Poštnina plačana v gotovini Posamezna številka 1 Din. Leto I. Izhaja vsakega 1. In 15. v mesecu. Letna naročnina 25 Din, za inozemstvo 40 Din. N A M E J AH Stev. 6. ček. račun št. 12.686 Telefon Jesenice 625 Uprava In uredništvo: Jesenice,Krekov dom LIST ZA GOSPODARSTVO, PROSVETO IN KULTURO Jesenice, 15. oktobra 1936 Ni kompromisa! »Ljudje, polni sovraštva do Boga, cerkve in njenih služabnikov, so požgali in porušili nešteto božjih hramov, niso se ustavili niti pred najsvetejšim zakramentom, ampak so ga na naj-ogabnejši način oskrunjali tako grdo, da je nemogoče povedati. V pobesneli strastnosti divjajo zoper vse, kar je božjega.« Tako pravi zadnji Ljubljanski škofijski list o dogodkih v Španiji. Nato poziva vse: duhovnike in laike, naj stopijo v vrste borcev zoper veliko zmoto in nevarnost komunizma ter sorodnih stremljenj, ki so rodila uničujoči požar Španije in bi ga rada zanesla s prevratnim viharjem v vse smeri, v vse dežele sveta. Za vernega katoličana mora biti tako vsako kolebanje, vsako nihanje iz leve v desno končano. Če so koga motili neharmonični glasovi in različna stališča v dnevnem časopisju, nejasna opredeljenost stanovskih organizacij, nesmiselno spajanje križa s srpom in kladivom — katolicizma s komunizmom, če je koga že zajel duh časa in ga tira v razdirajoče smeri, je zanj obvezen glas cerkve tako, da se ne more imenovati njenega dobrega otroka, če niti sedaj ob 12. uri od čuvarice resnice resnice sprejeti noče. Po navodilih škofovih, ki so sledila besedam skupnega očeta vseh katoličanov, za nikogar ne more biti dvoma, kje je mesto zanj. Ni več mogoče izbe-gavati. Pred lučjo ni nobenega senčnega skrivališča več. Ni več kompromisov. Priznati moramo, da doslej ni bilo tako. Bilo je tudi med nami vse preveč teme, vse premalo luči, vse preveč polovičarstva, vse premalo odločnosti in vere v zmago lastnih idej. Hodili so nekateri k nasprotnikom, zapustili so studenec žive vode in iz marksističnih cistern zajemali kalne vode ter z njo napajali naše ljudi in jih v svoji nespameti zastrupljevali. Pozabili so, da imamo svoj evangelij, ki od nikoder nobenih novih življenjskih sokov ne rabi, ki je sam vsak dan ves modem, ves življenjski. Oni, otroci velikih naukov, ki jih razumeli niso, so kakor pritlikavci capljali za napihnjenimi gesli svojih nasprotnikov. Niso imeli poguma ustaviti se njihovim lažem in prevaram, njihovemu sodrugar- skeniu nasilju, njihovemu izdajstvu, kakor da so bili rojeni za hlapce in da hlapci ostati hočejo. Le včasih je skozi mrak in negotovost neodločnosti prišlo do izraza tudi to, da je v nas nekaj lastnega življenja in neodvisne moči. Dosti je tega. Ali imamo svoj program in verujemo vanj ter se bojujemo zanj ali pa vredni nismo, da živimo. Imamo ga. Treba je samo, da gremo na delo, na organizacijo, v borbo. Sami hočemo ustvarjati, sami braniti, sami napadati v svojem imenu in v imenu našega programa, pripravljeni, da samo od trenutka do trenutka podpremo pošteno borbo vsakogar, odločeni pa, da se z nikomur ne vežemo v trajne nenormalne zveze, ki dobrih sadov rodile ne bodo. Za nas je materijalistični komunizem z njegovim zasužnjevanjem in prelivanjem človeške krvi postal najhujši nasprotnik, ker vidimo v njeni smrtnega sovražnika vsakega zdravega razvoja človeške družbe in uničenje vseh kulturnih vrednot. Med njegovo in našo ideologijo ni sprave, ne miru in kompromisov — ne s komunizmom in ne z njegovimi pomožnimi četami. Mi dosledno zahtevamo od vseh, ki hočejo biti dobri katoličani, da jim je glas cerkve več kakor sirenski glasovi razrednobojnih marksističnih združb. Kdor je za ta glas gluh, ne spada ne v naše kulturne, ne v gospodarske, ne v športne, ne v strokovne organizacije in ne v nobeno javno zastopstvo. Tem manj pa morejo biti taki ljudje celo na vodilnih mestih teh organizacij in če so, je naša dolžnost, da ne bodo več. Treba je, da preženemo mrak iz svojih vrst, treba nam je jasnosti, ki bo pregnala ribarjenje v kalnem, ki nam bo osvetlila lasten cilj in program in nas vse združila v strnjenem pohodu k njemu. Naši četverostopi ne morejo trpeti v svoji sredi nikogar, kdor z nami nima istega koraka, naša čista pesem nikogar, ki bi vanjo vnašal disonanco, maša borba nikogar, ki bi iz naših vrst dajal znamenja nasprotnikom. Kdor čuti, da tu notri ne spada, da ga srce drugam vleče, naj gre, sicer bo moral iti. Kdor drugače misli in upa, naj ve, da je luč prižgana ... Za Koroško Ob obletnici plebiscita Ob novi žalostni obletnici poraza Slovencev na koroškem, ki je chI nas odtrgal tako lep kos naše zemlje, kjer je prav za ])rav naša naroi tu dobili dola. sporočamo, da jo stalež tako pri Kranjski industrijski družbi, kakor tudi pri gradbeni tvrdki >Sloj;rud«: poln in in da tudi organizacijo no sprojomajo več- no-\ ill prijav. Odprle so se jim oči, tako pi.šo zadnja »Delav-ska fronta« o NSZ na josonicali z ozirom na njeno >Pismo delavcem in delavkam KIDt. Dopis »Delavske fronte« jo zanimiv, ker trdi, da so bili člani NSZ prvi, ki so v letošnji pomladi začeli z deniagaSkimi zavajanji in da so oni dali tako povod poznejšim početjem levičarskih olomontov. Notranje ministrstvo je na številne urgence naših ljudi zaradi vožnjo naših jeseniških dijakov na progi jesenico-Kranj poslalo naslednjo si>oro'čilo: Na ponovno intervencijo pri prosv. ministrstvu zaradi dovoljenja za vožnjo dijakov na progi Jt^senico-Kranj je g. minister prejel obvestilo, da je tozadevna uredba, ki pre-iKJVodujo vožnjo nad 20 Kilometrov, ukinjena in se smejo dijaki voziti brez ozira na razdaljo. Ukinitev gorenje uredbo na prošnjo Jeseničanov omogočuje okoli M) dijakom in dijakinjam, da jim ni bilo treba prekiniti svojih študij ali pa si iskati dragih stanovanj v kraju študija. G. ministru Korošcu v imenu prizadetega dija-štva in staršev iskrena zahvala. Konzumiio društvo /a Slovenijo, ki je initio do prod par leti svojo podružnico tudi na Jesenicah in v okolici, gre v likvidacijo, l e dni — pa tudi žo daljo časa — prejemajo oni, ki so so pri društvu morda žo prod več leti slučajno včlanili, (h1 likvidatorjev pozive, da doplačajo za kritje dolgov, ki jih je društvo napravilo, a /a nje nima kritja, šo neplačani del deleža do zneska >(И).— Din. Mod temi. ki prejemajo tako Iio/ive. je mnogo upo-Lojencev in vdov, ki sedaj začudeno vprašujejo, kako da naenkrat dolgujejo to zneske in hodijo po informacije k vsem mogočim ljudem. I eni jo treba v pojasnilo povedati to-lo: Medtem ko so postali oni sami nodolavni člani društva in so zanj niso zanimali, jo konzumiio društvo na svoiih občnih zborih bro/, njih veljavno povišalo delež na Din "4)1),—. S svojim doložein pa vsak član garantira za dolgove to konzunine zadrugo in polog toga šo z zneskom, ki jo v lina slovenska. Brdo je zadnja slovenska župnija ill občina v tej dolini. Ce vzamemo jezera, vidimo, da je Bohinjsko jezero od Jesenic v zračni črti bolj oddaljeno nego Vrbsko ali Baško jezero. Slovenska koroška je torej Jesenicam v resnici blizu. .V vmes so Karavanke. Odkar pa so prevrtali Karavanke, so postale Jesenice tudi prometno Slovenskemu Korotanii čisto blizu. Iz Pod-rožice je po železnici bližje na Jesenice nego v Beljak. Ko je bilo v letu pred plebiscitom prvo glasovalno ozemlje otlrezano od ostale Koroške, so postale Jesenice takoj gospodarsko središče za /g. Rož in za okolico Baškega jezera. Y letu pred plebiscitom smo videli, kako so se Korošci hitro znašli in so se vozili iz Zg. Roža in okolice Baškega jezera na Jesenice namesto v Beljak ali (Celovec. Nemci so rekli ob plebiscitu: Bog je postavil Karavanke. I oda Bog je postavil tudi druge gore. Kar je Bog združil, naj človek ne loči,« velja tudi za narode. En narod prebiva severno ill južno od Karavank. In ta narod sega na severu do Dobrača, do Magdalenske gore ali Svete Helene in do vrh Svinške planine. To so naravni mejniki med nemškim in slovenskim ozemljem na Koroškem in tudi te gore je postavil Bog! Slovensko geslo ob plebiscitu se je glasilo: l\a svoji zemlji sami gospodarji! Ko je bil v oni dobi pred plebiscitom velik ljudski tabor v Borovljah, so na neki deski nosili napis: Ne bo nas tujec več teptal — naš rod bo tu gospodoval! Kako upravičeno je bilo slovensko stremljenje po rešitvi izpod tujskega jarma in po združenju z brati po krvi in jeziku! Pri plebiscitu pa so Nemci zmagali, ker je šola-ponemčevalnica z brezobzirno nasilnostjo po-janičarila naš narod na Koroškem! Že nad 50 let poprej je delala Slovencem vsiljena nemška rola za nemško zmago pri plebiscitu! Plebiscit je minul porazno za nas. Tod ti naš duh ne sme kloniti. Nihče ne sme obupavati. Meje so postavili, upravo so ločili. Premnogo krivic so našemu narodu tam preko storili. Toda duh je nezlomljiv, njemu se mej postaviti ne da. Mi moramo vedeti, da smo narod le v skupnosti z njimi tam preko, sami smo le en del naroda, kakor so tudi oni tam del istega naroda. Onih tam preko pa nasilje streti ne sme, ne smejo mu kloniti. Možem in narodu, če so možje in narod, mora nasilje roditi nezlomljiv odpor, ki je v pravični stvari poroštvo zmage. Bodimo tudi mi. ki tvorimo skupno en narod, kakor možje, ki se bore. dokler se krivica ne zruši in pravica ne vstane in verujmo v njeno vstajenje. Jesenicam prvi drasinjsici razred! Jugoslovanska radikalna zajednica mestna organizacija za Jesenice. Jesenice, dne 2. oktobra 19%. I', n. Ministrstvo financ v Beogradu. Predmet: Nacionalno in gospodarsko nujna prevedba mesta Jesenice v prvi dragiiijski razred. •Mestna organizacija Jngoslovanske radikalne zajedli ice na Jesenicah navaja uratliie ugotovitve o visoki draginji na Jesenicah in prosi tit. ministrstvo, da bi po nujnosti in uvidevnosti spodnjih ugotovitev blagovolili predlagati in izvesti spremembo § 27 zakona o državnem prometnem osebju in § 26 zakona o uradnikih v smislu, da bi se najdražjemu mestu v državi — Jesenicam — priznal draginji primerni I.draginjski razred. Prevedbo Jesenic v I. draginjski razred zahtevajo sledeči nujni gospodarski in nacionalni interesi : 1. Iz priloženih uradnih ugotovitev iz tržnih cenikov Beograda (I. draginjski razred). Ljubljane (1. draginjski razred) in .Maribora (II. draginjski razred) je razvidno, da so cene živilom na Jesenicah v večini slučajev mnogo višje od cen v mestih, ki uživajo ugodnosti i. draginjskega razreda (Beograd, Ljubljana itd.), v malo primerih enake in le v neznatnih izjemah nižje. Povprečno so živila na Jesenicah izrecno dražja od vseh mest v državi (takoj za Dubrovnikom in Splitom). 2. Mesto Jesenice leži v ozki gorski soteski (glej slike) l)rez rcxiovitnega zaledja in brez vrtov. zato se morajo vsa živila uvažati iz oddaljenih krajev — najmanj 20 do NO k in daleč. Vsa severna, zapadna in jiižna zaledja Jesenic so masivi Karavank in Julijskih alp, brez vsakih rodovitnih zemljišč. 1. Jesenice ležijo v bližini mnogih svetovno-znanih letovišč: Died, Kranjska gora. Bohinj, Planica, Pokljuka 11(1.. ki odvzemajo ves bližnji kon-ziim. I a letovišča svetovnoziianega slovesa dvigajo cene in jili diktirajo tudi bližnjim Jesenicam. Sleherni producent prodaja živila letoviščem in postavlja enake cene tudi jeseniškemu trgii. Prvotno tržno zaledje jeseniškega trga je bila v veliki meri Koroška, ki je padla pod Avstrijo. 4. \ velikem industrijskem središču, v prvem in važnem obmejnem mestu ter v najpomembnejšem železniškem križišču v državi živi okrog 430 državnih (žplpznifor.fev.- TTrriniko-»-,' poštarjev, učiteljev, orožnikov i. dr.), katerih plače se po dosedanjem draginjskcm razredu mesta ne morejo primerjati tovarni, ki izplačuje mezde od Din 40.— do Din 121.— dnevno in kjer znaša srednji zaslužek delavca Din 1.900.— mesečno. Državni nameščenec je kljub šolam in izpitom najslabše plačana delovna moč na Jesenicah in je zaradi tega odrinjen z vodilnega na nižje socialno mesto. 5. Žalostna, a nujna posledica zapostavljenih državnih uradnikov v tem dragem mestn je, da ti ne morejo dostojno reprezentirati ugleda naroda in države na meji, kjer dnevno gostujejo številni tuji državljani in kjer se dnevno ustavljajo letoviščarji, predstavniki in diplomati tujih držav. Prometna služba italijanskih in avstrijskih železničarjev daje priliko dnevnega stika z našimi državnimi nameščenci in ni osamljen slučaj, ko se tujci zgražajo nad eksistenco naših državnih uslužbencev. (). Nacionalna čast zahteva, da se s povišanjem Jesenic v I. draginjski razred doseže, da Jesenice ne i)odo več sniairane za kazensko mesto čite v prvi prihodnji številki, katera izide predvidoma dne 15. t. m.. Vašega lista popravek z besedilom, kot je navedeno v prilogi. Občinski odbor na Kor. Beli. Podpisani člani občinske uprave na Kor. Beli Vas prosimo, da v smislu tiskovnega zakona objavite z ozirom na zapisek iK)d gornjim naslovom v 5. številki, na 5. strani Vašega cenjenega lista sledeči popravek: Ni res, da so člani bivše občinske uprave zagrešili kake poneverbe, temveč je res, da tiči glavni vzrok njih razrešitve v tem, da se je našel prepis priloge mezdne pole mesto originala. Res jo pa tudi, da so se mezde izplačale po originalu in to že preje, ko so bili zneski na temelju lastnoročno podpisanih mezdnih spiskov knjiženi. Prejemniki so pri reviziji tudi vsi potrdili resničnost prejetih vsot. Nadalje je tudi res, da je v enem slučaju prejela zasluženo mezdo za dovoz gramoza žena voznika, katera je pobotnico podpisala in denar prejela, kar voznik tudi sam priznava. Tudi se zaradi tega ni prav nič izkazalo, da marksistom ni mogoče zaupati javnega denarja ali javnih blagajn. Koroška Bela. dne 12. oktobra 1936. Mohorič F rane, 1. r., Dolinar Franc, 1. r., Rainer Jakob, 1. r.. Noč Tomaž, 1. r., Gerdej .Vnton, 1. r. Čitatelji naj primerjajo popravek z dekretom banske uprave! Prosveta Jelenove »Rojenice« so bile vsled ponesreče-nja ene igralke odložene in bodo doživele krstno predstavo v nedeljo, dne 18. t. m., ob 20. Občni zbor Krekovega prosvetnega društva letos ni sličil zborovanju kake podeželske prosve-te, ampak je bil bolj podoben občnemu zboru kake mogočne centralne prosvetne organizacije, ki daje smeri in začrtava pota celemu narodu. Veliko društveno dvorano so zborovale! popolnoma zasedli in pazno sledili neštevilnim poročilom odborovih funkci-jonarjev in društvenih odsekov. Reči je treba, da je društvo v preteklem letu izvršilo ogromne naloge. Zlasti pa je iz vsega zborovanja razveseljivo jasno pronicalo dejstvo, da je v pretekli poslovni dobi društveno članstvo vrglo svoja sidra bolj na glo-l)oko, kar je pokazala tudi izvolitev novega odbora, v katerem je izrazito poudarjena edino prava črta: v praven tradicij delati za slovensko katoliško narodno prosveto in se ne pustiti speljati na razna stranpota. Staremu zaslužnemu društvenemu delavcu, dosedanjemu predsedniku g. Jankotu Araneu se je za ves trud in mnoge žrtve, ki jih je za našo prosveto doprinesel. v iskrenih besedah zahvalil med velikim navdušenjem in gromkim aplavzom izvoljeni novi predsednik g. Novšuk Viktor. Ta oljčni zbor bi lahko zaključili s pesmijo: »V hribih se dela dan«. Mi smo tega dne samo veseli. S tem je Noč Tomaž napravil lažno listino ter povzročil kaznivo dejanje po §§ 21-t in >97 kaz. zak.. ker je to storil v svojstvii člana uprave, kateremu je l)ilo po občini poverjeno nadzorstvo nad v mezdni poli vsebovanim delom. ad 5. Občinski odbornik Jenko Ivan je v funkciji blagajnika krajevnega šolskega odbora na koroški Beli zagrešil sledeča, po kazenskem zakonu kazniva dejanja: a) Utajil je znesek Din 5.150.—, katerega je dne 18. marca 1954 nakazala kot delni prispevek šoli na koroški Beli upravna občina kor. Bela. b) Litajil je znesek iJin 6.000.—, katerega je dne 25. januarjči 1955 nakazala šoli enako upravna občina Koroška Bela. ker je šola pozneje delni znesek Din 5.000.— vrnila občini, česar pa blagajnik Jenko ni vknjižil med izdatke v šolskem blagajniškem dnevniku, znaša razlika dejansko Din 1.000.—. Obe utaji v skupnem znesku Din 6.150.— je izvršil šolski blagajnik na ta način, da od občine prejetih zneskov Din 5.150.— in 6.000.— ni vknjižil med dohodke ter občini vrnjenega zneska ne med izdatke šolskega blagajniškega dnevnika. S .tem je zagrešil kaznivo dejanje po § 519 kaz. zak. Dokaz: blagajniške knjige upravne in šolske občine koroška Bela, po blagajniku Jenku Ivanu lastnoročno podpisane pobotnice, ugotovitve revizijskega organa in Jenkovo priznanje ob priliki zaslišanja po revizijskem organu. S tem, da so predsednik ŠoberI Virgilij, člani občinske uprave Mohorič Franc, Dolinar Franc in Noč Tomaž ter občinski odbornik Jenko Iviui zagrešili spredaj navedena dejanja, kazniva po kazenskem zakonu, so zagrešili toliko kršitev službene dolžnosti, ki se mora kvalificirati kot nečastna ter jih je bilo na osnovi § 52 fin. zak. za 1. 1956/57 in § 129, odst. 2 z. o. razrešiti funkcije občinskih odbornikov. Dalje je revizijski organ ugotovil, da je prejel Jenko Ivan, občinski odbornik, iz naslova dobav za občino v letih 1954/55, 1955/56 in 1956/57 iz občinske blagajne za cement in razna zidarska dela izplačanih Din 9.259.50, vsled česar je stopil z občino v dobaviteljsko razmerje, katero mu tudi v smislu § 28, toč. 4 z. o. odvzema sposobnosti biti občinski otibornik. ad 6—9. Občinski odbornik Noč Janez je prejel za popravilo orodja in za vožnje iz občinske blagajne v letih 1954/55 in 1955/56 skupno Din 1.846.—. Občinski odbornik 1'raprotnik Franc je prejel v 1. 195-t za dobavljeni gramoz Din 515.—. Občinski odbornik M alej Josip je dobavil v I. 1934 in 1935 občini les in gramoz ter vršil za občino razne vožnje, za kar je prejel skujjno Din 485.—. Občinski odbornik Lipovec Anton je v 1. 1935 dobavil občini drva, za kar je prejel iz občinske blagajne Din 680.—. S tem, da so zgoraj pod točko 6—9 imenovani občinski odborniki stopili z občino v dobaviteljsko razmerje, so ustvarili stanje, ki jim v smislu toč. 4 § 28 z. o. odvzema možnost biti občinski odbornik. Ker pa nalaga § 129, odst. 1 z. o. banu, da mora obvezno razrešiti člane občinskega odbora, pri katerih ugotovi, da nimajo pogojev po tem zakonu, zato je odločba v celem utemeljena. Proti tej odločbi imajo vsi razrešeni člani občinskega odbora pravico pritožbe na upravno sodišče, katero bi bilo, opremljeno s kolkom za 200 Din za vsakega pritožnika, vložiti v roku 8 dni po prejemu odločbe pri kraljevski banski upravi v Ljubljani. Ker pa določa § 52 fin. zak. za 1. 1956/37 izrecno, da je krivca takoj razrešiti, odločba o razrešitvi v primeru iz toč. 4 § 28 pa velja v smislu § 129, odst. 1 z. o. od dneva, ko se je primer pojavil, odjavil, odrekam vsem eventualno vloženim pritožbam na osnovi § 119 zakona o občem uprav, postopku odložilno moč. O tem se obveščajo; 1. Šoberl Virgilij, tov. delavec. Koroška Bela; ■ 2. Mohorič Franc, tov. delavec, javornik 102; 5. Dolinar Franc, tov. delavec. Kor. Bela 58; 4. Noč Tomaž ml., tov. delavec, Kor. Bela 14; 5. Jenko Ivan, zidarski mojster, Javornik 59; 6. Noč Janez, posestnik. Koroška Bela 42: 7. Praprotnik Franc, posestnik, Potoke 15; 8. Mu le j Jožef, posestnik. Potoke 14; 9. Lipovec Auton, posestnik, Bela 65; 10. Občina Koroška Bela, srez Radovljica; 11. C. sreski načelnik, Radovljica. Nam je žal, da moramo v svojem listu priob-čevati take žalostne vesti. Vsak nered in nepoštenje, pa naj bo v katerihkoli vrstah, je zevajoča rana na narodnem telesu. Na drugi strani pa se zavedamo, da bi bil molk k takim stvarem greh. Kdor prevzame javno funkcijo, mora delati za javni blagor, za občo korist in ostati čist. ne pa funkcij nečastno izrabljati v osebne namene. Mora biti to zato, da narod ve, komu naj zaupa ali ne. „S tem zmagaj!" K prazniku sv. Marlete Alakok Boj je človeško življenje na zemljU — je zdavnaj pred Kristusom govoril pobožni Job. Boji znotraj, boji zunaj. Pa zakaj toliko solza in krvi? Zakaj toliko zločinov, da nas je kar groza? Zakaj toliko sovraštva med narodi, stanovi in posamezniki? Zakaj?! — Zato. ker med ljudmi ugaša vera in z njo umira ljubezen do Boga in bližnjega. Zato povsod umazana .sebičnost in brezsrčnost: v velikem in malem, nied državami in posamezniki. Na eni strani nagro-madena bogat i j a, na drugi pa luijsilnejsa berači j a, ki druga drugo sovražita in preklinjata. — Nastopili so časi, ki jih je napovedal Kristus Gospod: Ker bo hudobija obilno narasla, bo ljubezen mnogih omrznila.c Človeška družba je bolna, ker Je zapustila Boga. Kakor nekoč Judom, tako govori v naši dobi Bog človeškemu rodu: Vedi in glej, kako hudo in grenko je, da si zapustil GosjKKla svojega Bogu!< (Јегеш. 2. 19.) Razni veljaki in mogočnjaki zdravijo tega ve- likega bolnika. Eni hočejo biti bolj modri kot drugi in kuhajo razna politična in gospodarska zdravila. Pa čim bolj zdravijo, tem bolj je človeštvo bolno; čim bolj modrujejo, tem bolj je vse zamotano in zmešano— cel Babilon. Vsa njihova modrost brez Boga bo privedla in je skoro že privedla človeško družbo do propada. Sami bodo morali priznati svojo nezmožnost ter reči s prerokom: Zdravili smo Babilon, pa ni ozdravljen.« (j ere m. 31. 9.) Da je človeška družba tako na slabem, je vzrok ta, ker so skladni kamni te družbe razmajani. 1\) so posamezne družine. Mnoge so se popolnoma odtujile krščanskemu življenju. Marsikdo misli, da le ne ubija, ne krade iii goljufa, pa je že dovolj, je že poštenjak. Moliti, k sv. maši iii k zakramentom hoditi: to je po njegovem mnenju kvečjemu še za duhovnike in ženske ali celo za neumne ljudi (!). Ce torej hočemo, da bo boljše, je treba, da sc vrnejo družine k pravemu krščanskemu življe- 5 iijii. Za pravo krščansko življenje pa je treba, da je vse mišljenje in življenje družine preši-njeno s krščanskim duhom. In (jospocl se je sam jjonuciil za zdravnika bolnemu človeštvu. Zato se je razodel redovnici Marjeti Alakok. Povedal ji je, kako se mu smili ul)og;o. nesrečno človeštvo, ki je tako mrzlo do nje^a in ji pokazal svoje srce, vse goreče v ljubezni do nas ter jo učil pobožnosti do presve-tega Srca. ] a pobožnost je eden izmed zadnjih dokazov njegove ljubezni in zadnji poskus, da pridobi kristjane zase. Obljube, ki jih je razodel sv. Marjeti, presegajo vse pričakovanje. Га-ko-le pravi: »Nihče izmed teh. ki pobožno časte presveto Srce in so se mu posvetili, se ne bo pogubi I. Presveto Srce jim bo varno zavetje proti vsemu sovražnemu zalezovanju, zlasti ob smrtni uri.« — Morda si kdo misli: denarja pa nič! Od same milosti božje se ne da živeti. — Gotovo se brez denarja, brez gmotnih srwlstev ne da živeli, a to. kar Gospod obeta, je več vredno, kakor vsa bogat i ja sveta. So družine, ki imajo veliko bogastva, a miru božjega nimajo in so pri vsej svoji bogati j i nesrečne. Bolje je malo v miru, kakor veliko v prepiru... Sv. Marjeta Marija Alacotpie, kateri so bile dane te obljube, se je rodila 22. julija 1647. v župniji \ eroure (Verur) v i>okrajini Bourgogne (Burgonj). Mlada leta je preživela doma, v 24. letu pa ^ stopila v Pa ray (Pare) le Monial v red Mari/inega obiskovanja. Da bi mogla postati enkrat vredna oznaujevalka zakladov srca Jezusovega, se je moralo njeno srce od vsega posvetnega odtrgati. To milost je začutila prvič pri sv. obhajilu. »Prvo sv. obhajilo,« tako piše sama. je zlilo na vse male zabave moje dobe tako grenkobo. dami niso več ugajale, četudi sem jih v začetku še iskala.« Da bi se pripravila za svoj po-Ivlic, jo je Bog dalje vadil v ljubezni do Križa iu trpljenja. S to ljubeznijo napolnjuje Gospod vse, katere je izvolil za velike stvari v svoji sveti C erkvi. Njeno življenje je bilo polno vsakovrstnega trpljenja. Po vstopu v samostan je sledila bolezen za boleznijo; ena njenih prednic je rekla. da je bila Marjeta v šestih letih komaj pet mesecev zdrava. \se bolezni so se ji poznale na telesu, tako da na njem ni bilo več zdravega mesta. Mnogo hujša pa, kakor vse telesno trpljenje, je notranja dušna bol, n. pr. če te ne cenijo. če te zaničujejo in preganjajo; ta notranja bol postane skoro neznosna, ako te ponižujejo lisi i, od katerih pričakuješ varstva, pomoči in ljubezni. Tudi iz tega keliha bridkosti je morala piti Marjeta. Prednice so jo prezirale in zaničevale. Zaradi nenavadnih stvari, ki jih je Bog v nji deloval, so jo imele večkrat za prenapeto in sanjavo. Mnogim so se zdele njene neprestane molil ve. njeno strogo življenje, njena boječa natančnost v iz])olnjevanju pravil, njena ponižna preprostost: sundjive ali celo kaznive posebnosti. liilo je 27. dec. 167). na dan sv. Janeza Ev. Marjeta je klečala pred tabernakljem. Tu se ji prikaže božji Zveličar in ji pokaže svoje srce v oilprtih prsih. Bilo je.« tako piše sama, kakor v ognju iu plamenu, obdano od žarkov, svetlejših od sonca, prozorno kot kristal. Rana, ki jo je prejel na križu, se je dobro videla; trujeva krona se je vila okrog presvetega Srca in nad njim se je dvigal križ. Leto pozneje se ji je razodel drugič. I retje in glavno razodetje, ki je postalo tako slavno in znamenito in ki se mora smatrati kot glavni začetek javnega in splošnega češčenja presvetega Srca, je bilo 16. julija 1. 1675. na nedeljo v osmini presvetega Rešnjega Telesa, ko je Zveličar zahteval, naj se postavi praznik presvetega Srca. — Pozneje pa je posebno važna postala njegova velika obljuba« o deveterih prvih petkih v mesecu. Že na zemlji tako odlikovana s privatnimi razodetji je .Marjeta blaženo končala tek svojega življenja I. 1690 v starosti 43 let. Njen god se praznuje 17. oktobra. Kljub velikim zaprekam in preganjanju se je pobožnost širila bolj in bolj iu vnemala povsod ogenj ljubezni. Niti francoska revolucija, niti jauzenisti je niso mogli zatreti. Papeži so jo priporočali: tako Pij IX., posebno o priliki, ko je 19. avgusta 1864. Marjeto Alakok proglasil za blaženo; — Benedikt XV., ki je blaženo Marjeto 13. maja 1920, ravno na praznik Vnebohoda, proglasil za svetnico, pravi: našem času ni svete j šega dela in ga tudi biti ne more, kakor navduševati družine, da se posvete presv. Srcu. Leon XIII., »luč z neba«,« kakor ga nazivajo. pravi socialni papež, pa vidi v tej pobožnosti znamenje, podobno kakor ga je videl Konštantin. znamenje zmage in miru 20. stoletja. V okrožnici z dne 25. maja 1899. piše: »Ko je v prvih časih krščanstva vzdihovala Cerkev pod jarmom cesarjev. se je prikazal na nebu mlademu cesarju sv. križ: bilo je znamenje in obenem vzrok velike zmage, ki so jo kmalu priborili. Pred našimi očmi glejte drugo, srečo obetajoče, božje znamenje: najsvetejše Srce Jezusovo, nad katerim se vzdiguje križ, ki se blišči v morju plamena! Vanj moramo staviti vse svoje upanje; od njega moramo izprositi in pričakovati zveličan je sveta.« Veliki papež nas poziva: »V tem (znamenju) zmagaj!« А^ШЈсоЏе' Hoi Ust! ^Мел/оЏг fpa Ut kaf/aenaU! Vincencijeva konferenca nas prosi, da objavimo naslednje: Bliža se zima in je že tu. Mnogi sirokami bodo zmrzovali, ker nimajo, s čimer bi se oblekli in obuli v mrzlih zimskih dnevih. Mnogi naših prijateljev imajo morda doma še kakšno ponošeno obleko ali obutev, katere sami ne bodo več rabili, a bi prav prišla siromakom, ki jih konferenca podpira. Te prijatelje prosimo, naj bodo tako dobri in nerabljeno obleko prepuste nam. Prinesejo naj jo sami v Krekov dom ali pa tam sporoče, da jo člani konference sami pridejo iskat. Upraviteljstvo narodne šole nti Jesenicah je sporočilo Vincencijevi konferenci, da je to leto na šoli 4) tako revnih otrok, da bi bilo nujno potrebno. da se jim preskrbi zaradi njihovega zdravega telesnega razvoja vsaj brezplačen prigrizek (malica). Stradež doraščajočega otroka je najče-šče vzrok jetike, ki uniči toliko mladih življenj. Vincencijeva konferenca prosi vse, ki imajo ljubezen in razumevanje za mladino, da ji -pomagajo in prispevajo za brezplačno malico tem otrokom. Za elektriko Vam nudi vse najugodnejše Jože Markei Jesenice, telefon štev. 605 Triglavsko fantovsko okrožje je imelo svoj prvi redni občni zbor v nedeljo 4. t. m. v Krekovem domu. Prišli so mladi, postavni fantje z vseli strani, da si izvolijo novo vodstvo in se navdušijo za naše stare ideale in za novo, časom primerno borbo. Zelo pa smo pogrešali na zboru zastopnikov nekaterih odsekov, zlasti onih iz Breznice in IJovjega. Po naših informacijah jim pošta ni dostavila vabil. Občni ziior je sicer potekel v znamenju enodušne volje ponesti mladi, dosledni, kat.-bojni fantovski pokret v vsako faro, v sleherno vas. Organizacija hoče biti napadalna četa naših brezkompromisnih stremljenj in granitna skala, na kateri bo razbil svoje uničujoče sile naš breznarodni in brezver-ni nasprotnik. Novemu odboru, ki ga vodi nekdanji predsednik Triglavskega orlovskega okrožju g. Alojzij Pože-nel, želimo na tej poti mnogo srečne roke, ves božji blagoslov in strnjenih uspehov v Ijorbi za našo katoliško stvar. Tehnični in organiza-torični tečaj za voditelje fantovskih zborov Triglav, fant. okrožja se vrši v nedeljo 8. novembra v Krekovem domu. Vsak fantovski zbor naj pošlje sigurno vsaj po enega sposobnega tečajnika na organizatorični in po enega na tehnični tečaj. Prijaviti je okrožju čimprej imena onih. ki jih boste poslali. Glavni naš sovražnik je: — brezbrižnost /a vse, kar je naše. Sport ASK Gorenjec si je T. t. m. na svojem rednem obP. zboru izvolil novo vodstvo, ki mu želimo ])ri delu za mladino mnogo vzgojnih in športnih uspehov. Gorenjčeva bazena v Ljubljani. 4. oktobra bi morala družina Clorenjca igrati proti ljuiiljanskemu Jadranu prvenstveno tekmo. Tekma bi se morala vršiti ob 10. liri dopoldne. (Jorenjec pa je prosil, naj se tekma preloži na popoldne. Na svoj predlog ni prejel odgovora in misleč, da se Jadran strinja s predlogom, so dekleta šla v l.jubljano v prepričanju, da igrajo popoldne. '7al pa so v Ljubljani zvedele, da so igro izgubile s 6:0 in obe točki. Sprejele so predlog, da igrata popoldne isti družini trening tekmo. Ilezultat je bil ^):'i (4:1) za Gorenjca. (Jorenjke niso mogle razviti lepe igre. ker jim Jadran ni nudit odpora. Pri mak) б večji borbenosti črno-belih bi bil rezultat 12 proti 1. Kot pa je bil dan srečen za hazeno, tako pa lahko enajstorica Gorenjca zapiše v kroniko 4. oktober kot svoj najbolj črn dan. SK Bratstvo jih je gladko odpravilo z 10:0. Kaj je temu vzrok? Kdor je gledal to tekmo, mu je takoj pri prihodu obeh moštev na igrišče padlo v oči, da nastopajo pri Gorenjcu sami domači • fantje, dočim so v Bratstvu, razen 5 mož, igrali vojaki. In ni čuda, da so domači izgubili, ko so igrali proti igračem, ki so rutinirani in bili vsi nekoč igrači po večjih mestih pri raznih športnih klubih. Kje jim more biti kos navaden delavec. Fantje, ne obupajte, ampak še z večjim članom pojdite na delo in če bo v vas resna in železna volja po uspehu, ne bodo vaši treningi ostali brez haska. Po hribih je zapadel sneg. Tudi idilični Črni vrh je pokrit z belo odejo. Koča ASK Gorenjca je zopet oskrbovana in ni dvoma, da bodo obiskovalci teh smučarskih terenov zadovoljni z idealno smuko in solidno postrežbo. Vse zveste obiskovalce smučarskega doma ASK Gorenjca pa vabimo tudi letos, da pridejo in pripeljejo s seboj vse svoje znance in prijatelje! Smuk! Šola in dom šola se je pričela in novo življenje je zavladalo. Trgovine so polne šolarjev, ua cestah pa moraš paziti, da katerega ne pohodiš ali povoziš, posebno kadar se vsujejo otroci iz šolskih učilnic. S šolo pa so prišle tudi nove skrbi in težave. Otrok, ki se je dosedaj nahajal v skrbni negi svojih staršev, pride v druge roke, akoravno ne za cel dan, pa vendar za nekaj ur, ki pa bodo odločilnega pomena za celo njegovo življenje. Razumljivo je, da verni skrbni materi ni vseeno, katerega učitelja oziroma učiteljico bo dobil njen otrok, ko ga je doma tako skrbno negovala in čuvala pred vsem hudim, mu v najnežnejši mladosti sklepala ročice in ga učila najpotrebnejših molitvic. Sedaj pa bo po nekaj ur na dan v drugi okolici, morda ne v najboljši tovariši j i in bo morda imel še versko brezbrižnega učitelja. ki bo vse porušil, kar je zgradila verna mati. Vsa ta skrb staršev^ pa odpade, ako vedo, da je njihov otrok dobil vestnega učitelja, učitelja, ki je zrasel iz naroda, ki z njim čuti in ki nadomešča v šoli otroku starše in vestno nadaljuje njihovo vzgojno delo doma. Za uspešno delo v šoli je torej brezpogojno potrebna tesna idejna vez med šolo in domom, lake vezi pa na Jesenicah pogrešamo. Zdi se nam, kakor da se je šola nekako odtujila staršem. Učitelj je skoraj podoben tujcu, ki pride in odide, ne da bi zapustil kako sled, in tudi spomin nanj kar hitro izgine, medtem ko se dobrih učiteljev narod še dolgo spominja in jim ostane hvaležen za njihov nesebični trud. Da pa nista šola in doma tako povezana med seboj, kot bi bilo potrebno in zelo koristno, je krivo tudi to, ker se starši in učiteljstvo med seboj premalo poznajo. Marsikateri oče, ali mati pride v šolo šole zadnji teden ј^ггг!"5сГ1?17Т1сТ?ТШ!' šolskega leta in šele takrat, ko sliši, da bo sin ali hči zaostala. Nato se pa še huduje nad učiteljem in zvrača vso krivdo nanj za ntntsjjeh v šoli. So tudi starši, ki vse leto ne vidijo šole od znotraj in se nikdar ne informirajo pri učitelju o napredku svojega otroka, medtem ko se drugi starši stalno zanimajo, kakšen je otrok v šoli in kako napreduje ter kje je treba odpomoči. Zato bi bili nujno potrebni roditeljski sestanki, kakršne so uvedli Nemci in Avstrijci že dolgo pred vojno, po svetovni vojni pa tudi že pri nas po nekaterih krajih Slovenije. Potom takih sestankov bi si šola in dom stopila mnogo bliže, marsikatera nesoglasja bi se ublažila ali izginila in vzgojno delo v šoli bi napredovalo. Kar posebno kvarno vpliva na uspešno delo v šoli, je čezmeren sport, ki je zajel že tudi najmlajšo generacijo. Tak otrok ne izvršuje domačih nalog ali pa samo površno, ker večji del prostega časa iirebije na cesti ali na igriščih. Otroci se pode še v poznih večernih urah po Jesenicah, namesto da bi bili doma. Svojčas so morali biti otroci doma, ko je zvonilo »Zdravo Marijo«. Tu bi morali starši resno nastopiti in malo pogledati, kod se klati njihov nadebudni sinček. Res je, da ne morejo biti starši povsod zraven, posebno če sta oba, oče in mati, zaposlena. Ne gre pa tudi, da se vsa krivda za slabo vzgojo naprti šoli. Za slabo obnašanje izven šole pa ni v prvi vrsti odgovorna šola. ampak vprav roditelji, zato naj s takimi pritožbami starši nikar ne prihajajo v šolo, kakor se je že večkrat žalibog zgodilo. Teh par vrstic smo napisali z dobro voljo podpreti tiste, ki dobro hočejo, da bo naša mladina telesno in moralno zdrava rastla v naših domovih in v naših šolah v nov krepak? rod. пгапитса m posojilnica na Jcscnlcah obrestuje vse vloge do_n^2višj^_^_zako-nih določene meje. Nov£^loge_^Z£lač^ 2e_^edno_^rom£ti^ Kupujte pri naših oglaševalcih VRTNARSTVO BRECKO 3ESENICE Se priporoča za Vse Svete, v zalogi šopki, venci, cvetje itd. Bdfd d.d. Desenice priporoča bogato izbiro jesen-site obutve, čevljev, galoš, snežk, šicorniev po izredno niziciii cenah. Oglejte si naše iziožbe ter nas obiščite brez-obvezno v naši trgovini. Ceneno in dobro pretirano, vina na debelo in drobno dobite in kupite najugodneje v LJUDSKI KUHINJI 3ESENICE KREKOV DOM Za konzorcij lista >Na mejah«: Andrej Križman, Jesenice. — Za urednika v Ljubljani: Ignacij Železnik. — Za Zadružno tiskarno v Ljubljani: Maks Blejec