Leto X., št. 57 (nJUTRO" xx., st aua) Ljubljana, ponedeljek 11. septembra 1939
Upravmstvo u)ut>i)aaa, ttnafljeva 6
—	relefoD St. 3122 3123. 3124, 3125 3126.
Inseratm oddelek: LJubljana, Selen-Ourgova uL - TeL 3492 In 2492 Podružnica Maribor. Grajski trg 7
Telefon St 2455. Podružnica Celje Kocenova uHca 2
—	Telefon 8t 190. Podružnica lesenice: Pri Kolodvoru
9t 100.
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska sesta St 42.
Podružnica Trbovlje: v hiši dr Baum-^artn^rls
PONEDELJSKA IZDAJA
Uredništvo:
r luhUana Knafljeva ui 5. Telefon Št3122, 3S3 3124. 3125 in 3126. Ponedeljska izdaja »Jutra« izhaja ' vsak ponedeljek zjutraj. - Na-rofta se posebej ln velja po pošti prejemana Din 4.- po raznašal-cih dostavljena Din 5.- mesečno.
Maribor Grajski trg št 7. Telefon St 2455.
Celje, Strossmayerjeva uL L Tel. 65.
Rokopisi se ne vračajo. - Oglasi pc tarifu.
Razv
VOF
industriisk
se velika bitka pred Varšavo
se ie posreili umik s Poznani skega - Obnavlianie obratovanja v zasedenih predelih - Nemška poroiila o prodiranju v Galiciii
Curih, 10. sept. z. »Neue Ziircher Zei tung« poroča iz Berlina, da pričakujejo nemških krogih odločilen spopad na Poljskem. Poljakom se je posrečilo, da so koncentrirali na novi obrambni fronti svoje glavne sile. Nemci so se z glavno armado vrgli na Varšavo m skušajo prodreti novo poljsko obramb no fronto. Naleteli so neposredno pred Varšavo na odločen odpor. Posrečilo se jim je doseči Vislo od Varšave do Krakova.
Severno od Varšave so poljske čete prešle v protiofenzivo, vendar se tam ni mnogo spremenilo. Nemci doslej niso dosegli Plocka, pač pa se jim je posrečilo, da so na dveh mestih prekoračili Narev in Bug. Poljske čete branijo vsako ped zemlje.
Nemški namen, da bi se pred Varšavo združile zapadna, severna in južna armada ter tako zajele vse poljske čete v poznanjski pokrajini, se ni posrečil. Poljaki so se iz poznanjske pokrajine, neprestano se boreč z zasledovalci, v redu umaknili ter se združili z glavno poljsko armado. Poznanj-sko pokrajino so v glavnem Nemci že zasedli.
Južna nemška armada polagoma prodira proti Varšavi, toda dosedaj je mesto še vedno v poljskih rokah. V petek je sicer res vdrl oddelek nemških tankov v varšavsko predmestje, toda se je kmalu umaknil. Tudi da= našnja nemška uradna poročila nič ne navajajo o zavzetju Varšave. Pač pa računajo Nemci, da bodo sedaj na jugu naglo prodirali proti vzhodu in da bodo v par dneh zavzeli Lvov. Maršal Goring je v svojem včerajšnjem govoru nakazal nemške vojaške cilje na Poljskem. Po njegovih navedbah pričakujejo v nemških krogih, da bo v 14 dneh zlomljen poljski odpor in da bo v nadaljnjih 14 dneh zasedena vsa Poljska. Poljska industrijska središča, ki so prišla v nemške roke, so po večini skoraj nepoškodovana in se povsod obnavlja obratovanje vseh glavnih podjetij.
Nemška poročila
Berlin, 10. sept. AA. (DNB.) Vrhovno poveljstvo objavlja:
Med Karpati in gornjim tokom reke Visle preganjajo nemške sile poraženega sovražnika, ki se umika v vzhodni smeri. V velikem loku reke Visle med Sando mierzom in Kutno je nagli prodor motoriziranih čet in tankov pripravil nove velike uspehe vse do reke Visle. Deli številnih peljskih divizij so odrezani pri Radomu in pri reki Visli ter obkoljeni od vseh strani. Prav tako je odsekana odstopna črta so-vražnka, ki se umika v vzhodni smeri s področja Skierniewice - Sohačev - Kutno. Te poljske sile ne morejo več prekoračiti "reke Visle pri Varšavi, niti v južni smeri. Usoda teh poljskih sil, ki se sicer močno upirajo, bo zapečatena v prihodnjih dneh. Nemške sile, ki prodirajo v severni Poljski z obeh strani reke Visle, So prodrle že v zapadno področje Wloclawe-ka, na severu pa v področje Plocka. Severovzhodno od Varšave so se nemške enote utrdile. Prav tako so utrdile svoje postojanke na južnem bregu reke Bug. Okrog Lomže in vzhodno od nje so borbe v teku. Letalske sile so s svojim bombardiranjem blokirale ceste in železnice, ki vodijo iz Varšave proti vzhodu in jugozapadu. Prav tako so izvršile napad z bombami na ostanke poljske vojske, ki se še nehaja na tem prostoru. O priliki letalskega poleta proti Lublinu je mešana nemška eska-dra lovcev in bombnikov sestrelila 7 poljskih letal, osem, ki so bili še na zemlji, pa hudo poškodovala. Nemške letalske eskadre, ki podpirajo delo vojske na področju Radoma in na področju med rekama Narev in Bug, so z uspehom sodelovale v bojih.
' Nepričakovano naglo prodiranje nemških čet proti Varšavi in dejstvo, da so nemške čete v osmih dneh vojnih operacij prodrle v poljsko prestolnico, nista prizadejala samo poljskemu poveljstvu težak udarec, temveč sta izzvala očividno tudi veliko zmedo v vrst3h poljskih čet. Poljske čete, ki so sedaj izven Varšave, streljajo s topovi na lastno prestolnico. To streljanje, ki je z vojaškega vidika brez-smiselno, lahko samn povzroči nepotrebno porušenje nevojaških objektov in nepotrebne žrtve v vrstah poljskega prebivalstva, ki je ostalo v prestolnici.
Nemci v Lo^su
Berlin. 10. sept. AA. (DNB! Vrhovno vejno poveljstvo je objavilo, da so nemške čete včeraj zavzele T,odz.
p^l^Va vlah*. se hi* preselila na rusko mejo ?
Berlin, 10. sept. br. DNB poroča iz Rige, da se namerava poljska vlada po tja dospelih vesteh preseliti iz Lublina v Kre-menice, ki so severnovzhodno od Lvova v neposredni bližini ruske meje. Del vladnih uradov se je že preselil iz Lublina.
Nemško poročilo o nemških izgubah
Berlin, 10. sept. AA. (DNB). Navzlic hudim borbam so izgube nemških čet še vedno neznatne. Po uradnih podatkih vrhovnega poveljstva znašajo izgube od 4. do 6. septembra 1039 mrtvih in ranjenih, na vsakih 10.000 ljudi pridejo 4 mrtvi in 37 ranjenih. Računajoč prvih 6 borbenih dni, znašajo izgube na vsakih 10.000 ljudi 9 mrtvih in 9 ranjenih. Gete, ki so se udeležile pesebno hudih borb, so imele seveda večje izgube, medtem ko so drugi oddelki, ki se niso udeležili hujših bojev, imeli sorazmerno manjše izgube.
četnlška vojna
Milan, 10. sept. z. »Corriere della Sera«
objavlja poročilo svojega posebnega dopisnika s poljskih bojišč. Dopisnik naglasa, da Poljaki trdovratno branijo svojo posest. Silne izgube povzroča Nemcem čet-niška vojna v zaledju zasedenega ozemlja. 2enske, starci in celo otroci napadajo osamljene nemške posadke, pri osvajanju krajev ca se morajo Nemci boriti za vsako hišo posebej.
Nova nemška vest o vdoru v Varšavo
London, 10. sept. AA. (Reuter) Nemški radio je objavil, da je nemško vrhovno poveljstvo sporočilo o prodiranju nemških čet v Varšavo z jugovzhodne strani.
Obramba Varšave
Varšava, 10. sept. AA. (Havas) Agencija Pat objavlja pregled včerajšnjih krvavih borb, ki so se vodile na raznih krajih. Glasom teh poročil nemške čete niso nikjer posebno napredovale, medtem ko se poljske čete popolnoma počasi umikajo. Varšava nadaljuje z obrambnimi deli, v katerih sodeluje vse prebivalstvo navzlic temu, da je prestolnica pod stalnim ognjem granat, kar terja mnogo žrtev. Obrambni rovi so izkopani v prečniku nekaj kilometrov proti zapadnim predmestjem prestolnice.
Telefon z Varšavo še funkcionira
Budimpešta, 10. sept. o. Telefonska in brzojavna zveza z Varšavo še zmerom ni prekinjena. Ob 17.46 je prispela iz Varšave po telefonu vest, da se razvija na jugozapadu mesta strašna bitka. Nemci so danes izvršili že celo vrsto napadov na poljske postojanke. Vsi napadi so bili doslej odbiti.
Poljski begunci v Rumuniji
Bukarešta, 10. sept. o. Iz Poljske prihajajo v Rumunijo begunci v vedno večjem številu. Zato so oblasti odredile, da se ure-de za poljske begunce v rumunskem obmejnem ozemlju posebna taborišča Med begunci je izredno malo vojakov.
miru brez restitucije. In končno obstojajo nesmrtni primeri: Navzlic robstvu in pu-stošenju iz 1.1914. je Belgija danes svobodna, kar ne bi bila, če bi nemške kršitve pogodb in Sliefenov načrt triumfirali pred 25 leti. Naj spomin na to navdahne Poljake in zapadne sile.
Curih, 10. sept. o. V angleških političnih krogih mnogo razpravljajo o razvoju nove evropske vojne. Splošno soglašajo v tem, da bo vojna trajala bržkone nekaj let. Poveljstvo angleške vojne mornarice je v sporazumu s francosko admiraliteto
ukrenilo že vse potrebno, da se čim prej onemogočijo nadaljnji nemški podmorni-ški napadi na angleške in francoske trgovske ladje. Ker imajo v Nemčiji se znatno zalogo žita in surovin, sodijo v Angliji, bo Nemčija v vojni vzdržala bržkone tri leta.
Na drugi strani je angleška vlada pod-vzela celo vrsto ukrepov, da se pospesi trgovinski promet z dominioni in kolonijami tako da bi se v najkrajšem času izpopolnile angleške rezerve vseh potrebščin.
ikl protinapad zapadni front!
V teku so ogorčene borbe, vendar pa se položaj ni izpremenil
Pariz, 10. sept. AA. (Havas) Poročilo vrhovnega poveljstva od 10. septembra se
glasi:
Nemci so včeraj izvršili protinapade na velikem številu točk našega bojišča. V teku neči se položaj ni spremenil. Letalske sile nadaljujejo normalne ogledne polete.
Pariz, 10. sept. AA. (Havas.) V trenutku, ko se na vzhodni fronti pri Varšavi razvija velikanska bitka, je bilo v pretekli noči med Renom in Mozelo relativno mirno. Uradno poročilo vrhovnega poveljstva, ki je bilo danes objavljeno, ugotavlja v kratkih potezah dejstva, ki jih je objavil že snočnji komunike. Iz objavljenega uradnega poročila se vidi, da so skušale nemške - čete izvršiti protinapad, da bi zavrle napredovanje francoskih čet proti važnim točkam Siegfriedove črte. Komunike končno trdi, da v pretekli noči niso nastopile nikakršne spremembe. Francoske čete, ki so predvčerajšnjim in včeraj napredovale na področju Maginotove in Siegfriedove črte, so ostale na zavzetih postojankah navzlic večkratnim napadom nemških čet, ki so jih hotele vreči nazaj. Davi pa je bilo že živahnejše. Tako so posamezni oddelki vzpostavili medsebojno zvezo po gozdnih obronkih saarske doline. Zlasti izvrstno pozicijo so zavzele francoske čete v gozdu Warnt. Borbe, ki so bile včeraj v tem delu fronte, so bile zelo živahne in so se končale uspešno za francoske čete, ki so nadaljevale svoje prodiranje ter zavzele gotove važne točke, katerih imen pa sedaj vrhovno poveljstvo noče izdati. Pomen teh točk se vidi tudi po tem, da so nemške čete skušale v teku včerajšnjega dne v večkratnih napadih zavzeti izgubljene postojanke nazaj. To se jim ni posrečilo. Kar se ozemlja samega j tiče. je za protinapade zelo ugodno, ker so pred Siegfriedovo črto razne pedzem-nem galerije nekega rudnika, v ket^rem so imeli nemški vojaki zavteje tik pred protinapadom. Takšen teren daje prednost borbam, ki imajo čisto tehničen znsčai. Skoraj vsak del tega ozemlja, pod kate- i rim so po večini rudniki. omng-ča od^or. j Operacije se vršijo v veliki meri pod zem-
ljo v rovih premogovnikov. Borba, ki se vodi na zapadni fronti, je v popolnem nasprotju z borbami na vzhodnem bojišču, kjer se vodi vojna z velikimi pokreti čet.
Sobotni boji
Pariz, 10. sept. AA. (Havas): Napredovanje francoskih čet v območju med dvema utrjenima položajema na bojišču Rena in Mosela je odbilo sovražnika in ga ogroža na nekaterih njegovih utrjenih postojankah. Francoske čete ga s svojim napredovanjem silijo v protinapade. Sovražnik se zadovoljuje s tem, da odgovarja z ognjem in čaka na najugodnejši trenutek, kadar bodo francoske čete v najbližnjem kontaktu z njegovo glavno odporno črto. S tem se je sovražnik prilagodil pravilu obrambe iz utrd, ki gre za tem, da njegove garnizije dajejo aktivno obrambo.
Poročajo da je ena izmed francoskih divizij izvršila terenski pokret. zahvaljujoč sijajnemu napadu. Kaže lorej. da ne gre nič več kakor prejšnje dni za previdno napredovanje proti sovražnim položa em predstraž, temveč da gre že za važnejše vojne operacije.
Prvo nemško poročilo
Berlin, 10. sept AA. O položaju na zapadni front: je bilo danes izdano prvo nemško uradno poročilo, ki se glasi.
Na zapadu so francoske ogledne čete prvič prekoračile nemško mejo in so v borbi z našimi pretisUažami, ki se nahajajo daleč pred Siegfriedovo črto Sovražnik je pustil na bojišču veliko število mrtvih. Nemci pa so zajeli tudi večje število mož, med katerimi ie bil tudi en častnik.
V noči na 9. septembra so metala angleška letala na nekatera mesta severne in zapadne Nemčije letake Posadka nekega angl. letala ki je padlo v Ueberstfttu v Turingiii na zemljo je bila zajeta Na zapadni m^ii so Nemci s?s*r3lili tr: francoska letni-1 nad nenr)Sk;m področjem. Bom-bardiranja iz zraka ni bilo
Tudi Kanada je slepila
v v@in© z Meniiiio
Parlament i a senat kanadskega domimona sta sklenila vojno stanje na strani Anglije
Ottawa, 10. sept. AA. (Havas) Kanada je z značilno soglasnostjo sklenila, da stopi v vojno z Nemčijo. .Parlament je včeraj brez ugovora odobril odgovor na prestolno besedo, ki jo je prebral britanski generalni guverner. V odgovoru parlamenta se obravnavajo tudi izjave pred. sednika Mackenzie Kinga, ki je zahteval sodelovanje z Velijo Britanijo proti Nemčiji. Min. predsednik je poudaril pomen glasovanja v parlamentu, od katerega ni hotel zahtevati, naj napove' vojno Nemčiji, temveč mu je prepustil popolno svobodo. Parlament pa je sprejel odločitev po dveh dneh zasedanja.
Popoldne je senat prekosil vse rekorde in se izjavil za vojno po govorih, ki sta jih imela senatorja Bendaresi in Maken. Zvečer sta obe zbornici očcbrili vojno stanje brez glasovanja po ekspozeju m»n. predsednika Mackenzie Kinrrn. Pravosodni minister La Poent, predstavnik Francozov v Kanadi, je očrta! stvarnost ustavnih in pravnih zvez Kanade z Anglijo kakor tudi nemožnost, da bi ostal dorninion nevtralen. Potrebno je podčrtati lojalno za. drža nje kanadskih francoskih poslancev, ki so v celoti podpirali vladno stališče ter tesno sodelovali z Anglijo in Francijo v borbi proti svetovni frt'.er'mslci nevarnosti.
Na seji parlamenta, ki se je končala z izglasovanjem odgovora na prestolno besedo. je pravosodni minister La Poent izjavil:
Kanada ni mogla skleniti drugače, kakor da stopi v vejno, ker so v vprašanju svoboščine kanadskih državljanov in demokratskih ustanov. Ako bi bila Kanada naklonjena akciji Hitlerja, bi bila večina Kanadčanov nevtralna. Poleg tega se naš kralj vojskuje in parlament Je sklenil, da se pridruži Veliki Britaniji.
Po veličastnih ovacijah ie bilo sporočeno, da je vlada od številnih oseb dobi'» prošnjo, da jih priključi ekspedicijskem* zboru, ki je namenjen za Evropo. Izola« cionist Torson je izjavil, da brez vsegl odobrava vladne ukrepe.
Predsedstvo vlade je izdalo uradno po ročilo, v katerem pravi med drugim: Vojne ni mogoče voditi in končati v nekaj urah.
OBcielna vojna napoved
011 a vv a, 10. sept. br. Na osnovi sklepa parlamenta, da sc smatra Kanada v vojnem stanju z Nemčijo, je kanadska vlada danes poslala angleškemu kralju v podpis oficielno vojno napoved Kanade Nemčiji.
Delna mobilizacija v Sovjetski Rusiji
Moskovsko uradno sporočilo — Začasno ustavljen železniški promet — Zaseženi avtomobili

v©«

Vej s? i kabinet je iztf al navo^lto »»i s* vsi saašrti izdelajo s pre5postavSxov k* fcrsfaSa vojna tri leta
London, 10. sept. c. Na včerajšnji seji je vojni kabinet izdal ministrstvom za oboroževanje, mornarico in letalstvo navodilo, naj svoje načrte izdelajo s p-ed-postavko, da bo sedanja vojna trsj;?!a tri leta ali več. Vlada bo podvzela tudi vse potrebne ukrepe, da bodo za ves čas vojne zaščiteni interesi civilnega prebivalstva, kakor tudi zunanja trgovina.
Vsi današnji angleški časopisi komentirajo to navodilo vojnega kabineta ter ugotavljajo, da to pomeni, da Anglija izključuje vsako možnost sklenitve separatnega miru na račun Poljske. Anglija se bo borila do končne zmage, s podporo vsega svojega naroda« zaveznikov in prijateljev.
London, 10. sept. A A. (Havas). sSu:iday Times« piše: Jasno se kaže, da bo mirovni i predlog napravil bržkone šef italijanske ! vlade Mussolini. Francija in Anglija to i pričakujeta in bo«ta enako odgovorili. Ni-i kakršen mir ni mogoč brez uničenja brutalne sile.
Garvin je v »Observerju« še bolj kategoričen: V sedanjem trenutku ni mogoče dati Poljski nobene direktne pomoči v borbi za življenje in svobodo. Naj se razvijajo stvari na bolje ali na slabše ob bregovih Visle v teku prihodnjih dni, mi bomo stali zvesto ob strani Poljske, kakor smo bili nekdaj ob strani Belgije. Kakor nekdaj tudi sedaj Nemčija ne more doseči
Moskva, 10. sept. br. Današnji moskovski listi objavljajo uradni komunike o delni mobilizaciji v zapadnem delu Rusije. Komunike se glasi:
V zvezi s poljsko-nemškim konfliktom, ki zavzema vedno večji in vse bolj ogrožajoč obseg, je sovjetska vlada sklenila v svrho okrepitve državne obrambe vpoklicali več letnikov rezervistov. Vpoklicani so rezervisti iz Ukrajine, Beloruske ter iz vojnih okrožij Leningrad. Moskva, Kalinin in Orel. Mobilizacija je bija izvedena z izredno naglico in točnostjo. Zaradi številnih vojaških transportov ,je začasno ukinjen ves civilni železniški promet v zapadnih pokrajinah v smeri zapadne meie. V Moskvi in drugih večjih mestih mobiHzacijsrega področja so za prevoz čet relivirirali vsa motorna vozila.
London, 10. sept. AA. Reuter poroča iz Moskve: Ruska vlada je sklenila pozvati pod orožje gotove razrede rezervistov z namenom, da okrepi, kakor trdi uradno poročilo agencije Tass, obrambo države. Ta sklep ie bil storien v zvezi z voino med Nemčijo in Poljsko, ki dobiva v zelo širokem smislu značaj ogra-žania.
Bfr!«n. 10. sept. A A. DNB poroča iz Mo-kve: Potrjujejo, da od včeraj pozivajo v Rusiji pod orožie številne razrede
rezervistov. Med temi razredi je tudi r nr.no starejših, ki so pred 5 ali 10 leti silili v st-lnorr kadru. Pod orožje je bilo pozvanih tudi veliko število rezervnih oficiriev. Ni še znano, kam so bili ti rezervisti poslani.
PsdvofSftev ruske vojske
na zapahu
Moskva, 10. sept. hr. Nocojšnji listi poročajo. da so najnovejši vojaški ukrepi ruske vlade, po katerih so se pričeli vpoklici rezervistov v Ukrajini, Beli Rusiji, v leningrajskem. moskovskem, kalininskem in orclskcm vojnem okrožju zbudili v vsej Rusiji veliko pozornost. V Sovjetski Rusiji to!ik'h vpoklicev doslej še ni bilo. Razpoložen ie rezervistov, ki morajo k vojakom, je zelo ugodno.
Ojačenjc ruskih efektivnih sil je bilo potrebno glede na razvoj vojne v Poljski. Doslej je imela Rusija na svoji zapadni meji koncentriranih okrog 60 divizij vojaštva, ki so štele skupno približno milijon vojakov. Ker bodo vsi sedaj vpoklicani rezervisti poslani na zapad, se bo število vojaštva na zapadni meji najmanj podvojilo.
Življenje v Moskvi
Moskva, 10. sept. c. Vse življenje v Moskvi kaže sliko izrednih vojaških priprav. Po ulicah korakajo večje skupine kmetov in delavcev, ki so poklicani v vojsko. Na trgovine z živili je velik naval. V tovarnah so nadomestili večino delavstva z ženskimi močmi. Na cesti proti Minsku se pomikajo večji oddelki tankov. Zdravniki, inženjerji Ln specialisti so bili že odposlani na zapadno mejo. Gledališča so na pol prazna.
Pariz, 10. sept. AA. Havas poroča iz Moskve: Nekatere vrste življenjskih potrebščin v Moskvi so zmanjkale. Sladkorja ni, pa tudi drugih živil ni mogoče dobiti v onih množinah kakor preje. Pred trgovinami stojijo dolge vrste oseb, ki čakajo, da bi lahko kupile moko in druga živila, ki so potrebna za pripravo ruskih narodnih jedi. Dobava mleka je redna. Vina je že zdavnaj zmanjkalo in ga ni niti v onih hotelih, ki jih obiskujejo tujci. Tudi bencina za čiščenje obleke ni več.
Ne proti Poljski
Moskva, 10. sept. c. Merodajni politični krogi v Moskvi naglašajo, da koncentracija ruskih vojnih sil na zapada nikakor ni naperjena proti Poljski. Ruska meja ni zavarovana po nikaki diplomatski pogodbi. Zato je morala ruska vlada poskrbeti za te obrambne ukrepe, ker lahko prinese nadaljnji razvoj dogodkov v Evropi vsa mogoča presenečenja.
Označba sovjetskih ladij
Moskva, 10. spet. AA. (Havas) Ruska vlada je vsem svojim ladjam naročila, da morajo nositi jasne in vidne znake o svoji pripadnosti. Ladje, ki ne bodo pravilno označene, ne bodo mogle zapustiti luk. To je odredila za zaščito svojih trgovskih ladij pred morebitnimi napadi, ki bi jih mogle vojskujoče se sile izvršiti v zmoti.
Francois Poncet pri Bonnetu
Pariz, 10. sept. AA. (Havas). Zunanji minister Bonnet je sprejel danes francoskega veleposlanika v Rimu Francoisa Ponceta.
Španske umetnine zopet v Madridu
Madrid, 10. sept. AA. (Havas) Umet-| niške slike, ki so bile razstavljene v ženevi, so prispele danes v muzej Prado.
Angleški vojni cilji
Londonski listi o prvem tednu vojne - Letaki nad Nemčijo - Vojna bo trajala tri leta?
Dvojni roparski umor pri Grosupljem na Dolenjskem
________.	m mm	- m om	•	____••
V noči od sobote na nedeffo sta bila umorjena v svoji spalnici zakonca Jože in Marija Nučič, gospodarjeva sestra pa nevarno ranjena — Razbojniki so vse premetali in odnesli precej denarja — Prve ugotovitve preiskave
London, 10. sept. AA. (Reuter) Angleški nedeljski tisk označuje po prvem tednu sovražnosti sedanji položaj takole:
»Spectator« pravi: Vojna, ki io vodimo, ni vojna proti Nemčiji, temveč le vojna proti hitlerizmu. Ne gre za to, če se bo končala naglo ali pa bo dolgo trajala. Vsi naši računi morajo temeljiti na domnevi, da bo Nemčija v skrajni meri izkoristila ves svoj vojaški ustroj, ki ni majhen, in da se bo proti temu ustroju moralo boriti britansko cesarstvo.
Nedeljski list »New Statesman« piše: Mi smo vojno pričeli tako, da nemška mesta bombardiramo z letaki namestu z bombami Tako smo vsemu svetu pokazali, na kakšen način se želimo bojevati. Mi smo bili prisiljeni stopiti v vojno. Naš cilj mora biti zgraditev nove Evrope, v kateri bo nemški narod lahko živel pod enakimi pogoji in enakim režimom kakor narodi Velike Britanije, Francije in drugih držav. Letaki, ki so jih naši letalci na svojih propagandnih poletih metali na Nemčijo, so bili kopije sporočila min. predsednika Chamberlaina nemškemu narodu, da je vcjna izbruhnila.
»Sunday Observer« podčrtava odločitve vojnega sveta ministrov v Londonu in pravi: Te odločitve dajejo jasno sliko o odločnosti britanske vlade, da stvar zaveznikov dovede do nedvomne zmage. Sporočila britanske vlade se ne morejo drugače tolmačiti, kakor da so njeni načrti sad odločne realistične politike. Potrebno je računati s tem, da bo vojna trajala tri leta in je treba zaradi tega na tem temelju zgraditi vse načrte in izvajati vse ukrepe Mi smo se mnogo naučili iz pretekle svetovne vojne. Tedaj smo mislili, da bodo sovražnosti trajale najdalj 18 mesecev. Britanska vlada je sedaj izvršila sklepe, ki temeljijo na izkušnji, da so bile takšne domneve nepravilne. Velika Britanija se pripravlja na dolgo vojno.
London, 10. sept. o. Nocojšnji »News Chronicle« navaja kot vojni cilj Anglije in Francije: 1. obnova suverenosti Češkoslovaške, 2. popolna samostojnost in suverenost Poljske, 3. popolna razorožitev. Nadalje poudarja list, da se Anglija in Francija ne moreta bati bodočnosti, ker so viri njunih sil neizčrpni. V vojnem času se ne more ničesar kupiti v inozemstvu brez zlata.
Lloyd George
London, 10. sept. AA. (Havas). Lloyd George objavlj a v »Sunday Expressu« svoja razmišljanja o prvem tednu vojne. Še enkrat, pravi Llovd George, se vodi borba za mednarodno pravičnost, za priznanje enakih pravic med slabimi in močnimi narodi, da vsi žive neodvisno, dokler ne prekršijo pravic sosedov. Takšni spori se ponavljajo periodično že od začetka zgodovine. Ponavljali se bodo tudi v bodočnosti. Borbe bodo prenehale šele tedaj, ko bo napadalec opazil, da je pot predolga in predraga.
Llovd George se bavi nato s Poljsko in pravi, da je njena armada ugoden činitelj, ker je prav za prav še nedotaknjena. Najznačilnejši dokaz za to je majhno število ujetnikov, ki so jih Nemci zajeli. Vse je odvisno od treh dejstev: 1. kakovosti poljskega poveljstva, 2. če so Poljaki pripravili obrambne postojanke in če se bodo lahko upirali, 3. od morale njihove vojske.
Hrabri in trdovratni odpor poljske posadke na "VVesteiplatte dokazuje, kaj lahko storijo Pr ljaki, kadar imajo dobro poveljstvo. Pogum rbuja tudi dejstvo, da doslej ni videti nobenih sledov panike v vrstah poljske annpde. Če bodo Poljaki ustavni Nemce pred dobro zgrajenimi in utrjenimi betonskimi postojankami, se bo vojni položaj spremenil. Najmočnejši činitelj, ki je za nas ugoden, pa je nedvomna premoč francoske vojske nad vsako drugo, dalje naše ogromne rtzerve in ljudski potencial. Llovd Geoige opozarja zato na mnenj o maršala vocha o nemški vojski I. 1914. Llovd George je nadalje dejal, da se ne snu, vse breme picnesti na francosko ar-maio. temveč iroiata Velika Britanija in njen imperij brez vsake izgube čaja p. d-vzcti potrebne uk t pe in poslati svo*) armado na porneč t. iT.ciji.
Z&pad o govoru maršala G5rmga
Pariz, 10. sept. AA. (Havas.) Govor maršala Goringa smatrajo v Parizu kot enega najbolj interesantnih, ker odkriva argumente, ki se jih poslužuje nemška propaganda, da bi pridobila zase notranje mišljenje, na drugi strani pa napoveduje manever mednarodne politike, ki ga pripravlja Nemčija. Vojne cilje Nemčije je Goring obrazložil na naslednji način: Nemčija je napadla Poljsko, da bi uvedla red in popravila versajske krivice. V Parizu ne morejo razumeti, zakaj naj bi imela ofenziva nemških čet na Poljskem kakšno zvezo z versajsko pogodbo, kajti če bi bila naloga tega manevra povratek področij, ki jih je izgubila Nemčija 1. 1919, v okvir rajha, do katerih bi Nemčija prišla edino v primeru razkosanja Poljske, bi morala že davno ustaviti svoje operacije. Doslej zavzeto področje po Nemčiji je več kot trikrat večje od pokrajin, ki so bile nekdaj odcepljene od nemškega cesarstva. Niti Krakov niti Varšava nista bila nikdar nemška, ne gre torej samo za popravek meja, analogno položaju pred letom 1914, temveč gre za zavojevalno vojno.
Kar se tiče manevrov mednarodne politike, se označuje v pasusu, v katerem maršal Goring prepričuje Veliko Britanijo, da Nemčija nima nobenih ambicij proti njenim področjem. Od Francije in Velike Britanije ne zahtevamo ničesar, je dejal maršal Goring. Goring pa je zamolčal berlinskim delavcem, da Velika Britanija in Francija nista stopili v vojno samo za svojo obrambo, temveč v smislu obveznosti, katere so bili nemški vladi dobro znane. Stališče, ki sta ga zavzeli Francija in Velika Britanija, je bilo narekovano s tem, da se zavaruje spoštovanje poljske teritorialne neodvisnosti. Če bi se to spoštovanje zavarovalo, ne bi prišlo do yojne. To stališče zapadnih velesil se ni
spremenilo. Francosko kakor tudi britansko javno mnenje je odločeno, da ne zapusti Poljske v nobenem trenutku.
Kaže, da govor g. Goringa potrjuje načrt o »miroljubni ofenzivi«, ki jo zlasti v Nemčiji naklonjenih prijateljskih državah pripisujejo Hitierju. Ta ofenziva ne bo imela nobenega uspeha vse dotlej, dokler se nemške čete nahajajo na Poljskem področju. V Parizu smatrajo, da je napravila Nemčija psihološko napako, če misli, da bo zavzetje Poljske spremenilo stališče Francije in Velike Britanije, ker sta obe zapadni velesili zavzeli to stališče ravno zaradi tega, da bi preprečili zavzetje Polj-ske.
Pariz, 10. sept. AA. (Havas) Pariški listi komentirajo govor pruskega min. predsednika in letalskega ministra maršala Goringa. »Oeuvre« pravi: Samo tedaj, če bodo Nemci izpraznili Poljsko bodo imeli miroljubni protesti Nemčije smisel, v času, ko prodira nemška vojska na poljski zemlji, pa lahko izzovejo samo re-volto. Francija ne bo odložila orožja, dokler ne bo triumfirala pravičnost. Perti-nax piše v »Ordru«: Marša.1 Goring poskušal vse, kar more, da bi odtrgal Francijo od Anglije, in da bi nadaljeval manever, ki je že naznačen. Sporoča, da želi Nemčija sprejeti časten mir. Dovolj je besed. Naj misli, kar hoče, v nobenem primeru ne sme računati, da bomo pristali še enkrat na izvršena dejstva.
jjNCTa stran poljske zgodovine"
London, 10. septembra. AA. (Reuter)
Poljska bo ostala zvesta svoji tradiciji in svojim zaveznikom naj se zgodi karkoli in naj bodo rezultati vojne kakršnikoli, je izjavil poljski veleposlanik v Londonu g. Raczinski v svojem včerajšnjem govoru, ki ga je imel v angleščini po londonskem radiu. Veleposlanik je nato podal izgube Poljske od začetka sovražnosti ter dejal, da so te izgube velike, da pa odpor Poljske ni zlomljen. Znano je število rezervnih čet, je dejal Raczinski in te čete so zavzele nove borbene položaje. Poljska beleži sedaj novo stran svoje zgodovine. Njena hrabrost jo je stala mnogo žrtev že v zgodnji preteklosti, toda ona je s svojo odločnostjo storila svetu velike usluge. Poljaki so do zadnjega odločni, da nadaljujejo svojo borbo do skrajne in končne zmage.
Stališče Arabcev
Bejrut, 10. sept. A A. (Havas). Začetek sovražnosti v Evropi je dal Jeruzalemu pobudo za naglo rešitev palestinske krize. Medtem ko so se sirijski nacionalisti eno-dušno pridružili francoski stvari, so palestinski Arabci izrazili simpatije Angliji. Tako je prišlo do pomiritve celotnega naroda. Prvi efekt tega razvoja dogodkov je pomiritev arabskega pokreta in popolno izginotje židovskega terorizma. V Damasku je šejk Eil Daker posiai apel islamskemu življu in ga poučil o smis-Iu borb pre-rokovih, ki jih je primerja) z borbami, ki se danes vodijo.
Položaj v Litvi
Kovno, 10. sept. z. V merodajnih litovskih krogih so nastala velika nesoglasja glede bodoče politike Litve. Dočim je pretežna večina članov vlade za to, da ostane Litva strogo nevtralna, drugi del pa se zavzema za pobudo bivšega litovskega diktatorja Voldemara3a, naj bi Litva izkoristila sedanji položaj Poljske in zopet zasedla Vilno. Predsednik republike Smetona je proti tem načrtom in vztraja na strogi nevtralnosti. V splošnem pa prevladuje mnenje, da se Litva ne bo mogla izogniti vojnim zapletljajem. Zato se mrzlično izvajajo priprave za obrambo. Iz Kovna je bilo dosedaj evakuiranih že 35.000 ljudi. Pred mestom kopljejo strelske jarke in grade utrdbe. Razen že prej vpoklicanih osmih letnikov sta bila danes vpoklicana še nadaljna dva letnika rezervistov. Med prebivalstvom narašča bojazen pred vojno.
Potopljene
angleške lad]e
London, 10. sept. c. Ministrstvo za in formacije sporoča: Nemške podmornice so potopile angleške ladje »Kennebeck« (5500 ton), »Winckley« (5000 ton) in »Good-wood« (2300 ton). Slednja je bila napadena danes zjutraj v Severnem morju. Posadke vseh treh ladij so rešene. Nadalje so nemške podmornice napadle te dni angleški ladji »Chloris« in »Warwick Castle« (20.000 ton). Slednjo sta napadli kar dve nemški podmornici in se je rešila le z izredno spretnim manevriranjem. Podmorni ci sta zbežali, ko je ladja brezžično poklicala na pomoč angleške vojne ladje.
London, 10. septembra AA (Havas) Danes je bil v Severnem morju napad na angleško ladjo »Udwood«. Posadko se-stoječo iz 21 članov je Drev^ela nekq ribiška ladja. Večje število članov posadke je lažje ranjenih.
New York, 10. sept. c Po ameriških cenitvah je bilo v prvih šestih dneh voine potopljenih 8 angleških ladij, 4 nemške, 1 francoska in 1 grška.
Berlin, 10. sept. AA. (DNB) Angleški radio je objavil, da je bil angleški tovorni parnik »Manaar« potopljen na Atlantskem oceanu 7. septembra od nemških podmornic in da pred potopom ni dobil nobenega opozorila. Po izjavah članov posadke, ki so se izkrcali v Lizboni, je bil parnik »Manaar« oborožen s topovi 10 cm kalibra. pri katerih so bili postavljeni izvež-bani topničarji. Ker je bila ladja prvotno ustavljena od neke nemške podmornice, je moštvo »Manaara« takoj pričelo streljati nanjo. To dejstvo potrjuje tudi poročilo United Pressa od 8. septembra iz Lizbone.
Ujeti nemški parniki
Oslo, 10. sept. c. Angleške bojne ladje so zajele več nemških parnikov, ki vozijo švedsko železo iz Narwicka v Nemčijo. Nekaj nemških parnikov se je zateklo v nevtralne holandske luke.
Capetown, 10. sept. c. Nemški parnik »Hagen« (6000 ton) je bil ujet v južnoafriških vodah.
Grosuplje, 10. septembra
Prebivalstvo naselja Blato, ki je poldrug kilometer daleč od Grosuplja na državni cesti proti Novemu mestu, je danes silno razburil strašen zločin, ki se je izvršil v hiši tamošnjega posestnika Josipa Nu-čiča.
Davi ob 10. je pritekel k posestniku Francu Zrnecu v Blatu 15-letnl Ivan Ilje-tič in vzkliknil:
»Pridite k nam pogledat, pri nas so bili
razbojniki!«
Gospodar Fran Zrnec dečku sprva ni verjel, vendar pa je stopil preko ceste k sosedovi hiši pri »Kovaču«, kjer je gospodaril Jože Nučič s svojo ženo Marijo in sestro Marijo. Zrnec je našel pri »Kovaču« vežna vrata zaprta, zaradi česar je potrkal na okno sobe, o kateri je vedel, da spi v njej gospodarjeva sestra. Vprašal je, kaj delajo, da še nihče ni vstal. Odgovora ni dobil, pač pa je takoj prisluhnil, ko je
čul iz sobe hropenje.
V zli slutnji je stopil okrog hiše in ko je našel za hišo okno spalne sobe odprto, je skozi okno poklical gospodarja. Ker se na njegove ponovne klice ni nihče odzval, se je Zrnec splazil skozi okno v veliko sobo in nato v prizidano čumnato. čim je prestopil prag čumnate, se mu je
nudil grozen prizor.
Na zakonski postelji sta ležala zakonca Jože in Marija Nučič razpravljena s strašno razbitima glavama Tla in stene so bile vse obrizgane s krvjo. Sosed Zrnec je pristopil k postelji in potresel najprej gospodarja, nato pa še gospodinjo, vendar pa je spoznal, da sta oba že mrtva, ker sta bili
trupli že otrpli.
Zrnec je zato planil na cesto in začel klicati na pomoč. Na njegove klice so se brž zgrnili pred Kovačevo hišo sosedje. Zrnec pa je ponovno zlezel 3kozi okno v hišo, da bi od znotraj odprl vrata. Sprednja in zadnja vrata so bila namreč zaklenjena in so
razbojniki vzeli ključe s seboj.
V veži so našli sosedje ob steni prislo-njeno okrvavljeno sekiro, s katero so razbojniki izvršili svoje ostudno delo. Sosedje so stopili brž tudi v sobo na drugi strani veže, kjer je prenočevala gospodarjeva sestra Marija Nučičeva. Njo so
Pariz, 10. sept. br. Havas poroča iz To-kija: Ministrski predsednik Abe je izjavil, da pripravlja Japonska popolno preureditev svojih odnošajev z drugimi državami. Japonska bo ostala v evropski vojni strogo nevtralna ln ne bo oklevala urediti svoje odnošaje z vsako državo, ki bi Izrazila tako željo. Sedaj pripravlja vlada revizijo odnošajev do Rusije, Anglije, Francije in Zedinjenih držav.
Kar se tiče nemško-ruskega pakta, je predsednik japonske vlade izjavil, da ne more deliti nazirania nemšKega zunanjega ministra Ribbentropa, da bi bil ta pakt združljiv s protikomtinističnim paktom. Za Japonsko je protikomunistični pakt mrtev.
London, 10. sept. br. Ministrstvo za in formacije objavlja da je španska vlada pozvala vse one Nemce, ki so se po končani državljanski vojni v Španiji naselil' v okrožjih ob špansko-franeoskl meji, naj čimprej za puste Španijo. Prav tako je vlada odredila, da se zapečatijo vse radijske oddajne ir sprejemne postaie vseh nemških trgovskih parn;kov ki so se zatekli v španske luke. Španija hoče ostati strogo nevtralna in zato ne bo dop,is+5Ja na svojem ozemlju nobene politične akcije tujih državljanov.
Ja<*3Rske čete na rns&o mefo
Tokio 10 cpr>t c Tm.^ni! «r večie števi lo vojaštva s Kitaj ke linpirali na ru<ko mandžursko mejo Kakor m-ro^io je ra ukrep del<~ma v zvezi z boji v Mongoliji deloma pa s podpisom rurko nemške nena-pada'ne nogoflbe ker s? v'ni laponci hoje povečane ruske akcije na Da'jnem vzho du.
nemško blago
Peking 10 sept AA (DNB) B itao<k<= oblasti v T:e> inu so zaplenile včeraj večje množine blaga, ki so b:le nam?nj^ne Nemcem v Tien-inu. Med blagom ja bilo tudi 27 zabojev hrane.
švisa nevtralna puško nogi"
Born, 10. sept. c. Popolna mobilizacija v Švici je končana ter ima sedaj Švica pod orožjem nad pol milijona dobro opremljenih in izvežbanih vojakov, švicarska vlada pa slej ko prej trdno upa, da ss ji bo poerečilo v sedanji vojni varovati strogo nevtralnost Švice. Švica razpolaga za vsak primer z zadostnimi rezervami živil in mu-nicije. Zlati zaklad švirprske narodne banke znaša približno 2.5 milijarde frankov. Poleg tega razpolaga narodna banka z okrog 800 milijoni tujih valut.
Anglija in Švica
London, 10 sept. br. Angleško zunanje ministrstvo je danes s posebno noto, ki je bila izročena švicarskemu poslaniku v Londonu, potrdilo prejem švicarske nev-tralnostne izjave. Angleška nota pravi, da bo Anglija spoštovala švicarsko nevtralnost v smislu svoje že tradicionalne politike do Švice, če bo švicarska vlada z
našli na tleh ob vznožju postelje a strašno razmesarjenim obrazom. Marija Nučičeva ni bila mrtva, pač pa je vsa zbegana pripovedovala, da sta dva razbojnika vdrla v njeno sobo, jo zbudila iz spanja ter pričela daviti in suvati s pestmi in nogami. Povedala je, da sta bila
dva maskirana razbojnika
in da sta jo vpraševala, če ima kaj denarja. Kdaj je padla v nezavest, ne ve. Ko se je prebudila iz nezavesti, se je znašla na tleh pri postelji vsa okrvavljena. Marija Nučičeva je tudi povedala, da sta ji roparja
pobrala ves denar,
kolikor je imela prihranjenega, okrog 2.100 din.
Sosedje so takoj obvestili o razbojniškem napadu orožniško postajo v Grosup-lju, od koder je odšel na kraj zločina orož-niški komandir g. Šuligoj z dvema orožnikoma. Prav tako se je iz Grosuplja takoj pripeljal banovinski zdravnik dr. Pod-koritnik, ki je odredil, da so težko ranjeno gospodarjevo sestro Marijo Nučiče-vo prepeljali z avtomobilom v ljubljansko bolnišnico.
Preiskava orožnikov nI doslej rodila še nobenega uspeha. Prvi je bil
osamljen zločina mladi Ivan Uljetič, ki je po rodu iz Dalmacije in ki sta ga zakonca Nučičeva že pred leti adoptirala. Deček namreč ni bil videti, ko je zjutraj obvestil o dogodku soseda Zrneca, prav nič razburjen. Prav tako je vzbudilo zelo čuden vtis, ker je bil praznično oblečen in prav nič prestrašen, niti ne ranjen. Uljetič je
pri zaslišanju izjavil orožnikom, da sta vdrla v sobo, v kateri je spal, dva maskirana razbojnika ter mu zagrozila, da mora molčati, če noče, da se mu bo kaj hudega pripetilo. Nato sta vdrla v sobo njegovih rednikov, kjer sta vse premetala. Ko sta se vrnila in odšla v drugo sobo, je Uljetič pogledal v čumnato, kjer se mu pa v prvem hipu ni zdelo, da bi se rednikoma kaj pripetilo. Ko sta razbojnika odšla iz hiše, je stopil preko veže v nasprotno sobo, kjer je našel na tleh ležečo gospodarjevo sestro. Povedal jI je, da sta bila v čumnati pri rednikih razbojnika ter je vprašal, ali naj gre po orožnike. Marija Nučičeva mu je rekla, da ni treba klicati orožnikov in naj samo
učinkovitimi ukrepi poskrbela, da se bo švicarska nevtralnost dejansko vsestransko ohranila in izvajala.
Previdnostni ukrepi na severu
Kodanj, 10. sept. A A. (DNB). Poučeni krogi trdijo, da se zadnje dni vodijo pogajanja v ministrstvu za trgovino, na podlagi katerih bo prišlo do skorajšnje ureditve racionaliziranja pri uporabi kruha, sladkorja, kave in goriva.
Oslo, 10. sept. AA. (DNB). Ministrski svet je sklenil ustanoviti novo ministrstvo za racionalizacijo hrane, industrijskih proizvodov itd. Ministrski svet je tudi pod-vzel posebne ukrepe za plovbo v norveških teritorialnih vodah. Ladjam je zlasti prepovedaiio, da bi razobešale kakršnekoli zastave ali znake, za. katere nimajo pooblastil.
Stockholm, 10. sept. br. Norveški državni svet, ki je zasedal pod predsedstvom kralja, je sklenil ustanoviti posebno vojno ministrstvo. To ministrstvo bo vodilo vse posle v zvezi z obrambo nevtralnosti in bo izdajalo tudi ukrepe glede racionalizacije živil in diugih življenjskih potrebščin Temu ministrstvu bo podrejena tudi vsa vojna industrija ter kontrola uvoza in izvoza. Do nadaljnega je prepovedano vsako pristajanje tujih ladij v norveških lukah.
Redanj, 10 sept c. Danska vir da je odredila posebno pripravljenost za vso svojo mornarico za zaščito danske obale. Pred kodanjsko luko so bile položene mine. Vpoklicanih je 10.000 rezervistov protiletalske obrambe. Važnejše zgradbe v Kodanju so zavarovane z vrečami peska. Ponoči je odrejena delna zatemnitev.
Sestanek držav oslskega
Bruselj, 10 sept. AA. (DNB) Listi poročajo. da bo novi sestanek predstavnikov držav, ki so podpisali konvencijo v Oslu, te dni v Bruslju. Države, ki so podpisale konvencijo, bodo poslale svoje gospodarske strokovnjake, ki bodo v prvi vrsti proučili vprašanje dobave surovin.
Portugalski ukrepi
Lisbona, 10. sept. br. Portugalska vlada, ki je pred kratkim proglasila portugalsko nevtralnost, dokler se obseg sedanje evropske vojne ne razširi, je izdala snoči celo vrsto ukrepov vojaškega značaja, da bi se portugalska nevtralnost čim bolje zavarovala. Ministrstvo vojne mornarice je na osnovi teh ukrepov sedaj naročilo v raznih ladjedelnicah večje število rušilcev, torpiljark, v letalskih tovarnah pa nekaj sto hidroplanov. Vse to novo brodovje bo služilo za obrambo lisbonske luke.
Lizbona, 10 sept. AA. (Havas) Portugalska vlada je pozvala pod orožje rezerviste razreda 1936 na vežbe, ki bodo trajale do 14. oktobra. Prav tako so bili poklicani pod zastavo oni rezervisti letnika 1935 ki niso bili pozvani pod orožje lansko leto. Vpoklicani so tudi rezervni ofi cirjL
obvesti sosede, nakar je stopil k najbližjemu sosedu Zrnecu. Uljetiča orožniki še
zaslišujejo.
Pokojna Jože in Marija Nučič sta slovela kot
zelo pridna gospodarja.
Imela sta prilično veliko posestvo in ker ni bilo otrok, sta od časa do časa najemala delovne sile, kakor sta jih pač dobila Pokojni Jože Nučič je bdi star 62 let, njegova žena Marija 53 let, dočim je gospodarjeva sestra Marija stara 64 let. Jože in Marija Nučič sta pred leti
posinovila mladega dalmatinskega dečka Ivana Uljetiča,
ki je za silo pomagal pri hiši. Kakor že rečeno, sta bila zakonca Nučičeva zelo marljiva. Garala sta od zore do mraka in še snoči na predvečer tragične smrti so ju videli sosedi ob 23. pri opravkih okrog hiše. Do 22. sta bila Nučičeva na polju pri spravljanju krompirja ter sodijo zato sosedje, da sta se morda
razbojnika vtihotapila v hišo zvečer,
ko ni bilo nikogar doma. Proti tej domnevi pa govori dejstvo, da so našli za hišo na desni strani izdrtih iz strehe nekaj opek, zaradi česar je možno, da sta roparja vdrla v hišo na tem mestu.
Kakor je ugotovil zdravnik dr. Podko-ritnik, je dobil gospodar Jože Nučič
7 udarcev s sekiro po glavi
in gornjem životu. Prav tako je bila s sekiro silno razmesarjena tudi gospodinja. Gospodarjevo sestro sta razbojnika po nje. nem zatrdilu bila in davila, če pa sta se jo lotila tudi s sekiro, ne more povedati, ker se je prej onesvestila. Poškodbe gospodarjeve sestre niso smrtnonevarne in je verjetno, da bo okrevala. Kakor je izpovedala, sta bila roparja srednje velikosti in sta govorila po domače, dočim trdi Ivan Uljetič, da sta govorila hrvatsko. Sosedje so našli zjutraj
v hiši vse razmetano. Predali omar so bili odprti, vsebina pre-metana in raztresena po tleh. Ali sta razbojnika odnesla kaj denarja tudi gospodarju in njegovi ženi, še ni znano.
Kakor sodijo orožniki, je bil napad izvršen okoli 2. ponoči. Po ogledu hiše so orožniki obvestili o roparskem umoru ljubljansko policijo, ki je že ob 10. dopoldne poslala v Blato kriminalno policijo, da ugotovi vse podrobnosti.
Szr&čfe miru na Balkanu
Monakovo, 10. sept. AA. (Štefani). »Miin-chener Neueste Nachrichten« pišejo, da Nemčija ne želi vmešavati nevtralne države v vojno, in izražajo svoje zadovoljstvo, ker je imelo sedanje stališče Italije ugodne posledice na Balkanu, ker ustvarja to zadržanje Italije na Balkanu ozračje miru.
Madžarske pritožbe proti Slovakom
Budimpešta, 10. sept. AA. (Havas). MTI poroča iz Užhoroda, da so pričele slovaške oblasti v množicah zapirati pripadnike madžarske narodne manjšine. Vodja madžarske narodne manjšine na Slovaškem grof Esterhazy je pod policijskim nadzorstvom.
Letalska bitka nad Belgijo
Bruselj, 10. sept. AA. (DNB). Belgijske radijske postaje so davi sporočile, da je več letal tuje narodnosti preletelo mesto Nivelles. Višino in smer ni bilo mogoče ugotoviti, ker so bila letala izredno visoko.
London, 10. sept. c. O letalski borbi med angleškimi bombniki in belgijskimi lovskimi letali poročajo še naslednje: Dva angleška bombnika sta na povratku iz Nemčije v petek zvečer pomotoma zašla nad belgijsko ozemlje. Neko belgijsko lovsko letalo se je dvignilo ter prisililo en bombnik, da je pristal na belgijskem ozemlju. Posadka 5 mož je bila internirana. Nato je belgijsko letalo pričelo z obstreljevanjem drugega bombnika. Ta je odgovarjal s streli Belgijsko letalo se je zrušilo, oba člana posadke pa sta se rešila s padali.
Berlin, 10. sept. AA. DNB poroča Iz Bruslja: Današnji tisk z ogorčenjem piše o kršitvah belgijske nevtralnosti, o britanskih letalskih silah kakor tudi o sestrelitvi belgijskega letala. Listi naglašajo, da je borba v zraku nad belgijskim področjem izzvala vznemirjenje v vsej državL Belgija s pravico izvaja energične ukrepe, da ba v bodoče preprečili ponovitev takšnih incidentov.
Minister dr. Markovič pri Aci Stanojeviču
Knjaževa«, 10. sept. o. Dopoldne je prispel v Knjaževac novi pravosodni minister dr. Lazar Markovič. Obiskal je predsednika stranke Aco Stanojeviča. Bil je pri njem celi dve uri. Pozneje je novinarjem izjavil, da je bil to njegov prvi obisk pri predsedniku stranke, odkar je postal minister v vladi Dragiše Cvetkoviča in dr. Mačka. A ca Stanojevič ni hotel dati novinarjem nobene izjave.
Poraz Jugoslavije v Sofiji
Sofija, 10. sept. p. Reprezentanca Bolgarije je premagala beograjsko Jugoslavijo 1:0 (1:0). Tekma je bila odigrana kljub incidentom na včerajšnji tekmi s Slavijo.
Vremenska napoved
Zemunska; Pretežno jasno v vsej državi, razen v južnem delu, kjer bo precej oblačno. Temperatura bo nekoliko narasla.
Stroga nevtralnost Japonske in Španije
Po japonskem mnenju je protikomunistični pakt mrtev — Ukrepi Španske vlade
me osimmm tras
Na obisku pri tekstilnih delavcih na robu Velike Ljubljane, kjer zavzema industrija kljub krizi in težavam zmerom večji razmah
trohnijo. Papirnice ni več, zato pa so po-| stavili zunaj na polju predilnico in življe-; nje industrije gre nezadržano svojo pot ! naprej. Ustavila sva se na nasprotnem I bregu, na vrtu prijazne gostilne, odkoder je lep razgled po Medvoški dolini. Nekaj mladih fantov je prebiralo časopise za mizo. Presodil bi jih na pogled, da so kmečki sinovi. Pa niso ožgani od sonca v obraz, bledota lic in vsa njihova zunanjost kaže, da ne orjejo in ne sejejo. Na vprašanje sva izvedela, da so delavci nove tekstilne tovarne. Prijetno je bilo pokram-ljati s prijaznimi fanti odkritih oči in odprtega srca. če so domačini? Prav za prav nobeden. Stanujejo tod, v gostilni, še dosti udobno in poceni. So seveda Gorenjci iz oddaljenih krajev, pa tudi Štajerci so med njimi.
»Veste, doma sem iz štajerske ravnine, pa mi ne prija gorenjski zrak. Zjutraj zgodaj grem na šiht. Od petih do ene. Delo v tovarni človeka sicer utrudi in zgara, ko pa se vrnem domov, se mi zdi, da sem na letovišču, živi se že, živi, še dosti spodobno, dokler je človek sam.«
»Se mi vidi kaj, da sem s kmetov doma. Vprašujete, zakaj sem zemljo zapustil? Ali mi delo v tovarni bolj prija? Po pravici povedano: bolj. Veste, pri nas je s kmetijami tako. če je velika in bogata, že še gre. Na majhni domačiji je pa križ.
Pogled na Medvode z novo tekstilno tovarno v ospredju
Tovarne, to so velik, pomemben odraz našega časa. Na čisto nove tire je postavljeno povojno življenje naših krajev m ljudi. Ali si morete zamisliti podobo večjega kraja, ki je ne bi poleg neizogibnega cerkvenega stolpa izpopolnjeval visok, ši-Ijast tovarniški dimnik ?
Naša Gorenjska je po številu tovarniških dimnikov že davno zavzela prvo mesto med slovenskimi pokrajinami. Gorenjske ravni so posejane s fabrikami in je nenavadni, toda povsem sodoben obraz naše zemlje nekam v nasprotju z romantičnim navdihom gora, gozdov, travnikov in njiv, koder kmet v potu svojega obraza prideluje iz zemlje kruh. še težje, dosti, dosti težje se bori za svoj kruh z delom grdih rok njegov tovariš — v tovarnah. In če pomisliš samo na to, ti nikoli več ne bo zmotil očesa sajasti tovarniški dimnik sredi zelene, cvetoče gorske pokrajine.
S prijateljem sva sedla na kolo in se odpeljala na gorenjsko stran. Sonce poletnega popo3ctoe je pošteno razbelilo asfalt novo zgTajene ceste, pa je bilo kljub temu prijetno voziti mimo dišečih ajdovih njiv, oto toku Savez z vabljivim prodnatimi bregovi. Ali niso lepi ti kraji okrog šmarne gore in še naprej, do vznožja gorskih velikanov? Seveda, precej izpremeniti so se skozi čas, toliko novo zidanih hiš hi hišic naznanja bližino velikega, mesta, poleg železnice pelje asfaltirana cesta in široka okna belih tovarniških poslopij se Hešče v soncu. Tu pa tam se vi jejo prameni črnega dima skozi čisto gorato ozračje. Vraga, kdaj so sezkiaH tole ln tole fabriko? se meniva s prijateljem, pred meseci je če rd bilo. Recimo tale, sredi Medvoške-ga potja. Predilnica a£ ka£. še nedavno tega so na tem prostor« v brazde njiv sejali žito in ga potlej spet- žeH ažB pa ofeo-ptav.-rii krompir •—• danes stpjp tod poslopja tekstilce tovarne s visokim dimnikom in z vsemi ostaSm* fn^uet^Š^linii pri-
tiklmanri. In kdo ve, nemara prav iste roke, ki so nekoč stregle plugu, strežejo zdaj pletilnemu ali tkalnemu stroju. Tako se je marsikomu čez noč preokrenilo življenje čisto nekam drugam, čisto drugačen kruh si je urezal, in preden mu bo vonj po zemlji, po zrelih poljskih sadovih
Savski jez pri Medvodah
izginil iz nosnic bo poteklo pač še dosti let.
šla sva preko savskega mostu in občudovala slikovitost medvoškega savskega jeza. Mogočno poslopje stare papirnice stoji nemo — opustili so jo. Leseni kalupi, v katero so nekoč napeljali vodo Save, da le dajala strojem pogon, so danes suhi in
Oto mejniku Sorškega polja na križišču stare in nove ceste s Presko v ozadju
1» Kiaota
mmm
V beznici
Prostor je od vrha do tal nabasan z gostim dušljivim vzduhom vma in tobaka — to je namreč pivnica, skrita zvedavim očem v prizemlju ene poglavitnih mestnih ulic. Postavili so vrsto nepogrnjenih miz in potegnili gostilniški pult iz kota v kot. Vabljive elipsaste prednje strani vinskih sodov za pultom so gostilniški sobani edini učinkovit okras. Bele, gole natakaričine roke so gostoljubno postrežljive; venomer 6egajo na pult po polne steklenice in bleščeče kozarce, ljudje pijejo, se smejijo, brundajo, hripavo pojo, pa tudi jokajo in vino v steklenicah se temni in se rdeči, tresoče se roke hlastno natakajo, počasi, Z užitkom nalivajo žejna usta. Od jutra do večera, do pozne, pozne noči rase in kipi tod življenje velikih in majhnih strasti, v katerem čas nima meja, brez konca in kraja jih je, ki vedo in znajo ceniti blagodejno moč vinske omame, da pozabijo nase, na svoje bolečine in težave, na glas vesti, na revščino telesa in duha, da skozi vinsko meglo zažive v čisto drugačnem, lepšem, bogatejšem, vedrejšem svetu. Za nekaj ur, za prešerno, lahkomiselno noč razvrata, za čas razposajeno neugnane ve-selosti. Za čas samo, kajti neusmiljeno varljiva ie podoba tega bežnega, pričarane-ga sveta in ni je težje pokore, kakor zavest iztreznjenja po prekrokani noči.
Štirje vinski bratje so najbrž že zjutraj sedli za mizo, tako se zdi, ko jih poslušaš, kako pojo z že čisto ohiiplimi glasovi nekakšno pesem brez napeva. Ne, to ni več petje, marveč nekakšno brezizrazno zateg-njeno tulenje — ena predzadnjih stopenj , alkoholizacije. Mlad človek z lasmi preko čela vstaja in čez mizo ponuja roko. Hudo omahuje, nerodno, blebetajoče se mu zapleta jezik.
»Dajmo se tikati! Fest fantje ste, vsi smo' fest fantje! Veste jaz, jaz, a, a, a, daste za pol litra?«
Pred časom je bil fant gotovo še zelo zgovoren s tovariši vred, o visokih rečeh
kih slovesnih besed samo še misel, kako napolniti steklenico z vinom, od vseh pijanih strasti in poželjenja ena sama potreba telesa — utešiti neusahljivo žejo ter z njo v zvezi vprav sadistično, obupno namero, opiti se do dna, naliti se pekočega al kohola do nezavesti, naj crknem magari, naj vzame vse skupaj hudič!
Nekdo je obsedel za mizo nepremičen, glava mu je klonila, šnopsarski modro rdeči nos se je povesil — kalne oči topo, bolščeče zro v izpraznjeni kozarec. Dosti ija je za danes, očka, pa še jutri kaj! Veste, petdeset in pet let vam že gara srce, skozi njihove prekate noč in dan polje kri s
Denarja nikoli nič, garanje pa tako rekoč iz noči v dan brez pravega haska. V fa-briki pa odslužiš svoje ure in dobiš gotov denar na roko. Potlej si prost in svoj gospod. In to je nekaj vredno.«
»Pustil sem sestro na domu«, pripoveduje tretji, poročila se je in živi po svoje. Veselilo bi me kmetovati, če bi imel dosti zemlje za sejanje, o ja, in par konj in poln hlev. Lepo je, če zemlja rodi in če imaš kaj od tega. Na tistih nekaj njivicah in delu gozda pa ne moreš čepeti vse življenje in se nikamor geniti. Dve sestri imam nikoli jima ne bi mogel izplačati dote. Za želodec bi se pridelalo, za žep pa prav nič. Pa sem raje šel in zdaj hodim v fabriko. Privadil sem se stroja, človek se vsega privadi. O, še me mika kmetija še. Ko grem zjutraj na šiht pogledam dostikrat po polju, kako je kaj z ajdo in tako naprej. Hudo mi postane in jezi me, zakaj se nisem na gruntu rodil. Zemlja je rodovi-vitna in bogata, toda moja ni!«
»Fabrika je koristna reč, če dela in plača v redu. Veste, jaz sem pa delavec po poklicu, kot se reče. Delal sem že v tekstilni tovarni drugod, pa so jo ustavili. Hodil sem nekaj časa brez posla okrog, dokler me niso vzeli v tole fabriko. Mislil sem že malce pogledati po tujih deželah, no, zdaj sem zadovoljen za silo. Jaz sem sploh kmalu zadovoljen, življenja se ne bojim, če si se že revež rodil, ne smeš pričakovati velikih reči v življenju in se
podvojeno silo in utegne se zgoditi nekega dne, da vam bo počila krvna žila pod pritiskom tekočin! Sicer pa je zmanjkalo denarja, zmanjkalo vsega in človek more do sleherne stanice prepojen z alkoholom le še prisloniti težko glavo na mizni rob m spati; do nebitnosti spati tja v en dan, dokler te pač oštir ali mož postave ne posadi na cesto, na pot kesanja in pokore. Spati in ničesar misliti — o, kako zelo si želi tega uslužbenec velikega podjetja, še mlad mož, ki ga je dohitela zla senca preteklosti in je^zapil že skoraj vso tedensko plačo. No lepa reč bo spet doma! Žena bo zmerjala in tulila, da bo zopet vsa sose-
moraš marsikaterim lepim sanjam fe V
naprej odpovedati. Nekateri sicer pravijo, da se tako misliti ne sme, da Je to hlapčevsko načelo. Nemara so oni v pravu, svet se prebuja in ne bo ostal do konca na
istih nogah, to je gotovo. Vidite, takole živimo in dneva v dan. Po šihtu malo kegljanja in balincanja za oddih, časopise beremo in ugibamo, ali bo vojska ali je nebo. Za nas ne bi pomenila nič zlega. Vajam smo vsega, ničesar nimamo izgubiti, ker ničesar nimamo. Sicer je pa lepo tukaj, nič fabriškega ni na kraju. Tudi dekleta so fletne, no, če bi že sreča hotela, bi se oženil. Sam se potikaš po svetu in nimaš pravega doma. Manj pijače bi bilo sicer potlej in več skrbi, pa tudi dosti več f letnega.«
Pomenkovali smo se tako, domače in prijetno za eno mizo, tako tovariško si se počutil med vrlimi fanti in beseda je tekla res iz srca. Povedali smo si marsikatero veliko misel o življenju na preprost način. Pa se je počasi zmračilo in fantje so se začeli poslavljati. »Moramo zgodaj na šiht, človek se mora naspati, da je kaj vreden naslednjega dne!«
če bi bili zdaj le še na vasi na svojih domačijah bi zdajle nemara kakšno zapeh pred znamenjem in šli ukajoč vasovat. In lepota večera bi jih gotov ganila. Tako pa — vas Je vas, šiht je pa šiht. Nove prilike terjajo novo življenje. Samo eden je ostal pri mizi. Kuštrav fant, golorok z odpeto srajco. Domačin.
»Kaj vi ne hodite v tovarno?«
»Ne in tudi ne mislim hoditi. Pa nikar ne mislite, da imam nemara posestvo. Tudi tega nimam. Starši so mi pomrli, na mojem domu gospodarijo tuji ljudje. Kmečke krvi pa sem in ostanem, zame m mesta pri fabriških strojih. Do ja, saj morda ni pametno, da tako trmasto vztrajam pri svojem Ugaja mi pač. Svobodo obrajtam nadvse, šiht vrže denar, to je res. Jaz pa rajši opravljam kmečka dela kot nekakšen priložnostni hlapec. Ne veste, kako lepo jo je zjutraj ob zarji vzhajajočega solnca mahniti s koso na senožet. Svobodno se počutiš, da je kaj. Delam za hrano in stanovanje ter za majhen denar in sem zadovoljen, koliko sem. Mogoče, no, mogoče bo tudi mene kdaj prijelo, da bom šel v fabriko. Za zdaj, se mi zdi, da še ni prišel čas. Poglejte no, ali ni hudičevo jasna noč nocoj, ali ni fletno tu pri nas? Veste, za zaljubljene še posebno. No, jaz sem zaljubljen.«
Dvignil se je in zavriskal nekajkrat v dolino. Adijo, lahko noč!
No da, tudi ta ima pač svoj prav. Vsak po svoje.
Pozno v noč sva vozila s prijateljem v beli mesečini skozi vasi, mimo cerkva, mimo fabrik. Po vaseh so lajali psi, od fabrik sem pa je monotono udarjala pesem strojev. Tako gre s transmisijami vred življenje naprej svojo nezmotljivo pot...
L. K.
Javna tribuna
Naši kukavici za klobuk
Nesrečni zavrženci usode, ki na področju ljubljanske oddajne postaje odrajtu-jemo davek za svoje sprejemnike, zadnji čas spet živo čutimo na lastni koži, kako slabo kupčijo je napravil, kdor se je na Slovenskem vpisal med radionaročnike. Svet razpada v plamenih, narodi se bijejo za novo razdelitev kontinentov — naš dobri, stari radio pa ne bev ne mev. Poročila, ki jih daje naša kukavica, capljajo v ravnodušni, dostojanstveni razdalji za objavami v dnevnem tisku, in če človek ne Li imel poleg domače tiskane črke na razpolago še inozemskih postaj, bi mu bilo v resnici neznano čuvstvo, kako se živi v dobi tehnike in tempa. Svet se bo lahko podrl, gospodje pri našem radiu pa najbrž še ne bodo začeli razmišljati o tem, da mora radiopostaja, ki noče biti v zasmeh svoji spoštovanja vredni panogi, vsaj v času tako naglih dogodkov, kakršne preživljamo dandanes, poskrbeti za čim smotrnejšo organizacijo poročanja.
Pa to so velike zahteve — kaj takšnega od našega radia živ krst ne bo mogel pričakovati. Kdo bi si tudi belil glavo s takšnimi rečmi, ko vendar vemo, da je naši oddajni postaji in njeni velecenjeni upravi že itak sam po sebi zagotovljen najboljši prospeh. če hočeš biti, prijatelj Slovenec, na tekočem, boš imel v hiši poleg dnevnika tudi svoj radioaparat. Imel ga boš, četudi-nikoli ne boš poslušal Ljubljane — a to je ! Ljubljani tudi dovolj, samo da boš pošteno I odrajtal svoj radiooharadč. Vemo, da je tako, in si ne delamo nikakih iluzij. A če človek na deželi takole ob večerih že slučajno ujame ti3tih bore malo minut, ko naš radio oddaja poročila, bi želeli od gospoda napovedovalca ali gospodične napovedovalke, da nas aeželanov vsaj ne begata z nemogočo izgovorjavo tujih imen, zlasti slovanskih. Frav za prav se ne smemo čuditi, če slišimo napovedovalce tujih postaj, da izgovarjajo na primer ime poljskega ministra Chodackega zdaj šodaki, pa Kodaki ali celo čodejke, a da nam napovedovalec iz Ljubljane mirne duše govori o nekih poli. krajih, ki naj bi se jim reklo Plok, Puk in Kak, to je že malo čez mero.
ščina na nogah in pri odprtih oknih. Baraba pijana! Svinja! Ali imaš sploh kaj vesti! Vse je zapil! S čim boš pa pamže redil, takšen oče. takšna propalica, u! — Ne, ne! Ne misliti na to! Zdaj smo še tukaj, zdaj smo še mož, gospodar položaja. Pep-ca, še liter ta črnega! Ah, zakon je svinjarija, babe so hudiči, ali je sploh vredno živeti? Ni, krucifiks! Pijmo! Ne grem domov, ne grem domov, sem žejna premočno...
»Jaz sem študent«, se predstavlja golorok fant s prezgodaj postaranim obrazom. Hrapave roke z zabrisanimi žulji in govorica ga izdaja, da ni študent. Nekoč prej je
stala od veli
Zelo malo jezikovne izobrazbe je treba človeku, ki je Slovan ali vsaj skromen Slovenec, da v poljskih imenih Plock, Puck in Kack, ta »c« pošteno, slovansko izgovarja: Plo-c-k, Pu-c-k in Ka-c-k.
Torej, dragi naš ljubljanski »Kuckuck«, nikar več Puk in Kak!
Poslušalec z dežele
Železniški direkciji
Brzovlak št. 5 ima iz inozemstva vedno veliko zamudo, ki se zaradi carinskega pregleda na Jesenicah še redno poveča. Zato potniki v Zagrebu prav pogosto nimajo zveze z brzovlakom št. 1004 proti Splitu, ki odhaja iz Zagreba ob 23 5, medtem ko prihaja brzovlak št. 5 v Zagreb po voznem redu ob 22.40, a ta čas v resnici samo redkokdaj doseže. Brzovlak 1004 proti Splitu pa jeseniškega pri zamudah ne čaka, čeprav bi se mu moral priključiti direktni vagon Miinchen—Split, ki pride z jeseniškim. Zaradi stalnih zakasnitev br-zega vlaka 5 ostaja ta direktni vagon mnogokrat v Zagrebu. To pač ne more biti namen direktnih vagonov ,da zaradi slabih zvez ostajajo sredi pota. Zabavljanje potnikov je zaradi tega na dnevnem redu trpi pa tudi ugled železniške uprave. Zato je nujno potrebno, da se v bodoče vozni red brzovlaka 1004 v Zagrebu prilagodi dejstvom redne zamude brzovlaka 5 ali pa bo treba ta brzovlak z Jesenic redno odpravljati. Zamujeni brzovlaki iz inozemstva pa naj imajo priključek na brzovlak 9, tako zvani sezijski vlak, ki bi tudi moral imeti zvezo s Splitom.	Potniki
SMOLA.
—	Bili ste tri dni v nezavesti. Pri življenju smo vas ohranili le s pomočjo konjaka, pravi zdravnik ponesrečenemu av-mobilistu.
—	Prekleta smola! zamrmra ranjenec. In ravno ob taki redki priliki mora biti človek v nezavesti!
trdo delal z rokami, zdaj se Je pa očitno izgubil, strašno izgubil za vekomaj. Takole odpet, zanemarjen, povaljan se suče_ krog miz in pripoveduje zgodbo svojega življenja.
»Sem študent, jurist, če verjamete ali pa ne. Veste, pijem, pa brez zamere. Dekle me je zapustilo in zdaj jo bom z nožem, tistega hudiča. Njo ne, njega! Boste videli. da ga bom. Saj lahko spijem kozarec, če dovolite. Ja, z nožem v trebuh, v čreva, takole...«
Res, strašno, neozdravljivo izgubljen je ta fant. Nikoli ni bil študent in na ta maščevalni umor se pripravlja že več let — krog gostilniških miz, s polnim kozarcem do ust. Besede so zelo poceni tod, obenem z alkoholom rastejo namišljena junaštva in velike laži. Suhljat vagabund obupne zunanjosti mori lahkovernega kmetica s strahotnimi zgodbami iz Španije.
»Bil sem tam poldrugo letol Ja! Edino jaz vem, kaj se pravi vojskovati. Če bi nas videli, kako smo pri, no, pri — ne vem že več, kako se pravi tistemu kraju — no, kako smo naskakovali tanke. Kar brez vsega, z noži smo se vzpenjali po tanku navzgor in klali, klali. Dajte še za pol litra m povedal vam bom grozotne reči, ki sem jih sam doživel, tako gotovo kakor sem tukajle, prmejduš...«
Seveda, mož v Španiji nikoli ni bil, pač pa je bil že nekajkrat zaprt zaradi manjših tatvin. Saj niti še ni dolgo tega, odkar se je zadnjič vrnil iz aresta — na majhen oddih. Sosed, ki samcat sedi pri dvade-ciju, smehljaje se posluša izmišljotine. Čuden je ta sosed, njegov obraz je iznakažen do odvratnosti, morala se mu je zgoditi v življenju velika nesreča, nemara mu je vojna razjedla lice. Sam sedi in sam pije, kdo se bo pač družil in bratil s človekom takšne pokvarjene, odbijajoče zunanjosti
Ženska! Ženska je stopila na ta nebla-goslovljeni kraj. Za trenutek je utihnil smeh, pijano petje, prepiri — na ducate poželjivih oči se je zapičilo v napete boke in izzivajoče prsi mlade lahkoživke. Hotni pogledi slačijo, alkohol poganja kri v lica, roke sc iztekajo poizkušajo zgrabi-
življenje, kise je spozabilo nad samim seboj
žalostne zgodbe Izza obzidja, ki jih je usoda napisala s toplo človeško krvjo
Članek je pred tednom Izšel samo v majhnem delu naklade, zato ga obnavljamo.	— Uredništvo
Zgodbe, ki jih napiše življenje, so večinoma žalostne, takšne, kakršnih ne smemo pisati, če hočemo, da nas čitateljski krog ne bo obsodil, da smo preveč črnogledi in sploh — malo tako... Dandanes to besedo dostikrat rabimo. Mnogo jih je, ki se zde našim prosvitljenim možganom »malo tako«. Kar tako mimogrede malo za šalo in malo za res jih obsodimo in pri tem prav nič ne pomislimo, kako bi bilo, če bi se nekega dne zgodilo, da bi postali mi sami in zares malo ali veliko »tako«. Svet se dandanes tako čudno suče in čas tako beži in nam mimogrede nalaga na pleča toliko velikih in majhnih težav, bridkosti in skrbi, ki nam rahljajo živce in nas nene-homa spravljajo iz ravnotežja, da ni nič čudnega, da temu ali onemu izmed nas končno popustijo živci in se njegove misli in čustvovanja zamotajo in zavozljajo v klopko, ki jo marsikdaj niti psihiater ne more več odrnotati, da je siromak obsojen do smrti životariti v temi svoje bolne, zmedene duševnosti.
Pri nas je Studenec na svetu zadnje pribežališče teh najbolj nesrečnih med nesrečnimi. Ob nedeljah, zlasti v zgodnji spomladi in jeseni, romajo trume ljubljanskih meščanov mimo bolnice za duševno bolne na Studencu proti prijazni Dev. Mariji v Polju. Toda nesrečnih stanovalcev bolnice ne morejo videti, ker je poslopje odmaknjeno daleč proč od ceste in obdano z visokim, sivim'zidom. In na vrtu rase jo visoke, košate smreke. Kdor hodi večkrat tam, vidi kdaj skromno procesijo ljudi, ki se je odtrgala od sivega zidu in gre počasi proti cerkvi v Dev. Mariji v Polju. Preprosto krsto spremlja poleg duhovnika največkrat samo nekaj usmiljenk in strežnikov ter strežnic. Takšna je poslednja pot nekoga, ki je morda nekoč imel zveneč naslov in je bil spoštovan in ljubljen, dokler ga ni katerokoli usodno življenjsko naključje privedlo na Studenec.
Strežnica Marta pripoveduje
Marta je jedro, veselo dekle in kar verjeti nisem mogla, ko sem zvedela, da je bila več let strežnica v umobolnici. Po mojem mora biti ženska za takšen poklic na poseben način ustvarjena Imeti mora jeklene živce in jekleno srce. Marta se mi je zdela za to kar preveč ženska. In sem jo vprašala, kako in zakaj si je izbrala takšen poklic.
Marta se je nasmehnila, in rekla: »Hm, zakaj, na to res ni težko odgovoriti: nekako je pač treba živeti Če ni eno, mora biti drugo. Pri izbiri poklica človek dandanes ne sme biti izbirčen.«
Moje vprašanje je bilo res nerodno. Hotela sem se opravičiti in sem iskala primernih besed: »Seveda, razumem, dandanes je za službe trda.» Toda vseeno, biti strežnica v umobolnici, imeti te nesrečneže neprestano pred seboj, jim streči, jih krotiti, saj to je grozno.«
»Grozno — kakor se vzame. Tudi za tak-sem imela v tem že nekoliko vaje, prej sem se mimela v tem že nekoliko vaje, prej sem bila nekaj časa zaposlena v splošni bolnici. Seveda, saj ne rečem, takšen poklic res ni lahek in tudi zelo odgovoren je. Sprva mi je bilo včasih hudo, da sem obupavala. Samo pomislite, ponoči sem morala paziti na 70 bolnic. Tudi strah me je bilo sprva nekoliko. Strežniki so pravili, da ponoči na hodnikih straši. Da se vrača duh nekega duhovnika, ki ga je nekoč blaznež ubil. Večkrat se mi je zdelo, da slišim čudno šumenje, ropot in glasove. Morda je to povzročil samo moj strah, saj sama ne vem. In če je katera izmed bolnic dobila ponoči napad. Morala sem jo brž pomiriti, da ni zbudila in razburila še ostalih. Včasih je bilo to zelo težko. Če ni šlo drugače, sem jo ukrotila s pomočjo mokre rjuhe, ki sem ji jo vrgla čez glavo. Čeprav sem močna, se mi je to dostikrat šele po velikem trudu posrečilo. Vsa obupana sem včasih glasno molila: Ljubi Jezus, daj mi moči, da vzdržim. Nekoč mi je neka bolnica vrgla nočno posodo v glavo. Malo je manjkalo, da me ni ubila. Sčasoma pa sem se vsega ^cnrrzzrr__s__i_________m_____,_, ■
ti stiskati, imeti, dobiti — dobiti to mla-ilo, prožno, mehko žensko telo. Kozarce ponujajo, dekle pije, že itak pijano, in se spretno umika željnim rokam, koketno uživa je v naraščajoči strasti pijanih oči in rok. Lepa je deklina s tipičnimi ličnimi vdrtinami, namazanimi ustnicami in temno obrobljenimi očmi ulične lahkoživke.
Lepa je deklina, zapeljiva, toda ne svobodne volje. Zvodnica, nekakšna stara teta sumljivega obraza, sumljive preteklosti se je počasi prigugala v pivnico — od vse njene nekdanje tisočkrat in tisočkrat prodane lepote je ostal samo še priučen, ko-keten gugljaj v bokih. Sedla je k nesreč, "emu, iznakaženemu možu v kot — njego-oči so prav kakor vse druge sledile ob-lm in gibom dekletovega telesa. Toda i, ni je zanj ženske na svetu, ki bi jo r;iel ljubiti takšen, samo iz daljave, tako : : pogled mu je dano hrepeneti, močno, neizrekljivo hrepeneti — in nič več. St"ra zvodnica ve, kako in kaj, ne »de-- ^tonj v poklicu že več kot trideset let.
iTiraš denar?«
»Nekaj imam.«
Stara se odguglje do dekleta.
»Alo. Pojdimo.«
Dekle se upira. Toda oči iznakaženca so tako milo proseče, da bi se ji navsezadnje kmalu še celo malo zasmilil. In denar je denar. Sicer bi šla dosti raje, recimo s ku-štravim namišljenim študentom ali s Špa-njolcem, pa kaj, ko so že ves denar zapili, hudiči in se Ciljajo pijani po mizi in sto-leh. Tudi jaz se moram napiti. Danes še celo!
»Hitro daj za pijačo, potlej pa gremo. Kako ti je že ime, ti, ti lepotec?
Ne, prav nič žaljiv ni ta »lepotec« za iznakaženega, ko zmagoslavno objema deklino krog pasu in široko naroča: »Liter črnine!«
In zraven potihoma »Potlej pa gremo!«
privadila. Nekateri strežniki so mi večkrat rekli, da pri takšnem poklicu mora človek pozabiti na svoje srce Jaz tega nisem nikoli storila. Saj so duševni bolniki največji siromaki na svetu, potrebni največjega obzira in sočutja soljudi. Najg'oblje so ?>e mi smilile one bolnice, ki so imele od časa do časa svoje »svetle trenutke«, da so se zavedle svoje strašne usode. Kako so jokale in tarnale. Pritoževale so se primariju in pisarile nešteto pisem svojim sorodnikom in na najrazličnejše javne urade m ustanove ter bridko tožile, da so zdrave zaprte v blaznici. Seveda takšnih zmedenih pisem nismo oddajali na pošto. Izročali smo jih primariju, ki je iz njih študiral razvoj njihove bolezni. Toliko žalostnih zgodb sem zvedela tam. Vsaka bolnica je imela za seboj svojo zgodbo in vsaka teh zgodb je bila resnična in žalostna.
Dekle, ki ni našlo zaposlitve
Recimo, da se je imenovala Anka. Bila je mlada in lepa. Dovršila je šole in sanjarila o lepi bodočnosti. Potem je začela iskati zaposlitve. Pisarila je ponudbe. Predstavljala se je najrazličnejšim gospodom šefom. Neštetokrat je pripovedovala, kaj vse zna, in da je pridna in poštena. Pa ni imela sreče. Povsod je prišla prepozno, ker je dandanes na svetu preveč takšnih deklet, ki so dovršile šole in ki bi si rade same služile kruh.
Anka je z bridkostjo spoznala da se ji lepa, svetla bodočnost, o kateri je toliko let, ko je hodila v šolo sanjarila, odmika in se razblinja v sivo, strašno negotovost. Začela je obupavati. Še je pisala ponudbe in molila, molila. Morda ji bo bog našel službo, ki je sama ne more. Dolge ure je preklečala v cerkvi pred temačnim oltarjem, na katerem je kakor curek srčne krvi utripala večna luč. Iz stare podobe ji je medlo nasproti sijal Kristov obraz. Njegove oči so bile uprte naravnost vanjo. Zdelo se ji je, da z vsakim dnem postajajo bolj žive in zgovorne. Kakor da ji hočeio nekaj reči. In nekoč se je zgodilo: Kristus je stopil iz podobe in prišel k njej. Od takrat je bil povsod z njo: v cerkvi, na cesti in doma. Vsa sijoča je o tem pripovedovala ljudem, ki so se ji sprva smejali, potem pa so se njihovi pogledi zresnili, gledali so jo tako čudno žalostno in zmajevali z glavami. Bridko je bila užaljena, ker ji niso hoteli verjeti, da je Kristus pri njej in hodi z njo in ji pomaga iskati službo.
Končno se je znašla v blaznici. Sama ni vedela, kdaj in kako, toda to ji je bilo tudi popolnoma vseeno. Saj je bil tudi tam Kristus pri njej.
Prav tisti dan, ko so jo odpeljali na Studenec, so njeni domači prejeli dekret, da je nesrečna Anka končno sprejeta v službo
Epilog nesrečnega zakona
On je bil državni uradnik. Sprva sta se dobro razumela. Dobila sta tudi otroka. Fantka in punčko. Potem se je njej začelo dozdevati, da se moževa ljubezen ohlaja. Začela ga je sumničiti, da se je zaljubil v drugo. Njene sumnje so potrdile tudi sosede in »dobre znanke«, ki so ji pravile, da so videle njenega moža zdaj tu, zdaj tam v družbi lepe tuje ženske. Ona je strašno trpela, ker je svojega moža imela resnično rada. Jokala je in mu očitala, on pa je bil potem le še bolj osoren in trd Zalezovala ga je, ko je odhajal z doma in ga sumničila ob vsakem opravku, ki ga je imel v mestu, da je šel na sestanek z neznanko. Živci so ji čedalje bolj popuščali. Ni mogla več ne jesti ne spati. Zadirala se je nad otrokoma za prazen nič, najraje bi se bila znesla nad vsem svetom. V srcu jo je tako žgalo. Njeni živci so bili popolnoma uničeni. Tega mož ni mogel več prenašati. Čeprav je bil kriv, se tega, koliko je kriv, najbrž ni zavedal. Zahteval je sodno ločitev zakona in navedel, da je žena neznosna da ga neprestano muči z očitki in sumničenji Koliko so ti očitki in na sumničenja upravičena, seveda ni povedal.
Ko so zakon sodniki ločili po njeni krivdi in prisodili oba otroka možu, je bila ona čisto mirna. Niti drobno ni ugovarjala, čeprav je imela otroka rada. Vse v njej je bilo popolnoma otrplo. Samo nečesa se je zavedala: zdaj je vse končano' Njen življenjski račun je bil zaključen
Še tisti dan je doma skočila skozi okno.
Pa se je v svojem računu zmotila. postavke, da bi lahko ostala živa. n; vnesla vanj. Težko ranjeno so prenesli v bolnico. Polagoma je ozdravela le njena duša je ostala strta." Morala je v blaznico. Tudi tam je bila čisto mirna, le od časa do časa je t_____________ ________n—----
Vila pod Golovcem
I. T.
»Silva, dovolj bo za tebe«, je dejal Sluz-nik, sin veletrgovea, svoji mladi, že pet mesecev nosni ženi, ki jo je pred letom odpeljal siromašm vdovi iz predmestja pred oltar.
Nemo je prikimala. Njene sicer svetlo-modre oči so bile polne neke melanholične črnine. Zapustila sta razigrano, od plesa in vina razposajeno družbo v Emonski kleti.
Enajsti udarec stolpne ure na šentjakobski cerkvi je prazno in mrzlo strepetal v jesensko temo. Z utrudljivo enakomer-nostjo so šklopotale deževne kaplje na platneno streho majhnega avtomobila. Smrdelo je po mrzli vlagi in benzinu. Ustavila sta pred svojo moderno hišo na po-brežju Golovca, kjer nastaja nov okraj vil.
V spalnici je Sluznik prižgal luč. Od majne mizice ob vznožju postelj je dišalo po osušenih nageljnih, ki so motno, trdo štrleli ij dragocene vaze. Silva, sočna, malce bleda, visoka biondinka je tiho sedla na svojo posteljo ob oknu.
»Pa sem mu rekel, temu Majdiču preklicanemu, da se prav lahko tudi jutri pogovoriva. Saj si gotovo slišala, poleg mene je sedel v Emoni« je korakal Sluznik po sobi in strmeh v velike, vijoličaste, po stenah napleskane rože, ne da bi jih videl. Vsakokrat, ko je bil za ženinim hrbtom, jo je pogledal.
Ni odgovorila. Kot da ni ne sobe ne moža, sploh ničesar, se je odsotno, počasi in neslišno razpravljala. Zdaj pa zdaj je
dobila histeričen napad. Strežnici Marti je | večkrat pripovedovala o svojih otrokih in možu. Pravila je, da jo je nalašč dal zapreti v blaznico da bi lahko živel z ono žensko. Kadar je skozi rkno ugledala pogreb, je začela histerično jokati, ker je mislila, da je to pogreb njenega moža. ki ga je kljub vsemu še vedno ljubila.
Polagoma pa se je umirila, napadi so postali vedno redkejši, končno ji je povedal primarij, da je ozdravljena in gre spet lahko med zdrave ljudi. S solzami v očeh se je poslovila. Vratca v mrkem sivem zidu so bila odklenjena in odprta. Smela je stopiti skoznje, ne da bi se ji bilo treba bati. da bo za njo pritekel strežnik in jo s silo odvlekel nazaj. Pot v svet ji je bila spet odprta. Z oklevajočimi koraki je stopila nanjo.
Svoje rodbine ni našla več. Odselila se je daleč v drug kraj. On se je oženil z drugo. Njena otroka imata drugo mater. To jo je potrlo, toda strlo ne. Nikoli več noče nazaj za oni sivi zid. Zdaj je služkinja pri neki tuji rodbini. Zadovoljna je, njena življenjska sreča pa je strta za vse večne čase.
V	misijonarja se je zaljubila
Valentina ni njeno pravo ime. toda mi ji bomo tako rekli.
Valentina je bila hči premožnega posestnika v večjem provincialnem kraju. Oče jo je poslal v mestne šole. pozneje pa jo je oženil s premožnim, pametnim fantom. Vse in brezskrbno. Imela je stanovanje s tremi sobami, lahko si je kupovala lepe obleke in mož je bil z njo dober in jo je imel rad. je kazalo, da bo Valentinino življenje lepo
Nekoč je prišel v mestece misijonar, da bi pred prazniki opral in zgleštal grešne duše vernikov. Ta misijonar je bil zelo dober govornik, znal je tako rekoč ljudem pihati na dušo in srce. Vsak dan je bila pri njegovih pridigah cerkev nabito polna. Med verniki je bila tudi Valentina. Nobene pridige ni zamudila. Kar naenkrat je postala začuda pobožna. Njegove besede so ji segle v srce, tako kakor še nobene nikoli. Vsa njegova pojava in njegov mogočno doneči glas jo je privlačeval, da je morala podnevi in ponoči misliti nanj. Čutila je, da mu mora to povedati. Šla je k njemu k spovedi in se mu razodela, da mora hočeš, nočeš neprestano misliti nanj. Na to izjavo je seveda misijonar zaloputnil linico. Toda Valentina je bila uporna. Ni se dala kar tako odpraviti. Vstala je in pokleknila k lini-ci na nasprotni strani spovednice. Potem se je ponovilo isto. Toda Valentina tudi potem ni odšla. Potrpežljivo je klečala in čakala, da je spet prišla na vrsto. Končno je spovednik vstal in odšel iz spovednice proti zakristiji. Toda Valentina je stekla za njim, ga dohitela sredi cerkve, se ga krčevito oklenila in ga začela rotiti, naj jo posluša. Težko se ji je iztrgal.
Tudi doma je potem govorila samo o svojem misijonarju. Njen mož je bil trezen človek in si tega ni preveč jemal k srcu. Niti na misel mu ni prišlo, da bi na misijonarja postal ljubosumen. Mislil je, te muhe ji bodo že prešle, ko misijonar oddi-de. Pa se je zmotil.
Ko je misijonar odpotoval, je Valentina najela avtomobil in se odpeljala za njim. To je bilo pa tudi možu preveč. Pozval je misijonarja na odgovor d« mu zapeljuje ženo. Misijonar pa ga je ogorčeno zavrnil: »Kaj ne vidite, da je vaša žena zmešana?
V	blaznico spada!«
Tako je Valentina prišla v blaznico. Svojega misijonarja pa tudi tam ni pozabila. »Ga že poiščem.« je smeje se pripovedovala vsem. »Čeprav se bom morala peljati do konca sveta, ga bom našla.«
Otroci so jo zapodili zdoma
» Med bolniki na Studencu je bila tudi poštama kmečka ženica, ki je neprestano tarnala o enem in istem: »Da so mogli tako narediti! Da so le mogli!«
Mislila je s tem svoje otroke, za katere je toliko pregarala in pretrpela, pa ji na stara leta niso privoščili niti tesnega kotička v domu, ki jim ga je ohranila s svojimi žulji in znojem. Morala je hoditi okrog tujih ljudi in vsak dan sproti prosjačiti za ■ košček strehe in žlico jedi, medtem ko ji je bolečina vedno huje razjedala srce in mozeg, dokler se ni končno znašla na zadnji postaji svoje žalostne življenjske poti — na Studencu.
Čisto drugače razpoložena pa je bila 90-letna Urška, ki je skrbela v sobi za »prosto zabavo«. Neprestano se je smejala in prepevala stare pobožne pesmi. Prav nič je ni motilo, če je ta ali ona bolnica dobila
dvignila glavo in se razgledala v okno. Deževne kaplje so tiho polzele po steklih. Njej se je zdelo, da žalostno polzijo___
»Grem in mu rečem, da se bova že jutri natanko pogovorila zaradi tiste kupčije, ali ne?«
»Nikar, Ivo. Koliko noči je bilo tako. Malega že čutim pod srcem. Tako strah me je, ko sem sama, Ivo!« je komaj slišno dihnila.
»Dušica, Silvica, glej, z avtom do Emone in nazaj, pol urice, ah, kaj, deset minut, pa bom nazaj.«
Negibno je strmela skozi okno. In kot je polzel po steklih tihi jesenski dež je dr-zela po njenem licu solza.
»Veš, ko se bom vračal bom zahupal že pred karlovškim mostom, da me boš že od daleč slišala. Bodi brez skrbi, gotovo bom zahupal, čeprav je ponoči prepovedano«, se je po sili nasmehnil in šel.
Tiho je pogledala za njim v temno praznino vrat. Slišala je njegove korake v sosednji sobi. Kar videla ga je, kako hodi od omar pa do klavirja in nazaj. Dolgo časa. Zatlelo je drobno upanje, katerega se je hlastno oprijela. Trepetaje je čakala, stisnjena v tišino razkošne spalnice.
Vrnil se je. Sel od psihe do omare, pa od omare do psihe, pa od psihe do okrogle mizice. Nervozno je prestavil vazo, da so odmrli cvetovi nageljnov mrtvo zašumeli.
»Dušica, počakaj me in nikar ne zaspi, Silvica. Takoj se vrnem. In veš, zahupal bom, kot sva se zmenila.« »Koliko večerov še. Ne vzdržim več, Ivo!« je onemoglo šepnila.
Zmedeno si je popravil kravato in odšel. Slišala je še kako je zaprl glavna
napad, da je kričala, bila z rokami in se penila. Urška je prepevala dalje in se smejala, kakor da se nobenemu človeku pod tem ljubim soncem ne godi bolje kakor njej. Kje in kdaj je prišla na svet, je že zdavnaj pozabila. V nekih orumenelih bukvah so pa iztaknili, da je bilo to nekako pred devetimi desetletji. To je dolga doba, in kako jo je Urška preživela tudi ni znano. Pa saj to je čisto vseeno. Vsaj Urški.
Operacijska sestra
Usmiljenka, sestra Donata, se je od ostalih bolnic razlikovala s tem, da je nosila na glavi belo čepico, ker je imela lase na kratko odstrižene. Sestra Donata je sovražila strežnice, ki so imele lase trajne, nakodrane. Neprestano jim je dopovedovala, da je takšna nečimernost smrtni greh in da bodo prav gotovo pogubljene. Večkrat se ji je posrečilo, če je kako prišla do vode, da je nekatero izmed strežnic polila po glavi.
Tudi zgodba sestre Donate je žalostna. Ni znano, ali jo je privedla v samostan samo globoka pobožnost ali kakšno življenjsko razočaranje. Toda to je postranskega pomena Postala je bolniška sestra. Sprva ie stregla bolnikom, potem pa so jo dodelili za pomočnico zdravniku operaterju. Biti operacijska sestra ni lahko Sestra Donata je bila operacijska sestra dolgo vrsto let. Zaradi ljubega boga in večnega zveličanja svoje duše je prevzela to težko službo. Podnevi in ponoči je morala gledati nesrečneže. ki so jih nosili v belo dvorano upa in obupa. Prekuhavala je instrumente in pomagala zdravniku, ki je s sigurno roko rezal v živo človeško meso. Stala je v večni bližini smrti in videla toliko groze v človeških očeh. Toliko jih je hrabrila in tolažila, nje pa ni nihče tolažil in hrabril. Iskala je moči in tolažbe v molitvi, pa je končno tudi tam ni več našla Nekoč so ji živci odnovedali Preveč je bilo trpljenja. Sestra Donata ni mogla več gledati živih odprtih teles in krvi, krvi Zaradi te krvi je prišla sestra Donata na Studenec. Njena uboga bolna duša ne bo nikoli več popolnoma ozdravela.
Prostitutka Angelca
Prostitutka Angelca se je zaljubila v vsakega. Najbolj pa ji je bil všeč primarij. Po vsaki viziti je stopila za njim, ga zaljubljeno pogledala z velikimi, modrimi očmi in rekla pridušeno: »Dragi, lepo te prosim, čakaj me pred vrati. Takoj pridem za teboj. Saj ne bo nihče opazil, bom že gledala na to. In tudi računala ti ne bom nič. ker te imam zares rada.«
Potem se je oprezno ozr?a okrog sebe. si popravila lase in poravnala krilo nato pa je po prstih odšla za zdravnikom. Ta je seveda ni čakal. Angelca je dolgo stala pred vrati in upala, da morda še pride Končno pa se je tiho, s povešeno glavo vrnila v sobo.
Zdravnikom. stre?n;kom in neznanim ljubimcem je pisarila dolga zaljubljena pisma. Opravičevala se je. da je ni bilo na sestanek, toda danes pa gotovo pride. Čaka naj jo kar v oni restavraciji kot zadnjič. In naroči naj kakšno dobro pijačo, da jima bo prijetno. Če pride tja tista črnolasa Tončka in mu kaj pove o njej, naj ji nič ne verjame. ker je Tončka velika Iažnivka in nič-vrednica.
Dolge ure je presedela Angelca pri pisanju takšnega pisma Pazila je, da je pisala kolikor mogoče lepo in ob kakšnem stavku je dolgo razmišljala. Ko je bilo pismo napisano, ga je s svečanim obrazom dala Marti »To pismo nesite temu gospodu. Dobili boste lepo napitnino, ker je to zelo fin gospod«
In Marta je odnesla pismo zdravniku, da bo iz njegove vsebine morda spoznal, kako je z Angelco in njenim zdravjem.
ftože- zdravilo
Mlečnik (lat. chelidonium majus) se nahaja povsod na grobljah in obzidnih razpokah Je močna korenina z večdelnim steblom ter ima zeleno loputaste liste in rumeno cvetje. Cvete od maja do avgusta. Rastlina vsebuje rumen mleček. Sveži sok vpliva blagodejno proti zlatenici in vodenici, revmi, protinu, zapeki, garjam in sifilidi. Sok se jemlje na ovseni juhi v začetku po pol grama trikrat dnevno. Polagoma naj se zviša na 4 grime v treh por-cijah. Večje količine so škodljive. Sok iz korenine in zelišč sc priporoča proti zapeki, zlatenici in žolčnim kamnom, jetrnim in vraničnim boleznim izostali menstruaciji in sečnim težavam. Sok, ki se razredči z enakim delom žitnega žganja, naj nekaj dni stoji, nato se pa odlije čisto tekočino od usedline, ki se je nabrala na dnu. Ta sok se jemlje po 5 do 10 kapljic na dan. Čaj 15 do 20 gramov na liter vode uporabljamo (zelo previdno) proti zlatenici in vodenici.
stanovanjska vrata, potem ji je nekakšna megla legla na možgane. Zavest prostora in časa je izginila. Vsa omotična se je opotekla do omare, naglo ogrnila težko dnevno haljo, stekla iz sobe preko hodnika skozi kuhinjska vrtna vrata okoli hiše skozi vrtna vratca za grm kakšnih petnajst korakov pod vilo. Le za hip je občutila operni občutek mokrote, ko so ji deževne kaplje počasi drzele po toplem vratu. Potem je zaropotal z dvorišča na klanec motor, žaromet jo je z nepremagljivo silo potegnil nase in omahnila je preko ceste pred kolesa majhnega avtomobila ...
Ivo je bliskovito spoznal dnevno haljo svoje žene. Njegova kletvica je onemoglo vtonila v brnenju motorja in kovinskem joku zavore, ki je ustavila voz korak pred Silvo. Planil je s sedeža, pokleknil k ženi in nezavestno odnesel v spalnico.
V njenem obrazu ni bilo kaplje krvi. Bolj bel je bil kot svilena blazina, na kateri je ležala ...
Ko je nesel Sluznik iz kuhinje mrzle obkladke, je na hodniku preplašeno pogledala za njim skozi priprta vrata po-selske sobe od spanca zabuhla in skuštrana glava služkinje Jere, ki jo je nenavadni ropot prebudil. Tam daleč za Krimom se je zabliskalo, da je preko hodnika hu-šknil bled šop svetlobe. Jera se je streso-čo roko brž prekrižala in njena glava je bliskovito izginila za vrati.
Po tretjem obkladku se je Silva zavedela. Odsotno je strmela v Sluznika, ki je tiho hodil po razkošnem perzijancu pred posteljo in nervozno hodil.
»Kaj si ob pamet, Silva? In v ostalem nisi odgovorna sama sebi, ampak tudi
Fotoamater
Fotoklub Ljubljana: Ta teden v torek slikovna kritika, v nedeljo zadnji letošnji družabni izlet v Žlebe, za katerega naj se članstvo čim prej prijavi.
Eksekutiva Zveze SFAD ima naslednjo sejo v petek 15. t. m. ob 20. v lokalu Fo-tokluba Ljubljane. Na dnevnem redu važne in nujne zadeve, na sejo so vabljeni tudi pregledniki računov. Naslednja seja odbora Osrednje slikovne zbirke in preglednikov računov je v torek 19. t. m. ob isti uri istotam.
Filtri so pri reprodukcijah
neobhodno potrebni. Predloge, ki jih re-produciramo, je deliti v sledeče vrste: v čisto belo-črne, v poltonske (s srednjimi sivimi ali vmesnimi barvnimi toni) in v barvne. Čim imamo v predlogah barve, filter lahko uporabljamo ali pa ga moramo uporabiti. Pri slikah nam zeleni ali rdeči filter pomaga n. pr. poudariti ti dve barvi, pri poltonskih predlogah dobimo s filtrom več kontrasta ali pa nam napravi določene barvne dele temnejše oziroma svetlejše. Pri reprodukcijah starih orumenelih in pegastih dokumentov in slik, dobimo lise in pege z rumenico ali rdečim filtrom tako svetle, da postanejo brez vsake retuše nevidne. Čiste be-lo-črno predloge seveda ne potrebujejo nobenega filtra pri snemanju.
Kar se tiče snemalnega tvoriva za reprodukcije, je uporabna vsaka vrsta filmov ali plošč (za barvne predloge moramo vzeti seveda pankromatsko tvorivo). Posebno plehke predloge osvetlimo kratko in razvijamo posnetek potem dolgo, posebno trde predloge osvetlimo čez mero in razvijemo kratko. Slabe reprodukcije so. če tvorivo ni bilo pokvarjeno, v vsakem primeru samo posledica neprave osvetlitve in nepravega razvijanja. V posebnih primerih bo znal izvežban amater uporabiti kot snemalno tvorivo plošče ali filme za snemanje z infrardečimi žarki. Črno-bele dokumente in risbe pa lahko snemamo direktno na posebno trd bromo-srebrov papir, ki ga damo v kamero namesto plošče ali filma Osvetlitev je treba določiti z nekoliko poskusi. Kar je v predlogi črno. bo na papirju potem seveda belo, kar je belo, pa bo črno. Te obrnjene vrednosti v večini primerov ne motiio. Moti pa lahko to. da so n. pr. posneti teksti tudi narobe obrnjeni. Če jih hočemo imeti pravilno obrnjene, moramo predlogo posneti ne naravnost, temveč v zrcalu, ki ga postavimo pred objektiv v kotu 45 stopinj, tako da se predloga v njem zrcali.
Posnetki živali za mrežo
Pri posnetkih živali za mrežo ali ograjo, ni vedno mogoče spraviti kamero skozi palice v ograji ali med luknje v mreži. Pogostoma to niti priporočljivo ni, n. pr. pri snemanju zveri in opic, kjer lahko pričakujemo napada na kamero. Iz tehničnih razlogov pa tudi potrebno ni, da bi bil objektiv na oni strani mreže ali tik pred njo, če hočemo fotografirati v kletko V večini primerov zadostuje, da držimo kamero 3 do 5 cm pred mrežo, in pri tem moramo paziti, da pride objektiv kolikor mogoče pred luknjo v mreži Če ta ni premočna, tedaj v tej oddaljenosti ne vpliva na ostrino slike, saj sama še ni v obsegu polne ostrine, ki se prične dosti dlje od objektiva. Navzlic mrežnim črtam ki jih vidimo v iskalu torej lahko posnamemo notranjost kletke in žival, ne da bi postala mreža sama vidna. Pri kamerah na zrcalo ali na medlico se o tem lahko še pred posnetkom prepričamo, obenem lahko ugotovimo, koliko lahko vpliva zaslonitev na vidljivost mreže na sliki.
Kdor uporablja tank
za razvijanje svojih filmov, naj si zapomni, da je treba film in celuloidni navijalni .rak (Correxband) naviti skupaj prav rahlo. To velja posebno za notranje zavoje traka. Nezadostna razdalja med filmsko plastjo in trakom ima za posledico nepravilno, progasto razvijanje, ki ga opažamo tako pogostoma pri uporabi takšnih razvi-jalnih trakov. Novejši tanki s spiralnim jarkom so v tem oziru zanesljivejši, vendar pa tudi tukaj ne smemo pozabiti, da je treba navijalni vložek (kolo) od časa do časa zavrteti, da ne dobimo razvijalnih prog. Čim damo kolo s filmom v tank, moramo kolo nekolikokrat v razvijalcu počasi dvigniti, da ne ostanejo na filmu zračni mehurji, pod katerimi se film seveda ne more razviti.
otroku, svojemu otroku!« Zahvali se prisotnosti mojega duha. In v bodoče ne ljubim teatra. Umiri se in zaspi. Takoj se vrnem. Za vraga, poslovne stvari bom pa ja lahko opravljal brez tebe!« je še zamr-mral in odšel.
Zaprla je oči in v kotičkih ust ji je komaj opazno zatrepetalo. »Plesal pa ne boš, kaj ne da ne, Ivo« je hotela še dihniti za njim, pa ni mogla.
Slišala je, kako je zaprl stanovanjska vrata, kako je mokro zaškrtal dvoriščni pesek pod vsakim njegovim korakom, slišala je kako je zaklenil vrtna vrata, sedel v avtomobil, ki je ostal na klancu, zaloputnil vratca, slišala je, kako je motor potegnil...
Negibno je obležala na postelji. Le v Švici kupljena dragocena stenska ura je monotono udarjala skozi tišino. Pod srcem se je nalahno premaknilo, da ji je siva koprena zaplesala pred očmi — Zunaj so nočne sape zdaj pa zdaj zagnale v črna okna pest debelih deževnih kapelj ___V suhem lesu postelje je tesnobno
zaprasketalo ... Kaj se ne premika težka žametna zavesa ob oknu ... ?
»Jera, Jera!« se je dvignila na roke in hotela trepetajoča od strahu priklicati staro služkinjo, pa so se ji brezkrvne ustnice brez najmanjšega glasu le komaj opazno zganile. Omahnila je nazaj v svilene blazine. Zastrmela se je v motna okna, ne da bi jih videla. Po steklu je še vedno neslišno polzel hladni dež ...
Ali sem prispeval za sokolski dom v Trnovem?
rbili
Pegam In ponos nekdanjih srbskih politikov v borbi za svobodo
Pogled na Beograd s savske strani
Proti koncu 19. stoletja Slovenci o Srbiji niso dosti več vedeli kakor to, da se je ta mala država polagoma z orožjem izkopala izpod turškega jarma in da v njej še ni vse urejeno. Bili pa so tudi že , takrat med Slovenci posamezniki, ki so se za vse, kar se dogaja v Srbiji, zelo zanimali, ker so bili prepričani, da južni Slovani v avstroogrski monarhiji nimajo obstanka. Vse svoje nade so polagali na Srbijo in jih je pri tem hudo razočaral in tudi žalil protiljudski Obrencvičev režim. Vsi zavedni Jugosloveni v Avstriji so bili na strani srbske opozie;:e. katero je predstavljala radikalna stranka.
I dikali so v svojem tisku vodili načelno j borbo proti režimu, poleg lista »Odjeka« i pa so izdajali tudi brošure, ki so ostro 1 napadale ne samo režim, temveč tudi kralja Milana Obrenoviča. Pred ivandanskim atentatom je izšla in se naglo razširila po vsej Srbiji brošura »Demon Srbije«, katero je spisal radikalni prvak, odvetnik Ljuba Živkovič. Ko je ta brošura zanetila silno ogorčenje proti režimu po vsej Srbiji, je v zvezi s že opisanim ivandanskim atentatom pred 40 leti nastala afera, ki naj bi ugonobila premočno opozicijo.

m papirju
Radikali so ljudstvu razkrivali nezakonitosti vlade in ljudstvo je dalo duška svojemu ogorčenju v vstaji ,ki je 1. 1883. izbruhnila najprej v Timoku in je po tem svojem začetku dobila v srbski zgodovini posebno poglavje »timočka buna«. Vstaja ali buna ie bila v krvi zadušena, nekaj radikalskih voditeljev je bilo justificira-nih, mnogi so bili obsojeni na dolgoletno rcbijo, ogorčenje med ljudstvom pa se ni poleglo in pod njegovim pritiskom in pa tudi zaradi tega, da bi pokazal, kako se sledi duhu časa, je kralj Milan Obreno-vič 1. 1S88. podpisal ustavo, ki je uvedla tudi parlamentarni režim.
Ustavo je podpisal v namenu, da jo bo
—	kakor dolgo bo mogoče — pustil samo
—	na papirju. Na videz je bila ta nakana lahko izvedljiva. Saj so bili vsi ministri samo kraljevi zaupniki, poslanci pa so prihajali v skupščino po naročilu, ker so bile volitve samo na papirju svobodne, v resnici pa teroristične in sleparske. Radikalna stranka pa je bila pri vsem terorju predstavnica vseh nezadovoljnih državljanov in teh je bilo vedno več. Ra-
imel Lapčevič že takrat bogato knjižnico, katero so orožniki vso premetali ter v njej našli publikacije, ki naj bi bile dokaz za Lapčevičevo protidržavno delovanje. Z njim vred so zaprli tudi uglednega požeškega trgovca Milana Jeremiča, ki še živi in je v spomin na svojega prijatelja med drugim takole opisal, kako sta se znašla v ječi:
»Okovana sva bila v težke okove turškega sistema, da sva se komaj gibala. Vrgli so naju v temno, ozko celico v kleti.
Dragiša je bil brezskrben, kakor da ie v kaki kavarni. Zleknil se je po ozki klopi, podvil noge. da bi ga veriea čim manj ovirala, ter zaspal kakor jagnje Klical sem ga: Dragiša. daj. da prosiva za druge okove, ker se v teh ne moreva gibati!«
»Od mračnjakov- ne maram nobene milosti«, mi je odvrnil Dragiša ter spet mirno zadremal Ko sem videl niegovo žila-vost in vztrajnost, sem se tudi sam vdal "sodi.«
Tako ponosnih žrtev besnega nasilja, kakor je bil Dragiša Lapčevič. je bilo še več in nobene muke in grožnje iim niso mogle vzeti poguma in ponosa.
Tudi nad onimi, ki jih niso mogli zaplesti v afero ivandanskega antentata in postaviti pred naglo sodišče, se je zlil maščevalni bes režima. Celo vrsto članov in simpatizenev radikalne stranke so odpustili iz državnih služb. Odstavili so ce-io Savo Grujiča. poslanika Srbiie v Pet-rovgradu. ter mu povrh vzeli še čin rezervnega oficirja. Odstavili so več profe-
Iz jece v jeco
so dolga leta romali voditelji opozicije. Tudi Nikola Pašič je bil mnogokrat zaprt. Zdaj v Beogradu, potem v Požarev-cu, Šabcu, kjer so ga pač sneli po kakem zborovanju ali po zaplembi kakega lista ali letaka. Njegova rodbina se je selila vedno v kra^e. kjer so se za njim zaloputnila jetniška vrata.
Nekaj dni pred ivandanskim atentatom je Pašič v Požarevcu prestal 9 mesečni zapor, na katerega je bil obsojen zaradi nekega tiskovnega delikta. Prva njegova pot je bila v Beograd, da se po dolgem času spet porazgovori s svojimi sotrud-niki. Njegova rodbina je prebivala še v Požarevcu in po sestanku se je Pašič spet vračal k njej. Ovaduhi so spremljali in beležili vsak njegov korak in natančen popis njegove poti iz Požarevca v Beograd in nazaj je bil tudi priključen obtožnici zaradi ivandanskega atentata.
Po naključju je imel kakih 14 dni pred atentatom glavni odbor radikalne stranke v Beogradu svojo sejo. Pašič je bil takrat še zaprt. Na tej seji so razpravljali o raznih strankinih zadevah in seved-> tudi o metodah borbe Odvetnik Ljuba Živkovič kot predstavnik levega krila stranke je predlagal, naj se med ljudstvom izda proglas: Ne plačujte davkov, dokler n? bodo odpravljene razne nezakonitosti! O tem predlogu so izčrpno razpravljali, naposled pa so ga zavrgli, češ. da bi pomenil protiustavno akcijo, kakršne pa radikali nočejo in ne smejo začeti, ker so v Srbiji baš oni sami branilci ustave in ker zahtevajo njeno popolno uveliavljenje. O vsem tem sta ves glavni odbor prepričala pokojna Stoian Protič in Ljuba .Tovano-vič ter tako preprečila uvedbo ilegalne borbe.
Zapisnik o seji so izročili pozneje Pa.šiču in pri njem so ga našli, ko ie bil takoi po atentatu aretiran. Zapisnik s0 skušali uveljaviti kot dokaz ilegalne akciie radikalov, čeprav je dokazoval baš nasprotno.
MA mračni maram
u
Mpd prvimi opozicionalci, ki so bili po atentatu aretirani v notranjosti države, je bil tudi nedavno umrli Dragiša Lapčevič. ki je pred ustanovitvijo socialistične stran ke v svojih mladih letih vneto deloval v vrstah radikalne stranke.
V svojem domačem kraju v Požegi je
Ljuba Jovanovič
sorjev visoke šole v Beogradu in srednješolskih zavodov v prestolnici in v drugih mestih. Med obsojenimi radikali je bilo tudi nekaj duhovnikov. Vse so med posebnimi ceremonijami razpopili — vzeli so jim duhovniško čast.
Bazpad absolutizma
je prepričevalno napovedal razplet velike .atentatorske afere Mučenja osumljencev v ječah, podkupljene priče, ponarejeni dokumenti — vse to so bila običajna sredstva režima v borbi proti opoziciji, a po atentatu je bilo vsega tega v toliki meri preveč, da so celo avstrijski prijatelji kra Ija Milana svetovali, naj se afera likvidira. ker je zgrršila svoj cilj. Avstriji bi bilo silno všeč. če bi se dala ugonobiti radikalna stranka kot najnevarnejša nasprotnica avstrofilske politike kralja Milana Avstrija je Obrenovičevemu režimu v borbi proti opoziciji vedno nudila vso podporo, pri kateri so seveda ovaduhi in ponarejevalci razn;h listin igral prav važno vlcgo. Če se ie kak opozicionalec iz Srbije "zatekel v Zemun ali kam drugam na avstrijsko področje, je prišel prej v rrke zasledovalcem in rabljem, kakor pa če bi se bil skriva! nekje v svoji domovini Razne pnr>areierc dokumente, ki naj bi dokazali protidržavno delovauie radikalov. pa ie Avstrija pošiljala Obrenovičevemu režimu kar na debelo.
Najbolj pa so ga polomili aranžerji
atentatorske afere, ko so v prvih dneh po atentatu spravili v vladne liste vest, da je zapletena v afero tudi ruska tajna policija. Zagonetni atentator Kneževič, o katerem se še danes ne ve, kdo ga je najel, da je streljal brez nevarnega učinka, je potoval nekaj dni pred svojim dejanjem v Bukarešto in se tam baje sestal z ruskim polkovnikom Grabovem. ki je bil šef .u;ke lajne policije za Balkan. Dokumente za pot mu je dal okrožni načelnik Andjelič v Sabcu. Okrožnega načelnika .-o zaprii in napovedovali so, da bodo njegove izpovedi pojasnile delež ruske tajne policije pri zaroti. Andjelič pa je že pred razpravo v ječi umrl. Baje se je sam obesil. Rusija ni posredovala samo v zaščito prvakov radikalne stranke, katerim so grozili s smrtjo, temveč tudi zaradi tega, da se prekličejo vesti o soudeležbi njene
policije. Tej zahtevi je moral kralj Milan — hočeš nočeš — takoj ugoditi.
Kmalu po zaključku atentatorske afere se je, kakor znano, kralj Milan drugič umaknil v inozemstvo. Poleg sporov v rodbini in intrig na dvoru ga je h temu prisilil tudi konec afere. Temelji absolutizma so bili izpodkopani in je njegov razpad naglo napredoval do krvave likvidacije meseca maja 1903. Milanov sin, kralj Aleksander Obrenovič, je v slabem posnemal in celo prekašal svojega očeta, kar je pozročilo njegov tragični konec.
Po preobratu 1. 1903, so bili radikali večkrat na vladi, a ne vedno v skladu z nekdanjimi svojimi ideali in s svojo nekdanjo borbenostjo v nevarni opoziciji, kar se pač večkrat dogaja v življenju in razvoju velikih stranic.	—tg
Filmska sezona l939'4o
V naslednjem prinašamo program Kina Uniona za novo sezono Ostali še pridejo na vrsto. — Ur.
Poletje gre v zaton in jesen se nam bliža z velikimi koraki Z jesenjo se tako rekoč življenje spet vrača v normalni tir. Mladina se je vrnila s šolskih počitnic, končani so dopusti odraslih. Hladnejše vreme nam spet omogoča poset raznih zabav, gledališč in kinematografov.
Na pragu nove filmske sezone 1939 40 bo naše čitatelje gotovo zanimalo, kakšne filme nam obetajo naši kinematografi. Da ustrežemo njihovi želji in radovednosti, smo se obrnili na uprave ljubljanskih kinematografov, ki so nam rade volje dale podatke o svojem programu. Reči moramo, da smo pri pregledu teh sporedov ugotovili, da nam bodo letos predvajali vrsto lepih, duhovitih in zabavnih filmov in poskrbljeno bo tudi za razvedrilo z raznimi komičnimi filmi. Smeh je pol zdravja in v teh krutih, resnih časih, ko na zapadu in vzhodu spet grme topovi, nam je malce razvedrila več ko potrebno.
Kino Union je otvoril sezono z lepim pevskim filmom »Pesem sreče« in pravkar absolviral francoski film »Veliki valček«, v nadaljnem njegovem programu pa so:
»Ninočka« z Greto Garbo v režiji Erne-sta Lubitscha; »Zaljubljenca« z Jeanetto Macdonaldovo in Eddyjem Nelsonom v naravnih barvah; »Brezdomci«, najmočnejši film sezone (Spencer Tracy, Mickey Roo-ney); »Serenada ljubezni« z Jeanetto Macdonaldovo; »Pesem svobode« z Eddyjem Nelsonom.
To so izključno ameriški filmi. Poleg tega si je podjetje zagotovilo filme družbe United Artists, ki je v letošnjo svojo produkcijo v proslavo 20-letnice obstoja investirala 24 milijonov din. Lahko vam povemo imena filmov, ki bodo tekli na platnu kina Union:
»Štiri peresa«, velefilm, pri katerem je sodelovalo nad 20.000 oseb; »Robespierrov padec«, velefilm iz dobe krvave francoske revolucije; »Pesem našega stoletja« (Benjamin Gigli in najboljši violinist Jaša Heifetz); »Mož z železno masko« po romanu A. Dumasa; »Bagdadski lopov«, film v naravnih barvah; glavno vlogo igra Con-rad Veidt; »Krištof Kolumb«, najgrandi-oznejši film Amerike; »življenje Rudolfa Valentina«, film o življenju nepozabnega Ijubavnika filmskega platna; »Kapetan Burja«, film v stilu Robina Hooda; »Zgodovina rodbine Monte Cristo«, največji avanturistični film sezone.
Francoskih filmov bo tudi letos precej bogat spored. Francoska filmska produkcija je danes umetniško na višku in po svojem okusu nam najbližja. Francoski filmi so danes v Ljubljani najbolj priljubljeni, seveda morajo pa biti dobri in srečno izbrani. Kino Union bo pokazal Ljubljani najreprezentativnejši film letošnje francoske produkcije »Entente Cordiale« (Prisrčni sporazum), v katerem nastopajo najboljši francoski umetniki in v katerem je podan zgodovinski potek prizadevanj francoskih in angleških suverenov in diplomatov za prisrčni sporazum med Anglijo in Francijo na političnem in vojaškem polju. Nadalje boste videli francoski film »Od Majerlinga do Sarajeva« (Franc Ferdinand). Ta grandiozni film, ki se v Parizu prav te dni dokončuje, slika zgodovinski lik pokojnega prestolonaslednika Franca Ferdinanda (Gospod iz Konopišta) ter nam prikazuje zadnjo epoho avstrijske monarhije, pričenši od mayerlinške tragedije do atentata v Sarajevu in do razpada av-stroogrskega cesarstva.
Poleg tega pride veliki glasbeni film »Manon Lescaut« po Massenetovi operi z Marto Eggert v glavni vlogi. Znano je, da je tudi ta slavna pevka zapustila Berlin in da je zaposlena sedaj v Parizu.
Drugi veliki francoski filmi, ki pridejo še na spored, so: »Povratok ob zori« in »Srčni utripi«, dva krasna filma z Daniel-le Darršeux, dalje »Med štirimi stenami« (Gaby MorIay, Michel Simon, Elvire Po-pesoo, Eric von Stroheim); »V zimski noči« (Pierre Blanchard, Renee Saint-Cyr); »Zadnja mladost« (Jacjuclšne Deiubao, Rai-mu. Pierre Brassrur); »Ko dan se zaznava«. . . (Jean Gabin); »Izgubljeno življenje« (Ed« ige Feuillere. Georges Rigaud, Jean \Vorms); »Ženska kaznilnica« Vivia-ne Romance, Renee Saint-Cyr).
Tudi vprašanju slovanskih filmov je kino Union posvetil potrebno pozornost in si preskrbel najlepše češke filme. Dejstvo je, da so v Ljubljani ravno češki filmi pridobili velik sloves in simpatije najširših krogov. Tako bo menda v Ljubljani svetovna krstna predstava filma »Hej Slovani« (Zborov). Film. ki nam predočuje borbo čehoslovakov za svojo svobodo, je bil v Pragi izdelan pred prihodom Nemcev, tako da v češkoslovaški že ni mogel biti več predvajan. Borbo legijonarjev za ustanovitev svobodne češke države nam bo pokazal češki film »Bataljon« s F. Smoli-kom v glavni vlogi. Po moivih Dvofakove humoreske je napravljen češki film »Pla-kajoče gosli«. Nadalje bomo videli češko subreto Jarmilo Kširovo, pevko, ki je z ogromnim uspehom gostovala po vseh večjih evropskih operetnih odrih. Pela bo v filmu »Veselo siromaštvo«. Sledili bodo še drugi češki filmi, kakor veseloigra »šola — zaklad življenja«, »Izgubljeno devištvo« s Hano Vitovo, nov film »Dekle z dežele« z Vero Ferbasovo itd.
Nemci imajo letos tudi nekaj prav dobrih filmov. Kir.o Ur ion bo predvajal le nekatere najboijše. ki so iih izdelali priznani umetmki-režiserji. Seveda se gleda na to, da so vsa ta filmska dela brez vsake nam in naši publiki tuje tendence: »Bel ami«, v glavni vlogi \Villy Forst; »Radetz-ky — Marsrh« s P:m!o \Vessely v režiji \Villyja Forsta; »Ilona Bork« s Paulo \Ves-sely v režiji G. Bohvarvja; »Dr. Robert Koch«, v glavni vlogi Emil Jannigs; »Pesem noči« v glavni vlogi Benjamin Gigli; »Greh mladosti« in »Nor odločitve«, dva filma g slavno rolo Negri.
Kino Union pa ima pripravljenih tudi nekaj senzacij, nekaj presenečenj, ki jih že danes izdamo. Tako naprimer: Seznanil bo Ljubljano z nekim novim, fenomenal-nim pevcem, Italijanom po rodu. ki ga zaradi njegovega bajneea tenorja splošno imenujejo »novega Carusa«. Piše se Giu-sepne I.ugo, je izredno simpatične pojave, mlad. član milanske Seale. kraljevske rimske in pariške opere. Ta fenomenalni pevec. ki je žel po vseh večjih evropskih odrih senzacionalne uspehe in ki se pripravlja na pot v Ameriko na newyorško Metropoli tanko, je letos spomladi prvikrat nastopil tudi v filmu. Film so napravili v Rimu in se imenuje »Pesem v vetru«.
Za publiko, ki zopet ljubi dovršeno umetnost v igri. prinaša Union »novo odkritje filma«, najslavnejšo italijansko tragedko Emo Gramatico. Slavna igralka, ki jo imenoma pozna tudi Ljubljana, bo prikazana v dveh filmih: »Jeanne Dore« in »Vdova«. Njena igra je tako dovršena, da si bo slavna igralka nedvomno osvojila srca našega občinstva in da bodo filmi te igralke nepozaben užitek za najširše kroge našega občinstva.
Jože Krajnc:
Nož sreče
Ivan Kremžar, knjigovodja v tovarni mila, se je ločil zaradi dveh razlogov: prvič se je z ženo neprestano prepiral, zakaj, bomo že izvedeli, drugič pa je našel novo ljubezen v strojepiski Ančki, ki je poleg odličnih ljubezenskih izkušenj imela pred Kremžarjevo ženo še eno veliko prednost, bila je namreč deset let mlajša od nje, to se pravi, enajst let mlajša od gospoda Kremžarja. Ločila sta se, kakor je to dandanes navada, sporazumno, edini otrok je ostal pri Kremžarjevi gospe, tridesetletni, malce debelušni, a sila prikupni ženici s kodrastimi kostanjevimi lasmi in velikimi modrimi očmi, gospod Kremžar pa je plačeval svojo svobodo z dvema tretjinama svoje mesečne plače. In stvar bi ne imela nikakršnih .posebnih izprememb, nič bi se najbrže ne premaknilo v Kremžarjevi notranjosti, cla se ni nekega dne, ko sta z Ančko pravkar vstajala iz postelje, med niima razvil sledeči pogovor:
Ančka: Rada bi govorila s tabo.
Kremžar (ki se je trudil z naramnicami): Ali mi nisi mogla preje povedati?
Ančka: Prej. Prej. — — nisem mogla. Stvar je preveč resna.
Kremžar: Sem pa res radoveden, kaj
more spet biti.
Ančko, (je šla k okr.u in se naslonila nam" s komoleorn): Tomaž mi je pisal, da me je pripravljen '■•zeti za ženo.
Kremžar (smehljaje): In?
Ančka (se je vzravnala): In tako sem danes zadnjič nri tebi. Poglej! Enajst let sem mlajša od tebe. Ti si oženjen, ne, nič ne govori, ločen si, toda si oženjen, otro-
ka imaš, za oba moraš skrbeti. Jaz pa bi se tudi rada postavila na svoje noge. Ob tebi bi se počasi starala, čez čas me boš zapustil, zdaj moram gledati nase, ko sem še mlada. Tomaž je dober in pošten,
zame bo živel in---
Kremžar (nekam zagrenjeno): Saj se midva lahko poročiva.
Ančka: To ne gre. Ti že imaš svoje obveznosti in nazadnje, saj veš, kako je s tvojo plačo.
Kremžar: A tu tiči zajec; a, ti--ti!
In potem je sledila kratka scena prepira, povedala sta si jih vsak nekaj v brk, Ančka je nateknila še svoj klobuk in zavila pižamo, odšla je, gospod Kremžar pa je sedel na posteljo, sklonil je glavo in si jo ves besen podprl z obema rokama, čez nekaj dni pa je bil na jasnem, da je Ančka neuklonljiva, vdal se je v usodo, zato pa je vsak večer zavil v gostilno in pri kozarčku zlatega vina razmišljal o svoji usodi.
Nekega dne pa se je zgodilo, kar se je menda moralo zgoditi. Gospod Kremžar je šel po cesti, samozavestno je napenjal svoj mogočni prsni koš (bil je srednje posta-* e. čokat, širok), ker ni hotel, da bi mu na nosu videli, kaj se mu godi v duši. šel je in, glejte, nenadoma je zagledal, kako mu prihaja nasproti njegova žena. Na stežaj je odprl oči in kar ni mogel verjeti. Leto dni je že ni videl, zato se je menda še bolj začudil, šla je z drobnimi koraki, kodrasti lasje so ji obkrožali lepi, smehljajoči obraz, imela je tesno prilegajočo se
obleko, polt nad prsi se je belila--, moj
bog, si je mislil gospod Kremžar, kako je
lepa__in je v nekakšni nerazumljivi
sramežljivosti brž krenil k najbližji izložbi in se zagledal vanjo, dokler ni ona
odšla mimo. Potem je še gledal za njo, natanko je razločil boke in vse njene oblike, videl je blestečo polt skozi svilene no-gavice in nehote si je nekajkrat podrsal z roko po čelu, nato pa je kakor v omotici krenil v najbližjo gostilno, sedel za mizo in naročil vino.
Da, kako je človek neumen. Taka lepa, taka zvesta žena. Kako jo je neki mogel zamenjati z Ančko, s tem egocentričnim bitjem, ki ji je le za denar in brezskrbno življenje. Z ž°no ra ima otroke, žena ga je prav zp prav zmeraj razumela. Zakaj pa sta se neprestano prepirala? On je bil kriv. Zmeraj ocl doipa ponoči se je vračal od Ančke, utrujen in siten in če je ve-kal otrok, se je tudi on drl na ženo. In vendar ni nikdar, silila stran. Po cele mesece se je ni dotaknil razen s svojim kre-gom, a ona ie vse to škoraj mirno prenašala. Res je že. da mu ie očitala to in ono
___ toda ali ni imela prav? On pa je zdaj
spoznal ženske. On zdaj ve, kaj je zakon
in zakonska sreča--joj, le koliko je
morala žena to leto pretrpeti zaradi njega, koliko neči prejokati!
Tako je pletel misel za mislijo in ob neki misli je negel po kozarec in izpil nekaj požirkov za potrdilo.
Odpuščanja bi jo moral prositi, je čez čas sklenil in že je pred niirn vstalo kot iz neke podzavesti: nazaj grem. k njej grem in z njo bom začel novo življenje.
Nehote .ie segel v žrp in zatipal ključe. Da, še so tu. Leto in dan jih je nosil s seboj, sam ni vedel zakaj jih je prav za prav odnesel s seboj, ko se je odselil. Se jih imam, se je zadovoljivo zasmejal vase, še so tu, ključi nove sreče.--Tiščal
jih je v roki, pred oči pa si je pričaral
spalnico, dvoje rumenih omar, dvoje rumenih postelj, rdečo lučko na nočni omarici, rožaste odeje, zavite v bele, po svežem dišeče rjuhe — —, ženo, ki ji beli obraz gleda izpod odeje in se ji smeji —, da, tam v kotu pa je majhno ležišče sina — —, le kako sem mogel pustiti vse to?
Naročil je spet vino in kmalu mu je obraz postal zadovoljen, vesel, nekakšna strastna sreča se je bila razlila po njem.
Trda tema je že bila, ko se je napotil po cesti. Obstal je za trenotek, potem pa se je naglo obrnil in jo vsekal v čisto nasprotno smer kakor po navadi, kajti gospod Kremžar je bil odločen mož in je vse svoje sklepe izpolnjeval na licu nesreče.
Ko je prišel do hiše, v kateri je stanovala žena. ga je cblilo nekaj kakor strah, stal je kot bi ne vedel, kaj naj stori, nazadnje pa je le vtaknil ključ v ključavnico in odprl vrata. Stopil je v vežo, ne da bi zaprl vrata za seboj in se po prstih tipal po stopnicah. V prvem nadstropju je z utripajočim srcem odklenil stanovanjske duri, potegnil ključ iz njih in jih priprl, nato pa obesil klobuk na obešalnik in stopil v kuhinjo. Prižgal je luč. Ob mizi je stal otroški voziček in v njem je ležal njegov sin. Smehljal se je v spanju in ustnice je imel napol odprte.
O, sin moj. Smehljaš se, ker veš, da se je oče vrnil. Od zdaj bo zmeraj pri tebi, fant moj.
Sklonil se je čisto nad njegov obrazek in začutil je, da mu silijo solze v oči. Dvignil se je spet, potiho stopil do zidu, ugasnil luč, obstal za trenutek, nato pa se je oprezno napotil v sobo.
Počasi, počasi je pritiskal na kljuko,
nalahno so se vrata odprla, z navajeno kretnjo in s ključem v rokah je segel na zid, obrnil je obroček in je že zasijala polna svetloba v samem prostoru.
In kar je gospod Kremžar zagledal ta trenotek, tistega ni pozabil vse svoje življenje.
Iz rumenih postelj sta planili dve postavi. Prva, bila je njegova žena, je obsedela kot bi jo pribil in napol blazno strmela v moža, ki je atal ob vratih, druga pa — črn, kodrolas mož s temnimi brki — pa je naglo legla nazaj in si potegnila odejo čez obraz.
Gospod Kremžar je obstal kot zadet od strele. Lovil je dih in v glavo ga je zati-ščalo z vso silo. Strmel je v široko razprte oči svoje žene, čez čas, čez sekundo ali čez celo večnost, pa so se mu razmaknili prsti na roki, ključ je z ostrim pokom padel na tla. Roka je kakor brez misli posegla po obročku, zavrtela ga je — nagla tema je spet pokrila ta prelepi prizor.
Gospod Kremžar se niti ni zavedel, da zapira vrata za seboj, da ga nosijo noge skozi kuhinjo v predsobo in iz nje po stopnicah na cesto, šel je kot v sanjah po ulici, brez misli in brez besedi. Sel je in čutil je, da ga nosi nekaj nepoznanega, nekaj silnega, nekaj, česar v življenju še ni spoznal . . .
In ko se je zavedel, je stal pred isto gostilno. Popravil si je lase in prestopil prag. Sprejelo ga je veselo petje in vriskanje. Motno je pogledal okrog sebe in sedel. Naročil je pijačo.
... In prihodnji dan :n vse dni potem ga ni bilo več v službo.
ove svetovne voine
nazai
Kg $© na bojnih poljanah spet zagrmeli topovi, da po 25 letih tako zvanega mina sporoče narodom pričetek svetovnega požara, ne bo odveč, če si prikličemo nekaj defstev iz nedavne preteklosti v spomin
vendar še do izbruha svetovne vojne imeli v nji vpliv krepki ostanki starega fevdalizma. Ti ostanki so se izražali v nemški ustavi, ki je ščitila predvsem zemljiško veleposest, dalje v pomanjkanju resnične parlamentarne demokracije, v pruskem militarizmu, v predpravicah plemstva, v absolutni moči cesarja itd. Stari Bismarck je Ml dolgo zagrizen sovražnik vsake politike, ki si je stavljala prekomorsko ekspanzijo za cilj. šele po njegovem padcu je mladi cesar Viljem n. uveljavil politiko kolonialne ekspanzije. V tem stremljenju se je Nemčija lahko naslonila na carsko Rastjo, kateri je bila po svojem mračnjaštvu ln po pruskem militarizmu še najbližja. Na to osnovo je tudi Bismarck od nekdaj gradil politiko prijateljstva z Rusijo. Velika Britanija se je dobro zavedla, kako nevarna bi utegnila postati takšna zveza zanjo, in si je vsa leta pred izbruhom vojne na vso moč prizadevala, da ustreže nemškim zahtevam. Na roko je šla Nemčiji pri osvajanju afriških kolonij, skušala jo je zadovoljiti na škodo portugalske posesti. A nemške zahteve so bile zmerom večje, zmerom usodneje so zadevale ob interese britanskega imperija in tako se je nazadnje izkazalo, da mirna rešitev med obem tekmecem ni mogoča.
Skupina angleških vojaških letal na letališču Hendon pri Londonu, pripravljenih na start. Slika je bila posneta o priliki nedavnih manevrov
Dandanes živimo resnično hiter čas: komaj smo se dobro lotili 25-letnice, odkar je izbruhnila zadnja svetovna vojna, že smo sredi novega požara, ki grozi vnovič dvigniti svet iz tečajev. A prav za prav se sedanja svetovna vojna ni začela šele tisto uro, ko so prve nemške čete vpadle na poljsko ozemlje, temveč se je začela že zdavnaj prej na raznih koncih sveta: v Španiji, na Kitajskem, v Abesiniji. Albaniji . . . Podoba je, da svetovna vojna v letih 1914—1918 ni v celoti izpolnila namena, ki so ga imele velesile z njo. Resnica je namreč, da se v vojnah samo mali narodi borijo za svobodo, a kar je mogoč-nikov, ki jim stopajo ob stran ali ki nastopajo proti njim — tem gre zmerom v prvi in zadnji vrsti za prestiž interesov.
Vel f sil©
!.eti
Streli, ki so usodnega junijskega dne 1914 padli iz revolverja mladega srbskega nacionalnega revolucionarja v Sarajevu, so padli v ozračje, ki je bilo v zvrhani meri prepojeno z Vonjem po smodniku. Evropske velesile so bile takrat pripravljene, da stopijo v nov ples, v odkrito
rno razdobje, ki je ncoske (1870—1871) rrzen rusko-japonska terih manjših lo-' .h desetletjih ni •' n državam done v sebi uredijo in ■ ■ rooski vojni so sa-•vr-Ie z večjimi kolo-• f ja je 1876 imela . milijoni prebival--ru, Francija s 6 mi-. : in Nizozemska ostanke svo-ilnifc posestev,
borbo med seboj. M trajalo od nemako-fr.-: do svetovne vojne — skega konflikta in r kalnih spopadov v tel bilo — je nudilo evr volj prilike, da se ss: okrepijo. Po nemško-? m o tri velesile rar pol: nijami. Velika Brit: kolonialni imperij z 5 cev, Rusija s 16 miliji lijoni. Španija, Povtug so imele prav t? ko jih nekdanjih I- ^c ' svetovni politiki že te aktivne vloge.
a v
niso več igrale

i» . -- <*"?5
V kolonijah — duš
Do pričetka svetovne vojne pa so tri evropske velesile z dobro zavojevalno politiko v veliki meri povečale svojo kolonialno posest, njim pa so se kot nove kolonialne velesile pridružile še Nemčija, USA (Združene države) in Japonska. Po številu prebivalstva se je njihova kolonialna posest takrat zvrstila takole: Velika Britanija 394, Francija 56, Rusija 33, Japonska 19, Nemčija 12, USA 10 milijonov — tako da je vseh šest velesil imelo v svojih ko-onijah 524 milijonov podanikov. V tem času je kolonialna posest teh velesil narasla za 25 milijonov kvadratnih kilometrov, prebivalstvo pa za 250 milijonov duš (oboje za 60 odstotkov). Te številke pa se nanašajo samo na prave kolonije, medtem ko je bila v napol kolonialnih odnosih še cela AO-sta azijskih držav (Kitajska, Turčija, Perzija itd.), če prištejemo še vse te polkolonije, lahko rečemo, da je šest velesil imelo v svoji oblasti približno eno milijardo ljudi, to se pravi dobršen del prebivalstva vsega takratnega sveta.
nostni položaj v svetu izražal v sloveči »splendid isolation«, ki se je opirala na tradicijo, da je bilo britansko vojno bro-dovje zmerom močnejše od brodovij drugih dveh najmočnejših velesil skupaj. Do pričetka nove svetovne vojne pa sta jo USA in Nemčija dohiteli in prekosili v pomorskem oboroževanju, da je s prvega zdrknila na tretje mesto. Ozemlje britanskih kolonij pa je bilo še do izbruha svetovne vojne tako veliko kakor kolonialno ozemlje vseh drugih velesil skupaj, a prebivalstvo britanskih kolonij — to je z gospodarskega in vojaškega vidika še pomembnejše — je bilo celo trikrat večje od vseh.
USA in Nemčija
To nesorazmerje med kolonialno premočjo Velike Britanije in dejstvom, da sta bili USA in Nemčija gospodarsko močnejši, je bilo eden najtežjih razlogov svetovne vojne. USA je imela na lastnem kontinentu dovolj razvojnih možnosti ne da bi z drugimi kolonialnimi velesilami prišla navzkriž. V ameriško-španski vojni je odvzela Španiji njene kolonije v Srednji Ameriki in Aziji, v celi vrsti kratkih vojn pa je dežele okrog Karibskega morja spremenila v polkolonije. Brez primere težje pa so bile okoliščine, v katerih je lahko Nemčija uveljavljala svoje težnje po novih osvojitvah. Tu je nujno dozorelo nasprotje med interesi Nemčije in Velike Britanije, nasprotje, v katero so se polagoma zapletli tudi manjši in večji konflikti, kar se jih je polagoma nabralo širom sveta.
Rusija in pruski militarizem
čeprav se je Nemčija v tej dobi razvila v močno, moderno industrijsko državo, so
Smer Rerlin — Ragdad
V dveh točkah nikakor ni moglo priti do sporazuma med njima: pomorska oborožitev Nemčije, ki je ogražala tradicionalno premoč Velike Britanije na morju, in ekspanzijska volja Nemčije, usmerjene proti Indiji. Ekspanzijski nameni Nemčije so se pred vojno najbolj nazorno izražali v njeni devizi: Berlin—Bagdad. S posrečeno vojaško in gospodarsko politiko je Nemčija Turčijo, ki je takrat obsegala še ves Bližnji Vzhod z Arabijo, Sirijo in Mezopotamijo do indijskih meja, spravila v svojo svojo odvisnost. Takratna Turčija je bila slabotna, na razpad obsojena dr-
žavna tvorba, ki je umetno podaljševala svoje življenje samo zato, ker se Rusija, Velika Britanija, Francija in Nemčija niso mogle zedinltl v razdelitvi. »Nemška banka« si je izposlovala koncesijo za zgradbo železnice od Carigrada do Bagdada, z njo pa tudi pravico do izkoriščanja naravnih zakladov v zdolž nove proge. Na ta način se je skušala Nemčija vriniti med interesni sferi Rusije, ki je bila gospodar Srednje Azije, in Velike Britanije, ki je gospodarila v Afriki in Indiji, a njen namen ni bil nič manjši kakor ustanovitev imperija v Vzhodni Evropi in Prednji Aziji. Avstrijske in balkanske dežele naj bi se kot nekakšna Srednja Evropa, kot nekakšne ne povsem enakovredne zaveznice ali »protek-torati« priključile nemškemu rajhu.
Dva stara sovražnika postaneta prijatelja
Uresničenje tega nemškega načrta, po kopnem prodreti do Indije, je bilo v živem nasprotju z načrtom Velike Britanije, da prav tako po kopnem, preko Arabije, ustva ri neposredno zvezo med afriškimi kolonijami in Indijo. Za carsko Rusijo bi izvedba nemškega načrta pomenila, da bo Nemčija njenim ekspanzijskim prizadevanjem v Vzhodni Evropi in Prednji Aziji prestrigla pot, kar bi bilo zanjo tem hujši udarec, ker so jo malo prej Japonci v Vzhodni Aziji vrgli nazaj. Tako so se proti skupnemu sovražniku znašli interesi Velike Britanije in Rusije, dveh starih, zagrizenih sovražnikov, na skupni črti. Ob tem osnovnem nasprotju se je začelo zbi-
rati dvoje svetov, v katerih je vsaka zainteresirana država kmalu našla svojo stran: Francija in Nemčija zaradi Alza-cije — Lorene, Avstroogrska in Rusija zaradi Galicije in Balkana, Avstroogrska in Italija zaradi nasprotstva v Sredozemlju. Skoraj vse evropske države so se druga za drugo zamotale v vojno. Nevtralne so ostale samo skandinavske države, Nizozemska, Švica in Španija, ki so vse skupaj štele takrat kakšnih 41 milijonov prebivalcev. Pa tudi vsi ostali kontinenti so bili pritegnjeni v požar, le nekaj ameriških in azijskih dežel je bilo nevtralnih.
Ko bo listje padlo z dreves
Ko so nemške čete odhajale na bojne poljane, jim je cesar, kakor znano, dejal:
— Ko bo listje začelo padati z dreves, se boste zmagoslavno vrnili na svoje domove. Nemci so v resnici računali s tem, da bodo s svojo ogromno, široko izvedeno vojno mašinerijo uničili Francijo, preden bo mogla ruska armada zaradi slabega železniškega omrežja uveljaviti vse svoje moči. V tem računu so se Nemci všteli. Francozi so njihov napad zadržali na Mar-ni. Razvila se je dolgoletna vojna v strelskih jarkih, v kateri so morale centralne sile pod pritiskom vsestranske blokade nazadnje podleči. Zasedba Rumunije in Srbije, zasedba velikih ozemelj v Rusiji — vsi ti začasni nemški triumfi niso mogli spremeniti končnega rezultata. Mali narodi na jugu in vzhodu Evrope so doživeli svoje nacionalno vstajenje, a nemške kolonije so si razdelile zmagovite velesile. Velika Britanija, Francija in Japonska.
Klinika za dušo in srce
Piše Vladimir Winterry, individualni psiholog, Zagreb
4. MAREC
Ljubim nekoga, ki ni svoboden. Kaj naj storim, da zatrem to čustvo? — Ko sem prečital Vaše pismo, sem dobil vtis, da vi sami dejansko ne veste, kaj hočete. Zato tudi ne znate določiti svoje želje in cilja. Ta negotovost ali. bolje rečeno, labilnost in nejasnost dokazuje, da čustvo, doseči neki cilj, ki je pri vas po vsej verjetnosti nezavedno, več velja kakor subjekt, ki predstavlja ta cilj. Ne dvomim o vaših čuvstvih, dvomim samo o njih obliki in obsegu, človek, ki živi in mora živeti poleg neke bolne duše, nima pravice, da bi


Takšnolc sliko so nosile škatlice vžigalic iz sovjetske Rusije, ki so jih pred leti uvozili
'V Anglijo
^Hoputijtrn, pmecUtfifo, ptidioa.
f>. o 7] s 6A" ti	«
Ravnoves^s
V času po nemško-franeoski vojni je Velika Britanija predstavljala še »industrijsko delavnico sveta«, bila je gospodarsko najnaprednejša, najmogočnejša država. V zunanji pol;'. i ki se je ta njen pred-
Zemljevid Srednje Evrope, kakršno je izoblikovala zadaja svetovni! vojna, a so jo dogodki zadnjih let temeljito predrugačili. Svetlo so označene države, ki so svoj čas tvorile tako zvsno os temno pa ozemlje držav, ki so prvo povejno dobo pripadale bioku zapadnih demokracij
Komaj so začeli pokati topovi in brneti aeroplani, bodisi da mečejo na ljudi bombe ali pa samo letake, že je tudi pri nas nenadoma priklila dolga vrsta ljudi, ki hočejo živeti na račun teh topov in aero-planov in v Ljubljani že ne dobiš več, kar bi hotel, če pa le tiščiš, pa moraš prepla-čati. Hvala bogu, da imamo oblast, ki bo to uredila tako, da odpravi to bolezen že v njeni kali. Država namreč sestoji iz ljudi in je tako sama po sebi nekakšno veliko telo, ki je lahko zdravo ali bolno. In če se na telesu pojavijo ošpice verižništva, ali celo jetika korupcije, je dolžnost zdravnika, da odpravi početke bolezni v kali, in če drugače ne gre in je bula izžemanja prevelika, je potrebna operacija, saj imamo lepe operacijske dvorane v Mitrovici, v Lepoglavi, — pa tudi mi smo s takimi dvoranami še boljše preskrbljeni kakor z bolnico za človeške bolezni, kakor nam je vsem skupaj znano iz nedavnih dni.
Z našimi bolnicami je res križ. Vse postelje so prenapolnjene, s čimer hočem reči, da ležita bolnika kar po dva na eni — in to bi ne bik) morda napak pozimi, ko je mraz — toda poleti?! Kaj pa če bolniku škodi potenje!? Ne vem zakaj je nenadoma preminilo društvo za zidavo bolnice, ali moramo kar na slepo verjeti modremu njenemu upravniku, ki je javno potrdil, da je naša bolnica raj na zemlji, tako rekoč višek sreče, ki jo moreš doseči na tem ubogem svetu.
Sicer se pa človeku kar meša od vseh teh stvari. Za primero, do danes smo poznali Josipa Vidmarja kot kritika, ki je imel prav ali pa ne, kadar je kaj pisal, in kot dramiturga, o katerem pa nismo vedeli, kaj prav za prav počne — na, zdaj pa je nenadoma postal režiser. Ali je postal režiser zato, ker je dramaturg, ali zato, da bi bil še dramaturg, tega ne vem, pač pa vem, da §e zahteva od režiserjev ! vsaj kakšno majhno šolanje, najmanj pa debut — no, če že gre vse narobe, pa naj gre še tu. Mi smo potrpežljiv narod in mi je zadnjič neki Srb pripovedoval, da se mu sila za malo zdi, ko ga na Bledu živ krst od natakarja ni ogovoril ne po slovensko, ne po hrvatsko in ne srbsko, temveč — sram me je zapisati po dvajsetih letih svobode in v teh pomembnih časih.
Časi imajo zares prav poseben pomen. Pred nekaj tedni so bogataši bežali s svojim zlatom iz Mandžukuoa v Evropo, na, še niso dobro sedli, že morajo naprej, kajti za njimi z vso silo pritisks mrtvaški obraz
Vojne, ki tudi nam sedi čisto ob boku. Naprej gredo, njim pa se pridružuje nova vrsta enakih iz vse Evrope; topovi mečejo granate, aeroplani bombe, mesta in utrdbe se podirajo, ljudje padajo v prah, mrliči se gromade, da, nekaj bo iz vsega tega in morda bo prišel čas, ko nihče ne bo mogel nikamor več nesti niti koščka zlata. Takrat bo konec vojn za zmerom in mi je včeraj pripovedovala moja mati, da pozna prerokovanja, ki napovedujejo nov čas. vsa zemlja bo dobila novo obličje in človek bo res človek.
Tudi v Španiji žive ljudje in Španija je postala nevtralna. Mislil sem tako, misiil drugače, nazadnje sem pa le dognal, da Franco nima nafte in je tudi od nikoder ne more dobiti. Zdaj je nafta središče vsega hotenja: neki točilec bencina, ki je posto-kal, da bo bencina tudi pri nas zmanjkalo, pa mi je nazadnje le dejal: »Bom pa cviček točil, ni hudir, da ne bi gonilo«. Tn ima popolnoma prav, izumiti je treba le pravi stroj, kot so to napravili s tistimi avtomobili, ki vozijo na oglje.
Pa je vse premalo izumov. Za primer: čemu je treba elektriko voziti v hiše po žicah? Zakaj ne izumijo brezžične poti, ka kor jo na primer poišče Chamberlainov ali Hitlerjev glas? Saj res, radio aparati bodo kmalu zastonj, kajti v nekaterih vojskujočih se državah so vse pobrali. Najbrž jih ne bodo metali drug v drugega, skoro gotovo jih bodo izvozili; in ker denar države, ki je bodisi v vojnem stanju ali pa samo v borbi s protiukrepi, nimajo prav trdnega denarja, bomo mi dobili vso to robo sila poceni in bomo čakali izjave zdaj tega zdaj onega, malo s strahom, malo z upanjem.
Počasi dosegamo druge narode. Ni še dolgo, kar je Serge Claude Boguslavski ukradel Watteaujevega »Brezbrižnika«. že je dobil poštenega posnemalca tudi pri nas Sicer je res, da naš tat Jakopiča slik ni vrnil, vendar se moramo veseliti, da se za slike zanimajo vsaj tako zvani široki sloji, če se že bogati ne. Če bi se namreč tudi bogataši zanimali za slike, bi tat za-n.an iskal pri Jakopiču njegovih del in bi .noral prav tako, kot je to moral storiti Boguslavski, iti v muzej ali v Narodno galerijo in naš radio bi veselo vest lahko oznanil širnemu svetu v vseh jezikih.
Naš radio je res nekaj posebnega, skoro bi dejal, da je postal socialno usmiljena ustanova. Naš radio noče, da bi se mi pri kakšnih vesteh preveč prestrašili, zato po-
čaka rajši, da te novice najprej prineso časniki, poslušalci so pripravljeni, in ko zvečer ali prihodnji dan slišijo iste novosti pri svojih sprejemnikih, je popolnoma izključen kakšen živčni napad. To metodo je uporabil za primero tudi ob priključitvi Sudetov, ob okupaciji Češke, ob zasedbi Slovaške, ob napadu na Poljsko, ob razbitju Čenstohove itd. itd., le za Krakov smo zvedeli že nekaj ur potem, ko so vest prinesli popoldnevniki.
Morda pa je temu kriva vojna in jaz sem ponosen, da je dejal neki francoski general: »Jugosloveni ste najboljša vojska na svetu — seveda, če se borite zase.« To mi dobro vemo, nekaj podobnega pa velja tudi za Italijo in druge nevtralne države, čeprav si ne dam vzeti, da sem med najboljšimi vojaki sveta.
Ko so pred časom poklicali nekaj rezervistov na orožne vaje, se je nekje pokazalo, da jih je v bataljonu preveč. Komandant določi, naj jih dvajset odpravijo domov. In kaj je reklo teh dvajset? »Prosimo, pustite, naj ostanemo!« In so to bili Slovenci, e, tudi nam mati junaška!
Mi bomo branili svoje meje vse drugače, kot je čuval Delavsko zbornico zadnje dni neki čuvaj. Postavili so človeka v sprejemno sobo in — gorje ti, duša, če si imel opraviti v Delavski zbornici in si imel odkrit in pošten obraz. »Ne!« se je zadrlo njegovo obličje, ko te je pogledalo od nog do glave, in ni ti pomagala ne pametna beseda ne rezek glas, šel si ne da bi opravil. Zdaj pa ga ni več. Ali je to mož? Ali se tako čuva odrejeno mesto? Morda pa niti sam ni kriv,	1 » H' , V \
! 1 *.....< * . ' t i 1 i .11".
i i .
• •
Hrvatje pa imajo zdaj nekakšno literarno afero. Neki S. Markuš je napadel pisatelja Miroslava Krležo zaradi njegovega romana »Banket v Blitvi«. Pa ta Markuš je vsaj napisal knjigo, kjer kliče Krleži v brk, kaj misli o njem, on pere svojo čast sam. zato je časten človek. Pri nas seveda pa bi se tak Markuž napotil na sodišče in bi se dal v žehto sodnikom, ki sodijo strogo po zakonu in ti dado čast, ki je v skladu s paragrafom, ne glede na to, da morda gledano skozi okence morale, o časti niti govora ni.
Sicer pa nas čakajo hudi časi. če se ne poboljšamo; čakajo pa tudi druge, saj je bilo prav pretekli teden napovedano, da bo v San Franciscu spet potres, kar je nekakšen opomin usode Rooseveltu. Da bomo to lažje pričakali, pa bomo danes ob iskali praznoto velesejma in gledali divje borbe kozlov, katere imajo največ hvalež nih obiskovalcev, saj so nekakšen vzor na šega zmešanega sveta.	Kavu:
to dušo podcenjeval samo zato, ker je bolna, nima pravice, podcenjevati njeno človeško kvaliteto, če hočete objektivno presojati posamezne stvari, se morate sami postaviti na mesto tistega, ki eventualno nastopa kot žrtev. Kako bi bilo z vami, če bi nekdo ravnal z vami na isti način, kakor, recimo, vi ravnate v tem primeru? Moj svet je, da odvržete ta bolestni problem, sicer bo življenje samo zavrglo vas. Pozabite, pustite, stornirajte vse in pojdite v novo okolje, iščite nova pota in nove možnosti. Vse se da v življenju pozabiti, tudi čuvstva, če so še tako globoka in nežna.
KARLA
Analizirajte, prosim, ta rokopis! — S temle rokopisom je torej takole: človek široke koncepcije, a duševno ni povsem izenačen, verjetno pod vplivom nekih preteklih dogodkov. Ta človek je sicer spoznal svoj cilj, a ni našel potov, ki držijo do njega. Včasih je ta pota smatral za cilj, včasih cilj za pota, da je v tem življenjskem marširanju nastalo neko nerav-novesje in brezsistemnost. Intelekt je brez dvoma mnogostranski in globok, toda dogodki v življenju so ovirali njegov razvoj, dučili njegov najgloblji napor, ga metali vstran in onemogočili njega pravilni raz-vitek. Koliko je vredna široka koncepcija, če ni v stanju, da se uresniči, kaj bo misel, če je še tako globoka in človečansko dojemljiva, če pa ne najde pravega mesta! Mnogo je bilo izgubljenega v življenju, včasih po lastni krivdi, marsikaj je prišlo v nič zaradi pomanjkanja doslednosti. Kaj je s talenti, ki niso našli pravega priznanja! čustvenost je razvita tako globoko, kolikor globoko zna človek misliti. To bo menda za danes dovolj. ZORAN
Kakšen je značaj mojega nečaka ? — Vašemu nečaku je v prvi vrsti treba močne roke, ki bi ga skrbno vodila v smeri, kakršne mu je treba: zdrav, stabilen, energičen. Vidi se, da je bilo v njegovi vzgoji mnogo napak — grešili so vsi in ga privadili stvari, ki jih sam ni hotel. — To vzgojo so mu vsilili — on je mislil, da to njemu v resnici gre, čeprav sam o vsem tem ni niti vedel niti mislil. Vsekakor ima vaš nečak sposobnosti, a težko je reči, v kateri smeri so najizrazitejše. Njih izrazitost in invidualnost je odvisna od tega, kakšno vzgojo bo imel v bodočem življenju.
SONJICA
Ali smem upati, da se bo moje življenje izboljšalo? — Komaj sem, draga Sonjica, prečital vaš rokopis, sem takoj občutil, da bo vaše življenje slajše in bolj polno kakor vsi mogoči bonboni in roxdropsi. Pogoji vašega življenja bodo topli, fini, vse bo radostno in prijetno, vse v duševnem in telesnem zadovoljstvu. MATURANT
Kakšni so izgledi za mojo bodočnost? — Izgledi za vašo bodočnost so absolutno pozitivni, ker imate v svojem značaju vse elemente, potrebne za to. Kar so vam prerokovali neki poulični proroki, kakršnih je v Jugoslaviji na žalost na prebitek, je povsem brez temelja, povsem neresno, preračunano samo na ceneni efekt. Vera v samega sebe mora biti vsaj tako močna, kakor vera v boga. S tem geslom korakajte dalje. To je za vaše življenje edino pravilna smer.
LJUBLJANČAN
Prosim za analizo svojega značaja! — Zamešana življenjska črta, pota so držala na razne strani, pa tudi daleč. Ta človek ima možnost, da hodi po raznih cestah, a izbral je eno samo: skromen, poslovno vdan, zvest vzgoji in nekakim tradicijam, ki so povzročile razne nerednosti v življenju. Tu je bila vera slepa, ker ta človek veruje drugim tako. kakor sam sebi ni verjel. Vse je bilo v težavah, naporih, poizkusih, mnogo je bilo zgrajeno labilno, površno, brez temelja, čeprav je bilo drugače zamišljeno. Nekajkrat je bil ta človek žrtev drugih, ki so ga znali izkoristiti, on pa je v njih videl dobrotnike človeštva. Pozitiven značaj, ki v svoji ok lici ni poznal negativnosti.
Ker moram svoje medicinske študije nadaljevati, se s tem zaključuje ta klinika, ki je pri čitateljih naletela na tako lep in topel sprejem. Iskreno moramo priznati, da sem nekako zrasel z dušo vseh, ki so mi pisali in ki so občutili duševni stik z menoj. Vsem moja najprisrčnejša zahvala, in če bi se kdo želel s kakšnim svojim problemom obrniti name, naj piše naravnost na naslov: Vladimir Winterry, Krajiška ulica 32, Zagreb (telefon P0-S2). Vsako-nur bom odgccril po v?< ''.r.osti. Zbo-
~->rn mnii rlva"' "Ifatoliii
O RT
III. kolo v hrv.-stovenski ligi
Prva točka za Ljubljano
Včeraj je SK Ljubljana proti Sašku Iz Sarajeva Izsilila le neodločeni izid in ostala na predzadnjem mestu — V vodstvu je ostal Gradjanski
LJUBLJANA, 10. sept.
V hrvatsko-slovenski ligi je bilo danes na sporedu III. kolo z vsemi petimi tekmami.
Današnje kolo je posebno značilno po obilici golov, saj je bilo v petih tekmah ustreljeno malo manj kakor 30 golov in so se tri tekme končale s po 6 zgoditki na dobro. Doseženi izidi pa v ostalem niso nobena presenečenja, ker so v vseh tekmah zmagali favoriti, med njimi Gradjanski, Hašk in Hajduk zelo izdatno. Tudi šibki Split je danes spravil prvi dve točki, tako da je edina senzacija prišla prav za prav iz Ljubljane, kjer so belo zeleni iztrgali ne posebno močnim Sarajevčanom eno samo točko in zamudli krasno pri-
Ljubljana : Sašk 2:2 (2:1)
ložnost, da bi se vsaj nekoliko pomaknili z dna tabele.
Vrstni red v tabeli je ostal pri vrhu nespremenjen, lepo sta si opomogla tudi oba splitska kluba. Slika tabele je takale:
Gradjanski Hašk Sašk Hajduk Slavija O. Split Bačka Concordia Ljubljana Slavija V.
3 3 2 1 1 1 1 0 0 0
o o
0
1 1 2 2 2 2 2
14:0 6 13:4 6 5:3 5 7:4 3 9:10 3 3:6 2 4:12 2 4:11 1 3:10 1 0:2 1
V naslednjem naša poročila:
Današnji nastop sarajevskega Saška, ki se je po dolgem presledku spet predstavil ljubljanskemu občinstvu, je privabil na igrišče Ljubljane okrog 800 gledalcev. Vreme je bilo izredno lepo in je razen drugih okolnosti tudi temu pripisati, da je bilo na igrišču tako malo občinstva.
Sašk je prijetno iznenadil s svojo fair igro in je pod srečnimi okolnostmi dosegel delitev točke z nasprotnikom, ki je nastopil precej okrnjen. Moštvo igra tehnično povprečno dober nogomet, vendar je v njegovih vrstah še precej pomanjkljivosti, ki bi pred odločnejšim nasprotnikom prišle še jasneje do izraza. Obramba in krilska vrsta sta dobri, v napadu. pa razen Muradorija ni vidnejših igralcev.
Ljubljana je nastopila v zelo spremenjeni postavi in zato ni nič čudnega, da ni dosegla zmage, čeprav je ves čas prevladovala v igri. Obramba je zadovoljila, med krilci bi bilo vse v redu, samo točnost pri oddajanju žoge je še zelo pomanjkljiva. Napadalci, prav posebno pa krili, so glavni krivci, da moštvo danes rti prišlo do toliko potrebne zmage.
Sodniku g. Kranjcu sta se predstavili moštvi v postavah:	, . ^
SAŠK: Kosem, Slezak, Iva novi č S., Zadorozru, Ko-rofec, Sierčič, Cigankovič, Ivaoovič Dj., Mura-dori, Duganjič, Zwilinger. EJTJBLJANA: Lindtner, Ceglar, Gomezelj, VodiSek, šercer, Presinger, Legat, Pupo, Jež I., Hassl L, Jež IX.
Nekaj o poteku Igre
Hassla, neubranljivo plasira žogo v levi kot. 1:0 za Lj. Sašk polagoma prihaja v polje Lj. in v 7. min. Zwilinger iz prostega strela doseže izenačenje 1:1. Lj. je v napadu, toda krili sta popolnoma brez moči in zastreljata še tako idealne pozicije. V 21. min. strelja Pupo prosti strel in že je 2:1. Lj. je neprestano v napadu, nasprotnik pred golom ni nevaren in v 39. min. Hassl res tudi doseže gol z glavo, toda sodnik iz nerazumljivega vzroka uspeha ne prizna. Publika protestira, toda igra se nadaljuje.
V	drugem polčasu je Lj. prvih 15. min. v premoči, toda uspeha ni V 15. min. 11 metrovka proti L j., toda Korošec strelja visoko preko gola. Lj. je še dalje v napadu, toda krili sta pred golom obupno slabi. Akcije v polju so netočne in pred golom neprecizne. V 33. min. na predložek desnega krila Muradori neubranljivo spet izenači 2:2. Lj. prične z ostrimi napadi in pred golom Saška je zelo živahno, toda rezultat ostane do konca nespremenjen.
Sodil je g. Kranjc iz Zagreba, ki pa ni mogel zadovoljiti.
V	predtekmi so v prvenstveni borbi juniorji Ljubljane v odlični igri zasluženo zmagali nad juniorji Marsa z visokim rezultatom 7:0 (2:0). Sodil je g. Dorčec.
Hašk: Concordia 6 s 2 (4 s o)
ZAGREB, 10. sept.
Zelo slaba in raztrgana igra Concordije.
__ .	j.I___— —	•»neliivonA
Prve minute igre je Lj. v napadu in že Hašk je brez P^bnega truda zasluzeno - min. Legat na odličen predložek zmagal. Obisk je bil zelo slab. Visoka
v 2.
zmaga Haška je posledica slabe obrambe zelenih in zvite igre Haškovega napada. Concordija pa danes kljub slabi igri ni zaslužila tako visokega poraza, pri vsem tem pa se Hašk še ni preveč potrudil. Tekmo je sodil g Bažant. t ' "
Hajduk : Slavija (O) 6:2 (1:1)
SPLIT, 10. sept. Današnji prvenstveni tekmi med Hajdukom in osiješko Slavijo je prisostvovalo nad 1000 gledalcev, ki se jim je nudil zelo zanimiv šport. Slaviji je takoj v začetku uspelo, da je zaradi krivde Hajdu-kove obrambe po Sulcu zabila prvi gol. Igra je bila zelo živahna in napeta, kajti Hajduku se je šele pred koncem posrečilo izravnati. Kacijan je iz bližine 3 m neubranljivo poslal v mrežo in postavil 1:1. V drugem polčasu je Hajduk Slavijo kar pregazil in je padal gol za golom. Sodil je dobro g. Matančič iz Zagreba.
Spttt: Slavija (V) 1:0 (1:0)
VARAZDIN, 10. sept.
Današnji tekmi v Varaždinu je prisostvovalo okoli 1500 gledalcev, kar je za malo mesto dovolj. Slavija je bila danes zelo šibka, igrala je brez elana in je bila zlasti pred golom neodločna Split je igral hitro, borbeno in požrtvovalno, opažati je bilo le pomanjkanje tehnike. V 30. minuti drugega polčasa je prišlo do incidenta in je sodnik izključil Spličana Permiča. Del publike je bil precej nediscipliniran, kar
je motilo potek igre.
*
Gradjanski: Bačka 6 : O (3 : O)
JNS liga
Slavija (S): Vojvodina 5:1 (3:0)
SARAJEVO, 10. sept. Današnja tekma za nacionalno ligo JNS med domačo Slavijo in Vojvodino iz Novega Sada ni nudila posebnega užitka, ker so bili Novosadčani zelo slab nasprotnik in je Slavija zmagala razmeroma z lahkoto.
ke LNP
Velik spored v podsaveznem prvenstvu — Slab nogomet v Mariboru
Železničar: Maribor 1: o (1: o)
Današnjo zmago si je Železničar priboril zelo težko, to pa predvsem zato, ker je bila ta tekma odigrana v stilu kakor že dolgo ne. Bila je sicer borba dveh enakovrednih nasprotnikov, toda igra je bila polna sabotažnih akcij in skrajnih brezobzirnosti z obeh strani, tako da se res vsiljuje vprašanje, ali je takšen šport sploh potreben. Namesto telesno-kultur-ne prireditve gleda človek surovo obračunavanje med posameznimi igralci, ki ne spoštujejo nobene discipline in mr benih pravil v igri, kar je vendar bistveni pogoj v nogometnem športu. Podobno sliko je nudilo tudi občinstvo, ki se je med potekom te zelo ostre igre vedlo kakor na divjem zapadu in prav tako pokazalo, da ne pozna nobene discipline in nima niti najmanj športnega duha. In to vse še v teh resnih časih — zaradi žoge. Ce se bo prvenstveno tekmovanje nadaljevalo v stilu kakor je bila današnja tekma, potem je najboljše, da se športne prireditve te vrste sploh ustavijo.
O poteku igre bi omenili samo to, da je bila brez vsake vsebine, ker oba nasprotnika nista niti od daleč pokazala igre kakor običajno. Tudi ocena posameznih igralcev je spričo današnje igre popolno-
LJUBLJANA, 10. sept.
Kljub resnim časom je bilo nogometno življenje v območju LNP danes zelo živahno. Na vseh koncih in krajih, v vseh razredih in skupinah so igrali za točke in le iz Celja smo prejeli kratko vest, da so tamkajšnji Atletiki prepustili Olimpov-eem dva para točk v prvenstvu.
Zelo nerazveseljivo je poročilo o prvenstveni tekmi v Mariboru, kjer je bila tekma ena sama veriga surovosti in obračunavanj moža z možem. Podrobnih podatkov o krivcih teh nesportnih prizorov na mariborskem igrišču nimamo, upamo pa, da bodo pristojni funkcionarji ukrenili vse, da bodo povzročitelj dobili zasluženo kazen. Od nedelje do nedelje se množe pritožbe zoper nedisciplinirane nogomet-neigralce in LNP bo storil prav, če bo tukaj energično posegel vmes in vrnil nogometno igro v meje, ki so ji določene po pravilih.
Izmed obilice prvenstvenih tekem, ki so bile odigrane danes, smo mogli do za-kl.inčka lista prejeti poročila o naslednjih:
Kranj : Jadran 2 :1 (O : 1)
Danes dopoldne je bila na igrišču Ja-Hrana prvenstvena nogometna tekma med 'Jadranom in Kranjem, ki se je končala z zasluženo zmago gostov. V moštvu Kranja se je odlikoval napad, krilska vrsta je bila povprečna, v obrambi pa sta bri-Ijirala bivša »ligaša« Žitnik in Stare. Jadran je zaigral v prvem polčasu prav dobro, pozneje pa je popustil. Gledalcev je bilo zelo malo
Sodil je g. Deržaj.
V	predtekmi so v prvenstveni tekmi Juniorji Jadrana zmagali na juniorji Her-mesa z 1:0 (0:0).
Mars : Svoboda 2 :1 (1: O)
Na igrišču Ilirije je bila dopoldne prvenstvena tekma med Marsom in Svobodo, ki se je končala z zmago uspešnejših
Marsovcev. Sodil je g Mehle.
★
V	prvenstvu juninrjev Reka ni nastopila in so juniarji Svobode tekmo dobili par forfait 3:0.
*
Bratstvo : Hermes 3:2 (2:1) *
Dve tekmi
v mariborski skupim
MARIBOR, 10. sept.
V	mariborski skupini sta bili danes na sporedu dve prvorazredni prvenstveni tekmi, in sicer po ena v Mariboru in Ca-kovcu. Obe tekmi sta bili za prizadete klube zelo važni, ker vsak poraz zmanjša izglede za dosego najboljšega mesta v tabeli. Občinstvo v teh dnevih ne kaže posebnega zanimanja za dogodke na zelenem polju, kar se je posebno videlo danes na stadioau Železničarja ob Tržaški cesti, kjer se je za tako zvani mariborski »derby« zbralo komaj 350 do 400 gledalcev.
ma odvišna. Omenili bi le oba vratarja, ki sta prav lepo branila in ju seveda za neljube prizore na terenu ne zadene nobena krivda. Kdo je kriv, da je bila današnja mariborska prvenst. tekma vredna takšne obsodbe, naj presodijo oni, ki so jo videli.
Sodil je to tekmo g. Macoratti iz Ljubljane.
V	predtekmi je rezerva Železničarja v prvenstveni tesmi zmagala nad rezervo Maribora s 6:1.
V	prvenstveni tekmi II. razreda je po-breška Slavija zmagala nad SK Ptujem s 5:3 (2:2).
ČSK: Mura $:2(4:0)
CAKOVEC, 10. sept.
Domači so v današnji prvenstveni tekmi proti Muri zaigrali v velikem stilu, po odmoru pa so prišli do besede tudi gostje, ki so si na vso moč prizadevali, da bi zmanjšali rezultat Toda ostalo je le pri prizadevanjih — res so pri tem nadoknadili dva gola — in enajstorica CSK je nazadnje spravila povsem zasluženo zmago.
V Celju — par forfait
Danes popoldne bi se morali odigrati na Olimpovem igrišču v Gaberju podsavezni prvenstveni tekmi med Olimpom in Atletiki ter med mladinami obeh moštev. Ker Atletiki niso nastopili, je Olimp dob« obe tekmi 3:0 par forfait.
Prijateljska tekima v Beogradu
Pred 3500 gledalci je bila danes na igrišču BSK odigrana prijateljska tekma med
Državno atletsko prvenstvo
Slaba udeležba, slabi rezultati
V soboto in včeraj so v Beogradu posamezniki tekmovali za naslove
najboljših atletov v državi
Beograd. 10. septembra I včeraj. Eno dobro stran }e imela ta majh-__•	DCV ' na	in fiicer. da ie tekmovanje
Včeraj popoldne se je na stadionu BSK začel prvi del atletskega državnega prvenstva za posameznike. Udeležba atletov je bila kljub številnim prijavam iz razumljivih razlogov zelo majhna, najmanjša med onimi, ki bi dosegli lahko najlepše rezultate, in zato je naravno, da športni uspeh prireditve vsaj prvi dan ni bil posebno velik. Tudi zanimanje občinstva za to prireditev ni bilo omembe vredno.
Podrobni rezultati včerajšnjega dneva so
bili naslednji:
Met krogle: 1. Novakovič (Maraton, Zagreb) 13.23, 2. Obradovič (isti) 13.02, 3. Spahič (BSK) 12.95.
200 m: 1. Kling (BSK) 23.8. 2. Klinar (Planina) 24.1, 3. Mezej (PSK) 29.
Met kopja: 1. Smejda (Ruski) 55.48, 2. Jandrlič (Zašk, Zagreb) 52.53, 3. Jane (Jugoslavija) 46.65
800 m: 1. Košir (Planina) 2:02.4. 2. Cosič (PSK) 2:03.2, 3. Schmiederer (Rapid, Ma-
nbWmm': 1. Kvas (Ilirija) 34:17, 2. Fisch-bach (BSK) 36:34, 3. Bračič (Jugoslavija)
37:26.	. . . *z f\A
Skok v daljino: 1. Loncarevič (Mara-
thon. Z.) 6.32, 2. Gal (Zrinjski, Osijek)
6.25, 3. Živanovič (Vojvodina, Novi bad).
Skok v višino: 1. Živkovič (Vojvodina),
175, 2. Jovič (BSK) 165, 3. Vasic (Ruski)
160.
Tekmovanje se je nadaljevalo danes
na udeležba, in sicer, da je tekmovanje potekalo gladko in je organizacija funkcionirala brezhibno. Posebno velja to za obiavJjanje rezultatov, glede česar so bile dozdaj pri atletskih prireditvah na beograjskih igriščih zmerom pritožbe.
Podrobni rezultati v današnjih nastopih so bili naslednji:
100 m: 1. Kling (BSK) 11.4, 2. Jovano-vič (Jug.), 3. Radonjič (Jug).
110 m čez zapreke: 1. Lončar (Planina) 17.2, 2 Jovič (BSK), 3. Djordjevič (Jug.).
5000 m: 1. Kvas (Ilirija) 16:45.2, 2. Hor-nig (Marathon, Z), 3. Galovič (Jug).
400 m: 1. Skušek (Primorje) 51.5, 2. Klinar (Planina).
1500 m: 1. Košir (Planina) 4:16.2, 2. Schmiederer (Rapid, Maribor), 3. Cosič (PSK).
Met diska: 1. Smejda (Ruski) 38.92, 2. Sčetinin (Ruski) 38.51, 3. Nedič (BSK) 35 33
Met kladiva: 1. Gujznik (Železničar, Maribor) 42.31, 2. Novakovič (Marathon,
Z).
Troskok: 1. Gal (Zrinjski, Osijek) 13.53, 2. Živkovič (Vojvodina) 12.97, 3. Branko-vič (Ruski) 12.82.
Skok s palico: 1. Oroszy (Rapid, Maribor) 3.40, 2. Djordjevič (Jug), 3. Ramelič.
Štafeta 4X100 m: 1. Jugoslavija (Djordjevič, Jovanovič, Radonjič, Lazarevič) BSK, 3. štafeta vseh slovenskih
do™^. Tn SdiTanS^evilolek: klubov	konkurence) ! Rus«
mo^alcev in gledalcev ni bilo večje kakor | Tekmovanje je bilo končano ob 11-30.
državnim prvakom BSK in Baskom. BSK je zmagal s 4:2 (2:1). Rezultat je popolnoma realen, vendar je treba reči, da je Baska vso igro spremljala velika smola.
Tekmo je sodil g. Bugarski.
Športne igre KID na Jesenicah
JESENICE, 10. *ept.
Včeraj in danes so bile na Jesenicah športne igre, ki jih je priredila KID za svoje nameščence in delavstvo. Tekmovanj se je udeležilo 176 tekmovalcev in tekmovalk, ki so nastopili v raznih panogah 478-krat. Tekme so se vršile ob najlepšem vremenu in so krasno uspele. Podale so sliko vsestranskega dela jeseniških športnikov na polju športa. Namen njihovega tekmovanja ni lov za rekordi, temveč da pritegnejo v svoje vrste čim širše plasti, ki naj si krepijo telo in duha. Tekmovanja so bila na stadionu KID ob Ilirski ulici. Igrišče je bilo vzorno urejeno. Tehnični vpdja prireditve je bil Drago Cerar, sodelovali so pa preizkušeni športni delavci in telovadci tukajšnjih društev, člani Sokola, Skale, Bratstva, Gorenjca in Kovinarja. Za tekmovanje je vladalo veliko zanimanje, obisk je bil oba dneva skoraj rekorden. Tekmam so pri-
sostvovali tudi številni predstavniki KID. Tehnični rezultati sobili ,fss,led„n]':mn Tek 3000 m: 1. Benedicic 12:57, 2. Smo-lej Franc 13:03, 3. Miceli 13:06 Tek 100 m: 1. Zavrl 12.1, 2. Ulčar 12.2,
Zupan 2:13, 2. Benedičič
2.16.6, 3 Kozjek 2:21.6. Tek 110 m čez zapreke: 1. Ulcar 18.Z,
2.	Cv -nberger 18.1, 3. Oblak 19.1.
Tek 400 m: 1. Zavrl 53.8, 2. Zupan 56.5,
3.	Benedičič 57.4.	_ » Skok v daljino: 1. Malenšek 5.92, Z.
Mitrovič 5.76, 3. Natlačen 5.50
Skok v višino: 1. Malenšek 1.75, 2. Ckošelj 1.55, 3. Natlačen 1.55^
Skok s palico: 1. Pristov 3.01, 2. Not 2.90, 3 Cvišenberger 2.51.
Troskok: 1. Malenšek 12.06, 2. Saksida 10.45, 3 Miceli 10.11. Met krogle: 1. Pristov 11.05, 2. Zavrl
9.94, 3. Bregan 9.78.	„„,.».
Met diska: 1. Cink 28.31, 2. Rauhekar
28, 3. Zavrl 27.47.	...
Met kopja: 1. Majnik 44.73, 2. Grošelj
40.68, 3. Mitrovič 40.38.
Rezultate juniorskih in ostalih tekmovanj bomo še objavili. Vsi, ki so priborili prva mesta, so prejeli lične nagrade in diplome in bodo lahko tudi še za tn dni brezplačno potovali v inozemstvo.
Uredba o ustroju banovine Hrvatske
Banovino upravlja »banska oblast" z banom na čelu
Zagreb, 10. sept. AA. »Narodne novinec, službeni list banovine Hrvatske, objavljajo uredbo o ustrojstvu banske oblasti, ki so jc podpisali kraljevi namestniki na predlog bana. To je prva uredba, izdana na predlog bana v smislu predpisov uredbe od 26. avgusta t. L, s katero je bila ustvarjena banovina Hrvatska. Poleg tega je uredba značilna tudi zaradi tega, ker se z njo postavljajo temelji uprave v banovini Hrvatski.
Po uredbi se enako kakor po osnovni uredbi z dne 26. avgusta, ki ima značaj ustave, upravna oblast v pristojnosti banovine Hrvatske izvaja preko bana. Vrhovni organ upravne oblasti nosi naziv »banska oblast«. Odstopilo se je od naziva »ban ska uprava«, kakor tudi od naziva »banska vlada«. Ta oblast se deli na 11 oddelkov in sicer za notranje posle, prosveto, pravosodje, kmečko gospodarstvo, gozdarstvo, rudarstvo, obrt, industrijo in trgovino, tehnična dela, socialno politiko, narodno zdravje in finančne posle. Poleg teh oddelkov obstoja tudi splošni oddelek kot predsedniški urad s kabinetom bana.
Na čelu banske oblasti je ban, kateremu pomaga podban, ki je uradnik 1. položaj-ne skupine. Na čelu posameznih oddelkov
je po en uradnik banovine kot starešina. Ban določa, kdo bo na čelu vsakega oddelka. Ta uradnik opravlja posle oddelka in je podrejen banu. Starešina oddelka nima pravice do samostojnega odločeva-nja. Vsi sklepi morajo biti podpisani od bana ali njegovega pooblaščenca. Z uredbo ni določen točen delokrog delovanja posameznih oddelkov, ker to sedaj tudi ni mogoče. Pooblaščen je ban, da to uredi s svojimi naredbami, ko bodo z odločbami državne vlade prenešeni na banovino Hrvatsko posli, določeni v uredbi o banovini Hrvatski. Ban je dobil s to uredbo nekoliko pooblastil, on daje potrebne nasvete, imenuje pomožne organe banske oblasti in ukrene vse potrebno za izvedbo te uredbe.
Za likvidacijo banske uprave v Splitu je bila s to uredbo ustanovljena ekspozitura banske oblasti v Splitu. Na temelju te uredbe bo ban odredil poverjenika iz vrst svojih ljudi.
Ta značilna uredba je postavila zakonski temelj za izvajanje oblasti v banovini Hrvatski. Z njo je ustvarjen okvir, potreben za izvrševanje uredbe o banovini Hrvatski, posebno glede prenosa pristojnosti iz državne uprave na banovino, za kar se naglo dela.
Velika svečanost v Sremu
Beograd, 10. septembra, o. Pred 25 leti je doživela srbska vojska tragičen poraz v bližini Sremske Mitrovice. Na zahtevo zavezniškega vrhovnega poveljstva je morala izvršiti prodor avstrijske fronte in vdreti na avstrijsko ozemlje, da bi razbremenila pritisk na zapadno in rusko fronto. Srbska vojska se je zavedala, da ni dovolj opremljena in da bo prodor težak a je vendar izpolnila zahtevo, da bi dokazala svoje zvesto zavezništvo. Pri proboju je imela ogromne izgube. Najhuje sta bila prizadeta 13. polk Hajduka Velj-ka in 15. polk Stevana Sindjeliča, ki sta se borila pri če vrati ji in sta pripadala ti-moški diviziji.
Stara je že naša tradicija, da slavimo ne le naše zmage, nego tudi naše slavne poraze. Zato so bile danes v Sremski Mi trovici kljub izrednim razmeram, v katerih živimo, skromne a vendar lepe svečanosti v spomin na tragični dan pred 25 letL Vsa Sremska Mitrovica in še mnogo tisoč ljudi iz okolice se je je udeležilo in celo iz timoške krajine je prišlo k svečanosti okrog 1000 kmetov, ki so se borili pred 25 leti v teh krajih. Okrog 20.000 ljudi je sodelovalo pri današnji svečano-
sti Sremska Mitrovica je bila vsa okrašena z zastavami, že včeraj popoldne so pripeljali z Oplenca zastavi obeh polkov, ki so ju v Si enaki Mitrovici sprejrli nad vse svečano. Ogromen sprevod ljudstva z zastavami raznih nacionalnih udruženj in z vojaško godbo je sprejel obe zastavi, župan Bogdan Laloševič je imel ognjevit govor, ki ga je množica sprejela z nepopisnim navdušenjem in ovacijami za kralja in domovino. Ko so davi prispeli v Sremsko Mitrovico timoški kmetje, jim je bil prirejen prav tako prisrčen in navdušen sprejem. Na grobeh padlih junakov je bila dopoldne služba božja. Pri svečanosti je zastopal kralja divizijski general Dimitrije živkovič. prisotni pa so bili tudi ban Radivojevič, divizijski general Dimitrije Naumovič, zastopnik ministra za socialno politiko in narodno zdravje dr. Srd-jana Budisavljeviča in drugi predstavniki oblasti. General živkovič in prota Latin-kič sta imela ganljiva govora o borbah pri Sremski Mitrovici. Ob zaključku je oddelek vojske in za njim ogromen sprevod ljudstva defiliral pred spomenikom, pred katerega so položili ogromno število vencev.
Izredno
cene sadju na Dolenjskem
Krško, 10. septembra Letos sadna letina vseh vrst tudi našim krajem ni odtegnila svojega blagoslova. Zal nI našemu kmetu s tem mnogo po-magano, saj ne ve, kaj bi s sadjem, ker ga nima nikomur prodati. Češplje dobite prt nas že po 50 par, posebno lepe pa po 1 din, in breskve od 1 do 2 din za kg. Jabolka in hruške se prodajajo po kvali-
Veliko zanimanje za velesejem
Ljubljana, 10. septembra Na jesenski velesejmski razstavi je bil danes zelo velik obisk, kakor smo ga vajeni od nekdaj ob nedeljah. Usoda je hotela, da so prvi dnevi velesejma padli ravno v dobo največje mednarodne napetosti in začetek evropske vojne. Razumljivo je, da je to vplivalo na obisk velesejma. Toda že sredi tedna se je razburjenje poleglo, istočasno pa je bilo opažati, kako se naglo širi zanimanje za velesejmsko razstavo, ki zares zasluži največjo pozornost v vseh slojih našega prebivalstva, že v petek in soboto je poset velesejma naglo narasel, danes pa se je občinstvo kar drenjalo. Kar so ljudje zamudili v prvih dneh velesejma, hočejo sedaj očitno nadoknaditi. Jutri je zadnji dan velesejma, zato priporočamo vsem, ki so doslej odlašali s po-setom. da si vsaj zadnji dan ogledajo razstavo. Iz vrst podeželskih obiskovalcev, ki so danes prispeli na razstavo v velikem številu, je padel predlog, da bi se sedanja velika kmetijska razstava, ki nudi zlasti kmetu toliko zanimivega in poučnega, ponovila. Kakor se zdi, pa bo tej želji težko ustreči. Vsekakor je velesejmska razstava navzlic izrednim časom dosegla velik
uspeh. '
Včeraj je bilo na velesejmu dopoldne ln popoldne tradicionalno tekmovanje harmonikarjev, ki je pokazalo znova lep napredek v tehniki igranja in veliko zanimanje občinstva. O zanimivih rezultatih tekmovanja bomo Se obttrno poročali.
teti, in sicer se cena suče za kilogram okoli 1 din.
Potrebno bi bilo, da bi tudi pri nas kdo vzel zadevo v roke in pomagal prodajati sadje v druge kraje, kjer sadja ni. Prav bi bilo, če bi se organizirali izleti v naše kraje, da bi si gostje za majhen denar nakupili sadja, kolikor bi ga hoteli. Torej naj odločilni činitelji malo pomislijo in priskočijo kmetu na pomoč. Posebno zdaj ne bo preveč težavno dobiti zanimance za sadje k nam, ker se dobi že prvo grozdje.
Neuspeh
v življenju ?
»brnite te o« erafolop
Karmaha,
o te odlikuje posebno t inalirc ?love£ke*> inačaia. •iela o« strogo 'oaostven t»a» grafologije. in daie ■tkemo a nastopajoče io-?odke pismene nasvete, m Vam bodo koristili te Vaše sod oče tivljenie. Obiske sprejem* » Liubljan; botel »SOČA« S». Petra cesta, vsak dan od 9.—12. in od lj.—19 Odgovarja tudi na dotlo korespondenco. V Liublian ostane do 20 tcinb^i
n s p e h o v
na

Pivkova sokolska družina je svečano
razvila dva prapora
Maribor. 10. septembra.
Pivkova sokolska družina je danes ob številni udeležbi Mariborčanov in okoličanov razvila na posebno svečan način svoja prapora naraščajniški in društveni. Svečanost je bila združena s telovadnim nastopom, ki je prav lepp uspel. K tej prireditvi so prispeli Sokoli iz vseh bliž-nih edinic Navzočni so bili tudi zastopnik mestnega komandanta garnizionar podpolkovnik Maslač. starosta mariborske so-kolske župe dr. Gorišek in zastopniki raznih bratskih društev Na zbrane je imel topel nagovor društveni starosta br. Mo-horko in nato razvil najprej članski prapor. za njim' pa naraščajskega. Vsa svečanost je bila v počastitev spomina rajnkega brata Ljudevita Pivka Članski prapor je podaril br. Albin Ambrožič v spomin na
svojega pokojnega brata Mirka, praporščaka Ljubljanskega Sokola, naraščajski prapor pa so si napravili naraščajniki sami. Članskemu praporu je kumovala sestra Mohorkova. naraščajskemu pa nara-ščajnice.
S tem je Pivkova sokolska družina izpolnila skoraj ves program Petrove petletke. Članski prapor je prevzel praporščak br. Ivan Orešič. naraščajskega pa br. Katol. Sledila sta pobratimstvo praporov in defile obeh novih praporov pred ostalimi devetimi prapori in predstavniki Sokola. Po razvitju je bil uspel telovadni nastop, ki je pokazal sadove sokolske vzgoje. Vsi nastopajoči so bili deležni priznanja Po nastopu se je razvila neprisiljena sokolska zabava.
Deset let Stega planink kraljice Alenčlce
Včsffaj so pianistke polagale račune o svojem delu
LJUBLJANA, 10. *ept.
Ko se ie pred desetimi leti snoval steg planink, je bilo proti njemu mnogo pomislekov. Marsikdo mu je prerokoval, da ne bo mogel sam obstojati in delati. Danes, ko obhajajo pionirke slovenskih planink prvo desetletnico dela, se je izkazalo, kako zgrešeni so bili vsi ti pomisleki, saj si steg utira pot že tudi v druge kraje naše države.
Deseto redno letno polaganje računov, ki se je vršilo danes v beli dvorani hotela Uniona, je pokazalo mnogo lepih uspehov, ki so jih bile v teku desetih let deležne planinke.
Občni zbor je ob 10. uri začela stareši-nica stega profesorica Milica Potiskova in prečitala vdanostni brzojavki Nj. Vel. kralju Petru II. in Nj. Vel. kraljici Mariji, nato pa prisrčno pozdravila starešino župe inž. Pengova Ivana, župno na-čelnico Brezarjevo. Sivega volka Kuna-verja Pavla, člane župne uprave in zastopnike bratskih stegov iz I/ubliane kakor tudi vse zastopnike prosvetnih ustanov, starše in prijatelje skavtov.
Lep nagovor na udeleženke občnega zbora je imel nato župni starešina inž. Pengov. Naglasil je. da je ta lepi jubilej stega dokaz dela. saj so planinke vzgojile v njem dolgo vrsto vodnic in dokazale. da je tudi ženska mladina sposobna voditi svoje organizacije, ustvarjati programe in jih uresničevati. Steg ima za seboj številne uspele tabore — dokaz, da jim tudi tehnično pionirsko delo ne dela več težav Nikoli ni imela skavtska organizacija takšnega pomena kakor prav v tako razburkanih časih, kakršni so danes. Poudariš! je lepe naloge in smotre skavtov v ljubezni in skrbi do bližnjega, do domovine in kralja in do človeka sploh, najsi bo te ali druge vere ali narodnosti.
Čestitkam, ki iih ie župni starešina izrekel stegu v imenu župe, je pridružil svoje čestitke tudi Sivi volk ter tudi s svoje strani naglasil lepe socialne naloge, ki leže na ramenih planink po vsem svetu Priporočal ie.- naj skusaio planinke doseči samostojno župo. da bedo imele še večii razmah in možnosti dela.
Po čitanju zapisnika iz lanskoletne skupšr^o je podala svoja poročila stesova uprava. Načelnica Blagajana je poročala
o vsestranskem delu v stegu. Pogreša vezi med ostalimi planinkami po Sloveniji. V svrho boljšega medsebojnega spoznavanja je bila sklicana konferenca planink dravske banovine kjer so se članice iz različnih krajev pomenile o skupnem delu in skupnih smotrih.
Poročila so podale še prva tajnica Sker-lova Helena, druga tajnica Briclova Vera, blagajničarka Sitarjeva Ptfeta, gospodarica Stebijeva Andreja, trgovka Paljkova Mara in knjižničarka Stupicova Ana. Iz vseh poročil je razvidno, da je bilo med mladimi planinkami dovolj prizadevanja in resnega dela, vendar pa naj bi se v bodoče to delo še poglobilo.
O delu v kolih so poročale kolovedke, in sicer za Kolo Vesno, ki šteje 41 članic. Vidra, za Gorsko kolo (28 članic) Bela račka, za Savsko kolo (29 članic) Tisa in za roje Bunček. Vidra je podala še poročilo o stegovem taboru, ki je odlično uspel.
Predsednica nadzornega odbora Pihler-.jeva je podala poročilo nadzornega odbora in predlagala razrešnico, ki je bila soglasno sprejeta. Zupni starešina inž Pengov pa je nato izročil načelnici stegove uprave Blagajani odlikovanje župe: hrastovo vejico.
Po kratkem odmoru so se vršile volitve nove uprave, ki je z majhnimi izpremem-bami ostali ista Za starešinico je bila tudi za novo poslovno leto z največjim navdušenjem izvoljena profesorica Milica Potiskova. v novi stegov svet so bili predlagani vsi starši planink in vrsta drugih. Pihlerjeva bo ostala tudi zanaprei predsednica nadzornega odbora. V novi stegov svet naj bi bila pritegnjena še po ena zastopnica profesorskega zbora iz vsake gimnazije, kjer so skavtke. Za načelnico stega je bila imenovana Bela račka — Kratnerjeva Majda, za kolovodke pa: Vr-hovnikova Majda pri Kolu Vesni. Kratnerjeva Majda pri Gorskem kolu. Sitarjeva Metoda pri Savskem kolu, pri Triglavskem kolu pa Stebijeva Andreja. Sledile so še volitve uprave stega in je bila za prvo tajnico izvoljena Škerlova Helena, za drugo tajnico pa Stuoicova Ana, za blagajničarko Sitarjeva Metoda, za gospodarico Stebijeva. za knjižničarko Kri-ževa, za trgovko Kovičeva. Častno razsodišče ostane v glavnem isto kakor lani
fifiaa&le m fefetke fente
Ps?av hi bil®, da bi jih	preiskali
s troko1v&jaki
Čatež pod Zap^azom, 10. septembra
Znano je, da je v delu Dolenjskega, kjer so tipične kraške kotanje in skale, mnogo podzemskih jam. Med najlepšimi je županova jama pri Grosupljem. Jamski svet je tudi v našem okolišu, zlasti ekreg vasice Roj. Pred mesecem dni j« zbudil zanimanje za naše jame litijski učitelj g. Župančič, ki je kot počitniški izletnik prišel k nam in šel tudi v Lo-vrenčkovo jamo pri Rojah. Svojo pat je opisal v »Jutru« in moramo reči, da je odtlej precej več zanimanja za naše, doslej še žal strokovno neraziskane jame.
Razen imenovanih jam imamo nekaj jam še na severni strani Čateža v smeri proti graščini Tumu. Od onega kraja nas deli dolina Dušica. Tej tioiini s potočkom Dušico pravimo tudi v Lokah. V bližini kmeta Lesjaka so jame. Vsakomur, ki se bo oglasil pri Lesjakovih, bodo dali tam vsa pojasnila.
Kdor pride v Roje, dobi potrebna pojasnila pri uglednem kmetu Barletu Nacetu. ki rad pov ed eosgteriPričei .Zžmijep PčC ki rad povede goste do jam okrog Roj. Nedavno je g. Barle sam podvzsl akcijo za preiskavo jam. Domači fantje so zbrali potrebne vrvi, ki so jih nato trdno povezali. Obšli in preiskali so jame vsega okoliša, kolikor so jim zadoščale vrvi. Zanimivo je, da je ena izmed tamkajšnjih jam tako globoka, da je dvema fantoma, ki sta se junaško spustila vanjo, zmanjkalo vrvi, da bi preiskala vso globino. Ko sta prišla do nekega odcepa, sta ugotovila, da drži cd glavnega višinskega rova še stranski odcep. Tja se seveda nista upala ker nista imela nobenih pripomočkov s seboj.
Pri nas zdaj mnogo govorimo o naših jamah. Tisti ki se bodo znali" bolj stro-kovnjaško posvetiti preiskavam, bodo izvedeli. da so jame tudi b'izu ceste, ki drži proti Sv. Križu. Onemu kraju pravimo pri
nas v Jabčab kraju nedaleč od tam pa v Bregeh. Tudi tam bo tieba svet preiskati.
Po članku v »Jutru« so prišli k nam nekateri ljubljanski jamarji ki so si ogledali teren in nam zagotovili, da bodo v kratkem dospeli z vsemi potrebnimi pripomočki, da boc'o res temeljito in stro-kovnjaško raziskali naše jame. Vsem ti stim, ki se bodo posvetili preiskavam našega kraja, bo rade volje na razpolago tudi naš šolski upravitelj g. France Ku-naver. šola stoji tik cerkve.
Starejši ljudje vedo povedati, kako so včasih domačini brezobzirno pustošili po naših jamah. Takrat so se spravili v jame s kladivi, sekirami in krampi. Kar iz gole objestnosti so tolkli po kapnikih in so nekateri izvlekli iz jam velike kose. ki so jih spravili domov za vrtne okraske ali pa odpeljali proč. Nekateri so jih čez čas zavrgli in porabili za stavbni material. Zato bi bilo prav, da bi zdaj, ko se je spet zbudilo zanimanje za naše podzemske krasote in skrivnosti oglasili pri nas strokovnjaki in bi temeljito pregledali *es naš teren.
Vaščani okrog Roj. ki so pol ure oddaljeni od Čateža, so prepričani, da so za sedanjimi rovi še ve,čji prostori. Včas!h so tolkli po stenah doslej dosegljivih jam, pa so čuli za stenami votle glasove, kar >e gotovo znak, da so na.prej še tudi p^.-ni prostori, če bi se podrie tanke naravne stene, bi se jame gotovo pokazale še v večji razsežnosti.
Starejši ljudje pravijo, da so svoj? čase v nekaterih krajih r?le+eli n* naravne pline. Nekoč je eden izmed vaščanov kopal na njivi okrog Roj, pa ara je cm-m'1 plin. ki se je dvignil iz zemlje da mu jc-postalo slabo.
Prav bi bilo. bi skrivnosti ni'« Ije prišle do veljave in bi trjoi p ''i-iaii ogledovat lepoto našega podzemlia :n našo lepo okolico s staroslavno čateško romarsko cerkvijo.
trdi letlli popssjen umor
Morilce je odkrila bjelovarska policija
Bjelovar. 10. septembra Tukajšnji policiji se je posrečilo pojasniti roparski umor, ki je bil izvršen pred tremi leti v Novem gradu podravskem nedaleč od Bjelovara Bilo je 9. septembra pred tremi leti, ko sta bila najdena zadavljena in oropana 75 letni Josip Posavec in njegov 55 letni sin Andrija Uvedena preiskava je ostala brez uspeha.
Umorjenca sta bila zelo bogata Bilo je znano, da sta imela doma v hiši okoli sto
tisoč dinarjev Živela sta sama zase in niti najbližji sorodniki ju niso obiskovali
Njun sorodnik Ivan Posavec župnik v Novem gradu pa se ni mogel pomiriti z dejstvom, da je umor njegovih sorodnikov ostal nepojasnjen, zato se je nedavno obrnil po pomoč na bjelovarsko policijo, ki je pod vodstvom detektiva Petra Sikiča začela preiskavo. Po enomesečni preiskavi se je Sikiču naposled posrečilo izslediti zločince. Zločin se je zgodil takole: Sosed
umorjenega Posavca Peter Trnski se je dogovoril z razbojniki Antonom Rafaelom ter Viktorjem in Josipom Karasom, da bo-da zadavili starca in mu vzeli denar. Ko so izvršili zločin, so pobrali ves denar in razna živila. V času. ko so razbojniki opravljali svoj posel, je stražil pred hišo Trnski hkratu s svojim zetom Simunom Jurjevičem Za to svoje sodelovanje je Trnski prejel od plena 4000 dinarjev.
Vsi roparski morilci odslužujejo zdaj kazen za neke druge zločine v Lepoglavi. Pa bodo prišli ponovno pred sodnike tudi zaradi tega zločina, ki jih bo morda st ' življenje.
župnik Janko Cegnar f
Ljubljana. 10. septembra Snoči je umrl zadet od kapi trnovsk župnik g. Janko Cegnar. Pokojnik se je rodil 1. 1887. v Stari Loki. novo mašo pa je bral 1. 1910. v Stranjah pri Kamniku. Nato je kaplanoval v Zireh. Do svetovne voj-je bil v Ljubljani stalni vikar in nekai časa tudi katehet na vadnici in na učiteljišču. Med svetovno vojno je bi! vojni kurat in je kot tak odšel na galšiko fronto, kjer je bil ranjen v nogo in kjer je staknil tudi legar. Njegova močna narava pa je prebolela poškodbo in bolezen. Po povratku je postal spet stolni vikar, nato pa spiritual pri uršulinkah in hkratu katehet na uršulinsksm učiteljišču. Nato je bil imenovan za župnika v Moravčah, kjer je ostal zelo dolgo časa in bil priljubljen med prebivalstvom. Pred dvema letoma je prevzel dušebrižništvo trnovske župnije v Ljubljani kot naslednik župnika in pisatelja Frana Finžgarja, ki je bil stopil v pokoj.
Pogreb pokojnika, ki je bil po Bona-čevi smrti tudi vojni kurat Zveze bojevnikov, bo v ponedeljek ob 16. izpred trnovske cerkve. Blag mu spomin!
bjmmhimmmmmmmtmmamm i ■——
Ravnateljstvo drž. priznanega enoletnega trgovskega učilišča »CIIRISTOFOV UČNI ZAVOD« — s pravico javnosti, Ljubljana, Domobranska c. 15, objavlja vsem vpisanim učencem in učenkam, ter onim, ki se še nameravajo vpisati:
1.	šolsko leto se prične v torek, dne l2. septembra. Tega dne se zberejo vsi vpisani učenci-nks v šoli v svrho porazdelitve v oddelke.
2.	Otvoritvena služba božja l»o v sredo, dne 13. sept. v cerkvi sv. Jožefa. Zbirališče ob 8. uri pred šolo.
3.	Redni pouk se prične v četrtek, dne 14. sept. Tega dne se razglasi učencem urnik, učne knjige in ostalo.
4.	Vpisovanje traja še redno do četrtka, dne 14. t. m., naknadno pa le še v petek in soboto. — Ker so v šolskem prostoru na razpolago novi učni prostori, se vsled številnih prijav otvori še en oddelek.
Interesentom daje ravnateljstvo vsa po-lasnila osebno ali pismeno. Novi ilustrirani prospekti na razpolago, šolnina je zmerna! Posebni oddelki za deklice! Sprejemajo se učenci-nke meščanskih šol in gimnazij z malo maturo. — Za učence-ke z nižjo predizobrazbo posebni oddelek. — Zavod je potrjen od ministrstva, ki mu je kot prvemu v Sloveniji priznalo pravico javnosti (veljavnost izpričeval, rodbinske doklade, dijaške vozne karte). — Edini zavod te vrste, ki ima lastno šolsko poslopje, ki se uporablja le v učne namene.
Največji in najmodernejši zavod te vrste v državi, znan po svoji solidnosti, odličnih uspehih In zmerni šolnini.
Maribor čez nedeljo
Maribor, 10. septembra Solnčna nedelja Zato je bila lepa mariborska okolica polna izletnikov. Pivkova sokolska družina jc napovedala za danes svečano proslavo društvene lOlctnice v veliki
dvorani Narodnega doma pa so se zbrali naši emigranti, da Končn sklepajo o
f*	m m m
KUZlJl
»Jadrana" in „Nano$a44
Občni zbor je otvoril v lepo okrišcni dvorani Narodnega doma zaslužni predsed- ! nik fuzijskega pripravljalnega odbora dr. ' Cerkvenič in v lepem nagevoru podčrtal j pomen današnjega občnega zbora Iskreno r je pozdravil vse navzočne, zlasti predsed j nika Emigrantske zveze dr. Čoka dr. Čer I meija kot predsednika zveznega propa gandnega odseka in zastopnika emigrantskega starešinstva, delegate omladinskega sveta in »Tabora« iz Ljubljane celjske »Soče«,, ptujske »Gorice« >n drugih emi grantskih organizacij, razen tefa predstav- j nike mariborskih nacionalnih organizacij, predvsem dr. Fornazariča kot predstavnika obmejnega sokolstva. prof Mravljaka kot zastopnika CMD, Kralja za Zvezo kulturnih dru"tcv. Guština in Cim. mana kot zastopnika Zveze Maistrovih borcev, Vokara kot predstavnika UJNŽB in »Drave«. Bajta kot zastopnik^ Brambora, ;-rof. Mirka in Trstenjaka kot zastopnika Ipav-čeve pevske župe in druge Sledila sta prisrčna govora obeh dosedanjih predsednikov gg. Kralja in prof. Bizjaka. Občni /bor ie s toplim aplavzom sprcicl nova pravila dru"tva »ladran-Nanosa« tt,r izvolil novi ' dbor združenega društva
Za predsednika ie bii izvolim dr Rano-tcc. ki se je zahvalil za zaupanje, riidnred-sednika sta prof Bizjak in Kralj, tajnika Grmt k in llmrar bluoainikn Povh in Ka'c i !'o.'nodaiii k'or'ič in (lulič. knjižničarja j '.',!?ar in M ' ič naiVivk r>cske<<3 odseka Roje. ni n i *'ik 2 iv d rčtč n:U'!,!n;k «•,<«■;*!-nca cds .-ka I f"Ten"ič. om'<idirskcga Novak n »mestnik Turk. ž: n- kcea odseka Pili- J tcr;.'va veselivnega odreka Ambrožu* ni- i mestnik Prunk prosvetnega odseka Kralj. { namestivk Bizjak V nadzorstvu pa so dr. j Forna/arič kot predsednik dalje dr Bcr- j •Joč. Golpuh. Bratu? ;n Do!-ne čvHtke so j i/r1 k 1 i Pinferjeva dr Čok. dr. Čormclj. \ Baeičcva za akademsko društvo »Dober- j dob«, dr Furnazarič za «oko'stvo, potem 1 zastopnik ljubljanskega Tabora m om'<idin *>kega sveta lože Vokač za I IN/.B in za »Dravo«. Linuščak iz Celja. Kralj za Zvezo kulturnih dru*tev.
Izčrpno poroči'o o soeia'ni akciji je podal g. Žiberna. Na predlog g. Kralia je bil izvoljen bivši Jadranov zborovodja in marljivi prosvetni delavec g. Jože Lah za častnega pevovodjo in na predlog prof. Bizjaka je občni zbor počastil na poseben način zaslužnega notarja g. Kogeja Izvaja nja vseh govornikov so sprejeli navzočni
z velikim navdušenjem Ustanovni občni zbor je potekel v znamenju strnjene slož-nosti. Ob zaključku je pevski zbor fuzio-niranega društva pod vodstvom prof. Vrabca odpel »Soča bela«, »Slovan na dan« in »Hej Slovani«. Slednjo so gromko odpeli vsi navzoči zborovalo Izvršitev fuzije je bila deležna v nacionalnem Mariboru splošnega odobravanja. Društvu »Jadran-Na-nosu« želimo čim lepših uspehov.
£rtve napadov
| Na Ruški cesti jc napadel 26!etni mesarji pomočnik Drago Strnad gcjstilničarja \lojzija Kudra in ga ranil v roke in hr->ct. V Ruperčah so se fantje spoprijeli. \"a bojišču se jc zgrudil z ranami na ro-ah in prsih 45letni tesarski pomočnik An-lrej Pečnik. V Vctrinjski ulici pa jc oble-al zaboden v vrat 26ictni brezposelni pekovski pomočnik Avgust Zadnik. Vse trt 'i prepeljali v bolnišnico.
Motccike!, kolo in plašč ukradeni
Trgovskemu potniku g. Leopoldu Burja-nu iz Levstikove ulice 9 so odpeljali izpred neke tukajšnje kavarne motorno koto znamke DKVV z evidenčno številko 2-801. Šivilji Ivi Miiičevi s Pobrežja so ukradli kolo znamke NSU z evidenčno številko 2-131735. Natakarju Francu Janebi pa so odnesli iz neke tukajšnje restavracijo plašč, vreden okoli 7(>0 din.
Obmejno prebivalstvo si je oddahnilo
V	naši obmejni Selnici ob Dravi so bili v zadnjem času tatvine in vlomi na dnevnem redu. Naposled se jc posrečilo selni-škim orožnikom prijeti 21 letnega kočarje-vega sina Slavka Gutmaherja z Janževe gore. Gutmaher je doslej priznal sedem vlomov in tatvin. Ob aretaciji sclniškcga strahovalca si je tamošnje prebivalstvo globoko oddahnilo. Gutmaher jc zdaj v tukajšnjih sodnih zaporih
Maajša lefina grcz&Ja v Dažmaciji
Split 10. septembra Po poročilih iz vseh obmorskih vinorodnih krajev je sklepati, da bo' letošnja letina grozdja najmanj za 30% slabša od lanske. Pridelka ni povečalo niti dejstvo, da so imeli vinogradi v času, ko je bilo to najpotrebnejše, dovolj dežja. Manjša letina pa vinogradnikov prav nič ne skrbi, saj pričakujajo, da bo zato vino najboljše kakovosti. Zaloge lanskih vin so v Dalmaciji že prav majhne. Ker bo letošnjega pridelka tudi malo. so vinogradniki postali rezervirani in ne ponujajo blaga.
V	preteklem mesecu je bila trgovina z vinom slaba. Prodale so se le manjše količine. Od nakuplienega vina se je izvozilo v tujino okrog 20 vagonov.
VežUko
se govorl
vendar so merodajna samo dejstva.
In dejstvo je, da ni Aspirina brez »B a y e r«-jevega križa.
aspirin
TABLETE
Ogfai pod S. broiem 32606 od S 3(1. M96
Nevaren padec z mosta
Krško 10. septembra
V Krškem popravljajo most in mostna dela bi bila kmalu zahtevala svojo žrtev. Ko jc bil v petek popoldne delavec Vinko Giavan zaposlen pri popravilu, je opoldne menda kar za šalo splezal pod nosilce. Naenkrat pa mu je spodrsnilo in je strmoglavil z višine 10 m v izsušeno strugo na betonsko škarpo K sreči jc padei na noge, kar ga je rešilo gotove smrti. Nezavestnega ponesrečenca so naiožih takoj na voz in ga je g Vanič odpeljai v krško bolnišnico. Poškodbe po mnenju zdravnikov niso nevarne, vendar pa Giavan toži o notranjih bolečinah. Preiskava be> pokazala, ali nima še kakšnih notranjih poškodb. Krivda za nesrečo zadene samega Glavana, ki je brez opravka plezal po opornikih.
G&jave
Redno vpisovanje v enoletno trgovsko učilišče Christofov učni zavod s pravico
javnosti je do 15. septembra, ker je zavoljo številnih prijav otvorjen še en oddelek. Prijave se sprejemajo vsak dan. (—)
Danes je zadnji dan velesejma, obiščite še našega karikaturista Kondorja, ki vas bo za majhen denar naslikal v karikaturi.
Zveza bojevnikov vabi člane in odbornike. da se udeleže pogreba odbornika župnika g. Janka Cegnarja danes v ponedeljek ob 16 Zbirališče pred trnovsko župno cerkvijo.
Vse prijatelje našega lista, a posebej še vse one, ki so se s kakršnimkoli vprašanjem obrnili na našo »Kliniko za dušo in srce«, prosimo, naj malo potrpe. Kakor poročamo na drugem mestu, je moral g. Vladimir VVinterrv zaradi prezaposlenosti in nadaljevanja študij odložit! nadaljnje vodstvo klinike. Uredništvo ponedeljske izdaje »Jutra« se ma iskreno zahvaljuje za trud, ki ga je v teh mesecih vložil v svojo rubriko in ki je bil pri naših čitateljih deležen vse pozornosti in zahvale. Da pa nihče ne ostane prikrajšan, je uredništvo poskrbelo, da se rubrika v novi obliki in pod novim vodstvom nadaljuje. Tako bodo prihodnje dni prišli na vrsto tudi vsi, ki v listu doslej še niso prejeli odgovora. Prijatelje našega lista opozarjamo na prihodnjo številko ponedeljskega »Jutra«.

Salonski levičar
Kotičke ust povesi domišljavo
obrvi dvigne, puha z dimom fraze,
ko menja komediantsko rad obraze.
nalahno stresa s počesano glavo
Kot meče v cirkusu zonglet v zabavo
goreče bakle, meče on izraze,
a če dejanja terjaš za dokaze,
smeji se ti objestno, poniglavo
Kaj nisi koi orjak, ki lenuh.jri
ko si z lažjo v areni slavo veča.
»kvintaU — pu z vot'o kroglo nas prevari.
Zgodi se v neki operi nesreča
atletu, ki je pel tak larifari,
poštena kmečka pest zginit čez pleča.
REKLAMA V izložbi neke knjigarne so razstavljena sveta pisma vseh velikosti — majhna in velika, vse po izredno nizkih cenah. A pred vhodom v trgovino visi z velikimi črkami napisana reklama:
In satan jc vzhičen, ko vidi, kako nizke so cene sv. pismu!
CESTNO-PROMETNI RED Janez: »Kakšna razlika je med policijskim pendrekom in črtami na prehodu cest?«
Jože: »Ne vem!«
Janez: »Nikake! Ker z enim in drugim se vzgajajo ljudje k redu.
rmGBAim
I1		3		4	5	(i
I7	!			8		
i9					10	
				12		
v i		13	14		H	
gp						
>1		iS17				m JS.
18 fj ,		1!)				20j
		21			22	
P 1						J
U)K POMENIJO:
Vodoravno: 1 glavno mesto slovanske
države. 7 Hvlvm v latip = "in:, 8 pekel pri starih Grkih. 9 znamo. 10. oblika osebne-
ga zaimka. 11. števnik, 12 sorodnik, 13. neveden 15 slovenski izraz za regulator, 16. znak za polumer, 17. nemška reka, 18. rata, 21. kratica »v penziji« v nemščini,
22.	oblika pomožnega glagola z nikalnico,
23.	orjak, ki na svojih plečih nosi svet. Navpično: 1. stara trdnjava v Krakovu,
2. zadnja beseda v očenašu, 3. književna vrsta (dvojina), 4 medmet, 5. cerkvena država, 6. mesto v Arabiji, 12. udarec, 14. del sveta. 15. kraj, meja, tudi suženj, 16. cvetlica. 19. odžagan kos debla. 20. zidana stena.
KJEŠITEV ZADNJE KRIŽANKE:
' Vodoravno: 1. predivo: 7. stopica; 13 rep; 14 gobelin, 16. lub: 17. en; 19. zamet; 21. le; 22 veslo; 25. rum; 26. Vrbas; 28. trpka; 30 Erato; 32. zlatar (Zlatar): 35. Aladin; 37 nav: 38. bik (Bik); 40. ali (Ali); 41. iver; 43. topol; 45. sloj; 46. kakteja; 47^ razroka
Navpično: ! prevoznik: 2. rene (Rene); 3 ep; 4 Ig, 5 voz; 6. obara; 7. sleme; 8. Tit; 9. on; 10. il; 11 cula; 12. Abesinija; 15. ema* 18 zlet; 20 trta; 23. stavek; 24. opat; 26. valj; 27 bodalo: 29. kr; 31. Ra; 33. lava: 34 tip: 36 Ilok; 38. boa; 39. kor; 42. rt; 43. t. j.; 44. La (=lanton); 45. s. r.
Nagrado v znesku 100 din
je žreb tokrat naklonil Majd) Jerinovi v Celju, Cankarjeva ulica 2, tr^i«- nagrad v knjigah pa si dele Silvin Hrašo-vec, sodnik v p., Ljubljana, Pleteršni-
kova 3, Anda Kantetova. Ljubljana — Moste, Koroščeva 26, in Zorka Lampre-tova, Sv. Miklavž pri Ormožu.
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja ga konzorcij »Jutra« Stanko Virant, — ga Narodno tiskarno d. d. kot tiskaraarja Fran Jeran, — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v LjubljaA