sneg pod nogomi. Krepak poteg in že sem v lažjem. Ze smo ob začetku izstopnega kamina. Sedaj sem sam na vrsti. Tovariši dobijo dober zaklon, tako da so varni pred pošiljkami snega. Razve­ selim se vsakega zabitega klina. Vrv me neusmi­ ljeno vleče navzdol, le stežka se prebijem na vrh. Premagal sem kamin, skušam zabiti klin, toda zaman. Končno le odkrijem tako zaželeno raz­ poko. Po enournem čakanju smo zopet vsi sku­ paj. Premišljujem o zimski alpinistiki. Srce je veselo, notranji nemir potešen, naše želje, da bi se spoprijeli z zimo, uresničene, a stvarnost je drugačna: mraz, luža v čevl jih. A kaj bi to, saj je to le majhna žrtev spr1čo naših doživetij. Kdo po nos je silil v vse to? Nihče, res ne. Ka j pa naš notranji nemir? Dve skrajnosti, a za ceno ene doživiš drugo. Glavne težave so za nami. čaka nos prečenje in gaženje do grebena. Z Janezom izmenoma vodiva. Najina tovariša napredujeta istočasno, no poč ne gre drugače, ker Bine nima cepina. Za varnost je vseeno preskrbljeno. Končno smo le prišli na greben. Sedaj mi je kar žal, do je že končano. Za nami je »kamin­ ska smer« v Moli Mojstrovki, taka kakor pred par urami. Razposa jeno se po stisku rok podri­ čarno navzdol. Pozabljeni so »mrzli« trenutki, ostal nam je lep spomin, zopet smo za preiz­ kušnjo bogatejši, drugič nam bo šlo gotovo bolje. S svincem v nogah se podamo proti Erjav­ čev i koči. NEKAJ KLIMATSKIH KARAKTERISTIK KREDARICE F r ance Ber n ot llo Krndo,;c; ,o p,;o,i; jonjo 1954, me­ teorološkimi meritvami in opazovanji. Od takrat po do danes se je nabrala vrsto zanimivih po­ datkov, ki ilustrirajo vremenska dogajanja v osrčju Triglavskega pogorja. Vendar iz Planin­ skih Vestnikov izpred prve svetovne vojne zve­ mo, do so no Kredarici že 6. julija 1897 pričel i z meteorološkimi meritvami in opozo .vanji, ki 214 pa so bilo omejena le na poletne mesece, tj. na čas, ko je bila koča odprto. V dobi med obema vojnama so bila meteoro­ loška opazovanja opuščena. Sele doba po drugi svetovni vihri, ki je mimo drugega p rinesla močan razmah planinstvo in turizma, je zbudilo potrebo po meteoroloških podatkih iz visoko­ gorskega sveta. Med drugimi so bile tedaj usta­ novljene klimatološke opazovalnice na Krvavcu v Kamniških planinah, no Vršiču in na Komni v Triglavskem pogorju, pri Ribniški koči no Po­ horju in pri Miklavžu na Gorjancih ter deže­ merske postaje no Korošici in na Moli planini v Kamniških planinah, pri Koči no Pesku ter pri Arehu na Pohorju in pri Gospod ični na Gor­ jancih. Kasneje so bile nekatere izmed teh me­ teoroloških opazovalnic odpravljene, namesto njih po so bile ustanovljene nove (na Mirni gori, na Nanosu itd.). V tistem času, poleti l. 1949, se je pričela uresni­ čevati dolgoletno željo in potreba slovenskih meteorologov, pričela so se delo za meteoro­ loški observatorij na Triglavu. Zal so bila delo že po 14 dneh ustavljena. Sele pet let kasneje (avgusta 1954) je bila no Kredarici ustanovljeno meteorološka opazovalnico, ki od tokrat naprej dela nepretrgano. Nekaj mesecev kasneje je bila vzpostavljena še radijska zveza Kredarice s centralo slovenske meteorološke službe v Ljub­ ljen i. Meteorološka postajo na Kredarici, v nadmorski višini 2515 m, je najvišje ležeča mete­ orološka opazovalnico ne samo v Sloveniji, tem­ več v vsej Jugoslaviji. Sedaj po poglejmo, kaj iz doslej zbranih, ure­ jenih in obdelanih meteoroloških podatkov na Kredarici (obdobje 1955-1967) lahko izluščimo. M ed najzanimivejše meteorološke elemente nedvomno štejemo temperaturo zraka in pa­ davine. Iz tabele je razvidno, da so nad lediščem samo temperaturni povprečki mesecev med junijem in oktobrom. Mesečni temperaturni povprečki ostalih mesecev v letu pa so pod lediščem. S tem seveda ni izključeno, da je srednjo mesečna temperatura prehodnih mesecev (maja in ok­ tobra) redno pod, oz. nad lediščem. V dobi, ki jo obravnavamo, je bil majski temperaturni povpreček nekajkrat nad lediščem. N ajtoplejši je bil moj 1958, ko je znašala njegova popreč­ na temperaturo 3,8°. Temu nasprotno - sicer redkeje - zdrsne oktobrski temperaturni popre­ ček pod ledišče. V obravnavanem obdobju je bil najhladnejši oktober 1964. l. Temperaturni popreček tega meseca je znašalo - 1,8°. Za zemljepisno širino, v kateri živimo, je nor­ malno, da temperaturni ekstremi ne sovpadajo s solsticiji, temveč kasne za en mesec. To velja tudi za mesečne temperaturne povprečke. Na Kredarici pa opažamo, da se te zamude pove­ čajo, saj se zimski temperaturni minimum po­ javlja šele v februarju, poletni maksimum tempe­ rature pa se raztegne na dva meseca, na julij in na avgust. Vsak mesec v letu se ekstremna temperatura zraka na Kredarici lahko dvigne nad ali spusti pod ledišče (gl. tab.). Bolj od maksimalnih so zanimive dnevne minimalne temperature. V splošnem namreč prevladuje mnenje, da je v gorah bolj mrzlo kot v nižjih predelih, zlasti onih, ki so stalno poseljeni. Ker so v prejšnjih časih manjkale instrumentalne meritve, smo mraz kratko in malo ocenjevali in pri tem nehote pretiravali. Ocene - 25°, - 30° in celo več so bile samoumevne. če pa si ogledamo na Kredarici izmerjene podatke, potem nas izne­ nadi, saj v vsem času, odkar je tam meteoro­ loška postaja, še niso zabeležili temperature nižje od - 28,00 (dne 22. januarja 1963), medtem ko so npr. v Babnem polju (nadmorska višina 756 m) v istem razdobju večkrat zabeležili tem­ perature zraka pod - 30,00. Zanimivo je tudi, da so dne 15. feb. 1956 izme­ rili v Babnem polju - 34,5° (tj. najnižja tempe­ ratura po letu 1951 ). Istega dne pa so na Kre­ darici zabeležili »samo« - 27,70. Dodati moramo, da so bile tudi drugod po Sloveniji že večkrat zabeležene temperature zraka pod - 30°. V zvezi z nizkimi temperaturami na Kredarici še tole: vsak živosrebrni postajni barometer je opremljen z majhnim živosrebrnim termometrom. Na termometru postajnega barometra, ki je na Kredarici nameščen v pisarniškem prostoru, so bile večkrat odčitane temperature pod lediščem, da celo pod - 10°. čez dan, ko so sobo ogrevali, se je temperatura sicer nekoliko dvignila, ven­ dar o »topli sobi« ni bila govora. Tako nizke temperature v koči vladajo navadno takrat, kadar pihajo močni vetrovi (jakost 8 in več po Beaufortovi skali). Kaj nam povedo podatki o padavinah na Kre­ darici? Na Kredarici lahko - zaradi njene nadmorske višine - tudi v poletju sneži, kar ni nobena redkost, medtem ko so deževne padavine pozimi zelo redke, dejali bi, izjemne. Poprečno pade na Kredarici letno 2077 mm padavin (1 mm= = 1 liter vode na 1 m 2 zem. površja). Seveda ta množina padavin ni vedno enaka. V sušnih letih pade manj (npr. leta 1964 je padlo le 1738 mm), v makrih pa več (npr. leta 1960 je padlo 2545 mm) padavin. Razlika v letni višini padavin med mokrim in suhim letom znaša celo nekaj nad 800 mm. Razpored padavin preko leta tudi ni enako­ meren. Več padavin prejmejo meseci med ju­ nijem in novembrom (vsak preko 200 mm). Raz­ like v mesečni množini padavin so razmeroma majhne, saj znašajo med najbolj namočenim mesecem (junij) in najmanj namočenim mesecem (september) - po poprečnih podatkih - komaj 17 mm. Podrobnejši letni razpored padavin je razviden iz tabele. Niso pa isti meseci različnih let enako namo­ čeni. S tem hočemo poudariti veliko spremen­ ljivosti množine padavin. Tako npr. je prejel oktober 1964. leta 469 mm padavin (bil je to v obravnavanem obdobju s padavinami najbolje založeni mesec oktober), oktober naslednjega leta (1965) pa je bil čisto brez padavin. Nekaj podobnega opažamo ob medsebojni primerjavi novembrskih padavin: novembra 1963 l. so iz­ merili na Kredarici skupno 720 mm padavin, novembra 1964 pa le 14 mm padavin. Podobnih primerov, ki ilustrirajo veliko spremenl jivost mno­ žine padavin, bi lahko našteli še in še. Vendar tega iz poprečnih vrednosti daljšega obdobja ne moremo razbrati, ker dolgoletni poprečki zakrivajo anomalije posameznih let. V tej zvezi lahko dodamo še to, da mesečna višina 720 mm (november 1963) predstavlja me­ sečni padavinski rekord Kredarice v vsej opa­ zovalni dobi. Da si bomo to množino moče lažje predstavljali povejmo, da je to približno polovica letne višine padavin Ljubljane (1387 mm v obdobju 1931-60) ali le malo manj kot letna višina padavin v Murski Soboti (787 mm v ob­ dobju 1931-60). Rekli smo že, da na Kredarici lahko pričaku­ jemo snežne padavine skozi vse leto, vendar je trajanje snežne odeje v toplejši polovici leta kratko. šele oktobra se ohladi ozračje v tej višini do te mere, da sneg ne skopni več, tem­ več da počaka novega. Snežna odeja zato pola­ goma narašča in doseže svojo največjo debelino v februarju in marcu. Seveda zavisi njena debe­ lina od izdatnosti padavin. Tako je npr. merila njena maksimalna debelina 439 cm (dne 17. marca 1960). To je tudi največja znana debelina snežne odeje na Kredarici od avgusta 1954 naprej. Zanimivo bi bilo vedeti, koliko je znašala njena maksimalna debelina februarja 1952. Takrat je namreč ves zahodni del Slovenije prejel obilo snega. V Ljubljani je merila debelina snežne 215 Jan. Feb. 1 Marec April 1 Maj Junij A -8,6 -8,8 Z'L- - 4,3 -0,1 3,6 B 6,2 7,0 7,5 12,2 14,0 16,3 dne 9. 29. ,. 30. 29. 26. leto 1957 1960 1960 1955 1967 1965 C -28,0 - 27,7 1 - 24,0 -19,2 -15,8 -9,6 dne 22, 15. 12. 8. 7. 5. leta 1963 1956 1956 1956 1957 1962 D 95 86 109 167 152 231 E 50,0 84,3 63,9 69,8 54,7 107,0 dne 21. 18. 5. 28. 16. 28, leto 1958 1955 1962 1965 1955 1961 F 354 410 439 414 415 288 dne 31. 24. 17. 2. 3. ,. 2. leto 1965 1960 1960 1960 1960 1965 Opomba: Enaka moksimolno debelina snežne odeje v o v• gustu je nastopilo dvakrat: prvič 6. 8. 1963, drugič 27. 8. 1966. Legendo: A = Srednjo mesečna temperaturo zraka (v °C). 8 = Maksimalno dnevno temperaturo zraka (v °C), C= Minimalno dnevna temperaturo zraka (v °C), D = Mesečno višino padavin (v mm). E = Dnevni maksimum padavin (v mm). F = Maksimalno dnevno višina snežne odeje (v cm). K elementom pod 8, C, E in F so navedeni tudi datumi nastopa. odeje 146 cm (dne 15. feb. 1952), kar je bilo nekaj izrednega. Iz opisanih klimatskih potez Kredarice izluščimo, da so zime dolge in razmeroma ostre, poletja pa kratka in dokaj hladna. Padavin je dovolj skozi vse leto. To pa so značilnost i alpskega klimatskega lipa. TRANSVERZALA OD POSTOJNE DO ANKARANA Stanko Kos --,,J 1 ; 1 f : ~ - - \ l • primorskem delu transverzale se je že precej govorilo in marsikaj je bilo o n1e1 ze napisano, žal, da tudi precej kritike. Pred ne­ davnim smo prejeli pismo tov. Jožeta Kljuna iz Ljubljane, ki obravnava zadnji odsek transver­ zale. Takole piše: 216 Julij Avgust Sept. Okt. Nov. Dec. 5,7 5,7 4,0 0,6 -4,1 -7,1 18,8 18,5 16,0 11,8 9,3 7,7 5. 10. 26. 22. 14. 19. 1957 1956 1967 1967 1967 1965 -6,1 -4,7 - 8,7 - 12,2 - 21,0 -25,8 6. 26. 25. 31. 30. 23. 1965 1966 1962 1966 1957 1962 225 225 214 216 225 132 77,2 110,4 113, 1 115,3 108,0 67,8 1 „ 29. 23. 8. 17. 3. 1957 1963 1958 1961 19 63 1966 47 22 29 198 241 282 11 . 6. 27. 4. 28. 31. 30. 30. 1965 63. 66. 1957 1964 1964 1964 »Najprej bom napisal nekaj besed o transver­ zali od Postojne do Ankarana. N imam namena opisovati vtisov s le poti, omejil se bom bolj na uradni del transverzale, to je na kontrolne žige. Zig od Lonice (Sv. Trojice) se dobi že v Postojni, vsaj pred dvema letoma je bilo tako. Na Vrem­ ščico se planinec lahko pripelje skoro do vrha, na Slavnik prav do koče, da o Ankaranu niti ne govorimo. Tako se transverzala od Postojne do morja prelevi počasi v avtotransverzalo. Nisem za ukinitev tega dela transverzale, ampak čutim potrebo pa še enem dodatnem žigu in to obveznem na Artvižah, najvišjem grebenu Br­ kinov, saj ni od Vremščice do Slavnika nobe­ nega žiga, tako da tega dela poti razen škoc­ janskih jam motorizirani planinci sploh ne po­ znajo. Mislim, da bi se ta žig shranil pri kakem kmetu na Artvižah, za kar naj bi poskrbelo področno planinsko društvo. čeprav imajo Art­ viže sorazmerno majhno nadmorsko višino, nam ob lepem vremenu nudijo čudovit razgled daleč naokrog.« Preden odgovorimo tov. Kljunu, se najprej ozri­ mo v zgodovino nastajanja transverzale. Prvot­ no je bila trasa namenjena samo do Postojne. Sele kasneje je bil na skupščini sprejet predlog, da se podaljša do Ankarana. Tako je nastala planinska pot od Maribora do morja. Pravim »planinska« pot, čeprav je v celoti ne moremo šteti za planinsko, saj ima zlasti njen primorski del bolj turistično-planinski znača j. S hojo po transverzali naj bi planinci spoznali pretežni del Slovenije. Pri tem se kajpak ni bilo mogoče povsem izogniti cestam, po katerih trasa po­ nekod tudi poteka. Planinec bi moral celotno pol od Maribora do Ankarana prehoditi. Da je to pot prehodil, dokaže z žigi v transverzalnem