VESTMK Poštni urad 9020 Ceiovec Veriagspostamt 9020 Kiagenfurt izhaja vCeiovcu Erscheinungsort Kiagenfurt Posamezni izvod 5 šiiingov mesečna naročnina 20 šiiingov ceioietna naročnina 200 šiiingov P. b. b. LETNiK XXXVit CELOVEC, PETEK, 29. OKTOBER 1982 ŠTEV. 43 (2094) Vii. SREČANJE NARODNOST) SOSEDNiH DEŽEL: Temeljna manjšinska pravica izobraževanje v materinščini „Uporaba materinščine v izobraževanju je brez dvoma najboijše sredstvo za ohranitev narodne skupnosti in hkrati najboij učinkovito sredstvo za preprečevanje asimiiacije." Ta ugotovitev iz temeijitega referata dr. Francija Zvvittra o predšoiski in šoiski izobrazbi na sedmem srečanju narodnih skupnosti sosednjih dežei, ki je biio od 24. do 26. oktobra v hrvatski vasi Cindrof (Siegendorf) na Gradiščanskem, bi iahko rabiia tudi kot osnovna ugotovitev ceiotnega srečanja. To informativno srečanje narodnih skupnosti, ki ga izmenoma organizirajo posamezne manjšine v itaiiji, Jugosiaviji, Avstriji in na Madžarskem - prirediteij ietošnjega srečanja je biio Hrvatsko kuiturno društvo na Gradiščanskem -, je biio ietos osredotočeno na probiematiko manjšinskega šoistva. Seveda pa tudi spiošna informacija o poiožaju po-someznih manjšin ni manjkata. Počastimo padle borce proti fašizmu! Tudi ietos bodo zastopniki Zveze koroških partizanov in drugih organizacij za biižnji Dan mrtvih poiožiii vence na partizanska grobišča širom južne Koroške. OSREDNJA SPOMiNSKA SLOVESNOST bo ietos v petek 29. oktobra ob 16. uri na pokopaiišču v Borovijah. Počastimo spomin naših pad-iih junakov, ki so darovati živ-tjenje za svobodo v borbi proti fašizmu! Zveza koroških partizanov Državni praznik je spomin in opomin O položaju svojih narodnih skupnosti in o aktualnih problemih so Poročali zastopniki Slovenske kul-turno-gospodarske zveze in Slovenske skupnosti iz Trsta, madžarske narodnosti v Prekmurju, Unije Italijanov za Istro in Reko, Gradiščan-sko-madžarskega kulturnega društva, Demokratične zveze južnih Slovanov in Demokratične zveze Nemcev na Madžarskem ter Zveze slovenskih organizacij na Koroškem in Narodnega sveta koroških Slovencev. Kot opazovalci so na srečanju bili navzoči tudi predstavniki PUENS, med njimi predsednik dr. Reginald Vospernik, in zastopniki s področja narodnostne politike in znanosti. Udeležence srečanja je v ponedeljek pozdravil gradiščanski deželni glavar Teodor Kery, isti dan je bil deloma navzoč tudi član gradiščanske deželne vlade Ivica Karali, po rodu gradiščanski Hrvat, sicer pa referent za šolstvo, v torek pa se je srečanja udeležil vodja ustavne službe pri uradu zveznega kanclerja dr. Adamovich. Za koroške Slovence sta podala strnjeno analizo trenutnega političnega položaja predsednik ZSO dipl. inž. Feliks VVieser in podpredsednik NSKS Filip VVarasch. Feliks VVieser je med drugim obsodil tristrankar-ski pakt koroških strank, na osnovi katerega se trenutno izvaja avstrijska manjšinska politika, nadalje pa označuje aktualni položaj tudi politika ping ponga med dunajsko zvezno in koroško deželno vlado, ker na škodo slovenske narodnostne skupnosti zavlačuje in onemogoča napredek pri uresničevanju osnovnih pravic iz državne pogodbe. Filip VVarasch je avstrijsko manjšinsko politiko označil kot asimilacijsko politiko, manjšinsko zakonodajo iz leta 1976 pa je imenoval instrument za omejevanje manjšinskih pravic. Feliks VVieser je nadalje v razpravi v zvezi z izvajanji dr. Adamo-vicha dejal, da je Avstrija na žalost edina država od štirih, katerih manjšine so bile na srečanju, ki že nekaj let nima razgovorov z manjšino. Ugotovil je tudi, da navkljub vsem nasprotnim zatrdilom državna pogodba tudi po 27 letih še ni izpolnjena. Dr. Adamovich je podobno kot pred njim že gradiščanski deželni glavar Kery skušal relativi-rati zahteve manjšin po enakopravnosti, češ da spada k bistvu manjšine, da je nezadovoljna. Zavzel se je tudi za konstruktiven dialog med manjšino in pristojno vlado, vendar je ta njegova želja bila izražena očitno na nepravem mestu. Ena od značilnosti srečanje je torej, kolikor zadeva neposredno soočenje med uradno politiko in manjšinami, bila ta, da zastopniki oblasti menijo, da je v bistvu vse urejeno, da pa obstajajo še manjši problemi, medtem ko zastopniki manjšin seveda ne morejo mimo nasprotne ugotovitve, da določila iz državne pogodbe nikakor niso /Da/je na ^/.Strani) Po vsej Avstriji so bite v torek različne prireditve, ki so bite posvečene državnemu prazniku naše domovine. O pomenu in vsebini tega praznika je bito govora na. raznih spominskih svečanostih, kjer so voditni predstavniki potitičnega živtjenja počastiti spomin žrtvam, ki so padte v boju za zmago nad nacifašizmom in s tem tudi za zopetno vzpostavitev neodvisne Avstrije. Opozoriti pa so tudi na današnji potožaj doma in v svetu, ko mir in napredek čtoveka spet ogrožajo gospodarski pretresi in nešteti večji ati manjši spori. Najvažnejše orožje v boju za očuvanje miru je obnavljanje in utrjevanje medsebojnega zaupanja med ljudmi, med narodi in med velikimi bloki. V ozračju takega zaupanja pa bo možno reševati tudi pereča vprašanja današnjega sveta, kot so btazna oboroževalna tekma, vmešavanje v notranje zadeve drugih in predvsem čedalje večji prepad med razvitim in nerazvitim delom sveta — skratka tisto strašno protislovje, ki se zrcali v dejstvu, da na milijone ljudi umira od lakote, medtem ko gredo dan za dnem milijarde za oboroževanje, za izdelovanje orožja, ki služi pobijanju ljudi. Tudi na celovškem pokopališču je bila ob državnem prazniku tradicionalna spominska slovesnost. Polaganja vencev pri spomeniku žrtvam za svobodo Avstrije so se udeležili predstavniki Zveze socialističnih borcev za svobodo, Zveze borcev odpora in žrtev fašizma (KZ-Verband), UVP-jevskega združenja političnih preganjancev, Zveze koroških partizanov in Zveze slovenskih izseljencev. Na kraju spomina pa so se zbrali tudi številni drugi pripadniki obeh narodov v deželi, ki so v času nacizma trpeli po zaporih in taboriščih, ali se s puško v roki borili proti nasilju. Zbranim sta spregovorila predsednik KZ-Verbanda Josef Nische!witzer in kratko v slovenščini tudi še dr. Luka Sienčnik. Spomnila sta na leta nasilja, na ogromne žrtve, ki so jih narodi Evrope doprinesli za zrušitev zločinskega fašizma. Sad tega boja in teh žrtev je tudi neodvisna demokratična avstrijska republika. To dejstvo pa nalaga dolžnost, da se tudi danes z vsemi močmi borimo proti zopetnemu oživljanju nacistične miselnosti, da demokratične sile združimo v boju za očuvanje demokracije, svobode in miru. PREBERITE Kongres SPO na Dunaju stran2 „Nič enotnosti med brati" stran3 Dom koroških partizanov v Solčavi stran 4 Okrogla miza - 2. del stran6 Mednarodni grafični center v Ljubljani stran 7 Prireditve ob državnem prazniku stran 8 OB SVETOVNEM DNEVU VARČEVANJA 1982 - OB SVETOVNEM DNEVU VARČEVANJA 1982 - OB SVETOVNEM DNEVU VARČEVANJA 1982 7*d in oni se bo spotakni/ nad ge-s/om in ga pomi/ova/no prište/ znamenjem zastare/osti in togosti.- 5%; je treba končno nekaj norega namesto večno se potMv/jgjoči/? pozivov in opominov iz ca/e pretek/osti. . . 7?esje, d%s?7:oprc