LISTEK. Junuš Golec: V polkovnikovem wozu. (Dalje.) Go6pod H... je nakremžil obraz, zaklel in zbližal uaustače z obrvi. Guzl je skočsl z voza na tla, da pre«leda ter presod: poškodbe. Nekaj časa je sikal svojo italijansko »hožtijot, pljuval in vlekel iz luknje sprednji del voza Ni šlo, dasi se je potil na vso mcč. Javil je gospodu, da mora tudi on z vora, ker 3e je i\< milo ter odpadl» platišče spredniega kolesa, O3ta'e so samo *e »špicet, ki so se zasadile na vso nioč v udrtino. O ka so odložili po usodi prisiljeno odeje, stopili na tla in pomogli vozniku, da sta spravila s po tnočjo konj voziček na ravno. Poskusila jta vožnjo po sarr.ih špicah, ni šlo, ker se je voz preveč nagibal in 'v se dal premikati le korakotna Ooerst je vprašal nsrednika, Ce iraa seboj rezerve-kol(» Ta mu je seve odkimal. Cela ploha psovk se je vsula na zanikarnega kočijaža, radi katerega brezbrižnosti naj obtiči *am oberst na cesti. Ozmerjani Guzl je poslušal pokorno, dodjav5i k amenu pridige pripombo: »Naj počaka g. oberst pri vozu, on bode pa jezdil na etinem konju nazaj k diviziji, da mu posodijo kolo.* Temn edino pametnemu nasvetu se je udal celo trmoglavi stari. Potegnila sta voz ob kraj ceste, Guzl je sijregel konje, pnvezal Miška k lojtercam vozička, na Leni pa odjezdil po kolo. Jaz potnik tihotapec sem se oddahnil. vroče sem se zahvalil Bogu, ki je naklonil telesno nezgodo, da aem se v<..-,: lahko nasrkal zraka odprtih ust. si omen cal vsled arfanja premražene roke, skrčil koiena ter pretipal vsak ud posebej. Kako dobro, blaženo sem se počutil, ko se rai je razlezfa duša nazaj po telesu. zajel ?em novo upanje, da bom prestal tj trpinčenje do ciIja, do — Sfdagore. G. oberst je šetal nekaj časa krog voza, cepetal z nngaina po tleh, potresal suvaje z rokarni, hotel se je ugreti, zazeblo ga je bilo na vozu. Nebo se je še meni vidno zarnesjlilo in potemni lo. Zakolobaril je sneg v gostih, debehh cunjah, ka kor menda padajo in se vrtijo na zemljo samo v on;h severnih krajih. Veter je zatulil divje m jčno, očka so smukaili pod streho voza, si oprhali sneg in razložili svoje uie po poresnem sedežu. Odpeli so skrbno zapeti plašč, iz levega žepa so potegnili m-kej v papir zavitega. Bilo je raene v nos ščegetajoče meso s koscem kruha. Stari si je privjščil vse do zadnjega grižljaja in drobtme Obrisal se je krog ust, nat*»gnil mustače, desnica mu je segla v drugi žep po podotgovato steklenico. Gospod je luckbl v dol^ih požirkih in ˇ dvakratnih oddibljajih. Privožčil si je še cigareto in zagledal vod vetra sukane, gosto paiajoče snežinke. Na kožuhovini sem se že bil odpočil, zbr*l raz trošene moči, oglasilo se je drugo c!o — glad, saj sem bil tešč in do dna strešenegd želodca, ki j« tinal svoje pravo in uteho. Požiral sem nedilžn ) tešče sliae. da bi prtlačil g'ad, saj bi se Uhko bratil tudi jaz doma z mes. m, kruhom in j_ijačo, d-i sem se uklonit zapo vedi polkovnegd očima.  Gospod oberst je leno zdehal, se očohaval nestrpno; Guzla le dclgo, d«'go ni bilo nazaj. Ssari je skočil pravkar z voza, U si premenca stegna, ko se je prikazal iz viharja in j;:^iega ra^teža narednik 8 kolesom. Z zdv:^ nimi močmi sta nasadila kolo. Gurl je zapregel Leao in Miška, moie mučeaištvo se je nadalje^alo v trabu preiio grabic in notanj. Malo botj voljna sem tokrat pač prenašal prepogoste snuke, dvige in dr^et, bil sem uverien, da me še nista čisto o^tivila Boj ia an^elj varuh. Vožnja di S^digore ni bila prevei d )'gi, bi še bil zdržal ea čas ko smo se u»tavili pred gradiščem kornega po^eljstva štev. XIII. Gjspod oberst si je nataknil ščipalnik, da prečita napis, ki je značil viijo vofašsO obUst [«pred grada dostojanstva je ukazal po^nttt, zavili smo proti koncu Sadagore, kjer je bival naš tren |asno rai je bilo, tatek boda prem ištral ter preg'edal novo dašlih 100 po 50 let stanh m >ž, ki bi naj nad >rne-;tili mlajše, za frontnj službo sposo >ne trenarje. Snežilo je ie vedno, da je kril snedf zt»mlj) že za dober pedenj. Voz je pbstal na ojširnen travniku, ki je bil kar posejan z vozovi in vozički vseri vrst. Polkovnik je izstopil, predstivil se <nu je «totnik, poveljnik trena. Očividno je %t pnčako/at ^ospodarjevega obiska G oberst mu je stisnil roke v pozdra?, zarenČM je nad njim, ker še novodošlo moštvo ne stoji pripravljeno v vrsti in redu. Stotnik se je skušal opravičiti s snegom in mrazorn, pa jo je izkupil z rezkira: »O istopiteU, da je odbrzel itot bi mu zakuril pod petami. Jaz ujetnik sem za trdnj pričakova!: (>čka se bo šel pogret v toplo izb), dokier se ne razp>stavi raoštvo, jaz pa smuk \z tresaloice in vic v — nebesa. Kaj šel Niti za en raeter se ni oddaljil od voza, cepetajoč po medvedje v krogu krog vprege. V duši s« mi je zjasnilo; iz vtc boš s-* vržen in pahnjen v pekel trpljenja. V toliko s-;m bil m boljšern na tej zasneženi ravni, da sem prem-in 1 sloiodnosvo)o le^o v sedeaje, sem vsaj lahko opacu/al, kako bode pregledjval starec vojake.