UŽTIO- \-do-nanj->tikf>T ntovl ■acija ■ voiJ e so dlani ■tevši ji in lani onovj rjem vilno >šnja Mhiii ptobm t (tltnil. — Dl« PoatfolMibr kar kaaakM. Leto XXVIII. • j Naročnina za Ljubljansko pokrajino: letno 150 lir (za inozemstvo 200 lir), polletno 75 lir, mesečno TRGOVSKI UST Številk a Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. Tei 25-52. Uprava: Gregorčičeva ulica 27. Tel. 33-03. Rokopisov ne vračamo. — i pa >žoiij v er-j -a ! tio-sojej teg» >lai'-| » so v e/.-j ■jev.i emu An-a in etik mi-; JSAj 1 ■ M* 15 lir Plača in toži se CaSOPIS ZB tfffOVlttO, Ifldlf SlfflO' Ofef# jfl defiaffllŠtVO M.P<>*‘ni hranit v Ljublani niči v Ljubljani St. 11.953 Izhaja vsako sredo Liubliana, sreda 21. marca 1945 Preis - Cena L 2' J bije- vaka KA >rod' di ja' > st'' po' nje- i do- stvo ■žkin LStVO Dred-| govC robi) omif 1945 nln» J Sela Sveta Združenja trgovcev V četrtek ob 8. dopoldne je bila v sejni sobi »Trgovskega doma< 1. seja Sveta Združenja trgovcev. Sejo, katere so se udeležili skoraj vsi predsedniki sindikatov ter za nadzorni odbor gg. Čebin in Gregorc, je otvoril in vodil predsednik Zvonimir Lukič. Po kratkem pozdravu navzočnih je prešel takoj na dnevni red ter podal izčrpno predsedniško poročilo, ki je bilo soglasno sprejeto. (Poročilo predsednika smo 'deloma objavili že v prejšnji številki, deloma pa v naslednjih.) Nato je predsednik Lukič na-kratko poročal o tekočih zadevah. Med drugim je sporočil, da je šef pokrajinske uprave odredil, da so ; uradne ure za vsa oblastva, zavode j in ustanove v Ljubljanski pokra-' jini od 7.30 do 12. in od 15. do 18, v sobotah pa od 7.30 do 13. Za pisarno Združenja trgovcev pa predlaga, da so uradne ure od 8. do 12. (tudi v sobotah) in od ] 16. do 18. i Predsednik je nato poročal o i akciji Pokrajinsko zveze delodnjal-cev za reformo uslužbenskega davka. Pri tej akciji zastopata Združenje gg. Marinko in tajnik dr. Le-vičnik. Zaradi neupravičenih napadov na trgovstvo so že izšli aktualni članki v »Trgovskem listu« in bodo izšli še novi, da se občinstvo pravilno pouči o delu trgovcev in da se bo tudi delo trgovcev presojalo objektivno in pravično. Predsednik Lukič je tudi poročal o nameri Zavoda za socialno zavarovanje, da se uvedejo novi plačilni razredi zaradi dviga dnevnega zaslužka zavarovancev. (Stališče delodajalcev k temu predlogu je že označeno v predsednikovem poročilu.) Obširneje je poročal predsednik Lukič o finančnem stanju »Trgovskega doma«. Društvo »Trgovski dom« se je ustanovilo 1. 1029. ter se je zaradi visokih stavbenih stroškov močno zadolžilo. Potrebna je bila obsežna sanacijska akcija, ki se je tudi uspešno izvedla. V kratkem času je plačal sanacijski od-v>or 1,610.910 din, vendar pa je <*dal dolg društva še znaten. V e u 1941. pa se je začel dolg društva odplačevati iz dohodkov Trgovskega doma in se je dolg s pomočjo Združenja trgovcev popolnoma l>oravnal ter je danes Združenje trgovcev edini upnik dru-stva. Soglasno je nato sprejel Svet predlog predsednika, da se na izpraznjena mesta v odboru društva »Trgovski dom« imenujejo gospodje: Škrbec, Pavlin in Marinko. Predsednik je nato poročal o spremembi proračuna. Zaradi novih ureditev plač uradništva Združenja se bodo izdatki Združenja zvišali za približno 180.00!) lir, zvi->al j)a Se je tudi prispevek Zdru-^n'a Pokrajinski zvezi delodajal-Z^eza je zato že odobrila bOodstotno zvišanje članskega prispevka ter je nato Svet to zvišanje soglasno odobri]. 1 nedsednik je nato še podrobno poročal o bilanci in računskem zaključku za leto 1944. ter podal potrebna pojasnila. Zaključni račun in bilanco je nato svet soglasno odobril. V imenu nadzornega odbora je poročal g. Čebin ter ugotovil, da so vsi blagajniški posli v najlep-sem in vzornem redu ter da je Delo sindik Iz predsednikovega Sveta Združenia Kakor je bilo intenzivno delo Združenja trgovcev, tako intenzivno je bilo tudi delo vseh sindikatov združdnja. Dostikrat je bilo celo še intenzivnejše, ker so pač morali sindikati kot prvi premagovati razne težave in nevšečnosti. Seveda ni bilo delo vseh sindikatov enako veliko in živahno, ker pač niso vsi sindikati enako veliki in ker tudi niso bile vse trgovske stroke enako prizadete od vojnih razmer. More se pa reči, da so se sindikati dobro obnesli in da je njih delo koristilo tako članom sindikatov ko tudi splošnosli. Zasluga za ta uspeh gre v prvi vrsti res vnetemu delu predsednikov sindikatov, njihovim tajnikom in pisarni Združenja trgovcev, ki je v vsakem pogledu in z vso požrtvovalnostjo podpirala delo sindikatov. V naslednjem podajamo pregled najvažnejšega dela posameznih sindikatov. Sindikat trgovcev s špecerijskim in kolonialnim blagom je štel 268 članov, njegov predsednik pa je g. Anton Verbič. Najbolj nehvaležno in neprijetno delo je da#es z racioniranjem živil, ki je sicer neobhodno potrebno, naloženo trgovcem s špecerijskim in kolonialnim blagom. Svojim strankam morejo dajati le to, kar dobe. Prvotno je znašal ves bruto-zaslužek samo 2.64 lire od vsake živilske nakaznice. Po dolgotrajnem prizadevanju, ko so se ponovno predložile natančne kalkulacije in pojasnila glede zaslužka, se je doseglo, da so se zvišale prodajne cene nekaterih racioni-ranih živil ter pri tem upošteval višji bruto-zaslužek od 15 do 20%. Ni pa bilo mogoče doseči pribitkov v odstotkih nabavne cene in se zato zaslužek trgovca kljub zvišanju cene relativno zmanjšuje, čim višja je nabavna cena blaga. Sindikat je zaradi tega zelo dostikrat interveniral pri vseh odločujočih uradih, vendar pa se niso mogli doseči vedno zaželeni uspehi. Intenzivna je bila tudi akcija za priznanje kala. Praksa je dokazala, da se tudi pri najbolj skrbnem poslovanju kala ne more preprečiti, zlasti kadar mora prejemati trgovec — kakor n. pr. sladkor in moko — v embalaži bruto za neto. nadzorni odbor po pregledu vseh knjig in prilog ugotovil popolno skladnost. Predlaga zato, da se iz-ceče blagajniku Ivanu Bahovcu ter predsedstvu za vestno in požrtvovalno delo razrešnica s pohvalo. Nadalje pa predlaga odbor, da se izreče zahvala za njih požrtvovalno delo tudi vsem predsednikom sindikatov ter marljivemu uradni-stvu Združenja. Vse predloge je Svet soglasno odobril. Pri slučajnostih sta na vprašanje, kako je z izplačevanjem odškodnine za izgubljene ure zaradi alarmov, pojasnila gg. Bahovec in Agnola, da je pri Borzi dela v ta namen poseben fond, kakor ga predvideva naredba. Tvrdke pa dosedaj še niso zahtevale odškodnin za izgubljene ure. Ko je pojasnil predsednik Lukič še nekatera vprašanja, ki so v zvezi z obvezno delovno službo, je ob 9. zaključil sejo Sveta. Ker so se posli z odrezki živilskih nalkaznic silno povečali, je predlagal sindikat, da se dovoli zapiranje špecerijskih trgovin ob četrtkih popoldne in zadnji delavnik v mesecu popoldne. Ta predlog je tudi proun. V interesu javnosti se odpiralni čas za špecerijske trgovine kljub štedenju z električnim tokom ni spremenil Da je svoje člane hitro informiral o vseh važnejših vprašanjih, je izdal sindikat mnogo okrožnic in bil tudi vedno v osebnih stiki h s članstvom. Sindikat trgovcev s kurivom jo imel članov 38, mnogo dela zahtevajoči posel predseunika pa je opravljal g. Ivan Bizjak. Precej težaven je bil položaj trgovcev s kurivom, izdajala so se neprestano nova navodila o razdeljevanju kuriva, cene so se ponovno spremenile, izdajanje nakaznic in druge pisarije pa so zahtevale izredno mnogo pisarniškega del . Da so bili trgovci s kurivom vedno pravilno inlormi-ram o novih navodilih, je izdal sindikat skoraj vsak teden po eno okrožnico. Z uspehom je nastopil sindikat, proti neosnovanini očitkom, češ da ne opravljajo trgovci s kurivom pravilno svojega posla. Pri nakazovanju svežih drv so pač morali nastati v teži manjki zaradi izsušitve. Tudi druge očitke, ki so izvirali le od nepoučene javnosti, je sindikat temeljilo ovrgel. Po mnogih intervencijah je sindikat dosegel, da se je bruto-zaslužek pri prodaji premoga zvišal od 15 na 20%. Ni se mu pa posrečilo, da bi se zvišale tudi pristojbine za žaganje drv. Prodajna cena za premog je bila ponovno maksimirana. Nakupna cena drv, Iranko nakladalna postaja v pokrajini, je bila določena na 65 lir za 100 kg, Iranko skladišče trgovca v Ljubljani pa na 97 lir za 100 kg trikrat žaganih drv. Pristojbina za žaganje je bila določena na 3 lire za 100 kg. Še nerešena 60 ostala nekatera vprašanja, katerim posveča sindikat vso svojo pozornost ter bo skušal doseči tudi njihovo zadovoljivo rešitev. Sindikat trgovcev manufakturistov ima 65 članov, njegov predsednik je bil do pred kratkim g. Lampe, sedaj pa je prevzel predsedstvo g. Pavel Fabiani, ki je znan po svoji&m dolgem in vestnem delu v trgovskih organizacijah. V lanskem letu je sprejel sindikat kot svoje člane tudi konfek-cioniste! Manufakturisti so tesno povezani s tekstilnim konzorcijem, ki jim je tudi dobavljal tekstilno blago. To blago je ostalo tudi lani pod zaporo. Nove določbe sicer dovoljujejo nakup blaga na oblačilne izkaznice, vendar pa se mo'e dobiti težje in vrhnje blago samo na posebne nakaznice. Določene so bile tudi nove cene in izdana nova navodila za razdeljevanje in prodajo blaga. Trgovci so morali napraviti inventuro po novi razvrstitvi blaga. To je bila že tretja inventura. Niso pa s tem še izčrpane vse formalne obveznosti, katerim je moral zadostiti manu-fakturist. Blokiranje blaga, zavlačevanje izdaje novih oblačilnih izkaznic, skromno nakazovanje blaga ter novi predpisi, ki dovoljujejo nabavo nad 100 g težkega blaga le na posebne nakaznice, vse to je zelo oviralo trgovino, kar ni bilo le v škodo trgovcem, temveč tudi potrošnikom. Sindikat je z neprestanimi intervencijami skušal odpraviti te težave. Dosegel je tudi mnogo uspehov, če pa ni dosegel vsega, so pač krive vojne razmere. Posebno mnogo posvetovanj, razgovorov in intervencij je imel sindikat na Pokrajinskem gospodarskem svetu, pri pokrajinski upravi in pri nemških svetovalcih v Ljubljani in v Trstu. Sindikat trgovcev z lesom je imel 53 članov. Zelo odgovorne posle predsednika sindikata vodi g. Franjo Škrbec, tajnik sindikata pa je dr. Levičnik. Tudi lansko leto je bil sindikat zelo delaven in dosegel prav lepe uspehe. Izdal je celo vrsto okrožnic in bil po njih v stalnem stiku s članstvom. Dajal pa je tudi ustno in pismeno potrebna navodila z ozirom na razne novo predpise. O položaju na lesnem trgu bi bilo reči naslednje: Maksimalne cene za les iz I. 1942. in 1943. so bile zaradi novega položaja času neprimerne in ne več ustrezne. Dejanske cene na trgu, na katerem je povpraševanje zdaleka prekašalo ponudbe, so presegale uradne cene za 500 do 1000 %. Močno je vplivalo na cene tudi to, da gozdni posestniki niso hoteli prodajati lesa, ker so jim bile cene prenizke in ker so bili prepričani, da je njih premoženje v gozdu najbolj varno naloženo. Zato so se odločili za prodajo lesa le v skrajni sili. Izkazala se je nujna potreba, da se cene tehničnemu lesu zvišajo. Tudi za 100 odstotkov višje lesne cene v Reški pokrajini so to nujno zahtevale. V ta namen so bili v ozkem sodelovanju z lesnim sindikatom Združenja industrijoev številni skupni sestanki, na katerih so se izdelali in utemeljili tehtni predlogi za nove maksimalne cene, ki naj bi veljale le za mehki in bukov les. To prizadevanje pa se ni posrečilo in je XI. oddelek izdal cenik za mehki in bukov okrogli, tesan in žagan les. Ni pa zadovoljil novi cenik niti glede cen samih, ker so te le za 30 odstotkov višje ko v ostalem ozemlju Jadranskega primorja. Naša lesna trgovina je bila zaradi novih cen močno udarjena, ker zadostujejo te komaj za kritje režijskih stroškov. Prodajna cena lesa ni namreč v nobenem razmerju s ceno lesa na panju. Trgovcem z lesenimi .igračami in lesno galanterijo so začeli ob koncu leta zniževati bruto-zaslužek od 50 na 30 odstotkov. Omeniti je tudi treba, da je bila. proglašena nad vsem lesom v pokrajini zapora in stavljen les na razpolago pokrajinski upravi. Skupno z lesnimi industrijci je sindikat pokrenil predlog, da se dovoli prosta trgovina z lesom med trgovci, industrialci in gozdnimi posestniki. V zvezi s predlogom, da se oprosti zapore ves les, za katerega ni določena maksimalna cena, je sindikat tudi sprožil vprašanje revizije oziroma zvišanja novih maksimalnih cen ter ta predlog tudi tehtno utemeljil ter opozoril na nerazmerje, ki je nastalo zaradi neupoštevanja dejanskega položaja na lesnem trgu. Največji uspeh pa je dosegel sindikat z delno likvidacijo terjatev lesnih trgovcev proti italijanski državi iz naslova neplačanih dobav in rekvizicij italijanske okupacijske vojske. Pri VII. oddelku pokrajinske uprave se je ustanovila posebna komisija, v kateri so bili tudi zastopniki lesnega sindikata. Komisija je po skrbnem pregledu vsega materiala priznala, da so terjatve lesnih trgovcev zadostno dokazane in likvidne, in sicer v skupnem znesku nad deset milijonov lir. Od tega zneska jo bilo trgovcem takoj izplačano 50% kot akontacija. Le nekaj prijavljenih terjatev je ostalo še nerešenih. Mnogo se je boril sindikat tudi proti šušmarstvu, žal pa brez uspeha. Končno bi bilo še omeniti, da j1® bila lani sklenjena kolektivna pogodba tudi za gozdno delavstvo, in sicer oni del pogodbe, ki govori o delovnih pogojih. (0 delu ostalih sindikatov prihodnjič.) Uradne ure Združenja trgovcev Pisarna Združenja trgovcev ima uradne ure do nadaljnjega: dopoldan od 8. do 12. ure, popoldan od 16. do 18. ure. Ob sobotah popoldne ni uradnih ur. Združenje trgovcev. Naredba o reji živine v Ljubljanski pokrajini Prezident div. gen. Rupnik je izdal naslednjo naredbo: § 1. — Živino smejo gojiti samo osebe, ki razpolagajo z zadostnim lastnim virom krme bodisi kot lastniki, zakupniki, podzakupniki ali iz kakega drugega pravnega naslova. § 2. — S pojmom živina je razumeti kopitarje, govejo živino, prašiče, ovce, koze, kunce in vsakovrstno perutnino. § 3. — Vprežna, jahalna in tovorna živina nemške oborož ne sile, SS, policije in domobranskih odredov, kakor tudi vprežna živina industrijskih in obrtnih obratov je izvzeta. Nadaljnje izjeme so vezane na odobritev Vrhovnega komisarja. § 4. — Prekrški te naredbe se kaznujejo po § 3. naredbe o zapori vseh živil in krmil z dne 2. marca 1944, Službeni list št. 41/16. § 5. — Ta naredba stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu šefa pokrajinske upiave v Ljubljani (t. j. 14. marca). V Ljubljani dne 6. marca 1945. * * ........................ ( Učite se strojepisja! j • 1’raktično znanje koristno vsa- • : komur. — Novi tečaji pričenjajo i jj redno vsak teden. — Vpisovanje : i dnevno. Informacije, prospekti: ■ s Trgovsko učilišče ..Ctiristofov učni zavod'* S liubljana. Domobranska utira it. 15 ’ ■ ■ ■■■■■■■■■■■■»•■• Ureditev plač in mezd za trgovinske obrate vkliuino pomožne obrti, prevozništvo, transport, špedicijo in posredovalno obrt Čl. 4. Plače in mezde čl. 1. Veljavnost U reditev plač in mezd velja: a) krajevno: za operacijsko ozemlje >.Iadramsko Primorje«; ib) strokovno: 1. za osa-mezne skupine je poileg ostalih pogojev odločilno delo, ikaikršno nameščenci dejansko opravljajo. Zgolj začasno drugačna zaposlitev do 2 mesecev ne ustanavlja pravice do plače po ustrezni skupini. Skupina 1: Nameščenci s preprostim ali shematičnim dolom im nameščenci s trgovskim ali upravnim delom, ki delajo po navodilu, n. pr. vodje proda jadrnic manjšega obsega (tudi konsumno društvo), jKmiožni prodajalci, pomočniki upraviteljev skladišč, kontoristi, faktunisti, regi-stratorjii, strojepisci po predlogi, ste-inatipisoi; irazminoževalci, nameščenci za izdelovanje kopij, spenjanje in vlaganje, nameščenci za odpravo pošte, posredovalci pri manjših telefonskih centralah, nameščenci za vodstvo 'vzorčnih 'knjig, blagajniški sluge. Leta poklicnega službovanja. Krajevni razred' I. od 1. *2. 3. 4. 1700— 1790— 1880— 1980— 5. 6. 8. 10. 2070— 2160.— 2340— 2610— Krajevni razred II. od 1. 2. 3. 4. 1400— 1500— 1600— 1680— 5. 6. 8. 10. 1770— 1800— 2040— 2310— Skupina 2: Nameščenci, iki opravljajo težavna dela po splošnih navodilih samostojno n. pr. vodje proda-jalnic večjega obsega (tudi konsunuio društvo), izložbeni dekoraterji, Majniki v trgovini, prodajalci (tudi v trgovini z začimbami, kavo im kolonialnim blagom), korespondenti, kvalificirani stenoliipisci, kontorist, faktu-nsti, navadili knjigovodje, upravitelji materiala im skladišč, 'blagajniški in spediioijski nameščenci, tarifne pomožne moči, posredovalci pri' velikih telefonskih centralah. Krajevni razred I. od 1. 2. 3. 4. 2500.— 2030,- 2760.— 2890— 5 6. s. ia :>020— 3150.— 3410.— 3800— Krajevni razred II. od 1. 2. 3. 4. 2010.— 2140.— 2280’.— 2410— 5 6. a 1overi obratovodja po njih vedenju in strokovnih storitvah trajno nadzorovanje in dajanje navodil nekemu številu uslužbencev njih skupine .po dedu:. Ti prejemajo pribitek 10 odstotkov na osnovno urni-no njim podrejenih delav- Mtupina •>: a) Šoferji s tehnično izobrazbo prejemajo pri tedenskem delovnem času 60 ur ... • 040 560 ») Sulerji brez tehnične izobrazbe prejemajo pri tedenskem delovnem času 00 ur........................ 000 510 c) Vozniki triciklov . . 550 480 z,a redni nadurni delovni cas povprečno 12 ur na teden se plačuje povpreč-ninska odškodnina . . . 100 75 Uslužbenci, ki vodijo in oskrbujejo vozilo (tovorni avto, potniški avto itd.) na generatorski pogon (drva, lesno oglje, šota, autracit, rjavi premog), prejemajo generatorsko doklado po 10 lir na dan. Ta doklada se sme plačevati samo tistim uslužbencem, ki vodijo generatorska vozila redoma. Višja generatorska doklada se ne sme dovoljevati. Skupina 7: Spremljači, kočijaži m vozniki prejemajo pri tedenskem delovnem času 60 ur ... . 540 450 Skupina fi: Strojniki in 'kurjači prejemajo pri tedenskem delovnem času 60 ur 640 560 Skupina 9: Pisarniški sluge in tekači prejemajo pri tedenskem delovnem casu 60 ur................ 475 400 Skupina 10: Čuvaji ga- silci in bolničarji preje- majo pri tedenskem delovnem času 72 ur ... . 570 470 Skupina 11: Zenske, ki opravljajo skupinam 6—10 ustrezno delo, prejemajo 70 “/o osnovne urnine, veljajoče za zadevno skupino. Skupina 12: Kuhinjsko osebje: a) izučeni kuharji prejemajo pri tedenskem delovnem času 60 ur poleg popolne prehrane • • . 500 400 b) pomožni kuharji prejemajo pri tedenskem delovnem času 60 ur . . . 300 250 c) kuhinjsko pomožno osebje prejema pri tedenskem delovnem času 60 ur poleg popolne oskrbe . . S00 d) žensko kuhinjo osebje prejema 70 %> mezd ustrezne skupine. Skupina 13: Mladostniki prejemajo: do 16. leta starosti 60%, do 20. leta starosti 80%, nad 20 let starosti 100% mezd za odrasle njihove skupine. Poleg leh osnovnih mezd se izplačujejo tudi še družinske doklade (assegni familiari) po italijanskem pravu. Vse druge doklade (n. pr. draginj ska doklada, prezenčna doklada, doklada za kraje, ogrožene od letalcev 10— 8.50 itd.) so obsežene v navedenih mezdnih 'postavkah. IV. Do plače in mezde ima uslužbenec pravico samo za dejansko opravljeni delovni čas. Ob manjši storitvi, zavlačevanju delovne storitve in netočnem prihajanju na delo se plača ali mezda sporazum 9.50 8— no med odgovornim vodjo obrata in poklicanimi zaupniki manjši storitvi ustrezno lahko zniža in se storitvena doklada, premije in delavske dodatne živilske nakaznice lahko odvzamejo. Znižanje prejemkov in odvzem doklad 9.— 7.50 veljata šele po pismeni pritrditvi Vrhovnega komisarja. Ob bolezni, nezgodi itd. se prejemki dalje plačujejo po veljajočih zakon skih določbah. Čl. 5. Specializiranim in kvalificiranim delavcem (n. pr. mizarjem, kiju čavničarjem), ki niso navedeni v tej ureditvi mezd in plač, pa so zaposleni v trgovinskih obratih, je plačati mezde po mezdnih ureditvah, ki sem jih izdal in ki so objavljene v Službenem listu prefekta, odnosno šefa pokrajin- ske uprave in ki so merodajne za tozadevno stroko. Tem delavcem jo plačati novo mezdo od časa, ki je določen v čl. 8 te mezdne ureditve. Čl. 6. Oženjeni nameščenci in delavci, ki se morajo zaradi službenih vzrokov uporabljati zunaj kraja njihovega delovišča (Obratni odposlanci), imajo pa lastno gospodinjstvo in ni moči od njih zahtevati, da bi se vsak dan vračali na svoje domovališče, dobivajo dnevno doklado za zunanje delo lir 70. Le-ta se zniža ob brezplačnem prenočišču za lir 20, ob popolni oskrbi v naravi pa za lir 30. Z oženjenimi uslužbenci so izenačeni ločeni in obvdoveii uslužbenci, ki imajo lastno gospodinjstvo, kakor tudi samski nameščenci in delavci, ki imajo s sorodniki v uavzgorni vrsti, brati in ■sestrami ailli rejenci, kamor spadajo tudi nezakonski olrcci, skupno gospodinjstvo in ki preskrbujejo sredstva zanj v celoti ali vsaj pretežno. Pogoj je pa, da se vodi gospodinjstvo dalje tudi 'Za njihove odsotnosti. Za dan potovanja na zunanje delo in 'povratek od tam gresta načelom* dnevnina in prenočnina. lir lBr Čl. 7. Premije, akordne doklade in doklade za oteženo delo Za nadpovprečne storitve se do 25% uslužbenstva lahko dovolijo kot pribitek doklade in premije do 25% osnovnih plačilnih postavkov. Plačevati se smejo samo. takim uslužbencem, ki so s svojim delom neposredno prispevali k zvišanju storitve. Če se dela v akordu, morajo biti akordni postavki tako odmerjeni, da zasluži uslužbenec pri navadni storitvi in ob delovnih pogojih, običajnih v obratu, do 25% nad osnovnimi mezdnimi postavki, določenimi v § 4, odstavku III. Za i>osebiio težka dela in za dela, pri katerih so uslužbenci )>od trajnim učinkovanjem n, pr. dima, saj, vode, kislin, plinov in prahu, kakor tudi za transporte blagajn, pianov in drugih posebno težkih predmetov, se plačuje, dokler trajajo ta posebna dela, doklada za oteženo delo v izmeri do 15% osnovue urnine. Zadevna dela in višina pribitka se določijo sporazumno med odgovornim vodjo obrata ali njegovim namestnikom in mod vpokli-rnnimt zmifinUtf. se sporaZu/n itr doseže, odloči na predlog Vrhovni komisar. Če prenehajo pogoji za to, da bi se dajale doklade in premije ali če uslužbenec ne prihaja točno in redno na delo, se mu morajo te takoj odvzeti. čl. 8. Končne določbe Vse tej ureditvi nasprotujoče pogodbe in dogovori, tudi vse ureditve plač in mezd in dopolnitve, izdane doslej po Vrhovnem komisarju za posamezne obrate, se s to novo ureditvijo plač in mezd razveljavljajo. Ureditev dopustov, plačevanje doslej običajnih božičnih nagrad, plačevanje 13. mesečne plače in 192 urnin itd., kolikor je to določeno v kolektivnih 2501 pogodbah, ostajajo 5e nadalje v veljavi. V kolikor se plačujejo iz letnega čistega dobička letne bilančne premije, je njih vsoto razdeliti na nameščence in delavce. Pri tem je načelno izhajati s tega, da dobe uradniki enomesečno plačo, delavci enotedensko mezdo. Ti postavki se lahko prekoračijo samo s predhodnim pismenim dovoljenjem Vrhovnega komisarja. V tej ureditvi ustanovljene plače in mezde so določene kot najnižji in najvišji zneski. Vrhovni komisar si pridržuje pravico odrejati odstopke od določb te ureditve plač in mezd. Ta ureditev stopi v veljavo s 1. marcem 1945. za nameščence in s 1. mezdnim tednom v marcu 1945. za delavce in vajence. Ce bi prejeli uslužbenci, ki so zaposleni v obratu na dan uveljavitve te ureditve, po tej ureditvj plač in mezd manj, kakor so prejemali doslej, se jim mora izplačevati razlika med prejemki po tej novi ureditvi in prejemki v poslednji plačni ali mo dni dobi pred uveljavitvijo pričujoče ureditve plač in mezd kot osebna doklada. Pojasnila glede nesoglasij, ki bi se pojavila pri izvajanju te ureditve plač in mezd, daje izključno le Vrhovni komisar. V zvezi s to ureditvijo plač in mezd se cene obratov ne smejo zviševati. Vrhovni komisar na operacijskem ozemlju »Jadransko primorje« po naročilu: Dr. Kohlhaa^e 1. r. Trst dne 22. februarja 1945. (Pojasnila o novi uredbi daje Združenje trgovcev.) Naredba o ukinitvi sprememb železniških pristojbin za opravo carinskih, davčnih in policijskih • obličnosti »Službeni list« z dne 14. marca je objavil naslednjo naredhK. pre-zidenta div. gen. Rupnika: Clen 1. — Naredba Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino z dne 17. julija 1943, Službeni list št. 196/59 iz 1943, o spremembi železniških pristojbin za opravo carinskih, davčnih in policijskih obličnosti se ukinja. Clen 2. — Z učinkom od 13. novembra 1943 se zopet uveljavijo železniške pristojbine za opravo carinskih, davčnih in policijskih obličnosti iz bivše jugoslovanske blagovne tarife, prvega zvezka, odseka V/12 A, odobrene z odločbo min. za promet G. D. 2“?.198/38, tudi glede prevažanja inozemskega blaga na prevozu, uvozu in pri izvozu iz Ljubljanske pokrajine. Clen 3. — Ta naredba stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu šefa pokrajinske uprave v Ljubljani. Nove nakaznice za kurivo Pokrajinski gospodarski svet bo v aprilu izdal nove nakaznice za kurivo. Domačinstva, pri katerih so tekom zadnjega leta nastale spremembe, dobijo potrebna pojasnila pri svojem trgovcu s kurivom, kdaj in kje morajo te spremembe javiti. Ker bo urad za kurivo začel sprejemati reklamacije že v torek 20. marca po abecednem redu trgovcev, naj to stranke, ki nameravajo javiti spremembe, upoštevajo in se nujno takoj javijo pri svojem trgovcu, ki ima točna navodila. Prodaja piva prenehala J Kakor nas obvešča Pivovarna Union, je razprodala zadnjo koli--žiflo pjva, radi česar je prenehala vsa nadaljnja prodaja piva. Istočasno opozarja pivovarna odjemalce, ki so prejeli pivo v zadnjem času in bi ga morda hoteli hraniti za poznejši čas, da je pivo po svoji naravi lahko pokvarljiva pijača, in se zato naj ne hrani dalje časa, temveč hitro porabi, da se ne pokvari. Trnovinski register Vpisi: Dolinar Franc v Ljubljani. Obratni predmet: trgovina na drobno a Špecerijskim, kolonialnim in galanterijskim blagom. Imetnik: Dolinar Franc, trgovec, Ljubljana, 'odittrilščakova 49. Iz zadružnega registra Pravila Osrednje zadruge za izvoz lesa »Marad« v Ljubljani so se spremenila in se imenuje zadruga odslej: »Marad«, osrednja zadruga za vnovčevanje lesa z o. j. Delokrog zadruge se je razširil. Poslovni delež znaša 1900 lir. Izbriše se član upravnega odbora Furlan Franc, vpišeta pa se člana upravnega odbora Susman Jakob, pos. iz Mrk in Suhadolnik Franc, [>os. iz Preserja. Pri Živinorejski selekcijski za-^'•iigi na Vrhniki sta se izbrisala ^na upravnega odbora Rode Va-en% in Modrijan Jože, vpisala pa *člana upravnega odbora Pe-'rič Ivan in Stražišar Franc, oba 'z Verda. U(W a&e i Ljubljana - Tavčarjeva 2 : Rente in rentniki Pokojninskega zavoda V poslovnem poročilu Pokojninskega zavoda za leto 1943. so med drugim naslednji podatki o rentnih dajatvah: V poslovnem letu je skupno število rent naraslo od 2787 na 2839. Konec leta 1942. je bilo 1444 invalidskih in starostnih, 959 vdovskih in 384 otroških rent ali vzgojnih prispevkov, konec leta 1913. pa je bilo prvih rent 1467, drugih 994, tretjih pa 378. Naveden je tudi pregled razvoja skupnega števila rent v oddelku za obvezno zavarovanje od leta 1929. dalje. Takrat je bilo 982 rent, naslednje leto pa 1107. Leta 1940. je bilo 2588 rent z letnim prirastkom 78 ali 3%. Največji prirastek rent je bil leta 1934., ko je znašal 225 ali 13.9%, v poslovnem letu 1943. pa je bil prirastek 52 ali 1.9%. Pri tem pregledu niso vštete rente, ki so jih nemški pokojninski zavodi priznali bivšim zavarovancem PZ. Z razpredelnico je prikazan tudi razvoj kritnih kapitalov za tekoče rente od leta 1934. dalje. Za vse rente je bilo takrat 38.72 milijona, v zadnjem predvojnem letu pa 34.94 milijona din kritnega kapitala. Leta 1943. je bilo 65.06, prejšnje leto pa 62.13 milijona lir kritnega kapitala. Pri upravičencih do invalidskih in starostnih rent obeh spolov je bilo 1. 1943. od pričakovanih smrtnih primerov uresničenih 46.8%, pri vdovah pa 30.4%. Novih invalidskih in starostnih rentnikov je bilo v poslovnem letu 74. Pri razdelitvi novih rentnikov po gospodarskih strokah je na prvem mestu trgovina (12), na drugem pa so denarni in zavarovalni zavodi (10). Največ novih invalidov je bilo v starostnem razredu od 58. do 62. leta starosti, največ novih invalidskih rentnic pa v starostnem razredu od 38. do 47. leta. V skupini invalidskih rentnikov se je zvišalo število bolezni prebavil (6.52%) in revmatičnih obolenj (10.87%), pri rentnicah pa je naraslo število bolezni prebavil (10.53%) in bolezni na očeh in sluhu (15.79%). Odstotek oslarelosti je bil pri moških 28.3, pri ženskah pa 15.8. Izplačane rentne vsote in draginj-ske doklade so razvidne iz letne razpredelnice od 1929. dalje, ko so znašale rente in doklade 1.47 milijona din. Leta 1940. so znašale rente in doklade 7.01 milijona din, v poslovnem letu 1943. pa so dobili upravičenci na/rentah 2.24, na vseh dokladah in podporah pa 4.95 milijona lir. Na redne dravinjske doklade je prišlo od te vsote 3.39 milijona lir. Odpravnine vdovam in materam so vnašale 74.529 lir, povračila prispevkov premij pa 336.403 lir. Izdatki za zdravljenje rentnikov so dosegli 88.934 lir in je prišlo od tega na Ljubljansko pokrajino 69.437 lir. Oddelek za neobvezno zavarovanje je imel leta 1939. še 517 zavarovancev, leta 1940. pa samo še 54. Do konca leta 1937. so bili v tem oddelku v glavnem zavarovani nameščenci, ki so bili v službi izven Slovenije Jn Dalmacije, ko pa je bilo pokojninsko zavarovanje razširjeno na voo bivšo državo, so postali ti' nameščenci zavarovanci novih zavodov. Pred 1.1940. je bilo v oddelku za neobvezno zavarovanje tudi precej trgovskih pomočnikov. V poslovnem letu 1943. je bilo v neobveznem oddelku 29 zavarovancev, vseh rent pa je bilo 72. Izplačanih je bilo iz naslova invalidskih rent 22.021 lir, vdovskih rent 22.943 lir, vzgojnih prispevkov 6256 lir, draginjskih doklad 29.559 lir, vojnih doklad 1048 lir, skupaj 81.831 lir. Odpravnine so znašale 3105 lir, povračila premij pa 26.239 lir. Finsko lesno gospodarstvo po kapitulaciji Finsko gozdno in lesno gospodarstvo je zaradi kapitulacije doživelo zelo občutne izgube. Najbolj težak udarec je bila prisilna odstopitev Karelije SSSR, ki ima 1,931.000 ha gozdne površine ali 7.8 odstotka vse gozdne površine Finske. Pri tem gre za posebno dragocene gozdove, ki so dajali visoko vreden les vseh vrst. Po gozdnih cenitvah iz 1. 1936—1938 je imela Karelija približno 140 milijonov m", toiej 9 odstotkov vsega finskega lesa. Na leto je dala lesna proizvodnja približno 4.5 milijona m*. Po tem uvodnem pregledu revije »Internationaler Holzmarkt«, iz katere posnemamo ta članek, pravi list med drugim naslednje: Lesnih industrij je bilo v Kareliji zelo mnogo, in sicer 64 žag, 21 mizarskih in pohištvenih obra- Ljubljana ~ Dunajska cesta št 12 I Cvetličarna Mimoza ■ni T~—Vfri lT1nMnMMTMWM¥liMinTrrT»Ml ■ a ■ Ljubljana Gosposvetska c. 13 (Kollzei) iaaaaaaaaaaaaaaaa«-«a"»aaa .•■••■■■IMaBatl||i||i|1|MMaatato prvi svetovni vojni. V kakšni meri bodo lesne dobave pritegnjene k tem odškodninskim storitvam, še ni mogoče natančno ugotoviti, vendar pa l>odo dobave rezanega lesa, celuloze in papirja na drugem mestu. Gospodarsko pomeni to, da so se finskemu ljudstvu naložila bremena, ki jih ne bo zmoglo. Po čisto zadnjih vesteh pa so začeli pod raznimi naslovi breme obveznosti znatno zviševati, ker se že govori o dobavah lesa, tesnili izdelkov, celuloze in papirja v vrednosti 125 milijonov dolarjev, v neki drugi skupini dobav pa se omenjajo še druge lesne dobave v vrednosti 100 milijonov dolarjev. Dosedaj je Finslta že dobavila lesa in raznih lesnih proizvodov v vrednosti 200 milijonov finskih mark. Za lesni izvoz v druge dežele Evrope ali v čezmorske kraje seveda v takih razmerah ne bo preostalo nič lesa. ^aaaaaaaaaaaaaaaaaa*aaaaaaBaaBaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa«eaaaa«aaaaaaaaaaaaaaaaNaaaaaaaaaaaa« | Restavracija FIGOVEC j Ljubljana tov, 7 lesnih brusilnic in tovarn za lepenko, 5 tovarn za sulfitno in 2 tovarni za sulfatno celulozo, tri papirnice in 4 tovarne za izdelavo vezanega lesa. Odstotek karelijskih podjetij v celotni finski proizvodnji je bil naslednji v obratih: sul-fatne celuloze 26.4%, sulfitne celuloze 24.5, vezanega lesa 14.3, rezanega lesa 12.7, brusnega lesa in lepenke 11.5 ter papirja 5.4 odstotka. K vsem izgubam gozdov in lesnih industrij pa je treba prišteti še odstopitev važnih pristanišč. Wi-burg je bil najvažnejše lesno izvozno pristanišče, ki je po pomembnosti daleč presegalo severna pristanišča. Tako se je n. pr. v letu 1938. naložilo v Wiburgu 213.000 standardov rezanega lesa, kar je ena četrtina vsega izvoza rezanega lesa Finske. K tem direktnim izgubam pa pridejo še odškodninske storitv , ki se navajajo v vrednosti 300 milijonov dolarjev. Kako visoka bo ta vsota dejansko za Finsko, se sploh še ne more navesti, ker ni obračunski tečaj med finsko marko in dolarjem ustaljen. Na vsak način je oficialni dolarski tečaj v višini 49.35 finske marke čisto fiktiven. 2e danes se računa s tem, da se giblje dolarski tečaj iaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa^aaaaaaaaaaaaaaaaa«»>aaaa—aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa« »♦aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa«»aaaaaaaaaaaa« Dogan Ivan Ljufiljana, Dunajska c. a—aaaaaaaaaaaa aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaamaaaaaai •aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaiaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaMMaaaaaaaaaaaaaaaaaa. M. Tičar Ljubljana - Šelenburgova ulica in Sv. Petra cesta ■aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa* '•aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaeaaaaaaaaaaa* J "Robert ftiihop mestni tesarski mojster C j ubijan a — 'Devinska ulica 5 a laaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaBaaaaaaaaaaaaaaaiMaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa^ aaaaaaanaaa s A. Svetina i Špecerija In delikatesa — prežama kave I * i li$ubt;ana — Kongresni lr«r 3 laa»iaBBawaaB*aa«M>aai»Mm»a»€aa«iaataaaaa»aaBaaaaaaBBaaaMB»Ba—aaaaaaaaaaa«aaaaaaaMaa»aaaai~ jaaaaawa—aaaaa—aaaaaaa—■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■aaaaaaa»»aaaaaaaaaaaataaaa—aaaaaaaaaaaaaaaaiM France Vovk a zlatar in juvelir I Ljubljana — Gosposka ulica 5 '»aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa A. Pintar trgovina s špecerijskim in kolonialnim blagom Liubliana, Gosposvetska c. 14 aaaaaBBaaaaaaaaaaaaBaaaaBaaaaaaaaaaaaaaaaaBBaaaaaBBaaBBB—aaaaaaaaBaaaaaaaaaaaaaaBaaaaaaaBaaaaaaa i aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaai I „ALPA“ I I I : Hranilni proizvodi j droge, čaji, gobe : ^ in dišave : : Pisarna-skladišče: ■ | Ljubljana j ! Vidovdanska ulica 18 : £ Telefon 37-17 “ : : laaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaf l...........................M........... •aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaiaaaaaaaaaaaaaaa* | ] I iltt listal I I “ ! j v Ljubljani f “ w w aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaana aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa : : 1 Trnovska koloniialne importna zadruga j a Ljubljana — Dunajska cesta Obrtniški vestnik Mezdna ureditev za gradbeno stroko Vrhovni komisar je s svojim odlokom VIII—35—Schn/U. z dne 25. januarja 1945. odredil, da se In a mezdna ureditev za gradbeno stroko in gradbene postranske obrti porabljati tudi za obrate betonskega in cementnega blaga, kanalizacijskih cevi in izdelovanje betonskih plošč. izdajo prefekti, odnosno šef pokrajinske uprave v Ljubljani. Kršitve te odredbe se kaznujejo po čl. 6 naredbe o zajetju gospodarstva na operacijskem ozemlju »Jadransko primorje« v vojne svrhe z dne 27. avgusta 1944. Blokiranje kož in usnja V Naredbenem in službenem listu Vrhovnega komisarja kos 20 z dne 15. novembra 1944. je izšla II. izvršilna odredba k naredbi o zajetju gospodarstva na operacijskem ozemlju »Jadransko primorje« za vojne namene, ki bo objavljena tudi v Službenem listu in ki se glasi: V svrho zagotovitve preskrbe delovnega ljudstva na operacijskem ozemlju »Jadransko primorje« z usnjem in čevlji in v svrho popolnega zajetja vseh materiali in pomožnih snovi za izdelovanje čevljev se odreja na osnovi čl. 5 naredbe o zajetju gospodarstva na operacijskem ozemlju »Jadransko primorje« z dne 27. avgusta 1944: Vse na operacijskem področju dobljene ali uvožene kože se zagotove za vojnovažne porabne svrhe. Njih odsvojitev ali predelava je dovoljena samo z mojim izrečnim privoljenjem. Lastniki, shranjevalci ali ostali, ki so upravičeni do razpolaganja s kožami, morajo pristojnemu nemškemu svetovalcu javiti prijavo zalog po stanju 15. novembra 1944. Z vsemi polfabrikati in fabrikati, ki se nahajajo v posesti ali shrambi obratov, ki predelujejo ali obdelujejo usnje, kakor tudi veletrgovine in nadrobne trgovine, razpolagam izključno jaz. Njih poraba, odsvojitev in predelava je možna le z mojim pri-voljehjem. Po odstavku 1. odgovorni morajo predložiti točno prijavo zalog po stanju 15. novembra 1944. nemškemu svetovalcu. Izvršilne določbe k tej odredbi Ustanovni občni zbor delniške družbe Dr. Th. & G. Bohinc v Ljubljani bo 26. marck ob 4. pop. v pisarni koncesionarke, Ulica inaja 11. V primeru alarma bo občni zbor na istem kraju pol ure pozneje, ko je bil dan znak za konec nevarnosti. Dnevni red običajni. Blokiranje goriv in mazil Zaradi popolnega zajetja vseh na operacijskem ozemlju »Jadransko primorje« nahajajočih se proizvodov iz mineralnega olja se na podlagi čl. 5 naredbe o zajetju gospodarstva na operacijskem ozemlju »Jadransko primorje« za vojne namene št. 54 z dne 27. avgusta 1944 (Naredbeni in službeni list Vrhovnega komisarja št. 16 z dne 31. avgusta 1944) odreja: Vse silo tvorne snovi, mazilne snovi in mineralna gorilna olja, kakor tudi vsi drugi proizvodi iz mineralnega olja, ki se nahajajo, izdelujejo in porabljajo na operacijskem ozemlju, se zagotove za vojno gospodarstvo. Njih poraba oz. dobava tretjim je dovoljena samo po gospodarstvenih določilih Vrhovnega komisarja. Vse pod to odredbo spadajoče zaloge morajo lastniki, vskladišče-valci itd. javiti z dnem 15. novembra 1944. a) Vse k trgovini z mineralnim olje in pripuščene tvrdke, vskladiščevalci itd. morajo oddati prijavo Vrhovnemu komisarju za operacijsko področje »Jadransko primorje« — oddelek za gospodarstvo. b) Potrošniki morajo svoje zaloge prijaviti pristojnim nemškim svetovalcem. c) Prijava ni potrebna za zaloge proizvodov mineralnega olja in tankih mazil ali v posodah strojev za olje. Nadalje ni treba prijaviti količin goriv in mazil, ki jih imajo nemške oborožene sile, nemška policija ali organizacija Todt. Prekrški te odredbe se kaznujejo po čl. 6 naredbe o zajetju go-sjKjdarstva v vojne namene. Neprijavljene količine, ki spadajo pod določila te naredbe, bodo brez odškodnine zaplenjene. Gospodarske vesti Trgovina z nsniem in kožami lože Klanjšček Ljubljana - Gosposvetska c. 1 (Levo dvorišče Figovec) »■■■•■■■■■■■a LJUBLJANSKA KNJIGARNA KNJIGE. PAPIRNICA ŠOLSKE POTREBŠČINE LJUBLJANA - GOSPOSVETSKA CESTA 3 Kmetijska spomladanska dela v Franciji se le los ne bodo mogla zadovoljivo izvršiti, ker se morajo premagati izredne težave. Tako manjka pogonskih sredstev za stroje, primanjkuje pa tudi konj, ker so te skoraj pojKiiuoina rekvinrali anglo-ameriške cete. Vrhu vsega pa primanjkuje tudi gnojil. Francoska industrijska proizvodnja je padla po izjavi ameriškega poslanika v Parizu na 30 odstotkov predvojne proizvodnje. V času nemške zasedbe je bila franc. industrijska proizvodnja še enkrat večja ko sedaj. Švicarski uvoz še nadalje nazaduje. Po švicarskih podatkih je Švica uvozila v septembru 1044 le 53.800 ton blaga v vrednosti 50.6 milijona šv. fj\, v septembru 1943 pa 334.500 ton v vrednosti 134.2 milijona šv. Ir. Tudi švicarski izvoz se je znatno skrčil. Britanski izvozi v Švici so po angleških podatkih padli po vrednosti od 347 milijonov iuntov v 1. 1938. na ,77 milijona funtov v 1. 1944. Švicarska vlada je prepovedala uvoz in izvoz inozemskih bankovcev in trgovanje z njimi v Švici, da bi se s lem preprečila ircgularna kupčija z njimi. • Redno zračno zvezo bodo otvorili še to spomlad med Švedsko in Islandijo. Finski varčevalci so izgubili zaradi novih razmer na Finskem po cenitvah finskih hraniLničnih strokovnjakov 60 odstotkov vrednosti svojih prihrankov, j. okoli 12 milijard finskih mark. Washingtonska vlada je objavila zakon o uporabljanju zakona o pogoji in zakupu tudi za de tiaulleovo vlado. Franciji je dovoljen kredit 2.6 milijarde dolarjev in «e mora vrniti 30 letih. Obresti »o določene na 27/8% Ameriška petrolejska industrija napoveduje novo petrolejsko konferenco, ki naj bi bila letos v Londonu. Ameriški zastopniki bodo na tej konferenci zastopali načela dogovora v Washing-tonu. še enkrat toliko dohodninskega davka so morali predlani plačati v USA, namreč celih 35 milijard do-lairjev. Zvišani- pa so bili tudi indirektni davki ter trošarine. Ker Argentina ne more dobiti premoga ne iz Anglije in ne iz USA, se je obrnila za dobave premoga na Južno Afriko, ki ji je tudi že poslala nekaj premoga. EVO pralni prašeft Dr. Th. & G. BOHME Ljubljana Prepis-biro LJUBLJANA Aleksandrova št. Telefon 35-94 L V 84. letu svoje starosti je v r Grazu umrla naša predobra mama in prastara mama, gospa VIKTORIJA PANHOLZER roj. Vrtnik bivša trgovka v Ljnbljani Graz, Ljubljana, 8. III. 1945. Žalujoči ostali: HSusler, Heidegger FR. P. ZAJEC izpraian optik in urar IJublJiM, Stritarjeva ulica S — TaL 44-86 (jirl trtmostovlu) laaiaiavaaiai iMaeeiauieaaeeT 16 KARL PRELOG LJUBLJANA rm ^lefesaadeE* Jvanovsfey galanterija na debele Ljubljana, Rimska c. 20 ♦ Skladišče Rimska c. 21 a ■■■■aaaaaanaanaa I Sl. Si i ■ z m špecerija delikatese ■ l ■ t 81 BI « { Ljubljana, Gajeva ulica 5 | U E. 51*1 Ljubljana - Mestni trg :i •I iiaaaiaiaisiitaaa*eiiairaiika>iaaaaMaaatlaMaa^ »naaaaaanaaaatawa>a*iaaaa»»aaa»aaaaaa»»aa— ^i , P. Magdič j : Ljubljana, Ulica 3. maja \ j : Splošno ključavničarstvo Josip Weibl nasl. Julij Weibl Ljubljana Čopova 10 Kolodvorska 18 Telefon ‘22-56 j Fr.P.Zaiec diplomiran optik ■ j Ljubljana, Ulica 3. maja (pasaža) ■ ■ aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaataata t■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■* FOTOTEHHIKA I )■■■■■ m (■■■aaaaaaaaaaaaiiiaaaaaaaaia^ I Blaznik Anton soboslikarstvo in pleskarstvo Ljubljana, Poljanska 43 d. z o. z. ljubljena - Dunajska IS Telefon 41-35 FOTO-STUDIO MIRA GRAD Ljubljana, Miklošičeva c. 20 1 Moda T. EGER Ljub)|ana, Sv. Petra c. (•■■■»»•■»■•»■••■•■■•■■■■■•■■■•••••■■■■■■e Naročite se na ,Trgovski Ena a Zi ■■■■aaiaBiaaaeaeaaaaat ■■■■■■•■■■■■»■•■■■■■■■•■•a V Salon Lady // Ema Jfiivec LlubljlRita - DunaJskajlaTV K. Pečenko | m usnje in čevljarske potrebščine Ljubljana, Sv. Petra c. 41 j .•t aaaaaaaaaaaaaaaaaaaiaBaaaiaaaaaBaaaaaBaaaaaaaaBaaaa L.. Hlade Miha prej Olup Josip st. manufaktura in konfekcija Ljubljana - Stari trg 2 Daneu Danilo trgovina z mešanim blagom Ljubljana - Gosssoska y&ica : : : • 1 JaaaaaaaaaaaaaaaaHaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa p* •••••••••••••••••••••M* ■•■aaaaa Boris V. Simandl spec mehan. delavnica za pisalne, računske knjigovodske stroje in registrirne blagajne \ Ljubljana, Dvorakova 3 - Tel. 24-07 • ............................ ■■■■■■■M? ra HA dP tovarniška zaloga šivalnih, pisalnih Lan lav Mi lin in pletilnih strojev ter koles B V QBl tsf Ljubljana, Dunajska cesta 36 r 6$. Geyer nasl. Tilii Pirc splošno kljueavnliarstvo — Ljubljana — Telefon 32-91 j.,.,,,..................................................... ......................................................... Foto-trgovina, igrače in galanterija 1 i Spe!a“ - Angela Grošelj j Ljubljana — Krekov trg 10 j tapetnih in deLorater j Ljubljana - Dunajska cesta 36 | naeaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa Franc Slamič tvornica konserv in mesnih izdelkov Ljubljana, Gosposvetska cesta GRADBENO PODJETJE IN TEHNIČNA PISARNA «r»0. ŠRAMEL VLADIMIR LJUBLJANA - TRŽAŠKA CESTA 40 a - TELEFON 26-81 projektira in izvršuje vsakovrstne visoke in talne zgradbe |l#,#aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa#aaaaaa •aiiveiaiaaiaaaaiaaaaaaaaaC I Rezina vesn Ljubljana — 'Dunajstea. cesta ftcoiai/odftjct Ucdftii Ljubljana, Florjanska 30 088888888888818888888888881 METALIA trgovina s tehničnimi predmeti in kovinami Ljubljana, Gosposvetska cesta 16 Tel. 32-88 B ■||||||||||M*II(III8I8II8I88I8I1*II Za konzorcij »Trgovski list« kot izdajatelj: dr. Ivan Pless. Urednik: Aleksander Železnikar. - Za tiskarno »Merkur« d. d.: Otmar Mihalek. Vsi v Ljubljam.