veliko pomoči, pa je bilo vseeno odločilno tisto, da je pomoč ponudil in rekel, če ne bo šlo drugače pa bomo mi pomagali. In tako smo vzeli kredit za tri base. In še danes igramo na njih.«
Poleg sredstev, ki jih pridobijo na razpisih občine, jim pomagajo tudi donatorji. »Gre za strašno mala sredstva. Če bi bili normalni, nas sploh ne bi bilo. Mi pač radi igramo,« delovanje godbe opravičuje Petek. Sicer pa gre pri ormoški godbi za pripadnost, v godbi se pojavljajo isti priimki, kot da gre za družinsko podjetje, našlo se je nekaj parov, nekdanji pionirji so zrasli, danes skupaj z njimi igrajo njihovi otroci. Pri godbi je treba upoštevati timsko delo. Imajo sproščeno vzdušje in na hišnem redu menda med drugim piše, da na vaje godbe redno zamujaj, kajti šele tako bodo drugi godbeniki opazili, da si res bil na vaji. Nekateri se tega tudi držijo.
Pokal godb, novoletni koncert, izlet, budnica
»Revolucionarnih reči nismo počeli. Hodili smo na republiška tekmovanja pihalnih orkestrov, dokler smo lahko. Sedaj pa je tak pravilnik, da je šolska godba lahko samo, če igrajo le učenci in učitelji. Na našo iniciativo smo pred 12 leti pričeli pokal Ormoža v zabavnem
programu. Orkestri so ga krasno sprejeli, okolje pa žal manj, čeprav je na začetku izgledalo obetavno. Do desetletnice sem se zelo trudil, da bi prireditev uspela. Če ne bomo zmogli mi, upam, da bo to prireditev prevzel kateri drugi kraj, ki si bo znal s prireditvijo kaj začeti,« je razočaran Slavko Petek.
V klepetu s člani orkestra so se za pomembno točko zanimanja izkazali tudi izleti. Domala vsako leto so si privoščili kakšnega in le težko še najdejo cilj, kjer še niso bili. Včasih so izlete povezali s promenadnimi koncerti - po Dunaju, Salzburgu, v Reziji - potem pa niso več uspeli sestaviti kompletne ekipe za koncert in je izlet ostal le izlet. Pogosto so šli tudi na Nizozemsko na tekmovanje godb.
Godbeniki so veseli, če lahko igrajo, še bolj pa, če so veseli tudi tisti, ki jih poslušajo. Prvomajske budnice, nekaj časa niso bile popularne, nekateri so še vedno prepričani, da so brez veze, zato igrajo tam, kjer jih hočejo poslušati in teh krajev je menda vsako leto več. Vedno težje obvladujejo situacijo. Začnejo ob 6. uri zjutraj in konec je šele popoldne po drugi uri. Gre za družaben dogodek, še posebej veselo je v Cvetkovcih in Osluševcih, pri Polajnkovih. »Včasih nas kje tudi ljudje z vilami čez plot gledajo, ker je za nekatere 1. maj najbolj deloven dan v letu,« razlaga strategijo igranja budnic Petek. V orkestru praznujejo tudi rojstva, poroke, rojstne dneve. Dirigent je svojo petdesetletnico praznoval z 250 godbeniki. »Marsikomu dosti pomeni, če pride godba in se spomni kakšnega praznika!«
Pri godbi ni samoupravljanja
Vsi vprašani dirigenta opisujejo kot razumevajočega, tolerantnega, sam pa je mnenja, da v godbi vlada z resno disciplino in da pri njem ni samoupravljanja. Posebno navado so si pridobili v zadnjih, kar se organizacije proslav v Ormožu tiče, negotovih letih. »Pred vsako državno proslavo igramo pol ure, ne glede na to, ali smo povabljeni ali ne. Imamo letni plan dela in povsem logično je, da vanj napišem, da bo godba igrala ob državnih praznikih, prireditvah in na pustnem karnevalu. Za nastope se pripravljamo, zato igramo po planu dela in ga izpolnjujemo. Res pa je včasih težko, ker se še teden dni prej ne ve, kaj bo. Kljub temu smo proslave vedno imeli, če ne drugače, smo igrali iz grajskega stolpa. Delamo, ne glede na modne muhe določenega časovnega obdobja,« je zaključil Slavko Petek. viki klemenčič ivanuša
Nogomet
Aluminijev pohod pod vrh
Stran 16
Kolesarstvo
Dolgovi spodrezali upravo lenarškega kluba
Stran 16
Športnik leta
Priznanja najboljšim na Hajdini in v Ljutomeru Stran 17
SK Ptuj
Srečanje naj postane tradicionalno
Stran 18
Smučarski skoki
V Juršincih ob skakalnicah 1500 gledalcev
Stran 18 Hura, prosti čas!
Motivirati otroka za šport ni lahko
Stran 19
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kor-nik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik
Piše: Jože Mohorič
Zimske olimpijske igre Torino 2006
Danes, v petek, se v Torinu s slavnostno otvoritvijo pričenjajo 20. ZOI, ki bodo trajale do nedelje, 26. februarja. V Torinu in okolici se bo za olimpijska odličja potegovalo več kot 2500 športnikov in športnic s cele zemeljske oble. Pomerili se bodo v 15 športih (v skoraj 80 disciplinah), kar je toliko kot na prejšnjih ZOI leta 2002 v Salt Lake Cityju.
Slovenska reprezentanca za ZOI 2006:
Akrobatsko smučanje: Nina Bednarik in Miha Gale
Alpsko smučanje: Mitja Dragšič, Ana Drev, Aleš Gorza, Drago Grubel-nik, Andrej Jerman, Jure Košir, Tina Maze, Ana Kobal, Urška Rabič, Petra Robnik, Bernard Vajdič, Mitja Valenčič in Andrej Šporn
Biatlon: Tadeja Brankovič, Teja Gregorin, Dijana Grudiček, Andreja Ko-blar, Andreja Mali, Janez Marič, Matjaž Poklukar, Janez Ožbolt in Klemen Bauer
Deskanje na snegu: Rok Flander, Tomaž Knafelj, Dejan Košir in Izidor Šušteršič
Nordijska kombinacija: Damjan Vtič
Smučarski skoki: Rok Benkovič, Jure Šinkovec, Jernej Damjan, Robert Kranjec in Primož Peterka
Smučarski teki: Petra Majdič, Maja Benedičič, Vesna Fabjan, Nejc Brodar in Jože Mehle
Umetnostno drsanje: Gregor Urbas
Sankanje: Domen Pociecha
Kaj lahko pričakujemo od naše reprezentance?
Ameriška revija Sports Illustrated nam v svojih tradicionalnih napovedih ne napoveduje nobene kolajne, čeprav imamo v ognju kar nekaj žezel. Najmočnejše orožje naše reprezentance je zagotovo Tina Maze, predvsem zato, ker se je letos v dveh disciplinah (VSL, SVSL) že uvrščala na stopničke za zmagovalke. Ali bo znala v pravem trenutku odpeljati odlično vožnjo ali dve (kar bo vsekakor potrebno za medaljo), pa bomo videli na sestrierskih strminah, kjer bodo tekmovanja alpskih smučarjev. V zadnjem času kaže Tina boljšo formo v SVSL in prav tukaj vidim priložnost za presenečenje iz našega tabora; pri fantih kaj podobnega odpade.
Pesti bomo držali tudi za naše orle, kjer lahko visokopo-sežeta Kranjec ali Benkovič, možnosti pa so tudi na ekipni tekmi, še posebej če bi oba naša omenjena skakalca sestavila dva najboljša skoka, kijih zmoreta.
S temi aduti pa še vedno nismo pri koncu seznama vseh naših potencialnih kandidatov za medaljo. Če so merilo stopničke na tekmi svetovnega pokala, potem lahko dober rezultat pričakujemo tudi od biatlonke Tadeje Brankovič in od tekačice na smučeh Petre Majdič. Predvsem prva je z osvojenim 2. mestom na zadnji tekmi SP v Oestrsundu pokazala, da se kani boriti za najvišja mesta. Ker so to njene že tretje OI, ji tudi izkušenj ne primanjkuje in je s tega vidika celo v prednosti pred konkurentkami.
Jih bodo Tadeja in ostali naši tihi favoriti znali izkoristiti v pravem trenutku?
P. S.: Še nasvet: ne pričakujte preveč od naših (pustite se presenetiti) in preprosto uživajte v spremljanju najboljših.
tednik
iPodulajk I na íudouním i.
RADIOPTUJ
tutifUettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Gremo na olimpijske igre
Organizatorji ZOI pričakujejo v Torinu nad milijon obiskovalcev in tudi Slovenci se lahko poigramo z mislijo o obisku tega dogodka, ki je tokrat po nekaj več kot 20 letih ponovno v naši bližini (leta 1984 v Sarajevu), saj je oddaljen nekaj nad 800 km. Pelje mimo znamenitih mest Benetke, Padova, Verona in Milano, v milijonskem mestu Torinu pa bo vladalo posebno prometno stanje in organizatorji svetujejo, da se za ogled različnih športnih dogodkov uporabi organizirane javne prevoze, saj opozarjajo s sloganom, ki pravi »Ne vozi se - daj se prepeljati«, kar velja upoštevati, saj bodo parkirišča oddaljena od tekmovalnih prizorišč in bodo vozili hitri (brezplačni) avtobusi. Vse obiskovalce opozarjamo, da se na ogled tekem odpravljajo pravočasno, saj bodo tako z zadovoljstvom spremljali boje najboljših, med njimi tudi 41 slovenskih tekmovalcev, ki jih je izbral Olimpijski komite Slovenije zelo širokogrudno v geslu »Važno je sodelovati saj vsi ne izpolnjujejo norm, toda želimo jim, da nas s svojimi dosežki ugodno presenetijo. Vsekakor bodo neposredni ogledi doživetja, ki bodo marsikomu ostala v spominu.
anc
Kolesarstvo • Dirka po Kubi
Božič že na stopničkah
Perutninarji so se brez večjih težav privadili na poletje. - Mervar zelo dober že v uvodni etapi, Božič dan kasneje še boljši.
■ V-1
Ptujski kolesarji so v torek uspešno startali v novo sezono s prvo etapo dirke po Kubi, kategorije 2.2 UCI. Od šesterice kolesarjev sta že prišla na svoj račun sprinterja, ki sta v uvodnih dveh etapah posegla zelo visoko.
V prvi etapi v dolžini 153 km je Boštjan Mervar osvojil četrto mesto, v sredo pa se je v 111 km dolgi etapi Borut Božič povzpel na stopničke in je za Venezuelcem Jacksonom Ro-diguezem osvojil drugo mesto. V skupnem seštevku je Borut Božič trenutno na 5. mestu, Mitja Mahorič, ki je v drugi etapi osvojil bonifikacijsko sekundo na letečem sprintu, pa je enajsti. Razlike med kolesarji v skupni razvrstitvi so zelo majhne.
Perutninarji bodo v 13 dneh v sklopu 14 etap v skupni dolžini 1811 km prevozili celotni karibski otok. Zraven cestnih etap jih tri dni pred koncem čaka 30 km dolg posamični kronometer. Kraj Baracoa, kjer se je dirka v torek pričela, je na vzhodu otoka, po dobrih 1800 km pa bo zaključna ceremonija na Trgu republike v glavnem mestu Havana, v nedeljo, 19. februarja. Na dirki po Kubi vodi
31. Vuelta a Cuba -2.2, 7.-19. februarja 2006
1. etapa - 7. februar: Ba-racoa-Guantanamo, 153 km
1.	Pedro P. Perez (Kub), Cuban National Team A 3.46.01, 2. Michel Fernandez (Kub), I.S.C.F Cuba, 3. Wendy Cruz (Dom), Caico Profesional CT, 4. Mervar Boštjan (Slo), Perutnina Ptuj, 13. Stare Matej (Slo), Perutnina Ptuj, 14. Kvasina Matija (Hrv), Perutnina Ptuj, vsi isti čas
2.	etapa - 8. februar: Gu-antanamo-Circuito Santiago De Cuba, 111 km
1. Jackson Rodriguez (Ven), Venezuelan National Team 2.38.03, 2. Božič Borut (Slo), Perutnina Ptuj, 3. Pedro P. Perez (Kub), Cuban National Team A, 11. Rogina Radoslav (Hrv), Perutnina Ptuj, vsi isti čas
Generalna uvrstitev po dveh etapah:
1. Pedro P. Perez (Kub), Cuban National Team A, 6.23.50, 2. Jackson Rodriguez (Ven), Venezuelan National Team, +0.04, 3. Peters Woestenberg (Niz), Altipower - Isonal, +0.07, 5. Borut Božič, +0.08, 11. Mitja Mahorič, +0.13
Foto. Črtomir Goznik
Borut Božič je v 2. etapi Dirke po Kubi zasedel 2. mesto in se tako kot prvi član KK PP zavihtel na stopničke v letu 2006.
ekipo Srečko Glivar, kolesarijo pa Matej Stare, Radoslav Rogi-na, Borut Božič, Matija Kvasina, Mitja Mahorič in Boštjan Mervar. Kolesarji po treh dneh bivanja pred začetkom dirke niso imeli večjih težav s privajanjem na poletne razmere. Temperature se namreč čez dan povzpnejo nad 30 °C.
UG
Nogomet • NK Drava
Za slovo od Medžugorja tesen poraz Ptujčanov
V sredo so devetdnevne priprave v Medžugorju končali nogometaši ptujskega prvoligaša. Opoldne so odigrali še tretje pripravljalno srečanje z močno ekipo Zrinskega in izgubili 2:3. Samo srečanje je bilo zelo dinamično, vendar po informacijah, ki smo jih dobili, v ptujskem taboru niso bili zadovoljni z igro njihovih nogometašev v prvem polčasu. Drugi del srečanja se je sicer končal z neodločenim izidom, igra dravašev pa je bila v tem delu srečanja občutno boljša in konkretnejša. Ob dveh zadetkih, ki sta jih dosegla Sašo Bosilj in Jaka Štromajer, so nogometaši Drave imeli še nekaj lepih priložnosti.
Sicer pa so z opravljenim drugim delom priprav izven Ptuja pri Dravi zadovoljni. Ob treningih so odigrali tri tekme, tako da je trener Milko Đurov-ski dobil vpogled v trenutno formo svojih varovancev. Ptuj-
čani so na Ptuj prispeli v sredo okrog polnoči. Včeraj so imeli prosto, danes pa se bo pričela vadba na Ptuju. Vprašanje pa je, kako bo potekal sam finiš priprav pred nadaljevanjem prvenstva v 1. SNL. Zato bi potrebovali vadbene površine, ki bi bile primerne za vadbo. Sicer pa ne bi bilo nič čudnega, če bi Drava ponovno krenila kam na priprave, saj to delajo vsi slovenski nogometni klubi, ki nimajo igrišča z umetno travo.
Zrinski - Drava 3:2 (1:0)
STRELCA ZA DRAVO: Bosilj in Štromajer.
DRAVA: Dabanovič, Lunder, Berko, Prejac, Gorinšek, Ke-lenc, Emeršič, Čeh, Trenevski, Chietti, Štromajer. Igrali so še: Letonja, Drevenšek, Osaj, Tis-nikar, Zečevič, Bosilj. Trener: Milko Đurovski.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Saša Bosilj (Drava Ptuj, desno) dobiva v pripravljalnih tekmah veliko priložnosti (fotografija je s tekme Drava - Maribor PL).
Nogomet • NK Aluminij
Pohod pod sam vrh
Nogometaši Aluminija so že sredi meseca januarja pričeli priprave na nadaljevanje prvenstva v 2. SNL. Prišlo je do sprememb v igralskem kadru. Tako so k njim pristopili Mate Eterovič, Dušan Tomažič (oba iz ekipe Maribor Pivovarna Laško), Nenad Đakovič (Maleč-nik) in Denis Kuserbanj (Zavrč). In ravno slednji je igralec, ki se je po letu in pol iz Zavrča vrnil v matični klub. In kaj je tega dobrega vezista pritegnilo, da bo ponovno oblekel dres Aluminija? »Predvsem je bila odločilnega pomena želja, da se ponovno preizkušam v dru-goligaški konkurenci in velika želja po uspehu,« je na začetku pogovora dejal povratnik v tabor Kidričanov.
Denis je v dresu Aluminija prebil deset let in verjetno po vrnitvi ni imel težav s spreje-
Foto: Črtomir Goznik
Denis Kuserbanj je pred letošnjo sezono dres Zavrča (na sliki) zamenjal za rdeče-beli dres Aluminija.
mom, oziroma aklimatizacijo, kakor radi rečejo v nogometnem žargonu. »Sprejem je bil zelo dober, oziroma ni bilo nobenih težav, saj se z veliko nogometaši poznamo že od prej.
Moram reči, da zelo dobro treniramo pod vodstvom našega trenerja Edina Osmanoviča, ki verjame v nas, kakor tudi mi v njega. Vsi vemo, da so priprave potrebne, da se potem dobro
delo obrestuje v prvenstvu in temu nimam kaj dodati. To je obdobje, ko si nogometaši polnijo akumulatorje.«
Kidričani so odigrali že tri pripravljalna srečanja. O tem, kako pa je sam doživljal te igre in kako je ponovno zaigrati v dresu rdeče-belih iz Kidričevega, pa smo slišali naslednje: »Trener mi je zaupal vlogo desnega zadnjega zveznega igralca. Mislim, da smo vsi odigrali solidno in smo lahko zadovoljni. Vsekakor pa se bo naša forma še stopnjevala in bomo zaigrali še bolje.«
Štiri točke zaostanka za dru-gouvrščenim Krškim ni veliko in se da v nadaljevanju prvenstva nadoknaditi, seveda ob dobrih igrah. O ciljih do konca prvenstva pa je Denis Kuser-banj rekel: »Vsi skupaj si želimo, da bi dobro igrali, pridno zbirali točke in z nekaj športne sreče bi lahko bili uvrščeni višje na prvenstveni razpredelnici. Če pa bi bili na koncu drugi ali tretji, pa bi verjetno vsi bili še toliko bolj zadovoljni.«
Danilo Klajnšek
Kolesarstvo • Prevetritev v vrstah TBP Lenart
Dolgovi spodrezali upravo lenarškega kluba
"Prva pomembna naloga nove uprave je sanacija dolgov v višini dobrih sedmih milijonov tolarjev," je športni direktor Andrej Petrovič povedal o delovanju stare uprave lenar-škega kolesarskega kluba.
Lansko leto si je kolesarski klub TBP Lenart v neracionalnem letnem poslovanju nabral precej dolgov. Navkljub dobrim rezultatom v stilu prejšnjih sezon so si nekateri posamezniki privoščili več kot je dovoljeval klubski proračun, zato so spremembe pred začetkom nove sezone dobrodošle.
Prevetritev je kot prva na letnem občnem zboru doživela uprava kluba, saj sta v njej ostala le dva člana. V klubu so zamenjali tako upravni odbor kot tudi nadzorni odbor in disciplinsko komisijo. Predsednik kluba ostaja direktor generalnega sponzorja TBP Bogdan Šavli, na mestu športnega direktorja pa je Venčes-lava Čučka zamenjal Andrej Petrovič. Prav tako ne bo več trener članske ekipe Boštjan Krevs, ampak bo njegovo funkcijo prevzel Petrovič, ki bo tudi letos trener mladinske ekipe. Z
Andrej Petrovič, športni direktor KK TBP Lenart
dečki bo še naprej delal Matej Banič. "Upravo kluba so prej sestavljali bolj kot ne starši kolesarjev, ki sicer večinoma niso krivi za nastalo situacijo. Z novim vodstvom, ki ga sestavljajo predstavniki sponzorjev in znane lenarške osebnosti, bomo poskušali ponovno pridobiti zaupanje in ugled klubu, kot si ga zasluži in ga je nekoč tudi že imel," je povedal novi športni direktor Andrej Petrovič ter dodal: "Prva pomembna naloga nove uprave je sanacija dolgov v višini dobrih sedmih
milijonov tolarjev. Za klub, ki letno nabere okrog 25 milijonov tolarjev, je to precejšen zalogaj, sem pa vesel, da nam je velik del terjatev uspelo poravnati že v začetku leta."
Zaradi zmanjšanja sredstev, namenjenih tekoči sezoni, se je prepolovila članska ekipa, najboljše pa jo je odnesel Jože Senekovič, ki bo odslej vrtel pedala pri novomeški Adrii. V Lenartu ostajajo Čuček, Ob-reht, Mlakar, Keršič, Robič in Bukvič, iz Ptuja pa je prišel Ternovšek. Celoten dolg do ko-
lesarjev za polovico lanske sezone naj bi poravnali do prve dirke v začetku marca.
V lenarškem kolesarskem klubu zdaj drugače gledajo v prihodnost. Ustanovitev številčnega članskega pogona v začetku lanske sezone ni prinesla želenih rezultatov, saj so s to ekipo pridelali največ dolgov. Registracija v kategorijo Continental, kamor so Lenarčani pred sezono želeli prestopiti, bi bila, kot zatrjuje Petrovič, zaradi zmanjšanega finančnega vložka v tem trenutku nesmiselna. Kljub temu bodo nastopili na nekaterih kategoriziranih etapnih dirkah mednarodne kolesarske zveze na Balkanu. Več poudarka bodo v prihajajočih sezonah dali delu z mladimi, saj jim trenutno primanjkuje kolesarjev v mladinskih selekcijah, ki bi čez nekaj let lahko tvorili uspešno člansko ekipo. S stihijskim delom v enem letu je precej načeta generacija, ki je dosegla največ v zgodovini lenarškega kluba. Koliko škode pa je dejansko prinesla lanska sezona, bo najboljše pokazal čas.
UG
Namiznoteniški novički
Kadeti šesti v državi
V Logatcu je potekalo ekipno državno prvenstvo za kadete, na katerega so se uvrstili tudi mladi Ptujčani. Igrali so najprej v dveh skupinah po štiri, kasneje pa so prvo- in drugouvrščene ekipe iz obeh skupin igrale za mesta od 1 do 4, tretje- in četrtouvrščene ekipe pa so se pomerile za mesta od 5 do 8. V skupini so Ptujčani premagali NTK Gorica 4:2 in izgubili z NTK Sobota in NTK Kema iz Puconcev 0:4. V razigravanju za mesta od 5 do 8 so premagali NTK Logatec 4:3 in izgubili z NTK Tempo iz Velenja 2:4 in se tako uvrstili na šesto mesto. Za ekipo so igrali Luka Krušič, Simon Božičko, Alen Ber in Domen Ovčar. Za mlado ptujsko ekipo je šesto mesto zelo dober rezultat, saj se iz kadetske konkurence poslavlja samo Simon Božičko, vsi ostali pa bodo ptujske barve branili še naslednje leto.
Luka Krušič v polfinalu
Minuli konec tedna je bil v Ljubljani Jakhlov memorial v namiznem tenisu za kadete in mlajše kadete. Med Ptujčani je bil najuspešnejši Luka Krušič, ki se je v konkurenci mlajših kadetov prebil do polfinala, kjer je moral priznati premoč kasnejšemu zmagovalcu Juriju Zdovcu (Rakek). Luka je izgubil z najtesnejšim rezultatom 2:3 v nizih. V zadnjem nizu je celo povedel z rezultatom 10:6, kar pa ni bilo dovolj za zmago in na koncu je slavil Zdovc z rezultatom 14:12. Pri kadetinjah je Vesna Rojko izpadla v četrtfinalu s Tjašo Udovič (ŽNTK Ljubljana). Kadeta Domen Ovčar in Simon Božičko sta se uvrstila na 9.-16. mesto, kjer je Domen izpadel s kasnejšim zmagovalcem Maticem Slodejem (Muta) 1:3, Simon pa s polfinalistom Patrikom Roscem (Velenje).
NTK
Mali nogomet • ZLMN Ormož
Skupina A
Rezultati 9. kroga: Mladost Miklavž II - Kog SK Računalništvo 3:5, Nova Slovenija - Mihovci Center 4:2, Bar Texas - Trgovišče Plečko 3:2, Svetinje - Avtoservis Zidarič 3:1, Invest
-	Borec 6:3, Trgovišče Plečko - Mihovci Center 1:6.
1.	N. SLOVENIJA 8 8 0 0 61:15 24
2.	INVEST 8 8 0 0 62:22 24
3.	MIHOVCI C. 9 6 1 2 47:24 19
4.	SVETINJE 9 3 4 2 25:32 13
5.	CARRERA O. 8 3 3 2 37:26 12
6.	AVTOS. ZIDARIČ 8 4 0 4 28:30 12
7.	KOG SK R. 9 3 0 6 29:36 9
8.	BAR TEXAS 9 2 2 5 29:39 8
9.	MLADOST M. II 8 2 1 5 27:48 7
10.	BOREC 9 1 1 7 16:65 4
11.	TRGOVIŠČE 9 0 2 7 13:36 1
Skupina B
Rezultati 8. kroga: Črni ribič - Mladost Miklavž 2:7, KOŠ - Belcont 2:7, Kog - Tomaž 9:1, Mlada Slovenija
-	Joker Ivanjkovci 4:5, Zidarstvo Čurin
-	Avtošola Prednost 9:4.
1. BELCONT 8	8	0	0	62:12	24
2. ZID. ČURIN 8	6	1	1	46:31	19
3. JOKER I. 8	5	1	2	28:29	16
4. PREDNOST 8	4	1	3	41:37	13
5. MLADOST M. 8	3	3	2	34:21	12
6. KOG 8	3	2	3	28:27	11
7. KOŠ 8	3	1	4	32:32	10
8. ČRNI RIBIČ 8	2	0	6	31:41	6
9. ML. SLOVENIJA 8	1	1	6	26:46	4
10. TOMAŽ 8	0	0	8	19:71	0
Raspored tekem za soboto 11. 2. 2006: Nova Slovenija - Svetinje (8.30), Mladost Miklavž II - Invest (9.20), Carrera Optyl - Avtoservis Zidarič (10.10), Zidarstvo Čurin - Mlada Slovenija (11.00), Joker Ivanjkovci
-	Tomaž (11.50), KOŠ - Mladost Miklavž (12.40), Kog - Avtošola Prednost (13.30), Črni ribič - Belcont (14.20), Borec - Mladost Miklavž II (15.10), Kog SK računalništvo - Trgovišče Plečko (16.00), Carrera Optyl - Mihovci Center (16.50), Avtoservis Zidarič
-	Bar Texas (17.40), Invest - Nova Slovenija (18.30).
UK
Atletske novičke
Najmlajša je bila najboljša
Več kot tristo otrok je prejšnjo nedeljo nastopilo na dvoranskem atletskem troboju za najmlajše v Ljubljani, med njimi devet naraščajnikov iz Atletske šole Mirka Vindiša. Troboj je sestavljal tek na 60 metrov, skok v daljino in tek na 60 metrov z ovirami, seštevek zbranih točk pa je dal končni rezultat in uvrstitev. V pogojih, kjer je mnoge izdala tekmovalna trema ali pomanjkanje izkušenj, se je med Ptujčani najbolje znašla najmlajša, šestletna Maja Bedrač, ki je v svoji kategoriji premočno zmagala. Vrstnice in celo vrstnike je pustila daleč za sabo v teku na 60 metrov, brez ovir in z ovirami, najdlje pa je skočila tudi v daljino. Uspešno so natopili tudi ostali v svojih starostnih kategorijah:
Maja Bedrač
Boštjan Nahberger je zasedel peto mesto, njegova sestra Tanja je končala mesto niže, sedmi je bil Mark Drvenšek, mesto med deseterico (9.) je ujela še Tjaša Flanjak.
Približno v istem času kot Ptuj je lani Slovenska Bistrica dobila novo, pokrito atletsko dvorano, ki je od ptujske precej večja in bolje opremljena, saj premore šest stez, skakališ-če v višino, skakališče za skok ob palici in prostor za met krogle. S tem so poleg Ljubljane, Gorice in Celja dobili ustrezne infrastrukturne pogoje za organizacijo atletskih tekmovanj. V soboto so tako organizirali mednarodni miting, na katerem so nekateri najboljši slovenski atleti lovili norme za nastop na letošnjem svetovnem prvenstvu. Atletski klub Keor Ptuj je najbolje zastopal mlajši mladinec Rok Grdina v skoku v daljino, kjer je svoj osebni rekord izboljšal kar za 45 centimetrov in sedaj znaša 6,44 metra. S tem se je približal cilju za letošnjo sezono (670680 centimetrov), obenem pa je to dobra napoved za nastop v mnogoboju. Mladinec Rok Panikvar je pokazal, da je hiter tudi v sprintu, na 60 metrov je dosegel svojo najboljšo znamko 7,45 sekunde, v zimski sezoni pa želi teči še dve desetinki hitreje.
UE
Tečaj smučanja
Z Juhijem na Areh
Športna šola Juhuhu organizira v času od 20. do 23. februarja tečaj smučanja za otroke stare od 6 do 12 let. Poskrbljeno bo za vsakodnevni avtobusni prevoz iz Ptuja, in sicer ob 7.45 uri, ob 9. uri pa bodo na Arehu pričeli učenje smučanja, ki ga bodo prekinili ob 11. uri za malico in nato na-
daljevali do 13. ure, ko se bodo okrepčali s kosilom. Po kosilu bodo poskrbeli za lahkotnejše aktivnosti na snegu, predvsem pa za zabavo in veselje. Vrnitev na Ptuj je predvidena ob 17. uri. Cena tečaja je 24.000 SIT. Prijave in dodatne informacije na tel. št. 031 663 777.
jm
Športna šola Juhuhu je letos organizirala tudi nočno smučanje pod ptujskim grajskim hribom, kamor so poskusno postavili tudi vlečnico.
Foto: UE
Foto: UG
Izbor športnika leta • Hajdina, Ljutomer
Priznanja najboljšim na Hajdini in v Ljutomeru
Posebna priznanja so na Hajdini prejeli zaslužni športni delavci.
Foto: Matija Brodnjak
Podelitev priznanj
hajdinskim
športnikom
V petek popoldne je bilo zelo svečano za športnike in športnice iz občine Hajdina, saj je Športna zveza Hajdina v prostorih telovadnice OŠ Hajdina organizirala podelitev priznanj in pokalov za športnike in športnice ter posameznike, ki so dali svoj pečat v minulem letu in seveda že leta nazaj. Sama športna dejavnost v tej občini je zelo razvejana in organizirana. Dobro delo po klubih pa daje rezultate. Nekateri posamezniki iz te občine pa tekmujejo izven občine v višjih rangih tekmovanja, imajo pa tudi državne reprezentante.
Prireditev je bila zelo dobro organizirana, v glavnih vlogah nastopajočih na tej prireditvi pa so bili učenci in učenke OŠ Hajdina, ki so pripravili zelo lep program. Pozdravne govore sta imela haj-dinski župan Rado Simonič in predsednik ŠZ Hajdina mag. Stanko Glažar.
Priznanja za osnovnošolski šport so prejeli: Žiga Bezjak, Blaž Peklič, Tadej Bauman, Tadej Gerečnik, Andrej Malinger, Tilen Abraham, Nina Vaupotič, Sanja Kolarič, Katja Drevenšek, Katja Abraham in odbojkarska ekipa dečkov OŠ Hajdina. Priznanja za srednješolski šport so prejeli: Alex Strelec (smučanje), Maja Trep,
Odbojka
Tjaša Glažar (obe mažoretki), Barbara Petek, Ivana Fekonja, Alen Tement (vsi gimnastika). Najboljše ekipe: mlajši cicibani (NK Hajdina), starejši cicibani (NK Gerečja vas), mlajši dečki (NK Hajdina), starejši dečki (NK Hajdina), kadeti (NK Hajdina), mladinci (NK Slovenja vas), člani (NK Ge-rečja vas), mali nogomet (NK Hajdoše), veterani (NK Hajdina), tenis (TK Skorba).
Posebna priznanja so prejeli tudi zaslužni športni delavci: Jakob Kokol (PD Hajdina), Milan Koštomaj (TK Skorba), Jože Majerhofer (PD Hajdina), Anton Lipavšek (ŠD Hajdina), Viktor Markovič (ŠD Hajdina), Tadej Podvršek (ŠD Slovenja vas), Alfonz Strnad mlajši (ŠD Hajdina). Pokale za izjemne dosežke so prejeli: klub hajdinskih mažoretk, Jožica Novak, Matjaž Rozman, Marko Drevenšek, Emil Šter-bal in Zvonko Hasemali.
Danilo Kajnšek
V Ljutomeru najboljši Robnik, Čiričeva in karateisti
V ljutomerskem hotelu Jeruzalem je Športna zveza Ljutomer, ki deluje na območju občin Ljutomer, Razkrižje in Veržej, pripravila že 36. izbor najboljših športnikov. Na podlagi doseženih rezultatov je naslov najboljšega športnika leta 2005 pripadel Rajku Robniku, članu Strelskega društva
Negostoljubni domačini
Prav vse tri odbojkarske ekipe, katerih dosežke spremljamo v Štajerskem tedniku, so v minulem krogu zabeležile gladke zmage, bile pa so izredno negostoljubne, saj niso oddale niti enega niza.
Najbolj so presenetili od-bojkarji Svita iz Slovenske Bistrice, ki so gostili doslej vodilno ekipo druge lige Astec Triglav. Bistričani so prikazali izvrstno predstavo, po odlični igri tako ob mreži kot tudi v polju pa so »zrežirali« zamenjavo na samem vrhu dvanajstčlanske lige. Če je bil sredi prvega dela prvenstva Svit v povsem izgubljenem položaju z malimi možnostmi
Mesto Ljutomer, na drugo mesto se je uvrstil karateist Samo Prelog, tretji pa je rokoborec Niko Horvat. Med športnicami je naziv najboljše za lansko leto pripadel rokoborki Mihaeli Čirič, ki je slavila pred ka-rateistko Saro Bolkovič in igralko namiznega tenisa Klav-dijo Gider. Med športniki kolektivi je prvo mesto pripadlo karate sekciji TVD Partizan Ljutomer, drugo je Strelsko društvo Mesto Ljutomer, tretji pa Kasaški klub Ljutomer. Najboljše šolsko športno društvo tvorijo učenci Osnovne šole Ivana Cankarja Ljutomer, najperspektivnejša športnika pa sta karateist Luka Prelog in igralka namiznega tenisa Tina Matjašec. Na slovesnosti je posebno priznanje za dolgoletno delo v športu prejel Andrej Škerget.
MŠ
za napredovanje med prvoligaše, je sedaj situacija bistveno drugačna. Za vodilnim Logatcem zaostajajo odboj-karji iz Slovenske Bistrice šest točk, za Triglavom, ki je drugi, pa štiri. Do konca prvenstva je ostalo še osem krogov in s tem še dovolj časa, da si Svit priigra mesto, ki vodi v ligo najboljših moških odbojkarskih ekip.
Na poti proti prvi ligi pa brez zadržkov hitijo ptujske odbojkarice, ki so minulo soboto brez težav odpravile Comet iz Zreč, ki je edini v letošnji sezoni vzel skalp Ptuj-čankam. Pred zasledovalkami ima ekipa s Ptuja sedem točk
Avtor: Miha Soštarič
Predsednik Športne zveze Ljutomer Alojz Vogrinec (levo) je priznanje za najboljšega športnika leta 2005 predal Rajku Robniku.
naskoka, kar bo ob tako dobri igri, kot jo prikazujejo, dovolj velik zalogaj za sam zaključek prvenstva.
Osme zmage v sezoni so se v soboto veselile tudi odboj-karice prvoligaša Benedikta. Čeprav so Izolčanke prispele na tekmo le s šestimi igralkami, je vrsta Benedikta odigrala odgovorno ter si ni privoščila spodrsljaja.
Že jutri bodo odbojkarske ekipe znova aktivne. Ptujčan-ke bodo ob 17.30 uri na domačem parketu pričele tekmo proti šestouvrščenemu Partizanu iz Škofje Loke, Svit iz Slovenske Bistrice pa se bo v gosteh ob 19. uri pomeril prav tako s šestouvrščenim Partizanom iz Frama.
Odbojkarice Benedikta bodo tokrat proste.
Miha Šoštarič
Košarka • Omrezje.net & parki
Špajzarji srečno premagali tiskarje
Kar nekaj rezultatov osmega kroga je bilo več ali manj pričakovanih. V skupini A st pravi derbi uprizorili ekipi Din don Neman in ŠD Slam. V izredno trdi, a športni tekmi sta ekipi »merili« moči za vrh lestvice. Skoraj do konca je dindonovcem kazalo bolje, a so v končnici zapravili nekaj žog, kar so Slamovci kaznovali in uspeli minimalno vodstvo obdržati do konca.
V skupini B sta pravo športno predstavo prikazali ekipi Majšperka in ekipa Cirkovc. Tekma je bila izenačena prav do konca. V zadnjih treh minutah sta se ekipi menjavali v vodstvu, pol minute pred koncem srečanja so domači povedli za dva koša. Tiskarji so v zadnjem napadu držali žogo vse do konca, ko so izpeljali lepo akcijo in izigrali domačo obrambo ter izvedli sekundo pred koncem met za tri točke, vendar je žoga »čudežno« poskočila na obroču, a skozi ni šla. Majšperčani so
tako »srečno« osvojili dve točki, Cirkovčani lahko le žalujejo nad izgubljenima točkama, ki ju bo v naslednjih dveh tekmah težko nadoknaditi. Vse in še več lahko preberete na www.parkl.si. Rezultati 8. kroga: Din don Neman : ŠD Slam 45:49 (16:12, 7:9, 14:9, 8:19)
Veterani Ptuj : KK Rače 71:84 (18:18, 17:22, 14:22, 22 :22)
KMO Dornava : KK Veterani Pragersko 67:75 (16:23, 24:11, 9:18, 18:23)
ŠD Kidričevo : KK Starše 74 :81 (18:28, 11:15, 26:11, 19:26) Good guys : ŠD Ptujska Gora 56:50 (12:8, 20:15, 13
:13, 11:14)
Picerija Špajza-ŠD Maj-šperk : Tiskarna Ekart d.-ŠD Cirkovce 64:62 (17:12, 15:12, 17:17, 15:21) SKUPINA A
1.	VETER. PRAGERSKO 8 7 1 +62 15
2.	ŠD SLAM	8 6 2 +78 14
3.	DIN DON NEMAN 8 5 3 + 9 13
4.	KK RACE	8 3 5 +52 11
5.	VETERANI PTUJ (-1) 8 3 5 - 49 10
6.	KMO DORNAVA 8 0 8 -152 8
SKUPINA B
1.	KK STARŠE 8 7 1 +92 15
2.	TISKARNA EKART 8 6 2 +57 14
3.	GOOD GUYS 8 5 3 +48 13
4.	PICERIJA ŠPAJZA 8 5 3 +20 13
5.	ŠD KIDRIČEVO 8 17 - 87 9
6.	ŠD PTUJSKA GORA 8 0 8 -130 8
Lestvica strelcev po 8. krogu: 1. Davor Bauman (KK Rače) 222, 2. Uroš Goričan (ŠD Cirkovce) 177, 3. Boštjan Meglič (KK Rače) 156 košev. Pari devetega kroga: Good guys - Picerija Špajza, KK Veterani Pragersko - Din don Neman, KMO Dornava - Veterani Ptuj, KK Starše - Tiskarna Ekart design, ŠD Ptujska Gora - ŠD Kidričevo, KK Rače - ŠD Slam.
Radko Hojak
Ekipa Picerija Špajza ŠD Majšperk
Kegljanje • 3. SKL - moški, 2. SKL - ženske
Pomembna zmaga kegljačev Drave
Dvanajsti krog je bil zelo uspešen za kegljače ptujske Drave, saj so slavili pomembno zmago na domačem kegljišču proti ekipi Krškega, ki je njihov konkurent za naslov prvaka. Novi, sicer že osmi uspeh Ptujčanov je toliko pomembnejši, saj imajo sedaj tri točke prednosti pred zasledovalci. Ta zmaga še ne pomeni, da bodo kegljači Drave kar tako lahko osvojili naslov prvaka, saj so v letošnjem tekmovanju ekipe močne, dvoboji pa zelo izenačeni. Že to soboto pa bodo morali potrditi premoč v Slovenski Bistrici, proti vedno neugodnemu Impolu. Za domače so zmage dosegli J. Podgoršek, M. Podgoršek, Dremelj in Zorman.
V ženski konkurenci pa so v lokalnem derbiju zmagale keg-ljavke Impola in tako zadržale vodilno pozicijo na prvenstveni razpredelnici. Za Ptujčanke sta zmago priigrali Bombeko-va in Krambergerjeva.
2. SKL VZHOD (M)
REZULTATI 12. KROGA: Drava - Krško 6:2, Interokno - Im-pol 6:2, Agroruše - Žalec Petrol 6:2, Fužinar - Radenska 8:0, Lokomotiva - Piramida 6:2
1.	DRAVA	12 8 1 3 17
2.	KRŠKO	12 7 0 5 14
3.	FUŽINAR	12 7 0 5 14
4.	LOKOMOTIVA 12 6 1 5 13
5.	ŽALEC PETROL 12 6 0 6 12
6.	RADENSKA 12 5 1 6 11
7.	IMPOL	12 5 1 6 11
8.	AGRORUŠE 12 5 1 6 11
9.	INTEROKNO 12 4 1 7 9
10.	PIRAMIDA 12 4 0 8 8
DRAVA - KRŠKO 6:2 (3162 - 3096)
DRAVA: J. Podgoršek 503, Čeh 492, Sušanj 511, M. Podgoršek 533, Dremelj 526, Zor-man 537.
INTEROKNO - IMPOL 6:2 (3326 - 3234)
IMPOL: Novak 539, S. Kun-čič 579, S. Dobnikar 245, Kac
275, Kusič 537, I. Kunčič 543, M. Dobnikar 516.
2. SKL VZHOD (Ž)
REZULTATI 9. KROGA: Im-pol - Drava 6:2, Nafta - Fužinar 5:3, Šoštanj - Komcel 8:0. V tem krogu je bila prosta ekipa Miroteks III.
1.	IMPOL	8 6 0 2 12
2.	ŠOŠTANJ	8 6 0 2 12
3.	FUŽINAR	8 5 0 3 10
4.	NAFTA	8 5 0 3 10
5.	MIROTEKS III 7 3 0 4 6
6.	KOMCEL	7 1 0 6 2
7.	DRAVA	8 1 0 7 2
IMPOL - DRAVA 6:2 (2970 - 2893)
IMPOL: Pečovnik 539, Adamič 541, Dobnikar 221, Duh 237, Peterkovič 492, Kunčič 471, Lampreht 469.
DRAVA: Fridl 517, Krušič 489, Plajnšek 332, Kolar v89, Kozoderc 48, Bombek 489, Kramberger 491
Danilo Klajnšek
Smučarski skoki • SO Juršinci
Skakalce bodrilo več kot 1500 gledalcev
Športno društvi Juršinci je v nedeljo, 5. 2., pripravilo drugo letošnje tekmovanje v smučarskih skokih, ki je ob juršinsko
skakalnico pritegnilo več kot 1500 obiskovalcev, ki so lahko uživali ob atraktivnih skokih. V skupini tekmovalcev, ki je skakala s skakalnimi smučmi (20 tekmovalcev) so prepričljivo zmagali tekmovalci SSK Misli-nja, ki so zmagali v vseh kategorijah; nov rekord skakalnice je s 45 metri postavil njihov mladinec Alen Turjak.
V skupini tekmovalcev z alpskimi smučmi (34 tekmoval-
cev) so po dve zmagi dosegli Juršinčani in Makolčani, prehodni pokal občine Juršinci pa je prejel Matej Rižnar (ŠD Jur-šinci), ki je že zmagal na nočni tekmi, uspeh pa je ponovil še v nedeljo.
REZULTATI:
Skupina skakalnih smuči:
Otroci do 10 let: 1. Tomaž Mlišek, 21,0-21,0 m, 2.Patrik Vitez (oba SSK Velenje), 17,011,0 m.
Mladinci 10-18 let: 1. Alen Turjak, 44,0-45,0 m, 2. Klemen Zajc (oba SSK Mislinja), 44,044,5 m, 3. Niko Hižar (SSK Vele-
nje), 44,5-39,5 m.
Člani 18-33 let: 1. Peter Praprotnik (SSK Mislinja), 43,543,5 m, 2. Branko Kamenik (SSK Šmartno na Pohorju), 43,0-44,0 m, 3. Patrik Jelen (SSK Velenje), 37,0-39,5 m.
Veterani nad 33 let: 1. Stanko Oder, 36,5-35,5 m, 2. Adi Vivod (oba SSK Mislinja), 35,5-34,5 m, 3. Jaka Uran (SSK Zagorje), 32,0-33,0 m.
Skupina alpskih smuči:
Otroci do 10 let: 1. Tim Gaj-ser, 20,0-20,5 m, 2. Nejc Gajser (oba Makole), 17,0-18,5 m.
Mladinci 10-18 let: 1. Jura
Dobitniki veh priznanj na tekmovanju v Juršincih
Smučarski klub Ptuj • 30-letnica
Srečanje naj postane tradicionalno
Predsednik SD Juršinci Franc Kukovec in Matej Rižnar, prejemnik prehodnega pokala občine Juršinci
Horvat, 22,5-22,5 m, 2. Marko Novak (oba ŠD Juršinci), 22,522,5 m, 3. Kristjan Žumer (ŠD Destrnik), 20,5-22,0 m.
Člani 18-33 let: 1. Matej Rižnar (ŠD Juršinci), 23,5-23,5 m, 2. Peter Rak (Makole), 23,5-23,5 m, 3. Janez Jus (Sestrže), 23,023,5 m.
Veterani nad 33 let: 1. Bogo Gajser (Makole), 21,5-21,5 m, 2. Boris Filipič (Očeslavci), 21,521,5 m, 3. Marjan Grabrovec (ŠD Belavšak), 20,5-18,5 m.
JM
V letu 2006 mineva 30 let od začetkov organiziranega ukvarjanja s smučarsko dejavnostjo na Ptuju in v okolici. Začetki segajo v leto 1976, ko je bila ustanovljena smučarska sekcija Kluba mladih, samostojen klub pa so postali leta 1981. Začeli so z organizacijo rekreativnih družinskih prireditev, tečajev smučanja za šolarje, zimovanj, sejma rabljene smučarske opreme, smučarskih izletov (tudi na ZOI v Sarajevu leta 1984), ena najbolj odmevnih prireditev pa je bil vrtec na snegu.
To obletnico so želeli primerno obeležiti, zato so veterani SK Ptuj ob tej priložnosti na Mari-
Prvi predsednik SK Ptuj g. Andrej Kovač
borskem Pohorju organizirali veleslalom za sedanje in bivše člane SK Ptuj, ki so ga zaključili z družabnim srečanjem. Vseh udeležencev prireditve je bilo 95, tekme pa se je udeležilo 67 tekmovalcev (20 smučark in 47 smučarjev). Med dekleti so bile najhitrejše Neva Nahberger Na-nut, Nena in Dorka Šajber, pri fantih pa Bojan Skok (zdajšnji predsednik SK Ptuj), Aljaž Luk-man in Dušan Kovačič.
Srečanja so se udeležili tudi nekateri ustanovitelji SK Ptuj, med njimi tudi prvi predsednik Andrej Kovač. V dobrem vzdušju se je utrnil marsikateri spomin na dogodke pred leti,
Za bogate nagrade, ki so jih organizatorji razdelili med najuspešnejše tekmovalke in tekmovalce v veleslalomu, so poskrbeli naslednji sponzorji: Talum (glavni sponzor), Agrovit, Goja, Hewlett Packard, Agencija Luka, Agencija Sonček, Perutnina Ptuj, Jeruzalem Ormož in Lekarna Duplek.
skupaj pa so kovali tudi ideje za bodočnost (preprosta vlečnica pod ptujskim grajskih hribom, naprava za zasneževanje Vsi udeleženci so se strinjali z mislijo, da bi moralo takšno srečanje postati tradicionalno.
Jože Mohorič
Športni napovednik
NOGOMET
PRIJATELJSKA TEKMA
Rudar Velenje - Aluminij (nedelja ob 14.00 v Velenju)
ROKOMET
1. A SRL ŽENSKE
PARI 15. KROGA: Mercator Tenzor Ptuj - Burja Škofije (ŠD Center ob 19.00), Izola -Krim Mercator, Inna Dolgun - Celjske mesnine, Ce-leia Žalec - Loka kava KSI, Europrodukt Brežice - Polje Maks, Olimpija
-	Kočevje Anubis
1.	B SRL MOŠKI
PARI 12. KROGA: Velika Nedelja - Sevnica (sobota - ŠD v Veliki Nedelji ob 19.00), Sviš - Gorišnica, Dobova - Cerklje, Mitol Sežaa - Istra-benz plini Izola, Atom Krško - MIP Gorica Leasing, Pekarna Grosuplje
-	Dol TKI Hrastnik
2.	SRL VZHOD - MOŠKI
PARI 14. KROGA: Aleš Praznik - Drava Ptuj, Šmartno 99 - Radeče, Črnomelj - Arcont Radgona
ODBOJKA
1.	DOL ŽENSKE
PARI 18. KROGA: Šentvid - Nova KBM Branik, Hitachi - Luka Koper, Sloving Vital - Jesenice. V tem krogu je prosta ekipa Benedikta
2.	DOL ŽENSKE
PARI 15. KROGA: Pomaranča bar Ptuj - Partizan Škofja Loka (v soboto ob 17.30 v gimnazijski telovadnici), Comet Zreče - Ecom Tabor, Mislinja - Aliansa Šempeter, Formis Bell - Braslovče, Broline Kamnik
-	Čulum, s. p., Valšped, ŽOK Kočevje - Prevalje
2. DOL MOŠKI
PARI 15. KROGA: Partizan Fram - Svit, Hoče - Kekooprema Žužemberk, Logatec - Termo Lubnik, Astec Triglav - TAB Mežica, SIP Šempeter- Prigo Brezovica, MOK Kočevje - Telemach Žirovnica
NAMIZNI TENIS
1. SNTL MOŠKI
PARI 11. KROGA: Ptuj - Maribor Finea (sobota ob 17.00 ŠD Mladika), Tempo Velenje - Edigs, Križe - Sobota, Melamin - Krka, Kema Puconci
-	LM-KO Lendava
1.	SNTL - ŽENSKE
PARI 11. KROGA: Ptuj - Argeta (sobota ob 17.00 ŠD Mladika), Kajuh Slovan - Tempo Velenje, Prevent Radlje - Ilirija, Vesna - Iskra Avtoelek-trika, Fužinar Interdiskont - Merkur
KOŠARKA
2.	SKL VZHOD
PARI 17. KROGA: ŽKK Maribor - Ptuj, Nazarje - Prebold, Grosuplje
-	Janče, Ježica - Ruše, Pivovarna Laško mladi - Ilirija
KEGLJANJE
2.	SKL VZHOD ŽENSKE
PARI 10. KROGA: Drava - Miroteks (sobota 13.30 Deta Center Ptuj), Fužinar - Impol, Komcel - Šoštanj
3.	SKL VZHOD -MOŠKI
PARI 13. KROGA: Impol - Drava, Interokno - Agroruše, Krško - Fuži-nar, Radenska - Lokomotiva, Piramida - Žalec Perol
KURENTOV POKAL
V soboto dopoldne bo na kegljišču Deta Centra na Ptuju 8. tradicionalni kurentov pokal delavcev policij, na katerem bodo nastopili kegljači iz starih mest (mitnic) Slovenije. Organizator PŠD pričakuje nastop dvanajstih ekip.
Danilo Klajnšek
Del tekmovalk in tekmovalcev pred startom: v ospredju sta Neva Nanut Nahberger (levo, zmagovalka med damami) in Lena Kotar (desno, osvojila je 4. mesto).
Karate • Turnir za najmlajše v Velenju
Tri zmage na Ptuj, ena v Markovce
V sredo, 25. 1. 2006, so se ptujski karateisti odlično odrezali na karate tekmovanju v katah.
Organizator je pred tekmovanjem povabil vse nastopajoče k lončarju, kjer so iz gline izdelovali vaze, lončke in piščali s spominskimi napisi. Ker je bilo predtekmovalno vzdušje odlično, je samo tekmovanje potekalo sproščeno in kvalitetno. Organizator je iz gline izdelal medalje tigra v hiši, ki je simbol shotokan karateja. Prva mesta so dosegli Domen Mlinarič, Rok Žganjar, Katja Valič (vse Karate do klub Ptuj) in Kaja Vrbnjak (Karate do klub Markovci). Ekipo sta spremljáa trenerja Andrej Cafuta in Lidija Cafuta. „^ . ............. „, .
'	'	UR Katareisti iz Ptuja in Markovcev na tekmovanju v Velenju
Hura, prosti čas! je pred vrati
Motivirati otroka za šport ni lahko«
»
Projekt Hura, prosti čas! je projekt Športnega zavoda Slovenije širših dimenzij, v ptujski občini poteka od leta 2003, namenjen pa je otrokom v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah. Delo v ptujski krovni športni organizaciji ni ostalo prezrto na nacionalnem nivoju, saj so v lanskem letu prejeli nagrado za najboljšega izvajalca programa Hura, prosti čas! v Sloveniji. Pred ponovno izvedbo športnih aktivnosti med zimskimi počitnicami smo se pogovarjali z vodjo projekta pri Športnem zavodu Ptuj Robijem Jauševcem, sicer absolventom Fakultete za šport v Ljubljani.
Kakšen je namen projekta Hura, prosti čas?
R. J.: »Z njim želimo spodbuditi otroke, da počitnice preživijo aktivno s športom, da ne bi celi teden preždeli pred televizijo ali računalnikom. To je nacionalni projekt, ki poteka po celi Sloveniji, saj je izvajalcev okrog 450. V treh letih smo zabeležili udeležbo približno 8000 otrok in mladostnikov. Zdi se nam prav, da program izvajamo še naprej.«
Kako ste zadovoljni z realizacijo ciljev, ki ste si jih zastavili?
R. J.: »Lahko rečem, da smo v kratkem obdobju postavili visoke mejnike za ostale izvajalce. Nenazadnje smo v lanskem letu prejeli priznanje Zavoda za šport Slovenije kot najboljši izvajalec tega projekta. Mislim, da nam projekt uspeva vsako leto še nadgraditi in izboljšati.«
Koliko sredstev je potrebnih za izvedbo?
R. J.: »Projekt je zastavljen tako, da se odvija v jesenskih, zimskih in poletnih počitnicah in zahteva okrog 3,2 milijona SIT. Pridobivamo jih z razpisi Fundacije za šport, Zavoda za šport Slovenije, nekaj iz Mestne občine Ptuj ter od raznih donatorjev in sponzorjev ter seveda iz last-
Robi Jauševec, vodja projekta Hura, prosti čas! pri Športnem zavodu Ptuj
nega proračuna. Že v začetni fazi smo projekt izvajali v sodelovanju s Centrom interesnih dejavnosti Ptuj, ki je naš glavni partner tudi dandanes. Imamo tudi zunanje sodelavce, ki so večinoma študenti Fakultete za šport, razni klubi in društva, ki nam pomagajo s strokovnimi delavci.«
Ste v Športnem zavodu Ptuj z odzivom zadovoljni?
R. J.: »Projekt je postal že precej prepoznaven tudi zaradi medijskega pojavljanja. Odzivnost je precej dobra. Otroci kar radi pridejo in z nami preživljajo počitniške dneve. Vsebine, ki jih ponujamo, so raznolike, za vsakega se najde kaj, tudi v različnih starostnih skupinah.«
Kako je z izvedbo v okolici, glede na to da gre za nacionalni projekt?
R. J.: »Mi kot krovni organizator v MO Ptuj edini pripravljamo ta projekt za vse vrtce, osnovne in srednje šole ptujske občine. Projekt izvajajo tudi po nekaterih šolah v sosednjih občinah. Ena je OŠ Juršinci, kjer imajo že lepo tradicijo, mislim da štiriletno. Želimo si, da bi se projekt združil pod enovito streho po
celotnem Sp. Podravju, da bi delovali kot celota, si pomagali pri koordinaciji, vsebinski pripravi ter izvajanju.«
Kako daleč ste v teh prizadevanjih?
R. J.: »Do sedaj smo pritegnili Juršince. Zanimanje šol je veliko, ko pa pride do točke, da je potrebno nekaj narediti, se pojavijo težave zaradi finančnega primanjkljaja. Upam, da bodo posamezne občine prisluhnile željam otrok in mladine ter bolj izdatno podprle projekt tudi v okolici.«
Je težko spraviti otroka v telovadnico?
R. J.: »Ja, je. V Sloveniji je trend, da otroci vse več časa preživijo doma, pred računalnikom ali TV-ekranom. Na žalost se starši premalo zavedajo pomena gibalne aktivnosti svojega otroka. Motivirati otroka, da tudi med počitnicami vstane in pride v telovadnico, ni lahko. Pridejo ponavadi le tisti, ki imajo radi šport in si tega želijo. Mi poskušamo z različnimi sredstvi promovirati projekt, ga oglaševati in z dobrimi vsebinami širiti od ust do ust.«
UG
Šolski šport • Judo
Bistričani premočni, dobre Gorišničanke
Državno prvenstvo osnovnih šol v judu
Oplotnica, 4. 2. 2006. Na
Državnem prvenstvu v športni dvorani Milenium, na katerem so imeli pravico nastopa prvi trije v kategoriji iz področnega prvenstva, se je končalo letošnje prvenstvo osnovnih šol v judu. Največ borbenosti so tudi tokrat pokazali učenci OŠ Pohorskega odreda iz Slovenske Bistrice, ki so z 58 točkami gladko osvojili prvo mesto tako med učenci kot vseekipno. Takoj za njimi so pristali s 27 točkami učenci OŠ Pohorskega bataljona iz Oplotnice. Učenke OŠ Duplek so z osvojenim prvim mestom med učenkami prispevale velik delež k skupnemu tretjemu mestu s 26 točkami.
Iz OŠ Gorišnica, sta se pri učenkah izkazali tekmovalki Tanja Kociper z drugim mestom do 52 kg in Anja Petek s tretjim mestom do 63 kg, kar je zadostovalo za ekipno 5.
mesto med učenkami.
Iz ptujskega kluba sta svoji šoli prinesla 2. mesto pri učencih do 73 kg Damjan Lju-bec iz OŠ Mladika in pri učenkah nad 63 kg Urška Urek iz OŠ Ljudski vrt.
Rezultati: starejši učenci: do 38 kg: 1. Matej Studenč-nik, 2. Grega Črešnar (oba OŠ Pohorski bataljon); do 42 kg: 3. Žiga Rakuša (OŠ Pohorski odred), 5. Jure Božičko (OŠ Videm pri Ptuju), 5. Marcel Rak (OŠ Pohorski odred); do 46 kg: 3. Matej Škerlak (OŠ Pohorski odred); do 50 kg: 2. David Volčič (OŠ Pohorski bataljon), 5. Aljaž Korant (OŠ Pohorski odred); do 55 kg: 1. Alen Pulko, 2. Žiga Pristovnik (oba OŠ Pohorski odred); do 60 kg: 1. Alen Zupanič (OŠ Pohorski odred), 5. David Kuko-vica (OŠ Pohorski bataljon); do 66 kg: 1. Rok Črešnar (OŠ Pohorski bataljon), 3. Niklas Mravlje (OŠ Pohorski odred), 5. Aljaž Lunežnik (OŠ Pohorski bataljon); do 73 kg: 2.
Damjan Ljubec (OŠ Mladika); nad 73 kg: 1. Nejc Kučan, 5. Urban Založnik (OŠ Pohorski bataljon). Starejše učenke: do 52 kg:
2.	Tanja Kociper (OŠ Goriš-nica), 3. Katja Karba (OŠ Miklavž pri Ormožu); do 63 kg:
3.	Anja Petek (OŠ Gorišnica); nad 63 kg: 2. Urška Urek (OŠ Ljudski vrt).
Ekipno učenci: 1. OŠ Pohorski odred - 58 točk, 2. OŠ Pohorski bataljon - 27 točk, 12. OŠ Mladika - 7 točk, 25. OŠ Videm pri Ptuju - 1 točka.
Ekipno učenke: 1. OŠ Du-plek - 23 točk, 2. OŠ Korena
-	13 točk, 5. OŠ Gorišnica
-	10 točk, 12. OŠ Ljudski vrt
-	7 točk, 18. OŠ Miklavž pri Ormožu - 3 točke
Ekipno učenci in učenke: 1. OŠ Pohorski odred - 58 točk, 2. OŠ Pohorski bataljon
-	27 točk, 3. OŠ Duplek - 26 točk, 13. OŠ Gorišnica - 10 točk, 21. OŠ Mladika - 7 točk, 23 OŠ Ljudski vrt - 7 točk.
Sebi Kolednik
Šolski šport • Košarka
Ptujčani do uspeha korak za korakom
Četrtfinale državnega šolskega prvenstva - st. deklice
OŠ Olge Meglič Ptuj - OŠ Sladki Vrh 45:24
Zelo solidno in obetajočo igro je prikazala junakinja tekme, kapetanka Petra Filipič, ki si je sicer hitro nabrala štiri osebne napake, a je v nadaljevanju potrdila svoje znanje. Pohvaliti velja še zanesljivo Karin Pernat, veliko borko v obrambi Hano Kosi in atraktivni Nušo Kukovec in Majo Drevenšek, medtem ko so druge prikazale malce negotovo, a za ta rang vendarle sijajno igro. »Srečanje smo predobro začele, kar nas je po prvem odmoru kar močno uspavalo. V takšnih trenutkih začnemo igrati preveč individualno. Kljub temu smo s preudarno igro v končnici dokazale, da smo zrela ekipa,« je po tekmi izčrpana povedala Filipičeva.
V polfinale sta se uvrstili OŠ Rogaška Slatina in Olge Me-glič Ptuj.
Za uspeh so zaslužne:
Petra Filipič, Jana Verban-čič, Urška Belšak, Vesna Roj-ko, Karin Pernat, Klara Majcen, Tina Frajnkovič, Nuša Kukovec, Hana Kosi, Barbara
Rjavec, Maja Drevenšek, Saša Šmigoc.
Četrtfinale državnega šolskega prvenstva PF - st. učenci
Ptuj - Na medijsko dobro pokritem 40. pionirskem košarkaškem festivalu so si nastop v polfinalu priigrali košarkarji OŠ Angela Besednjaka Maribor in OŠ Olge Meglič Ptuj. Mariborčani, ki so imeli v svojih vrstah igralce iz znane košarkaške šole Maria Primorca, so pričakovano odpravili tekmece iz Radencev, težje pa Ptujčane in prepričljivo osvojili prvo mesto. Vzorno je tekmovanje organiziral Športni zavod Ptuj, izvedla pa OŠ Olge Meglič.
Rezultati:
OŠ Olge Meglič - OŠ Angela Besednjaka 46:71, OŠ Olge Meglič - OŠ Radenci 45:41.
OŠ Olge Meglič Ptuj: Đala-pa, Janžekovič, Lamut, Cafuta, Rebernišek, Mesarič, Bračič, Kolar, Ali, Tratnik, Petek, Glu-šič, Koprivc, Vrabl. Trener: Dušan Lubaj.
Povedali so:
Dušan Lubaj, OŠ O. Meglič: »Ker imajo Mariborčani dobre strelce od daleč, so vedno sila neprijeten nasprotnik,
Šolski šport • Strelstvo
Gregor Koprivc, kapetan OŠ Olge Meglič
saj je proti njim igrišče videti večje kot običajno. S fanti sem zelo zadovoljen. Lahko povem, da si dobrega rezultata v polfinalu zelo želimo in bomo zanj storili vse.«
Gregor Koprivc, kapetan OŠ O. Meglič: »Za obračun z Radenci, ki je odločal o preboju v nadaljnje tekmovanje, smo se ustrezno pripravili. V napadu smo bili dovolj zbrani, a sem pričakoval boljšo igro v obrambi. Brez Dušana Lubaja bi ostali na povprečni ravni ptujskih osnovnošolskih košarkarskih ekip, sedaj smo med najboljšimi. Hvala mu!«
Ivo Kornik
Zmagala je OS Olge Meglič
Medobčinsko prvenstvo osnovnih šol
V sredo, 24. januarja, je na mestnem strelišču na Ptuju, v organizaciji športnega zavoda Ptuj in izvajalca tekmovanja strelskega kluba Ptuj, potekalo medobčinsko prvenstvo osnovnih šol v streljanju s serijskimi zračnimi puškami.
Med učenci je zmagal Uroš Mohorko, OŠ Borisa Kidriča, ki je dosegel odličnih 186 krogov in je eden izmed najres-nejših favoritov za naslov državnega prvaka. Drugo mesto je osvojil Niko Pšajd, OŠ Olge Meglič, s 163 krogi pred tret-jeuvrščenim Ivanom Dru-zovičem, OŠ Juršinci, ki je dosegel 144 krogov. 4. mesto Tomaž Rojko, OŠ Ljudski vrt, 136 krogov, 5. Jernej Ranfl, OŠ Ljudski vrt, 135 krogov, 6. Matic Špindler, OŠ Ljudski
vrt, 127 krogov, 7. David Ke-kec, OŠ Juršinci, 127 krogov, 8. Vid Ferčec, OŠ Olge Me-glič, 124 krogov, 9. Valentin J. Tratnik, OŠ Olge Meglič, 124 krogov, 10. Sašo Sagadin, OŠ Ljudski vrt, 119 krogov, 11. Sašo Stojak, OŠ Olge Meglič, 116 krogov itn.
Med učenkami je slavila Jasmina Kokol, OŠ Olge Meglič, ki je dosegla 124 krogov in tako obranila svoj lanskoletni naslov. Drugo mesto je zasedla Petra Vidovič, prav tako OŠ Olge Meglič, s 122 krogi pred tretjo Majo Pavlin, OŠ Juršinci, s 119 krogi. 4. mesto Ana Brenčič, OŠ Ljudski vrt, s 110 krogi, 5. Mihaela Zorko, OŠ Juršinci, s 101 krogom, 6. Staša Simonič, OŠ Ljudski vrt, s 100 krogi, 7. Katja Tuš, OŠ Juršinci, s 96 krogi itn.
V ekipnem tekmovanju, kjer za ekipo streljajo po 3 učenci in 3 učenke, je zmagala OŠ
Olge Meglič s 725 krogi, za katero so streljali Niko Pšajd, Vid Ferčec, Valentin J. Tratnik, Jasmina Kokol, Petra Vidovič in Anja Veit. Drugo mesto so zasedli učenci in učenke OŠ Ljudski vrt, ki so dosegli 690 krogov in premagali lanskoletne prvake OŠ Juršinci na 3. mestu, z istim številom krogov, vendar slabšimi zadnjimi serijami (370:345). Za ekipo OŠ Ljudski vrt so streljali Tomaž Rojko, Jernej Ranfl, Matic Špindler, Ana Brenčič, Staša Simonič in Sara Turk. Za ekipo OŠ Juršinci so streljali Ivan Druzovič, David Kekec, Maja Pavlin, Jani Nedeljko, Mihaela Zorko in Katja Tuš.
Prvenstvo si je ogledal tudi predsednik Strelske zveze Slovenije g. Gorazd Maloič in bil navdušen nad množično udeležbo osnovnošolcev, ki jih je bilo v letošnjem letu kar 31.
Simeon Gonc
Skupinska slika udeležencev medobčinskega prvenstva osnovnih šol
Foto: UG
Foto: SG
Ptuj • ZRS Bistra in vseživljenjsko učenje
Danes je pomembno biti informiran
učenci in dijaki zaključnih razredov so v tem obdobju pred eno od pomembnejših odločitev. Kaj želim postati, kakšne cilje imam, jih sploh imam, s katerim poklicem bom prišel najprej do kruha, so njihova pogosta vprašanja. Izbira srednješolskega izobraževalnega ali kasneje višjega, visokega ali univerzitetnega študijskega programa je v večini primerov kljub vsemu družinska odločitev, pri kateri lahko strokovno pomoč nudijo šolski svetovalni delavci, razredniki ali poklicni svetovalci na zavodu za zaposlovanje.
Pri odločitvi je vsekakor potrebno upoštevati želje in sposobnosti posameznika, smiselno pa je upoštevati tudi dejstvo, da se skoraj vsaka družina srečuje s slabo izkušnjo brezposelnosti in se zavedati stanja ter napovedi na trgu dela. Deficitarnost zaposlovanja se kaže v gostinstvu, gradbeništvu (zidarji, tesarji, monterji različnih profilov in mizarji), kovinarstvu, špediciji, živil-
ski industriji (mesarji). Predvideni trendi zaposlovanja v prihodnjih letih v Podravju bodo v naslednjih poklicih: zdravniki, farmacevti, veterinarji, kemiki, biologi, matematiki, fiziki in na področjih elektrotehnike, računalništva in robotike, v že omenjenih gradbeništvu in kovinarstvu, v strojništvu, mehaniki in na-notehnologiji.
V lanskem letu je Šolskemu centru Ptuj uspelo pridobiti
projekt Phare 2003 - vseživljenjsko učenje. Poimenovali so ga Naravoslovje in tehnika, sedanjost za prihodnost, njegov cilj pa je mladim in starejšim približati tehniko in naravoslovje. Projekt sofinancirata Evropska unija in Ministrstvo za šolstvo in šport; vodja projekta je ravnatelj ptujske Poklicne in tehniške elektro šole Rajko Fajt, vsebinsko pa ga vodi Franc Vrbančič,
profesor elektrotehnike in računalništva.
V okviru projekta se odvijajo različne aktivnosti, ene od njih pa so že zaključene tržnice naravoslovja in tehnike. Tržnice so bile izpeljane na večini ptujskih osnovnih šol (Mladika, Ljudski vrt, Grajena, Hajdina in Breg in še na Srednji tehniški in poklicni šoli Trbovlje), namenjene pa so bile učencem in staršem. Na drugačen, zanimivejši,
Ptuj • Ekonomska šola na sejmu učnih podjetij Slovenije
Učenje z delom
Delovne izkušnje si dijaki danes lahko pridobijo že v srednji šoli. Na Ekonomski šoli Ptuj dijake v okviru programov ekonomski tehnik, ekonomski tehnik-PTI in administrator pripravljamo na delo v njihovem bodočem okolju.
V t. i. učnem podjetju delo teče po principu »learning by doing«. To je najboljši način za uvajanje dijakov v konkretne naloge, ki jih čakajo v njihovih bodočih službah. Zelo dobro je, ker se dijaki identificirajo s podjetjem, delajo z veseljem, pri tem se učijo, rezultati pa so vidni in objektivno merljivi.
Učno podjetje je torej navidezno podjetje, ki deluje po vseh načelih prave institucije, le da je predmet poslovanja samo fiktiven. Opravljajo se enake funkcije, ki so potrebne v običajnem podjetju.
Dijakom v učnem podjetju omogočimo delo z osebnim računalnikom, sodelovanje z drugimi učnimi podjetji v Sloveniji in po svetu, prido-
bivanje novih znanj in spretnosti s področja trženja, komuniciranja in zastopanja ter pridobitev novih praktičnih znanj in izkušenj na poslovnem področju.
Učna podjetja delujejo v okviru t. i. trga UP. Vsa učna podjetja v Sloveniji povezuje Centrala Učnih podjetij Slovenije. Centrala nudi strokovno podporo in servisne storitve, ki so nujno potrebne za nemoteno delovanje. Centrala Učnih podjetij Slovenije (CUPS) je začela delovati na Srednji ekonomski šoli v Celju 1. septembra 2003. Glavni namen in vloga CUPS je povezovanje UP, pospeševanje in razvoj UP, nudenje različnih storitev, vključevanje v mednarodno mrežo UP, organizi-
ranje sejmov UP, predstavitev UP javnosti itd.
Da bi čim bolj predstavili naše delo z dijaki v okviru UP, je CUPS 25. januarja 2006 organizirala 1. sejem UP v hali Golovec v Celju. Sejma se je udeležilo 30 šol iz vse Slovenije. Sodelovalo je 55 učnih podjetij. Našo šolo je izmed 16 podjetij zastopalo UP Tačka, d. o. o. Dijaki Mateja Danilovič, Katarina Matija-ško, Amalija Pivko in Gregor Širovnik so predstavili svoje podjetje, ki se sicer ukvarja s prodajo hišnih ljubljencev.
Za obiskovalce se je sejem odprl ob 10. uri in zaprl ob 17. uri. Svečana otvoritev sejma s krajšim kulturnim programom se je začela ob 11. uri.
Na sejmu je ves čas deloval sejemski radio, kjer so prebirali reklamne oglase učnih podjetij in razna druga sporočila.
Dijaki so se odlično pripravili na obisk sejma, saj je imel vsak svojo zadolžitev. Pri poslovanju so si pomagali s svojimi vizitkami in promocijskim materialom. Njihovo obnašanje je bilo poslovno in kulturno. Tako so bili v ponos vsem nam in predvsem samemu sebi. Pokazali so ogromno poslovnega duha in pozitivne ustvarjalne energije.
Upamo, da prvi sejem ni bil tudi zadnji.
Mentorica UP Marija Šabeder, univ. dipl. ekon.
inovativnejši način se je predstavljalo več srednjih šol iz Ptuja, Maribora, Rogaške Slatine in Ruš.
Kot rečeno, pomembno je biti informiran in v želji pridobiti čim več informacij na enem mestu, sta na tržnicah sodelovala tudi Zavod za zaposlovanje Območna služba Ptuj - CIPS (Center za informiranje in poklicno svetovanje) ter ZRS Bistra Ptuj. CIPS uporabnikom nudi informacije o možnostih izobraževanja, pomoč pri izoblikovanju poklicnih želja in interesov učencem, dijakom, študentom in tudi odraslim. Vsi uporabniki imajo možnost, da pri načrtovanju poklicne ali izobraževalne poti opravijo računalniška programa Kam in kako in Test študijskih interesov ter individualnega (brezplačnega) svetovanja pri poklicnem svetovalcu. Uporabniki imajo na voljo opise izobraževanih programov na vseh stopnjah, opise poklicev, različne razpise (za vpis v srednje šole, višje, visoke in univerzitetne programe, razpis za izobraževanje odraslih, razpise podiplomskih študijskih programov informacije o možnostih štipendiranja, izobraževanja in zaposlovanja v tujini. ClPS je namenjen
tudi brezposelnim osebam, saj nudi informacije o možnostih do- in prekvalifikacij, vključitvi v različne tečaje, informacije o aktualnih prostih delovnih mestih, nudi pomoč pri pisanju prijav in ponudb za zaposlitev, informacije, kako navezati stike z delodajalci, se pripraviti na zaposlitveni razgovor ter še druge številne informacije.
Zavod za zaposlovanje in Znanstveno raziskovalno središče Bistra vsako leto intenzivno sodelujeta pri organizaciji in izpeljavi Mladinskih raziskovalnih poletnih taborov za Zoisove štipendiste. Prav tako je ZRS Bistra organizator regijskega tekmovanja mladih raziskovalcev Spodnjega Podravja in Prleki-je. Udeleženci tržnic so lahko dobili zbornike recenzij raziskovalnih nalog, publikacije o posameznih raziskovalnih taborih, različne zloženke in brošure, ki se nanašajo na izobraževanje in zaposlovanje doma in v tujini.
Vtisi udeležencev (učencev, staršev, učiteljev in vseh drugih obiskovalcev) na tržnicah naravoslovja in tehnike so bili pozitivni in spodbudni, njihova mnenja so bila, da si podobnih prireditev želijo še v prihodnje.
Darja Plajnšek
Dijaki Mateja Danilovič, Katarina Matijaško, Amalija Pivko in Gregor Širovnik z mentorico, profesorico Marijo Šabeder
Viktorinov večer
Ljubezen in krivda Ivana Cankarja
Pri založbi Mladinska knjiga je lani v zbirki Kultura izšlo obsežno delo z naslovom Ljubezen in krivda Ivana Cankarja avtorice Irene Avsenik Na-bergoj. Knjiga je prirejeni del doktorske disertacije, ki jo je avtorica zagovarjala leto poprej na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Skoraj 800 strani obsegajoče delo je prva sistematična predstavitev etične, socialne in religiozne tematike v celotnem opusu Cankarjevih del. S poglobljeno analizo in primerjalno sintezo razkriva prežetost Cankarjevih literarnih del z občutji greha, krivde in kesanja ter s hrepenenjem po spravi. Ivan Cankar se v svojih delih dotika najglobljih človekovih bivanjskih vprašanj in jih postavlja v središče svojih opisov odnosa do matere, pogubnosti erotike in odrešenja v ljubezni, brezvestnosti bogatinov in sočutja do revežev ter osebnih izpovedi v odnosu do Boga.
Avtorica je doktorirala s področja literarnih ved, ob tem pa diplomirala tudi iz umetnostne zgodovine in bila redno zaposlena kot sopranistka v Slovenskem komornem zboru ter pozneje kot lektorica fonetičarka na Radiu Slovenija. Ukvarja se z raziskovalnim in pedagoškim delom na področju slovenske književnosti znotraj in zunaj meja naše domovine.
Svoje delo bo predstavila na Viktorinovem večeru v petek, 10. februarja, ob 19. uri v refektoriju mi-noritskega samostana. Pogovor z gostjo bo vodila Lidija Šalamun, profesorica slovenščine. Kulturni utrinek bo prispeval trio flavt iz Glasbene šole Ka-rola Pahorja.
Viktorinov večerje prispevek k ptujskemu kulturnemu utripu ob slovenskem kulturnem prazniku.
Vabljeni!
D. E.
Nagradno turistično vprašanje
Letos še en, tokrat atraktiven tobogan
V Termah Ptuj v tem času počasi sestavljajo potrebne dokumente za začetek gradnje hotela, ob tem pa končujemo tudi priprave na poletno sezono. V avtokamp bodo letos postavili novih 14 hišic, na levi strani stolpa v letnem termalnem parku pa bodo z višine 10 metrov speljali enega najbolj atraktivnih toboganov, ki bo v bistvu tobogan skakalnica. Naložba bo veljala čez 100 tisoč evrov. Letno kopalno sezono bodo uradno pričeli 22. aprila, v novem amfiteatru pa bodo tako kot že lani izvedli vrsto prireditev. Prednost dajejo prireditvam, ki naj bi postale tradicionalne.
Za kurentovo deželo pa je to tudi čas priprav na pustne prireditve, ki se bodo na Ptuju uradno pričele 18. februarja, ko bo oblast tudi uradno prevzel letošnji princ karnevala, v prvi pustni povorki pa se bodo predstavili pustni liki in
maske iz cele Slovenije. Druga karnevalska povorka bo 25. februarja, ko se bodo Ptujčanom in drugim obiskovalcem predstavili v vsem pustnem sijaju otroci iz Vrtca Ptuj in nekaterih osnovnih šol na Ptujskem. Osrednja ptujska povorka pa
bo 26. februarja. Že po tradiciji bodo svoje fašenke in puste imeli v Markovcih, Dornavi, Cir-kulanah, Cirkovcah in še kje, saj pustna tradicija v zadnjem času povezuje vedno več ljudi in vasi. V tem oziru Ptujčani močno zaostajajo, saj v zadnjih letih
v nedeljsko povorko bistveno ne prispevajo. Čast Ptujčanov rešujejo v glavnem osnovnošolci. V podjetjih in nekaterih institucijah pa prireditvi, ki naj bi družila Ptujčane, več ne posvečajo pozornosti.
V pustnem tednu se bo na Ptuju ob obisku vlade zgodil še en pomemben dogodek, 23. februarja bo v slavnostni dvora-
ni ptujskega gradu prireditev, na kateri bodo podelili prvo Šobrovo priznanje najboljšemu slovenskemu turističnemu novinarju. S tem dogodkom bodo počastili tudi letošnji svetovni dan turističnih vodnikov.
V LTO Ptuj so te dni predstavili tudi podatke o turistih in nočitvah v lanskem letu. Domačih gostov je bilo lani za 5,5 od-
Foto: Črtomir Goznik
Šotor na tržnici že raste.
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Iz katere vasi prihaja letošnji princ karnevala? __
Ime in priimek:_
Naslov: .
Davčna številka:
stotka več kot v letu 2004, tujih pa za 6,2 odstotka manj. Razveseljivo pa je, da so se gostje, ki so lani na Ptuju prenočevali, v mestu in okolici zadrževali dlje časa. Domači gostje so ustvarili 41962 nočitev ali za 11,7 odstotka več kot leta 2004, tujih nočitev pa je bilo več za 8,2 odstotka, skupaj so se nočitve v letu 2005 v primerjavi z letom 2004 povečale za 8,9 odstotka. V letu 2004 jih je bilo 79473, lani pa 86549. Kdaj bo po letu 1989 število nočitev ponovno preseglo 100 tisoč, je težko napovedati.
Prvi predsednik Olepševalnega društva Ptuj je bil Josef Fuerst, ptujski vinogradnik in kletar. Nagrado bo prejela Juli-jana Vajda, Bukovci 140, 2281 Markovci pri Ptuju. Danes pa vprašujemo, iz katere vasi prihaja letošnji princ karnevala. Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, do 17. februarja.
Radenci • Razglasili rezultate pomurskega turizma v letu 2005
Številna priznanja tudi Prlekom
V hotelu Radin v Radencih je Pomurska turistična zveza pripravila že 14. srečanje turističnih delavcev Pomurja, na katerem so pregledali rezultate lanskega leta ter podelili številna priznanja.
V Pomurju je turizem iz leta v leto bolj pomembna gospodarska panoga, kar dokazujejo tudi podatki iz lanskega leta. V zdraviliščih, hotelih, kampih, apartmajih, na turističnih kmetijah in pri zasebnih sobodajalcih v deželi ob reki Muri so v letu 2005 zabeležili čez 950.000 turističnih nočitev, kar znaša več kot 12 odstotkov vseh ustvarjenih turističnih nočitev v Sloveniji. »Našo pokrajino je kot priljubljeno izletniško turistično regijo v letu 2005 obiskalo okrog 350.00 izletniških gostov, v zdraviliščih in termalnih kopališčih pa smo v lanskem letu zabeležili čez 1.450.000 dnevnih kopalcev. Zdravilišča v Pomurju so ustvarila nekaj več kot 26 odstotkov nočitev vseh slovenskih zdravilišč, med realiziranimi nočitvami pa so dosegla 50-odstotni de-
lež nočitev tujih gostov,« je postregel s statističnimi podatki lanskega leta predsednik Pomurske turistične zveze Štefan Dravec. Pomurski turizem sedaj razpolaga s 5.600 ležišči, nove investicije v turističnem gospodarstvu Po-murja pa bodo v letošnjem letu omogočale nove zaposlitve v turizmu.
Na tokratnem srečanju so bila podeljena številna odlikovanja. Priznanja Pomurske turistične zveze za leto 2005 so iz rok Dravca prejeli Nada Pintarič iz turističnega društva Putar iz Stročje vasi, Hilda Vogrinčič iz turističnega društva Cankova, Turistični društvi
Gradišče in Cven, občina Beltinci in vinarstvo Janko Magdič, plakete so dobili Ana Bugar iz turističnega društva Sodar Gančani, gostilna Marič iz Sebe-borcev in Marta Horvat iz kulturno turističnega društva Moščanci, najvišje priznanje Pomurske turistične zveze - kipec štorklje, za izjemen prispevek k razvoju turizma v Pomurju - pa je bilo dodeljeno sedaj že pokojnemu Evgenu Kisilaku, dolga leta zaposlen v Termah 3000 iz Moravskih Toplic. Ob 100-letnici turizma v Sloveniji so posebna priznanja iz rok predsednika Turistične zveze Slovenije Marjana Rožiča prejeli lastniki gostiln Kuhar Kosi Puconci, Rajh Bakovci in Kančal iz Lendave ter vodstvo Term Radenci. Posebna regionalna komisija za ocenjevanje krajev in šol v Pomurju pa je tokrat podelila svoja priznanja. V posameznih kategorijah so bili nagrajeni Drakovci, Dobrovnik, Gornja Radgona, Banovci, Osnovna šola Gornja Radgona in Srednja kmetijska šola Rakičan.
Miha Šoštarič
Foto: Miha Soštarič
V imenu Term Radenci je priznanje iz rok predsednika Turistične zveze Slovenije Marjana Rožiča prejel direktor radenskega zdravilišča Milan Hojnik (levo). Podelitev spremlja predsednik Pomurske turistične zveze Štefan Dravec (skrajno desno).
Lep j[>(yZ(lm/
Duhy
179.900
Bavarski gradovi
18.3./2D/bus
29.900
Woridof "V TUl
Rodos	Opatija
Hotel Africa 2* Vila Dubrava 3*
maj77D/NZ	do 5.3./2D/POL
84.900	14.980
Hurgada	Tunizija
Club Jasmin 3*	Sol Selima 3*
23.2./7D/AI	maj/7D/AI
141.360	89.900
SONČEK
08019 69
www.sonchek.com
SONČEK
Slomškova 5 02 749 3282
PTUJ
TUl potovalni center
Ljutomer •
Skupščina ljutomerskih starodobnikov
Na letnem občnem zboru Društva za ohranjanje tehnične in kulturne dediščine Johann Janez Puch Ljutomer so predstavili dosežke lanskega leta.
Uspešni so bili predvsem na tekmovalnem področju, saj so v ekipni razvrstitvi društev prvenstva Zveze starodobnih vozil Slovenije (SVS) osvojili odlično tretje mesto, med prikoličarji pa so se na prva tri mesta uvrstili Janez Kaučič, Milan Belec in Janko Potočnik, vsi trije člani ljutomerskega društva. Janez Kaučič je osvojil prvo mesto tudi v kategoriji motornih koles.
V minulem letu so veliko denar-
ja in prostovoljnih ur namenili razširitvi društvenih prostorov v Ljutomeru, kjer bo v prihodnje Puchov muzej, na tokratnem občnem zboru pa so si zadali tudi številne aktivnosti, kijih nameravajo izvesti. Skupaj s sorodnimi društvi želijo dokončno uresničiti projekt Puhova pot, otvoritev motoristične sezone z blagoslovom vozil bo 27. aprila na Jeruzalemu, 1. maja bo vseslovensko srečanje, 14. maja bodo pripravili peto prvenstvo Zveze SVS, 9. Pu-hovo srečanje bo 8. julija, teden dni pozneje se bo Ljutomerčanom predstavilo okrog 40 oldtimerjev iz Madžarske, 5. avgusta pa bodo v okviru občinskega praznika v Ljutomeru organizatorji že 14. pr-leškega srečanja - Prlekija 2006.
MŠ
Kuharski nasveti
Krofi
Pustni krofi so velik izziv za vsako gospodinjo in tudi kuharja. Nekateri jih pripravijo mimogrede, spet drugi potrebujejo za pripravo krofov veliko volje, spodbude in še takrat neradi uspejo, oziroma nimajo lepih ven-čkov. Najbrž jih tisti, ki jim neradi uspejo, pripravljajo premalokrat, zato tehnike priprave testa za pustne krofe nikoli popolnoma ne osvojijo.
Pustne krofe pripravljamo iz težkega ali bogatega kvašenega testa. Testo je težko predvsem zaradi količine jajčnih rumenjakov in maščobe, ki ju testu dodajamo. Testo pripravimo iz moke, ki je lahko gladka ali mešanica gladke in ostre v razmerju 1 : 1, sladkorja, uporabimo lahko kristalni sladkor in sladkor v prahu, ki testu daje sladek okus, maščobe, uporabimo lahko maslo, margarino ali olje, maščoba daje testu krhkost, okus in med cvrenjem testo v manjši meri tudi rahlja. Rumenjaki, so v testu za vezivno sredstvo in dajejo testu lepo rumeno barvo in tudi barvo pri cvrenju. Od rahljalnih sredstev za pripravo testa pri krofih uporabimo kvas, ki ga posebej pristavimo, v testu, ki pa vsebuje veliko rumenjakov, pa lahko dodamo tudi pecilni prašek. Testo odi-šavimo z rumom, ki pomaga tudi, da se krofi med cvrenjem ne napijejo prevelike maščobe in testo tudi rahlja pri cvrenju. Za boljši okus testa dodamo še vaniljev sladkor, limonino lupi-nico in pomarančno lupinico. Za pripravo testa potrebujemo še mlačno mleko. V mleko ne topimo maščobe in je v mleku
Mokri smrček
Odgovor: V naši državi je zdravljenje živali urejeno z zakonom. Veterinarji, ki živali zdravijo, morajo po končanem
tudi ne segrevamo, saj je od vlažnosti moke odvisno, koliko mleka dodamo in tako vam v mleku lahko ostanejo sestavine, ki pomembno vplivajo na uspeh krofov.
Testo za krofe pripravimo tako, da najprej pristavimo kvas v toplo mleko in mu dodamo žlico sladkorja in žlico moke, da kvas hitreje vzhaja. Med tem časom presejemo moko, tako vanjo dobimo nekaj zraka, ki testo prav tako rahlja. Posebej segrejemo mleko, jajčne rumenjake pravočasno vzamemo iz hladilnika, da se segrejejo na sobno temperaturo, dodamo jih k moki, dodamo še sladkor, vaniljev sladkor, limonino in pomarančno lupino. Prilijemo vzhajan kvasec in zagnetemo grobo testo, nato prilijemo še maščobo in testo stepamo vsaj 10 do 15 minut, da postane gladko in elastično. Posodo temeljito pomokamo, testo pokrijemo s kuhinjskim prtičem in damo vzhajat. Testo naj vzhaja tako dolgo, da ga je enkrat in pol več, kot ga je prvotno bilo. Nato testo razščipamo na enako velike koščke, surovo testo lahko dajete tudi na tehtnico, tako so koščki zagotove enako težki in bodo krofi kasneje enako veliki, nato jih oblikujemo v kroglice in ponovno vzhajamo. Vzhajano testo ocvremo.
Cvrenje kvašenega testa je
Alternativne metode zdravljenja
Vprašanje bralke Angelce iz okolice Ptuja: Zanima me, ali obstajajo v veterini tudi alternativne metode zdravljenja živali in kdo jih izvaja? Hvala za odgovor.
študiju veterinarstva in opravljenem pripravništvu opraviti strokovni izpit na veterinarski upravi RS ter pridobiti ustrez-
razmeroma preprosto, če upoštevamo da morata imeti testo in maščoba, v kateri cvremo, primerno temperaturo. Maščoba mora biti segreta na 170 °C; če je prevroča, se testo preveč temno rjavo zapeče, če pa ni dovolj vroča, testo popije preveč maščobe. Idealna temperatura testa pred cvrenjem pa je 24 °C. Maščobe v posodi mora biti toliko, da krofi v njen plavajo, oziroma za 3 prste visoko. Krove cvremo tako, da če jih med vzhajanjem nismo obračali jih damo v vročo maščobo navzdol s tisto stranjo, na kateri so stali pri vzhajanju. Prva polovica cvrenja poteka v pokriti posodi. Če oblikovane krofe med vzhajanjem obračate, je vseeno, s katero stranjo jih položite v vročo maščobo. Preden krofe poberemo iz vroče maščobe, se lahko s pomočjo lesenega nabodala prepričamo, ali so tudi ocvrti, tako da v testo na venčku zataknemo leseno nabodalo; če se na nabodalo prime testo, cvremo še kakšno minuto.
Bogato ali težko testo za krofe pripravimo iz 1 kilograma moke, pol gladke, pol ostre, 20 dag masla, 15 dekagramov kristalnega sladkorja, 10 dag kvasa, 15 g soli, 8 rumenjakov, ^ litra mleka, 2 jedilnih žlic ruma, vaniljevega sladkorja in limonine lupine. Za lažje testo za pustne krofe pa potrebuje-
no licenco veterinarske zbornice Slovenije. Pri svojem delu lahko uporabljajo le zdravila in učinkovine, ki so registrirani in imajo dovoljenje za promet. Prav tako za svoje delo odgovarjajo stroki in strankam. Vsi ostali načini zdravljenja, ki niso v skladu z veljavno veterinarsko medicinsko stroko, se ocenjujejo za mazaštvo. Res je, da se tudi pri nas pojavljajo različne oblike alternativnega zdravljenja živali, zlasti homeopatija, akupunktura ipd., vendar te metode zaenkrat še niso uradne in s strani države priznane. Ne-
mo 1 kilogram moke, prav tako vzamemo pol ostre, pol gladke moke, 5 dekagramov kvasa, 3-4 rumenjake, 5 dekagramov masla ali margarine, 2 žlici ruma, 1 vaniljev sladkor, malo žličko soli, 5 dekagramov sladkorja in maščobo za cvrenje. Vse krofe po cvrenju polnimo z marelič-no marmelado in jih potrese-mo s sladkorjem v prahu.
Ocvrto pecivo je priljubljeno tudi drugod po svetu. V Veliki Britaniji pripravljajo priljubljene ocvrte obročke, ki imajo v sredini luknjo in jih jedo tople ali hladne, potresene s sladkorjem, ali glazirane s čokoladnim ali sladkornim prelivom in povaljane v kokosovih kosmičih. Nekateri pripravljajo ocvrto sladko pecivo tako, da ga odiša-vijo s celim ali mletim janežem, cimetom ter zraven limone še nastrgano jabolko in korinte. Tako pripravljene zasledimo na Nizozemskem. V Grčiji so znani medeni krofi, v Franciji pripravljajo ocvrte koščke testa iz krokantove zmesi in s pecilnim praškom, Danska pozna rahle krofe s kardamomom, v Avstriji pa pustnim krofom pravijo dunajski krofi in so takšni kot naši.
Vse pustne krofe bi lahko pred serviranjem prelili tudi z medom in stopljeno marmelado.
Nada Pignar,
profesorica kuharstva
Vam vaš mucek, psiček, hrček, ribice ... bolehajo, nagajajo? Rubrika MOKRI SMRČEK vam bo z veterinarjem Vojkom Milenkovičem, dr. vet. med., pomagala odgnati skrbi. Vprašanja nam pošljite na naslov: RADIO-TED-NIK Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj ali po elektronski pošti: nabiralnik@radio-tednik.si.
katere evropske države imajo priznano homeopatijo in tudi veterinarji lahko živali zdravijo s homeopatskimi zdravili. O rezultatih uspehov alternativnih metod zdravljenja je težko govoriti, saj ni ustreznih statističnih in drugih podatkov. Prav tako je zelo težko primerjati alternativno humano in alternativno veterinarsko medicino, saj je človek duhovno in razumsko bitje, ki lahko s svojimi miselnimi procesi in dejanji bistveno pripomore k izboljšanju svojega zdravja, o čemer pri živalih ne moremo govoriti.
Vojko Milenkovič,
dr. vet. med
w
ZASEBNA AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI
V.M.V
8 02/ 771 00 82
V vrtu
Zima pred umikom
čeprav smo se te dolge in hladne zime že nekoliko naveličali, pa je za počitek narave in njeno počutje bila doslej ugodna. Vrtno rastje že sedem tednov mirno prezimuje pod snežno odejo, če pa še bo kurentom uspelo neprevihravo pregnati zimo in Valentinu mirno odkleniti h koreninam, se bo dobro spočito in umirjeno prebujalo iz zimskega sna. Preden se bo zima umaknila, se pričnemo pripravljati na vrtna opravila.
V SADNEM VRTU v hladnem zimskem vremenu, dokler so temperature še pod lediščem, v tleh pa še ni odjuge, neposredno z drevesi še ničesar ne počnemo. Ko okrog Valentinovega že posijejo toplejši sončni žarki in nas privabi v sadovnjak, je v tem času koristno potrositi lesni pepel. Raztresemo ga po snežni odeji v širši kolobar pod drevesno krošnjo, da bi se spiral skupaj s kopnečo snežnico v zemljo in h koreninam. Lesni pepel je izredno bogato rudninsko gnojilo, s katerim vračamo v tla hranilne snovi, ki so jih drevnine že nekoč odvzele in porabile za svojo rast. V pepelu, ki smo ga namenili za gnojilo sadnemu drevju, ne sme biti razen lesnih nobenih drugih ugaskov plastike, umetnih snovi, gume ali premoga, ker bi vsled prisotnosti žvepla in drugih neizgoretih snovi škodljivo vplivali na rastline in zastrupljali vrtna tla. Lesni pepel je bogat z mnogimi za življenje rastlin pomembnimi rudninskimi snovmi, še posebej pa s fosforjem in kalijem, ki sta tvorna elementa za razvoj cvetnih organov in kakovosti sadja.
Gnojenje sadnemu drevju z mešanimi rudninskimi gnojili, kot je sadjarski nitrofoskal, ki vsebuje še druge hranilne snovi, potrebne za rast in razvoj sadnega drevja, kot so dušik, bor in magnezij, pa opravimo dva tedna kasneje, ko se je pepel izpral v tla, vendar še v času pred vegetacijo.
V	OKRASNEM VRTU vzcvetita kot prvi znanilki pomladi cvetoča grmovnica volčin in okrasno drevo dren, v kakšni zavetni leti ali sončni strani vrta pa so že januarja vzcveteli dehteča brogovita, jasmin ali še bolj odporen na zimski mraz, nepozebnik. Oblika in gostota teh pozimi cvetočih okrasnih drevnin je odvisna od lanskoletne nege, prehranjenosti in vzgojne rezi. Pri teh rastlinah pred cvetenjem in med njim ne vršimo nobene zimske rezi. V tem času jim izrežemo le suhe in poškodovane veje in poganjke, vzgojno rez in pomlajevanje pa opravimo šele po cvetenju.
Brstečih ali cvetočih vejic, ki jih rabimo kot rezano cvetje, z grmov oziroma drevesne krošnje ne lomimo, ker s tem povzročimo na odlomljenem mestu razcefrane rane, ki se v nobenem primeru ne zarastejo, rastlini pa izmaličijo njen izgled. Za potrebe rezanega cvetja izrezujemo le tiste vejice in mladike, ki so za nadaljnjo vzgojo in obliko okrasnega grma ali krošnje odvečne, opravimo pa jo z ostrimi drevesnimi škarjami.
V	ZELENJAVNEM VRTU je februarja še čas za popravilo ali obnovo pokritih zaprtih gred. Zaprta greda, ki je lahko prenosna ali stalna, je najpreprostejša oblika vrtne opreme za vzgojo in varstvo zelenjadnic pred pozebo. Za obod lahko služijo lesene obloge ali obloge iz drugih materialov, pokrivamo pa jih s steklenimi okni ali folijo. Zaprte grede so lahko ogrevane z vanje vloženim svežim hlevskim gnojem ali drugimi ogrevalnimi vložki, s čimer postanejo tople grede, sicer pa že samo njihov obod in prosojno okno, varovalo rastline pred mrazom. Zaprte grede so uporabne skozi vse leto, sedaj v pozni zimi vanje sejemo zelenjavna semena za pridelovanje sadik ali za zgodnejšo pridelavo vrtnin. Poleti je zaprta greda uporabna za dopolnilno pridelavo kumar, melon, glavnate solate in drugih, ker v njej tudi v poletni vročini lahko uravnavamo svetlobo, vlago in toploto, često pa je v njej najboljša zaščita pred boleznimi in škodljivci. V jeseni zaprta greda dobro služi za dolgo hrambo sveže zelenjave.
Miran Glušič, ing. agr.
i la - M 2
10-Petek	11-Sobota	12-Nedelja	13-Ponedeljek è
14-Torek	15-Sreda	16-Četrtek	
Ali sta finančna pismenost in finančna svoboda povezani? (3)
Naštejmo še nekaj primerov finančne pismenosti:
- Imate denar za avto, vendar ga vzamete na kredit. Denar pametno investirajte. Na koncu vam ostane avto, celoten znesek denarja, obroke za avto pa ste plačali iz donosnosti.
-	Sposodite si denar in ga s svojim znanjem oplemenitite tako, da vam na koncu ostane celotna vrednost sposojenega denarja, ki dela za vas. Človeku, ki vam je posodil, ste seveda vrnili glavnico plus obresti.
-	Vlagajte v svoje znanje. Nenehno se izobražujte.
-	Zavedajte se dejstva, da čas ustvarja denar.
-	Učite se od finančno svobodnih in ne od prijateljev, znancev ter sorodnikov.
-	Zavedajte se dejstva, da ljudje vedno delajo za vas. In to ni nič slabega.
-	Ne delajte tako, kot delajo vsi.
-	Ne investirajte tja, kamor vlagajo vsi.
-	Počakajte na pravi trenutek.
-	Omejite trajanje klicev z mobitelom.
-	Uporabljajte sodobne pripomočke, kot so e-bančništvo, e-trgo-vina ^ S tem prihranite ogromno denarja in časa, oba pa namenite čemu drugemu, recimo izobraževanju ali pridobivanju novega denarja.
Med finančno pismenostjo in nepismenostjo je zelo majhna razlika. Razlika je v tem, kako razmišljamo. Vedno moramo razmišljati nekoliko sebično. Postavimo si vprašanje: »Kaj pa imam jaz od tega?« To vprašanje nam bo dalo tehten odgovor, ali je naša odločitev pravilna ali napačna.
Si želite finančne svobode? Samo vaše prepričanje vas lahko pripelje k njej. Govorimo o sistemu, govorimo o dobrih svetovalcih in o finančni pismenosti. Ampak na cilj lahko pridete le, če vam vaš um da zeleno luč. Vaš um vam lahko da, lahko pa vam tudi vzame. Če je želja v vas velika, bo premagala vsako oviro. Vaš um podžigajo vaše sanje, želje in cilji. Vaš um mora videti ogromno materialnih stvari, kot so bazeni, avtomobili, jahte, hiše ^ Videti pa mora tudi zalogo čustvenih želja, kot so življenjski partner, ugajanje okolici ^ Vse to je hrana umu. Poskušajte imeti čim manj izgovorov - nimam časa, finančno ne bom zmogel, v pogodbi so določene stvari, ki mi niso všeč ^ Ne dovolite si zamuditi enkratnih priložnosti, ki vas srečujejo na poti in oditi zopet v zavetje »varne« službe!!! Moje priporočilo je, da čim bolj hranite svoj um. Tako boste obvladali negativni del in zmagali.
Mitja Petrič,
neodvisni finančni svetovalec z evropsko svetovalno licenco Tel.: 041 753 321
E-mail: mitjapetric@yahoo.com
POSLUŠAJTE MS MmiEMETIJ!
RADIOPTUJ
(MrU«tC
32k îhTunelnl www.radio-ptuj .si
Astrolog svetuje
Darila za valentinovo
Včasih šteje več prijazna beseda, topel objem, nasmešek in navzočnost. Spodnji horoskop pa je le iztočnica za to, kako rojene v posameznem nebesnem znamenju razveseliti.
Moški: Papir naj bo pisan in dekorativna embalaža nekoliko večja, lahko je to blok, pisalo, nalivno pero ali pa kaj za v avto. Rak
Ženska: Nežno bitje, šopek rož nežnih barv, primerne so vrtnice, lilije ali rože v obliki zvončkov. Primerno tudi kaj za dom in družino.
Moški: Slovijo kot dobri kuharji, torej mu nabavite nekaj za kuhanje in naj se loti dela. Lahko pa tudi spodnje perilo, ki naj bo klasično.
Lev
Ženska: Pred vami ni lahko naloga, cenena darila ne pridejo v poštev. Če boste zbirali med oblekami, naj bo nekaj v zlati barvi, priporočam bogat šopek.
Moški: Nekaj, kar ga bo razveselilo in se bo videlo, lahko je to okvir za sliko, karta za gledališče ali pa spodnjice s posebnim vzorcem.
Devica
Ženska: Ne pretiravajte, male pozornosti, bonboniera, lično zavito suho sadje, lahko pa tudi kakšno knjigo iz zbirke za dom.
Moški: Če boste pretiravali, bo dobil rdečico na obraz. Bodite klasični, lahko mu kupite zgoščenko z umir|'eno glasbo, kaj za dom ali pa kravato. Tehtnica
Ženska: Oseba z estetskim čutom, torej nekaj, kar je vezano na dodatek, lahko je to ruta, broška, uhančki. Če kupujete spodnje perilo - naj bo svetlo
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti
Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
Oven
Ženska: Prevladuje naj nekaj v rdeči barvi, ker je strastne narave; trenirka, pustolovski roman, mogoče štoparica, močan parfum in ne pozabite na poljub.
Moški: Zdrav duh v zdravem telesu, rdeči športni copati, oprijete spodnjice, kričeča kravata ali šal. Bodite zelo praktični in ne kupujte cenenih reči.
Bik
Ženska: Romantika mora biti, obvezen je šopek rdečih vrtnic, nekaj naj bo iz svile, šal, ruta, denarnica, dekorativna torbica. Sledi naj elegantna embalaža.
Moški: Vsekakor nekaj uporabnega in otipljivega, udoben pulover, udobne spodnjice, lahko pa mu le skuhate dobro kosilo. Romantika bo na višku. Dvojčka
Ženska: Ker je zgovorno bitje, je primerna kartica za telefonske pogovore, lahko dobra knjiga, šopek pisanih rož. Darilna embalaža naj bo živa.
modre barve.
Moški: Hvaležen vam bo, ker se ga boste spomnili, primerne so pisane spodnjice, prav tako žive nogavice, kravata ali pa glasbena zgoščenka. Škorpijon
Ženska: Slovi po svoji strast-nosti, zato ji kupite nekaj v črni ali rdeči barvi, material pa naj bo saten. Priporočam dišeče palčke ali knjigo iz sveta mistike.
Moški: Strasten ljubimec, zato je primerno kakšne atraktivno spodnje perilo, detektivski roman, kakšna skrivnostna čajna mešanica ali preroške karte. Strelec
Ženska: V njej je pustolovski duh, povabite jo na izlet v neznano, ji podarite eksotičen šopek rož, primerno pa je tudi moderno spodnje perilo.
Moški: Darilo mora biti vezano na izobraževanje, lahko je zemljevid tuje države ali mesta, pohodni čevlji ali spodnjice kričečih barv.
Kozorog
Ženska: To je oseba, ki prisega na pozornost, objem, toplo besedo. Najbolje je, da greste v cvetličarno, nabavite šopek vrtnic in se predate intimnim užitkom.
Moški: Saj poznate svojega dragega, navezan je na tradicijo. Lahko mu kupite nekaj za dom,
Duševno zdravje
Še o vandalizmu
Čeprav smo o vandalizmu v tej rubriki že govorili, ne bi bilo odveč, če bi morda načeli vprašanje o tem, zakaj je med mladimi toliko nasilja. Ptuj v zadnjem času močno izstopa, v kratkem času je bilo brez vzroka pretepenih nekaj mladih ljudi. Vse večje tistih, ki si za konec tedna ne upajo sami na ulice.
Težko bi rekel, zakaj ravno Ptuj zadnje čase izstopa po nasilju med mladimi. Morda je v ozadju sociološki dejavnik prehoda iz ruralnejšega v bolj urbano središče z drugačnimi vrednotami, kot jih imajo tisti iz krajev iz okolice?Ne vem.
Lahko poskušam analizirati zgolj vzroke takšnega nasilnega vedenja med mladimi, ki presega običajne okvire, saj so ogrožena tudi življenja.
Eden izmed razlogov za gratifikacijo nasilnosti inpoudar-jene moči in oblasti nad drugimi, vsekakor izhaja iz neob-stoja vrednot, ki bi poudarjale neagresivnost, strpnost in solidarnost z nemočnimi. Teh vrednot ni ne v družinah in ne v družbi, ki je zelo liberalno usmerjena in ničesar ne zahteva, razen uspešnosti in zmagovalnosti, ne glede na žrtve. To je vsekakor cena, ki jo moramo plačati, če hočemo postati enakovredni tistim, ki so te stopnje razvoja družbe že prešli.
Zdi se pa, da enostavno mladim ne ponujamo več ničesar drugega kot zabavo v poznih nočnih urah, in to na takšnih krajih, kjer je dostopnost legalnih drog, ki so najbolj ogrožajoče za spodbujanje nasilnega vedenja, zelo enostavna.
To pa je vsekakor v rokah tistih, ki imajo v rokah moč in denar in ki lahko sprejemajo odločitve, ki usmerjajo življenje na vseh področjih tako mladih kot nas vseh.
mag. Bojan Šinko, spec. klin. psih.
elegantno kravato ali spodnjice - vendarle take, ki jih nosi. Vodnar
Ženska: Sama je nekaj posebnega in prav tako naj bo tudi darilo. Izberite nekaj nenavadnega in tisto, kar stopi v oči, lahko je tudi knjiga. Obožuje eksotično cvetje.
Moški: Svoboden duh je v njem. Darilo je lahko vezano na zadeve, ki odstopajo, eterično olje močnega vonja, roman iz znanstvene fantastike ali kričeče nogavice.
Ribi
Ženska: Pomembno vlogo igra romantika. Lahko ji kupite
nekaj, kar je vezano na svilo, sproščujočo glasbo, umetnost ali duhovnost. Prevladuje naj svetlo modra.
Moški: Potrebuje veliko sprostitve in zaradi tega lahko zbirate med glasbeno zgoščenko, plišasto igračko, barvicami za risanje ali pa spodnjicami, kjer so naslikani srčki.
Želim Vam veliko ljubezni, sreče in radosti. Naj Kupido pride in vas obda s tisoči poljubčkov.
Tadej Šink,
horarni astrolog
Računalniški kotiček
Delo z datumi v Excelu navdušuje
Za lažje delo z datumi in časi si oglejmo nekatere zakonitosti, ki jih je potrebno upoštevati za delo s temi podatki.
•	Microsoft Excel obravnava datum in čas kot števila. Način, na katerega sta datum in čas prikazana na delovnem listu, je odvisen od številske oblike, uporabljene v celici. Ko vnesete datum in čas, ki ju Microsoft Excel prepozna, se oblika celice spremeni iz splošne v vgrajeno datumsko ali časovno obliko. Po privzetem sta datum in čas desno poravnana v celici. Če Microsoft Excel ne more prepoznati oblike datuma ali časa, sta vnesena kot besedilo, ki je v celici levo poravnano.
•	Možnosti, ki jih izberete v Področnih nastavitvah na Nadzorni plošči, določajo privzeto obliko za trenutni datum in čas in znake, ki so prepoznani kot ločilci datuma in časa - npr. dvopičje (:) in pika (.)
na slovenskih sistemih.
•	Če želite vnesti datum in čas v isto celico, ločite datum in čas z razmikom.
•	Če naj datum temelji na uri z dvanajstimi številkami, vnesite razmik, ki mu sledita AM ali PM (ali A ali P) za časom. Drugače Microsoft Excel upošteva uro s 24 številkami. Če želite npr. vnesti 3:00 namesto 3:00 PM, je čas shranjen kot 3:00 AM.
•	Ne glede na obliko, uporabljeno za prikaz datuma in časa, Microsoft Excel shrani vse datume kot serijske številke in vse čase kot decimalne ulomke. Če želite prikazati datum kot serijsko številko ali čas kot ulomek, izberite celice, ki vsebujejo datum ali čas. V meniju Oblika kliknite Celice, nato jeziček Številke in nato Splošno v polju Zvrst.
•	Časi in datumi so lahko dodani, odšteti in vključeni v
druga preračunavanja. Če želite uporabiti datum ali čas v formuli, ju vnesite kot besedilo v narekovajih. Tale formula npr. prikazuje razliko 68: = »5.12.94«-»3.5.94«
• V Excelu za Windowse so dnevi oštevilčeni od začetka stoletja; serijska številka datuma 1 odgovarja 1. januarju 1900. Microsoft Excel za Macintosh uporablja datumski sistem »1904«; serijska številka datuma odgovarja 2. januarju 1904. Če želite spremeniti datumski sistem za uporabo v preračunavanjih, kliknite Možnosti v meniju Orodja in nato jeziček Računanje. V okvirčku Možnosti delovnega zvezka potrdite polje Sistem datumov 1904. Ta sistem uporabite za
delovni zvezek, če uporabljate ta delovni zvezek z drugimi delovnimi zvezki, ki uporabljajo sistem 1904.
Za sladokusce pa še ena funkcija
Vrne število vseh delovnih dni med začetnim in končnim datumom. Delovni dnevi izključujejo vikende in vse dneve, označene kot prazniki.
NETWORKDAYS uporabite za izračun delovne koristnosti, ki je odvisna od števila delovnih dni med navedenima datumoma.
Če funkcija ni na voljo in vrne napako #1ME?, namestite in naložite dodatek Analysis ToolPak.
1. V meniju Orodja kliknite
Dodatki.
2.	Na seznamu Dodatki, ki so na voljo potrdite polje Orodja za analizo in kliknite V redu.
3.	Če je potrebno, sledite navodilom v namestitvenem programu.
Pripombe
Microsoft Excel shranjuje datume kot sekvenčni niz števil, tako da lahko z njimi izvaja izračune. Privzeta zaporedna številka 1. januarja 1900 je 1, zaporedna številka 1. januarja 2008 pa je 39448, ker je 39448 dni po 1. januarju 1900. Microsoft Excel za Macintosh privzeto uporablja drugačen datumski sistem.
Če kateri koli argument ni v veljavni datumski obliki, NET-WORKDAYS vrne napako z vrednostjo #VREDN!.
Piše: Aljoša Prelog
»Dve besedi, ki spremenita vse. Začnimo takoj«
Brezplačni nasveti 2 x na teden za naročnike Štajerskega tednika Torek: 10.00 in 11.00 Petek: 8.00 in 9.00 GSM: 041 415 491
Učilnica in novičke podprte s strani: Powered by:
•Podjetniško svetovanje • Računovodski servis • Izdelava spletnih strani • Računalniška učilnica Potrčeva c. 15 (Platana center), Osojnikova c. 3 (Omega center) www.intellect.si 051425 796
Tečaj	Termin	Ure	Cena
Otroci - 4, 5 let	vsak torek 16.00	1 x tedensko	5.900 SIT/mes
Otroci -6, 7 let	vsak torek 18.00	1 x tedensko	5.900 SIT/mes
Otroci 8, 9, 10 let	vsak ponedeljek	1 x tedensko	5.900 SIT/mes
Direktorji		16	35.000 SIT
Mala šola rač. za velike	2006	60	75.000 SIT
Individualne inštrukcije	vi izberete termin		5.000 SIT / ura
Razpisna tabela - januar/marec 2006; vsi tečaji se odvijajo v Ptuju v naši učilnici na Osojnikovi 3. Prijave za tečaj zbiramo na tel: 051 425 796. Pri direktorskem tečaju so lahko samo štirje udeleženci.
Info Glasbene novice
Pustno rajanje je pred vrati in to je čas, ko je glasba pomemben faktor pri vsaki zabavi. Zato izberite pravo glasbo oziroma pravo zabavo.
Ameriška izvajalka PINK zmeraj znova dvigne prah, ko se vrne na sceno in njena energija je bila nemudoma opažena, ko je uspela s skladbo There You Go. 20. marec je datiran izid njene nove plošče z dvoumnim naslovom I'm Not Dead. Stilsko se pevka vrača z nalezljivo popevko STUPID GIRLS (****) z izjemno pozitivno plesno energijo in dvopomenskim bizarnim besedilom.
Ladies Lover Cool James je slikovito ime rap izvajalca LL COOL J-ja. Spisek njegovih hitov se začne z I Need Love, medtem ko so njegovi sila prepoznavni komadi še Mama Said Knock You Out, Hey Lover, Ain't Nobody, Doing It, Father in Phenomenom. Uslugo je MC-ju vrnila prelestna JENNIFER LOPEZ (LL je z njo sodeloval v hitu All I Have) v sočnih r&b in rap vibracijah komada CONTROL MYSELF (***), ki jih je sestavil producent Jermaine Dupri.
Karibska lepotica RIHANNA je malo zmigala s svojimi boki in v trenutku omeščala Jay-Z-ja in šefe velike založbe Def Jam. Ti so ji takoj ustregli s pogodbo, snemalnim studiem in mega reklama, katere rezultira velik hit Pon De Replay. Valovanje oziroma nihanje se nadaljuje v vročem r&b komadu SOS (***) s pestrimi latino in soca dodatki.
High School High je trenutno najbolj "in" najstniški film v ZDA, ki so ga naredili v dveh verzijah. V kinih se film ni najbolje odrezal, zato pa se je toliko bolje odrezal na televizijskih ekranih. Glavna igralca ZACEFRON & VANESSA ANNE HUDGENS sta posnela tudi nekaj pesmi za film, izmed katerih je medijsko najbolj podprta zastarela soul balada BREAKING FREE (***).
Neuradno je lansko leto razpadla skupina Blue. Njuna člana Simon Webbe in Lee Ryan sta že posnela celotna solistična projekta. Slednji je uspel s čudovito popevko Army Of Lovers in sedaj nadaljuje v pravi smeri s prijetno pop/ rockpesmijo WHENI THINK OF YOU(***), kijo bomo lahko slišali tudi v nadaljevanju filma Ice Age 2. Tretji član skupine Blue, ki se je pojavil s solo pesmijo, je ANTHONY COSTA, ki je ponudil zahtevnejšo pop melodijo DO YOU EVER THINK OF ME (****) z genialnim ljubezenskim besedilom.
Podobno zgodbo kot Blue so lansko leto doživele članice skupine Atomic Kitten. Njihova članica LIZ McCLARNON je zgleda velika oboževalka Barabre Straisand, saj sije od nje sposodila klasiko WOMAN IN LOVE (****). Le-ta pa v novi verziji zveni še bolj mehko oziroma čisto popovsko!
Prvo ime country glasbe zadnjega desetletja je GARTH BROOKS. Na desetine milijonov prodanih albumov in napolnjeni vsi največji stadioni v ZDA ga že sedaj postavljajo na mesto country legende. Nič manj popularna ni njegova aktualna življenjska sopotnica, sicer pa country diva TRISHA YEARWOOD, ki pravkar snema novi studijski projekt Jasper Country. Iskrena in otožna balada LOVE WILL ALWAYS WIN (*****) v izvedbi dveh country ^ legend zveni popolno in duet daje magični pečat umirjeni country glasbi.
V rock glasbi so kot bomba pred leti eksplodirali THE DARKNESS z izjemnim komadom I Believe In A thing Called Love. Mnogi so jim takrat dodelili nalepko novih Que-enov, vendar njihova aktualna tema IS iTJUST ME (***) ni tako atraktivna, saj je narejena preveč na silo in s tem izgublja pravo rockersko moč ali energijo!
David Breznik
^ ^ //-f^UéLi - Sugababes


LQVyG&NERATION -Bo
Z^Z^^-JHUNGUR - MadOn
4./ADVERTA-SlNG SRACE - Rob 5. jBiG CITi LIFE - Mattafix
b S^cjiar \ X ^
b. SIICKWITU - Pussycat DOlIS 7. RUN IT - Chris
Mi HUMRS -BE WITHOUT iQ
10. jSaY SAi SAi - Hi Vack \
Vsab srfidi? in nedfiL^ mfid \9.\0 in 20. uw
Kdo je režiser filma Gora Brokeback?
Odgovor;_
NAGRADNO
K Î M VPRAŠANJE
in
o
Ime reševalca:. Naslov:_
Davčna številka:________
Nagrajenka prejšnjega tedna je Valentina Popošek, Podvinci 97a, 2250 Ptuj. Nagrajenka lahko nagrado (dve prosti vstopnici) izkoristi za katerokoli predstavo v ptujskem mestnem kinu v petek, soboto ali nedeljo!
Odgovore poiljite do torka, 14. Februarja, m naslov: Radio-Tednik Ptuj, Raičeva 6,22S0 (za Info).
Glasbeni kotiček
Grammy
And the winner is ...
Nedvomno so veliki zmagovalci 48. podelitve glasbenih nagrad grammy člani skupine U2, saj so osvojili kar pet zlatih gramofončkov. Na takšnih prireditvah zmeraj znova iščemo zmagovalce in poražence, vendar je že vsaka nominacija uspeh in garancija za povečanje popularnosti določenega izvajalca. Širok razpon zajema glasbena akademija, in sicer so letos podelili nagrade v kar 108 kategorijah. Najboljša stran podelitve pa so bili vsekakor nastopi v živo izvajalcev Madon-ne in Gorillaz (Mash up med Hung Up in Feel Good Inc), Kelly Clarkson (v najlepši obleki večera), Mariah Carey, Bruca Springsteena, Faith Hill in Tobyja Keitha, Coldplay, U2 in Mary J Blige (skupaj so izvedli klasiko One v soul in r&b verziji), John Legend, Linkin Park & Jay-Z, Kanye West & Jamie Foxx, Paul McCartney ...
Glavne tri nagrade so album leta, pesem leta in mala plošča leta. Strokovnjaki so lahko izbirali med ploščami The Emancipation Of Mimi Mariah Carey, Late Registration Kanyeja We-sta, How To Dismantle An Atomic Bomb skupine U2, Love Angel Music Baby pevke Gwen Stefani in Chaos And Creation
In The Backyard pevca Paula McCartneya. Irski kvartet je pobral smetano s ploščo How To Dismantle An Atomic Bomb, pri nastajanju katere so imeli glavno vlogo Brian Eno, Flood, Greg Collins in Daniel Lano-is. Zaslužen gramofonček za U2, ki so dobili grammyje še za najboljši rock album leta, za najboljšo rock skupino, za najboljšo rock pesem City Of Blinding Lights in za pesem leta Sometime You Can Make It On Your Own. Ob prejemu slednje nagrade je imel pevec skupine Bono Vox čustven govor, povezan z njegovim življenjem po smrti njegovega očeta. Sicer pa so se v tej kategoriji za zmago merile še prijetna country skladba Bless The Broken Road skupine Rascal Flatts, čutna rock balada Devils & Dust glasbenega šefa Brucea Springsteena, genialna soul ter gospel pesem Ordinary People v izvedbi Johna Legenda (ta je dobil grammyja za najboljšega novica) in super hit lanskega leta We Belong Together pevke Mariah Carey. Slednja je bila nominirana kar osemkrat, vendar je odšla domov vidno razočarana, saj je pobrala tri kipce, povezane z r&b kategorijami. Sicer pa je sila popularna pev-
Filmski kotiček
Gora Brokeback
Če prisegate na klišejske hollywoodske zgodbe z dobršno dozo akcije in adrenalina, potem Gora Brokeback ne bo upravičila vaših pričakovanj. Če pa ste odprti za nova filmska doživetja (tako po estetski kot vsebinski plati), potem je najnovejši izdelek priznanega tajvanskega režiserja Anga Lee-ja pravšnja izbira. Pa čeprav bi ga lahko na kratko opisali kot ljubezensko zgodbo dveh kavbojev, ki morda komu vzbudi nepotrebno nelagodje ali celo odpor.
Ang Lee se ne zateka k besedam. Prvo srečanje Jacka in Enisa je več ali manj molčeče spogledovanje, ki se razvije v sprva zadržano, kasneje pa igrivo razposajeno spoznavanje sredi prostranih planjav gore Brokeback. Sredi usodnega brezdelja, ki ga Lee izpolnjuje s prelepo in brezčasno fotografijo (recimo nepregledna mno-
Brokeback Mountain
drama
Dolžina: 134 min Leto: 2005 Država: ZDA Režija: Ang Lee
Scenarij: Larry McMurtry & Diana Ossana po literarni predlogi Annie Proulx
Igrajo: Heath Ledger, Jake Gy-lenhaal, Michelle Williams, Randy Quaid
ka, ki je lani prodala največ plošč v ZDA, upala na zmago s skladbo We Belong Together tudi v kategoriji za najboljšo malo ploščo. Ob njej so bili ves večer sila živčni in napeti tudi Green Day, ki so imeli v ognju hit Boulevard Of Broken Dreams, Gorillaz & De La Soul s pop parodijo Feel Good Inc, Gwen Stefani z razgibano r&b in pop temo Hollaback Girl in Kanye West in Jamie Foxx z rap uspešnico Gold Digger. Zlati gramofonček bo svetlil vitrine tria Green Day, ki je bil sila uspešen tudi v letu 2005 z zgoščenko American Idiot. In če bo vse po sreči, jih lahko letos pričakujemo tudi na koncertu v Ljubljani. Med nagrajenci je izstopal tudi Kanye West, ki je
dobil tri nagrade in je dokazal, da sodi v prvo ligo rap muzike. Dve nagradi, in to zasluženo, pa je osvojila Kelly Clarkson za najboljšo pop pevko in najboljši pop album Breakaway.
Nagrade so podeljene in zmagovalci so znani. Grammy-ji so vsekakor še zmeraj odraz dogajanja v pop kulturi in hvala bogu med vsemi kategorijami najdemo prostor tudi za resne glasbene zvrsti. Črta je potegnjena za leto 2005 in boj za grammyje za prihodnje leto se je že začel. Vsekakor pa glede na predvidene izide plošč in pesmi, ki jih ponujajo ter naj-avljajo založniki in glasbeniki, lahko pričakujemo pestro glasbeno leto.
David Breznik
občasna srečanja z Jackom, ki povzročijo, da se njegove sanje o konvencionalnem življenju kruto razblinijo. Pravzaprav sta za Enisovo tragično usodo kriva nič kaj rožnato otroštvo ter zatajevana ljubezen do Jacka, ki se zdi, nasprotno, manj obremenjen s svojo drugačnostjo, a zaradi tega nič manj ranljiv. Film se v melanholičnem zaključku izteče kot družbena obsodba nesprejemanja drugačne
ljubezni in kot boleč opomin, da se določenih stvari v življenju ne da popraviti.
Gora Brokeback ima zaradi svojih umetniških atributov - čeprav bi težko trdili, da gre za najboljši Ang Leejev film - in družbeno aktualne obdelave homoerotične problematike precej možnosti, da (upravičeno!) slavi v letošnjem boju za oskarje.
Damijan Vinter
žica ovac, ki valovi kot morska gladina), njuno pastirsko odise-jo zaznamuje ljubezen. Tudi pri tem bistvenem elementu zgodbe se Lee ne zateka k romantizi-ranju ali osladnosti. Nasprotno, prizor prvega intimnega zbliža-nja Jacka in Enisa preseneča s svojo neposrednostjo in silovitostjo, saj je bliže realističnim dramam kot ideliziranim romancam. Prav to je ena glavnih odlik Gore Brokeback, saj jo od nič koliko ljubezenskih zgodb ločuje ne samo gejevska tematika, temveč pristop do tega večnega čustva, ki je tokrat zaznamovan s tipično vzhodnjaškim (za evropskega gledalca morda preveč ležernim) tempom. V nadaljevanju se zgodba osredotoči predvsem na Enisovo življenje, ki si ga kljub gorski homoerotični izkušnji skuša ustvariti z ženo in otroci, ter
CID vabi!
Petek, 10. 2.: odprtje fotografske razstave Mednarodne mladinske foto delavnice. Na ogled bodo fotografije mladih udeležencev foto delavnice, ki je bila poleti 2005 v mestecu Bala-tonalmadi na Madžarskem. Udeležili so se je tudi trije ptujski fotografi: Boris Voglar, Ozren Blanuša in Mojca Rišek. Sreda, 15. 2., ob 18. uri: potopisno predavanje Plešoča Brazilija. Razigrani Rio bosta v predpustnem času na Ptuju predstavili popotnici Petra Potočnik in Romana Lap. Petek, 17. 2., ob 21. uri: jazz koncert The Quartet PRIPRAVLJAMO: ZIMSKE POČITNICE Rekreacija za otroke in mlade v Športni dvorani Mladika v sodelovanju s Športnim zavodom Rtuj - prijavnice bodo na voljo na šolah.
Rustne ustvarjalne delavnice med zimskimi počitnicami od 10. do 12. ure v CID Rtuj.
ponedeljek, 20. 2.: vilinski in čarovniški klobuki torek, 21. 2.: metulji - krilca in obrazne poslikave sreda, 22. 2.: ptičje strašilo - pokrivalo in dodatki četrtek, 23. 2.: muce in medvedi - obrazne maske petek, 24. 2.: rajske ptice - naglavne maske Delavnice so namenjene osnovnošolcem in so brezplačne. Vodili jih bosta mladi animatorki, izdelane maske in kostumske pripomočke pa boste lahko tudi preizkusili v gibanju. Število udeležencev je zaradi zagotovitve optimalnega osebnega pristopa omejeno na 20. Rrijave zbiramo telefonsko do 17. 2. 2006. Lahko se prijavite samo za posamezen dan ali pa za ves teden! CID Rtuj, Osojnikova cesta 9, 2250 Rtuj, www.cid.si, tel 780 55 40, GSM 041 604 778, e-naslov cid@cid.si CID Rtuj je odprt vsak delovni dan od 9. do 18. ure, v soboto od 10. do 13. ure. Ob nedeljah in praznikih je CID zaprt.
SESTAVIL EDI KLASINC (SINDIKALEC)
GOBA PANTERJEVA MUŠNICA
Štajerski TEDNIK
TRDAIN KRHKA KOVINA (ZNAK BR)
NAŠ SLIKAR (BOGDAN)
MESTO V
ITALIJI (SPORAZUM)
BIVŠI PTUJSKI INSTR. TRIO
4. IN 15. ČRKA
USTANOVA Z
INVALIDI
ZAMAŠEK
ŽABJE NOGE
FRANCOSKI DEPARTMA
HRV. KIPAR
VERA PER
KOST V NOSU
ŽENSKI PEVSKI GLAS
PREPIR, PREREKANJE
KMETIJSKA ZADRUGA
REŠEVALNE SANI GRS
MESTO
(TADŽ MAHAL)
HITER TEK
SVETI OSTANKI
NEDA UKRADEN
KANTAVTOR SMOLAR
ŠPANSKI NOGOMETAŠ
STANKO LEPEJ
PARIZ
(ORIG.)
KRADLJIVEC
ZNAK ZA NEVARNOST
STUD, OGABA
TIP OPLA
IZ
BESEDE ING
PISATELJ JIRASEK
STARKA, STARUHA
TEPEC (LJUDSKO)
BOJNI KRIK
PRI ANTIČNIH GRKIH
TINA ZAJC
OBLJUBA
IVO SVETINA
JAPONSKA NABIRALKA BISEROV
TANJA CEGNAR
PREČNI TRAMIČ
LAŽJA OBLIKA KOZ
ŠEF FERRARIJA
SOVJETSKI FILMSKI REŽISER (DŽIGA)
SORA PRI VOZU, RAZBORA
GLIKO-ZIDNA GRENČINA
RAČUN. WINDOWS
MAJDA LOVŠE
PLAT
PEVKA PRODNIK
AVSTRIJSKI ŠILING
REKA NA MADŽARSKEM
ANGL. F. IGRALEC
NEMŠKI FILOZOF
IZ
BESEDE SAT
IZ
BESEDE TRASA
PREBIVALKA IRSKE
VOJVODINSKI PISATELJ (NANDOR)
NADALJEVANJE GESLA
TGOVSKO PODJETJE V BREŽICAH
V
i
SRBSKI FILMSKI SNEMALEC (DUŠAN)

OLGA MEGLIČ
SUMERSKI BOG NEBA
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: trakt, risar, toise, Rinat, decigram, Co, strelina, ooforitis, pramena, lanarstvo, antidot, argon, rog, Rikl, Zaman, osa, oje, Iča, SA, Iterol, Knin, TA, savana, asimilat, energetik, tujerodec, Viktorija, Omar, kavč.
Ugankarski slovarček: AGANZO = španski nogometaš (David, 1981-), ALALA = bojni krikpri antičnih Grkih, ESONNE = francoski departma z glavnim mestom Every, GION = vojvodinski pisatelj (Nandor, 1941-), KNICIN = glikozidna grenčina v rastlini kordabenedikti, NINKOV = srbski filmski snemalec (Dušan, 1945-, Trofeja), VERTOV = sovjetski filmsi režiser (Dziga, 1896-1954).
Zanimivosti
Prvi ponedeljek v februarju najpopularnejši dan za bolniško
London (STA/AFP) - Britanci, ki želijo na bolniško oziroma si želijo dela prost dan, si bodo za to najverjetneje izbrali prvi ponedeljek v februarju, je v raziskavi odkrila televizijska postaja Sky Travel. Strokovnjak za kakovost življenja, profesor Cary Cooper, kije sodeloval pri raziskavi, pravi, da je začetek februarja najbolj priljubljen čas za bolniško, saj je prvi državni praznik še daleč proč, dnevi so mračni in veliko ljudi se še bori s pobožično melanholijo. Zaradi pritiska v službi veliko delavcev ne izkoristi prostih dni, ki jim pripadajo, Britanci pa so še posebno nezadovoljni z nizkim številom dela prostih dni, saj imajo najdaljši delovnik v Evropi. Polovica izmed 4000 vprašanih je izjavila, da nameravajo letos vzeti vsaj en dan bolniške, ki ga bodo izkoristili za spanje, premagovanje mačka, podaljšan vikend ali preprosto za nakupe. Kot je povedala generalna direktorica televizije Sky Travel Barbara Gibbon, vedno več zaposlenih meni, da jim brezskrben dan upravičeno pripada. Liverpool, mesto na severu Anglije, je sicer »prestolnica« bolniških dopustov, saj jih imajo tam delavci povprečno 13 na leto, v Londonu pa na primer v povprečje le tri.
Prebivalci cvetočega Hongkonga uživajo v konjskih dirkah in stavah
Hongkong (ST^dpa) - Prebivalci Hongkonga, ki doživlja gospodarski razcvet, ponovno odkrivajo svojo strast do konjskih dirk in iger na
srečo. Dnevna vplačila so v nedeljo že šestih dneh presegla milijardo hongkonških dolarjev (128,8 milijona ameriških dolarjev). Že v začetku tedna so na dirkah, ki so zaznamovale kitajsko novo leto, številni navdušenci v enem samem dnevu stavili za 1,06 milijarde hongkonških dolarjev (136 milijonov ameriških dolarjev), poročajo iz stavnice The Hong Hong Jockey Club. Po letu 2003 hongkonško gospodarstvo doživlja razcvet, mesto pa je znova odkrilo tradicionalno ljubezen do dirk in stav. Vložki so zelo različni, od malih vsot, ki jih gospodinje stavijo na družabne igre, do ogromnih zneskov v nezakonitih stavnicah. V stavnici Jockey Club v prihodnjih mesecih pričakujejo še več stav zaradi prihajajočega svetovnega prvenstva v nogometu. Vlada pa medtem razmišlja o znižanju davka na stave, da bi pomagala klubu, ki predstavlja pomemben vir davčnih prihodkov, pred izgubo strank zaradi stav na črno in tujih stavnic. Nogometne stave so v 6,8-milijonskem mestu legalizirali leta 2004. Pred tem sta bili edini zakoniti igri na srečo stave na konjskih dirkah in državna loterija.
Rusija: Enoletnik dobil poziv za vojsko
Moskva (STA/AFP) - Enoletni Dima Verenicin še ni shodil, pa je že prejel poziv za vojsko. Poziv, kakršnega pošiljajo fantom, ki dopolnijo 16 let, so pomotoma poslali malčku Dimi, ki je 9. januarja praznoval prvi rojstni dan, piše ruski dnevnik Izvestija. Kot je dejala malčkova babica Ljubova Galuškina, je najprej pomislila, da je vojska uvedla nova pravila, in je želela Dimo odpeljati v lokalni vojaški urad. Ker je bil takrat hud mraz, je deček še zbolel. Na koncu pa sta babica in vojska i, da je prišlo do birokratske pomote.
Lujzek • Dober den vsoki den
Mesec ar, ki mu po storem provi-mo tudi prosinec, finančno žmeten kak svinec, nam že kože pete in ga nič ne briga, kak nam kaj gre. Dobro ali slabo za deda in babo, za hčer ali sina, da se ne bi keri pozimi preveč slina. Za nami je prova zima, tokšna, ke še termometer kima globoko pod ničlo, tak ke je še mene nekaj v gatah pičlo. Mica si pri krušni peči telo segrevle, na ptujskem radiji pa ansambel Suhi breg prepevle. Niso glih najboljši, niti slabi, čuje pa se jih bojše na bre-gi kak v grabi. Opevlejo veselje, žalost in težove, nore in pametne glove, ljubezen in sovroštvo, starost in otroštvo Mene so naprosili, da jim napišem kokšni tekst za seks, oziroma besedilo, da bi se na veselicah veselilo pilo in ne žalostilo .
Zaj pa še tri misli in resnice za mesec prosinec: Če v prosinci (januari) nega snega, ga mali traven (april), da . če je na tri kralje jasen dan, bo za dolgo zimo hrani seno . Če na den Pavla je den oblačen, bo trebuh večkrat
lačen . Včosik se toti pregovori uresničijo, včosik pa tudi zmotijo in nam druge resnice natrosijo. Saj vete, kak je to, da nihče ne ve, kak v prihodnjem leti bo, niti ne vemo to, kak nam jutri bo. Bomo še živi ali malo mrtvi, veseli ali potrti, živeli med sunčni-mi bregi med trsi ali pa v deželi, kjer kraljuvlejo krti .
Zaj pa naj bo zadosti totih (ne)živlejskih fizolofij in hišnih pomij. Če vsi ne vete, kaj so pomije, vam naj povem, da je to tisto, kaj za nami pojejo svije. Ker pa je tudi na podeželji čim duže manj svinj na štirih nogah in več pujčekov in pujčik na dveh tačkah ob hudjih mačkah, ki živijo tudi v mesti in nečejo več samo miši jesti. Lovijo vse, kaj jim pride med zobe in noge . Pa dober tek in bejžite z grabe na breg..
Glih zaj je priša na obisk so-sid Juža in naji z Mico povoba na koline, da bi znižala zarod svinjine, napunla tunko, nare-dla nekaj klobos in kašnatih kolin, hrbtenišnih kosti, da bi vsi žalujoči zapujčekom siti bili. Te pa srečno, grejte se, da ne bo kdo zmrzna in pozoba dihati in kihati .
RADIOPTUJ
89,8-98,2-IO-^ISmhz
PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00) SOBOTA, 11. februarja:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 11.55 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič in ob 22.00 Po študentsko s Polono Ambrožič (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kum, Trbovlje).
NEDELJA, 12. februarja:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 8.00 Med ljudskimi godci in pevci (Zmago Šalamun). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kum, Trbovlje).
PONEDELJEK, 13. februarja:
5.00 JUTRANJI PROGRAM. 5.30 NOVICE (še, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. ČESTITKE OB PRAZNIKIH. 17.30
NOVICE. 18.00 Kultura. 19.10 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Zmago Šalamun, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Vroča linija Radia Ptuj (Darja Lukman - Žunec), 21.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Murski val).
TOREK, 14. februarja:
5.00 JUTRANJI PROGRAM. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 17.30 Novice. 18.00 V ŽIVO. 19.05 AVTORADIO (Danilo Majcen) ali Made in Italy. 20.00 ŠKRJANČKOV ROPOT (Rado Škrja-nec). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio Murski val).
SREDA, 15. februarja:
5.00 JUTRANJI PROGRAM. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Po Slovenski goricah. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 MOZAIK SLOVENIJE. 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 17.30 POROČILA. 19.10 Popularnih 10 (David Breznik). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kranj).
ČETRTEK, 16. februarja:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 ČESTITKE OB PRAZNIKIH. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič (ponovitev). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 ŠPORT.
13.45 Danes v Podravju. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kranj).
PETEK, 17. februarja:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 ČESTITKE OB PRAZNIKIH. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napovednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.00 Duševno zdravje. 18.30 PO ŠTUDENTSKO (Polona Ambrožič). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj).
Frekvence: 89,8, 98,2 in 104,3 MHz! POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www. radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
Imate železno voljo, zato se le odločite za korenite spremembe. Če iščete novo službo, nikar ne izpustite vsakodnevnih časopisnih oglasov. Resen pogovor s prijateljem vam bo razgalil tiste stvari in ljudi, ki so vam v življenju v pomoč, in tiste, ki vas ovirajo.
BIK
V	službi boste pridni kot mravljica. Glede na dopuste, ki se približujejo, se vam to
lahko obrestuje. Življenje je lahko prav čudovito, zato si ne belite glave z vsako malenkostjo. V ljubezenski zvezi bo prišlo proti koncu tedna do majhne napetosti. Ne dolivajte olja na ogenj.
DVOJČKA
Rutina vas ubija. Storite kaj, da razbijete monotonost, predvsem pa bodite bolj drzni, ko razmišljate o tem, kaj želite. To vam bo prineslo uspeh v poklicu, v ljubezenski zvezi pa pričakujte slavje. Novica, ki jo že zelo dolgo časa pričakujete, bo nadvse prijetna.
RAK
Prepričani ste, da imate mnogo obveznosti, ki jih morate izpolniti. Pa ni čisto tako, nekatere so pomembnejše od drugih. Čeprav ste precej praktični, vam malce domišljije ne bi škodilo. Se vam ne zdi, da se vse preveč trudite pritegniti pozornost neke osebe?
LEV
Na poslu ali pa v službi izkoristite obilico energije, od katere boste prekipevali v naslednjih dneh. Na sestanku pa kar na dan z besedo in odločno prestavite svoje predloge. Drznost na poslovnem sestanku bo obrodila bogate sadove, najdražjemu pa bodite v teh dneh v oporo.
DEVICA
V	teh dneh se boste morali na poslu spopadati z vsakdanjimi tegobami. Izkoristite svoj humor, nikar ne nasedajte takoj. Do vas bo pricur-ljala novici, vendar najprej preverite, ali je v tem kaj resnice, šele potem ukrepajte. Ne obsojajte za stvari, ki jih niso naredili.
TEHTNICA
Zelo ste izčrpani, zato tudi vsak dan zelo težko vstajate. Ampak če želite biti uspešni in prodorni, morate še malo zdržati. Če ne bo šlo vse po načrtih, ki ste si jih zadali s sodelavci, pomislite, če se ne bi zadeve lotili malo drugače. Vikend preživite z ljubljeno osebo.
ŠKORPIJON
Uživajte v rečeh, ki jih radi počnete in vzemite si čas za premislek o neki osebni zadevi. Bodite sami s svojimi mislimi. Znate biti zelo očarljivi. Zakaj tega nikoli ne izkoristite sebi v prid? Na poslovnih poteh navežite nova znan-stva, ki bodo kmalu zelo koristna.
STRELEC
V	zadnjih dneh ste vse preveč zagnani za telovadbo in fitnes. Ustavite "konjes saj vam bo
zmanjkalo časa in moči za poslovne zadeve. Glede določenih poslovnih zadev dobro razmislite in najprej postavite nekaj pogojev in omejitev. Katere, veste vi sami najbolje.
KOZOROG
Pred vami je nek zelo pomemben poslovni sestanek, zato se le lepo uredite, da boste izgledali kot iz škatlice. S tem bo večja tudi vaša samozavest. Glede tega vas čaka nekaj zelo plodnih in vročih dni. Vzrok za vaše zadovoljstvo bo dobro opravljeno delo.
VODNAR
Pri sprejemanju pomembnih poslovnih odločitev se ne ozirajte na čustva, ohranitetrezno glavo, predvsem pa vnesite kakšno spremembo v delovni prostor, v katerem se največ zadržujete. Takoj boste boljše volje in počutili se boste bolj samozavestno.
RIBI
Ne imejte slabe vesti, če boste zaradi poslovne preutrujenosti zaprosili za kak prosti dan. Življenje je kot reka, ves čas teče proti določenemu cilju, ki se mu kljub stranpotem nezadržno približujemo. Dosegli boste svoj cilj, pač malo pozneje, kot ste si zastavili.
Horoskop je za vas napisala vedeže-valka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94 in na elektronski pošti: majda.golubovic@netsi.net. Poiščite jo tudi na spletni strani: www.utrinek.biz
3
Prejeli smo
Kako si ormoški župan Trofenik predstavlja demokracijo
Dne 25. januarja se je v Domu občanov pri Sv. Tomažu vršil zbor občanov. Edina točka dnevnega reda je bila referendum in predvidena odcepitev krajevne skupnosti Sv. Tomaž od občine Ormož in nastanek samostojne občine. Župan občine gospod Vili Trofenik je zboru občanov najprej predstavil pravila poteka samega zbora, nato pa je nadaljeval s predstavitvijo proračuna za leto 2006 bodoče občine Sv. Tomaž. Predstavil je tudi pasti, ki čakajo novo občino. Njegovi predstavitvi je sledila splošna razprava.
Prvi sem se javil k besedi in županu podal moje kritično gledanje na njegovo opravljanje javne funkcije župana občine Ormož. Pri tem sem pazil, da nisem zraven mešal njegovega zasebnega življenja. V njegovi obrambi, ki je sledila, je bilo več kot preveč omenjanja mojega zasebnega življenja in življenja moje družine. Prav to me je navedlo k temu, da napišem ta prispevek.
Sodeč po mojih številnih obiskih v njegovi županski pisarni terpo pogovorih s številnimi občani, ki so se po pravico zatekli k županu, so vedno izvedeli za težave prejšnjega občana. Že pri tem se mi je pojavljal dvom, da župan ne zna potegniti črte med zasebnim in javnim in da je verjetno ob sprejemanju zakona o varstvu osebnih podatkov imel pomembnejša opravila. V svojih odgovorih na moja vprašanja me je najprej ponižal, da širim neresnice in laži, nato pa je podajal sebi prikrojeno resnico, ki naj bi prepričala moje krajanke in krajane. Občutek imam, daje naš gospod župan mišljenja, da samo on pozna resnico, ki je obenem absolutna resnica, vse drugo so zgolj neresnice, zavajanja in laži. Moram reči, da so moja izvajanja temeljila na konkretnih virih. Na številna zastavljena vprašanja se županu tudi ni zdelo vredno odgovoriti. Glede moje navedbe, da nimamo v
Ormožu v celoti komunalno opremljene obrtno-industrij-ske cone, je dejal, da bi to že lahko vedel, da jo imamo, ampak da še zgolj asfaltna prevleka ni urejena. Izgledalo je, da župan asfaltne prevleke ne prišteva h komunalni infrastrukturi. Ko je županu zmanjkalo podatkov o meni, je začel z lažmi. K njemu naj bi prišel s prošnjo, da mi pomaga pri oprostitvi plačila komunalnega prispevka, ki sem ga plačal v predpisani višini. Nameraval me je celo poslati na podiplomski študij v Salzburg v Avstrijo. Vsa ta in mnoga druga namigovanja so plod županove bujne domišljije.
Ker gospodu županu ni bilo dovolj blatiti zgolj mene, je zraven potegnil še mojega očeta. Na dan je potegnil zgodbo o nedovoljenem vodovodnem priključku in žugal z dokumentom o krivdi, ki naj bi ga podpisal oče. Vodovod, ki ga je na lastne stroške in ob pomoči melioracijskih delavcev leta 1987 zgradilo sedem koračkih gospodinjstev, je ormoška komunala zgolj prevzela in ni vložila nobenih svojih sredstev. Treba je povedati, da je pobuda za priklop nedovoljenega vodovodnega priključka prišla s strani delavca komunalnega podjetja in prav to isto komunalno podjetje je čez 16 let spet »odkrilo« svoj priključek. Pozabil pa je omeniti, da so 3. julija 2003 delavci komunalnega podjetja Ormož zaplombira-li naš zasebni vodovod, ki je naša zasebna lastnina, pod pretvezo, da naj koristimo samo vodo iz komunalnega vodovoda, da nam bodo lažje izračunali višino kazni. Očetu so strogo zažugali, da svoje vode ne smemo uporabljati. Te plombe so še zmeraj neodstranjene. Ker očetu niso pokazali nobenega sodnega naloga, se sprašujem ali je ta nalog podpisal prav tako gospod župan in tako svoji funkciji dodal še vlogo sodnika. Zanima me, ali se gospod župan sploh zaveda, kaj pomeni plombiranje zasebne lastnine brez vednosti sodne veje oblasti.
Dan po zboru občanov je oče dobil s strani občinepred-pisano kazen za nedovoljeni priključek, ki je zelo visoka. Zopet si je gospod župan privoščil razsojati namesto sodne veje oblasti, ki ji gre ta
pristojnost. Župan je tako v kratkem času kršil zakon o varstvu osebnih podatkov in zakon o ustavitvi določenih postopkov o prekrških in odpustitvi izvršitve določenih kazni zapora. Velikokrat ima človek občutek, da pozna naš župan zakone bolje kot sodišča in njegovi občinski pravniki, zato v njemu ljubih zadevah poda razsodbe po skrajšanem postopku kar sam brez sodišč. Ker je velikokrat omenjal mojo stopnjo izobrazbe in me podučeval, se sprašujem, ali sme on res vse zgolj zato, ker mu ni uspelo doseči te stopnje izobrazbe.
Ker poznam veliko njegovih »izletov« izven njegovih pristojnosti, mi ni jasno ali kot dolgoletni poslanec pozna delitev države na tri veje oblasti, ki jih on vse tri tako zelo rad združi v svoji osebi. V primeru, da se mi župan javno ne opraviči zaradi poseganja v moje zasebno življenje, bom prisiljen njegove številne nečednosti tudi javno razkriti. Ob tem pa upam, da ni tako globoko prepričan, da samo on pozna absolutno resnico in je nedotakljiv za nas navadne smrtnike.
Robert Belec
Bravo, g. Janša!
Povejte nam, davkoplačevalcem, kdo so slovenski »tajkuni«. Kdo so tisti, ki so se v tranziciji obogateli! In povejte nam, kdo so ti bogataši! Verjemite mi, da Vas bom z vsemi štirimi podprl. Še več, začel bom neizprosen boj proti njim. Le imena potrebujem. Vabim Vas, da izjavo v parlamentu 29. januarja 2005 pojasnite s konkretnimi imeni, sicer bom menil, da si z zelo poceni populizmom želite nabirati politične točke, s točkami pa naklonjenost slovenskih volivcev, ki Vam po zadnjih javnomnenjskih raziskavah pada.
V Irak pošiljate slovenske fante. To, da so prostovoljci, ki jih vleče na bojno polje le okrog en milijon tolarjev neto plače, je iz trte izvito. Zakaj? Dva častnika (vredna po štiri navadne vojake) in dva podčastnika (vredna po dva vojaka), pomeni, da Slovenija pošilja na zelo negotovo vojno območje kar dvanajst vojakov. Če to primerjamo z udeležbo števila vojakov iz ZDA v Iraku, glede na število
prebivalstva, smo primerljivi. Bravo! Bravo g. Erjavec, bravo g. Rupel!
Zelo neokusno misel je izrekel g. Grah ob tragediji v Pirničah z besedami: »Hvala bogu, da se je to zgodilo«. Boste, g. Janša, tudi Vi izrekli te besede, ko bo kdo od naših fantovprispel v krsti iz Iraka? Ob vstopu in referendumu za NATO nas je oblast prepričevala, da vanj vstopamo zato, da bomo varovali notranje meje Evrope. Kam pa se podajamo danes?
G. Janša, naj Vam Vaše službe, vključno z zunanjim ministrom, ki je več v zraku kot na tleh in se več briga za eksotične sredine kot za sosede, naredijo primerjalni izračun o naših žrtvah. Prav tako naj Vam naredijo izračun, kakšna bo davčna obremenitev Slovencev ob uvedbi enotne davčne stopnje (20 %).
Res je, da bodo mogočneži (novodobni kapitalisti) prispevali z enotno davčno stopnjo (EDS) v državno blagajno več denarja (davka namreč). Kolikšni pa so njihovi dohodki? So resnično zasluženi ali pa zgolj fiktivni? Ja, toda ti si bodo kupovali in jedli pljučno pečenko, navadni smrtniki pa piščančje hrbte. Razlika bo očitna, tudi petkratna. Davek državi bo nedvoumno več prispevala pljučna pečenka. V socializmu smo nekoč rekli: ti zelje, jaz pa meso. Poprečje je bil segedinar.
Pa še na nekaj bi Vas rad opozoril! Zakaj morajo poslanci državnega zbora kar nekaj dni pred sejo poslati Vladi nameravana vprašanja? Ste v Vladi, namenoma pišem z veliko začetnico, Vi in ministri tako nepoučeni in nepripravljeni na odgovore, da morate aktivirati cele štabe državnih uradnikov, kijih plačujemo davkoplačevalci, da Vam pripravijo odgovore na vprašanja, ki Vam jih postavlja opozicija? Že pred Vami in v sedanjem obdobju. Da ne bo pomote: odgovore v državnem zboru berete Vi in Vaši podaniki iz napisanih odgovorov, ki Vam jih pripravijo štabski sluge v stranki ali državni upravi. Pa še prebrati jih nekateri ne vedo gladko! Ha, ha! Bolj slabo kot v osnovni šoli!
In nenazadnje me zanima, ali je Slovenijo prevzela vojaška hunta? Zakaj? Zato, ker je kar nekaj obramboslovcev
iz tiste FSPN, ki ji je včasih di-rektoroval Stane Dolanc in je danes na slovenski vrhuški.
Stanko Lepej, Ptuj
Dober glas seže v deveto vas, tisti, ki je zrcalo, pa niti do sosednje
Mesec je naokoli. Spet so nam solidarno, humanitarno podarili eno stran v časopisu. Mladi se predstavijo. Dobra reklama zanje, če pomisliš, da še vedno vsi sveto stavijo na misel Svet stoji na mladih!, pa se v isti sapi nanje požvižgajo in žugajo s prstom, češ, mladina je neodgovorna, zaletava, nezanesljiva, huliganska, nekultivirana, se ne zna zabavati in niti približno ne ve, kaj je kvalitetna glasba, film itd. itd.
Spoštovana župan in župnik (če parafraziram Štefan-čičev nagovor), kar nam ponudiš, takšne želje imamo. Z vsemi felukami, super li-ji, slabimi karmami in turbo-folk angeli se pač ne moreš razviti v t. i. intelektualca z dobrim okusom, kot se radi vehementno izražajo (pač ostaneš le z okusom.). No, da ne bom preveč kritična, nekaj pa nas vseeno je, ki radi obiskujemo dobre koncerte, predstave, nepocukrane filme in bi radi povedali kaj naglas, upajoč, da ne bo glas vpijočega v puščavi. V tem našem velecenjenem (zaradi svoje starosti) mestecu je vendarle en prostor, kamor se lahko zatečeš potešit svoje netrendovske lušte. Kjer srečuješ vedno iste obraze, ki niso ravno številčni. Obrazi, ki hlastajo po takih dogodkih, slednjih pa tudi ni ne-vem-koliko. Prevelike želje, premalo denarja. Da, vedno denar. Premalo interesa od vseh tistih, ki so »za mlade«, potem pa gradijo svoje uspehe na mostovih, prodanih termah in dveh sveže pobeljenih klopcah v parku (kijih je uničila kajpada vandalska mladina).
Kar pa je pri vsem tem v našem malem, prelepem mestecu najbolj žalostno ... da taki postajajo tudi meščani. Malomeščanski, površinski. »Smo videli, da si v časopisu, Barbara!« so se vsi smehljali in me trepljali. Saj niso prebrali vrstic, ki sem jih namenila njim, kot ena od mladih,
ki dejansko razmišlja in hoče nekaj reči. Videli so le mojo sliko in to jim je zadostovalo. Glavno, da si »not«, da si viden. Saj tisto, kar govoriš, no, tisto je pa že zlajnano ^ Letos so lokalne volitve ^
Barbara Ferčič
Še o Mestnem kinu
Z zanimanjem sem prebral članek o Mestnem kinu Ptuj. V njem je novinarka Majda Goznik navedla nekaj napačnih oz. zavajajočih trditev.
Gremopo vrsti. Že vpodna-slovu bi lahko navedla,da sta "preostala dva zaposlena "oče in sin Šneberger. Trditev, da je Mestna občina Ptuj lastnica kinodvorane, je netočna. MO Ptuj je po izpisku iz zemljiške knjige približno 41 % lastnik nepremičnine - objekta, v katerem se nahaja kinodvo-rana, ostalih 59 % pa je v lasti podjetja Mestni kino Ptuj, d. o. o. Struktura d. o. o. pa je taka, da ima večinski delež v d. o. o. družina Šneberger (ata, mama, sin) (v desetih letih si lahko, mimo občine, poceni privatiziral).
Poleg dolga približno 2 milijona so tu še terjatve bivših zaposlenih. Osebno imam vloženi dve tožbi, ena se glasi zaradi: premalo izplačanih plač, neizplačanih regresov, neizplačane jubilejne nagrade, neizplačane (pravilne) odpravnine. Druga se glasi: tožba na izvršbo izplačila odpravnine (za 21 let) obpre-kinitvi pogodbe o zaposlitvi. Tudi bivša blagajničarka ni dobila izplačane odpravnine ob upokojitvi in regresa.
Trditev g. Šnebergerja, da je kino "prispevek k zmanjšanju vandalizma", je čista demagogija. Treba je tudi vedeti, da je g. Šnebergerja pred 26 leti postavila za direktorja Kadrovska koordinacija na OK ZK občine Ptuj. G. Šneberger se pač ne zaveda, da se podjetja pač zapirajo, gredo v stečaj ali se menja direktorja. Drugi po velikosti, spribl. 30 % deležem (KD Investment Ljubljana), in mali lastniki deležev v d. o. o. smo zainteresirani, da se zadeva proda ter izplača dolgove in terjatve.
Glede pošiljanja dopisa na šole z županovim podpisom pa mislim, da je to delo direktorja (seveda sposobnega in delovnega).
Z. M.
IMarodte
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava, Moda, Slovenske počitnice, Osebne finance. Kronika leta, Kulinarika...)
-	poštna dostava na dom.
Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra aerobike.
Z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
_________s^_________
.AROČILNKAZA	TEDNIK
Ime in priimek:
Naslov:_
Pošta:_
Davčna številka:, Telefon:_
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. i Raičeva 6	|
2250 Ptuj	I
AER^IKE
www.aerobika.net
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
V
Štajerski
TEDNIK
in
AEROBIKE

^ a
Ta teden prejme osem brezplačnih obiskov Centra aerobike:
TM CHICHUAN, TREBUŠNI PLES, VADBA ZA MALČKE, SAMOOBRAMBA IN AEROBIKA
me in priimek
Msýda Čokl
naslov:
Stojnci 148,8881 Markovci
Nagrajenka prejme nagrado po pošti.
Knjiga meseca
Dane Zajc:
Dva
Dane Zajc je eno tistih sodobnih pesniških imen, ki jih lahko brez večjih preglavic prištejemo v sklop nepogrešljivih in predvsem klasičnih besedil. Zajčeve pesmi vedo mnogi na pamet, saj je jezik njegove poezije naravnost magičen. Začara slehernega, ki se utaplja v mamljivi črnini, v na videz turobnem svetu, ki je v resnici prežarčen z energijo biti in bivanja, ki je dinamičen, zaljubljen, silovit _
V	zbirki Dva, ki je vsekakor svojevrsten izbor, je pesnik dokazal, da celo na novo nastavljeno zaporedje pesmi zazveni - na novo!
Razburljivo je to branje, ki je kot gibanje z nihalom pred očmi. Življenje v njegovih pesmih se presega, postaja daljše, večje, obsežnejše od nas samih, od besede, od cest, ulic, peska, trav in večje od očesa, v katerem je tista temna pokrajina.
Temno je lahko tudi belo. Eno in drugo je namreč barva, ki pesniku služi za tihotapljenje, za skrivanje, zakrivanje in odkrivanje, za prispodobo življenja, ki je v razmerju plime in oseke. Enkrat visoko, drugič globoko, daleč, v najtemnejšem breznu. Dane Zajc vsekakor ni pesnik žalosti, pač pa opeva življenje, ga časti in slavi z vsem sladkim in grenkobnim priokusom. Občutek pepela na jeziku ga je vselej spremljal, vonj smrti, dotik lepljivih jezikov, ki vstajajo iz zemlje, zvok nevarnega vetra. Vse to _
A je njegov lirski subjekt tudi velik občudovalec. Pusto pokrajino lahko spremeni v bogato, razsežno, neskončno. Kadar sta dva. Kadar sta drug proti drugemu, kadar si tečeta naproti.
»Dva človeka, ki hodita skupaj, ki drug drugega živita in sta v enem prostoru in dihata isti zrak v dveh dihanjih, ki sta eno dihanje. Ta dva človeka se včasih približata do takšne bližine, da skorajda prestopita meje svojega telesa, da sta dve telesi eno telo, da je njeno telo njegovo in da je njegovo njeno. Da izgine črta, ki loči dve bivanji. Včasih. Samo včasih. Črta, ki je meja in je rezilo, spet pride, spet reže nož,« je zapisal tudi sam pesnik na notranji strani platnice.
In takšna je pokrajina, v katero nato vstopi bralec? Bela in temna, zastrta, vendar le do te mere, kolikor jo bralec sam prekrije z lastnimi vekami slepote. Za ljubezen moraš imeti odprte oči, odprto srce, kožo, vse čute, kot dva leoparda, o katerih je skoval lepe verze: »V nevidnem valovanju planjave njuni telesi enako valovita v belem valovanju. Belo leopardovo telo se dotakne telesa, da se naredi bela odprtina dotika. Da en leopard teče skoz drugega. Da drugi teče skoz prvega.
V	belem se ju ne vidi, ko sta bela.
V	belem se ne sliši belega sopenja.
V	belem sta skrita.
V	belem sta bela.«
Dane Zajc. Kaj pripisati k temu imenu? K temu priimku? K njegovemu slovesu? K poeziji, ki je kakor noč, po kateri se dan pozna? Morda v njegovem slogu: »In naj diši mogočna noč s temnim vonjem.«
Njegova Noč, njegova poezija, zven besed v tej in številnih predhodnih zbirkah gotovo diši in ostaja ^
David Bedrač
Literarno kolo • Janja Vidmar - 2
To dekle ima eno veliko napako
Dve knjigi sta zelo razburkali ustvarjalni ocean Janje Vidmar, in sicer Debeluška in Princeska z napako. Dve, ki ju povezuje nekaj kupnih točk: v središču je mlado dekle, njene stiske, neskladje s svetom, s starši, vrstniki, visoka pričakovanja okolja, notranje napetosti in močne duševne stiske. Izvor stiske je različen, a v vsakem primeru boli.
Debeluška trpi zaradi motenj hranjenja, ki so danes vse pogostejša tema zlasti mladih deklet v želji ustreči splošnim družbenim normam in vzorcem. Biti lepa, seksi, postavna, vitka. Kar je viška kilogramov (v njenih očeh), se zažre globoko v dušo in grize. In dekle hira, hujša, se seseda, izginja. Ne le v telesnem smislu, temveč tudi v duševnem, odkoder tako ali tako izvirajo prvotni vzroki, zakaj je do te motnje, do te težke in nevarne bolezni sploh prišlo. Perfekcionizem, nenehno zahtevati nekaj od sebe, nikoli doseči, biti stalno nezadovoljen. Tu so izvori njenega hiranja. Svet postaja vse bolj težek. Vse težje živi, vse bolj se zapira v lastno nemoč.
Dekle trpi za bulimijo, za katero je značilno prenažiranje in nato bruhanje. V knjigi De-beluška je objavljeno tudi pismo profesorice, ki je učila eno tako Urško, in sicer gospe Cvetke Hočevar, ki je med drugim zapisala: »Zadnja štiri leta sem bila Urškina razredničarka. Lagala bi, če bi trdila, da me zadnji dogodki niso pretresli.
Vendar ne bom dolgovezila. Pravzaprav bi rada dodala en sam drobec, utrinek iz tega mladega življenja. Včasih se namreč za videzom urejene in varne družine skriva vse kaj drugega kot dom za mladega, odraščajočega človeka. Nedvomno potrebuje Urša pomoč. Toda pomoč potrebujeta tudi njena starša.«
To je poglavje, o katerem strokovnjaki s tega področja pogosto govorijo. Namreč tudi starši takega otroka so postavljeni pred zid, tudi oni doživljajo hudo tesnobo, stiska je vse večja. In sami ne najdejo rešitve. Ponavljajo vzorce, s katerimi so - misleč, da delajo dobro - pravzaprav povzročili takšno reakcijo pri otroku. Kdo je kriv, kje je ta, ki je vse skupaj zakuhal, v taki situaciji ni najbolj zdravo iskati, iskati je potrebno pot iz te temnice, iz zadušljive ječe.
Roman je napisan v prvi osebi, kar je pisateljici omogočilo
večji premik v Uršino osebnost, poglobljeno vživljanje, zajemanje občutkov in nekaterih res presunljivih podrobnih opisov stiske in bolečine, ki jo je glavna junakinja doživela. Urša je pot k zmagi, pot navzgor, je upor in trdnost, čeprav nam pisateljica na koncu postreže z odprtim koncem - odgovora ni. Kaj bo z Uršo nato? Ali ji bo uspelo? Odprto vprašanje, kakor je odprto življenje slehernega med nami.
Pisateljica ne varčuje z opisi: dekle je obremenjeno s seboj, z okoljem, s svojim izgledom, z obiski pri zdravniku in nazadnje tudi z vprašanji smisla, tenkega roba, po katerem hodi in se prav nevarno steguje tja čez. Kot v enem najpretresljivejših opisov njenega najedanja, ki ni nič drugega kot hlastanje za toplino, varnostjo, sprejetjem: »Nenadoma sem začela s tresočimi prsti tlačiti vase vse po vrsti: sladoled, žemlje s šunko in sirom, piškote in tatarsko omako. Roke sem imela zapackane do zapestja. Moja pojedina se je sprevrgla v požrešno basanje. Sploh se nisem več obvladovala. Mislila sem, da se bom zadavila. Komaj sem dihala. Pomembno je bilo samo, da imam nenehno polna usta. Celi piškoti so leteli po tleh, drobtine so mi padale za mikico, počutila sem se nekako tako, kot bi me nekdo priključil na dvesto voltov. Zdi se mi, da sem jedla od strahu. In strah me je bilo tega, da jem.«
Kulturni praznik
France Prešeren sploh ni mrtev
»France Prešeren je še živ!« mi je rekel eden od mojih učencev v devetem razredu. Malo me je presenetil z izjavo. Misleč, da je to pač ena taka »finta«, sem nadaljeval uro svojo pot in smer, dokler ni svoje izjave še dopolnil z besedami: »Res, en taki pijanček je šel tam mimo
A to? Ja, ja! Seveda. Kratek sprehod med mladimi ali manj mladimi nam izda, kaj in kako mislijo o našem pomembnem pesniku: bil je pijanec, imel je
Njeno napako je povzročil procesor okolja - starši, moderni, prezaposleni, obsedeni z delom, zaslužkom in materialnimi dobrinami.
Napaka okolja je še bolj izrazita v delu Princeska z napako, romanu, ki ni - zanimivo - členjen na poglavja, ki obsega okoli dvesto strani in je posvečen »vsem tistim mladim in manj mladim, ki se ne počutijo preveč dobro v svoji koži.« Dekle, ki jo življenje šiba in biča, ki doživlja svet kot zatohlo, umazano, razcapano, nevarno, temno luknjo.
Kako bi lahko drugače, če jo je pregnala vojna iz njene Srebrenice, bosanskega kraja, kjer je prej živela s svojo družino? Potem pa jo ob tej bridki izkušnji kmalu doleti še ena
-	nosečnost! Dekle zanosi in v svoji zmedi ne ve, kako in kaj. Ko pride domov in pove, je mama na njeni strani, medtem ko oče pobesni.
Janja je postavila mater v zgodbo kot osebo sočutja, topline, varnosti, oče pa je - čeprav njegova osebnost prav tako vsebuje vse našteto - vročekrven, besen, predvsem pa žalosten in nadvse razočaran.
V trenutku razkritj a je avtorica oblikovala enega najbolj dodelanih in zanimivih dialogov med njenimi knjižnimi osebami v njenem celotnem opusu sploh. Jezikovna barvitost, prepletanje vojnih občutij, strahu in gnusa, končna pomiritev in odprtje varnega zavetja, občutka, da je zaželena, da je, če je že odpovedal dom v fizičnem smislu, njen dom v srcu obeh staršev, ki vendarle ne odpovesta, ki sta z njo in za njo in ki dajeta vedeti, da je sprejeta in dobrodošla.
Dialog v majhnem obsegu tudi navajam, ker je zanimiv, ker nosi jedro njene (njihove) stiske, ker pritegne - morda
-	še koga k branju te temne knjige s kruto vsebino, ki pa ni vsebina obupa in žalosti, temveč bitke in vztrajanja:
»Šta?« Zdelo se je, kot da bo stari vsak hip planil v jok. »Pa koliko njih već znade tu sra-
moti?«
»Nije sama kriva ^ Što dijete zna? ^ Napali su je
»Laže!« je grmel stari in z nogo udaril ob tla. »Kažem ti, laže! Ko danas usred civilizo-vanog svijeta može napasti djevojku, ako ona neće ^ Ubi-ču je!«
Mama je vstala, si z dlanmi objela trebuh in stopila k možu.
Pogledala ga je navzgor, v razbrazdani in kocinasti obraz. Njene oči še nikoli niso bile tako mrzle in usta tako siva. Dahnila je en sam stavek: »Ako je taj svijet tako civilizovan, zašto smo onda ovdje, a ne u našoj Maslinji kod Srebrenice, pitam te?«
Ni je udaril. Ne nje ne matere«.
Janja torej ne varčuje: ne s poznavanjem mladih in njim aktualnih vsebin, vsekakor pa tudi z besedami, slikami, opisi ne. Je posteljica, ki otrokom in mladostnikom kaže tudi nevarnosti in pasti sodobnega življenja, ki poseže po, za mladega človeka včasih kar težko doumljivih temah, piše in hodi po nevarnih prepadih in ostrih previsih, a ji vselej uspe. Pritegniti bralca, mlajšega in starejšega, in zmeraj nam malo požuga, a nikoli preveč in na vsiljiv način.
In v nizu vseh teh zgodb in podob nam avtorica postreže tudi z zelo globokimi mislimi in življenjskimi spoznanji. V romanu Debeluška je tako zapisala proti koncu, ko je Urša že prehodila določeno pot, ko je spoznala pasti in prevare življenja, misel, ki nam je lahko vsem vodilo, pa tudi v razmislek: »Jaz sem. Brez novega poglavja. Saj ni več kaj začeti. Morala bi napisati, da sem se vrnila. Tako napišejo v knjigah. Uspelo mi je ustaviti srce. Ne za zmeraj. Samo toliko, da sem videla, kaj se ti zgodi, če se mu odpoveš. Zdaj vem. Mislila sem, da lahko živiš kadar koli, umrešpa samo enkrat. Zdaj vem, da je ravno obratno.«
David Bedrač
neke duševne stiske in probleme, bil je zaljubljen v Julijo, napisal je besedilo himne Zdravljico. Tu se konča. Praviloma!
Seveda vse to drži, a se vendarle postavlja vprašanje, zakaj večina Slovencev najprej pomisli na vse to, ko pa so jih v šoli vendarle strogo priučili, da je bil NAJVEČJI in NAJPOMEMBNEJŠI. V katerih merskih enotah je to izmerjeno, je seveda vprašanje.
Gotovo pa drži, da je njego-
va vloga pri razvoju slovenske kulture in naroda neizmerljiva. V slovenski kulturni in literarni prostor je vnesel številne novosti in pripravil literarno preprogo, po kateri se ustvarjalci in bralci poezije sprehajamo še danes.
Pa tudi ta njegov razvrat z alkoholom in podobnimi ekscesi ni ravno tako zelo skrajen, kot bi ga marsikdo rad prikazal. Poglejmo samo druge pesnike v romantiki, pesnike drugih evropskih narodov, kaj vse so počeli, kako skrajno so se vedli, po čem vse so posegali. Šele takrat vidimo, da je bil precej bolj nedolžen, kot ga marsikdo dojema v svojih mislih.
»France Prešeren je še živ!« je ponovil učenec. In imel je prav. Če ga enačimo z besedo
pijanec, potem ni potrebno daleč. Do prvega ovinka, do prve gostilne in jih najdeš. Te naše »prešerne«, ki sipljejo prešerno prešerne iz vse tanj-še denarnice. Natakarica pa se jim - kot kakšna za oknom stoječa, nedosegljiva Julija -zlagano smeji. Sipljite, sipljite! Trošite, trošite!
Tudi to je kultura! A najbrž nobeden od teh »prešernov« ne bo po tolikih letih Prešeren. Svet ga bo - kakor je in bo mnoge - pozabil in to je to!
France pa s svojo mojstrsko pesmijo ostaja in njegova pesem, ki je omamnejša od vsakega šanka, od vsakega kozarčka, od vseh drog tega sveta. Zadenite se torej s kakšno od njegovih pesmi. Pa še zdravju ne bo škodilo ^
David Bedrač
Planinski kotiček
Lošinj, Susak in vzpon na Učko
Od četrtka, 27., do nedelje, 30. aprila 2006
Leto je naokoli in še vedno nismo povsem pozabili na čudovite dni, preživete lani na otoku Lošinju. Prekrasne planinske poti speljane skozi dišeče mediteransko rastlinje, obširni pogledi na modro morje in številne otoke ter udobje hotela Aurora nas bodo spremljali tudi letos. Ob tem pa nas tokrat čaka odkrivanje novih otokov, vrhov in starodavnih mest Jadrana. Ljubitelji pestrega preživljanja prvomajskih počitnic, planinskih poti in morja, prijetne družbe ter prijaznih hotelov, vabimo vas, da se nam pridružite na potovanju po otokih Krk, Cres, Lošinj, Susak, ki sijih bomo ob koncu izleta ogledali še z najvišje gore Istre - Učke.
Četrtek, 27. april 2006
Udeleženci štiridnevnega planinarjenja po Kvarnerskih otokih se zberemo ob 6.30 uri na železniški postaji Ptuj. Z udobnim turističnim avtobusom (TV, WC, klima) se bomo popeljali čez mejni prehod Gruškovje mimo Zagreba in Karlovca čez znameniti krčki most na otok Krk. V pristanišču Valbiska se bomo vkrcali na trajekt, ki nas bo odpeljal na otok Cres. Po krajši vožnji se bomo ustavili v starodavnem mestu Cres in si ogledali glavne znamenitosti. Sledila bo vožnja skozi Osor do Malega Lošinja. Nastanili se bomo v hotelu Aurora***, ki se nahaja v idilični Sunčani uvali. Hotel leži ob morju in ga obdajajo borovi gozdovi, skozi katere so speljane čudovite sprehajalne poti. Večerja in coctail dobrodošlica v hotelu, kjer bo poskrbljeno za zabavo in dodatno rekreacijo, saj je v hotelu tudi bazen z ogrevano morsko vodo.
Petek, 28. aprila 2006
Po zajtrku in jutranji kavici se bomo vkrcali na ladjo in se odpeljali na romantični otok Susak. Krasijo ga bele peščene plaže, saj je zgrajen pretežno iz apnenca. Seveda se bomo povzpeli na najvišji vrh, ki pa je visok manj kot sto metrov. Tako za planince ne bo večjih problemov. Na Susku, ki slovi tudi po vinogradništvu, bomo poizkusili vino in se predali morskim užitkom. Z ladjo se bomo vrnili nazaj v Sunčano uvalo, kjer nas bo pričakala večerja in zabava ob živi glasbi pozno v noč. Zagotovo pa nas bodo valovi zazibali v prijeten sen.
Sobota, 29. aprila 2006
Zajtrk nam bo dal energijo za vzpon na najvišji vrh Lošinja, to je 588 metrov visoki Televrin, vrh pogorja Osorščica. Pot nas bo vodila najprej z avtobusom do Nerezin, od tam pa peš po planinski poti na vrh Osorščice. Z vrha se odpira prelep razgled na Kvarner, Velebit in Učko. Sestopili bomo mimo planinskega doma v mesto Osor in si ga pod vodstvom domačega vodiča tudi ogledali. Seveda bo dovolj časa za osvežitev s pijačo, sladoledom, za bolj hrabre pa z morjem. Popoldan se bomo vrnili v Mali Lošinj, kjer bo možno kupiti spominke. Večerja in nočitev v hotelu Aurora.
Nedelja, 30. april 2006
Po zajtrku v hotelu nas bo pot vodila čez otok Lošinj in Cres do pristanišča Porozine. S trajektom se bomo odpeljali na istrski polotok. Z avtobusom se bomo popeljali mimo Opatije do prelaza Poklon, od koder je 1,5 ure prijetnega hoda na vrh Učke, najvišje gore Istre. Na prelazu je tudi restavracija, blizu katere se nahaja planinski dom. Tako bo možno ostati tudi na prelazu in občudovati Kvarnerske otoke in okoliške gore. Skozi Reko, Karlovac in Zagreb se bomo polni novih vtisov v popoldanskih urah vrnili nazaj v Ptuj.
Opremite se turistično za hotel in daljše avtobusne vožnje ter planinsko za planinarjenje po otokih (planinski čevlji, vetrovka, nahrbtnik). Za potovanje z avtobusom in za opoldansko malico priporočamo hrano iz nahrbtnika oziroma jo bo možno dobiti ob postankih.
Cena štiridnevnega potovanja in planinarjenja po Lošinju, Susku in Učki vsebuje prevoz z udobnim turističnim avtobusom, cestnine, 3 polpenzione v hotelu Aurora*** v Malem Lošinju (ob samopostrežnih obrokih je v ceno všteta tudi pijača) v dvoposteljnih sobah (možnost doplačila za enoposteljno sobo), TV, TWC, telefon, celodnevni izlet z ladjo in degustacijo vina na otoku Susku in organizacijo ter znaša 29.400 SIT. Družinam z otroki mlajšimi od 18 let in najmanj tremi člani nudimo 10 % popust.
Doplačilo za trajekt (povratna vozovnica) 33 HRK na osebo. Prijave in vplačila sprejemamo v pisarni PD Ptuj, Prešernova 27, vsak torek in petek med 17. in 19. uro do torka, 4. aprila 2006, oziroma do zasedbe 45 prostih mest v avtobusu. Možnost plačila na dva obroka. Obpri-javi 15.000 SIT, preostanek pa najkasneje do 18. aprila.
Informacije na telefonu 777 15 11 (PD Ptuj) in pri Marjanu Kukovcu za člane PD Maks Meško Ormož.
Pojdite z nami in odkrijte lepote Lošinja, Suska in Učke.
Vodil vas bom Uroš Vidovič s sovodniki.
Mali Lošinj
Sl. Bistrica • Akademija ob slovenskem kulturnem prazniku
Podelili priznanja Štefana Romiha
France Prešeren kot simbol slovenskega samozavedanja in velikan slovenske umetniške besede je bil ponovno rdeča nit osrednje občinske prireditve, posvečene slovenskemu kulturnemu prazniku. Ta je tudi letos potekala v organizaciji Zveze kulturnih društev Slovenska Bistrica in Zavoda za kulturo Slovenska Bistrica.
Slovesnost dogodka so v polni viteški dvorani bistriškega gradu pričarali člani mešanega pevskega zbora Glaska KUD Gaj Zgornja Polskava, Jana Jeglič - povezovalka programa, županja Irena Majcen s svojim slavnostnim nagovorom ter dobitniki priznanj Štefana Romiha za ustvarjalno delo na področju ljubiteljske kulture, ki jih v Slovenski Bistrici podeljujejo neprekinjeno od leta 1988.
»Kultura je skupek dosežkov, vrednot človeške družbe in rezultat široke palete človekovega umetniškega ustvarjanja,« so bile uvodne misli slo-venjebistriške županje Irene Majcen v nagovoru na osrednji občinski prireditvi. Kultura naroda pa odseva skozi zgodovino njegovo družbeno življenje in je vpeta v številne vsakodnevne dejavnosti, od umetniškega ustvarjanja, ohranjanja kulturne, naravne in etnološke dediščine do načina druženja ter svojstvenega načina delovanja v prostem času. Po vstopu Slovenije v večjo družbeno in kulturno okolje Evrope se je mnogokrat postavljalo vprašanje o tem, kako bomo Slovenci, majhen in zato ranljiv narod, zmogli v veliki in kulturno raznoliki, pa tudi agresivni skupnosti narodov obdržati svojstvo naroda, ki se predstavlja v jeziku in kulturi. Dejala je še, da bodo kulturni-
Ustvarjalčki
Otroci, ta rubrika je namenjena vam. Tokrat je vaša naloga, da si dobro ogledate sliki in med njima poiščete razlike. Če bo vaše oko dovolj pozorno, boste našli vseh 10 razlik. Označite jih in nam rešitev pošljite na naslov: RADIO-TEDNIK PTUJ, Raičeva 6, 2250 Ptuj, s pripisom USTVARJALČKI.
Med prispelimi rešitvami bomo izžrebali enega ustvarjalčka, ki bo prejel knjižno nagrado založbe Karantanija.
Torej, kaj še čakate?!
Veselo na delo - rešitve nam pošljite do četrtka, 16. februarja, in ne pozabite pripisati svojega imena in naslova!
Izžrebanka zadnjih ustvarjal-čkov Štajerskega tednika je:
Janja Tramšek, Barislovci 16, 2324 Lovrenc na Dr. polju.
Uredništvo Štajerskega tednika čestita nagrajenki, ki bo knjigo prejela po pošti.
KNJIŽNI DISKONT
ZALOŽBA KAfiAJITAMrjA
PRunAĆKA mtnA^m
VHfkO DOBEfťí^ 8E4W4 Z^VÇMtS?!
LUBUAWA; ETC, HALAA NOVO MESTO: BID NOVO MESTO NOVA GOBICA: DELFINOVA IH
ki na Slovenjebistriškem znali posebnosti svojega okolja in načina življenja vtkati v vse dejavnosti, saj bo le tako zagotovljen obstoj kulturne dediščine in prenašanje tega bogastva na bodoče rodove.
V občini Slovenska Bistrica delujeta na področju ljubiteljske kulture dve zvezi - Zveza kulturnih društev in Zveza svobod. V obe je vključenih 26 društev z blizu 80 sekcijami ter skoraj 1500 člani, ki ne glede na amaterizem dosegajo zavidljivo kvalitetno raven tudi v državnem merilu.
Najlepši trenutek vsakoletne svečanosti ob slovenskem kulturnem prazniku je pode-
litev priznanj Štefana Romiha za posebne dosežke na področju ljubiteljske kulture. Letos so podelili sedem priznanj, dve plaketi Štefana Romiha z listino za življenjsko delo in pet priznanj Štefana Romiha.
Priznanja Štefana Romiha za delo na področju ljubiteljske kulture v minulem obdobju so prejeli: Albert Beranič
-	DPD Svoboda Pragersko, Drago Hudin - KUD Štefana Romiha Črešnjevec, Silva Pongračič - KUD Gaj Zgornja Polskava, Marija Martini
-	DPD Svoboda Slovenska Bistrica in Franc Lešnik - KUD Alojza Avžnerja Zgornja Lož-nica. Plaketi Štefana Romiha
Letošnji Romihovi nagrajenci - od leve: Drago Hudin, Silva Pongra-čič, Albert Beranič, Franc Lešnik, Marija Martini, Minka Stegne in Marko Cvahte.
z listino za življenjsko delo sta prejela Marko Cavhte iz Slovenske Bistrice in Minka Stegne s Tinja.
Marko Cvahte je svoj gledališki in igralski lik izgrajeval do te mere, da je postal amaterski igralec, ki se spogleduje s profesionalizmom in je znan v celotnem slovenskem prostoru. Izvedbe njegovih mono-dram Janeza Svetokriškega, Jurija Vodovnika, Sokrata ter še drugi odmevni liki dajejo izjemen pečat ne samo v domačem kraju, temveč tudi v slovenskem prostoru.
Minka Stegne je v skupini ljudskih pevk na Tinju začela prepevati že v letu 1966. Leta 1984 se je pod njenim vodstvom zbralo šest pevk in ustanovile so skupino ljudskih pevk Tinje, Minka pa je ves čas njihova predsednica in mentorica. Glas pohorskih ljudskih pesmi so pevke s Tinja ponesle po vsej Sloveniji. Minka piše pesmi, zbira stare ljudske pesmi, da ne bi utonile v pozabo, ob vsem pa je kljub svojim osmim križem aktivna še v številnih društvih in organizacijah v kraju.
Svečano akademijo je z recitalom v pesmi in besedi o Francetu Prešernu sklenil mešani pevski zbor Glaska KUD Gaj Zgornja Polskava pod vodstvom zborovodkinje Mateje Lešnik.
Vida Topolovec
S\\M se razlil<ujeta v 10 podrobnostili. Poiščite jili!
petek • 10. februarja 2006
Oglasi in obvestila
StajerskiTnïïOK 29
Mali oglasi
STORITVE
34 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vitomarci. Bru{enje parketa, fasade. Izku{nje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporo~amo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.pleskarstvo-bezjak.si.
GSM IN RTV servis na Ptuju, popravila avdio in video naprav, dekodiranje, baterije in oprema. Peter Kolari~, s. p., Nova vas pri Ptuju 106, tel. 02 745 02 45,041 677 507.
PVC OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spu{~enih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - UGODNO. Sandi Cvetko, s. p., Le{nica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, bruna, rezani les, možna dostava. Informacije 03 752 12 00, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, TIN LES, d. o. o., Stranice.
ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. GSM: 041 676 971, Prevoz-ni{tvo Vladimir Petek, s. p., Sovre-tova pot 42, Ptuj.
ZELO UGODNA DOSTAVA premoga na dom. Prevozni{tvo Vladimir Pernek, s. p., Sedla{ek 91, Podleh-nik, tel. 041 279 187.
ASFALTIRANJE, TLAKOVANJE dvori{~ in parkiri{~, nizka gradbena in zemeljska dela. Ibrahim Ha-sanagi~, s. p., Cesta 8. avgusta 18 a, 2250 Ptuj, tel. 041 726 406.
BREZPLAČNO finan~no svetovanje, posredovanje pri nakupu in prodaji vseh vrst delnic (poslov. GBD, d. d., Kranj), trženje vzajemnih skladov, urejanje potro{ni{kih kreditov, rentna in premoženjska zavarovanja, pomo~ pri uveljavljanju od{kodnin in fotokopiranje. Va{ finan~ni center Posredni{tvo Cekin, d. o. o., Osojnikova cesta 3, Ptuj, tel. 02 748 14 56.
i
RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in dru{tva. Nata{a Mernik, s. p., Štuki 23,2250 Ptuj. Tel. 031 873 769.

TESNJENJE OKEN IN VRAT s silikonskimi tesnili, žaluzije in lamelne zavese. Hi{ni servis Stinng, Tomaž Šerbec, s. p., Brstje 5b, Ptuj. GSM 031 621 594.
f
ROMAN ZEMLJARIČ, s. p., Do-rnava 59, GSM 031 851 324: elektroin{talacije, meritve elektri~-nih in{talacij, meritve strelovodov, montaža in servis domofonov ter elektri~ne klju~avnice, menjava starih varovalk z avtomatskimi.
■TTT1
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., Gorazd Tu{ek, s. p., Med-ribnik 27, Cirkulane. Tel. 031 811 297.
FRIZERSTVO BRIGITA, prameni na sto načinov, nova volumenska trajna (Lóreal, TI-GI, WELLA), modna striženja, podaljševanje las. Brigita Pu{nik, s. p., Osojnikova 3, Ptuj, tel. 776 45 61,779 22 61.
RADIOPTUJ
tta-á/Ěéeiu www.radio-ptuj.si
Studio DVM Gorišnica. Montaža Vaših video posnetkov in izdelava DVD medijev za različne priložnosti! Slavko Veselič, s. p., GSM: 040/798-847 e-mail: studio-dvm.com, http://studio-dvm.com
DELO
RAZNO
KMETIJSTVO
SPOŠTOVANI KMETOVALCI! V skrbi za čistejšo naravo smo vam pripravili ugodnejšo ponudbo umetnih gnojil v rinfuzi (pakirano v jumbo vrečah po 1200 kg) po občutno nižjih cenah od 50-kg PVC vreč. Prihranite lahko tudi do 5.000,00 SIT na tono. Naročila in inf. v prodajalni POLJE-DOM, d. o. o., poslovalnica Kidričevo, tel. 799 00 85.
sinus ne
V 02 7777 777
ceLUNAi
MENJALNI
Zelo ugodni menjalniški tečaji za evre in l(une!
Ptuj: 02 777 8 111 Mb: 02 331 96 85, 250 00 40
ZAPOSLIMO dva zidarja in gradbenega delavca. Miran Tajhman, s. p., Štuki 29 a, Ptuj. Inf. na tel. 041 730 815.
BELA TEHNIKA
PRODAM hladilnik z zamrzovalno omaro, peč, termoakumulacijsko, 2,5 KW, korito za samostoječo pomivalno in dva fotelja. Tel. 040 980 585.
MOTORNA VOZILA
KUPIMO moped ATX. Ponudbe na tel. 031 207 152.
KUPIM starine: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675 ali 779 50 10._
PRODAM spalnico staro tri leta. Tel. 778 75 01._
SPALNICO bele barve, odlično ohranjeno, ugodno prodam. Tel. 041 462 509.
Prireditvenih
RADIOPTUJ
89.8'98.£'I04t3
JABOLKA ZA OZIMNICO sorte jonagold in idared prodajamo. Sadjarstvo BER, Kočice 38, Žetale, tel. 769 26 91, možna dostava.
PRODAM drva z možnostjo dostave. Tel. 031 623 356._
PRODAM obračalnik SIP spider 450, star 4 leta. Tel. 041 591 106.
PRODAM kravo, brejo 8 mesecev, staro 5 let, pašno. Tel. 031 285 766.
KUPIM traktor IMT 533. Tel. 041 558 979.
PRODAM brejo telico in kravo za zakol. Tel. 041 299 383._
PRODAM traktor Ursos C 335, registriran, dobro ohranjen. Tel. 041 299 383.
ZARADI KOLOBARJA nujno vzamem v najem 1 ha njive ob cesti na relaciji Savci-Velika Nedelja. Tel. 041 297 279.
PRODAM seno in otavo v kockah in okrogle bale. Tel. 751 04 11.
PRODAM odojke domače reje. Stojnci 113 a, tel. 766 05 41.
PRODAM dva prašiča, težka okrog 150 kg, domače reje. Tel. 041 297 190._
PRODAM telico simentalko, brejo 8 mesecev A-kontrole. Tel. 751 02 21^_
PRODAM drva z dostavo in kupim bikce za nadaljnjo rejo. Tel. 041 544 270.
PRODAM jagneta po ugodni ceni. Tel. 041 729 635._
PRODAM telico črno-belo, 8 mesecev brejo, A-kontrola. Tel. 769 39 41^_
KUPIM teleta simentalce ter dvo-osno prikolico, nosilnost 5 t, in tro-silec hlevskega gnoja, nosilnost 4 t. Tel. 041 387 979._
PRODAM traktor Ferguson 39 s prikolico in nekaj priključki. Tel. 662 2066 ali 031 646 291._
PRODAM njivo v Apačah, 1,47 ha, ter nakladalko in trosilec. Telefon 787 20 11.
PRODAM 30-kg pujske. Telefon 031 793 664.
KUPIM bučnice. Telefon 041 730 866.
NEPREMIČNINE
NAPRODAJ: PARCELA - zazidalna, Ptuj, 676 m2, cena 10,5 mio, ID 681. PARCELA - zazidalna, Ptuj, 4259 m2 + 4373 m2 gozda, cena 10.302 SIT/m2 (43 EUR/m2), cena za gozd po dogovoru, ID 690. PARCELA - zazidalna, Sedlašek - Pod-lehnik, 5277 m2, cena 18,9 mio., ID 695. Informacije na 7777 777, SIRIUS NEP d.d., Trstenjakova 5, Ptuj.
V NAJEM dam gostinski lokal, piz-zerijo, na relaciji Ptuj-Ormož, naselje Moškanjci. Tel. 02 740 80 41.
PRODAM starejšo hišo v Jurovcih, s 60 ari zemlje. Tel. 041 885 229.
PRODAM 17 arov gradbene parcele v Markovcih. Telefon 766 02 71.
Cenik malih oglasov v Štajerskem tedniku
Fizične osebe	do 100 znakov	vsak znak nad 100 znakov
samo besedilo	830,00	8,30
z okvirjem	1.320,00	8,30
z okvirjem In simbolom	1.820,00	8,30
Pravne osebe In s.p.	do 100 znakov	vsak znak nad 100 znakov
samo besedilo	1.100,00	11,00
z okvirjem	1.760,00	11,00
z okvirjem In simbolom	2.420,00	11,00
z okvirjem in logotipom	3.080,00	11,00
Naročnikom Šfájerskega tednika priznavamo 20% popusi na male oglase. Vse cene so v SfT brez DDV.
PRILOŽNOSTNI KOVANCI
Banka Slovenije daje 6. februarja 2006 v prodajo in obtok priložnostne kovance, ki jih je izdala Republika Slovenije ob 150-letnici rojstva pesnika Antona Aškerca
Zlatnik

/	.	z nominalno
vrednostjo Ijt	5.000 tolarjev
Srebrnik
z nominalno vrednostjo 5.000 tolarjev
i/

Priložnostne kovance lahko pisno naročite v Banki Slovenije po elektronski pošti coins@bsi.si. ali na naslov: Banka Slovenije, Slovenska cesta 35, 1505 Ljubljana. Neposredno pa jih lahko kupite v poslovnih bankah.
Podrobnejše informacije o kovancih in pogojih za nakup so objavljene na spletnih straneh Banke Slovenije www.bsi.si.
vabimo @radio-tednik.si
Petek, 10. februar
9.30 Ptuj, Mestno gledališče, Kalisto 7, za šole in izven 11.00 Ptuj, Mestno gledališče, Kalisto 7, za šole in izven 18.00 Ptuj, Grajska kavarna na ptujskem gradu, Vino se predstavi, z vami bo enolog Bojan Kobal
Ptuj, refektorij Minoritskega samostana, Viktorinov večer, predstavitev dela Ljubezen in krivda Ivana Cankarja, avtorica Irena Avsenik Nabergoj, pogovor z gostjo pa bo vodila Lidija Šalamun, profesorica slovenščine
Ormož, dom kulture, gledališka predstava, Gospa poslančeva 19.30 do 21.00 Ormož, prostori Gimnazije, odbojka 19.30 Maribor, SNG, koncert godalnega kvarteta Feguš, KazDvo, za izven
-	Ptuj, CID, odprtje fotografske razstave Mednarodne mladinske
foto delavnice, na ogled bodo fotografije mladih udeležencev foto delavnice, Ozrena Blanuša, Borisa Voglarja in Mojce Pišek, ki je bila poleti 2005 na Madžarskem
19.00
19.00
Sobota, 11. februar
8.30 do 11.00 Ormož, jedilnica Doma za starejše občane, Muzejska
delavnica za otroke 16.00 Ptuj, Kolnkišta, Turnir v šnopsu, ob 5. kištinem rojstnem dnevu 18.00 Velovlek, gasilski dom, 58. občni zbor PGD Sp. Velovlek 18.00 Tržec, velika dvorana, prostori Prostovoljnega gasilskega društva, občni zbor Etnografskega društva Tržec 18.00 Zabovci, prostori gasilskega doma, 79. redni občni zbor PGD Zabovci
19.00 Kidričevo, restavracija Pan, 10. dobrodelni ples v maskah, pripravlja Rotary club Ptuj 19.00 Ormož, restavracija Hotela, potopisno predavanje o Braziliji s
popotnicama Petro Potočnik in Romano Lap iz Kamnika 19.00 Ptuj, v refektoriju Minoritskega samostana, koncert ob 5. obletnici
KUD Akademskega pevskega zbora Ptuj 19.00 Ormož, dom kulture, gledališka predstava, Gospa poslančeva 19.00 Cerkvenjak, dvorana, komedija Podnajemnik, predstava KUD Vi-tomarci
20.00 Ptuj, Kolnkišta, Otvoritev fotografske razstave Ozrena Blanuše,
ob 5. kištinem rojstnem dnevu 21.00 Ptuj, Kolnkišta, Literarno predavanje »O Prešernu malo drugače« predstavila bo Liljana Klemenčič, ob 5. kištinem rojstnem dnevu 21.00 Ormož, hotel v prostorih vinoteke, Brazilski večer, organizira Mladinski center Ormož 23.50 Ptuj, Kolnkišta, Presenečenje!
-	Miklavž pri Ormožu, v prostorih OŠ, Delavnice za nadarjene uč-
ence, razredna stopnja
Nedelja, 12. februar
10.00 Leskovec, cerkev sv. Andreja 13.00 Bratislavci, vožnja v slalomu
18.00 Trnovska vas, komedija Podnajemnik, predstava KUD Vitomarci 18.00 Lovrenc na Dravskem polju, dvorana, komedija Dobrodošla miss
Agata, predstava KD Skorba -	PD Ormož vas vabi na zimski pohod na Peco Pozimi h kralju
Matjažu in na vrh Pece
Ponedeljek, 13. februar
18.30 do 20.00 Ormož, prostori gimnazije, dvoranski hokej
19.30 Maribor, dvorana Union, koncert Marijane Lipovšek ob spremljavi
pianista Anthonyja Spirija, za izven -	Hum pri Ormožu, na Izletniški kmetiji Tilike Kolarič v Vinskem
Vrhu, Ftički se ženijo, celodnevna delavnica
TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Pregled najpomembnejših projektov v letu 2005 v Mestni občini Ptuj. Zaprisegli sodniki porotniki za območje sodnega okrožja na Ptuju. 120-letnica Turističnega društva Ptuj. Ptujski občinski štipendisti na sprejemu pri županu Mestne občine Ptuj dr. Štefanu Čelanu. Izbor najboljšega športnika mestne občine Ptuj v letu 2005. Kolesarji članskega moštva Perutnine Ptuj so se predstavili. Razstava akvarelov in oljnih slik Rozine Šebetič. Nočna smuka najmlajših pod ptujskih gradom. Poljudna oddaja Kako biti zdrav in zmagovati.
Kino Ptuj
10., 11. in 12. februar, ob 18.00 in 20.00 Mali pišček.
Kolosej Maribor
Petek, 10. januar, ob 17.35, 19.40, 21.40 in 23.40 Lahko noč in srečno. Ob 15.20, 18.00, 20.40 in 23.20 Prevzetnost in pristranost. Ob 17.05, 19.10, 21.20 in 23.30 Šušlja se. Ob 15.10, 18.10 in 21.10 Gejša. Ob 16.00, 18.45 in 21.30 Gora Brokeback. Ob 19.35 in 21.50 Usodna prevara. Ob 15.00, 17.00, 19.00, 21.00 in 23.00 Mali pišček. Ob 17.30 in 20.50 Munchen. Ob 19.50 Cmok cmok, bang bang. Ob 17.50, 22.00 in 00.00 Žaga II. Ob 17.10 Marinec. Ob 16.30, 18.30, 20.30 in 22.30 Norčije z Dickom in Jane. Ob 15.30 Prekletstvo Strahouhca.
Sobota, 11. februar, ob 13.30, 15.35, 17.35, 19.40, 21.40 in 23.40 Lahko noč in srečno. Ob 12.40, 15.20, 18.00, 20.40 in 23.20 Prevzetnost in pristranost. Ob 14.50, 17.05, 19.10, 21.20 in 23.30 Šušlja se. Ob 15.10, 18.10 in 21.10 Gejša. Ob 13.10, 16.00, 18.45 in 21.30 Gora Brokeback. Ob 19.35 in 21.50 Usodna prevara. Ob 13.00, 15.00, 17.00, 19.00, 21.00 in 23.00 Mali pišček. Ob 14.10, 17.30 in 20.50 Munchen. Ob 19.50 Cmok cmok, bang bang. Ob 17.50, 22.00 in 00.00 Žaga II. Ob 14.40 in 17.10 Marinec. Ob 14.30, 16.30, 18.30, 20.30 in 22.30 Norčije z Dickom in Jane. Ob 13.20 in 15.30 Prekletstvo Strahouhca.
Nedelja, 12. februar, ob 13.30, 15.35, 17.35, 19.40 in 21.40 Lahko noč in srečno. Ob 12.40, 15.20, 18.00 in 20.40 Prevzetnost in pristranost. Ob 14.50, 17.05, 19.10 in 21.20 Šušlja se. Ob 15.10, 18.10 in 21.10 Gejša. Ob 13.10, 16.00, 18.45 in 21.30 Gora Brokeback. Ob 19.35 in 21.50 Usodna prevara. Ob 13.00, 15.00, 17.00, 19.00 in 21.00 Mali pišček. Ob 14.10, 17.30 in 20.50 Munchen. Ob 19.50 Cmok cmok, bang bang. Ob 17.50 in 22.00 Žaga II. Ob 14.40 in 17.10 Marinec. Ob 14.30, 16.30, 18.30 in 20.30 Norčije z Dickom in Jane. Ob 13.20 in 15.30 Prekletstvo Strahouhca.
Ponedeljek, 13. februarja, ob 16.20, 18.40 in 21.00 Casanova. Ob 17.35, 19.40 in 21.40 Lahko noč in srečno. Ob 15.20, 18.00 in 20.40 Prevzetost in pristranost. Ob 17.05, 19.10 in 21.20 Šušlja se. Ob 15.10, 18.10 in 21.10 Gejša. Ob 16.00, 18.45 in 21.30 Gora Brokeback. Ob 19.35 in 21.50 Usodna prevara. Ob 15.50 in 17.50 Mali pišček. Ob 17.30 in 20.50 Munchen. Ob 19.50 Cmok cmok, bang bang. Ob 22.00 Žaga II. Ob 17.10 Marinec. Ob 16.30, 18.30 in 20.30 Norčije z Dickom in Jane. Ob 15.25 Prekletstvo Strahouhca.
30 ŠtajerskiTEUHlK
Poslovna in druga sporočila
petek • 10. februarja 2006
Ptujska C. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.niiklavz@ernail.si
www.avtomiklavz.si
znamka	letnik	cena	barva
audi a61.9 thikarav.	1999	2.660.000	moora
chraysler ft cruiser 2.0	2000	1.960.000	kov črna
ford focus 1.6 ikarav.	2002	1.b70.000	srebrn
ryundaiaccenri.ígls	1997	660.000	kovzelfna
hyundai elanira 2.0 gix	2001	1.4b0.000	kov siv modra
opelagila 1.2 enjoy	2004/12	1.060.000	srebrn
opel astra 1.g 1svumuz.	1999	1.390.000	kov črna
opel zafira 2.0 dti	2002	2.360.000	moora
peugeot 20b 2.0 hoi break	2002	2.060.000	kov moora
volvo s 401.61	1999	1.4b0.000	rela
vw golf 1.9 sdikarav.	2001	1.000.000	beli
vwgdlfiv1.9sdi	2001	1.990.000	srerrn
vw passat 1.9 tdikarav.	1990	1.730.000	kov moora
vw passat 1.9 thikarav.	2000	1.990.000	kov črna
vw passat 1.9 tdikarav.	2002	2.720.000	kov modra
Na zalogi preko 40 vozil.
Rabljena vozila
TIP	LETNIK	NA MESEC SAIVIO
CLIO 1.2/3V FIDJI	1998	19.272 SIT
CLIO 1,5/65 KM 5V DINAMIQUE	2004	30.168 SIT
FORD GALAXY 1,9 TDI	2000	45.023 SIT
KANGOO 1,5 dCi/80	2005	47.243 SIT
KANGOO 1,5 dCI/80	2005	47.243 SIT
MERCEDES 200 CDI	2002	66.921 SIT
R LAGUNA GT 1,9 DC1100 EXP.	2002	51.914 SIT
SEAT CORDOBA VARIO 1,4	1999	20.374 SIT
SEDANE DIN. LUX 2,0/16V	2004	60.946 SIT
VOLSWAGEN POLO CLASSIC	1998	15.161 SIT
VW POLO VARIANT 1,6	1998	22.205 SIT
VW GOLF 1,6 HIGHLINE	1998	28.024 SIT
Tovorna vozila		
R KANGOO 1,2 RL EXPRESS	1999	16.080 SIT
R KANGOO 1,2 RL EXPRESS	1999	16.845 SIT
R MASTER 2,5d MTR
1999
28.331 SIT
ViSina mescdiega obroka je izračunana na podlagi iiredita dm mb NOM 7.45 na dobo 84 mesecev.
RENAULT
OBUUBA KUPCU:
-	Brezplačen preizkus
-	105 točk kontrole na vozilu
-	Tehnična kontrola po 2000 prevoženih kilometrih
-	Pomoč na cesti, vleka ali popravilo
-	3 mesečna tehnična garancija
(za določena vozila)
Ptuj, Ormoška cesta 23; tel.: 02/749 35 48; www.petovia-avto.si

ZAVRČ GORIŠNICA VIDEM PODLEHNIK ŽETALE MAJŠPERK
RAZVOJNI PROGRAM PODEŽELJA ZA HALOZE
Vabimo na delovno srečanje vse župane in županjo, vse zaposlene v občinskih upravah
in občinske svetnike iz občin: Zavrč, Gorišnica, Videm, Podlehnik, Žetale in Majšperk
V četrtek, 09.02.2006, v prostore Občine Žetale ob 18.00 uri.
Program:
Pomen razvojnega programa podeželja za Haloze in možnosti koriščenja sredstev v obdobju 2007-2013 v okviru programa LEADER Josip PINTAR, član ožje pogajalske skupine
Možnosti razvoja osnovne in dopolnilne kmetijske dejavnosti,
s pomočjo sredstev iz programa LEADER Félicita DOIUIITER, specialist za razvoj podeželja KSS Ptuj
Predstavitev dobrih praks iz Irske, Avstrije, Italije
iz programa LEADER. Andreja GOJKOŠEK, Jernej GOLC, LPC Haloze
Delavice za vaške skupnosti, društva in posameznike bodo potekale po občinah med 15.02.2006 in 17.02.2006
Podeželslto razvojno jedro

Pripravljalec Razvojnega programa podeželja za Haloze
PRJ HALO, Cirkulane 56, 2282 Cirkulane, i^uai Deveiopmend centr« T: 02 795 32 00, info@halo.si, www.halo.si
Radko Kekec, s.p.
Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ruj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE!
Prodaja vozil
Znamka	Letnik	Cena	
OPEL VECTRA 1,816V CD	1997	1.080.000	KOV. m,ENA
VOLKSWAGEN GOLF 1,4 GENERAOjA	2000	1.680.000	KOV. SREBRNA
SEAT IBIZA 1,416V	2001	1.280.000	KOV SREBRNA
OPEL ASTRA l,6iKABAV.	1998	1.030.000	BELA
ROVER 2141	1997	680.000	KOV.VIjOLA
KIACARENS1,8	2000	1.360.000	KOV. PEŠČENA
FLVrsmO 1,616V DYNAMIC	2002	2.080.000	KOV SV ZEI,ENA
SEAT CORDOBA 1,4 KARAV.	2001	1.360.000	KOV SREBRNA
PEUGEOT 3061,6 ROLAND GARROS	1998	880.000	KOV ZELENA
VOLKSWAGEN POLO 1,0 COMORILINE	2000	1.200.000	KOV SREBRNA
VOffOV70 2,0T4WD	1998	1.370.000	KOV ZEI,ENA
VOLKSWAGEN POLO 1,7 SDl	2000	1.280.000	MODRA
MERCEDES BENZ A160	1999	1.860.000	RDEČA
PEUGEOT 206 2,0 HDI	2002	1.780.000	KOV ČRNA
FUTPUOTOSSSOLE	1999	690.000	KOV SIVA
MERCEDES BENZ A160	1998	1.680.000	BELA
SEAT IBIZA 1,0	2000	1.190.000	KOV MODRA
FORD FOCUS 1,616V	2003	2.260.000	KOV SREBRNA
ROVER 216 SI art.	1999	1.080.000	KOV OT,fiNA
RENAULT LAGUNA 1,9 DQ EXP KAR	2002	2.550.000	KOV MODROVIJ.
RENAULT MEGANE SCENIC 1,9 RXE	2000	2.250.000	KOV SREBRNA
CITROEN XSARA 1,41 COUPE	2000	1.330.000	KOVVÉNJA
PEUGEOT 3061,6 BREAK	2001	1.620.000	KOV SV MODRA
FIATPUINTO 1,2 SX	2001	1.150.000	RDEČA
SEAT LEON 1,4 SIGNO	2001	1.970.000	RDEČA
FIAT MAREA 1,616VSX	1997	780.000	KOV SREBRNA
FIAT PUNTO 1,2 l6VACnv	2002	1.280.000	KOV SREBRNA
RENAULT THALIA 1,4 EXPRESSION	2002	1.150.000	RDEČA
H0NDACIVICl,4i	2001	1.990.000	KOV SREBRNA
RENAULT MEGANE 1,6 16V	2005	3.240.000	KOV ČRNA
FORD FOCUS WAGON 1,6	2002	2.140.000	KOV ČRNA
VOLKSWAGEN POLO 1,6 CLASSIC	1997	870.000	MODRA
GOTOVINSKA POSOJILA
MEDIAFIN KOM d.0.0., Dunajska 21, Ljubljana
Maribor
tel.: 041/830 065 02/252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!
Tmrm
ODKUP DELNIC
STE SE POŠKODOVALI V PROMETNI NEZGODI, NA DELOVNEM MESTU ALI JAVNEM PR0ST0RU7
ŽELITE PRIMERNO DENARNO 0DČK0DNIN07
PE PTUJ, Trstenjakova 5 iii.ni...Aii.n>diii
TKerKA:080 18 17
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
v
Stajmki
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO S. URE
8
C02/2280n0
ihM-mm
SoliSlao. Razlagova 24, Maribor
3
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsa!« dan po dogovoru. Vse informacije po 0038549 372-605
r d.=
www.smigoc.si
SALON
POHliTVA
SPUHLJA79A, 2250 Ptuj, Tel.: 02/ 775 41 01, Faks: 02/ 775 41 05
SAMOPLAČNIŠKA ZOBNA ORDINACUA
dr. dent. med. Zvonko Notesberg
Trajanovo 1, Ptu| (ob Moribonki eesti|, tel.: 02 780 6710
ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI V 5 DNEH
možnost obrooisQQ odplocilo
NUMERO UNO
Robert Kukovec s.p., Mlinska ul. 22, Maribor
ALI IŠČETE UGODNI KREDIT ?
Ugodni avtomobilski in gotoviski krediti do 7 let, za vse zaposlene in upokojence tudi 09. Do 50 % obremenitve, star kredit ni ovira. Če niste kreditno spodobni, nudimo kredite na osnovi vašega vozila, ter leasinge za vozila stara do 10 let. Pridemo tudi na dom.
Tel: 02/ 252-48-26, 041 750-560, 041 331-991, fax 02/ 252 48-23.
Jože Voglar s.p.
Zabovci 98,2281 Markove!
Tel: 02/ 766-90-91, GSM: 041/ 226-204
£1
ercator
GaQm©c™apDs©G
Ormoška cesta 30, Ptuj Sobota, 11. februar, ob 10 uri
Otroška delavnica obesek ljubezni ^ in prijateljstva
Otroci, pridite v delavnico in izdelajte obesek, katerega boste razpolovili in ga dali svojemu ' najboljšemu prijatelju. T< . 4
CENTRALNA KURJAVA VODOVOD
do 10 % popusta na cene materiala in storitev Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci tel. 743 60 23 GSM 041 730 857.
m
^amtnigboljšt sosed
www.tednik.si
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elelctromotorjev vseh vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev In raznih gospodinjskih aparatov.
Zelo ugodne cene! 788-56-56
PRILOŽNOSTNI KOVANCI
Banka Slovenije daje 6. februarja 2006 v prodajo in obtok priložnostne kovance, ki jih je izdala Republika Slovenije ob 250-letnici rojstva dramatika Antona Tomaža Linharta
petek • 10. februarja 2006
Oglasi in objave
StajerskiTnïïOK 31
ANOKSIDAL, d. o. o. Rajspova 16 2250 PTUJ
JAVNI RAZPIS
Objavljamo javni razpis za zbiranje ponudb za prodajo naslednjih nepremičnin:
-	parc. št. 1572/1 v izmeri 1819 m2,
-	parc. št. 1572/2 v izmeri 418 m2,
-	parc. št. 1572/3 v izmeri 1564 m2,
-	parc. št. 1572/5 v izmeri 533 m2,
vse pripisane pri vl. št. 2738, k. o. Ptuj. Zemljišča se nahajajo na lokaciji Ptuj, Rajšpova 16, na območju industrijske cone. Dostop do parcel je možen s strani Puhove ulice. Zemljišča v naravi predstavljajo travnike in zanje je zagotovljena komunalna opremljenost.
Ponudbe na razpis za zbiranje ponudb je potrebno poslati v zapečatenih ovojnicah s priporočeno pošiljko in z oznako »Ponudba na razpis«, najkasneje do 20. 2. 2006 na naslov ANOKSIDAL, d. o. o., Rajšpova 16, 2250 Ptuj.
Dodatne informacije v zvezi z javnim razpisom lahko dobite na tel. št. 041 662 997.
ANOKSIDAL, d. o. o., na podlagi tega razpisa ni zavezan skleniti pogodbe o prodaji nepremičnin z najboljšim ali katerimkoli ponudnikom.
www.radio-tednik.si
POLJE DOM, d. o. o. Podlehnik 13 2286 PODLEHNIK
razpisuje
prosto delovno mesto PRODAJALCA
v prodajalni Kidričevo.
Kandidati morajo imeti dokončano najmanj IV. stopnjo izobrazbe smeri prodajalec oz. V stopnjo komercialni tehnik ali podobno, zaželen je vozniški izpit C-kategorije.
Vloge z dokazili pošljite na naslov POLJE DOM, d. o. o., Zagrebška cesta 74, 2251 Ptuj, v roku 8 dni.
Razpored dežurstev zobozdravnikov
petek, popoldan sobota, od 8. do 12. ure Cvetka Potočnik, dr. dent. med. v Trstenjakovi ulici na Ptuju
Uski i
^ prihoďnostťs^gelskih kartah prihodnosvciganskihkartah prihodnostvigralnihkartah
Odšla si tja, v novi dom, kjer ni trpljenja ne gorja. Le zvezde in ti, morda neko~ tudi mi -nasvidenje med zvezdami, draga mama.
SPOMIN Marija Zemljak
POBREŽJE 108 A,VIDEM
13. 2. 2005
Hvala vsem, ki postojite ob njem grobu z lepo mislijo.
Njeni otroci
Skrb, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje, bole~ine in trpljenje si prestal, zdaj lahko boš v grobu mirno spal.
SPOMIN
6. februarja mineva eno leto žalosti, odkar te ni več med nami, naš dragi mož, oče, dedek, tast, brat, svak, stric, boter in sosed
Mirko Plo{injak
IZ MALE VASI 37 A
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče v spomin na njega.
Njegovi najdražji: žena Angela in sinovi
z družinami
Prazen dom je dvoriš~e, naše oko zaman te iš~e, solza, žalost in bole~ina te zbudila ni, ostala je le praznina, ki hudo boli.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice in botre
Marije Kmetec
IZ APAČ 228
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se za darovane sveče, cvetje in sv. maše. Hvala g. župniku za opravljen obred, pevcem, godcu Tišine in pogrebnemu podjetju Mir, govornikoma za poslovilne besede ter nosačem križev in zastave. Posebno zahvalo smo dolžni sindikatu Perutnine Ptuj in sodelavcem. Vsem še enkrat hvala.
Vsi njeni
Okoli nas tišina, v hiši je praznina, v srcih bole~ina, ker tebe, draga mama, ve~ med nami ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice in tete
Elizabete Topolovec
rojena Visinski
IZ VELIKEGA OKIČA 6
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali sveče, cvetje in za svete maše, nam pa izrekli iskreno soža-lje. Posebna zahvala gospodu župniku za opravljen obred, govorniku Janku Kozelu za ganljive besede, cerkvenemu pevskemu zboru, godbeniku za odigrano Tišino, zastavonošema ter pogrebnemu podjetju Mir.
Žalujoči: hčerka Marija, zet Jožek, vnuki Darja, Suzana, Dušanka, Aleš
Mama, ni te ve~ na pragu, ni te ve~ v hiši.
Nih~e ve~ tvojega glasu ne sliši. Ostalo grenko je spoznanje, da ve~ te ne bo, ker za vedno vzela si slovo.
SPOMIN
10. februarja je minilo dve leti, odkar nas je zapustila draga žena, mama, tašča, sestra, babica in prababica
Julijana Bedra~
IZ TRDOBOJCEV 68
Hvala vsem, ki z lepo mislijo stojite ob njenem grobu, prižigate sveče in prinašate cvetje.
Vsi tvoji
Mirno in tiho si živela, v življenju veliko sr~nih ran prebolela. Ostala si v naših srcih, ljube~a babica in draga mama.
V SPOMIN
mami in babici
Tereziji Čoh
IZ SPUHLJE
14 let je, odkar si odšla - toda ne za vedno. Hvala vsakemu posebej za dobro misel nanjo, za vsako prižgano svečko ... V naših srcih živiš še vedno.
Vsi tvoji najdražji
Le kdo pozabil bi gomilo, v kateri zlato spi srce, ki neskon~no nas ljubilo do zadnjega je dne. Ko jutro se rodi,
v dan zazremo se s solznimi o~mi, srce mo~no zaboli, ko tebe, draga žena, mama, babi, ve~ med nami ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, babice, tašče, ki je pustila globoke rane v srcih in praznino v našem domu
Jožice Topolovec
IZ VIDMA PRI PTUJU 3 G
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu in z lepo mislijo pospremili na njeni zadnji poti ter ji darovali cvetje in sveče.
Posebej se zahvaljujemo medicinskemu osebju Nevrološkega oddelka Splošne bolnišnice Maribor, ge. dr. Nadi Ranisav Lartey, vodstvu Mladinske knjige Trgovina, d. d., sodelavcem Mladinske knjige Trgovina, d. d., Knjigarna in papirnica Ptuj, predstavnici sindikata, tamburaškemu orkestru Videm za odigrano slovo, cerkvenemu pevskemu zboru Videm za odpete pesmi, Janku Kozelu in Mileni Tement za poslovilne besede, patroma Emilu in Andreju za opravljen cerkveni obred, pogrebnemu podjetju Mir, d. o. o., za žalne storitve in godbeniku za odigrano melodijo. Vsem in vsakomur prisrčna hvala.
Vsi njeni
Zavrč • Kdo je kriv za napake na osnovni šoli?
Odločilne bodo ugotovitve sodnega cenilca
V občini Zavrč so zaskrbljeni zaradi številnih napak na 9 let stari stavbi osnovne šole, zaradi česar so na zadnji seji občinskega sveta med drugim sklenili, da bodo najeli sodnega cenilca, ki naj bi uradno ocenil in preosil, ali so napake posledica zoba časa ali napak pri izgradnji.
Ravnateljica OŠ Cirkul-ane - Zavrč Diana Sabath
je povedala, da so Občino Zavrč o ugotovljenih napakah na stavbi osnovne šole v Zavrču obvestili s posebnim dopisom že lansko jesen in jih podrobneje ni želela komentirati. Vendar je ob tem poudarila, da sta obe šolski stavbi, tako v Cirkulanah
obravnavi točke "napake na Osnovni šoli Zavrč" med drugim slišali, da se je del šolske stavbe verjetno pričel pogrezati, na kar naj bi kazale razpoke na nekaterih delih zidov, kot denimo v moških garderobah, Razpoke so vidne tudi na zidovih v nekaterih razredih ter na zunanji strani zidov oziroma na
Foto: M. Ozmec
Pogled na strop telovadnice, kjer so vidni sledovi zamakanja In odstopanja opleska.
vsej verjetnosti podtalnice, v kletnih prostorih odstopajo talne obloge, ponekod tudi keramika, Ob padavinah zamaka streha telovadnice, na mestu, kjer se stikata dva zidova, tako da ob nalivih brez vedra ne gre, odstopa izolaci-
kumentacijo lahko preveril, če so pri gradnji upoštevali vse njegove predloge,
Župan občine Zavrč Miran Vuk je sicer prepričan, da so nekatere napake posledica zoba časa, čeprav je od odprtja nove šole šele dobrih
Foto: M. Ozmec
Stavba Osnovne šole Zavrč je od daleč lepo urejena in vzdrževana.
kot v Zavrču, lepo urejeni in vzdrževani, napake na zavr-ški šoli pa se pojavljajo že nekaj let, Tudi na Osnovni šoli Zavrč so povedali, da so se prve težave pričele pojavljati že kmalu po odprtju nove šolske zgradbe,
Na zadnji seji završkega občinskega sveta smo ob
fasadi, Razpoke so vidne tudi na keramiki okrog nosilnih stebrov v jedilnici in v sanitarijah, Na podu kletnih prostorov so se pojavile razpoke tam, kjer so bile položene kanalizacijske cevi, očitno pa tudi izolacije niso bile opravljene tako, kot bi morale biti, saj zaradi vdiranja vlage, po
Foto: M. Ozmec
Na zidovih šolske zgradbe so na več mestih vidne razpoke.
Foto: M. Ozmec
V kletnih prostorih so zaradi vdiranja vlage pričele odstopati talne obloge.
ja fasade, na zračnem mostu strehe pa ni bila položena zaščitna mreža, Težave imajo tudi z ogrevanjem, kar so najbolj čutili v minulih izredno hladnih zimskih dneh, ko kljub maksimalnemu ogrevanju temperature v telovadnici niso mogli spraviti na več kot 15 stopinj Celzija, Za to napako bi lahko bil kriv tudi projektant, vendar bo svoje povedal sodni cenilec, ki bo ob vpogledu v gradbeno do-
Napoved vremena za Slovenijo
Valentin (14.), ima ključe do korenin.
Danes bo na Primorskem delno jasno. Drugod bo zmerno do pretežno oblačno, popoldne bodo kratkotrajne krajevne snežne plohe. Zjutraj in del dopoldneva pa bo ponekod po nižinah megla. Najnižje jutranje temperature bodo od -4 do -9, v alpskih dolinah do -12 in ob morju okoli -2, najvišje dnevne od 1 do 6, na Primorskem do 8 stopinj C.
V soboto in nedeljo bo sončno z občasno povečano oblačnostjo. V soboto bo pihal severni veter.
9 let, Prepričan pa je tudi, da je bilo nekaj osnovnih napak oziroma pomanjkljivosti očitno storjenih že med samo izgradnjo, Ob vhodu v šolsko zgradbo je vzidan temeljni kamen, na katerem je vklesan datum 26, februar 1996, pod njim je napis občina Zavrč in Republika Slovenija, pod tem kamnom pa je še en kamen z vklesanim napisom Korpar 1997, Na Občini Zavrč so nam včeraj povedali, da si bodo stanje v OŠ Zavrč v kratkem ogledali tudi člani komisije za nadzor nad investicijami, ki bodo o ugotovljenem stanju pripravili posebno poročilo, Največjo težo pa bodo seveda imele uradne ugotovitve zapriseženega sodnega cenilca, ki naj bi ga najela Občina Zavrč,
M. Ozmec
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141_
-	garažna in dvorišina vrata -daljinski pogoni -kljníavniíarskadela
-	manjša gradbena dela
Od tod in tam
Dornava • Zlata poroka zakoncev Čuš


'0 %

V soboto sta v spremstvu številnih sorodnikov in prijateljev obnovila že pred petdesetimi leti sklenjeno poroko Alojz in Ivanka Čuš, roj. Pukšič, iz Dornave 25.
Svečanost zlate poroke, ki jo je vodil župan Franc Še-gula v spremstvu dornavskega okteta in predstavnikov Društva upokojencev Dornava, je potekala v dvorcu v Dornavi, po njej pa je sledil še cerkveni obred v domači farni cerkvi, kjer sta si zlatoporočenca obljubila in z zlatimi črkami zapisala večno zvestobo. Obred je vodil domači župnik Jože Kramberger.
Zlatoporočenca sta si leta 1956 na moževi domačiji uredila skromen, a topel dom. Rodile so se jima štiri hčerke: Ivanka, Ida, Slavica in Zdenka. Zlati ženin je kot mlad očka in mož moral s trebuhom za kruhom v tujino, težko prislužen denar v tujini pa je pripomogel k boljšemu življenjskemu standardu in razvoju kmetije. Takrat mlada mama je doma gospodinjila in bila prisiljena prevzeti vodenje kmetije ter poprijeti za vsako kmečko opravilo. Danes skoraj ni dneva, da ju ne bi obiskali in z njima poklepetali tudi trije vnuki in tri vnukinje.
ID
Repišče • Potrgali svečnično grozdje
Pri Benjaminu Vidoviču iz Repišč zasledimo celo paleto predikatnih vin; mnoga so poimenovana tudi glede na čas trganja. Letos se je odločil za svečnično vino, saj se s svečnico prične pust, pa tudi sam je rad korant. Že pri delu seje opazil pustni navdih. Na pomoč so mu priskočili prijatelji vinogradniki, pustni prijatelji, lik koranta pa jim je stal ob strani vinograda. Mrzla zima je postregla z visokim sladkorjem in velikim izpadom zaradi ptičev in srn, ki so trgale zaščitne mreže. Tokrat so ga iztisnili 50
www.radio-ptuj.si
ABA
PVC OKHA, VRATA, SENČILA, KOMARNÊKI, GARAŽNA VRATA
PT
ÍtUkÍ26a WsmerGnJenïy IMtlan iinii s.|i. Tel.! 02 787-86-70, 041 716-251
STE BILI POŠKODOVANI
P^RAVna^ V PROMET^^
—^ ■	NEZGODI?
^ ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
PE PTUJ, Vodnikova 2	080 1 3 1 4
Foto: SM
Foto: arhiv