Poštnina plačana v gotovini Speci, in abb. post. II. gruppo UREDNIŠTVO IN UPRAVA : Videm, Via G. Mazzini št. 10/1. Tel. 33-46 — Poštni predal (Casella postale) Videm 186. — Poštni čekovni račun (Conto corr. post.): Videm, št. 24/7418. GLASILO BENEŠKIH SLOVENCEV NAROČNINA : Za Italijo: polletna 300 lir — letna 500 lir — Za inozemstvo: polletna 600 lir — letna 1000 lir — Oglasi po dogovoru. Posamezna številka 25 lir Le*o VI. — Štev. 9 (110) UDINE, 1. - 15. MAJA 1955 Izhaja vsakih 15 dni V povojnih Fašistična doba pomeni za Italijo velik upadek moči in ugleda v svetu. Nasilje se je polastilo vlade in se zvezalo z nacističnim nasiljem, da bi na znotraj dušilo svobodo svojega naroda, na zunaj pa ogrožalo druge narode in jih zasužnjevalo ob osi Rim-Berlin-Tokio. Najboljši sinovi italijanskega naroda niso bili fašisti. Ljudske množice so s strahom gledale v prihodnost, ki naj bi slonela na ropanju in izkoriščanju. V drugi svetovni vojni je tudi v Italiji pognalo odporniško gibanje, ki se je pridružilo zaveznikom v boju za demokracijo. še težja usoda kakor Italijo je zadela Jugoslavijo. Največja nasilnika stoletja, Hitler in Mussolini, sta jo razkosala in si razdelila plen. Slovenijo sta celo izbrisala z evropskega zemljevida in zapisala Slovence narodni smrti. Jugoslovanski narodi pa so se dvignili v borbo zoper nasilje in dosegli v trdih bojih ob strani zaveznikov narodno svobodo. Letos praznuje svet desetletnico osvoboditve od fašističnega in nacističnega nasilja Spominske svečanosti se vršijo tudi v Italiji in Jugoslaviji, v naših predelih, koder se dotikajo tri največja evropska plemena, slovansko, romansko in germansko, ob Jadranu, Soči, Nadiži, Beli, Savi in Dravi, je imelo odporniško in osvobodilno gibanje še posebno važnost. šlo je za to, da se ovržejo nasilni raznarodovalni sistemi in se zagotovi vsem trem plemenom, kjer se dotikajo, konec zatiranja in uživanje človeških pravic. To se je v veliki meri posrečilo. Mirovna pogodba med Italijo in Jugoslavije je rešila nekaj najbolj perečih vprašanj in dosegla, da ni prišlo več do krvavega obračunavanja, čeprav se v podrobnostih ni dalo vse zadovoljivo rešiti. Beneška Slovenija je silno trpela zaradi fašizma in nacizma. A tudi do nje so prišle osvobodilne čete od vzhoda in od zahoda. Zadihala je svobodneje. Ponekod so se ji vsaj začasno odprle šole v domačem narodnem jeziku. Po mirovni pogodbi je ostala v mejah nove Italije, kakršna je izšla iz odporniškega gibanja. Ce bi bila načele Organizacije združenih narodov o uživanju človeških pravic popolnoma zmagala tudi v Beneški Sloveniji, bi danes ne bilo treba več zmeraj znova pretresati mučnih beneško-sloven-skih vprašanj, ki se tičejo enakopravnosti slovenskega prebivalstva z italijanskim, slovenskega šolstva, primernega kulturnega in gospodarskega razvoja itd. Ge bi se upoštevale in izvajale človeške pravic' vse državljane enako, kakor zahteva ustav , t>, ne bilo več v Italiji slaven-l '■ 'ovenskih otroških vrtcev, orez slovenskih osnovnih in tu ali tam kakšne srednje šole. Ne bilo bi nobenega razlikovanja v priznavanju enakih človeških in narodnih pravu vsem. Slovencem v današnjih italijanskih me-iah, naj živijo ob Nadiži, Reziji, Beli, Soči in spr ilnp Vipavi ali na Krasu in ob Jadranu. Saj r.o vsi ljudje in vsi pripad-Pili Istega slovenskega va oda. Tako pa sc dogaja, da uživajo Italijani Povsod vse človeške in jezikovne pravice, Tiedtem ko so Slovenci zelo prikrajšani in je g njimi vse stopenj takih pravic: beneški Slovenci nimajo, razen enega časopisa. ir kakšne pridige ali nekaj moli-tev po nekaterih cerkvah, nobenih jezikovnih pravic, kanalski Slovenci niso Prav nič no boljšem, goriški Slovenci imajo nekaj slovenskega šolstva, nekaj tiska rosvetnih 'rvštev, a se tudi borijo z velikimi težavami, ker se jim °*reka marsikaj tega, kar imajo Italija-tržaški S?~v-n i imajo Poseben statut do zdaj žal na papirju, težave *** *o podobne gori’ -im. Teh deset ' -d ni svetovni vojni je *1° za F; • cc-ijo deset hudih, **kih, trdih, suhih let. Glede te dežele e še zmeraj vse preveč uveljavlja nekda-7«. Slovencem >. Hm j ena miselnost Prejšnjih vladan’* ^Preveč je stari' » 'edcvanih nadlog, se od leta 1866 d,, dsnes zmeraj znova *Puščajo na beneško-slovensko ljudstvo. Tem huje občutijo to beneški Slovenci letos, ob desetletnici zatona fašizma in njegovih teorij o nasilju. Prav ob desetletnici si tem živeje želijo, da bi bili tudi sami deležni sadov zmage nad nasiljem in bi se končno opustile nedemokratične raznarodovalne težnje, ki so v tako kričečem nasprotju z gibanjem odpora in z nazori velikih italijanskih duhov. Zdaj, ko se boljšajo odnosi med Italijo in Jugoslavijo in se med obema državama sklepajo gospodarski, trgovinski in kulturni dogovori, je skrajni čas in najlepša setimi leti nepopolno in nedovršeno, izboljša in dopolni v skladu z italijansko ustavo tudi na beneško-slovenskem ozemlju. Le tako bodo spominske svečanosti ob desetletnici v skladu z žrtvami, ki jih je osvobodilno gibanje zahtevalo, in s tem, kar Italija in Jugoslavija dolgujeta borcem, ki so dali svoja življenja za boljše usode obeh držav in za trajno mirno sožitje med njima. Italija ne bi smela ostajati pod vplivom tokov, ki so jo v drugi svetovni vojni spravili na rob propada. Krivično ravnanje s Slovenci na njenih severovzhodnih mejah ne bi smelo zastrupljati ozračja med obema jadranskima državama. Beneški Slovenci upajo, da si bodo zdravi nazori odporniškega gibanja utrli pot tudi v njihovi deželi. -ud- To, kar velja za Italijane v Švici mora veljati za Slovence v Italiji Pred kratkim smo v našem tisku poročali o tem, kako se na Koroškem znova pojavljajo poskusi diskriminacije na račun tamkajšnjega slovenskega življa. Gre za okrepljeno akcijo že znanih najbolj reakcionarnih avstrijskih elementov, s katero se hoče slovenskim staršem kratiti pravica, da šolajo svoje otroke v njihovem materinem jeziku. Hkrati pa, ko se z vso besnostjo zaganjajo proti najosnovnejšim pravicam koroške slovenske manjšine, in to s sredstvi najbolj umazanega nasilja, se po drugi strani prilika, da se to, kar je ostalo pred de-iiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiriiiriiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiu iiiiriiiiiiMiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiii Giovanni Gronchi novi predsednik republike Gronchi je bil izvoljen z glasovi demokristjanov, socialistov in komunistov proti volji demokristjanskega vodstva, ki je podpiralo Merzagoro - Prisegel bo 11 maja na skupni slovesni seji obeh domov parlamenta v Montecitoriu Giovanni Gronchi, dosedanji predsednik poslanske zbornice (Camera dei Deputati), je bil izvoljen za novega predsednika italijanske republike. Njegova izvolitev se je odločila na četrtem glasovanju s sledečim izidom: Gronchi 658 glasov Einaudi 70 glasov Bele glasovnice 92 razpršeni glasovi 11 neveljavna glasova 2 Za Gronchija so glasovali poslanci KPI, PSI in večina demokristjanov. Za Einaudija so glasovali kakih 20 demokristjanov in poslanci manjših strank centra. Do izvolitve za predsednika republike Giovannija Gronchija je prišlo po razburjenih posvetovanjih med demokristjani, ki so šele v zadnjem trenutku odločili, da bodo uradno podpirali Gronchija. Demokristjani so namreč v začetku podpirali Cesare Merzagora, nekdanjega generalnega direktorja tovarn Pirelli. Novi predsednik republike bo prisegel 11. maja na skupni slovesni seji obeh domov parlamenta na Montecitoriu. Izvolitev Giovannija Gronchija ni presenetljiva toliko zaradi osebnosti novega predsednika republike, znanega političnega delavca, še iz predfašističnih časov in dosedanjega sedemletnega predsednika poslanske zbornice, ki je zaradi svoje vestnosti in nepristranosti na tem položaju užival ugled pri vseh strankah, temveč zaradi načina, kako je do izvolitve prišlo. Prva in osnovna ugotovitev je ta, da je bil Gronchi kot neuraden kandiejat levice izvoljen mimo volje vodstva demo-kristjanske stranke. Drugič je zanimivo, da so o Gronchiju že nekaj tednov govorili kot o onem kandidatu, ki bi ga PSI najrajši podprli, tretjič pa, da je bil izvoljen z novo, povsem nevajeno večino združenih glasov KD, PSI in KPI, kar pomeni na eni strani močan, čeprav zaenkrat še slučajen in izsiljen korak v levo, obenem pa hun udarec po formuli ■ H1 GIOVANNI GRONCHI štiristranske sredinske vladne koalicije. Dejstvo je nadalje, da bolj desnega resnega kandidata, kot je z demokristjani povezani Merzagora, sploh ni bilo mogoče postaviti, da je še ta doživel neuspeh in da je pri odločilnem glasovanju desnica oddala bele glasovnice. Pa četudi gre za Merzagorov neuspeh in nevajeno kombinacijo glasov, ki je Gronchiju prinesla izvolitev, v veliki meri pripisovati tudi političnemu diletantizmu, s katerim se je vodstvo demokracije kristijane lotilo tako kočljive zadeve in nujno doživelo poraz, je Gronchijeva izvolitev v danih okoliščinah vendarle dokaz, da danes v Ita- ‘k,. V* GIOVANNI GRONCHI V KROGU SVOJE DRUŽINE liji s parlamentarnimi sredstvi ne le ni mogoče iti na desno, temveč da postaja nevzdržna tudi že politika centra, če je le zadržanje KPI in predvsem PSI takšno, da ne sili ostalih v osnovi demokratičnih sil v skupno fronto z desnico ali z zagovorniki politične in socialne okamenelosti. Prav dogodki zadnjih dni še v mnogo močnejši luči kažejo, kolikšna je politična odgovornost KPI in PSI kot strank, ki združujeta velik del italijanskega delavskega razreda, v sedanjem položaju. Od pravilnega razumevanja in izpolnjevanja te odgovornosti bo v veliki meri odvisen nadaljnji razvoj v Italiji, ne morda še v neposredni prihodnosti, vsekakor pa v perspektivi. Dogodki v zvezi z volitvami predsednika republike namreč tudi kažejo, kako malo odgovarja sedanji parlametarni in vladni položaj dejanskemu razmerju sil, hkrati pa utegnejo biti vzmet, ki lahko v določeni meri sproži nov razvoj, zlasti na področju sestavljanja vlade, njenega programa in njene politike. Giovanni Gronchi se je rodil 10. septembra 1887 v Pontederi, v pokrajini Pisa (Toscana). Bil je sin skromne družine in kot študent se je moral vzdrževati z lastnim delom. Po končanih študijah je nastopil službo profesorja, istočasno pa je tudi že napravil svoj odločilni korak v politiko. Pridružil se je krščanskemu socialnemu gibanju, ki ga je ustanovil Romolo Murri. še pred prvo svetovno vojno je Gronchi organiziral krščansko - socialne sindikate. V vojni je bil prostovoljec in si je prislužil srebrno in dve bronasti medalji. Ko se je Gronchi leta 1919 vrnil domov, je sodeloval z Don Sturzom in je postal eden izmed ustanoviteljev »ljudske stranke« in bil v istem letu izvoljen za poslanca. Kmalu nato je postal sekretar »zveze krščanskih delavcev« in član odbora parlamentarne skupine »ljudske stranke«. Predstavljal je svojo stranko v prvi Mussolinijevi vladi kot podtajnik ministrstva za industrijo, odstopil pa je, ko je bil na kongresu stranke avgusta 1923 v Turinu sklenjen izstop iz vlade. Gronchi je bil med pobudniki »aventinskega razcepa«, kar mu je prineslo izključitev iz parlamenta. Umaknil se je v zasebno življenje In bil v Milanu dalj časa trgovski zastopnik, nato pa se je posvetil industrijski delavnosti. Za časa fašizma je bil Gronchi odio čen protifašist in v zadnjih letih vojne se je spet pojavil v političnem življenju kot eden izmed političnih in vojaških voditeljev odpora. Gronchi je deloval z podtalnimi odpornimi gibanji v Lombardiji, Piemontu in Liguriji skupno s Parrijem in Cadornom. Z De Gasperijem je zastopal svojo stranko v Narodnoosvobodilnem odboru. V Bonomijevi in Parrijevi vladi je bil minister za trgovino in industrijo. Junija 1946 je bil izvoljen za poslanca v ustavodajni skupščini ter za predsednika demokrščanske parlamentarne skupine. Leta 1948 je bil izvoljen za predsednika poslanske zbornice, kar je ostal do izvolitve za predsednika republike. na ves glas zgražajo nad italijansko vlado, češ kako ta ravna s pripadniki nemške manjšine na Južnem Tirolskem, kjer jim krati vse pravice in zavira njihov naravni razvoj. Poslanec ljudske stranke v dunajskem parlamentu dr. Gsehni-tzer je med drugim obtožil Italijo, da ne izpolnjuje določil pariške pogodbe, da vrši asimilacijo nemškega prebivalstva iri ga, z eno besedo, povsod izpodriva. Dalje, da izgublja zaradi ukrepov italijanske vlade južnotirolska pokrajina čedalje bolj svoj prvotni značaj in da te težnje italijanske vlade niso nič manj nevarne, če se ne izvajajo več na osnovi fašističnih, marveč »demokratičnih« metod itd. Mi se s temi izvajanji avstrijskega poslanca povsem strinjamo, vendar postavljamo hkrati tole vprašanje: Ali ne velja morda vse to prav tako tudi za avstrijske oblasti in politične organizacije v odnosu do koroških Slovencev? Saj vendar ni moč imeti v nekem načelnem vprašanju za vsak primer posebno in docela nasprotno stališče! To je nemoralno in nikamor ne privede, se pravi, privede lahko samo v slepo ulico, tako glede vprašanja samega, kot glede ureditve odnosov med posameznimi državami, privede v skrajnih posledicah do zaostritve vse mednarodne situacije. Treba zatorej predvsem pomesti pred lastnim pragom in šele zatem storiti to tudi drugje.. še en primer takšnega nekritičnega stališča. Italijanski publicist Curzio Mar laparte je pred nedavnim, kot razvidno iz njegove stalne rubrike »Battibecco« v reviji »Tempo«,' obiskal švicarsko zvezno republiko. Splošno znano je, da sodi ta dežela med tiste, kjer je nacionalni šovinizem neznan in so narodnostnim skupinam zagotovljene vse njihove pravice. Vse to je izpeljano celo do takšne stopnje, da je moral Curzio Malaparte priznati, da se je proces italijanske kulturne evolucije v Ticinu uspel obvarovati pred vsemi tistimi napakami in reakcionarnimi odkloni, ki so danes značilnost italijanske kulture. Dalje pravi, da je kultura Italijanov v kantonu Ticino takšna, kakršna bi danes mogla biti tudi v Italiji, če bi ne zapadla v stanje, pri katerem se je iz kulture preporoda, polnega življenjskih klic in svobodoljubnega duha, spremenila v reven instrument reakcije, laži in hinavščine. Zares sijajno spričevalo za Švico, ki ji ga je dal Curzio Malaparte, sicer dobro znan tudi po svoji šovinistični nestrpnosti, posebno kadar steče pogovor o Jugoslaviji. Toda ne mislimo o tem govoriti. Omeniti smo hoteli samo kako lepo in iskreno se zna Malaparte navduševati nad naprednim stanjem v Švici, še posebno kar zadeva svobodni in neovirani razvoj italijanske narodnosti, ki je na kulturnem področju, po njegovih lastnih besedah, dosegla celo več kot pa je bilo v tem pogledu doseženo v Italiji. In kako srečen je, da more to ugotoviti! Ko v nadaljevanju svojega članka omenja hkrati tudi izvolitev ticinskega Italijana Giuseppa Lepori j a za švicarskega zveznega ministra, obsojajoč obenem nekatere politične poteze njegovih nasprotnikov iz vrst nemških ter francoskih radikalnih liberalcev, pravi Curzio Malaparte, da se tega uspeha ne veseli, ker bi predstavljal italijansko zmago, ampak zaradi tega, ker predstavlja zmago določene manjšine v nedrih velike švicarske družine, pri čemer, po njegovih besedah, ne gre za nacionalizem, ampak za zmago pravice. Lepo misli in piše Malaparte in nihča ne more oporekati njegovemu navdušenju nad tem, kako danes žive in se razvijajo njegovi sonarodnjaki v Švici, državi, kjer so vsi državljani brez razlike narodnosti enakopravni pred zakonom tako glede pravic kot dolžnosti. Nedvomno, da bi tudi mi tržaški Slovenci ne kazali manjšega navdušenja, če bi mogli pred samimi seboj in pred vsem svetom to isto ugotoviti ter izjaviti, kadar bi nanesel pogovor na naš po-(Nadaljevanje na 2. strani) * SV. PETER SLOVENOV Videmski prefekt obiskal naše kraje '* H a . lat. Kar so ponucali ves denar, ki je biu prvotno nakazan za urediteu cjestne mreže našega kamuna, so z djeli henjal. Nardil so kajšnih 400 metru nove cjeste, potlé pa je ostalo use do donàs na mar-tvi točki. TJ tjem času pa je stara cjesta postala takuó slaba, de nje moči več se ,ie posluževati. Prou bi bluó, de bi kamun prosu, če sam njema denarja, za držauno pomuoč SOVODNJE Matajur bo povezan z Troštamo se, de bo u kratkem času tudi vas Matajur, ki leži narbuj visoko u hribih, povezana z ostalim svetom z dobro kolovozno cjesto. Zvjedeli smo, de je država nakazala precej milijonou za tisto djelo. Djela so se že pričela. Par tjem dje-lu je ušafalo zaposliteu dosti naših dižo-kupanih mož, ki drugač bi bli parmuo-rani iti s trebuhom za kruhom po svjetu. Povezava Matajurja z dolino bo velikega pomjena ne samo za domačine, katje-rim ne bo več potrjebno nosit brjemen na hrbtu, ampak se bo takuó tudi razvil turizem. Kakor znano je Matajur ena narljeuših turističnih točk naše dažele, bodisi poljete ali pozimi. Semkaj parha-jajo smučarji an izletniki iz Trsta, Gorice an Vidma. Nje dougo od tega, de je en domačin zgradiu tudi en ljep hotel u Matajurju, kar bo še buj parvabljalo ljudi. Sevjeda en hotel sam nje zadost, trjeba bi bluó zgraditi še kajšnega. Tudi vas Matajur bi muorla bit malo buojš urejena, ker kupi gnoja, ki stojijo pred neka-tjerimi hišami, sevjeda njeso u okras vasi. Za oljepšat an zbuojšat hiše nje trjeba dosti skarbjet, ker za tajšne djela poma- NEME PROMETNA NESREČA Precej močno se je ponesrečila branjevka (fruttivendola) Scubla Maria iz Cr-neje, ko se je blizu Trčižma prevrnila iz svojega motornega voza (motocarro). Pri padcu se je močno udarila v glavo in po nogah. Ponesrečeno ženo so prepeljali v videmsko bolnico in se bo morala zdravit 25 dni (tri tedne). TIRANA NESREČA PRI DELU Pretekli tedn se je močno udarila v koleno naša vaščanka Vignat Carolina in je morala v bolnico, ženi je spodrsnilo kar je nesla iz njive težak koš na rami. ČEDAD ŠESTDESET MILIJONOV LIR ZA LJUDSKE HIŠE Zvjedali smo, de je daržava nakazala našemu kamunu 60 milijonu lir za gradnjo novih ljudskih hiš. Naši ljudje so te novice veseli, ker bojo dižokupani ušafa-li djelo, nekatjeri bojo takuó srečni, de bojo ušafali ljepo stanovanje. NOV VOZNI RED VIDEM-STARA GORA Avtobus, ki vozi iz Vidma na Staro goro, vozi od prvega maja ob telih urah: Ob djelaunikih : odhod iz Vidma ob 8.40; odhod iz Stare gore ob 16. ura. Ob nedeljah in praznikih: odhod iz Vidma ob 6.05 in 8.05; odhod iz Stare gore ob 7.15 in 12.05 uri. Ta vozni red velja do 31. oktobra. SV. LENART VAS JAGNJED ŠE NIMAR ČAKA Cjesta, ki pelje iz Sv. Lenarta u Jag-njed, je u obupnem stanju, že dve ljeti njé moči za voziti po njej. Pred dvema Ijetoma je ministrstvo za javna dela odobrilo načrt an dodelilo tarkaj denarja, de bi lahko plačal 16.000 ur djela za popravljanje cjest u našim kamunu. Kadar so paršle oblasti na lice mjesta za si ogledat cjesto, so videle, de je zlo slaba an de se ne splača je popravit. Sklenil so, de bi se nardila nova cjesta, ki bi isto takuó pejala u Jagnjed iz Sv. Lenarta. Ljudje so bli zadovoljni tega predloga an u kratkem so jo začel tudi dje- že dougo se je guorilo po naših vaseh, de bo paršii prefekt sam pogledat kajšne potrjebe imajo gorski kraji videmske pro-vincije za njim pomagat. An rjes, pretekli tjedan je paršu u spremstvu capo ga~ bineta Antoniettija an polkounika kara-binerjeu Salto an obisku tele kamune: Brdo, Tipano, Ahten, Neme, Fojdo, Tor-jan an Prapotno. šli so na kamunske ofi-cihe an se poguorili s šindiki an kamun-skimi sekretarji. Troštamo se, de je prefekt mogu videti kajšne potrjebe imamo an de se bo in-teresiru za use tiste reči, katjere je obeču.. DEVET MILIJONU LIR ZA ŠUOLO GORENJEGA BARNASA Ministrstvo za šolstvo (Ministero della Pubblica Istruzione) je dalo vjedat, de so dodelili našemu kamunu 9 milijonu lir za povečanje an moderniziranje sedanje šuole u Gorenjem Barnasu. Sedanja Suola je zlo tesna, imamo samo dve učilnici u katjerih se poučuje pet razredu, šuolskih otruok je pa usako ljeto več. Sadš, kar bojo šuolo nardil buj veliko, bojo sigurno nastavili kajšnega novega učitelja. Ljudje se troštajo, de bi ušafu službo kajšen domačin, ki je tarkaj di-žokupanih an de bi otrokom razluožu kaj-šno rječ tud u domačim jeziku, de bi ga zastopil. SMRTNA KOSA Po dougi an hudi boljezni je umrù Klemenčič PaskuaJ, star 54 ljet, kamun-ski svetnik. K zadnjemu počitku ga je spremila množica ljudi med katjerimi so bli tudi predstauniki kamunskih oblasti. Družini an žlahti izrekamo naše sožalje. Dne 20. aprila nas je za nimar zapustu Tropina Jožef iz Ažle u starosti 91 ljet. Renki je biu najstarejši mož u Ažli. Pogreba se je udeležilo zlo dosti ljudi, saj je biu mož zlo parljubjen vsem an je imeu dosti parjateljeu. KAJ BO Z NAŠIM VODOVODOM? Vsak dan smo buj blizu poletja, tuó je blizu tistega časa, kar usak tarpi žejo. Pa nič zatuó če je gorkuó, le da bi imjel zar dost dobre pitne vode, a te mi njemamo. Kaj smo prosil, de bi nam nardil vodovod, a le malo so pomagale naše prošnje. Vodovod so začeli djelat že lansko ljeto, a z djeli so kar na ljepem ustavili u jese- ni an takuó smo še nimar na starem. Pravijo, de je zmanjkalo denarja za naprej djelat. Ce kamun zarjes njema denarja, naj bi zaprosu daržavo za pomuoč, kot djelajo drugi kamuni, saj stroški za končat vodovod ne bi bli takuó veliki. VLAK JO JE POVOZU Pretekli tjedan se je zlo hudo ponesrečila naša vaščanka Podreka Marija uduo-va Bataino, stara 83 ljet. Starkica je pobjerala suhe veje u Naukulah na tračnicah malega električnega vlaka, ki vozi kamenje iz kamnoloma Tarčeta u Čedad. Ceglih je makinist pisku, žena ni čula nič, ker je gluha. Kuražni makinist je skočil iz vlaka an potegnu ženo proč. A le malo je pomagalo, vlak je ženi zmečku obe nogi. Pejali so jo u špitau, kjer so ji odrje-zali noge, ker ni bluó druge pomoči. Njeno stanje je zlo resno. PODBONESEC ZIBELKA čemet Amalija - Balonova iz Cernega vrha, je položiš u zibelko ’dno ljepo čečico. Vasi, ki spadajo pod Dreko so najbolj revne in ubuoge. Gospodarstvo je v obupnem stanju. Uboštvo in revščina sta stara »prijatelja« naših ljudi. Vasi stoje visoko po gorah. Kmetje obdelujejo svojo nerodovitno zemjo z velikimi neverjetnimi težavami. Zemja dreških kmetov, skrbno obdelana, s potom zamočena, ne da toliko pridelka, da bi se mogli dreški ljudje preživljati več kot tri mesece v letu. Zatuo najbuojši delavci, ki so podporniki dreških družin, muorajo s trebuhom za kruhom v vse dežele sveta. Oblasti bi muorale vjedeti, da s emigracijo se ne more rešiti našega obupnega gospodarskega stanja, našega žalostnega položaja, ker mladi in zdravi ljudje od nas odhajajo, bolni in izčrpani se vračajo domov. Ker naš kraj je takuo reven, da se ne more niti sadjarstvo razvit, bi morali vi- an de bi se takuó dokončalo djelo, ki se je začelo. SMRTNA KOSA U zadnjem tjednu so kar dvakrat zvonili marliški zvonovi u naši fari. Umrù je Krizetič Perin, star 75 ljet iz škruto-vega an Bledič Viktorija, stara 68 ljet iz Kozice. Obema prizadetima družinama izrekamo naše sožalje. dobro kolovozno cjesto ga država s prispeuki do 70% cjelotnih stroškou. Zatuó ne bi smjelo bit nobed-nemu težkuo, potrjebna je samo imjet malo iniciative an dobre volje. Za pomagat par tjem djelu se bi muo-ral interesirat tudi kamun, ker ljudje sami njemajo esperjence an tudi ne poznajo useh zakonou za ušafat od države to ali drugo pomuoč. Dobro bi bluó, de bi kamun o tjem na široko povjedu ljudem an če potrjebno, organiziral kajšne konference, kjer bi se razpravljalo o tjem uprašanju. ZA VODOVOD U PODARJU Zvjedeli smo, de je governo dodeliu našemu kamunu 1,400.000 lir za gradnjo novega vodovoda u Podarju. Z okrožnico št. A/107841 z dne 8. aprila je italijansko ministrstvo za zunanjo trgovino objavilo izvršilne predpise h go-riškemu regionalnemu trgovinskemu sporazumu z Jugoslavijo z dne 31. marca t. 1. V zvezi s tem prinašamo predvsem seznam ustreznih kontingentov. KONTINGENTI JUGOSLOVANSKEGA IZVOZNEGA BLAGA. (Seznam A -vrednost letnega kontingenta je označena v oklepaju v milijonih lir). - Sadje, zelenjava in čebula (19), sadna pulpa, sadni sokovi in suho sadje (10), svež fižol v stročju (10), zelje, suh fižol in krompir (15), sveže in suhe gobe (10), semena ajde, rži, ječmena, ovsa in razna druga semena (6), mleko in mlečni proizvodi (30), perutnina (15), ustreljena divjačina (3), konji za vprego in za zakol (30), govedina (20), svinjina in bravina (20), prekajeno meso (5), govedo, prašiči in ovce za zakol (30), raki (5), slivovka (5), jajca (25), krma in slama (20), radenska slatina (5), žagan les iglavcev (85), žagan les bukve in drugih listavcev (85), drva za kurjavo (80), tramovi (10), surove frize (9), bukovi in hrastovi parketi (6), lesno žaganje (4), les za brodogradnje (5), vezane plošče (5), okrajki (žamanje) (6), furnirji vodoravnega in krožnega rezanja (30), koli za trte (10), lesno oglje (30), svojstveni proizvodi izvoznega področja iz lesa (16), soljena čreva (5), zdravilne rastline (5), železne plošče (15), opečni proizvodi (20), cement (28), kraški kamen (8), plošče iz obdelanega maxmora (2), žgano apno (5), deti odgovorni ljudje, v čem in s čim bi se moglo pri nas zbuojšati gospodarstvo. Videti bi muorale oblasti, da moramo vsako leto prodajati na tonelate sena, po nizkim kupu, furlanskim kmetom, ker mi imamo malo živine. Ce bi oblasti pomagale razviti živinorejo po naših vaseh, živinoreja na moderni način, ne s takimi kravami, ki jih moramo danes rediti, ampak s kravami buojšega plemena, bi ne muorali prodajati po nizkim kupu našega dobrega sena. Samo na ta način bi se zbuojšalo gospodarstvo po naših gorskih vaseh, samo na ta način bi se zbuojšalo in olajšalo naše življenje. NOVA CJESTA Pretekli tjedan so začel djelat cjesto, ki bo vezala vasi Trinki s Trušnjem an Hlodičem. Zaenkrat je bluó danih za to cjesto 18 milijonou lir. SREDNJE CJESTA RAVNE - OBLICA Cez 14 dni se bojo uresničile želje kme-tou iz Oblice. Zgrajena bo cjesta, ki bo pejala iz Ravnega u to vas. Sada bo Oblica povezana z dobro cjesto z dolino. Zgraditeu te cjeste je za to vas življenjskega pomjena, ker do sada smo imjel samo kozje poti an use kar se je pardje-lalo an kar smo imjel za prodat, smo muorli nosit na hrbtu ku mule. Stroški za zgraditeu te nove cjeste je krila država. Na inauguracion cjeste pravijo, de bojo paršll u Oblico videmski prefekt an zastopniki furlanskih parlamentarceu. UMRU’ JE U BELGIJI Tele dni smo zvjedali žalostno novico, de je u Gilly u Belgiji postu žrtu prometne nesreče naš vaščan škoda Alojz, star 56 ljet. Renki je biu u Belgiji že več ljet kot rudar an je biu dobar djelovec, parljubljen vsem na juških an na doma-čil tleh. Naj mu bo lahka juška zemlja, GRMEK . POROKE U teku ’dnegà tjedna sta se tudi dva para poročila u naši fari. Oženilai se je 27 ljetna Primožič Ema, stara 27 ljet iz Hostnega an 27 ljetni Legiša Karlo iz Devina pri Trstu an Florjančič Jožef z Florjančič Elviro - Matijevo po domače. Obema paroma želimo dosti sreče an veselja u novem zakonskem stanu. glina (8), pesek za topilnice (10), drugo blago (200). KONTINGENTI ITALIJANSKEGA IZVOZNEGA BLAGA. (Seznam B) : Kislo sadje, drugo sadje in zelenjava (10), sadna pulpa, sadni sokovi, suho sadje (10), riž (30), razna semena, trtne sadi-ke-kolči in korenjaki (20), oljčno in semensko olje, sir, maščobe in testenine (90), razni drogerijski proizvodi (10), žveplo (10), umetna gnojila, antikripto-gamna sredstva in sredstva proti mrčesu (15), farmacevtske specialitete in razna zdravila (30), preja in tkanine naravnih, umetnih in mešanih vlaken (100), oblačila in predmeti vsakdanje rabe (10), klobučevina za tehnično rabo (5), pnevmatike in zračnice (40), električen in elektrotehničen material, električni motorji in stroji in njih nadomestni deli ter radijski aparati in njih nadomestni deli (60), material za hidravlične, higienske in zdravstvene naprave (30), motocikli, motoskuterji, ciklomotorji, bici-kli in njih nadomestni deli (15), nadomestni deli za avtomobile, za druge stroje in razne aparate (150), poljedelski stroji, opreme in vozila in ustrezni nadomestni deli (45), orodni stroji, meha-nftvo orodje in njih nadomestni deli (10), šivalni stroji (3), odškodnina za popravila avtomobilov, drugih strojev in aparatov (20), razno blago (200). KRAJEVNO se ta regionalni sporazum razteza na italijanski strani na celotno goriško pokrajino, v videmski pokrajini pa na občine Čedad, Podbonesec (Pulfero), San Giovanni al Natisone, St. Peter Slovenov (San Pietro al Natisone), Sovodnje (Savogna), Srednje (Stregna), Torjan (Torreano), Grmek (Grimacco), Dreka (Drenchia), St. Lenart (San Leonardo), Prapotno (Pre-potto), Corno di Rosazzo, Canebola (z omejitvijo na frakcijo Fojda), Tarčent, Brdo (Lusevera), Neme (Nimis), Taj-pana, Naborjet-Ovčjaves (Malborghetto-Valbruna), Trbiž, Chiusaforte in Rezija; na jugoslovanski strani pa na celotne okraje Sežana, Nova Gorica in Tolmin. PROŠNJE ZA UVOZ ALI IZVÒZ blaga iz zgoraj obrazloženih seznamov A in B se morajo vložiti preko goriške ali videmske trgovinske zbornice na Pokrajinski urad za trgovino in industrijo (Ufficio provinciale dell’industria e commercio - UPIC) v Gorici in morajo biti sestavljeni po obstoječih predpisih. UPIC izda izvozno ali uvozno dovoljenje, ki ga je treba predložiti goriški ali videmski carinarnici. PLAČILA SE IZVRŠIJO s posredovanjem posebnega klirinškega računa (»conto autonomo«), ki ga vodi v lirah gori-ška podružnica Italijanske banke. REZIJA OTVORITEV MATERINSKE POSVETOVALNICE Dne 6. maja je pričela delovati materinska posvetovalnica, ki se nahaja v novi zgradbi v Lipovcu. Ta ambulatorij je zelo moderno urejen in ima na razpolago vse potrebno za zdravljenje malih otrok. To ustanovo so pozdravile vse matere z velikim veseljem, saj je bila. zares potrebna. V naši dolini je dosti mater, ki bi se rade seznanile o higijeni in prehrani dojenčka, a do danes niso imele prilike. Posvetovalnica bo odslej odprta vsak petek od 11. do 13. ure, zato naj matere večkrat pripeljejo na pregled svoje malčke, da jim zagotove zdravje. POŽAR POVZROČIL VELIKO ŠKODO V LAZU Pretekli teden je Barbarino Italico iz Sv. Jurija utrpel zelo veliko škodo, zaradi požara, ki je nastal v gozdu v Lazu. Do požara je prišlo do sedaj še iz neznanega vzroka. Zaradi vetra so se plameni hitro širili in uničili približno dva hektarja smrekovega gozda. Na kraj požara so hitro prišli domači financarji, karabinerji in delavci, ki tam blizu pogozdujejo. Pozneje so pri gašenju pomagali tudi alpin-ci iz Možnice in šele po večurnem delu se jim je posrečile pogasiti ogenj. NESREČA NE POČIVA V naši dolini so se prvega maja zgodile kar dve prometni nesreči. V Podklancu, kjer je cesta precej ozka, sta se srečala tovorni avto, ki je privozil iz Bele, in motorna kolo, ki ga je vozil Di Lenardo Izidor iz Stolbice. Zaradi velikega kamna, ki je ležal sredi ceste, se je Di Lenardo zaletel v tovorni avto in odletel več metrov v stran. Pri padcu je dobil več poškodb, ki pa na srečo niso hude. Hujša nesreča se je zgodila v Lipovcu Valente Emi, ko se je vračala’ s svojo hčerko zvečer proti domu. Nasproti jima je privozil z lambreto Letič Rihard, ki je peljal na zadnjem sedežu še nekega prijatelja in ta je držal na ramenih kolo. Vozač je podrl na tla z vso silo ubogo ženo, ki je dobila precej hudih poškodb, potem pa pobegnil, ne da bi ji nudil prvo pomoč. Valentejevo so takoj odnesli k občinskemu zdravniku, orožniki pa so brezsrčnega vozača dohiteli pri Sv. Juriju. NATEČAJ ZA OBČINSKEGA URADNIKA Natečaja za občinskega uradnika so se udeležili tile naši občani in so pri sprejemnem izpitu prejeli sledeče ocene: Barbarino Gilberto 21/30 Intilia Amadio 21/30 Madotto Aldo 27/30 Pauša Celso 18/30 Teromac Josipina 24/30 POROKA. Poročila sta se Ferretti Giovanni iz Isola del Cantone in Giusti Majr-gerita iz naše vasi. To, kar velja za Italijane v Svici, mora veljati za Slovence v Italiji (Nadaljevanje s 1. strani) ložaj v okviru italijanske republike. Toda naše stanje in položaj sta na žalost vse drugačna od onega italijanske narodnosti v Švici, sta zelo daleč od njega. Ne samo, da nimamo zagotovljene nobene tistih širokih možnosti, pri katerih bi bilo recimo mogoče izvoliti enega naših ljudi na ministrski položaj v rimski vladi (glede tega ne obstaja niti najmanjša teoretična možnost), da' nismo v splošnem enakopravni z ostalimi državljani ne na političnem ne na gospodarskem področju, marveč nimamo — dasi bi morali vsaj zdaj, po sklenjenem londonskem sporazumu to imeti — zagotovljenih niti tistih najosnovnejših človečanskih in političnih pravic, glede uveljavitve katerih bi danes sredi civilizirar ne Evrope sploh ne smelo biti diskusije. Kako dolgo bo trajala ta naša borba za jezikovno, gospodarsko, politično, šolsko itd. enakopravnost ne moremo vedeti, vemo samo to, da jo je treba voditi ter izpeljati do konca, ker imamo v tem pogledu najmanj enako sveto pravico kot italijanska manjšina v Švici, ki je to že dosegla, ali ona nemška na Južnem Tirolskem, ki se zanje postavljajo tudi v Avstriji, pri čemer pa niti ena niti drug» obeh matičnih dežel, t. j. Avstrija in Italija, se vse do danes še ni uspela dokopati do spoznanja, kako da ni ne pravično ne sodobno ne v korist normalizacije mednarodnih odnosov ter utrditev miru» če se okrog enega in istega načelnega vprašanja zavzemajo različne rešitve, kakor pač to vsakokrat kaže, kadar gre z» zadostitev samo svojih lastnih sebičnih smotrov. (Iz »Prim. Dnevnika«) DREKA Za zbuojšanie gospodarstva po naših vaseh Obmejna izmenjava blaga v videmski in goriški pokrajini Štev.110 »MATAJUR Stran 3 'OVENSKÀX ^ o'vi'z c L VIEITO1757 'P.Lsate&i, Id (j/ 'Hi,n 1 Hun "n,n"1"'“"'m "iiu,"'"" '""n,111'"“ In tretji naš resnični pesnik je bil Simon Gregorčič (1844-1906). Rodil se je na Vršnem, pod Krnom, blizu Kobarida. Gimnazijo je opravil v Gorici. Gmotne razmere so ga napotile po srednji šoli v goriško bogoslovje. Pesniti je začel že v gimnazijskih letih. Kot bogoslovec je sodeloval v domačem listu Sloga, pri Slovenskem Glasniku, Besedniku in Zgodnji Danici. Že 1882 je izdal svojo pesniško zbirko, katero je takratni urednik Ljubljanskega Zvona Fran Levec imenoval »Zlato knjigo«. Ob Gregorčičevih pesmih se je vnel na SIMON GREGORČIČ Slovenskem literarni boj. Veliki inkvizitor dr. Mahnič je posvetil vprašanju obširno razpravljanje, razložil svoje poglede na lepoto in se močno spotaknil ob Gregorčičevi pesmi »človeka nikar«. Za pesnika se je potegnil pisatelj Janko Kersnik. Gregorčiča je silno prizadela ostra kritika stanovskih tovarišev. Gregorčičeva misel v pesmih je posvečena narodu. Izmed rodoljubnih pesmi je pomembna: Naš narodni dom. V pesmi »V pepelnični noči« poziva: Le vstani, borni narod moj, do danes v prah teptan, pepelni dan ni dan več tvoj, Tvoj je vstajenja dan. Kdo ne pozna njegove »Soči«, v kateri Pesnik kliče reki: Ne stiskaj v meje se bregov, srdita čez branove stopi ... Skoraj ponarodeli so njegovi izrazi domotožja: Nazaj v planinski raj in Veseli Pastir. življenje je idealista Gregorčiča pri-Pravilo do žalostnih izkušenj in od tu d) ego va črnogleda miselnost v pesmih: človeka nikar, Ujetega ptiča tožba. Kmetovo bedo je najbolje izrazil v pe-®mi: o nevihti. Gregorčiču so poleg čustvenih uspele tddi mnoge pripovedne pesmi: Jeftejeva Prisega, Hajdukova oporoka, Rabeljsko j®zero in druge. Po svojem izrazu je Gregorčič jasen in lahko razumljiv pesnik, zato tudi močno Priljubljen. Marsikatera njegova pesem . CCCC". LXXXijo armentorosam prav: armentarezam Pauli de Migreiis (? Nugreis ? Migneis) prav: Pauli de Migneis Paula prav: Pascula pastus situs prav: pastanatus, situs Toninculus (?) prav: Tonin Culus (beri Tonln Culùs) ognj duo prav: ognj ano de Mute Aberta prav: de Mu(n)te Averta li camerarii dovisi prav: li camefralri dovesi supra la casa et (?) sur (?) li campis (?) prav: supra la chasa de Durli Carus (beri Durli Carùs) ( 5 v.) Stephanus Staronich prav: Hlena q. cocran prav: ( 6r.) Stephani Brani prav: Georgias1 ticogna prav: per lanima del prav: ala misura di Udine prav: Marin Vinasa prav : vino conciam N® uno prav: (Ir.) pisinalj prav: messer Simon Sirec prav: monsignor Barbajut di Lungar rolla prav : (10 v.) Justi de Tamoro prav: (12 r.) mensis julii aut prav: (13 r.) Veneria C! Venezia) prav: (14 n.) Zorzo... Squarzan... Zuan prav: Madonna sancta prav : mezzo star _ prav dieto Zorzo prav Jervaso di ser Antonio prav Jervaso Zilli di Nimis cum questo prav dieto Zorzo prav (15 r.) di (? del) 1546 die 11 prav Giror prav (16 v.) una missa prav secondo affar prav dieta messa prav nodaro prav misser Zan Zampognia prav alla reverenda prav in remissione prav camerario prav V Stephanus Stazonich H(e)lena q. cocean Stephani Biani Georgius Ticogna per lanima dal ala misura de Udene Marin Vinaza vino conci, n«, uno pesenalj M® Simon Sirec : M” Grivor d(e) Barbajut die) Lungarelia (sic) : Justi d Tamero : mensis jullij vel : Veneria : Gorco... Squargan ... Guan : Madona sancta rmezo star .•dieto Gorgo : Jervaso de quondam Antonio Jervaso Gibi d(e) Nimis : cun questo : dieto Zorgo : de 1546 die xi : Giror (reete Grior) : una misa : secondo apar :dicta mesa :nadaro (sic) : M". Zan Zampognia : ala reverenda : in remission : camer(a)ro Večinoma nisem posebej podčrtaval prepozicije d, ki jo avtor podaja z di, namesto z de (prim. št. 23 na listu 3 v in št. 31 na listu 5r.), prav tako tudi ne pogostnih nedoslednosti v sistemu njegove transkripcije. Opozarjam, da je dokument sedaj shranjen v Arheološkem muzeju v Čedadu. manu Bartholomei.. (? notarli) notatum prav : manu Bartholomei ... notarii 1 V žalostnem pismu — po nesreči ga ne morem več izslediti —, ki mi ga je Baudouin de Courtenay pisal proti koncu prve svetovne vojne iz Varšave, mi je izjavil, da je zaradi političnih preobratov izgubil vse jezikoslovno gradivo, katerega je bil potrpežljivo nabral v toliko letih raziskavanj. 2 O tem sta pisala Karl Štrekelj v LZ 1892, snopič VI in sl. ter Francesco Musoni v časopisu II Friuli, 1. julija 1892, št. 156. Pred Oblakom je to obravnaval V. Catualdi (Oscarre de Hassek) s člankom v La Patria del Friuli, 18. dec. 1891. G. B. Corgnali ^Rance bevk: Grivarjevi otroci llllll Illumini »Vse bom uredil,« je rekel Košan. »Ka-°r da so moji, bom skrbel zanje. Lahko zanesete.« Sodnik je Tinčetu vrnil uro. Deček si Je zopet obesil okoli vratu. Roslovili so se. Odhajali so proti Bolnici vsi trije — Tinče, Mretka in Ko-ari- Tinče je nosil knjigo s podobami, a V^tka punčko. Bila sta srečna, da se je tako gladko izteklo. Skrbelo ju je le, bo Liza še ostala pri njih. Kazalo je, a nei a kdo ve? bled potjo sta plaho pogledovala Koša-Rada bi ga bila ogovorila, a se nista ’a. Mož je gledal, pod noge in trdo 0)čal. Videti je bilo, da je jezen. je tudi bil. Presneta otroka, da tako zagodeta ! Kar v trg, pa k sodnici Potem jih Pa sliši on, ki ničesar ni kkrivii. ^akaj sta šla v trg?« ju je vprašal. a.f nisva hotela,« je odgovoril Tinče. 12. »Le zašla sva.« »Tako daleč? Kam pa sta hotela?« »V Crni breg. K teti.« »Kdo vama je rekel, da pojdita k teti?« »Nihče... Kar tako ...« »Kar tako? Zakaj po ne kar v Ameriko?« Košan se je nasmehnil pod brki. Otroka sta to opazila. Torej le ni bil tako zelo hud. Tinčetu je zrasel pogum. »Ali gremo zdaj domov?« je vprar šal. »Da. Kam pa misliš?« »Ali bo teta Tona zdaj pri nas?« »Boš že videl. Bo že tako, da bo prav. Le nič ne skrbi!«- Oh! Tinče je globoko vzdihnil. Košanu je bilo lahko. Njemu se ni bilo treba bati Lize. Tinče pa je še v mislih trepetal pred njo. Zdaj bo šele huda. 15. Tistega dne je bil Jakob na vse zgodaj odšel z doma. Nesel je prodajat oglje. Tona in Blaže sta sama ostala doma. Blaže se je bil že privadil novemu domu. Cepetal je okrog in pretaknil vse kote. Venomer je hotel vedeti to, zdaj ono. Teta mu je le skopo odgovarjala. Neprestano je mislila le na Tinčeta in na Mretko. Sama ni vedela, zakaj. Ali se jima je mar kaj zgodilo? Moj bog! Ob tej misli ji je kar zastalo srcé. Ako bi ne bilo Blažeta, bi bila šla, da bi ju videla vsaj od daleč. Dečka pa ni mogla pustiti samega. S seboj ga tudi ni mogla vlačiti. Jakob se je zgodaj pred večerom vrnil domov. Bil je brez koša. Obraz mu je bil zardel, težko je sopel, ker je naglo hodil. Ko ga je Tona zagledala, jo je obšla vročina. Pričakovala ga je šele naslednji dan. »Kaj pa je?« je vzkliknila. »Bogpomagaj !« je vzdihnil in se sesedel na klop pred kočo. Tona je takoj pomislila na Tinčeta in Mretko. »Pa ne, da se je otrokoma kaj zgodilo?« »Saj to je,« je rekel Jakob in si brisal potno čelo. »Izginila sta.« Ubogi ženi se je tema naredila pred očmi. »Kako — izginila?« je'zajecljala. »Z doma sta odšla. Že včeraj. Potem ju nihče ni več videl. Liza je to prišla povedat Košanu. Košana pa so prišli klicat iz trga, naj takoj gre k sodniku. Vse je pustil in šel. To sem izvedel v Borovnici in hitel domov.« »Morda sodnik ve zanju.« »Nekaj bo gotovo vedel. Ali dobro ali slabo, kdo ve?« »Jej, jej !« je vzkliknila Tona in od groze počenila. »Vidiš,« je rekel brat nejevoljno, očitajoče. »Da nisi šla od koče, bi vsega tega ne bilo.« »Vsaj ti mi ne očitaj!« je vzkliknila Tona. Kakor da jo je nenadoma obšla neka misel, se je dvignila in planila v kočo. Vrnila se je z ruto na glavi. Blažeta je $ E L m Kako sadimo fižol I Fižol se sadi ponavad med krompir, peso, sjerak, korenje itd. U taki mješani njivi fižol zlo dobro raste, če je zemlja zadost pognojena. Sadi se ga u parvi polovici maja, kar ni več nagobarnosti, de pozebe. Rakle (preklje) morajo bit’ usaj dva metra in pou visoke, če so buj dou-ge pa še buojš. Fižol se ljepuó ovija po takih raklah, ki niso gladke. Ce so rakle preveč debele, se fižol ne more ovijati okoli njih, zatuó ne nucajte takih rakel, ki so debele več kot 3 do 4 centimetrom Rakle naj bojo oddaljene ene od druge 60 do 80 centimetrom Rakle lahko zapičite prej ko sadite fižol, ali pa kar je že visok kakih 20 centimetrom Zasadite jih zadost globoko, da jih ne bo veter poruvau. Fižol nuca rahlo zemljo, zatuó ga je treba večkrat okopavat. Kar okopavate pa morate zlo gledat, de ne potrgate nitk. Kar je suša je dobro, de zalivate. Uničujte majskega hrošča U nekaterih naših krajih djela hrošč veliko škodo na drevju, zatuó naj ljudje že sada mislijo kako ga bojo uničili. De ne bojo hrošči odložili jajčec u zemljo, je treba hrošče polovit, kar zlo radi delajo otroci. Najlažje se ulovi hrošče zguo-daj zjutraj, kar so še tardi od nočnega mraza. Usako jutro je treba potresti usa drevesa, pod drevesa pa je treba položit plahte ali kucne, de padajo nanje. Te hrošče potlé polijte z vročo vodo in jih dajte kokošem. Jajce je zavoj svojih hranilnih sostane zlo dragoceno živilo. Gospodinje ne bi smele proč metat niti jajčnih lupin, ker je u njih japnenec, ki zlo dobro djela ko-košam. U naših krajih, kakor tud posje-rode u hribih, nucajo poleti dosti jajc, preveč malo pa jih jedo pozimi, kar kokoši ne nesejo. Jajca se zlo hitro pokvarijo, a pridne gospodinje jih znajo konzervirat in ta-kuó imajo jajca ejelo ljeto. Viž za konzervirat jajca je več, a u parvi vrsti je trjeba gledat, de so jajca zdrava, frišna, čista in ojela. Kar pobjerate jajca iz gnjezd napišite na usako datum kadà ga je kokoš znesla. Če so jajca umazana jih lepuó umijte. Usak dan spruoti pobrana jajca hranite na frišnem prostoru. Položite jih takuó, de jih boste lahko usak dan obračali in de bo ostau rumenjak u naturalni legi. Jajca provajte, če so frišna al ne, takuó, de jih namočite za ’dno uro u deset parstuotni solni raztopini (en kilogram soli na 10 litrou vode). Frišna jajca padejo u raztopini na dno, buj stara se postavijo pokonc, zlo stara jajca pa plavajo. Konzervirate pa lahko na tele viže: 1. Jajca zložite na police u frišni klje-ti in jih obračajte usak dan. 2. Ložite jih u otrobe al’ žaganje. Buj dougo bojo jajca ostala frišna, če jih prej kar jih daste u žaganje al otrobe, namažete z voskom (čera), lahko tud’ s svječo. 3. Sedem ali osem mjeseceu se ohranijo jajca, če jih daržite za ’dno uro u raztopini hipermangana (’dno žličko na 5 do 6 litrou prekuhane vode). Potlé jih osušite in položite u žito ali žaganje. Par tjeh viž"’-' pokladajte jajca u za- bojčke (cassette) takuó, de je usako jaj- ce dobro pokrito in de se ne dotika z drugimi jajci. Gledajte tud’, de je zguor- pobrala, s tal in si ga naložila na hrbet. »X m pa zdaj?« se je začudil brat. »H Košanu. 'lu ne morem prestajati Od skrbi. Saj se bo Košan gotovo kmalu vrnil. Izvedeti moram,. kaj je z otrokoma.« To je rekla, že je izginila na stezi. Jakob je gledal za njo in zmajal z glavo. Tona je naglo hodila. Ako bi ne nosila Blažeta, bi tekla. Deček je že tako kar poskakoval na njenem hrbtu. Zdaj pa zdaj jo je z nosom udaril od zadaj v glavo. Pa se je vseeno smejal. Zanj je bilo to zabavno V rokah je držal hrestalico, ki je ni izoustil. Moj bog, moj bog! Tona je neprestano tiho vzdihovala. Tako hudo je srcé še nikoli ni bolelo. In si ni še nikoli tako očitala. Da je morala zapustiti otroke ! Boljše bi bilo, da je požrla žaljivke! Zakaj le sta otroka pobegnila? Na to vprašanje si je najlaže odgovorila. Bog ve, kako ju je Liza že prvi dan izmučil:,! Te ženske Tona ni mogla trpeti. Pripisovala ji je vse slabe lastnosti. Morda jima ni dala jesti, ali pa ju je celo tepla. Biti je moralo nekaj hudega, da Bta otroka, ki sta plašna, sama odšla z doma. ŽIVINOREJA Dosti živinorejcev daje preveč malo važnosti kakšen fuoter dobiva živina in zatuó zavoj pomanjkanja te ali druge so-stance živina ne raste lepuó. Posebno je treba gledat kakšen fuoter dobivajo breje krave in teleta. Ta živina zlo nuca kalcij in fosfor. Te sostance daste lahko živini, če zmeljete japnenec ali kredo in pomješate med fuoter, ali če ji dajete kostno moko. Nekateri živinorejci ne vjedó kajšne sostance nuca živina, če fuotrate živino z močnim fuotrom (žito, otrobi, tropine), u katerih je že dosti fosfora, bo zadost, če daste živini samuó zmlet japnenec ali kredo, če pa ne fuotrate z močnim fuotrom in dajete dosti krompirja, pese (bje-tule), slame ali slabo seno, morate dajat mineralne sostance u katerih je oboje, kalcij in fosfor, tuo je klajno japno. nja vrsta jajc dobro pokrita. še buj dougo se obdaržijo jajca frišna, če jih ulagate u japno ali u vodotopno steklo. Tuo se djela takole: Ulaganje u japno: Dobra je usaka posoda (lonac, škaf), samuo, de ne pušča. Odbrana in umita jajca uložite u posodo takuó, de gleda buj ozka part jajca na dol. Na jajca nalijte počasi japneno vodo iz ugasnenega japna in prekuhane vode: 2 kg japna na 10 litrou vode. Ta voda muora pokrivat usa jajca za kakih 10 centimetrou visoko, če nimate zadost jajc, de bi bla posoda pouna, jih lahko tud’ buj pozno doložite. Pouno posodo pokrijte z daskami in jih daržite u hladni kljeti. Tisti japneni vodi lahko dodaste tudi maio soli. Jajca, ki ste jih konzervirali u japno lahko nucate za uše potrje-be, samuo »snjeh« ne morete narediti iz beljaka. Jajca iz japna pa rada počijo, kar jih kuhate, zatuó parlijte vodi malo kisa (ažejda) ali pa jih prebodite z iglo. Ulaganje u vodotopno steklo je zlo stara viža konzerviranja jajc. Posoda za konzerviranje mora bit’ lončena (terra cotta), porcelanasta ali iz kamanja. Ulo-žena jajca zalijte z raztopino, ki jo par-pravite iz enega kilograma vodotopnega stekla in iz 9 do 10 litrou prekuhane vode. Voda naj pokriva jajca usaj 5 centimetrou visoko. Pouno posodo spravite u hladen kraj, kamor ne pride sonce. Naši stari pregovori Slana v začetku maja, zoritvi sadja nagaja. Če je ta mesec dosti dežja, jeseni bo dosti vsega blaga. Zgodnje pomladno grmenje, pozne lakote tuljenje, če v maju jug pihlja, le malo dežja da. Obšla jo je taka sveta jeza, da je stisnila pest in jo je potresla pred sabo. Da ji ta ženska le še enkrat stopi pred oči! Tedaj jo je zagledala. Liza je z velikim košem prihajala po klancu z druge strani. Ko je bil Košan odšel v trg, je Liza pustila Zefko pri Košanki. Sama je naglo odšla na samoto, da pobere svoje stvari. Spoznala je, da ne more več ostati v koči. Otrok ji ne bodo več zaupali, tudi če se jim nič ni zgodilo. Tako jo je jezilo, da je kar spreminjala barve. Vsa fara se ji bo smejala. Nazaj grede bi se bila najrajši izognila vasi. Pa je morala po žef-ko. Poleg tega jo je vendar skrbelo — rar da bi bila izvedela, kaj je z otrokoma. Pred Košanovo hišo je skoraj zadela v Tono. Zenski sta obstali in se pisano spogledali. Tona je Blažeta postavila na tla. >, »Otroka si ugonobila!« je zakričala na Lizo. »Glej, kaj govoriš! Ti si ju nahujskala-da sta: pobegnila.« Tona je bila) kot ogenj v strehi. »Aha! Zdaj bi rada name zvalila svoj greh. Niti besedice jima nisem rekla. Ti si ju tepla...« Košanka je z Zefko stopila na prag. mimlua litra Tud’ na živinsko sol ne smete pozabit’, če jo dajete neredno, se žival soli preveč najé, kar jo ušafa, in ima drisko, drugič pa je lačna soli. Use mora imet’ eno mero. Gorkuota dizinfetira hi j e ve Hljevi se zlo dobro dizinfetirajo z visoko gorkuoto, ker se uniči že pri 50» do 60° C dosti bacilov, ki parnašajo nago-bame boljezni. Ker nardimo posjerode lahko uročino ali visoko gorkuoto je ta viža dizinfekcije lahka. Tud’ sonce uniči dosti bolezenskih bacilou s svojo gorkuoto, zatuó morajo biti hljevi taki, de pride sonce notar. K naturalni dizinfekciji prištevamo tudi samoogrevanje gnoja, u katerem se . razvijejo temperature do 70» C in je zadost za uničit bakterije. Gorkuoto za dizinfekcijo se lahko nuca suho ali mokro. Suha gorkuota (sežiganje) se nuca, kadar čete uničit infeti-rane predmete, na primer slamo, seno, les, obleko. U ognju razgrejte tudi infe-tirane reči, de bojo rdeči, na primer podkve, verige (ketne), nože, lopate, vile itd. Z mokro gorkuoto pa se dizinfetira takuó, de se prekuhajo infetirane reči u vreli vodi, kateri dodaste sodo ali kakšen drug dizinfetant. Prehod od suhega na zeleno fuotranje Za živino je zlo nagobaren prehod od suhega na zelen fuotar. Glih sada bo paršu čas, de bo tjreba preiti od zimskega suhega fuotra k poljetnemu zelenemu fuotru. Živinorejec muora gledat, de bo živino počasi an u pravem času odvadu suhega an jo počasi parvadu na zelen fuotar. Zelen fuotar ima u sebi več vode, je buj obsežen (voluminoso) an buj lahko prebavljiu kakor seno. U zelenem U maju Ijetata dva majhna metuljčka po sadovnjakih - jabolčni in češpleu zavijač. Samice (femmine) pokladajo na cvetove in majhne sadove jajčeca, iz katerih pridejo gosenice, ki razjedajo cvetje in se zarinejo u mlade sadove, kjer razjedajo sad in pečke. U tjem času se lahko uniči tega škodljiuca s škropljenjem. škropit je treba, kar so cvetni peclji že vidni, cveti pa morajo bit’ še zaprti, škropite s tričetrt parstuotno bor-doško brozgo in s 300 gramou j apnenega arseniata na 100 litrou vode. Za uničit jabolčnega zavijača in druge gosenice, ki delajo škodo na sadnem drevju, je zlo važno škropljenje po cvetenju. Šobit kar odpade venč part cvetou, škropite z 2 parstuotno japneno brozgo in 300 gramou j apnenega arzenata na 100 litrou škropiva. U maju izrojijo tud’ vrtni zavrtači. Sar fuotru so redilne sostance buj zrjedčene, u senu pa buj zgoščene, živina muora pojesti dosti več zelenega fuotra kakor sena, de bo sita. Zatuó se prebavila u tjem času zlo raztegnejo. Ker je zelen fuotar buj lahko prebavljiu, se muorajo tudi prebauni sokovi (succhi gastrici) navadit na nou fuotar. Prehod od sena na zelen fuotar muora trajat najmanj 14 dni. Zatuó začnite le pomalem dajati živini zelen fuotar ali pa ji mješajte med seno nimar več zelenega fuotra. Par prehodu h zelenemu fuotru muora-te skarbjet, de ušafa usaka živau. u novem fuotru nezmanjšano kuantiteto redilnih sostane, posebno beljakovin. Samo tisti kateremu se posreči, de obvaruje živino usake boljezni na prebavilih, bo lahko jau, de je pravilno prešeu od suhega na zeleno fuotranje. ARTIFICIALNA GNOJNICA Kaduor njema zadost gnojnice si jo lahko naredi sam takuole : na 10 litru vode zmješajte 15 gramu žveplenokislega amonijaka, 15 gramu superfosfata an 20 gramu kalijeve soli. Sjetve zalivajte po enkrat u tjednu, kar izkalijo, presajene pa, kar se ujamejo an začno rasti. Kar zelenjava malo odraste, ustavite s tjem gnojenjem, kakor se tuo pravilno djela tudi par nucu prave gnojnice. KDAJ SE ZALIVA Pomladi an jeseni zalivajte zjutraj, de se zemja do večera osuši an spet ogreje. Poljeti zalivate lahko zjutraj an zvečer, nimar pa naj bo voda ustavjena an pre-grjeta. KAJ BOMO DJELALI U KLJETI? Ce še njeste drugikrat pretočili kislih vin, je za tuó sadà zadnji čas. Gledejte, de ne pride vino u kontakt z ajarjem. Tuó je posebno važno, če ste vina modro čistili. Poskarbjeti muorate tudi, de so sodi nimar pouni. Prazne sode pa po končanem pretakanju šobit dobro operite an zažveplajte. mice se zavrtajo skuozi lubje u les, ki djelajo galerije. U parvi galeriji naredijo jajca iz katerih zlezejo ličinke (larve). Ta škodljivec napada narveč jablane, hruške an češnje. Zavrta se najraje na zaceljenih ranah in na kolenih vej. Posebno rad napada drevesca u parvih Ijetih po sajenju. Tako drevje se začne sušit in zatuó je narbuojš, de ga izkopljete in sežgete. De ubranite drevje pred tem škodljiucem, namažite deblo in veje že u začetku maja in konec junija s 40 garstuotnim arbo-rinom. Tud mladi kaparji so zlezli tale mjesac iz jajčec in iščejo po vejah primernega kraja, de se bojo zasesali. U tem času jih lahko uničite z 2 parstuotnim tobačnim izvlečkom (estratto di tabacco). Drevje, ki je imelo boljezen monolijo, morate tud’ zdravit u tem času. Porežite boune veje in mladike in jih zažgite. CENE NA DEBELO ŽIVINA ZA ZAKOL po kg Krave L. 160 do 280 Voli » 250 » 300 Jenice » 255 » 310 Teleta » 410 » 475 Ovce » 150 » 150 Jagnjeta » 400 » 450 Kozliči » 400 » 450 Prešiči ' » 320 » 360 ŽIVINA ZA REJO po kg Krave mlekarice L. 143.700 do 187.500- Jenice breje » 147.500 » 182.500 Prešiči do 20 kg » 10.370 » 14.000 PERUTNINA - ZAJCI - JAJCA po kg Kokoši L. 550 do 600 Piščanci » 675 » 725 Race » 475 » 525 Purani (dindije) » 500 » 550 Zajci » 310 » 325 Jajca (100) » 1965 » 2100 ŽITARICE po kuintalu Pšenica L. 7250 do 7600 Sjerak (koruza) » 4800 » 5000 Pšenična moka (0) » 9650 » 9800 Otrobi » 3750 » 3950' GRADBENI LES po kubičnem m Bukovi hlodi L. 19000 do 21000' Orjehovi hlodi » 23500 » 25000 čerješnjevi hlodi » 21000 » 23000 Smrekovi (brinovi) hlodi » 16000 » 18000 Jesenovi hlodi » 23000 » 24500 DRVA IN OGLJE po kuintalu Bukova suhe L. 800 do 900 Druga mehka drva » 600 » 650 Oglje » 2800 » 3000 SADJE IN ZELENJAVA po kg Krompir L. 22 do 30 Radič » 80 » 90 Solata » 60 » 120 SIR IN MASLO po kg Sir do 2 meseca star L. 450 do 500 Sir čez 2 meseca star » 650 » 700 Mlekamiško maslo » 950 » 1000 Doma izdelano maslo » 750 » 800 MENJAVA DENARJA Funt šterling 6.025 j Napoleon 4.200 1 Dolar 634 g Francoski frank 170,50 I Švicarski frank 148 Avstrijski šiling 25 Ne sadite dreves na kraju. kjer js prej rastlo drevo Več ku kakšen posadi mlado drevo n» kraju, kjer se mu je posušila jablana ali kajšno drugo sadno drevo Tuó nje prou. Zemja je tam šfrutana an se ne popravi takuó hitro, čeglih še takuó dobro gnojite. U tajšni zemji je dosti kisline, ki jih dajejo od sebe korenine drevesa. U 50. ali več ljetih je drevo dalo od sebe dosti kislin, ki so se zbrale na tajšnem kraju. Ta kislina pa škoduje rar sti mladega drevesa. Narbuj občutljive so slive an čerješnje. Jablane narbuojš rastejo, če jih posadite na kraju, kjer so rastle slive. Ne smijete pa saditi slin» kjer so ble slive poprej. Zatuó, če le morete, ne sadite dreves na krajih, kjer 3® poprej rastlo drevje an se posušilo. Počakajte almanj nekaj ljet, de se zemj» odpočije. Odgovorni urednik: Tedoldi Vojmir Tiska: Tiskarna L. Lucchesi - Goric» »V trgu. Pri sodniku.« »Pa kako sta prišla tja?« »Saj to je, presneto! Taka frkavca -" kdo bi si bil mislil! Bosta že sama vse povedala ... Zdaj sem jaz za varuh»-Ti, Tona, ostani pri njih. Ali je le E»' časno ali za vedno, bomo govorili pri občinski seji.« Otroci so si medtem razkazovali vsa^ svoje igrače. Blaže se je zelo čudil punó" ki in knjigi s podobami. Toda tudi Tih' če in Mretka sta bila zavzeta nad nje' govo hrestalico. Blaže jo je zavrtel, da je naredil»’ krrr ... krrr... Hi, hi, hi ! »Kje pa sta to dobila?« se je Tona z®' čudila punčki in knjigi. »Kdo vam» j® dal?« »Tam ... sodnikova Zorka.« je poved»1 Tinče. »Da, da. Palico sta zaslužila,« je žage* drnjal Košan. Ni mogel pozabiti, da S9 je sodnik zaradi njiju oštel. »Zdaj pa stopimo v hišo. Jaz sem presneto lačen.« In vsi skupaj so odšli v hišo, ki le imela modre pasove okrog oken. (Se nadaljuj^ '0 m »Ježeš!« je vzkliknila Liza. »Ali jo slišite? Te pa ne bom požrla. Te pa ne. Dokazala boš, kdaj sem ju tepla ...« »Bodita pametni!« ju je mirila Košanka. »Glejta, saj že prihajajo.« ženski sta se ozrli na pot, ki je vodila iz trga. Res, Košan je prihajal z obema otrokoma. Blaže je vreščal od veselja in kazal s prstom. »Tinče!« je vzkliknil. »Mretka!« Tono je hkrati minila vsa jeza. In vsa bojazen. Srce se ji je napolnilo z veliko hvaležnostjo. Spustila se je v tek, otrokoma naproti. Tudi Tinče in Mretka sta tekla proti nji. Objeli so se. »Pojdiva, žefka!« je rekla Liza in hčer zgrabila za roko. Odšla je po poti proti fari. Hodila je tako naglo, da se je prašilo za njo. »Kje si ju našel?« je Tona vprašala Košana. ZA NAŠE GOSPODINJE Kako konzerviramo jajca ? Kdaj in kako uničujemo sadne škodljiuce