19. štev.
Letnik X.
Inserati ae sprejemajo in velja tristopna vrsta:
8 kr., če se tiska lkrat, 12 „ „ ,, ,. 2 „
15
3
Pri večkratnem tiskanji sa cena primerno zmanjša.
R o k o p i s i
se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedieija na Dunajski cesti št. 15 v Medija-tovi hiši, II. nadstropji.
Političen lisi n slovenski a a r o ti.
Po pošti prejeman velja:
Za celo leto	. . 10 gl. — k
Za polleta	. . 5 „ — „
Za četrt leta . a „ 50 „
V administraciji velja:
Za eelo leto . . 8 gl. 40 kr. Za pol leta . 4 „ 20 „ Za četrt leta . . 2 „ 10 „
V Ljubljani na dom pošiljan reljii 60 kr. več na leto.
Vredništvo je Florijanske ulice štev. 44.
Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in soboto.
Interpelacija poslanca dr. Tonklija in drugov.
Nj. ekscelenci vodji pravosodnega ministerstva.
(Po stenografičnem zapisniku.)
Z odlokom od 6. oktobra 1881 prosila je Nj. ekscelenca vodja pravosodnega ministerstva c. kr. predsedstvo nadsodnije v Gradci, naj:
1.	okrajnim sodnijam , katerim se je z odlokom c. kr. nadsodnije v Gradci od 7. marca 1881 določba c. kr. najvišjega sodišča od 16. febr. 1881, št. 1G97 naznanila, javi in jih poduči, da ta določba nij spremenila značaja v posameznem slučaji izdane določbe in da nj zadobila čez določbo §. 12 obč. drž. zak. Bezajoče pomembe, in da morajo okrajne sodnije tudi nadalje pri vporabljauji o jezikovnem vprašanji odločujočih zakonov in naredb za posamne slučaje imeti pred očmi določila prav. minist. določbe od 15. marca 1862 , št. 865, od 20. okt. 1866, št. 1861 in od 5. sept. 1867, št. 8636;
2.	naj c. kr. nadsodnija skrbi za to , da bodo sodnije dobile v potrebi primernem šte-vdu tiskovine v slovanskih jezikih , kakor se je to dovolilo z določbo pravosodnega ministerstva od 15. marca 1862, št. 865.
Da se to slednje laglje doseže, naročilo je c. k. pravosod. ministerstvo c. k. državnej tiskarni, da oskrbi potrebne tiskovine v slovenskem jež ku in to z odlokom od 1. dec. 1881, št. 19230 naznanilo c. kr. predsedništvu nadsodnije v Gradci.
Ali je Evropa Rusija?
(Iz ruske „Zarje".)
(Konec.)
Taka vzplamtenja patrijotizma pa ne morejo zameniti narodnosti čuvstev, zato dežele pridobljene od Petra Velicega, ue orusevajo tako naglo mej tem, ko so poprej pridobljene na enkrat postale čisto ruske brez vsega prizadevanja vlade. Ravno tako napačen, Bamo še manj iskren in logičen, je drugi vzgled. Ta priznava, da evropejska civilizacija, daleč presega vse lusko, in le cd nje pričakuje sreče, in vsako drugo civilizacijo misli za nemogočo in prazuo sanjarstvo , vendar Be pri tem ne Ozira ca logiko, in želi vnanje sile brez ozira na notranjo vrednost, trde lupine brez zdravega jedra. Tu je narodno čuvstvo premagalo vse logične izvode, zato se je ta vzgled bolj priljubil. Narudao čuvstvo, kakor vsako pri-rodno ue potrebujejo mkakega opravičeuja, zato je vselej drago — zato je tem bolj britko za narod, ki se mora samo z njim zadovoliti, in ob enem priznati , da njegova narodnost nima nikakega obstanka.
Pod čisto vnanjim patrijotizmom se skriva britka zaupnost v samega sebe — spoznanje
Le-ta pa je izdala :
1.	C. k. okrajni sodniji v Ptujem sledeče pokaranje:
„C. k. okrajna sodnija se pokara, da se ni ozirala na dvorni dekret od 6. okt. 1783i št. 197, ter da je dala odlok na tožbo Jere Bizjak po odvetniku dr. Cučku praes. 16. sveč. 1881, št. 2855, katera je v nasprotji s §. 13 splošojega sodnijskega reda pisana v slovenskem jeziku, kar se ne more odobravati tudi ne z ozirom na ministerski odlok od 15. sušca 1862, št. 865/P., ker je namen tega odloka le ta, da se sme v notranjem uradovanji slovenščina rab ti le nasproti takim strankam, ki druzega jezika niso zmožne, med tem ko je dr. Čuček gotovo zmožen nemškega jezika.
V Gradcu U. prosinca 1882.
Waser 1. r.
2.	Vsem podložnim c. kr. okrajnim sodnijam pa sledečo okrožn co :
,,Vsled odloka vi?, c. kr. pravosodnega ministerstva od 1, grudnn 1881, št. 19230 je c. kr, dvorna in državna tiskarna izrekla, da hoče zanaprej priskrbeti tudi slovenske tiskovine in bo unijam pošiljati po določeni ceni, kakor je za druge jezike, ako bodo sodnije v slovenskem delu graške nadsodnije jemale take tiskovine samo od dvorne tiskarne. Valed tega naj se naroče slovenske tiskovine — če take pri tamošaji sodniji za čisto slovenske nemščine nezmožne stranke po obstoječih določbah potrebujete (Min. odi. 15. *ušca 1862 št. 865) odslej pri drž. tiskarni, ne več tukaj. Ker ste pa s tiskovinam-, za I. 1882 že od tukaj
preskrbljeni, zato naredite izkaz o potrebnih slovenskih tiskovinah še le za I. 1883 in tako za vsako leto naprej, ter ga tu sim predložite, da pozvemo skupno potrebo in se zamoremo pogoditi z državno tiskarno. Stroški za te tiskovine se vzamejo iz pavšala in se morajo koj po sprejetji tiskovin državni tiskarni neposredno dopoBlati.
V Gradcu dne 2. prosinca 1882.
O. k. nadsodnije predsednik Waser 1. r.
Prva navedena določba je imelo posledico, da je pri c. kr. sodnijah v Kranskej in v slovenskih krajih po Štajerskem in Koroškem raba slovenskega deželnega jezika nemogoča, ker je ta dovoljena le onim strankam, katere so izključno le slovenskega jezika zmožne in pridejo brez odvetnika pred soduijo, te pa se večinoma zame zastopati ne morejo in ae torej določbi poslujočega sodnika glede jezika upogniti morajo; če pa stranke zastopa pred sodnijo odvetnik, no dovoli se mu raba slovenskega jezika, ker bo slednji tudi nemškega jezika zmožni.
Da se ta določba nadsodnije umeva v tem smislu, dokazuje v SI. Narodu" št. 29. cd 6. febr. 1882 pod naslovom : „Boj za slovenščino pred ljubljansko mestno delegirano okrajno sodnijo" priobčeni slučaj.
C. k. deželne sodnije svetovalec Ledenig je baje pri obravnavi dne 3. febr. 1882 na tožbo v slovenskem jeziku vloženo in rešeno dovolil slovensk zapisnik le pod pogojem, da odvetnik dr. Š tempih ar nemški prevod pri-
britkega bankerota. Govori tako rekoč asm 3ebi: „Jaz nič ne veljam, meni je treba vdihniti življenje in duh od zvuoaj z zapada — treba se nam je z vsemi silami okleniti zapada, da dobimo od ujega lik in dostojnost vsega človeštva. V našej žurnaliatični literaturi je pred 40 leti prišel na svitlo Čedajeva članek, ki je napravil mnogo hrupa. V njem je izrečeno britko obžalovanje, da Rusija vsled za aebtie svoje zgodovine ni prisvojila teh načel, ki je naredila iz Evrope to, kar je, Premišlje-vaje o tem je cbupal pisatelj nad bodočnostjo svoje domovine, ker ni videl in razumel ničesa razuu evropejstva. Ta članek je bil poln iskrenosti. To Bpoznanje leži tudi v čisto vnaujem patrijotizmu — samo da je manj iskren, ker se nadeja žeti tam, kjer je sejal. Ce evropej-atvo obaega vse, kar je v človeštvu ž;Vega — in je tako vsestransko, da je zunaj njega vse gujiloba in laž, nameujeno v pogubo, je treba pokončati vse, kar se ne drži njegovih tal in ima druge koreuiue. Po čemu skrbeti za lupino, ki nima zdravega jedra? — po čemu še vtrjevati to lupino? Mučna vnanjost braui notranjost. Vsaka trda maaa se težje podvrže vnanjim vplivom, in težko prijema dobrodejno moč oživljajočih žarkov, toploto in plodovito
mokroto, če je vnanji vpliv tako dobrodejen, ali bi ue bilo bolje — mu široko odpreti pota — razmehčati lupino, dati prostor tujim, postranskim elementom višjega poredka, daložje prešinejo to maso. Ali bi kmalo zamoglo evro-pejstvo prevzeti vso to maso? Ko se evropejstvo vrine v vbo -Rusijo , in njene pokrajine prejmejo evropejsk; sklad, — potem ao že v njej evropejake drože — le ne zavirajte njih vplji-vacja — kmalo napravijo v vteh pokrajinah to bifcgodejuo vrenje, in razkrojijo v njih vse kar je azijatskega, vzhodnega, barbarskega — m le čisto zapadno ostane. To se pa lo takrat zgodi, kadar bodo v narodnem organizmu mogoče take kemične moči, zapadejaki; pa če bi bilo tako , bi bil o mogočnosti katerih ne dvomijo naši politični organizem rimskega cesarstva ohranil svojo meč, bi ne bil mogel tako vspešno germanizem delovati v njegovih pokrajinah. Ali je opravičeno nazvanje uitra-ruska Btranka, ki se pridevlje temu vnanjemu potrijotizmu? Če je Rusija Rusija, potem je smešno govoriti o kakej ruskej strani. Ce pa je Rusija tudi Evropa, zakaj bi v njej ne bilo evropejske in uitraevropejske, ruske in ultra-ruske stranke? Zakaj pa ni kaj podobnega v drug h evropejskih državah — postavim na
loži, io prej že je taisti dcželue aodnije svetovalec pri obravnavi dr. Štoru, koucipijentu odvetnika dr. Zamiku, odbil sprejem v ilo-venščini uarekovauega zapisnika in ga prisilil, da je moral napraviti uov zapisnik v nemškem jeziku.
Posledica določbo nadsodnijskega predsedstva bi bila toraj ta, da bi vse.Bodnije graškega nadsodnijskega okrožja morale še vso leto 1882 rabiti le nemške tiskoviue in tla bi se namen slovcntkih tiskovin za jeduo celo leto zaprečil.
Glede na to, da gori navedene naredbe justičnega ministerstva imajo jasni namen, da i z vedenje jednakopravnosti slovenskega jezika pri sodnija h omogočijo in zagotovijo;
gkde na ta, da je jeduakopravnost slovenskega jezika v šoli, uradu iu javnem življenji po članu 1'.). drž. temelj, zak. od 21. dec. 18G7, št. 142 od državo priznana.
glede na to, da ravno uavtduni drž. temelj. zakon rabo slovenščine v uradu sploh, kakor tudi pri sodnija h nepogojno priznava iu jo ne dela od tega zavisti o, daje pravo iskajoča stranka nem š č i n e zmožna;
gledč na to, da ravno omenjeno postopanje ces. kr. nadsodnijskega predsedstva v Gradci stoji v flagrantnem nasprotji z vsemi obstoječimi zakoni iu z vsemi razglašenimi naredbami pravosodnega ministerstva, da in volvira opozicijo, katera meji že na upor proti pravosod. ministerstva naredbam , d a n a-rodno čuvstvo slovenskega naroda žali, pravo iskajoče slov. stranke po Kranjskem, Štajerskem in Koroškem nepotrebno nagaja in opravičeno razburjenost vsik d ar državi zve-Btega slovenskega prebivalstva teh dežel prouzročuje in pospešuje in je sposobna, da o m a j e nj ega z au panje do gotovega, natančnega in nepristranskega pravosodja;
iu naposled glede ua to, da ni zakoni ni pravosodnega ministerstva naredbe no dajejo c. kr. nudaoduiji v Gradci pravice, da po svojej Hamovolji predpisuje obravnavni jezik pri Bodni-
*»"-- .. :. « ■BM—BHMM————
Francoskem francoske in ultraCraucoske stranke ? | Zato ker med Evropo in Franc jo ni nikakega', nasprotja, kakor ne more biti uikakega pri i normalnem položaji med celoto in enim njenim delom. Izjemoma se je včasih vendar to prigodilo. Tako je za časa Napoleona I. bila stranka, obse.zajoča skoro vse Francoze, ki je želela podvreči vso Evropo, in sedaj je še Htranka, ki želi Belgijo in ves levi renski breg. Ta stranka bi se lahko imenovala ultrafran-coska nasproti evropejski, ki tega ne želi. Rusija pa po mnenji Evrope ni njeno meso inkri.
Celo po mišljenji ruskih Evropejcev Rusija še ni Evropa, a se lo prizadeva to postati po poti vsiuovljenja, Prav ima Evropa, da jim pravi: „Če hočete postati Evropa, zakaj ovirate germunizacijo baltijskega krnja, če želite postati Evropejci, tu ho že evropejski de-jatelji, lo ne zavirajte njih dela v prid Evrope in VBCga človeštva". Po pravici imenuje Evropa Htranko, ki želi Rusijo preslojiti v Evropo in ruskih interesov evropejskim, podvreči Kuko poravnati nasprotja mej narodnim in evropejskim napredkom, ne vem, na podlagi čiato-političnega patrijotizma to ne bo šlo. Cisto politični patrijotizem je lahko na Francoskem, Angleškem in Laškem, pa ni mogoč v Rusiji, ker ho to dežele skupine ne enakega izvira in poredka. Prve bo le politične celote, ki se-
jah in zadržuje iz ničevih uzrokov rabe/ slovenskih tiskoviu:
Dovoljujejo Bi podpisani N). ekscelenci vodji jmtičuega ministerstva staviti uasleduja vprašanja:
1.	Je li ct-s. kr. justičuemu iniuisterstvu znano, da
u) |>oshiwu' sodnije vse slovenske vloge odbijajo iu no hote sprejemati v slovenščini pisanih razpravnih zapisnikov ¥
b)	du jo c kr. nadsoduijsko predsedstvo v Gradci one c. kr. Bodnije, katere so slovenščini spisoue vloge sjirejemule in reševale, zaradi tega grajalo?
c)	da je c. kr. nadsoduijsko predsedstvo z odlokom od 2. jan. 1882, št. 9221, ustavilo u|ieljavo slovenskih tiskov n za 1. 1882, da si je bila z odlokom od 1. dec. 1881, st. 19280 naročena?
2.	Ali misli vlada delati na to, in s katerimi sredstvi, da se bode slovenskemu narodu pri c. kr. sodnijah vendar že neomejena raba slovenskega jezika omogočila io zagotoula.
Na Dunaji dne 10. febr. 1882. Dr. Tonkli. Dr. Vohijak. Obreza. Klun. Marcjheri. llerman. Nabor ijoj. Godel. Lannoy. V i/j'. 1'feiJ'er. I Vimlisch-Griitz. Dr. Mont.i. Supnk. Dr. ViteziČ. Dr. Trojan. Grof llarrach. Dr. Eendid. Hladili. Ptnk. Dr. Matul Dr.
Steidl. Dr. Krofta. Dostav ek vredništva. Da ta krejika interpelacija no bo ostala brez uspeha, priča nam govor pravosoduega ministra Pražaka v proračunskem nugovoru, ko je odbijajoč napade dr. J«quesove rekel, da sodnije nimajo prav cc odločevati, kteri jezik jo sodnijski jezik in da bo svojim ukazom vedel veljavo pridobiti. Upajmo torat, da se bo Pražak izkazal močnejšega od Waserju!
Politični pregled.
V Ljabljuni 17. februarja.
Avstrijske dežele. Vče oči ho obrnjene v državni 7,lior,
kjer bo je to dni vršila burna debata o proračunu. Levičarji so vlado silno najiudali in prestopili vse meje dostojnosti, misleči, da bodo ministerstvo vrgli z vpitjem ni škandali,
ker jim tehtnih in resnih razlogov manjka. V boj so stopili ministri sami, namreč Pražak, Tanffe iu Dunajevski, ter ho opravičili tako temeljito, da so bili levičarji moralno že pobiti, prej ko je pr šlo do glasovanja. Posebno izvrstno je govoril Dunajevski ter odbil vso sumničenja o deželanski banki. Izmed drugih govornikov se je odlikoval Čeh Fandrlik, kteri je centrali.stom kaj soljene drobil. Levičarjem pa je njih jud dr. Jaques dosti sramote napravil, ker je prestopil vse meje dostojnosti in čenčal o vseh uepotrebnih rečeh, tako da se je vsem že smilil, ker ni mogel nobene pa-nifitue na dan spraviti. Levičarji bodo glasovali proti budgetu, akoravuo ho v odseku za posamezne točke govorili iu jih odobravali.
Nemški proti-sor lloflrr v Pragi je šel v pokoj iz, gole jez;-, ker so Cehi svoje vse-učil šče dobili. Naj bi mu kmalo sledil še gruški Waser!
Is bojišča v Sftcrccftovini se nič posebnega no zve. V malih praskah jt> bilo ubitih in ramenih nekaj nuš h vojakov. Vendar zgube nuš h vojakov so primeroma male, veliko veče pa jiri uporu kib, ki se povaod umikajo.
Vnanje države.
Italijanska vlada ojioreka temu, da bi ona ustajo v Hercegovini podpihovala.
Iz IKumIJc se poroča, da je car miroljuben da je pa močna stranka za vojsko zoper Avstrijo. Nemški listi menda Btvar kukor po navadi pretiravajo.
Izvirni dopisi.
'št Dunaju, 14. februarija. (Waser-jevi ukazi pred državno zbornico.) Predsednik graške višje sodnije g. Was ser je nedavno izdal dva ukazu, ki Hta med slovenskim ljudstvom po pravici vzbudila splošaje strmenje. En tak ukaz poslal je okrajni sod-niji ptujski, ki jo je pokregal, da je od dr. Čučka sprejela in rešila slovensko tožbo, z enim pa je Bodnijam po Slovenskem naznanil, da naj Bi slovenske f irmulare ali tiskovine naročč še lo za leto 188U. Ker imata ta dva ukazu za nafod slovenski jako slabe nasledke, in se uodnije vsled tega še bolj trdovratno

stavljajo kultumo-zgodoviosko celoto Evropo, I k katerej Be pa Ruiija iz mnogih vzrokov prištevati ne more. če ae hoče Rus ja na proti mnenju in željam Evrope same, proti spoznanju iu prizadevanju svojega naroda — prištevati k Evroii, se mora odreči cd političnega patrijotizma, od moči svojega državnega organizma, od obrusenja njenih pokrajin, ki zadržujejo evropejntvo v Rusijo. Evropa ne priznava druzega kulturnega načelu, kakor romansko-germanako civilizacijo. Naši humanitarni na-prednjaki tudi le to priznavajo, samo, da se iz naroduega čuvstva odrekujejo najkrajše in gotovojšo poti do nje. Kje zamoremo iskati spoiazumljenja mej ruskimi narodnimi čuti in zahtevami umnega napredka? Znabiti v slo-vanofilskih sanjah, v učenji posebne) o rusko in občeslovanskej civilizaciji. Mar ni Evropec dovršil najvišje formo človeške civilizacije, katere jo treba Hamo širiti po vsej zemlji, in z njimi osrečiti vae narode? Ali ni nušlu po mnogih zmotah iu pudcih naposled pravo pot, po katerih pojde civilizacija vaeh vekov in osrečila vse nurode in dežele? To misel, da se je čudna, velja za dogmo, ki jo veruje veČina izobraženega sveta. Saj tudi vsak umetnik miBli, da je ujegovo delo najpopolnejše, vaak učenjak, da se bo po njegovej teoriji vedno izobraževala kaka veda, in da bo po njej dado
razjasniti vae reanice — da jo ne bo treba nikdar več premeniti. Ruvuo tako misli vaak državnik, da bo njegova državna Biatema večno osrečevala vao deželo. In vaak zaljubljeni misli, da bo njegovo notranje čuvstvo brez ozira na akušnje drugh ljudij, trajalo dokonča njegovega življenja. Brez te iluzijo ni mogoče nobeno veliko delovanje, ne iskreno čustvo. Rim je mislil, da jo več n brez ozira na to, dasoMomlii, Babilon, Tir, Kartugina in Aten« padle, brez tega bi Rimljani zanj ne bili toliko žrtvovali. Šo ti, ki bo ne morejo prištevati k Evropi, so tako oslepljeni z njenim bleskom, da ne spoznajo, da je evropejska civilizacija ravno tako enoBtranska kukor vsake druge, in ne verjamejo, da bi se polog njo mogla razviti šo kakšna druga. Politične iu socijalne obliko, ki jih je vatanovil en narod ugajajo samo njemu, ali ne drugim narodom.
Itazun že navedenih zasebnih čuvstev, bo šo vzroki razširjenosti misli o nemogočnosti kuke druge civilizacije razun romano germanske moj večinoma izobraženih ljudij no le v Evropi, temuč tudi mej Slovani, krivo razum-Ijenje občih načel zgodovinskega napredka, odnošajev med narodnim iu občočloveškim iu napčno predrazaodko o značajih zapada in vzhoda — razumljenja, ki veljajo za aksijomo ali osnovano resnico in no strpe nikako kritiko.
branijo sprejemati slovenske vloge, kakor prej, razložili so slovenski poslanci včeraj vse te slabe nasledke slavni vladi v posebnej interpelaciji, ki jo jo sestavil dr. Ton ki i, ter voditelju pravnega iniuisterstva stavili te-le vprašanja,
1.) Ju c. k. pravnemu miuiatersivu znano da
a)	posamezno sodnije vse slovenske vloge odbijajo, iu slovenski pisanih obravnavnih -zapisnikov ue sprejemalo?
b)	da je c. k. predsedništvo višje sodnije graško pokregalo tisto okrajno sodnije, ki so sprejemale iu reševale slovenske vloge?
c)	da ju c. k. predsedništvo višje soduije graško z odlokom od 2. januarija 1882 št. 9221 za leto 1882 ustavilo z odlokom od 1. dec. 1881 št. 19.230 ukazauo rabo slovenskih tiskovin?
2) Hočo li visoka vlada, in s kterimi pripomočki doseči, da bode slovenskemu narodu pri c. k. sodnijah neprikrajšana raba sloven skega jezika mogoča in zagotovljena?
Kako potrebna da je bila ta interpelacija, priča najbolj to, da sodnije v novejšem času pravnemu ministerstvu tako rekoč na kljub odbijajo slovensko vloge in se v javnih liberalnih časnikih s tem še ponašajo. Kavno danes ima „N, fr. Presae" telegram iz Ljubljaue, da vrhniška sodnija ni hotla sprejeti neke od dr. Mošetu vloženo slovenske tožbe, češ, da ni spisana v uavadnem deželnem jeziku! Iu pri vsem tem Nemci kričč, da je država že poslovenjena!?
% lluiiujil, 16. februarija. (V 13 ud-getni obravnavi) so v torek zoper vlado govorili S te u del, Wurmbraud in Jaques, zu njo pu dr. Tonkli in Touner. Kaj in kuko so govorili, jo najbolje zuznumoval včeraj poslanec Funderlik, čigar govor je vreden, da ga ponatisnete celega. Rekel je o Steudelnu, bivšem svojem prijatlu in zavezniku v dobi Auersperg-Lasserjevi: „Steudel je nasprotovul ministerstvu Auerspergovemu, nasprotuje sedanjemu ministerBtvu iu prav opravičeno slutim, da bo nasprotoval vsakemu ministerstvu, ako se potem, ko sam postane dol vlade — neka govor ca hoče namreč vediti, da postune podžupan glavnega mesta tisto držuve, ki jo je zaznamoval za beraško državo, — no uči drugače soditi o koristi in izvruoHti opozicije. — \Vurmbrand, rekel jo Fanderlik dalje, govoril je krasno, zmerno, rekel bi duhovito in zanimivo, pa vendar ni mogoče, se ž njim pričkati; po njegovi misli je v Avstriji vse slabo, še reke ne tuk6 tam, kjer bi morale in hribi ue stojč timi, kjer bi morali Btati, tedaj je pač umevno in očitno, da mu tudi vlada ue dopude, in da mu je tudi ona slaba.
Jako predrzno, prav po judovsko nesramno je govoril Jaques. Pouorčoval se je iz dr. Tonklija, da ne zna nemški, da ne v6, kdaj jo živel Godšed itd. Posebno je pa svojo pozornost šu obračal na Kranjsko in Htrustno napadal našega g. deželnega predsednika, kturemu jo očital, da se jo vsled njegovega zadolženja podrla cerkev v Bohinji, češ, da deželna vludu toliko časa ni rešila lnženirjevo vloge, naj se zidanje vstavi, dokler se cerkev ni podrla. Jhijuob je v svojem govoru ponosno povdarjal, da ima ustuvovernu stranka mogočne zaveznike med vradniki. Prav bi bil storil, ko bi bil povedal, da ima ravno dežulni predsednik kru-njski okoli Bobe vradnike, ki jih JuqueB prišteva k svojim zaveznikom, iu da te zadeva odgovornost uko malomarno opravljajo svojo službo. Ne škodovalo bi, uko bi g. deželni predsednik nekoliko pomedel okoli sebe, toda prepričani smo, da bi g. JuquuB potem šo huje
zajavkal, da se tako ravna z njegovimi pri-jatli. Tudi a ,,Slov. Narodom" se jo Jaques pečal iu nekako škodoželjno povdarjal, kuko |e zagovarjal Krivošijance in Skobelev govor, ue du bi bil konfiscran. Prav obširno je govoril tudi o ukazu ministra Pražaka do grtiške nadsodnije iu mu odrekal pravico se vtikati v zadeve sodnikom Tudi slovenski jezik mu ni po volji in ponavljal je izgovor Btar h birokratov, da uuš jezik za javno življenje m zmožen. Hudi napadi Jrquesovi na vlado, kteri je oč tal, da nečastno na prodaj ponuja juvue koristi, pnmorala je g. preilseduiku, da ga je pokaral, iu da je to pokaranje v pričetku včerajšnjo seje ponovil, ko so jo iz Btenograličuih zapisnikov prepričal, da je tudi Lieubucherju podtikal pristransko ravnanje pri njegovem poslu kot svetovalec najvišjo sodnije. Tudi minister Pražak se je bil včeraj oglasil, ter odločno povdurjui, da ju imel pravico dati svoj ukaz do graške sodnije, du bo gledal nu to da bodo Boduiki spolnovali svojo dolžnost in da bode s posebno postavo rešil jezikovno zadevo, ako bi po ukazih ne šlo.
Tonner in Tonkli Bta se krepko pote govala za potrebo svojih narodov in kazala na krivice, ki se jima godč. Tonkli je zlasti omenjal krivic, ki se Slovencem godd gledd šol iu sodnij, ter Be šo enkrat spominjal raznih dotičuili dogodb. Daljšega posnetku ne dum, ker boste morda sami poslovenili celi njegov govor ali pa vsaj znumenitneje oddelke njegove.
Včeraj Bta govorila za budget še knez Cartoriaki pa Fanderlik, o čigar govoru aem bu že prej izjavil. V velikih potezah je slikal politiko liberalcev od tiatega časa sim, ko ao Moravci prišli v državni zbor, iu povedal tako zanimivih reči , da ste ga obe atraui poslušale z največo pozornostjo. Tudi knez čartoriski je govoril izvrstno, in mojstersko odbijal nupude na sedanjo državno upravo Izmed levičarjev je včeraj govoril Plener« in aicur tako strastno, da prej se nismo nikdar tako slišali. On letoa ni našteval golih številk ampak kritiziral je vlado in njeno ruvuuuje, ter ao muogo pečal tudi b Kranj Bk o, kjer se bil-uo pregunja — nem št vol Rekel je, du so bo Slovenci likali aamo z nemštvom, da jo pu vlada zdaj to preobrnila; posameznih dokazov, je rekel, mu ni treba uuštevati, ker jih vsakdo lahko najde v vradni ,,Laib. Ztg.", v kteri vso mrgoli napadov na Numco in vata voverce!
Juko znamenita je bila včerajšnja seja še zarad tega, ker ni aamo denarni miniater Du u a j e v a k i zagovarjal državnega proračunu, ampak je besedo poprijel tudi grof Taaffe, ki jo s krepko besedo zavručal napadu levičarjev. Oni iščejo združenju v akrujni ločitvi on pa g a išču v a p r u v i in z a d i n j e n j 11 Očitajo vladi, da hočo poslovaniti državo ; pu goBpodje na lovi menda sami tega no verja mumo, da bi hotlu vludu iz Avstrije narediti alovuusko državo, pa vladi ae tudi ne zdi prav, da bi b la Avstrija nemška država, ker Av-Htrija je Avatrija iu združenje vaeh nurodov, ki imujo prav co v tej državi živeti iu avuje pravice vživuti, Živa pohvala jo donela miui-stru na desnici, zlasti ko je rekel, da levičarji kot Nemci odrekajo državi budget, da bi ga pa kot Avatnjunci no stneli.
Včerajšnja aeja je trpela od desetih do poludno do polu štirih popolu lne ; kot govorniki za budgot ao bili še vpisani Trojan, Kvi-čalu, Oelz, Riegor, llausuer, Vošaty, Poklukur llllrufoind, Klun, Juvorski iu SturžeuBki. Zoper budget je bilo z levice vpiBatnh še 9 že zud-njič omenjenih gospodov, kterim bo je v zad
njem času pridružil še stari Herbst. Ker je bil po nasvetu poslanca Lienbacherja sprejet Bklep aplošuje obravnave, volili bo ostali govorniki dva glavna govoruika, ki imata danes govoriti. Za budget bode govoril dr. Rieger, zoper pa dr. Herbst-, za njima boda imel besedo šu poročevalec grof Henrik C1 a m, potem pa bo glasovanje. Prihodnje dni bodo zborovali samo odtoki in prva javna Boja bo mendu še lo v sredo.
I%'a«lunje Selo. 13. febr. je bil za naše selo žalosten in grozoviten dau. Ob 1. uri po polunoči se zažene krik: Ogenj, ogenj — vasi gon. Ali preden ae vae iz Bpanja zdrami (malo po polunoči!) jo ogenj pri suši u veliki burji toliko moč dobil, da bližnji sosedje so mogli le gledati, kako bodo življenje rešili. Iu res mnogo jih druzega ni rešilo, kukor nočno obleko, v kteri ao ležali. Skoraj da ne morem daljo tisto grozne noči popisovati, lo v kratkem rečem: Škoda je velika, ker mnogo rodoviu je vae zgubilo, toliko veča pa je, uesrtča skoraj nepopisljiva, ker smo še Iu v Bredi februarja, ker je zgorelo več živine, zlasti ovac iu eelo neki bolehen mož; vžguuih in ranjenih pa jo mnogo več.
Naj konečno šo to doatavljam, da nekaj zdaj pogorelih jo bilo tudi pred G leti pogorelo in je šo mnogo zudolženih, tedaj neareča tolika veču. Vemo, du Be Vam prošenj in potreb ue manjka, veudur pu tudi mi v toliki potrebi roko proti dobrotnikom stegujemo ter upamo, da nam blagovolite poslati, če Be ne-srečuih kdo spomni.*)
1% Trhla, 13. februarija. (Izv. dopis.) Besedo kojo je napravilo politično društvo ,.Edinost" biln je zelo sijajna ; veliko gledališče „Politeamu Rossetti" bilo je napolnjeno, in smemo reči, da je bilo blizo 1800 osob zbranih. Program se jo izvanredno lepo izvršil in vsi zbori so ae morali ponavljati, posebno bo občiuBtvu dopudle peami: ,,Domovini" „Kdo jo mar", „Šta čutiš" itd. Pelo se je prav iz-vrBtno in lepo jo bilo čuti Bkedenjske pevce, katere je neutrudljivi učitelj g. čenuu, izvrstno naučil. Toraj bIuvu mu! Med ruzličnim občinstvom aem zapazil Rinaldinija, kateri je nudomoBtovul deželnega naraeBtniku, višjega državnega pravdnika Schrotta in mnogo druzih uradnikov in odličnih mož, veliko ljudatva jo bilo tudi iz okolice, posebno je dopal okoličan prelepej narodni obleki in njega Boproga, na katero dvojico ho bila vsu očeaa obrnjena, pa je tudi lahko a ponosom stopal po gledališču. Zabava ju res bila izvrstna in lahko Bi ta lepi večer društvo ,(Edinost" v avojo kroniko zabilježi. Večer je jaBen dokaz, kaj se vae doseže z neustrašljivim delovanjem. Le naprej tako in upati smemo, du letoa pri veliki slavnosti 600 letnice, odkar jo^Trat prišel pod mogočno habsburško krono, pokužemo Slovenci, du smo mi stražarji jadranskih obali.
Napravo za razstavo ae prav marljivo nadaljujejo in dvoje poslopje jo užo dogotovljeno, sedaj se dela glavno poslopje, upam, da ao slovunskn obrtnija obilno udeleži. Tržačani so jej jako mrzli in to iz političnih ozirov. Kakor se čuje, da ae je razstavnikov uže toliko ogla-ailo, da utegnejo prostori premajhni poatuti. Upam, da ao Slovani izkažemo tudi tu, da napredujemo. Čas jo ugoden, prihodnjost je naša, toraj ue zamudimo nobenega trenutka, in pokažimo, da smo verni ainovi Slavo ter verni, zveati in marljivi podložni veliko Avstrije.
Ali enukopruvnoBt in li). zakaj tuko
*) Prav radi, naj bo dobrotniki] lo~podvizajo,
dvakrat da, kdor hitro d/i.
Vrodu.
počasi napredujeta? Nato zopet en Blučaj, kateri je popolnoma resničen, a obžalovanja vreden. Nek Slovenec je hotel oddati nakaz-aico, b Blovenakim napiBom, a ilotičuik je — ni hotel »prejeti. Mož ae je pritožil na vodatvo, a tudi od te Htrani je dobil odgovor, da je uraduik dolžan le tako nakaznico Bpre-jeti, katera je v tem jeziku uapiaana, v katerem je obrazec tiakan; obrazci ao pak le v nemškem iu italijanskem jeziku tiskuni, dasi-ravno je lukaj aamo nekako 1000 Nemcev, Slovanov puk 80000. Lepa enakopravnosti Dobro bi bilo, uko bi naši državni poslanci, trgovinskega miniatra interpelirali o tej zadevi, zakaj bi ae tu no oddnjulo nakaznice tudi v slovenskem jeziku in no prodajali obrazci v našem jeziku, vaaj nas ju vendar 30 krut več kakor Nemcev. Kaj j>a, če bi trgovec, kakor se »ploh godi, seboj nosil nakaznico h slovenskim, ogerskim, francozkem napisom, bi jih poštni vrad tudi no Bprejel? Takega pošto panja vendar ne moremo drugače imenovati, kakor golo nagujivost iu slepo strast.
Vreme imamo tu uže tri meaece prekrasno, mandeljni, marelce in drugo drevje je že vsu v cvetji. Bog nns varuj apomladnega mraza in slane I
Fredpuat pa Tržačani prav izvrstno obhajajo, dasiravno ae toži, da so slabi časi. Pa — saj je na griču velika zaatavnical Res bo noter ure, srebrnimi in obleka tako pridno Hpravljuti nosili, kakor bi vsi donaševalci iu donuševulko druzega ne bili, kukorsluvno znane krunjake čebelice. Prihodnjič kaj druzega, ako Vam ljubo.*)
N Š<al«'r>»hc;j;-.», 13. febr. (Nekaj, kar mora biti.) Kdor, poatavim, ima priliko imeti v rokah več duuujakih nemških in drugih slovanskih posebno šo slovenskih časopisov, temu gotovo nu prvi pogled padu v
Dd, zdravilo, katero Bvojemu namenu odgovarja, je rua priporočbe vredno, c«l6 šo potrebno, a žal aamo, da ae mnogi muzači zuaj-dejo, ki zaupauje občinstva v svojo korist obračajo, bb zraven bogatč, človeštvu pa prepogosto lu škodujejo. Zlasti poslednji čuk prihaja toliko novo 17,najdenih sredstev na dan, katoro potem spremlja hvalisanje in prporo-čevuujo po časopisih kakor vruno jastrebu v spomladi, da so človeku že dozdeva, HČufomu bo mogočo še auirti v okom priti. I/, čeaa pa obstoji to novo iznujdeno zdravilo 1 če ne prav iz nedolžnih tvuriu „ki nikomur no škodujejo" (a pomagajo tudi nič), tako pu čosto iz atvarij vrlo opaauih s katerimi ao numeato ozdraviti, človek po daljši rabi le otrovuju. Vendar pa mora šo bolnik, kateri ao vauke rano hlastno poprijemlje, zdravilno zmes, ku tero bi posebej za nekaj grošov v lekarni dobil, pri prodajalcih pruv skopo plačati, in dostikrat še prav škodljivo stvor. Naj bi toroj naši rodoljubni gg. vredmki in tistih sodelovale! blagovolili imeti atrog pozor nad enakimi priporočevalnimi in v razglas pouudenimi sredstvi, katerih prečuato pripravljajo lu kaki Ic-karske sluge, koji hote na luhek način v očitno škodo družili brzo obogatiti, ne mureč na to, du li ao pota k temu pruvičnu ali ne. Daleč smo sicer res že prišli, da se morajo žo posamezni proti alepurijum boriti, ker jih drugače nihče no prepoveduje, pa naši rodoljubni strokovnjaki v tem bodo svojemu narodu veliko zaslugo doprinesli, uko po preiakovauji hvali-aanih aredstev njih izdelavcem mulo pred oči posvetijo, du se jih zna potem ljudstvo varovati.
Du je dunduntišnji v času Durvinovo teorije , ko je došlu v modo znana „Kum|.f um Kxistenz" mnogo, mnogo alojiarijo že v javnem življenji to nam svedučijo včusi žo naslednji insorali. ,,1'roti vpofiiljatvi enega ali dveh gol-
oči pri prvih ogromen broj inseratov, h kate- (iia"riov ho tukaj izvd, kako dnevno pet ali
rimi svojo ostale vrstnike daleč presegajo. Bodisi da to žo pr.baja iz tega, ker Nemci dajo inserirati vae, čo tu ali tam kaka luikoš zukokodaHka, ali kukovicu prerano bližjo muata zakuku, kur poslednji slovanski no delajo, vendar «i morumo številnost šo tolmačiti po tem, du je med njimi šo dosti družili nepriličnoBti, kutere so ao pričele zadnji čuh nekoliko bolj Btrogo meriti, zraven njih pa še dosti — sleparije. Vsaj ja vse tam oglušeno jo izvrstno, galantno, di, izvanredno, vendar pu ae kupec brzo prepriča, da je to mnogokrat lo vubu na led. ltobu velikih dunujskih skladišč je lu zu oči, zu uošnjo ne, srebrno in drugo posodje, tudi toliko priporočano ure iz srebrnega niklja, lo nekaka zmes kovin, enaka, da tako rečmi, pobeljenim grobovom, katerih trajnu vrednost ju predoatikrot močno dvomljiva. Posledice tega pa ao, du opeharjeni kupec, ki je robi proti povzetju sprejel, izliva navadno avojo jezo nad časopisom, ki jo inaerat doneBul, rekši: vaaj ae dundunea roa žo povsod luže I Slovenski listi, naj ai tudi tukaj zaslužku ne dob<5, Bmejo na svojo praznoto v tej Btvuri šo ponosni biti, ker se vsuj tujih grehov uiso vdeležili in Hi svoje lice neomadeževano ohranili. Vsekuko pa nuj jim bodo prva skrb, du šo v bodočo ne sprejemajo v hvojo prednic tega, kur hi znalo žo po njih prepričanji nejevoljo občinstvu vzbujati, ali, čo bi tudi Hpre-jeli, vaaj bravcem nu drugem mestu sporočiti, uu katero vago smo novo Inserate pokluduti in koliko jim vere pripisovati, kur pu naj velju posebno v sledečih slučajih:
Prvič, kadar ao priporoča kuko zdravilo.
*) Vnoloj Ijiiln) in di'»K<).
V rodu.
Se več goldinarjev nu lahek način prialužito. Pismu se udresirajo na I. 1. poste restan e v v ll..." Koliko pomena smo človek takej vabi podtikati I Nu, ako jo bil kedo vendar toliko radoveden, kam lo meni, ter ju više naročeno učim), Bprejel je odgovor blezo enako vsebine. „1'. T. Nu Vaš cenjeni list odgovarjamo in naročamo, du dusto v časopisih našemu enak inaerut objaviti, Vaš.m poizvodovulci m pu potem ravno to, kakor mi Vum odgovarjate." Zares, kak6 bi nuj človek no bil hud nu tulce očividne sleparije, ki sicer šo nosijo krinko izobrazbe na sebi. in to bodi v drugič našim gg. vrednikom kot nova Hpuka, kteri (nli vauj enaki) nuj nikakor ne puščajo na dan. IU-h bi znal čoBopiH v gmotnem oziru doali guhiti nu tem, ker inseratl dosti iickS pa doHti ljubši nam je čusojiiH brezi vseli inseratov, iu nuj hu tudi nekje rognjo, smo vendar mi btiš zarad tega h ,.Slovencem" še posebno zadovoljni. Listu, ki stoji itn konservativno katoliškem stališči, ter še posebno jemlje v interes : čuvati mul nravnostjo našega naroda, res ne more vso eno biti ali Bprejemo v se razglasu, s katerimi so polni') dunajtki židovski časopisi, kteri lo prerudi igrajo rolo javnega pohujšanja, ki jo moramo mi vedno obsojati. Da sramota za Avstrijo, mumotu za tolikanj kultovirani nemški narod 1
Sleparji pa ai znajo v prid obrniti različno druge alučuje, nli okolščine. Tak6 ao še dobro spouiinjum. kuko ju v času poBlednje turško borbo poleg Schubortovih mi Dunaji vrlo dobro Izgotovlienih hIiIc , enake „spomenike velikih dogndjaja" tudi neki M. Bab.o v Budapešti prodajal. Lep6 ao aicer zvenele njegovo priporočilno besede, ki mi šo niso prešlo i/, glave,
kakor: „podpisuni slobodau nam ovim najučti-vtje izvjestiti Vas, da aum povodom najvičo hrvutske narodne svetkovine — povodom obIo-bodjenja ltosno in Hercegovine — izdao tri divno I i epe i ausma uinjetuiški izradjene nove sliko" itd. kur v^e šo nosledujoče jo mojega prijatelja naklonilo, ai eno uuročiti. Došel ju sicer proti povzetju neki ovoj, ki je uiorul imeti v sebi divno sliko in stal prijatelju dobre 3 gld. Toda ko ga odpečuti iu pogledu: i a to je pu žo preveč I Jaz bi niti v dimnici ne hotel imeti obešeno tako alike, črčkurije menda aamouk.h penzeljev, toraj je tudi prijatelj odposlal jo brzo nazaj, od koder ju zopet došlu iu ho potom ne vem kje izgubila. — Rodoljube pa, alovensku iu jugoslovanske a tem tofilo primimo, nuj na noben način no |>usi<5 da bi so pod zaveso rodoljubja naše ljudstvo sleparilo po takih brezzoačajnikihf
Domače novice.
V Ljubljani, 18. februarja.
(Podpora za družine reservistov in deželni/t brambovcev) dojile po za to postuvljeni koini-niji, kteri predseduje č. g. deželni predaednik ali njegov zastopnik, buren Paacotini. V imenu . finančnega vodstvu sodeluje g. vit. Luachan, v imenu deželnega odbora g. dr. SchblTer,
(Popravek.) l'o tiakarni zmoti je bilo v zdanjem „8lovencu": Du je g Puc imenovan za duh. pastirja v posilni delavnici, namesto „v kaznilnici na grad u."
(Pevska beseda) je bila nu debeli četrtek v čitalnici Hijojnu. Privabila je brez števila občinstvu, da ho ho komaj prostori za vsa dobili. Vse točko ho ho izredno dobro izvršile. Pevci ao zopet enkrat pokazali hvojo izurjenost. Zlasti kom čni prizori so se vrlo dopudali. Tudi gledališka godba jo storil« Hvojo dolžnost. — (J. dr. štor jo pri tej priliki nabral 60 gl. za ,,narodni dom."
(Ptujska Čitalnica) je kupila 10. febtuarija poprejšnji hotel ,,8tadt \Vien" za „Narodni dom." Kaj no, tiho hiiio ravnali, nič bo ni čulo, kur naenkrat pa vzraste v ponemčenem Piujl „Nurodui doin." Živili I
Razne reči.
—	Svetinje. Blovenakim romarjem v R m naznanjamo, da ao dospelo dolgo priča kovane svetinjo podarjene v spomin od hv. Očetu papežu Leonu. Štajerski romarji jih dobivajo pri prečust. kanoniku llergu, Primorski pri č. g Jak. Kocijunu, duh. pomočniku v Trstu iu Koroški pri st. kaplanu dr. M(Uler-ju. Naši Kranjski romarji pa naj ho obrnejo uu lin. škofijskega kaplana č. g. A. Koblur-ju.
—	StirideBoturnu pobožnost češeuja presv. R. T. ho po Krunjskem obhaja vmestih: Ljubljani, Kranji, Kamniku, Skofji Loki; daljo v Kropi, Radoljic, Tižiču in Postojni. Letos, kakor dalje „Dun." poroča, tudi v Železnikih. Jo še mnogo enako velikih vasi in trgov, kjer bi so ta pobožnost z velikim pridom lahko vpeljala.
—	Po t r oh i. Zadnjo dni ao bere mnogo od manjših potresov v Nemčiji, Romunskem, Hrvaškem in TJrolih. Od šibo potre»a — reši n u h o Gospod I Kuka šiba to zamorit bit', na« uči skušnja in sosedni Zagreb.
— Tržaški jiuvskl zbor priredi pustno nedeljo v Štanjel nu Krasu izlet v omnibua h čez Občino in Dutovlje, kar bode gotovo zanimalo tamoanjo rodoljube, kteri vauloj tržaško slavčku gostoljubno Hpiejmejo.