wm -mw^^ LI ST ZA SLOVENSKI NAROD + GESLO + ZA RESNICO IN PRAVICO Sloga jači ENTERED AS SECOND CLASS MATTER OCTOBER it. AT POST OFFT CE AT CHICAGO,II.L.. UNDER THE ACT OF MARCH -cd i^q. 'J^fysloga tlacij ŠTEV. (No.) 80. CHICAGO, ILL., TOREK, 11. JULIJ A—TUESDAY, JULY nj, 1922. LETO (VoL; VIH KRIVICA, Ki SE GODI PRE-MOGARJEM PRIZNANA. NEMČIJA V KRIZI. RAZNE NOVICE. Pomoč za odpravo krivic je stalno delo. Washington, D. C., 10. julija. — Komitej, ki je bi! imenovan od delavskega departmenta z tajnikom Hooverjom na čelu je priznal krivice. ki se gode ubogim premogarjem. Tajnik Hoover je podal sledečo izjavo : "Premogarja moramo pripoznati, kot glavni element pri produciranju premoga in vsledtega smo dolžni v prvi vrsti tudi vpoštevati njegove koristi, od katerih je premogar odvisen. Povdarjati moram na ves glas, da vse številne premogarske stavke izvirajo iz tega, ker imajo lastniki operatori preveč proste roke pri obratovanju. Kadar se jim zliubi delajo s polno paro, kadar se jim pa zazdi obratujejo po I., 2. k večjim 3. dni na teden. To se pravi, "premogar mora biti zadovoljen, ako d< bi 6. krat na teden jesti ali pa samo 1. ali 2. krat. Vsakemu mora pamet govoriti, da človek mora imeti potrebna sredstva .da more živeti. Do teh sredstev je pa upravičen tudi po vsej pravici premogar. Zato, dokler bodo operatorji i-jneli proste roke in dokler jim bo vlada dovoljevala izvrševati njih samopoljubno dobičkarijo v škodo ubogega premogarja, ne moremo pričakovati kaj boljšega. Zato hi jaz priporočal iz svojega prepričanja, da bi se vso našo industrijo tako kon-štitucijoniralo, da l>i bil lastnik odgovoren za stanje svojega delavca in delavec za stanje svojega delodajalca. Le če bosta delodajalec in delavec roko v roki delovala bosta deležna koristi od industrije, od katere sta odvisna oba/ Te besede tajnika Hooverja so globokega pomena in v resnici edina možna podlaga za trajno spravo med delodajalci in delavstvom. Nikakor ni. pravilno, da operatorji o-bratujejo, kakor se jim poljubi. Kadar se gre za njih žep, gonijo ubogega delavca noč in dan. Čez nekoliko časa ga puste pa brez kruha na cesti. Tako so delali do sedaj s pre-tnogarji. Kar je premogar po zimi zaslužil, katerega zaslužek tudi ni bil veči. kakor je potrebno za vsakdanje življenje, ako je sploh bil, je prav lahko zapravil v poletnem času vse, ako je kaj prihranil čez zimo. Operatorji naj preračunajo, ako je človeku mogoče preživeti sebe, svojo družino, ako bo delal samo po 1. ali 2. dni v tednu. In. ako so operatorji pravični in imajo svoje srce na pravem mestu, morajo priznati, da se premogarjem godi velika krivica in da to krivico jim povzročajo oni sami. Zato je sveta dolžnost vlade same, da bi skrbela, da se da premo- Morganova pomoč njeno edino upanje. Berlin, 10. julija. — Velikanska j kriza, ki je krožila nad Nemčijo, kakor črni oblaki nad zemljo, je zagrnila nemško ekonomsko ozračje in takojšni finančni polom ie neizogiben, ako v zadnjem trenutku \eni-jčiji ne priskočijo na pomoč zavezniki in Združene Države Ameriške. (Zadnji teden je odšla v Pariz posebna nemška komisija, katero je i pooblastil nemški Reichstag, da pred loži zavezniški reparacijski komisiji I pravo sliko ekonomskega stanja današnje Nemčije. Obenem ima ta komisija nalogo se sniti s multimili-jonarjem J. P. Morganom in njegovo bankirsko komisijo, kateri bo 'predložila popisano ekonomsko stanje nemške države. Od sedajne evropske ekonomske konference v Haagu in od bankirske Morganove komisije je odvisno j bodoče vprašanje evropskih valut. Ako zavezniki dopuste, »la se Nemčija zgrudi pod težo njenega današnjega finančnega problema bo to za-j dalo globoko rano v ekonomskem j oziru celi Evropi. To slutijo tudi zavezniki sami, da dokler bodo imeli bankerotno Nemčijo pred seboj, toliko časa jim ne bo mogoče dobiti od lije predpisane vojne odškodnine, ki jo ima Nemčija za plačati zaveznikom .kakor to določa versa ill ska mirovna pogodba. Vendar nerešljiva naloga za zaveznike in vse njene ekonomske strokovnjake pa je, kako spraviti Nemčijo na tak tir, po katerem bo ona lahko izšla iz finančne krize, ki jo bo gotovo pritisnila k tlom. ako se iz nje pravočasno nc najde pravega izida. FRANCIJA SE ODSTRANI IZ KONFERENCE. Haag, 10. julija. — t ilasom časnikarskih pori čil iz Haaga, je Francija postala nezadovoljna z ruskimi pogoji in je napovedala zbranim evropskim zastopnikom, da se bo odstranila iz konference. RAZVIJANJE ŽELEZNIČAR-' SKE STAVKE. IZ JUGOSLAVIJE. Javnosti preti resna kriza vsled stavke. FRANCIJA ODLOŽILA TAKOJŠNO RAZOROŽITEV. Haag. 10. julija. — Francoska delegacija je podala svoja pojasnila, da Franciji nikakor ni mogoče pričeti s takojšnem razoroževanjem, vsaj ne tako dolgo, dokler ji preti revolucij«marna nevarnost od strani Nemčije. Posojilo 100 milijonov dolarjev j podpisano. Belgrad, 6. junija. Ame- ] riško posojilo je sedaj vendar le sklenjeno in sicer z Rlerovo skupi-; no, ki posodi naši državi 100 miliio- Stavka na katero so odšli želez-l ilov po kurzu 86.75, obresr- niški delavci raznih delavnic in re- na mera bo znašala 8 odstotkov. Od paracijskih postaj se naglo razvija zneska bodo Američani plačali 30 in ustvarja sleherni dan srditejši od- miIij°nov do^rjev v gotovini, o-ta-por stavkarjev. Koncem zadnjega] nek l)0ide za našo Jadransko želez-tedna so se pričeli stavkarji resno postavljati po robu železniškim nico. Ta se mora zr eti trasirati v 10 mesecih. V mdaljniih desetih mesecih pa se rrora prič.ti gradba. Minister Kumni "
  • ki-mi republikanci so na dnevnem redu. Zadnjo soboto so uporniki za-palili veliko okrožno sodnijsko poslopje v Donegal Countyu. ki je do tal pogorelo. družbam, ki hočejo na vsak način nadaljevati z obratovanjem z neunij-skimi delavci. V Bloomingtonu je zadnji teden prišlo do spopadov in lokalna oblast prosi vojaško pomoč Afere se preiskujejo. Belgrad, za zdrževanje javnega reda. Če bij Junija. ^ čeraj dopoldne se ie vršila bila lokalna oblast pravična, naj bil seia odbora za preiskavo vojnega raj še prepovedala dovoz skebov v j plena. Na enketi je bilo storjenih svoje mesto, pa bi ne bilo nemirov,! sklepov. Med drugim se je sklene nikakih javnih škandalov. t ni'°< naj se odbor zanima posebno za afero Jadranske banke in koroške- Isto se vrši po Kansasu,. kjer je mobiliziranih že par tisoč vojakov za takojšni nastop. \ Clintonu, 111. ga svinca, pri kateri aferi sta baje udeležena minister dr. Gregor Žerjav in bivši minister Anton Kristan. in Parsons, Kans.. je že nastavljeno n n ... . . ,... t .. , . ^»anu odbora Popovicu je naročeno, vojaštvo. \ lsek krize se pričakuje ta teden, ki bo odločil zmago za eno ali drugo stranko. KITAJSKA ZAHTEVA ODPRTO POGANJANJE GLEDE SHANTUNGA. Peking, 10. julija. — Kitajska vi t-da zahteva revizijo pogodbe, ki daje gotove pravice Japonski v Shantun-gu. Istotako kitajska vlada dolži imperialistično Japonijo. da ona neti sovraštvo in podpihuje vsa revolucionarna gibanja na kitajskem. DVA PREMOGARJA USTRELJENA. L'niontown. Pa., 10. julija. — Glasom poročil iz tega mesta sta bila, ,zadnjo soboto ustreljena v New bankerot Nemčije se ne rodil takoi,^ , - . .. .... . -Ueiieva par milj od L njonto\vn-a zlih posledic, da si bi bil obema v Za Anglijo in Združene Države bi ! škodo. Toda drugače pa je s Francijo. katera bo zamogla poplačati svoje velikanske dolgove Angliji in j Združenim Državam edino, ako bo 1 prejela vojno odškodnino od premagane Nemčije. Zato bi bil bankerot Nemčije velik udarec za Francijo, ki že itak komaj diha pod težo dolga, ki ga je naredila med vojno v Angliji in Ameriki Iz obstoječega je razvidno, da zavezniki bodo gotovo skušali pomagati zadolženi N emčiji, ker s tem, da ji bodo pomagali, bodo od tega imeli še vedno več koristi, kakor pa, ako bi mirno gledali Nemčijo, ko bi se prevrnila v popolni bankerot. garjem stalno delo, primeren zaslužek, ki bo odgovarjal življenskim potrebščinam premogarjev prav tako, kakor odgovarja koristim lastnikov samih. To se naj stori pa bo zavladal na bojnem polju med operatorji in premogarji ljubi zaželjeni dva stavkujoča premogarja in jeden smrtno nevarno ranjen. Ustreljena sta bila baje zato. ker sta se nahajala na kompanijski zemlji tamkaj-šne Atlantic Coal Co. Strele sta*o<*.-dala dva tamkajŠna deputy šerifa. NAJSTAREJŠI MOŽ UMRL. Lousville, Key., 10. julija. — Ta-kozvani "Uncle" John Shell, ki je bil blizu 134. let star in kakor pravi tudi poročilo najstarejši človek na svetu, je zadnji teden umrl na svojem domu v Greasy Creek v Kentucky. ZRAČNI PROMET IVIEDi CLE-VELANDOM IN DETROITOM. Detroit, Mich., 10. julija. — Prihodnji teden, bo otvorjen popolni zračni potniški promet med Cleve-landom in mestom Detroitom. Od začetka bodo odhajali aeroplani po enkrat na dan v oba kraja. Kakor hitro bo promet narastel, bodo kre-tanje aeroplanov povišali na dvakratni odhod in dohod. ZELEZNISKE DRUŽBE SE HOČEJO POSLUŽITI NESRAMNIH SREDSTEV. Kar organizirani kapital poskuša proti ubogemu delavstvu presega že vse meje nesramni sti. In če je kaj podlega na svetuje podlo gotovo to, da hočejo železniške družbe odsloviti sedajne stare delavce, ki so leta in leta kovali bogate dohotke za nje in iste sedaj hladnokrvno namestiti z neunijskimi delavci. To se pravi, organiziranega delavca uničiti z nasiljem. Sedaj, ko so delavci pokazali svoj odpor, so se železniške družbe hinavsko potuhnile in prosijo državne autoritete za "injunction" sodnijsko prepoved stavke. To pa samo zato. da bi pod to masko lahko zaposljevali neimijske delavce.| Pa bodo zopet zapela kapitalistična trobila, "delavstvo je okuženo z upornim duhom in anarhizmom.'' Gospodje, ki bodo zopet to zapisali, naj pomislijo, kdo. da neti ta uporni duh med ubogim zatiranim delavstvom. Ali mogoče mislijo kapitalisti, da bo ubogo delavstvo gledalo mirno, ko 11111 oni trgajo iz ust vsak sleherni dan trdo zasluženi kruhek. Če mislijo kapitalisti ozdraviti nezadovoljno delavstvo s takimi sredstvi bodo doživeli še velikanska razočaranja, ki pa ne bojo v korist ne njim, ne človeški družbi. naj preišče zadevo rudnika v Bogu-minil. — Llanu odbora Mihajloviču je naročeno, naj se takoj odpelje v Dubrovnik, da tam preišče znano milijonarsko afero. — Preišče se tudi afera državnega plena v Ljubljani. ki je v njej prizadet polkovnik Miodrag Vasič. Preiskavo bo vodil tukaj samostojni poslanec Iv. Majcen. Enketa se bo nadaljevala. Minister pravde se bo naprosil, da da na razpolago potrebne akte. A konec vseh teh preiskav bo — pesek v oči. VOLITEV ZA ALI PROTI STAVKI. Danes bodo odločile volitve pouličnih železničarjev ali odidejo na stavko ali ne. Javno mnenje prevladuje, da bodo volitve izpadle za stavko. Če se zadnje uresniči, tedaj bo na mah .ustavljen ves poulični promet v veliki Chicagi. Avtomobili v poštni službi. S 1. junijem je uvedlo poštno ravnateljstvo v Ljubljani dostavljanje poštnih pošiljk z avtomobilom. Kakor se Č11-ie, se bodo v kratki dobi z dvema avtomobiloma dostavljali poštni paketi na dom. Avtomobil, ki je zdaj v rabi. je tovorni voz, ki ne sme po vseh mestnih ulicah in cestah. Zato bo drugi avtomobil manjši in priprav-nejši, da bo smel v slednjo ulico. Ker ima poštno ravnateljstvo tudi poštno vožnjo na progi Ljubljana— Dev. Mar. v Polju v svoji oskrbi, bo najbrže tudi ta posel kmalu opravljal avtomobil. Danes je prevažanje s konji predrago, da bo poštna uprava že iz ekonomičnega stališča v bodoče imela rajše avtomobile kakor vožnje s konji. Torej je vendar res! Dne 6. junija je vojni minister general Vasič odgovoril na svoječasno vprašanje poslanca Jugosl. kluba radi slučajev, da mora katolMko vojaštvo izvrševati svoje verske dolžnosti v pravoslavnih cerkvah. Minister pravi V svojem odgovoru, da je preiskava dokazala, da so se taki slučaji res primerjali, da pa je sedaj izdal na-redbo, po kateri bo moglo vojaštvo izvrševati verske dolžnosti v katoliških cerkvah. — Kje —?! (Dalje na 3. strani.) -«..i .....%••• -•„ • j - Issued three times a week every Tuesday, Thursday and Saturday. Subscription for U-nited States (except Chicago) per year $3.00, for Europe $3.-50. For City of Chicago $3.50. ' \ljm do zmage je edinost uhaja trikrat na teden vsaki torek, četr-tfek in soboto. Stane za celo leto za Ameriko (izven Chicage $3.00. Za Evropo $3.50. Za Chicago $3.50. Jiljuč do napredka 1 je edinos t '>— "EDINOST'* EDINOST GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI. Izhaja trikrat na teden.. Slovenian Franciscan Press 1849 W. 22nd Street, Chicago, 111. Telephone: Canal 98. ADVERTISING RATES ON APPLICATION. Published Three Times a Week by SLOVENIAN FRANCISCAN FATHERS, 1849 W. 22nd Street, Chicago, 111. Entered as second-class matter October 11, 1919, at the post office at Chicago, 111. under the Act of March 3, 1879. J M. Trunk: Cerkev in nove slovanske države. (Dalje.) --r y Poglejmo, kako je in bo s cerkvijo v Čehoslovakiji. Brezclvomno je Čehoslovaška v marsičem delo mednarodnega fra-tnazonstva. To stoji. S tem pa ni rečeno, da bi ^svobodoljubni katoliški C ehi ne bili pomagali pri novi republiki. So pomagali, krepko pomagali in prav so imeli, dasi so pomagali s tem rušiti katoliško Avstrijo. Prav so imeli, pravim še enkrat, ker moralna svoboda, kjer bo enkrat narodna svoboda, kjer bo cerkev, ker svobodna, pokazala tudi v kratkem svojo moč. mi je ljubša kakor katoliško avstrijsko suženjstvo! 1 >a bodo framazoni skušali izpeljati svoje nazore in ideale v državi, katero so oni storili, je pač umevno. Framazonstvo in moderna država v smislu svobodomiselcev namreč in katoliška cerkev sta si v marsičem kakor ogenj in voda. Pa vendar ne moremo v srednji vek nazaj in tudi nočemo! Cerkev je duševna moč, celo božje delo. Ali more kako framazonstvo in svobodomiseljstvo te moči podreti? Škodovati pač, a podreti nikoli! Y koliko so češki svobodomiselci in framasoni, ki so zdaj v Čehoslovakiji na krmilu, zaganjajo v duhovno moč cerkve in ji skušaj d škodovati, je to početje obžalovanja vredno, ker škodovalo bo le čehoslovaški republiki. nikoli pa cerkvi. V kolikor je pa ta boj naperjen proti staremu avstrijskemu gnilemu katoličanstvu in katoliškemu mažaronstvu na Slovaškem, ki je bilo še bolj gnjilo, pa pravim, da je dobro, ako je ta boj prišel in se bo nadaljeval. Na Češkem je strašno veliko listja med katoličanstvom in tudi gnoja. Gnjile avstrijske razmere so ga okužile. Proč s smradom! Naj spravi "narodna" cerkev ta gnoj! katoliška pa naj ostane čista, prezračena, osna-žena, dasi morda brez prejšnega državnega sijaja. Vsi ne morejo biti junaki a nekaj jih mora biti. Prej je bilo morda veliko katoličanov a nič junakov. same mevže. Zdaj mevže grejo, nekaj junakov ostane in šlo bo, s.aj se že zbira tudi na Češkem krdelo krasnih in pogumnih Gedeonovih junakov. Meni se zdi, da tisti, ki tarnajo za katoliško cerkvijo na Češkem. ne tarnajo za cerkvijo, temveč bolj za katoliškimi koriti. Enako na Slovaškem. Ako jemlje Čeh Slovaku vero, naj ga je sram, ker svobodomiselstvo je kuga in kuga prinese smrt. Ako pa država jem-lie Slovakom mažaronsko katoličanstvo. ji želim veliko sreče, ker tudi to je kuga, ki mora ven iz naroda! Sodim pa, da tudi na Slovaškem češke brezverske ščuke ne bodo škodovale, dasi bodo zmešale komodno gospodo. Ogrski plemenitaši te bodo kleli, ker bi vsaj za avtonoinijsko pečjo radi sedeli in sanjali, kako je bilo krasno, ko so mažarskega "boga" molili in mažaronsko vino pili! A meni se le zdi, da bo cerkev tudi na slovaškem pridobila, kakor je pridobila povsod, kjer so jo ali preganjali ali pa vsaj osvobodili državnih spon. Bog ima svoja pota. gotovi plemenitaši pa tudi svoja, pa mnogokrat niso ista, toda božja pota so vedno prava. Pa poglejmo pred vsem v kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, ker Jugoslavije sploh ni, k večemu le Jugoslavija pri nekaterih jamrovcih. ali Jugoslavija pri onih, ki niso prišli do kakega korita. Tu pa divja pravcati kulturni boj in ni čuda, da so angleški, francoski in predvsem laški katoliški strici v strašnih skrbeh za svete katoliško cerkev, katere je že zdaj menda samole še kratek repič, vse drugo je že požrlo srbsko pravo-slavje. Oh, kako si želijo nazaj katoliške Avstrije, kako pišejo in vzdihujejo in tarnajo in podpirajo katoliško (?) stranko v sedanji Avstriji, da bi ja zavzela zopet staro stališče, katoliško stališče v srednji Evropi, ker prej ne bo miru. In, oh, kako boli mnoge glava po starih dobrih časih, katoliških časih, naj — so potem ti Jeremije ostali v strašni Velesrbiji. ali pa pravočasno še otresli prah od kulturnobojne kraljevine SHS. in se zatekli k katoliškim krogom, starini nemškim prijateljem, ali pa laškim katoliškim dobrotnikom. No, mnogokaj na svetu je smešnega in bi bilo smešno, če bi se resen človek hotel drugače boriti zoper take smešnosti, kakor na smešen način. Pa bodimo resni! Stvar je velevažna, naravnost zgodovinskega pomena. Jugoslavija je postala torišče, kjer sta se srečala zapad in vzhod, katoličanstvo in pravoslavje. Mnogokaj se je še pred vojsko in včasih, ko je bil vsakdo prepričan, da bo Avstrija večna, in orbe terrarum ultima, govorilo in pisalo o poklicu Avstrije na vzhodu, in ker je most na vzhod Balkan, o nalogi Avstrije na Balkanu. Ne trdim ravno, da bi Avstrija ničesar ne bila storila, a istina je, da se je marsikaj za katoličanstvo in 2'apadno omiko storilo tam kljub Avstrije! V bojih s Turki je Avstrija, še bolj Ogrska igrala včasih prav čudno vlogo- Ko je turška nevarnost minila, je Avstrija prav vsiljivo začela militi na Balkan, pa je bilo katoličanstvo pri tem pesek v oči onim. ki so ubogi na duhu, svoboda krščanske raje pa naravnost humbug! Moč, ki je Avstrijo pri tem gnala, je bila gola politika in oficijelno to, za kar je Avstrija edinole delala od Marije Terezije sem. namreč germanizacija. Kaka drobtina je odpadla tudi za katoličanstvo radi lepšega, a da bi Avstrija bila vršila kak katoliški poklic proti vzhodu potom balkanskega mostu, je bluff, prazno gobeovanje. Pa grem še korak dalje. Ko bi bila tudi stara Avstrija izslekla ger-manizacijsko suknjo in ostala edinole katoliška, vsem narodom pravična, a sli bi bila mogla vršiti kake naloge v vprašanjih, ki se bodo morala razrešiti med zapadom in vzhodom, med katoličanstvom in pravoslavjem? Ali ni poklic politike, da se taka vprašanja sploh ne načno, narežejo? Ali politika ni od pamtiveka delala po starem pravilu: Divide et impera? Prepirata naj se zapad in vzhod, to pač, in za to je Avstrija izborno znala skrbeti. A da bi se morda kulturno vprašanje med katoličanstvom in pravoslavjem rešilo, to vendar nikoli ni bilo in ni moglo biti v interesu politične Avstrije, ker bi bila s tem izgubila iz rok nož, ki ji je izborno služil, kakor ve vsakdo, ki pozna zgodovino Hrvatske in so mu znani do- Bil sem na nekem shodu, kjer je dr. Šušteršič ^trašno kričal o katoliškem poklicu Avstrije na Balkanu 111 celem vzhodu. To je golo gobez-danje, kričanje na efekt! Naš dr. Krek je imel več soli v glavi. Da bo Avstrija razpala, o tem se njemu gotovo niti sanjalo ni. A dr. Krek je vedel, da morajo katoliki, ne Avstrija, vršiti svoj poklic le do mej, do katerih sega katoliško prebivalstvo, zato je pri svojem zedinjevalnem delu imel v mislih tudi le Hrvate kot katoliški narod. Vsaka verska kulturna diskusija je bila v stari Avstriji iz političnih ozirov naravnost izključena. Pa se morata vendar zapad in vzhod srečati, meriti katoličanstvo in pravoslavje in pokazati, koliko je vsako izmed njiju vredno! Ali se Vam, ki imate še malo vere na pota božja in božje vladanje sveta, ne začne nekaj svitati? Stara, ""katoliška" Avstrija razpade. Katoliški Slovenci in Hrvatje pridejo skupaj s pravoslavnimi Srbi v eno državo. Že po prvih dneh začno vihati rokave na pravoslavni strani a tudi na katoliški ravno ne beže! Nič na tem! Kar dajmo se. prej ko slej morata zapad in vzhod trčiti skupaj, naj se pokaže, kdo je močnejši! Ali niso božja pota čudovita? Pa mnogi vekajo in se Šlataj », če jih Srh ni ?e požrl! Boj bo. to je gotovo. Boj ni ravno prijeten, a le boju sledi ali slavna junaška smrt, če kdo ni fi-gamož, ali pa še slavnejša zmaga. Ali je kdaj katoliška cerkev podlegla? Padlo je mnogo junakov, res, a cerkev je še vedno zmagovala. Ampak strašno se nekateri bojijo, da je bode v kraljevini SHS. konec, če je že ni. dasi je konec le njih zajčje korajže. Kaj je rekel Gedeon strahopet-j kazala v svojim vedenju in zato je bila več let predsednica Marijine Družbe. Tudi za to leto so jo hotele članice izvoliti za predsednico; ali, ker je bila Viktoria Babnik odkritosrčna članica se je sama izrazila, da bo kmalo v sv. zakon stopila, ca naj kako drugo izvolijo, kakor so potem tudi storile. S tem, da ni bila Victoria Babnik več predsednica, ni opustila izpolnjevati društvene postave, telTiveč je do zadnega dne ostala ena najbolj zvestih hčerk Marijinih. Vsako prvo nedeljo je s članicami M. Družbe vred sprejela sv. Obhajilo. Tako storijo samo zveste članice M. Družbe. Victoria Babnik je bi!a res vz r vsem članicam in je želeti, da bi jo vse posnemale. S pozdravom, Miss M. Zupančič. nežem? Zajci naj vzamejo svoj piskrc in naj se skrijejo za babje janke! Pa niso vsi zajci, so še junaki v naših vrstah in jaz pravim, moralo je tako priti in mora tako priti in še vedno bolj trdo mora priti, da bo več pravih jupakov? Kako to? » ' • ■ Bebcasto je gledati nazaj. Življenje gre naprej in naprej, v bodočnost mora biti uprto naše oko. Ne vem, koliko se mora pripisati na ro-vaš framazonstva, ako se Jugoslavija postavlja proti katoličanstvu ali katoliški cerkvi. Enako tudi ni mi znano, koliko je pri tem udeleženo pravoslavje. Tudi nočem razmotrivati o vprašanju, ali niso katoliška (jugoslovanska) stranka in Radičeva, vsaj na zunaj tudi katoliška, skupina s svojo nespretnostjo ali celo zlobnostjo sami zakrivili, da se vlada kaže sovražna katoliškim težnjam. Meni zadostuje, da je borba započeta, in ako bi ne bila. bo prišla, ker mora priti, in je dobro, da pride, ali če hočete, da je tu. Morda bi bilo za mlado kraljevino bolje, če bi imela mir in ?e izognila borbe, a ker borba že mora priti, je državno politično nespametno, če jo že kar v začetku zapoenejo. Radi stvari same, je pa vseedno, če jo začnejo zdaj, ali pride pozneje. Velikega državnika, ki bi videl skozi desko ni. Liberalizem, radikalizem, svobodomiseljstvo. socijalizem in komunizem — vse tišči s svojo robo naprej, toraj morajo trčiti svetovna nazi-ranja. Pa je še nekaj ! Trčiti marata tudi zapad in vzhod, pravoslavje in katoličanstvo, in to prav v kraljevini SHS. Prvi spopadi so se že dogodili. Katoliška st\ar že trpi. že krvavi, taki« vpijejo vsi katoliški sorodniki širom sveta in zavijajo oči zn staro m novo Avstrijo. Jaz pravim: Le vzdihujte in delajte žalostne obraze, mene veseli, ako m- je borba začela! H IZ SLOVENSKIH NASELBIN. % ' i ^ ■ ^ ■ i La Salle, 111. — Sprejmite nekoliko novic tudi iz naše naselbine v Vaš cenjeni list Edinost, katerega tudi tukaj prav radi prebiramo. Delavske razmere tudi v nasi naselbini niso na posebni stopinji u-godnosti. Vendar kljubtemu, da vlada že nad tri mesece premogarska stavka, ni posebno veliko brezposelnih, ker cementovne in cinkovne o-bratujejo. le ta smola je v teh to-varnih, da se skoro prav nič ne zasluži. V cementovnah plačujejo navadnim delavcem po $3 na dan. Predzadnji teden so svojim delavcem povišali plačo za 40c na dan. V cinkovnah se dela po 3—4. dni ia teden. Plača od $2.40 do na dan. Govori se. da bodo tudi tukaj povišali plačo po jc na uro. Vse to pa je seveda veliko premala plača za razmere sedajnega časa. Mr. Frank Bruder naš ugledni dolgoletni mesar in grocerist. ki je dosedaj vodil sv >jo trgovino na tretji cesti in isto predkratkim prodal, si je sedaj kupil drugo hišo na 141 Gooding St., kjer bo zopet otvoril svojo grocerijsko in mesarsko obrt. Našemu podjetnemu rojaku čestitamo in mu želimo na novem prostorni. kar največ vspeha! Mr. Paul Ferenčak, ki vodi trgo-jvino z raznim blagom "Drv Goods Ct___" _: • ^ J - 11 , - Joliet, 111. — Prosim, da mi dovo-^ Na večer pred poroko so dekleta St°rc si ie tudi predkratkim kupil lite nekoliko prostora v listu "Kdi-jM. Družbe s cvetlicami lepo okraji osti" mojemu skromnemu izrazu, sile in ovenčale Kip Matere Božje T) • • , j 1 1 stranskem Oltarju. Na dan po- Pnpetilo se mi. da sem dobil v ro- 1 1 i♦ 4 r*i x* 1 - 1 _ roke so članice Marijine Družbe pe- ko list Glas Naroda stev. i=;i. od 27. J ' , A , - le krasno pesem v slovo svoji tovar- junija v katerem tako imenovani ... 1 , .T> . , 1 • -1 1 sici pred sv. mašo in po sv. maši co Peter /gaga napada cnicaske du- ,- , - , . c nadellevale s petjem. Med sv. mašo hovne in njih delovanje za taro sv. " , f , ... so pa nele. same na korti v latin- Stetana na tako nesramen nacm. da. 1 . - . . ... ii - >kem jeziku, koor se mora taki podu propadli pi- J savi nasmejati, ali bolje, kdor more '1*'» navado smo pri nas vpeljali Lj na- take stvari citati za kratek čas, tak j pred dvema leti. da vselej, kadar nas človek ni nikakor več sposoben za zapusti ena zvesta članica naše druž- človeško družbo, in je sramota kul-|be se na podobni način poslovimo turnemu narodu. nJe- Jaz tega ne pišem iz nikakega so- Victoria Babnik je pač gotovo za- vraštva ali strankarstva. ampak kot '.služila, da smo jo na slovesen način Slovenec čutim, da slovenski narod počastile, ker ona se je vedno naj- bi mogel imeti slovenske liste za po- bolj zanimala za Dekliško M. druž- uk, izobrazbo in napredek. Izobraz- h<\ ako ravno je bila članica raznih ba pa se v listih z napadanjem eden društev, je naše društvo še najbolj na drugega nikakor ne more iskati. ,-"!-'u;la. posebno pa še. ako list izhaja oblit Da je Victoria Babnik tako viso-s tako smrdljivo gnojnico, kakor je ko cenila M. Družbo je večkrat pobil (1. N. štev. 1 1. ————— hišo na 927 Main St.. kamor bo v kratkem preselil svojo ugledno trgovino. Mr. Ferenčak je pričel s svojo trgovino pred kakimi 5. leti-mi in tekom tega časa je svojo trgovino imenitno povzdignil, da se lahko prišteva med vse moderne trgovine našega mesta. To je znak, da je Mr. Ferenčak izkušen trgovec, zakar mu mora vsak iz srca čestita-aše naselbine! Upamo, da bo na novem prostoru, kamor se v kratkem preseli, dosegel še večje vspe-he s svojo podjetnostjo. Na obisku se je mudil Mr. Charles Okleshen iz Chicago. Mr. Okle-shen ima v Chicago svojo izdelo-valnico raznih potrebščin za automobile in druge razne naprave. S svojim podjetjem se izborno pohvali in je prišel sem. da bi dobil Še pomoči. še par izkušenih mizarjev. (Dalje na 3. strani.) ft Vsakdo, ki ima kaj ponosa ali reš-j pekta sam na sebe. svojo družino in na svoj dom, bi nikakor ne smel dovoliti. da se kaj takega prinese v njegovo hišo. Ako ima G. N. mrž-. njo napram Rev. K. Zakrajšeku in, ako se G. N. in Edinost prepirata med seboj radi različnega prepriča-j nja. naj le bo, ampak prosil bi pa, da naj odgovorni g. urednik G. N. rabi vsaj nekoliko dostojnosti v svojih izrazih. Ako nima spoštovanja do duhovščine in vere. naj vsaj ima spoštovanje do naroda, katerega velika večina gotovo ne mara. da se ta-! ke nesramne izraze tiska v njih materinem jeziku. M. Šetina. Cleveland, Ohio. — Iz fare sv. Vida. Victoria Babnik, ena z med najbolj vnetih članic Marijine Družbe, je bila poročena dne 19. junija 1922. v cerkvi sv. Vida. DENARNE POŠILJATVE. Vsem pošiljateljem denarja naznanjamo, da pošiljamo denar v Jugoslavijo v kronah in dinarjih, kakor tudi v ameriških dolarjih. Denar se dostavlja na najbližnjo domačo pošto preiemnika in sicer to izvršuje "LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI" s katero smo v zvezi. Kadar pošljete nam denar, vedno označite na navodilni listini, kako želite, da se denar odpošlje v kronah ali ameriških dolarjih Vcerajšne cene so bile: Jugoslovanskim kronam: 500 kron ................$ 1.95 1000 kron .............. 3.80 5000 kron .............. 18.00 10000 kron .. ............. 36.00 Italijanskim liram: 50 lir ..................$ 3.35 100 lir ............••.... 6.25 500 Hr ................... 29.00 1000 lir ...............,.. 57.00 Za pošiljatve v amerikanskih dolarjih smo dobili posebne cene in računamo sedaj: Od $1.00 do $25.00 računamo 40c. Od $2500 do $50.00 računamo 75c. Od $50.00 do $75 00 računamo $1.00. Od $75.00 do $100.00 računamo $1.50. Za vsa nadaljna nakazila računamo po ic in pol od vsakega dolarja. Denar pošiljamo tudi potom kabla ali brzojava. Za vsa nadaljna navodila pišite na: BANČNI ODDELEK "EDINOST" 1849 West 22nd Street Chicago, IH SI a B B = "EDINOST" V NEDELJO POPOLDNE. TEDENSKI KOLEDAR. 16. Nedelja. — Devica Marija Kar-ttielska. Evstahij. 17. Pondeljek. — Aleksij, škof. 18. Torek. — Kamilij Lelsfi, spoz. 19. Sreda. — Vincenc Pavlj., spoz. 20. Četrtek. — Hijeronim Emil. Marjeta. 21. Petek. — Praksedija, dev. 22. Sobota. — Marija Magdalena, Cahej. SEDMA IN DESETA ZAPOVED. —KRIVIČNOST IN TATVINA. "Ne kradi!—"Ne želi svojega bližnjega blaga !" Sedma in deseta božja zapoved se nanašate na posvetno blago našega bližnjega .ti dve zapovedi je imate varovati proti poželjivosti in krivič-nosti. H dve zapovedi prepovedujete vsako krivično delo, vsako krivično željo, ti dve zapovedi nam zapovedujete. da damo vedno bližnjemu, kar mu gre. Sedma zapoved se nanaša in se tiče vnanjih del; deseta se nanaša na notranje želje, na vsako poželjenje, s katerim hrepenimo, da bi si pridobili imetje bližnjega na krivičen način. Sedma in deseta zapoved božja prepovedujeta vsako kri vicnost, in vsako krivično dejanje. ki škoduje ali bi moglo škodovati našemu bližnjemu na njegovem •zemskem. posvetnem imetku. Prepovedano je torej vzeti ali obdržati ali storiti kako škodo na i-metku našega bližnjega; prepovedano je krasti ali pomagati pri kraji ; kupovati ali prejemati v shrambo in varstvo ukradene stvari; goljufati pri trgovini ali kupčiji s tem, da se rabi slaba, krivična mera ali tehtnica in uteži ; prepovedano je izdelovanje ponarejenega denarja ali prodajanje slabega blaga za dolin*; pričenjati krivične tožbe; pro- IZ SLOVENSKIH NASELBIN. (Nadaljevanje 2. strani.) nega moza na trgu tam in tam . . . No ,to bi bilo še mogoče; da bi pa kaj živega postalo iz mrtvega, da bi postal iz nereda krasen red, to pa ni mogoče. Za to mora biti nek vzrok, to nam pove naša pamet, in če je še tako kratka. In ker ni drugega vzroka ko Bog, potem si človek nikakor ne more zavezati oči in reči: Ignoramus, Ne vemo! Ne, človek je prepričan, da je in da mora biti ta vzrok edino le Bog. Toda "veda"! "Veda", "znanost", prepoveduje tak sklep; "vednost" noče o^takem doslednem sklepanju ničesar vedeti. — Katera znanost, katera veda? — Naravoslovje. — Toda je li to edina veda, edina znanost, ki vse odločuje? Ni li mnogo vprašanj, ki presegajo daleč polje naravoslovja? Ni li modroslovje tudi veda, znanost, in sicer veliko višja veda? Je res nesramna predrznost, če se naravoslovci vedejo, kakor da bi bili oni sami vzeli vso vedo v zakup. Ti Ignoramus-gospodje mislijo v svoji duševni omejenosti, da to, česar oni ne vidijo s svojim teleskopom ali mikroskopom, česar ne morejo preračunati s svojimi merili in analizovati v svojih retortah, ne more biti resnično! Svet spoznanja in umevanja bi radi zabili s svojimi naravoslovnimi deskami in bi na sedmerih vratih (Du Bois-Revmondove "Sedmere uganke sveta") radi nabili policijske napise: "Prepovedan vhod in izhod! Vsako mišljenje prepovedano! Rog pred durmi! Kdor bi si o tem drznil razmišljati, zgubi svoje "učenjaško" ime! . . . Podpisano : Ignoramus-Odbor!" Toda, zdravi človeški razum 111 zdrava filozofija se za take prepovedi ne briga ; z jekleno pestjo dosledne logike razbije človeški razum vse ovire in odpre svobodi vrata, ki pe-glaŠati krivične razsodbe; škodovati ljejo k zadnjemu, eiiino povoljivemu bližnjemu v njegovi trgovini ali pa vzroku vsakega bitja, k Rogu. pri njegovi kupčiji; preprečiti, da bi imel pošten, pravičen dobiček: prilastiti si stvari, ki so nam bile izročene v shrambo; zanemarjanje plačevanja naših dolgov; zapravljati premoženje z visokimi hazardnimi igrami: opravljati krik urad ali služIm brez potrebnega znanja in skn šenosti. Sodniki, odvetniki, zdravniki itd so vezani po sedmi in deseti! zap< vedi. da so veščaki v svoji stroki, če hočejo izvrševati svoj polrlic. Prijatelji, varujte se vsake krivični i-^ti ; bodite pošteni v vsakem ozi-ru. Poštenost je več vredna ko pa 1 »gatstvo. Največji revež je spoštovanja vreden, če je poštenjak, da lahko reče: "Nimam borega centa, ki ne bi bil pošteno moj." "Gotovo boš berač", je rekel nek pobožen duhoven. "če boš ob nedeljah delal ali pa če si boš krivično denar pridobil." Ravno poštenega in pravičnega človeka bo Rog blagoslovil. Kjer Jezus Kristus gospoduje in vlada v človekovem srcu, ga ne sa-m< nagiba, da da bližnjemu, kar mu j gre. ampak ga navdihuje tudi z duhom darežljivosti. "Glej, Gospod, Na kratek obisk sta prišla tudi k svojim znancem Mr. John Jerich in Mr. Silvester Hrastar iz Chicago. Poročevalec. Willard, Wis. — Priprave za prvo sv. Obhajilo so v tiru in v kratkem bodo naši malčki pristopili k mizi Gospodovi, da l>odo prvikrat prejeli Njega, nebeškega Zveličarja. Žita jako dobro izgledajo in tudi sena bo letos veliko. Pred par dnevi je bil piknik za cerkev in se je jako dobro obnesel. Tudi toča je precej veliko škode napravila posebno na Gormanu, kjer je veliko žita razbila in na večih hišah šipe pobila. Dekleta, ki so pozimi delale v mestih so se tudi povrnile na počitnice in pomoč pri poljskih delih. Poročevalec. JUGOSLOVANSKE NOVICE. (Nadaljevanje 1. strani.) Dr. Šušteršič je dobil dovoljenje, da se sme vrniti v domovino. Njegovi prijatelji, kolikor mu jih je po objavi znane knjižice: Moj zagovor, še ostalo, se vesele. Njegovi nasprotniki čakajo, kaj bo naredil. Slovenska ljudska stranka, ga je tako približno prebolela. Vestfalski Slovenci v domovini. Večje število vestfalskih Slovencev je pod vodstvom svojih duhovnikov, ki so se priučili slovenščine, da jih morejo pastirovati, posetilo svojo osvobojeno domovino. Povsod so bili slovesno in prijazno sprejeti. Ko so obiskali svoje drage domače, prijatelje in kraje so se skupaj zop-t v Ljubljani poslovili od rodne gru- Kralj in kraljica sta se prikazala pri oknu svojega vagona in se radostno zahvaljevala za ovacije. Občinstvu je bilo zabranjeno stopiti s peroma in iti bližje k vlaku, pa so nekatere matere poslale kljub temu svoje o-troke k dvornemu vlaku, kjer so male deklice izročale kraljici cvetje. Kraljica je vesela sprejemala cvetlice in se zahvaljevala za neprestane ovacije. Kralj je stal poleg kraljice smehljajoč in odzdravljajoč občinstvu. Množica je pela medtem tudi državno himno, "Lepo našo domovino" in "Naprej", končno pa so ženske same zapele še "Po jezeru." Ko se je vlak začel pomikati dalje, sta kralj in kraljica ves čas veselo od zdravi j a množici, ki je burno vzklikala mlademu kraljevemu paru. Točno ob 3 je privozil na svečano okrašeno blejsko postajo dvorni vlak z novoporočenim kraljevskim parom. Ko je kralj s svojo družico izstopil, je najprej pregledal častno de, da se vrnejo v tujino za kruhom, T r , T11 . ^ ga 7dna domovina svojim otro- jstraž6, nakar sta ga pozdravila vlad- Johet, 111.-Slavno uredništvo:- kom tako pičlo reže. Ko bi ne bilo ni svetnik Mencfnger, okrajni gla- Prosim za en mah prostorček v na- tako daleč, bi tudi mi ameriški Slo- var v Radovljic; in dr. Polak Za- sem priljubljenem listu, da se tem venci priredili tako romanje. Mor- tem se je kraIj razgovarjaI z „ene_ potom prisrčno zahvalim za gosto-; da pa le še pridemo kedaj do tega. ralom Majstrom in Daskalovičem. ljubno postrežbo gospodu in gospej Kaj pa, ko bi stopili v dogovor z pa-Leo Mladich ob času velike slavno- roplovno družbo Kosulič, kake posti, blagoslovijenja ogelnega kamna tovalne ugodnosti bi nam bila za ta slovenske katoliške farne šole žup- slučaj pripravljena dati. Izmenjajmo ni je sv. Štefana v Chicagi. tudi mej seboj misli glede tega. Bog Vas živi. preblaga družina Leo __ Mladicha in ohrani naj Vas zdrave! Z Bogom ! Marko Bluth. Kralj Aleksander in kraljica Marija v Sloveniji. 9. junija, ob 1. po- poldne, se je pripeljal na južni ko- krasen šopek. Johnstown, Pa. — Priloženo \ am 1(K-|VOr v Ljubljani dvorni vlak s pošiljam za Pavletov automobil $2. kraijem Aleksandrom Re m Po sprejemu se je kralj takoj odpeljal v svojo vilo. Pred vilo so mu narodni Blejci po stari slovenski šegi "zašrangali" ter ponudili njemu in kraljici čašo vina, ki jo je kraljeva dvojica z vidnim veseljem sprejela. Blejska občina in tujsko-pro-metna zveza sta poklonili kraljici Na Bledu vlada svečano razpoloženje. Bled in okolica kraljico željno pričakujeta krasnih slavnosti. da gre počasi. Pa. saj ves Pav- Marijo, ki sta snoči odpotovala iz ki se bodo jutri večer vršile od S. e. kaj pravi star pregovor: kamen Belgrada na Bled. kjer ostaneta ne- dalje na blejskem jezeru. ■ Slov. kamen palača, zrno ao zrna pogača. kaj tednov. Na peronu južnega ko- —--- I ako boš tudi ti spravil skupaj za iu(lvora ju je pričakovala ogromna svoj auto. Pozdrav vsem prijateljem množica občinstva, in prijateljicam Antonija Požun. Veliko je takih prerokov, ki pre- ki je priredilo rokuje šele potem, ko se je stvar že kraljevi dvojici navdušene ovacije. |zgodila. Forest City, Pa. — Tukaj pošljem Pavletu za avtomobil $1. Annie Gerchman. • UTRINKI. Človek ni nikdar dovolj pameten. * * * Prav lahko je govoriti o sreči, to- Kdor ne zatisne svojih oči. ta vi li opoludne solnce na nebu. in kdor hoče rabiti svoj razum, svojo pamet. ta spozna Boga, svojega Go- Za vsa pojasnila se obrnite na: Neumnost in nevednost opravičujeta marsikako napako. Ne opračuje LINCOLN REALTY CO. je pa nevednost, koje je kedo sam 1901 W. 22nd St., Chicago, 111. kriv, ne opravičuje je zla volja. ^ , 0 , 0 1 J J ; Phone: Canal 4918 and 0008. Michael Železnikar JAVNI NOTAR V URADU "EDINOSTI". Izdeluje vsa NOTARSKA DELA kakor "affidavite", pooblastila, kupne pogodbe za tu in stari kraj. 1849 West 22nd Street, Chicago, 111. polovico svojega premoženja dam V >žcem. in če sem koga kaj ukanil, rnem četverrio." i Luk. 19. 9.) APOLOGETIC A. —Neznani vzroki. (Ignoramus.) Pred no bom verjel, da je Bog, bom raj še vrjel da je postal svet, sploh vsako življenje iz naznanili vzrokov, in pravim z Du Bois-Reymondom:; Ignoramus et ignorabimus, Ne vemo in ne bomo vedeli. Znanstveno izobražen mož tega stališča ne boj prekoračil in bo prepustil vsa zvita j vprašanja teologom. Učenjak se boj držal v svoji skromnosti načela: Ig-i noramus, Ne vemo! Odgovor.—Prijatelj, če si s tem zadovoljen, tudi dobro! Toda rečem le to: Kjer pričenja biti človek zado-| voljen s tem, tam preneha zdravi razum. "Neznani vzroki" me spomi-njajc le preradi na konjske tatove, ki pred sodnikom navadno trdijo, da so kupili konje od "nekega nezna- Skupno potovanje Slovencev. FRANCOSKA LINIJA priredi skupno potovanje Slovencev preko Havre v Trst in Ljubljano s svojim najmodernejšim in najhitrejšim parnikom "Paris", ki ho odplul iz New Yorka na 2. avgusta 1922. Potnike bo spremljal od Xew Yorka do Ljubljane znan rojak Leo Zakrajšek iz New Yorka ter ho gledal na to, da bodo potniki čem hitrejše in udobnejše potovali in da ne bodo imeli sitnosti s kufri in drugo prtljago. Za vse potnike tretjega razreda bodo pripravljene kabine z 2.. 4. ali 6. posteljami. Od Havre do Trsta bodo potniki imeli svoj vagon, ali celo vlak, ako se jih zadosti priglasi. Tudi druge posebne ugodnosti so določene za potnike. Vožnja od New Yorka do Ljubljane ima trajati nekako 9 dni ter stane v III. razredu do Trsta skupno z davkom $113.85. do Ljubljane pa $114-85. Tudi za potnike II. razreda imajo lepe kabine rezervirane. Ysak Slovenec je dobrodošel ne glede kje je doma. Lepa prilika za vsakogar! Kdor hoče dobiti sorodnike ali prijatelje iz starpga kraja, naj stori potrebne korake, dokler je še čas. Mi tudi pošiljamo denar hitro, zanesljivo in po nizkih cenah, ter opralvjamo vse druge posle v zvezi s starim krajem. Za vsa nadaljana pojasnila pišite na SLOVENSKO BANKO Zadrajšek & Cešark 70 — 9th Arenue, New York, N. Y. ^l\V\VVVV\VVVVVVVVVVVV\ A A A * SIFKARTE ZA VSE LINIJE! Smo zastopniki vseh praobrodnih črt za. osrednji in za-paclni del Združenih Držav. Potnike odpravljamo iz Chicage 111 v New Yorku jih sprejme naš zastopnik, ki jim preskrbi u-dobna in zanesljiva prenočišča. Sedaj se lahko pošlje karto svojim domačim tudi v stari kraj. ZA NOTARSKA DELA IN ZA POTNE LISTE se vedno obrnite na nas, ako hočete biti v tem oziru dobro postrežem. Mi izdelujemo vsa notarska dela, kupne pogodbe za tu in stari kraj, prošnje za dobavo svojih domačih iz starega kraja, kadar potrebujete tolmača na sodniji se zglasite na našem uradu in postregli vam bomo vse kar v naši moči. Za vse pojasnila se obrnite osebno ali pa pismeno na: LINCOLN REALTY CO. 1901 West 22nd Street, Chicago, 111. Telephone : Canal 4918. ^VVVVVVWVVVVVVWVVVWVfTT " " - ' ' ■ * IgSp » 111 IIJJl^^P1^1 - ■ . - ■ - <*-..... EDINOST" J. M. Dovič: KOVAČ IN NJEGOV SIN. POVEST. (Dalje.) ' I ZT \ Deklica je zardela do ušes. Umolknila je in z opranim perilom odšla domov. Zamišljeno je stopala po stezi mimo kovačniee. "Micek, ali si že oprala?" "Sem že, Janko." "Ali greš pogledat, kakšne pante sem napravil na svojo skrinjo?" In deklica stopi v kovačnico. Začudeno ogleduje pocinjene pante na poslikani skrinji z lepimi okraski. "Kaj pa boš deval v to skrinjo, Janko?" Vse tisto, kar mi je najdražje in najljubše." Deklica se^asmeje in pravi: "Kaj neki je tebi najljubše?" "Težko bi ti povedal, Micek!" "Najbrž prihranjeni novci!" "Za novce mi ni toliko, dasi je tudi teh potreba. Pa poglej, no!" In Janko obrne ključ v ključavnici ter odpre skrinjo. Na pokrovu je visel — jelenov jezik. "Divja roža za divjega moža", vzklikne deklica in pobegne iz kovač- j vendar Janko Cmokov sin, Cmok pa je moj bratranec.* nice- . Mati je bila vsa iz sebe. Ni pričakovala, da hči tako dobra vse ve Plaho se je ozrla na okrog. Nihče je ni videl. Le tam od one strani Zato ji le še reče: potoka v kovačnici se je zdelo, da nekdo pokašljuje. t*\i — , • , , t i -1 „ Ar * i "i i -i « r. , , • • Ako ves> da Je tako> potem se pa nikar ne obnašaj do Janka tako Rebro\ a Micika je bila tisti dan jako raztresena. Parkrat jo je po- | da -e ljudje slabo gQvore Q tebi/, ^^ karala mati, čes, da je vsa razmišljena. Miciko. Povej ji tudi, če še ne ve, da sta Janko in Micek V bližnji žlahti, četudi od nezakonske strani. Kri je kri. Ako ji to razodeneš, tedaj ji niti na misel ne pride več, akoravno bi utegnil Janko k^j takega misliti." Odmolila sta in Reber je šel za delom. Reberna pa je pospravljala po mizi in premišljevala, kako bi hčerki pogledala na dno srca. Micika je pomivala. "Micek, Martinova svatba bode kmalu," "Ali res? Kaj pa oče? Ali ne bodo več branili?'4 " ' "So rekli, da ne." "Kdo pa bode potem pri nas za velikega hlapca?" "Katerega pa misliš, da bi bil pravi? Cirnga je prestar, Miha pa za to ni. Novega bo treba poiskati." "Veste kaj, mati? Najboljše bi bilo, da bi l il Janko." Mati začudeno pogleda. Hči pa brezskrbno nadaljuje: "Janko razume vsako delo in očetu s<* ne bode treba prerekati z družino. Jožko bode tudi zadovoljen z Jankom, ker sta prijatelja. V kovačnici bode pa lahko delal Lojzek, Janko ga bode nadziral in včasih tudi sam malo pomagal. Vrhu tega je Janko domač človek, torej zanesljiv vse drugače kakor tujec." "Domač človek — kako to misliš?" Tn mati pogleda hčerko v oči. "I no, saj veste, da je naša kri.'* In deklica se poredno nasmeje. "Kdo ti je to povedal?" popraša mati še resneje. "Zakaj pa skrivate pred mano, kar že skoro vsi ljudje vedo? Saj je ZA SMEH IN KRATEK ČAS. Obešala je perilo na vrtu. "Ali ne vidiš, da se zbirajo gosti oblaki na nebu in da bo kmalu dež?" Micika je zopet pobirala perilo in nesla sušit pod streho. Napravljala je krmo za pujske. Stresla pa je boljšo mlečno jed v korito, kjer so jedli veliki prašiči, namesto prascem. In ko je opoldne prinesla kosilo na mizo, so rekli, da je kaša plovka. Micika jo je pozabila osoliti. Martin pa je takoj ponagajal: "Micek, kaj to pomeni, da kaša ni osoljena?" "Najbrž ima uroke", pristavi dekla. "Rože je nabirala pri kovačnici ", reče zopet kravji pastir. Pa Micek zadnjih dveh stavkov ni slišala. Najbrže bi jih tudi ne prenesla U>t pastirjevih in deklinih. Oče Reber iii mati sta med tem sedela v hramu pri mizi in kosila. "Nekamo čudno se mi vidi", pravi gospodinja, "da je Micika danes tako razmišljena." : " ... ^ ..... "Že dalje časa opažam tudi jaz, da je nekaj", pristavi Reber in odloži žlico. "Slišal sem govorico, da Janko gleda za njo, pa ne morem verjeti. Fant se mi zdi premoder, da bi mislil na kaj takega." "Veš, Pavle, žensko srce je uganka. Res je mlada, naš Micek, pa zdi se mi, da je prišel tisti čas, ko mlad človek začne premišljevati, zakaj/ sta dva spola na svetu." * » "Toda v takih zadevah je treba ostro nastopiti. Ako se enkrat taka reč začne, jo je težko ustaviti." "Res je to! Pa treba se je prej dobro prepričati." "Saj tega ti ni treba praviti, da na kaj takega niti misliti ni. da. bi se Janko ženil — pa pri nas. Kovač pa gruntarsko hčer — ha! Razen tega ie Janko nezakonski, oče njegov nezakonski, pa taka izguba." "Urh je res izgubljen človek, toda Janko je pa mladenič!, ki ga je treba iskati daleč na okoli. Tako moder, pošten, pa razumem, in vsako delo mu stoji k rokam. Srečna bo pa vendarle, katera ga dobi. in tisto ni, da bi mu tbranili ženiti se. Saj lahko stanuje v bajti, afj pa yse kovačnica vzdigne za eno nadstropje, kar že davno nameravaš." "No, no, ti bi bila pa že brž pripravljena. Le počasi. Ne rečem, da fant ne zasluži ženske, toda ženili ga bomo mi. In to bi bila moja želja, da bi Janko vzel mlinarjevo Uršiko. Sicer pa ne verjamem, da 1>5 Janko ostal v naših krajih. Ko bi Cmoka ne bilo, kdaj bi jo že bil odpihal." "Pavle, nikar ne segaj predaleč! Saj veš, da prisiljena reč ni dobra, in ko bi to bilo, da bi Janko vzel Uršiko, bi si Martina nakopal za sovražnika. Saj je Martin tudi dober fant in zdi se mi, da sta Uršika in Martin že davno odločena za skupaj. Zato tudi ne zadržuj tega zakona in ubogaj župnika, ki žele, da r<» osorno, tako da je materi pošl i vsaka l;eseda. Hči pa nadaljuje: "Nikar ne verjemite vsaki ženski, kar vam prinese na ušesa. Proti domačemu človeku se menda vendar ne smem osorno obnašati. Saj je polten človek in ali nama more kdo kaj napačnega očitati? Ako imam* rada Jožka, zakaj bi ne smela tudi Janka?" Materi so se lasje jezili in ni slutila, da je hčerka v kratkem času postala tako zavedna. Prej Še takti otročja, tako krotka, tako vesela, zdaj pa tako zavedna. Saj bi kmalu več vedela kakor mati. Reberna je pogledala hčerki v srce, kak«»r ie /elela. Ni se varala v svoji slutnji in prepričana je bila, da brez nič ni ta Mickina naklonjenost do Jankota. Pa kdo jo je tako poučil? Janko? rMenda vsaj ne. Morda je zopet Cmok zakaj? Gospodinja je sedla na klop pred hišo in potresala piščancem proso. Premišljevala je, kako hoče možu razodeti svoje izkušnje. m lil SKUPNO POTOVANJE SLOVENCEV. Francoska linija priredi skupno potovanje Slovencev preko Havre v Trst in Ljubljano s svojim najmodernejšim in najhitrejšim parnikom "PARIS", ki bo odplul iz New Yorka dne 2. augusta 1<)2J. Potnike bo spremljal znani rojak Lt ■ > Zakrajšek iz New Yorka pa do Ljubljane, ter bo gledal na to. da bodo potniki Čim hitrejše in udobnejše potovali in da ne bodo imeli sitnosti s kil tri in drugo prtljago. Za vse potnike tretjega razreda bodo pripravljene kabine z 4. ali 6. posteljami. Od Havre*do Trsta bodo potniki imeli svoj vagon, ali celo vlak. ako se jih zadosti priglasi. Tudi druge posebne ugodnosti so določene za potnike. Za potnike II. razreda imamo lepe kabine rezervirane. Cena za III. razred stane do Trsta z davkom $113.85 do Ljubljane pa Si 14.85. Slovence, ki nameravajo potovati v kratkem ali čez nekoliko časa. vabimo, da potujejo sedaj v veseli družbi svojih rojakov. yZa vse pojasnila se obrnite pismeno ali pa osebno na : LINCOLN REALTY CO., 1901 West 22nd Street, Chicago, 111. Taktika. Neka žena, ki se je pogovarjala s svojo prijateljico: "Veš, žena mora znati rabiti pravo taktiko s svojim inožem," Prijateljica: "Da, n. pr. jaz svo^ jega moža nikdar ne vprašam,, kako srečo ima pri kartah ; če izgubi, ga jezi, ako bi ga vprašala, če pa dobi mi pa itak sam pove." * * * Do gotove meje. — Ali je tvoja dekle sprejela, kar si ji nesel za dar syioči ? — Da. sprejela je vse, kar sem ji ponudil — do mojega imena . . ." * -i: Prestrogo pisano. V neki mali kempi sta živela dva pečlarja. Neko nedeljo popoldne : gresta na vrt in kreneta s svojo govorico k kuhinji. Prvi se oglasi in pravi: "faz imam kuhinjsko knjigo, toda jo nikakor ne morem rabiti!" Drugi: "Jaz jo tudi imam. toda :o nikoli ne rabim in to zato ne, ker pri vsaki stvari piše: "vzemi či^ti krožnik ali čisto skledo itd.", to me pa. jezi, da jo nikoli ne rabim." * * * Storil svojo dolžnost. Učitelj v šoli ob pričetku šolskega leta: "Vsakega dolžnost ie bila,, da bi mogel storiti tekom počitnic veselega vsaj enega človeka. No* Janezek kaj si ti storil?" Janezek: "Jaz sem šel na počitnice k svoji teti in ko sem odhajal od nje nazaj domov je bila prisrčno vesela !" sje * £ Bi rada vedela. Bogati stric svoji nečakinji: "Vidiš, vse. kar je tu na tej strani in še oni je vse moja last. Imam tudi več tsioč 11a banki od katerih vlečem lepe obresti. Zato le pridna bodi. kadar jaz umrjem ti bom vse zapustil.' Nečakinja: "Ali mislite kmalu u-mreti ?" ZAKAJ TRPETI? Revmatifc*1. neTralgične in bolečine V mišicah so Litro cnipravijene 3 pridemo uporabo ^PASN-EXPELLERJA& TvormSka :s&mki reg. v p«t. ur. Zdr dr. Glejte, da dobite pristnega—eljrvr.ega ie več kot 50 let. Zahtevajte SIDRO tromiško znamko. SLUŽBO DOBI 1 John Gornik SLOVENSKI TRGOVEC IN KROJAČ 6217 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, OHIO se priporoča za nakup MOŠKE IN DEŠKE OPRAVE. Izdeluje MOŠKE OBLEKE po naročilu točno in ceno. FOTOGRAFIST 1439 W. 18th St., cor. Albert, Chicago, 111. Phone: Canal 3534. VSO ODPRAVO OD GLAVE DO NOG si lahko kupite pri nas. V zalogi imamo najboljše trpežne obleke, najboljše vsakovrstne črevlje, klobuke »spodnje obleke, praznične in za na delo srajce, najboljše ovratnike in kravate za srajce. Kadar kupujete črevlje za praznike ali za na delo pridite k nam in dobili boste najboljše črevlje, ki si jih morete kupiti za vaš denar. Za vaše dečke imamo najboljše trpežne obleke, črevlje, kape, srajce in sploh vse, kar rabijo. Mi Vam obljubljamo ,da v naši trgovini, dobite vedno najboljšo vrednost za "VAŠ DENAR"! J J. DVORAK & CO. 1853-1855 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO, ILL. pošteno dekle za splošno hišno delo s pranjem. Vpraša se naj osebno aH po telefonu pri : Mrs. R. Wen stock. 1050 North Ashland Ave. Phone: Monroe 3006. NAZNANILO IN PRIPOROČILO Vsem našim cenjenim naročnikom in dobrotnikom naših listov, ka-ikor tudi vsem rojakom v Clevelan-idn in državi Ohio, naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš potovalni zastopnik Mr. Frank Zupančič. ki je pooblaščen pobirati naročnino za vse naše tri liste, oglase in vsa druga naročila, ki so v zvezi z našimi listi. Vsem našim naročnikom in blagim dobrotnikom, kakor tudi vsem rojakom, ga najtopleje priporočamo in prosimo, da grejo Mr. Frank Zupančiču na roke v vseh ozirih pri njegovem delu za katoliški tisk. Pomagajte mu širiti naše liste! Uprava Ave Maria, Edinosti in Glasnika P. S. J. J. KOSMACH. 1804 W. aand St., Chicage, DL Rojakom »p priporočam pri nakupu raznih BARV, VARNIŠEV, ŽELEZJA. KLJUČAVNIC IN STEKLA. PreTttCMB barvanje hit zunaj in traj, pokladam atenski papir. Najboljše delo, nasilje eeae. R*faki obrnite k vselej na avojega