Let« X,, štev. 41. Poštnina platana t godovi*!, V LJUBLJANI, ▼ soobto, 9. oktobra 1926. Današnja številka Din 1*50. Iabaja razen ponedeljka in dneva po prazniku vsak dan. Začasno le enkrat na teden. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Velika Čolnarska ulica št. 19. Na*i*v ia dopise: Ljubljana p. p. 168. Na*t«v za telegrame: >Naprej<, Ljubljana. Čekovni račun štev. 14.398. NAPREJ Stan« mesečno ‘25 Din začasao 6 Dia. Za ino*emstvo 35 Din, začasno 10 Di». Oglasi: Prostor 1X55 mm 60 par. Mali oglasi: beseda 60 par, najmanj 5 Din. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. — Rokopisi se ne vračajo,’ Reklamacije za list so poštnin« prosta. Glasilo jugoslovanske socialno demokratične siranke (JSDS). Letnik VII., štev. 41. Četrtkova »Rfapreieva" številka £3?.hafa kot tednik: LJUDSKI GLAS Glasilo Kmetsko-delavske zvese Stane letno 72 Din — mesečno 6 Din Vladni predlog za omiljenje gospodarske krize. V 10. številki >Bankarstva< je objavljeno »Gledišče kabineta g. Uauno-vifia: Predlog za »miljenje gospodarske krize, Dr. Ivan Krajač, minister trgovine in industrije kr. SHS.« Predlog obsega 31 točk. Kratka vsebina teh točk je: Odpis, izenačenje glob in namesto njih zaporna kazen v zimskem času; amnestija političnih in tiskovnih kazni in prestopkov; fi-nalizacija agrarne reforme in predaja zemljišč v svojino posestnikom; gospodarski program vsakega ministrstva na več let; uradniki v državnih podjetjih ne smejo biti uradniki ali člani v drugih podjetjih; člani družine do 3 'kolena ne smejo biti v istem državnem podjetju člani odbora, niti uradniki niti odborniki, niti njih sorodniki ne smejo dobivati privilegijev in posojil od državnih ustanov; za taintijeme se določi minimum oz. maksimum; odprava udeležbe uradnikov v državnih podjetjih, ker so dosedaj ali propadala, ali pa bila pasivna vsa državna podjetja, kjer so sodelovali uradniki; izdelava industrijskega katastra; onemogočenje dumping ofertov in dobav; borba proti luksuzu; obdavčenje luksuza; uradniki morajo kupovati domače produkte; propaganda proti luksuzu; uradnice ne smejo hoditi na delo v luksuznih toaletah; visoke takse na luksuzna potovanja v tujino; omejitev kredita luksuzni trgovini; itd.' Vsa državna podjetja in ustanove, tudi dvor, naj nabavlja svoje potrebe od domače industrije; kontrola nad sodišči in ureditev funkcij sodišč; odpust vseh onih, ki ne postopajo pri sodiščih enako napram vsem, in ki izkoriščajo svoj uradniški položajev strankarske svrhe; tako pri sodiščih, kakor pri politični upravi; revizija in kontrola vseh komisij doma in v tujini; določitev roka komisijam; regulacija postopanja pri državnih nabavah, ki bi izključevala dosedanje zlorabe; vsa dela v lastni državni režiji, razen najnujnejših, naj se odpravijo; reforma poslovnika v parlamentu; pospešitev dela in skrajšanje razprav v odborih; naj se prepreči vsako izkoriščanje države potom privilegijev družinam, prijateljem, plemenom, verskim ali strankarskim ustanovam; preprečiti, da postavlja uprava državni aparat pred »izvršen čin«; dobivanje razen plače še dnevnice za časa dopusta ali kopanja naj se onemogoči; odpust uradništva, ki se pregreši z denarnimi manipulacijami v državnih podljetjih proti predpisom; enako odpust onih, .ki ne vodijo pravilnega knjigovodstva; reforma državnega monopola; uvesti nove strokovne uradnike; delavni čas v uradih se mora točno vršiti; ekonomski kurz za državne ekonome in odpust onih, ki se ne drže predpisov, ki naj jih izdela komisija strokovnjakov; od doseda-njega proračuna naj se uporabi samo 90%. Luksuzni in reprezentativni izdatki naj se izključijo iz drž. proračuna; favoriziranje (pospeševanje) izdatkov v produktivnih ciljih; strokovne šolo naj se prevedejo v upravo ministrstva trgovine in industrije; carinska zveza z balkanskimi državami zaradi razširjenja potrošnje (konsuma); gladno prebivalstvo se mora podpirati iz državnega proračuna; merodavna ministrstva naj postavijo komisijo, sestavljeno iz strokovnjakov, kulturnih, inteligentnih, izobraženih in brezpogojno nepristranskih ter poštenih ljudi, ki naj kontrolirajo izvajanje teh predlogov; — ta komisija bi imela pooblastio, da se oni, ki so krivi, da se ne izvajajo te odredbe, na mestu kaznujejo, odpuste in upokoje. * Predlog vlade je je v marsikaterih ozirih zanimiv; odkriva nam nesposobnost, korupcijo, partizanstvo, protekcionizem in druge lepe lastnosti verižniškega kapitalističnega poslovanja: v uradih, državnih podjetjih, na sodiščih, pri državnih nabavah itd. Že večkrat smo v Napreju« opozarjali na to, da ima v državi SHS beograjska vlada ne -samo vso politično in upravno oblast v rokah, temveč, da razpolaga tudi z ogromnimi podjetji, veleposestvi, rudniki, železnicami, tovarnami, bankami itd. Ta državni kapitalizem v SHS ni plod dolgotrajnega razvoja, temveč rezultat hipnega prevrata, na katerega naša buržoazija ni bila pripravljena. 'S’ nobeni državi na svetu, razen v sovjetski Rusiji, ni relativno toliko podjetij v državni upravi kakor v SHS. Zato je tudi boj za oblast v SHS hujši ko drugod. Danes je vsem jasno, da današnja vladajoča buržoazija ni sposobna upravljati ogromno državno gospodarstvo. Tudi v rednih razmerah ne bi bila sposobna, ker se je komaj oprostila fevdalnih okov,' pridržala pa si je fevdalno ideologijo. Danes pa, ko je svetovno kapitalistično gospodarstvo v krizi, danes, ko razvite države uvajajo kontrolne delavske svete celo v privatnih podjetjih, danes, ko so razen drugih gospodarskih tež-koč in ovir, novih državnih in carinskih meja, še finančne in valutarne težkoče, pa se ogromno državno gospodarstvo ne more upravljati brez gospodarske demokracije, to je brez sodelovanja v politični in gospodarski upravi vseh onih, ki so interesi rani, da bodi to gospodarstvo dobro, onih, ki predstavljajo najvažnejši faktor tega gospodarstva, to je delavski razred v najširšem pomenu te besede. Toda odločujoča, vladajoča buržoazija je pred nekaj leti potom »Ob-znan« in izjemnih zakonov razbila organizirani delavski razred, poteptala vse dobre odredbe ustave ter tako na dolgo vrsto let onemogočila pravilen, svoboden razvoj delavskega razreda. Pred petimi leti je vsa buržoazna javnost dolžila delavce (komuniste, socialiste, republikance itd.), da oni zabranjujejo konsolidacijo državnega gospodarstva. Danes, ko so likvidirane organizacije, v katerih je bila večina delavstva, ter je likvidirana tudi republikanska nevarnost — sami vladajoči odkrivajo nevarnost kapitalizma in njegove sebične požrešnosti in izkoriščanja družabnih ustanov v korist posameznikov ... Danes hoče ce- lo g. Pasic spremeniti program radikalne stranke po načelih Karla Mark-sa, po načelih tistega velikega ekonoma in delavskega politika, katerega dela so prevedena v vse jezike in na čiigar načelih se organizirajo milijonske delavske organizacije v svrho boljše ureditve človeške družbe — naši stranki pa je bil Marksov manifest pod vlado istega Pašiča prepo- vedan in zaplenjen, tozadevno sodno postopanje se pa že skoro leto dni zavlačuje!! V vladnem ozir. dr. Krajačevem predlogu je marsikatera dobra misel. Toda zajeziti kapitalistično sebičnost in požrešnost je nemogoče brez polne svobode razrednega boja. Izjemni zakoni, tiskovni zakon, izkoriščanje socialnih ustanov od kapitalistov in njihovih agentov, ki vladajo v njih, onemogočanje občinske, okrajne in pokrajinske samouprave — to so absolutistične politične mere, ki dušijo svoboden razvoj razrednega boja, ki je edini zmožen zadušiti in zajeziti kapitalistično samopašnost, sebičnost in požrešnost, ki vlada danes. Brez odprave tega absolutističnega stanja je nemogoča prava delavsko-kmečka demokracija na političnem polju, v politični upravi. Brez take delavsko kmečke demokracije pa je nemogoča poštena in pravilna uprava v državnih podjetjih. Inozemski in domači kapitalisti z naslado gledajo propadanje državnih podjetij. Oni vidijo v končni propasti teh podjetij bogat plen za svoje izkoriščevalske namene. Zato bodo korupcijo v teh podjetjih pospeševali še naprej. Oni hočejo, da pridejo ta podjetja v njihove roke, to je v njihovo neomejeno privatno lastnino, kjer bodo svobodno izkoriščali človeško družbo in delavno silo z močjo privilegija privatne lastnine. Brez kontrole delavcev in nameščencev, ki so direktno interesirani, da ta podjetja uspevajo v korist vse družbe, je nemogoče odpraviti korupcijo iz teh podjetij, je nemogoče zajeziti njihovo propadanje. Zavedni del delavskega razreda hoče torej odpraviti bistvene vzroke današnje gospodarske krize, zato se bori proti absolutizmu v politiki, za delavsko - kmečko socialno demokracijo, proti tajni upravi, za načelo javnosti, za republikanstvo, za svoboden tisk in objavo vseh računov, proti korupciji, kapitalistov, za uvedbo kontrole delavcev in nameščencev, ki bi tvorila prvi korak h gospodarski demokraciji. Dokler pa bo vladal absolutistični centralizem, bodo vsi dobri predlogi ostali na papirju. L. K. Orugaskuoščina Delavske zbornice za Slovenilo (Nadaljevanje.) Fr. Žužek (klerikalec): Nenadoma smo zvedeli, da obstoji v Mariboru ekspozitura Delavske zbornice. Ker naš klub ne mara, da bi ga kdo potegnil, kakor je Strokovna komisija Leskoška in Pevca in kakor so radikali klerikalce z Markovim protokolom, predlagamo: Pri ekspozituri Delavske zbornice v Mariboru naj se ustanovi sosvet treh članov Delavske zbornice, in sicer iz vsakega kluba po en član. Delavska zbornica naj po upravnem odboru izdela takoj tozadeven pravilnik. M. Čohal. Ugovarjam trditvi, da klub krščanskih socialistov ni vedel o mariborski ekspozituri. Saj je tozadev- no razpravljala že zadnja seja upravnega odbora. Jos. Ošlag. Za klub Strok, komisije (ozir. ZDSZ) osvajam predlog tov. Žužka. Glede kritike dela mariborska ekspoziture moram ugotoviti, da j*, bilo delo dozdaj ovirano zaradi neprimernih lokalov, ta zapreka je pa zdaj odpravljena in se bo to tudi v vseh ozirih poznalo. S. A. Leskošek: žužkov predlog je sprejemljiv. Predlagam pa, naj se isto izvede v Celju. žužkov predlog se soglasno sprejme. (Op. ur. Leskošek se ni spomniL da se bodo 1 klerikalec, 1 nacionalist in 1 socialpatriot tudi v Mariboru v vsem strinjali! Proletarska kontrola ne pomeni sosveta 3 škofov, katoliškega, protestantskega in pravoslavnega, ampak kontrolo javnosti, vsega delavstva.) Franc Terseglav (klerikalec): Drugi samostojni predlog našega kluba se glasi: V sejah upravnega odbora Delavske zbornice naj se vedno izčrpno poroča o mezdnih posredovanjih po funkcionarjih DZ. Ob priliki posredovanj je ten« funkcionarjem prepovedano vsako prirejanje sestankov in shodov s političnimi pristaši. Tudi ta predlog je bil soglasno sprejet. Fr. žužek (klerikalec): V pretekli dobi so se izvršila tri potovanja. Zlasti potovanje na Dunaj in v Prago je bilo zelo drago in se ni izplačalo. Efekt je ta, da je delegat (C. Štukelj) izdelal samo elaborat o ustroju Uranie«. Tega bi bili z navadnim pismom tudi lahko dobili. Ta delegat je po svojem povratku izdelal tak pravilnik kulturno - prosvetnega odseka, da smo mora- li izdelati drugega. Delegat na konferenco v Ženevo (Joža Golmajer) nas je veljal 27.000 Din. Poročila tudi od tega delegata nimamo nobenega. Privatno sem slišal, da bo to poročilo izdalo Centralno tajništvo DZ. Naj slovenski delegat tudi sam izdela svoje poročilo. Malo boljše je s potovanjem komisije v Francijo. Ker torej DZ ne sme tako razmetavati denar, predlagam: O vsakem študijskem potovanju ali sodelovanju na mednarodni konferenci dela naj se izdela obširen in točen elaborat ter isti predloži vsem klubom. Na tako potovanje ali konferenco naj se vedno pošlje strokovnjak, ki je v socialnih vprašanjih teoretično in praktično verziran in ki nudi jamstvo, da bo njegov elaborat imel trajno vrednost za študij socialnih problemov. Alojz Sedej (kristanovec): Fr. žužek je danes precej temperamenten. Vendar pa je treba med demagogijo in temperamentnostjo postaviti mejo. Dolžan sem nastopiti za sodruga, ki ga tu napada in ki je odsoten in se torej ne more braniti. (To je bil Ciril Štukelj, referent kulturno - prosvetnega odseka DZ). Ta sodrug je izdelal lep elaborat o svojem potovanju na Dunaj. Seveda klerikalcem ni bilo na tem, da to objavijo, ker ta sodrug ni smatral za vredno ogledati si konservativne, klerikalne ustanove. (KDZ ni prejela ni-kakega Štukljevega poročila. Torej tudi v tej zadevi organizacije niso nič, samo klube spoštujejo socialpatrioti!) S. M. Pevec: Glede teh potovanj so f držite m skiro navado in uporabljajte se nadalje davno preizkušeni Prarafraneko? kavni pridatek Ta pocenjuje kavo, jo krepča in ji daje dober okus. Tudi k žihu spada neobhodno Pravi Franck. imeli klerikalci možnost kritizirati njih nepravilnost itd. že prej, predno so bila sklenjena — takrat naj bi bili skrbeli, da bi ne bila v škodo DZ. Ali mar klerikalci ne soodločujejo v upravnem odboru? Z naše strani zahtevamo, naj bodo tudi seje upravnega odbora javne, potem bo vedno manj napak. Joža Golmajer (kristanovec): Nisem bil sam v Ženevi. Seveda pa tam nismo zastopali le koristi Jugoslov. krščanske zveze, ampak koristi proletariata celega sveta. Delegacija je izdelala svoja poročila, da se pa niso in zakaj se niso objavila, tega pa jaz ne vem. (Imeniten poročevalec! Imeniten delegat! Če bi bili poslali kakšnega manj imenitnega, bi bil znal zastopati in poročati, ne pa da se zgovarja na druge delegate! Op. ur.) Dr. Joža Bohinjec (ravnatelj OUZD, demokratar): Poročilo o potovanju na Dunaj in v Prago je resnično tako splošno, da v vsaki reviji lahko to najdemo. Še bolj kočljivo pa je potovanje v Ženevo. 0 tem res nismo čitali poročila. Čital sem ga le v »Delavski politiki«. In zlasti so pa za ta potovanja stroški previsoki. Zato glasujem za predlog tov. žužka. M. Čohal: Na očitke, da so bila ta potovanja predraga, moram omeniti, da zlasti za ženevsko potovanje nismo določili dnevnic sami, ampak ministrstvo in centralno tajništvo. Nikakor ne bi bilo prav, če bi mi svojim delegatom dali manj. (Po Radiča je šel salonski voz. Ali ni krivično, če se je moral Golmajer peljati z navadnim? Op. ur.) Filip Uratuik (tajnik DZ): S predlogom delegata Žužka se strinjam, vendar moram ugotoviti, da ni res, da se poročila niso izdala. Tudi z ženevskega potovanja se je poročilo prevedlo iz srbščine. (Slovenec Golmajer najbrž ni imel časa napisati ga sam! Sicer pa ta prevod ni poročilo, ampak gole resolucije.) Franc Terseglav (klerikalec): V jevnosti ne sme nihče napraviti vtisa, da je prejel več nego je potreboval. Za -taka draga potovanja je treba prihodnjič boljših ljudi. Če je pa tako, kakor je pojasnil tajnik Uratnik, naj vsak nazaj da, kolikor je preveč prejel. (Nastane nemir in prerekanje; Golmajer se brani in Sedej je bil tudi tam kakor povsod na straži, da brani delo krista-novčev v DZ. Terseglav nadaljuje:) 60 švic. frankov Golmajer, če je še tako razkošno živel ni mogel porabiti. Tudi Sedej bi jih ne porabil. Z 20 fr. se v Švici izborno izhaja. (1 šv. frank je okroglo 11 Din). Tozadevni Žužkov predlog se je končno sprejel. Iv. Gajšek (klerikalec): Plače osobju naj se v okviru proračuna enotno in 'socialno pravično uredijo že za tekoče proračunsko leto. — Upravni odbor Delavske zbornice naj čimprej izdela načrt zakona o zavarovanju delavcev za slučaj brezposelnosti. Soglasno sprejeto. (Dalje sledih Seja uoravnega odbora Delavske zbornice dne 2. oktobra 1928. Dnevnired: 1. Odobritev zapisnika zadnje seje. 2. Poročilo predsednika in tajnika. 3. Poročilo o pomožnih blagajnah. 4. Nakup hiše za upravne prostore Zbornice. 5. Borza dela v Celju in Murski Soboti. 6. Kongres delavskih zbornic. 7. Razno. Radi odsotnosti g. Čobala otvori in vodi sejo podpredsednik Sedej, ki je podal kratko poročilo o delovanju zbornice. Nato je poročal Filip Uratnik o mezdnih gibanjih na Muti, v Hrastniku pri steklarjih in v Strojnih tovarnah v Ljubljani. Poročal je tudi, tla je zbornica poslala protest proti odpravi stanovanjskega zakona. Centralni sekretariat Delavskih zbornic v Beogradu je poslal poročilo, da se bo g. minister vendarle odločil oddati svojemu namenu denar, ki ga pobira za borze dela. Po Uratnikovem poročilu se je razpravljalo o shodih, ki so se vršili pod imenom zbornice. Klerikalec Gajšek je za svoj klub protestiral, da na te shode ni bila povabljena nobena klerikalna organizacija. Rekel je, da so se vsi ti shodi vršili pod firmo Unije (Čobal — Arh itd.) Protestiral je tudi Juvan, ker narodni tudi niso bili povabljeni na soudeležbo. Gajšek je nato opozoril na sklep, da se morajo taki shodi vršiti tako, da se v kraju, kjer se shod vrši, obveste vse v dotičnein kraju nahajajoče se delavske organizacije, ki so registrirane pri Delavski zbornici. Predlagal je, da za shode, ki jih je Unija rudarjev izrabila samo za sebe, ne plača stroškov Delavska zbornica. Leskošek je sporočil upravnemu odboru še hujši slučaj iz Črne, kjer se je ravnotako vabilo delavstvo na shod z letaki Delavske zbornice. Ko smo prišli na shod, ga je pa otvoril v imenu Zveze rudarjev krajevni predsednik in dal besedo članu zbornice Svetku, ki je obenem eksponent SPJ. Ko je Svetek nehal govoriti, je bil shod zaključen in nisem prišel jaz do besede kot član Delavske zbornice. Iz tega je razvidno, da so se skupni akcijski shodi izrabljali od pripadnikov SPJ. Proti takemu postopanju najodločneje protestiram, ker ne gre, da bi se naša institucija strankarsko izrabljala, ko plačujemo zanjo vsi. Zahtevam, da se mi takoj pojasni, ako je za shod v Črni plačala stroške tudi Delavska zbornica. Blagajnik Čelešnik je izjavil, da je na ta shod poslala Svetka Strokovna komisija in da je tudi od tam plačan. Delavska zbornica je plačala le shode v Hrastniku, v Trbovljah in Kočevju. Klerikalec žužek je izjavil, da je Svetek v Hrastniku lepo govoril. Juvan je izjavil, da je Sedej v Trbovljah jako lepo govoril. Z ozirom na to je Gajšek svoj predlog umaknil. Po tej kritiki se je storil sklep, da za prihodnje skupne akcijske shode, katere bo sklicevala Delavska zbornica, mora referente določiti upravni odbor. Referent pa mora v kraju, kjer se bo vršil tak shod, obvestiti vse organizacije, da se lahko shoda udeležijo. Banket D. Z. Takoj na to je s. Leskošek vprašal blagajnika, koliko je resnice na tem, da se je vršil banket Delavske zbornice v Ljubljani in kdo je plačal stroške in kaki so bili ti stroški. Blagajnik pojasni, da se je vršil banket za člane Delavske zbornice, ki bivajo v Ljubljani in druge organizacijske faktorje. (Kateri faktorji so to? Op. ur.) Plačala je stroške DZ in znašajo Din 3.160. Takoj se oglasi Gajšek (klerikalec) in izjavi za svoj klub, da bodo stroške oni sami plačali, kolikor odpade nanje in svetuje, naj tudi drugi plačajo sami. Urbančič (demokratar) se zgraža na Le-skošekovo kritiko, češ, banketi so povsod, Trgovska in obrtna zbornica še mnogo več izda za bankete in so tam banketi mnogo bolj nobel. Golmajer pripoveduje o potrebi banketa za medsebojno spoznavanje in za izvršitev bratskih dolžnosti napram našim bratom, ki prihajajo z juga. Na jugu je tak običaj, pravi Golmajer, da goste počastijo z banketom, jaz sem bil mnogokrat na takih banketih na jugu, kjer stane banket vsakokrat Din 40.000 pa nihče ne protestira, tu pa se kuje politični kapital iz teh par kronic. Ošlag (ki ni bil na banketu) izjavi sledeče: Jaz ne zamerim s. Leskošku, če protestira kot član finančne kontrole, tudi jaz se pridružujem njegovemu protestu kot član kontrole. Protestiram pa obenem proti demagogiji, ki jo delate vi klerikalci, ki ste zraven jedli in pili, pa niste nič rekli, sedaj pa, ko protestira socialni demokrat proti izdatkom, ki niso v proračunu, sedaj pa prihajate tudi vi na dan z vašim protestom. To mene frapira, oprostite gospodje, to je nekaj, kar zmorejo samo ljudje vašega kova, to je popolnoma vaša manira. To je klerikalce čisto zmešalo tako, da je začel žužek pripovedovati, da so bili zapeljani. Njim se je namreč reklo, da je prišel centralni tajnik dr. 'Topalovič in da bo predaval o delavskem vprašanju. Ko sem prišel tja v dvorano Union v klet, sem videl, da je vse zbrano pri vincu in pogrnjenih mizah, nisem mogel več nazaj, niti protestirati ni bilo prilike, zato protestiram danes, zakaj da so nas na tak način izvabili. Na banketu je bil tudi minister g. Anton Kristan. Leskošek predlaga, da morajo vsi člani, ki so se banketa udeležili, sami plačati svoj del, dovoli se naj le južnim bratom z ozirom na našo tradicionalno gostoljubnost, da nosi njihov del stroškov Delavska zbornica. Upravni odbor je ta nasvet v polni meri sprejel. Pomožne blagajne. Takoj nato so prinesli klerikalci drug protest pri točki pomožne blagajne. Svoječasno se je izvolil med člani upravnega odbora odsek za ustanavljanje pomožnih bla-ganj. V odseku so klerikalci »združeni« in demokrati. Ta odsek je sklenil ustanoviti tri zadruge po imenu pomožne blagajne in sicer »socialistično« (kristanovsko), klerikalno in demo-kratarsko. Na ta račun so prejeli klerikalci 6.000 Din, demokrati 4000 Din, »združeni« pa 10.000 Din. To je bil denar iz proračuna lanskega leta. Na našo KDZ bi odpadlo po ključu glasov le Din 600. Patrioti pa imajo socializem v zakupu, zato niso nam nič dali, ker so rekli, da bodo socialistično delavstvo že oni preskrbeli s pomožno blagajno. (Prav je, da niso nam nič dali. Kdor je nakradel več glasov, dobi več, kdor ni nič kradel ne dobi nič. Ti sleparji so po svoji morali pošteni do skrajnosti. Naša dolžnost pa je, da iz razdeljevalnice plena naredimo pošteno Delavsko zbornico. Op. ur.) Klerikalci so pa sedaj zvedeli, Da je Strokovna komisija tistih 10.000 Din že porabila in da je še 9.300 Din prejela. Sedej je zadevo pojasnil takole: Strokovna komisija' je začela tedaj, ko je bilo sklenjeno, da bomo imeli tri vi;-ste pomožnih blagajn, takoj z agitacijo in je vstopila v stik s Splošno zavarovalno družbo, da prevzame ta čas, dokler ni pomožna blagajna pravna oseba, vse posle. Pred kratkim pa, ko je bilo sklenjeno, da se bo ustanovila samo ena pomožna blagajna Delavske zbornice smo Splošni zavarovalnici fiaznanili izstop. Pri tej priliki so narastli stroški na 19.930 Din. (Sedej bi lahko pojasnil, kakšni stroški so to — pa v Delavski zbornici so to stroški Strokovne komisije, v Strokovni komisiji bo pa razlagal, da to niso stroški Strokovne komisije, ampak porabljen denar, ki ga je dala Del. zbornica. Op. ur.) Juvan je v imenu demokratov povedal, da je njihov denar naložen pri naprednem denarnem zavodu, lstotako je izjavil Žužek, da so tudi oni naložili dotični denar pri 1. delavski hranilnici in posojilnici. Torej socialpa-trioti so porabili že Din 19.930 in še ni ustanovljena pomožna blagajna. Leskošek je vprašal klerikalce, zakaj niso protestirali tedaj, ko so videli, da je bila prezrta naša organizacija, zakaj da so dovolili denar onim v roke, ki vse zapravijo in pa znosijo v Kristanovo banko in zavarovalnico. Klerikalci so predlagali, da morajo »združeni« znesek Din 9.300 vrniti, oziroma se jim mora pri prihodnji kvoti za brezposelne odtegniti. Sprejeto. Nato je Uratnik predložil načrt za Pomožno blagajno Delavske zbornice. Klerikalci so predlagali, da se ta na-< i odloži, ker še niso z delom gotovi m ker mora še g. Gosar vse pregleda-ti. bklene S6, da mora biti sklep stor-jen najkasneje na prihodnji seji, ki se ima vršiti do 17. oktobra, ker bo zadeva predložena še tudi centralnemu kongresu Delavskih zbornic dne 23. in 24. oktobra v Beogradu. Interesantno: klerikalci so imeli referat za ustanovitev pomožnih blagajn, sedaj se je pa izkazalo, da svojih nasvetov brez dr. Gosarja ne razumejo in da še niso pripravljeni za ustanovitev. Sklene se, da se na prihodnji seji ustanovi pomožna blagajna po debati o predloženem načrtu. (Strašno se jim mudi, da ne bi delavstvo zvedelo za njih načrte! Uratnik strogo pazi, da pride vse nepripravljeno k sklepanju, da postavi delavstvo pred izvršen čin! Progresivni davek pa se zdaj po njegovem mnenju »ni pripravljen«. Op. ur.) Nato se je razpravljalo o nakupu hiše za zbornico. Uratnik je predloži! dve ponudbi: prva je hiša, v kateri se nahaja »Posest«, neka posredovalnica, druga pa poslopje Jadranske banke, ki stane 3 milijone Din. Demokrat Juvan nasvetuje, naj bi zbornica hišo zadala in ne kupila. Ta nasvet je s. Leskošek podprl, nakar se je sklenil stavbni odsek. Ta odsek ima na prihodnji seji že poročati. K točki 5. dnevnega reda se je sklenilo, da se v Celju nastavita s 1. oktobrom dva uradnika za borzo in ekspozituro DZ in sicer gg. Dragotin Gobec (nar. soc.) ter Val. Komavli (socialp.) s plačo Din 2500 mesečno. Leskošek je vprašal, zakaj se ne nastavijo ljudje v službo z razpisom. Opozarjal je, da g. Gobec ni strokovnjak na socialno političnem polju. Uratnik je pojasnil, da bo mestna občina celjska prispevala Din 12.000 letno in da je zahtevala, da mora biti nastavljen g. Gobec. Leskošek je ugotovil zopetni kompromis med buržoazi-jo. (Torej 1000 Din mesečno da Celje, 1500 pa Del. zbornica, kdo bo pa nastavljen, o tem odločuje Celje! Pri tem ima Celje še tudi čast, da podpira socialno institucijo! Socialpatrioti res niso dragi!) K točki 6. se sklene, da bo klub združenih poslal 6, klerikalci 3, demokrati 2 ter KDZ 1 delegata na stroške Delavske zbornice na kongres Del. zbornic v Beograd. Vsaka organizacija pa lahko pošlje še posebej po dva delegata iz lastnih sredstev. Nato je bila seja upravnega odbora zaključena. Ob 18. se je začela seja finančno kontrole, na kateri so se ugotovili izdatki kakor že prej omenjeno. Nedopusten izdatek se je našel tudi pri g. Čobalu. On je namreč bil pri slavnostni otvoritvi nove gostilne v Raj-henburgu, pa si je zaračunal stroške od Delavske zbornice Din 175. Proti temu sem jaz protestiral in prepovedal v bodoče izplačevanje takih stroškov, kar se je dalo na zapisnik. Sicer je našla kontrola poslovanje knjig v redu. Trajala je nad 2 in pol ure. Za žegnanim obzidjem. »Slovenec« je prinesel v št. 223 do 225 mnogo reklame za slavnost bla-goslovljenja nove cerkve v šiški. Obenem tudi škofov poziv za pomoč poplavljenemu. Kakor sem «am vse videl, so prišli res vsi na svoj račun: umetniki, trgovci, kramarji, gostilničarji, fijakarji, železnica in radovedneži, katere je tiščal denar. Pri nekem zbiratelju pri cerkvi se ustavim in izvem od njega, da poplavljene! ne pridejo v obzir pri teh darovih. Pogled na mnoge dekoracije in na potrato električne luči v popolnoma zadostno od solnca razsvetljeni notranjščini poslopja, kakor tudi uerodne govorice, ki sem jih slišal, to mi je utrdilo pre- pričanje, da je katolicanstvo v kompromisu s paganstvom. Jezusov nauk doni kakor oddaljeno zvonenje. Uprava nove cerkve je poskrbela, da je dobila darove od publike 7 dni preje, nego so na vrsti žrtve povodnji. Bog je dal priložnost umevati in dokazati krščanstvo v praksi, ampak zato cerkveni dostojanstveniki nimajo volje in časa in tudi pri volji ne dovolijo kontrole. Tako torej se je skrunil spomin 700-letnice smrti Frančiška Asiškega. Nesrečnikom najnovejše vremensko katastrofe in deložirancem, kakor tudi prejšnjim poplavljencein iz julija t. 1. bi bilo z vsemi temi stroški izdatno pomagano, apostolski čin bi ugasil žalost, nevoljo in jezo naroda, skopuhi ir. sleparji bi bili osramočeni, Bog bi to službo blagoslovil, duhovščina bi dobila ugled, formalni kristjani pa bi razumeli Jezusove temelje za mir in ljubezen na zemlji, toda — cerkev hoče grešnike, da uganja kupčije z odpustki, prodaja vstopnice k posmrtnim teatrom in seje seme sovraštva in zakrknjenosti v toliki meri, da so vsi apeli narodov na usmiljenje, resnico in poštenost le divji klici k novim vojnam. Pomoč poplavljencem to že, a sleparjem in skrunilcem bič na hrbet, ne pa v roke. Spoznavalec. Za samoupravo Ljubljane. Štiri delavske skupine, ki so sklenile skupni nastop, tla jim ne bo treba delati tlako ne klerikalnim ne li-!>eralnim kapitalistom, ampak da bo delavstvo svoje moči dalo sebi in to brez nepotrebnega mešanja programov, bodo do prihodnjega ponsdelj ka določile, kakšen letak bodo izdale za predvolitve, ki se naj izvršijo, da se tako najde pravi ključ za sestavo skupne kandidatne liste v boju proti kapitalistom. Debata je bila sicer zelo nervozna, intrige segajo daleč, nezaupanje je zagrizeno, programatične razlike v aktualnih vprašanjih so se pokazale velike že pri stanovanjskem vprašanju, vendar pa to ne izključuje skupnega nastopa. Vse štiri skupine so že takorekoč v volilnem boju in vsaka bo skušala pridobiti več. glasov, da bo na skupni kandidatni listi bolje zastopana. To je naravno, da bi vsaka rada zbrala vse delavske glasove zase, zato pa je tudi potrebno, da se ta boj izvrši že prej, ne pa šele v pravem vdihnem boju, ki ga bomo morali skupno bojevati proti obema kapitalističnima strankama. Potreb-.no je, da se delavstvo ponedeljkovih sestankov udeležuje v večjem številu (ob 20. v brezalkoholni gostilni Pod lipo na Rimski cesti)! — Za zgled nervoznosti naj navedemo, da je Juvan zadnjic izjavil, da nima zaupanja v predvolitve, a da je to vsaj povedal, druge skupine si pa ne upajo tega odkritosrčno priznati; razen nas socialnih demokratov da si predvolitev nihče ne želi, le mi da smo se zagrizli v to. Pri teni nam je očital, da imamo najmanj članov, oni da jih imajo nad 300. Tega pa ni znal razložiti kako da naših vselej mnogo več prihaja na sestanke kakor njih. Še bolj interesantna je bila Sedejeva izjava, ki je na očitek, da hodi skoro sam, povedal, da nima organizacije za seboj. Ali >Zedinjenje« torej niti organizacija ni? Kdo pa potem izdaja »Delo«? — Tudi njegov sodrug Vrhovec ga je polomil, ko je izjavil, da so naši predlogi v Delavski zbornici oslovski. Bil je pozvan, naj jih v »Delu« objavi, da bo javnost spoznala to oslovstvo! — Radovedni smo na programe, ki jih bodo posamezne skupine predložile. Najtežje stališče bodo gotovo imeli narodni socialisti, ki so že pri stanovanjskem vprašanju pokazali, da so daleč od razrednega boja, čeprav ga imajo v programu, in da stojijo trdno na stališču privatne lastnine... Ker se govorniki vedno dotikajo Del. zbornice, ki seveda delavce najbolj zanima, je bilo sklenjeno, da se bo vršil poseben sestanek o njej prih. petek ob 20. tudi »Pod lipo«, kjer so ponedeljkovi sestanki. Tudi glede tega vprašanja bodo programi različni. Kdor je za resno združenje, naj se udeležuje, kajti nojeva politika nas ne bo združila. Ne vtikajmo glave v pesek, poglejmo si v oči, da spoznamo razlike in tako ugotovimo, da imamo tudi skupne točke, ki nas družijo na boj proti skupnemu nasprotniku — kapitalu! — Kako neplodno je združevanje brez odkritosrčnosti, kažejo volitve v Trgovsko zbornico, kjer so demokratarji z lahkoto zmagali nad klerikalno-radikalno-radičevsko enotno fronto. Mešanice nima nihče rad! — Začetni uspeh se že kaže, v Ljubljani so gerenti odstavljeni in komisar ima nalogo razpisati volitve. Če se ljudstvo ne bo brigalo, bo pa zopet čakalo na volitve brez uspeha. Brez proletariatovega dela proletariat ne more biti osvobojen. Pred odstopom so gerenti oddali vsa stanovanja v mestnih hišah. Kdo jim kaj more? Pravica gospodarjev! Vsakemu so njegovi ljudje najbližji, to bo drugače šele, ko bo ljudstvo javno kontroliralo svoje zavode. ftongres SPJ, Socialpatrioti so imeli že zopet zgodovinski dan, piše »Del. Politika«. Že zopet so sklenili zedinjenje in sicer se bodo zedinili z »Zedinjenjem«. »Ko bodo sklepi, ki so navdušili ves kongres, realizirani, potem pojde naša pot le še naprej.« Torej je šla dozdaj nazaj, čeprav ste že imeli toliko zgodovinskih dni? Torej vam par kupljenih »komunistov« še vedno ni pripeljalo »mase«? Tudi tisti vam mase ne bo pripeljal, ki sedi pri Kristanu v pisarni in vodi skupino »Zedinjenje« v boj proti Kristanu zato, da bi dalj časa držal nekaj delavcev na idealni vrvici »Zedinjenja« in jih potegnil v neidealno odvisnost bančnega kapitala. Precej se je kritiziralo delo starega odbora, toda kritika ni zadela krivcev, ker so ti svoje funkcije že odložili.« Tako odpravlja SPJ svoje zmote in misli, da bo proletarijat res verjel, da so odslej samo angeli tam zbrani. Niti ne pove, kdo so krivci, niti kaj so zakrivili... Organizacije SPJ »so se zlasti pomnožile z novimi ženskimi organizacijami« in s temi skupaj imajo sedaj 24 organizacij (18 v mariborskem, 6 pa v ljubljanskem okrbžju). V katerih krajih so te organizacije in koliko članov imajo, to ve le tajnik Golmajer. To pravijo, da je dokaz, »da naš po-kret trajno napreduje,« številk pa le zato ne povedo, da bi kapitalisti ne zvedeli, kako strašno močna da je SPJ. Nekako 30.000 jih bo, nekaj več ko »priborjenih« glasov za Del. zbornico. Sklenili so, »da bodi proletarski tisk na višini.« Kaj smatrajo za višino, niso povedali, najbrž poneumnje-vanje. Sprejeli so »Del. Politiko«« za svoj organ in bo to na nji tudi napisano. Da jim jo je Kristan »podaril«, tega niso omenili. — Sklenili so tudi zedinjenje z Ajdiškovo, pardon, z Zvezo del. žena in deklet in med resolucijami te Zveze so sprejeli celo »korenito pobijanje alkoholizma.« (Da ostane čast neomadeževana, so držali v žepu figo.) Stranko so razdelili po belgrajskih željah na mariborsko in ljubljansko »oblast«. Da pa ne bo kdo trdil, da so »zatajili« Slovenijo, so razen obeh »oblastnih« odborov izvolili še tudi pokrajinski odbor. Kristana najbrž ni bilo zraven, vsaj omenjen ni. Kristanovci so bili pa vsi, kar je bilo navzočih, težko, da bi koga po krivici šteli med te »zaslužne: može. Kdo je bil navzoč, koga je zastopal in če je bil verificiran, o tem poročilo molči, govorili so pa sledeči: Mih. Čobal, dr. Topalovič, Fr. Koren, Golmajer, Krušič, dr. Jelenc, Mlinar, Fr. Svetek, Arh, Komavli, Bahun, Er- žen, Ajdiškova, Ošlak, Krištofova, Greile (upravnik strankinih listov), Grčar, Juh, Borštner in Krištofek. Nevtralna Strokovna komisija in Del. zbornica sta bili torej častno zastopani, čeprav o Uratniku ni govora. Po kongresu, ko so generali SPJ v Ljubljani razpravljali s Kristanom, je bil pa tudi Uratnik zraven. Najboljši šivalni stroj in kolo « W e dino D < Ot 5 z N H HH 06 O za domačo obrt in Industrijo v vseh opremah. Istotam pletilni stroj DUBIED Pouk v vezenju brezplačen - Večletna garancija - Delavnica za popravila - Nizke cene, tudi na obroke JOSIP PETELINC LJUBLJANA blizu Prešernovega spomenika Manire vodstva SPJ v Mariboru. V nedeljo 12. t. m. se je vršil v Mariboru protestni shod proti redukciji rudarskega delavstva. Shodu je predsedoval Ceh; referenta sta bila Ošlag in Petejan. Poleg imenovanih se je priglasil k besedi v imenu skupine Enotnosti« tudi Fr. Aleš. Ceh se je temu odločno protivil, češ da ne bo nihče drug govoril, kakor od Strokovne komisije določena referenta. Ali besedo je dobil tudi s. Eržen, ki je baje govoril v imenu SPJ; za Strok, komisijo gotovo ne, ker njegova strokovna organizacija stroji izven Strok, komisije. — S tem je jasno dokazano, kako si 'mariborski socialpatriotje predstavljajo enotnost in zedinjenje delavskega razreda! Ako se dovoli beseda eni skupini ali stranki, naj jo dobi še druga, če se priglasi! — Poleg omenjenega se je odigral še drug karakterističen dogodljaj. Na .shodu so se namreč pojavili letaki proti redukciji, ki jih je iizdalo uredništvo »Enotnosti«. Ko je letake videl Eržen, je takoj poklical svojo telesno stražo — poslušne Udarnike, in jim dal nalogo, da iztrgajo iz rok razpečevalcem letakov vse še ne razpečane letake. Udarniki so to nalogo izvršili. Ali še več! Eržen je poslušnim Udarnikom še ukazal, da poberejo vse že razdeljene letake z miz, kjer so sedeli poslušalci! In letaki so lastnoročno po Erženu jadrali v koš!!! — To iskreno« sodružnost mariborskega vodstva SPJ napram skupini »Enotnosti« razložite vsem tistim, ki verujejo v politično nevtralnost Strokovne komisije. Ta nevtralnost pomeni, da ima besedo le SPJ, kajti Čeh, Ošlag, Petejan in Eržen so vsi — generali SPJ. Stanovanjska demagogija social-patriotov. Naša stanovanjska zaščita ni bila nikdar dobra, a za časa prevrata je bila potrebna. Namesto pa, tla bi se izboljšala, se je poslabševala in zdaj imamo le še zaščito kapitala, najemniki so pa zaščiteni le, če so kapitalu ponižni hlapci. Javne kontrole že prej ni bilo, odkar imamo pa stanovanjska sodišča, je še slabše. Revež, ki išče pri tem sodišču stanovanja, mora le plačati, da se iz fonda en/ca fiancfa Ji Enrilo Splošno prilfublfen kavni nadomestek okusen I cenen. Dobiva se p v se O dobro asoriiranU) koloni/alniO trgovinaG. lahko izplačujejo dnevnice, stanovanja mu pa to sodišče ne da. Posebnost teoa sodišča je, da niti ubožnega spričevala ne priznava, dasi velja za vse takse. 1 seveda, stanovanja iščejo le reveži, odkod bi bile potem dnevnice? Proti podražitvi stanovanj nas branijo bolj visoki davki nego pa stanovanjski zakon. Davkov se hišni posestniki bojijo,^ zato ne zvišujejo najemnine, drugače pa bi jo! Kajti vse polno razlogov imajo, s katerimi lahko izženejo neljube stranke, in vse bi izgnali in vzeli druge, ki bi rade plačevale več — ker pa vzame vse davkarija, ee jim to ne izplača. Pač pa se najemnine pod roko zvišujejo, da davkarija o tem ne ve. Davčna morala je padla že na ničlo, če se pa kdo upre, zleti na cesto, kajti stanovanjsko sodišče verjame hišnemu posestniku, da je goljufal državo le zato, ker se je »zmotil«. Poglejte, kamorkoli hočete, povsod najdete, da je stanovanjska zaščita delavstvu le na škodo — najbolj pa se to vidi na brezposelnosti, kajti gradbena delavnost se ne more razviti, dokler traja to nemoralno stanje, brez gradbene delavnosti je pa tudi v drugih industrijah zastoj in brezposelnost. V tej kalni vodi lovi kapital svoje velike dobičke, kapitalistično sorodstvo pa mu pomaga to vodo še bolj kaliti. Namesto da bi se borilo za pravico, se bori za to žalostno stanovanjsko zaščito! Te dni je izdalo fotografijo delo-žirancev s pozivom na manifestacijo za stanovanjsko zaščito, pa prav nič se ne hoji, kaj bo odgovorilo, če bodo delavci vprašali: »Če je stanovanjska zaščita tako dobra —■ kako pa to, da so ti deložiranci na cesti?« Socialpatrioti se nič ne boje, par »samostro-kovnih« nevednežev bodo že zbrali na manifestacijo proti — pameti! Knjižnica kulturno-prosvetnega odseka Delavske zbornice. Kulturno prosvetni odsek Delavske zbornice je otvoril v svojih prostorih v Gradišču št. 2 knjižnico, pristopno za člane in članice vseh delavskih in nameščen-skih strokovnih in kulturnih organizacij, registrovanih pri Delavski zbornici. Knjižnica je odprta vsak delavnik od pol 6. do 9. ure zvečer. Vstopnina s knjižnično izkaznico vred z®8-ša 2 Din. Knjige se posojajo le osebno, za dobo 14 dni. Izposojnina za knjige do 100 strani znaša 25 para, za večje knjige 50 para, za vezane letnike revij i. p. pa 1 Din. Kultumo-pro-svetni odsek je določil tako nizko izposojnino zato, da bo lahko knjižni«) obiskoval vsak delavec. Ob istih urah kakor knjižnica, je odprta tudi čitalnica. TISKOVNI SKLAD. Zadnji izkaz dne 2. 10. 1920 10.493.30 Din Vinko Požar," Cerklje 6.65 Din Ivan Stručnik, Prevalje 6,— Din Matevž Hodnik, Prevalje 2.— Din Frane Kramberger, Prevalje 10.— Din Josip Topler, Prevalje 2,— Din Franc Forst, Prevalje 20.— Din Franc Jeran, Prevalje 3.— Din Jernej Hercog, Prevalje 3.— Din Kraj. org. v Prevaljah, drobiž 0.40 Din Anton Faganel, Rakek i._ pin Anton Dolinšek, Litija 8— Din Janko Cvajnar, Medvode 5.— Din Franjo Langot, Vrhnika 10.— Din Ant. Clregurka, Vrhnika 10.— Din Karl Doblšek, Mežica 4,— Din Robert Lampreht Mežica 10.— Din Franc Polajnar, Mežica 7.— Din Franc Travnikar, Mežica 6.— Din Ivan Travnikar, Mežica 5 — Din Fric Veselko, Mežica 10,— Din Ivan Ledinek, Mežica • 2.50 Din Jožef Ledinek, Mežica 5,— Din Ivanka Blatnikova, Mežica 4.— Din Ivan Gostit, Mežica 5._ Din Franc Osojnik, Mežica 10.— Din Lovro Vidic, Mežica 13.50 Din Pongrac Lesjak, Črna 10,— Din Franc Simonič, Črna 10.— Din Skupaj 10.676.85 Din Ljubljanska kulturna sekcija je ustanovila svoj pevski zbor. Vaje se bodo vršile vsako sredo od %20. do %22. Kdor želi sodelovati, naj se zglasi v tajništvu M«rkur< v Ljubljani: A. SEVER.