fasio m.
Ljubljana, 28. oktobra 1931. ____krat,
[shaja t»iko »red*. — Naročnina: ia celo leto 30 Din, u pol leta 15 Din, n inozemstvo sa celo leto 50 Din. — Inserati po tarif«. — Pismenim vprašanjem naj »e priloii snamko sa odgovor. — Nefrankirana pisma s* ne sprejemajo.
Rokopisi se ne vračajo. — Plača in toži s« v Ljubljani. — Uredništvo nprava je v Ljubljani v Kolodvorski ulici št 7. — Telefon in ter. St 32-59. Račun pri poštni hranilnici št 14.194.
Cdkvita in -poštena beseda
Jz govora preč. g. Barlefa v Škof ji Loki in Kranju

Župnik pri Sv. Jakobu v Ljubljani, preč. g. Janko Barle, ki kandidira na državni listi za kranjski okraj, je imel na volilnem sestanku v Škofji Loki zelo pomemben govor, ki ga objavljamo v izvlečku:
Spoštovani možje! Danes prihajam med vas ne samo kot prijatelj te prelepe kranjske okolice, iz katere sem sam izšel in katero tako ljubim, da sem vsako leto pohitel, če mi je le čas dopuščal, na ta naša ljuba polja, zelene travnike in v tihe gozdove, da sem med prisluškovanjem prepevanja ptic krepil svojo dušo in užival mir po naporih vsakdanjega dela. Danes prihaja oni tihi župnik, ki ste ga poznali doslej kot človeka, ki mu je glavna skrb čredica njegovih ovčic in opravljanje zvišenega svečeniškega poklica, med ras kot kandidat na vsedržavni listi gosp. predsednika Petra Živkoviča za novembrske volitve v Narodno skupščino. Vem, da se vprašujete, kako je stopil ta tihi, mirni župnik v politično areno, kjer se bijejo le .vse prečesto hudi in strastni politični boji. Rečem vam, da sem se do svoje odločitve prav tako vpraševal tudi sam in dvomil o tem, ali naj se odločim za ta svoj korak. Dolgo sem se posvetoval s svojo vestjo in svojim Bogom, prej ko sem se odločil, kaj naj storim. Težko sem se odločil, da zapustim vsaj za gotovo dobo samo svečeniško službo, ki sem jo vršil i največjo ljubeznijo in veseljem. Končno pa sem se le odločil, da stopim pred narod kot kandidat in se izpostavim tudi morebitnim očitkom in napadom onih, ki so danes žalibog še ozkosrčni in kratkovidni. Pretehtal in presodil sem težki položaj in razmere, v katerih živimo in s katerimi se mora boriti naša ljubljena država. Odločil sem se končno za pozitivno sodelovanje pri učvrstitvi naše ljubljene Jugoslavije.
Znano mi je bilo, da so mnogi mojih duhovnih sobratov zastopali stališče, naj se naše dobro in blago ljudstvo vzdrži glasovanja pri novembrskih volitvah. Poslušal sem njihovo mnenje, proučil njihovo stališče, a se vendar le odločil za sodelovanje, ker sem se zavedal, da sem sin te naše zemlje, katere blagor zahteva danes od slehernika, da ji posveti vse svoje sile in moči. Vem, da me bodo zato mnogi napadali in zaničevali. Jaz pa se teh očitkov ne bojim, ker vem, da bo prišel čas, ko me bodo ti, ki danes še ne razumejo mojega koraka, sami blagoslavljali zato, ker sem tako storil.
Vsi vi veste, v kako težkem in opasnem času živimo danes, ko vre vse okoli nas in ko živimo kakor na vulkanu, iz katerega že sikajo prvi plameni. Okoli nas se tresejo mogočne in silne države. Kamorkoli pogledamo, vidimo znake težke krize vse od Nemčije preko Italije, pa do silne Amerike z njenimi neprecenljivimi zlatimi zakladi. Vihar krize,
ki je zajel in zamajal naš svet, ni prizanašal tudi naši mladi državi, ter jo je nemilo pretresel. Poleg tega pa so se zbrali okoli njenih
župnik Janko Barle,
kandidat za kranjski srez.
meja številni nasprotniki, ki jedva čakajo, da bi se zavoljo te krize in nesloge med jugoslovanskimi brati zamajali temelji Jugoslavije. Vse to vidi in občuti sleherni od nas in tako tudi jaz. Poslušal sem mnogo različnih mož. Eni so se izrekli brez premišljevanja za pozitivno sodelovanje, drugi pa so rekli, da se absentirajo od dela za konsolidacijo države, ker jih vse skupaj nič ne briga in da naj vzame vse vrag, ker njih ni poleg. Premislil sem stališče enih in drugih ter si dejal, da se neha v hipu, ko je na kocki vprašanje okrepitve države, vsaka obzirnost napram onim, ki narod zavajajo, namesto da bi mu povedali čisto resnico.
In sem si dejal po vsem tem razmišljanju: Glej, prijatelj, misijonsko delo boš izvršil, če stopiš iz svoje tihe samote in če boš zaklical kot svečenik narodu in razprtim bratom: podajte si roke in z združenimi močmi poprimite za državni voz, da ga skupno izpeljemo iz sedanjih nevarnosti na pota v lepšo in srečnejšo bodočnost. Kot kandidat iskreno želimJ da bi zavladali ljubezen, sprava in bratsko sodelovanje med vsemi stanovi in deli naroda.«
V nadaljnjih svojih izvajanjih je g. župnik sporočil, da ima za svojo kandidaturo dovoljenje nadrejene cerkvene oblasti. Ko se je bil po dolgem, vestnem razmišljanju in pretehtanju vseh razlogov za in proti odločil, da prevzame kandidaturo za poslanca v Narodno skupščino, je z upoštevanjem tozadevnih cerkvenih predpisov zaprosil za dovoljenje cerkvene oblasti. Ko je pojasnil, kaki
nagibi so ga privedli do njegovega sklepa, je privoljenje dobil in šele potem delinitiv.no sprejel kandidaturo.
Nato je g. župnik Barle nadaljeval: »S tem je odpadla v meni tudi poslednja senca dvoma, ali naj kandidiram. Vesel sem šel nato na svojo prvo volilno turnejo po kranjskem srezu, ker sem v duši miren in v srcu zadovoljen, da lahko dam v teh usodnih časih Bogu, kar je božjega, in narodu ter državi, kar je njenega — svoje srce in "voljo z vsemi silami pomagati pri konsolidaciji države.
V takem razpoloženju stopam danes pred vas kot kandidat. Morda me boste vprašali: Kaj pa bo k temu rekel g. dr. Anton Korošec? Ej, dragi prijatelji, g. Korošec nima prostih rok. V svojem srcu najbrž 'tudi on odobrava ali pa vsaj razume moj korak, delati pa mora proti svojemu boljšemu prepričanju, ker stoji pod diktatom par oseb svoje okolice. Sicer pa je v času, ko gre za življenjske interese države in celega naroda, vprašanje oseb postranskega pomena. Osebe so bile in bodo izginile v zgodovini, ki bo sodila njihovo delo. Država pa mora dn bo preživela vse osebe, tudi gospoda Korošca, Mačka in Davidoviča. Ti možje pa si tudi danes niso edini v smernicah za ureditev drli žave in kar hoče eden, tega noče drugi. Mi pa pravimo: Dovolj je bilo sovraštva, preveč razprtij! Nočemo in nc moremo slediti onim, ki žele še poglobiti prepad med brati iste krvi! Za svojo sveto dolžnost smatramo, da z združenimi močmi delamo za premostitev teh prepadov.
Kdo sem in kje mi je tekla zibel, veste vi, prijatelji, sami. Sin sem naše kmečke hiše, ki sem ji ostal zvest. Poznane so mi težave in tegobe kmetskega stanu, ki mu bo treba še mnogo pomagati, da ostane kakor doslej steber reda in mira v državi. Poznam pa tudi težave drugih stanov, ki hočejo prav tako živeti, kakor vsi ostali stanovi. Poznan mi je meščanski stan. Previdnost božja je "hotela, da sem že 30 let svečenik med meščani, četudi sem si vedno želel priti v kako preprosto kmetsko župnijo, da bi živel kar najtesneje s svojim narodom. Znane so mi težave naših trgovcev, vem za skrbi, ki tlačijo uradnike in razumevam položaj našega delavstva.
Ne bom dajal v tem trenutku raznih obljub. Rečem vam le: Če zaupate moji vesti, moji preteklosti, tedaj vas pozivam:
Vsi na volišče 8. novembra, da bomo manifestirali za eno, vsem sveto, veliko idejo:
Živela na zunaj močna in slavna, a sovražnikom strašna, na znotraj pa v bratski ljubezni združena, srečna in zadovoljna velika Jugoslavija pod vodstvom našega modrega in viteškega kralja Aleksandra!«
Na volivnem sestanku v Kranju pa je rekel preč. g. župnik med drugim sledeče:
V	svetem pismu berem to-le: »Za časa preroka Elije je bilo judovsko ljudstvo razbito v sovražne tabore, od zunaj pa so silili sovražniki čez meje. Morala je padla, delo je zastalo, blagostanje se je uničevalo. V tem usodnem trenutku je Bog poklical Elijo in mu rekel: Pojdi in oznanjaj ljudstvu mir v domači hiši. Prerok je šel med narod, ga hotel učiti, ljudstvo pa ga ni maralo poslušati. Potem je šel v samoto in tožil Gospodu, da narod ni vreden Njegove ljubezni. Pošlje naj nadenj kazen. Gospod je naročil angelju, naj pelje Elijo v samoto, kjer bo govoril sam z njim in mu svetoval, kaj naj stori. Angelj mu je rekel: »Glej, Elija, kaj vidiš?« — »Vidim uničujoč vihar! Gospoda ne vidim.« — »Poglej še enkrat, kaj vidiš?« — »Vidim gorje ljudstva. Gospoda ne vidim!« Končno je Elija začutil, da prihaja prijazna sapica, ki mu blaži lice in opaja srce. Videl je Gospoda, ki mu govori, naj gre med narod in ne kliče več ognja, potresa in uničenja. Oznanjuje naj mir. Tako je prišel blagoslov med judovsko ljudstvo.
V	istih razmerah živimo danes tudi mi v naši lepi Jugoslaviji. Na znotraj nismo še ujedinjeni, brat še ni podal bratu roke ljubezni v spravo za skupno delo. Dr. Maček hoče imeti svobodno Hrvatsko, nekateri zahtevajo svobodno Slovensko; a brez Jugosla-
vije ni svobodne Slovenije in ni svobodne Hrvatske (navdušeno odobravanje).
Nekateri se spodtikajo celo nad imenom naše države, ki nam je vsem sveto. Taka politika ni politika modrosti, ampak politika uničevanja. Jugoslavija je podobna lepi sliki. Za lepo sliko je potrebno močno ozadje, lep okvir in krasne barve. Hrbtenica naše Jugoslavije so bratje Srbi, okvir so ji dali Hrvati, lepe barve pa ji dajemo mi, pridni, delavni, pošteni Slovenci. Če hoče brat od brata, potem uničuje to lepo sliko Jugoslavije. (Odobravanje).
•
Zopet bo treba nastopiti v politični areni. V roke si bodo segli vsi modri možje, ki so dosedaj vodili državo. Kralj je dal zopet narodu pravico, da sam odločuje. Nekateri pa, ki bi morali stati v ospredju, so se skrili v ozadje. Ravno ti pa so mnogo krivi, da ni pri nas danes tako, kakor bi moralo biti. Narod potrebuje mož, ki ga bodo potolažili in opogumili. Nekateri tega niso storili in mi jim to zamerimo. Stopili so vstran in se zadovoljili s hujskanjem proti dobrobitu države.
Moja želja je, da bomo 8. novembra, ko se odloča vprašanje prihodnjosti naše domovine, pokazali, da hočemo močno Jugoslavijo, ki bo strašna našim zunanjim sovražnikom. Živel njen junaški in modri glavar kralj Aleksander!«
Kandidature v Dvavshi banovini
V posameznih svežih kandidirajo :
Sreska sodišča v Dravski banovini so doslej po-
trdUa te-le kandidature:
Srez Brežice: Urek Ivan, župan in bivši narodni poslanec v Globokem; namestnik Pintarič Franc, župan v Rigoncih.
Srez Brežice: Krulej Ernest, posestnik in župan v Sevnici; namestnik dr. Beneditič Fran jo, rudniški zdravnik v Senovem.
Srez Celje: Frekoršek Ivan, upravitelj javne bolnice v Celju; namestnik Goričan Fran jo, posestnik in sreski kmetijski referent v pokoju v Višnji vasi.
Srez Celje: Piki Franc, posestnik in gostilničar v Gotovi ju; namestnik Srebotnjak Ivan, posestnik in veletrgovec z lesom v Sv. Petru v Savinjski dolini.
Sreza Črnomelj in Metlika: Makar Danijel, posestnik in gostilničar v Metliki; namestnik Smuk Janez, župan in posestnik v Mlakah, občina Podzemelj.
Sreza Črnomelj in Metlika: Lovšin Evgen, posestnik v Ljubljani; namestnik šmalcelj Josip, trgovec in posestnik v Predgradu, občina Stari trg ob KoljJi.
Srez Dolnja Lendava: Faflik Fran, župnik v Kan-čevcih; namestnik Ošlaj Jožef, občinski tajnik v Dolnji Lendavi.
Srez Dolnja Lendava: Hajdinjak Anton, posestnik v Odrancih; namestnik Križanič Nikolaj, župan in posestnik v Kotu.
Srez Gornji Grad: Pustoslemšek Rasto, urednik v Ljubljani; namestnik Kolenc Franc, posestnik v Juvancu, občina Ljubno.
Srez Gornji Grad: Goričar Matija, župan in posestnik v Mozirju, namestnik Sem Anton, posestnik v Ljubnem.
Srez Kamnik: Cerar Anton, posestnik in gostilničar v Kamniku; namestnik Tome Ignacij, trgovec in posestnik v Moravčah.
Srez Kamnik: dr. Rožič Valentin, profesor in posestnik v Ljubljani; namestnik Burica Alojzij, posestnik in bivši župan v Dragomljah.
Srez Kamnik: dr. Potokar Ivan, odvetnik v Kamniku; namestnik Pančur Franc, posestnik v Zgornjih Tuhinjah.
Srez Kočevje: Pucelj Ivan, minister brez listnice v Velikih Laščah; namestnik dr. Arko Hans, odvetnik v Kočevju.
Srez Konjice: Gajšek Karol, notarski kandidat v Konjicah; namestnik dr. Mejak Ervin, odvetnik v Konjicah.
Srez Konjice: Goričar Maks, duhovnik in posestnik v Mozirju; namestnik Košir Anton, župan in član banskega sveta, 2ice.
Srez Kranj: Barle Janko, župnik v Ljubljani; namestnik Lončar Ivan, župan in hotelir v Tržiču.
Srez Krško: Majcen Ivan, mesar in posestnik v Št. Janžu; namestnik Globevnik Ivan, posestnik v ško-cijanu.
Srez Krško: Vale Maks, trgovec in posestnik v št. Jerneju; namestnik Bučar Lavoslav, posestnik v Kostanjevici.
Srez Krško: Grebene Anton, posestnik v Brezju, občina Krško; namestnik Horvatič Martin, posestnik v Krški vasi.
Srez Krško: Drmelj Alojz, posestnik ln župan v Bo-štanju, namestnik Polanc Anton, mlinar in župan
v Radečah.
Srez Laško: Juvan Rudolf, predsednik Narodne strokovne zveze v Ljubljani; namestnik dr. Roš Fra-njo, odvetnik in župan v Laškem.
Srez Laško: Pavlic Alojz, profesor v Celju; namestnik Jagrič Alojzij, strojevodja v Zidanem mostu.
Srez Litija: Mravlje Milan, geometer in posestnik v Ljubljani; namestnik Birolla Gvidon, industrijalec v Zagorju.
Srez Litija: Turk Alojzij, trgovec v Višnji gori; namestnik Hribar Rudolf, lesni trgovec v Izlakah, občina Ržišče.
Srez Litija: dr. Zoreč Vinko, odvetnik v Beogradu, namestnik Kovačič Anton, kmet in gostilničar v Selu, občina Bukovica.
Srez Ljubljana-okolica: Koman Albin, posestnik v Vižmarjih; namestnik Sancin Ivo, načelnik v pokoju, v Ljubljani.
Srez Ljubljana-okoUca: Jarc Evgen, profesor v pokoju, v Ljubljani; namestnik Petrovčič, župan na Viču.
Srez Ljubljana-okolica: Pavčič Pavel, tesarski mojster in posestnik v, Mostah pri Ljubljani; namestnik Kušar Jakob, posestnik, Notranje Gorice, občina Brezovica;
Srez Ljubljana-okolica: Zebal Franjo, trgovec na Rudniku; namestnik Toni Alojzij, orožnik v pokoju iz Loga pri Vrhniki.
Srez Ljutomer-Radgona: Žemljic Jakob, posestnik in župan v Radencih; namestnik Skuhala Franc, posestnik in župan v Križevcih.
Srez Logatec: dr. Rape Stane, privatni uradnik v Ljubljani; namestnik Remžgar Ivan, gostilničar in posestnik v Žirovnici.
Srez Maribor-desni breg: dr. Vauhnik Milo, odvetnik v Mariboru; namestnik Volk Matija, posestnik in župan v Pobrežju pri Mariboru.
Srez Maribor-levi breg: dr. Ljudevit Pivko, profesor v Mariboru; namestnik Janžekovič Ivan, posestnik v Košakih.
Srez Maribor-desni breg:- Krejči Anton, tovarniški ravnatelj v Rušah; namestnik Gorjak Vinko, ekonom v Slovenski Bistrici.
Srez Maribor-desni breg: Kirbiš Ivan, posestnik v Prepolah; namestnik Rajšp Josip, posestnik v Spodnji Polskavi.
Srez Murska Sobota: Benko Josip, industrijalec in župan v Murski Soboti; namestnik Biček Mihael, posestnik v Ferdici.
Srez Murska Sobota: Hartnar Ferdinand, posestnik v Murski Soboti; namestnik Kočar Matija, župan in posestnik v Skakovcih.
Srez Murska Sobota: Vezir Geza, posestnik in _ ničar v Martjancih, namestnik Hodošček Franc, I posestnik v Venkovcih.
Srez Novo mesto: Kline Anton, župan v Gornjem I Polju; namestnik Matko Davorin, upokojenec v No-| vem mestu.
Srez Novo mesto: dr. Zupanič Niko, bivši minister I v Ljubljani; namestnik Belovsky Klement, posestmi| v Sveti Heleni, občina Mirna.
Srez Ptuj: Petovar Lovro, poštar v pokoju in pol sestnik v Ivanjkovcih; namestnik Šolar Franjo, po-1 sestnik v Zlatoličju.
Srez Ptuj: Petek Franjo, posestnik v Cvetkovcu; m-| mestnik Roje Ivan, posestnik v Ormožu.
Srez Ptuj: Vuk Štefan, župan in posestnik v Cirkov-I cih; namestnik Čeh Jožef, gostilničar in posestniki v Ločiču.
Srez Dravograd: inž. Pahernik Franc, posestnik 11 Vuhredu; namestnik Geršak Ivan, posestnik in žu-| pan v črni.
Srez Dravograd: dr. Rapotec Vinko, odvetnik v Ma-| riboru; namestnik Topolovec Anton, okrožni nad-| zornik konzumnega društva v Prevalju.
Srez Radovljica: Ažman Ivan, župan v Lescah; na-1 mestnik Kralj Franc, tovarniški delavec v Koroški | Beli.
Srez Radovljica: Mohorič Ivan, generalni tajnik zbor-l niče za TOI v Ljubljani; namestnik Ambrožič Jo-1 sip, odvetnik.
Srez šmarje-Rogatec: Zdolšek Anton, posestnik v Ho-1 tunju; namestnik Debelak Simon, posestnik v Kri-| stan vrhu.
Srez šmarje-Rogatec: špindler Vekoslav, urednik t i Mariboru; namestnik Malgaj Anton, viničar v Str-f tenici.
Srez šmarje-Rogatec: Drofenik Josip, posestnik; na-1 mestnik Lesjak Jurij, župan v Slivnici.
Mesto Ljubljana: dr. Kramer Albert, minister v Ljub-1 ljani; namestnik Tavčar Ivan, tajnik Delavske | zbornice v Ljubljani.
Srez Slovenji Gradec: dr. Vošnjak Bogumil, poslaniki v pokoju v Beogradu; namestnik dr. Bratkovič| Alojz, odvetnik v Slovenjem Gradcu.
Srez Slovenjgradec: Mermolja Ivan, posestnik v št.| Ilju v Slovenskih Goricah; namestnik Kac Ivan, | posestnik v šmartnem, Slovenjgradec.
Srez Slovenjgradec: Rupnik Franjo, upokojenec in I uradnik Pokojninskega zavoda v Ljubljani; na-| mestnik Volk Jakob, krojaški mojster v Šoštanju I
vsehvrsLirgmke, uradne film ispa ne .časopise, knjige, xteči ar hibo in poemi!
TISKARNA MERKUR
L1U B LIANA GREGORČIČEVA^
Vžt-25-Šl \JHigyam :7iskamallle r kur
XIV. poročilo Hmeljarskega društva i Slovenijo. Žalec v Savinjski dolini, 20. oktobra 1931. V minulih tednih se je nakupovalo po 6—7 Din za 1 kg in je bilo 500 starih stotov prodanih. Zaloge pri hmeljarjih se cenijo na približno 2000 starih stotov, ki pa bodo v najkrajšem času našli odjemalce. V javni Oznamovalnici za hmelj se je do danes signiralo 2257 težkih bal po 150 kg. — Društveni odbor.
Pri ishijasu sledi na korazec naravne »Franz Josefove« grečice, popite zjutraj na tešče, brez mu je izdatno iztrebljenje črevesa, kar povzroči ugoden občutek olajšanja. Zdravniki strokovnjaki pripominjajo, da učinkuje »Franz Josefova« voda sigurno in uspešno tudi pri kongestijah proti j etrom in danki ter pri krčnih žilah, hemeroidih, oboleli prostati in mehurjem v katarju. »Franc Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
KMETSKI LIST
--1---irrnrminr n—minin« mu mm ..»-iiimu- itniu.»mu«—■—i—Tram«^^^^———»
Slovenski duhovniki in volitve
V našem javnem življenju so igrali že od nekdaj duhovniki jako važno in veliko vlogo in jo igrajo še dandanes. To je čisto naravno — vsaj je bil in je še danes ravno duhovnik kot izobraženec zlasti na deželi poklican, da ljudstva ne vodi in ne vzgaja samo v verskem duhu in v morali, ampak da mu s svojo duševno silo tudi v drugih ozirih pomaga.
Slovenska duhovščina je za narod storila mnogo. To se ne da tajiti in mi tega niti najmanj ne zanikamo. Zato pa nas toliko bolj boli, da kaže velik del naše duhovščine ravno v sedanjem kritičnem fcasu neko čudno brezbrižnost za blagor naše ožje in širše domovine.
'Niso pa vsi naši duhovniki brezbrižni. Nekaj je vendar uvidevnih mož med njimi, ki vedo položaj pravilno ceniti. Ne omenjamo tu le vzornega duhovnika g. župnika Barleta — njegov govor objavljamo na drugem mestu —, pač pa moramo omeniti lepo besedo g. župnika Logarja v Zireh, ki je rekel:
»Glede na današnji veliki čas ne vtegnemo razmišljati kaj in kako, ali bi ali ne bi volili, ker vsi vemo, da smo v svoji državi, zato pa je dolžnost vsakega državljana, da podpira in pripomore h konsolidaciji države. Zato brez pomislekov na volišče!«
To pa niso osamljeni duhovniki. Na kandidatni listi beremo še več lepih imen, ravno tako pa tudi na listi, ki jo je podpisalo tudi 9 duhovnikov za kandidaturo g. ministra Puclja!
Ti duhovniki gotovo niso ljudje, ki bi jim mogel kdo očitati kaj grdega ali slabega. Nasprotno: dobri in vzorni duhovniki so to! Nastane pa sedaj vprašanje: Zakaj pa niso vsi duhovniki na tej strani? Zakaj nekateri naravnost hujskajo ljudi, naj se volitev ne udeleže?
Odgovor na to vprašanje je kratek. Na strani držare nočejo stati tisti duhovniki, ki so navajeni na slepo pokorščino znani ljubljanski komandi! Ta »komanda« pa ni duhovniška, ampak je posvetna. V Ljubljani namreč čepi nekaj ljudi, ki so se znali spretno vsesti duhovščini za vrat, da duhovščina zanje dela, oni pa žanjejo plo-
Pretekla nedelja je bila v litijskem, okraju jako živahna, ker so se ljudje z velikim zanimanjem udeležili volilnih sestankov v okraju, na katerih sta govorila minister Pucelj in kandidat za litijski okraj gospod Mravlje.
Sestanka v Litiji se je udeležilo nad 300 volilcev, v drugih krajih nekaj manj, ampak povsod je bila udeležba nad vse častna, in je dokazala, da se prebivalstvo litijskega okraja v polni meri zaveda svoje dolžnosti do države in da ne bo nasedalo zapeljivemu prigovarjanju onih, ki bi hoteli iz užaljenega samoljubja, naj se rajši podere magari ves svet, če niso na krmilu — samo oni in nihče drugi! Tej nesrečni in pogubni »politiki«, ki pa ni politika, ampak sebična trdoglavost, prebivalstvo litijskega okraja ne bo sledilo, ampak poj de kot en mož na volišče glasovat za politiko pozitivnega dela za državo in za narod.
Minister Pucelj je na svojih sestankih jasno obrazložil pomen aktivnega in pozitivnega javnega dela. Kdor ob povodnji stoji s prekrižanimi rokami ob strani in brez dela le gleda, kako mu voda odnaša njegovo imetje, ni vreden pomoči in podpore drugih. Le kdor sam zaviha rokave in zagrabi za delo, ta je cel mož! In ravno v današnji težki dobi, ko se majejo gospodarski temelji po vsem svetu, je dvakrat naša dolžnost, da sodelujemo pri skupnem delu za nas vse prav vsi do zadnjega moža. Kjer preti dandanes ne-
dove duhovniškega dela! Ti ljudje so na račun duhovniškega dela med narodom znali leta in leta dobro živeti, dobro življenje pa jih je napravilo silno objestne in ošabne in v same sebe in v svojo »veličino« zaverovane. V svoji ošabni objestnosti so ti ljudje začeli verovati, da brez njih ne gre, ampak da morajo biti povsod prvi samo oni in nihče drugi; kjer pa ni njih zraven, tam naj kar vrag vse skupaj vzame! To so danes tisti ljudje, ki zahtevajo od gg. duhovnikov, naj delajo zanje magari tudi z abstinenco pri volitvah, samo da bi pokazali svetu, da brez njih ne gre. Ne brez duhovnikov, ampak brez njih.
Mi smo pa prepričani, da bo enkrat prišel čas, ko bo slovenska duhovščina tisto objestno in ošabno ljubljansko komando odklonila in stresla raz sebe, ker bo spoznala, da brez duhovniškega dela vsa tista znana ljubljanska gospoda ne pomeni med narodom prav nič, ker sama nič ne zna in nič ne dela, ampak samo jemlje, kar je kje dobiti. To bo naša duhovščina brez dvoma enkrat spoznala, in si bo razne »katoliške« ljudi gotovo ogledala nekoliko od bližje. Ko bo pa to spoznanje prišlo, bo krenila prav gotovo vsa duhovščina pri nas na pot pameti in politične treznosti in umerjenosti in ne bo več podpirala s svojim političnim delom nesposobnih in le v sebe in v svojo »slavo« zaljubljenih političnih trmoglavcev!
, Duhovščina, ki res dela, naj sama vživa plodove svojega dela, naj pa vrže od sebe razne politične špekulante, ki hočejo na račun vere samt> dobro živeti. Kolikor prej bo naša duhovščina to storila, toliko večje spoštovanje bo uživala med ljudstvom. Zato pa vsa čast tistim gospodom duhovnikom, ki so se ljubljanske komande že srečno otresli in ki gredo svoja pota, kakor jim jih narekuje pamet in njihova iskrena in nesebična ljubezen do naroda in do države, ne pa bedasta ljubljanska komanda političnih pustolovcev in lenih nesposobnežev, ki bi bili brez pomoči duhovnikov —nič!
varnost, tam se združujejo vsi, da z združenimi močmi odvrnejo grozečo nevarnost. Tako delajo v Franciji, tako delajo v Angliji, tako delajo v Ameriki — in to so močne države! Koliko bolj smo pa dolžni prijeti za skupno delo mi, ki smo še mlada država!
Popolnoma upravičeno je torej g. minister šibal brezvestno in brezdomovinsko početje onih, ki nočejo ne le sami sodelovati, ampak odvračajo od sodelovanja tudi druge! To je pogubno delo, ki bo baš Dravski banovini najbolj škodovalo, zlasti v gospodarskem oziru. Mi smo že imeli slučaje, da so se ljudje branili sodelovati, toda še pozni rodovi so morali delati bridko pokoro za nepremišljenost svojih prednikov!
Kandidat za litijski okraj g. Mravlje pa je govoril o potrebi splošne organizacije vseh stanov v blagor stanov in v blagor skupnosti. Predvsem je naglašal potrebo krepke organizacije malega kmeta in delavca, ki tvorita gospodarsko večino litijskega okraja. Ta dva stanova morata biti najbolj močna, ker brez gospodarske moči teh dveh stanov tudi trgovec in obrtnik in uradnik ne moreta obstati. Močna organizacija teh dveh stanov pa se da organizirati le v krepki in močni državi.
Ljudje so z velikim zanimanjem sledili lepim besedam govornikov in marsikomu so se odprle oči, da je spoznal, kako pogubno politiko delajo tisti, ki hujskajo slabo poučene ljudi, naj nič ne delajo, ampak naj le
mirno ob strani stoje in gledajo, kako se razvijajo dogodki mimo nas in — proti nam!
Prebivalstvo litijskega okraja danes ve, kaj je njegova dolžnost do države in do ožje domovine in zato bo sodelovalo, da ne bo trpelo škode brez potrebe.
Franc Štempihar, kmet in rudar:
2Ve spiie — vsfanzfe ?
»Saj vidite da drvi razburjena množica proti Vam«, tako je zaklical 1. 1912. angleški minister Grey evropskim državnikom, ko so se razgibali balkanski narodi proti Turkom. Ta glas pa ni šel samo preko Balkana, temveč je segel tudi preko morja.
V	Ameriki se je vršilo tedaj ljudsko štetje in že takrat smo se vpisavali Slovenci za Jugoslovane in ne za avstrijske Slovence. Ponosni smo bili, da so se Srbi z lastno močjo in z lastno krvjo osvobodili petstoletnega dušmana in v nas se je pojavila tiha, a vroča želja, da se tudi Slovenci upremo avstrijskemu tiranu in da se osvobodimo tisočletnega suženjstva ter da skupno s Hrvati in Srbi osnujemo svojo lastno jugoslovansko državo.
Prišel je veliki dan, potem ko so se štiri leta tresli temelji držav in narodov. Iz svetovne morije, v kateri smo tudi amerikanski Slovenci doprinesli svoje žrtve kot dobrovolj-ci na francoski in solunski fronti, je vznikla naša Jugoslavija. Vsi smo je bili veseli in ponosni smo bili na svojo državo. >
Pa so se našli ljudje, ki niso razumeli časa. Bili so to oni, ki se niso mogli otresti starih avstrijskih navad, avstrijskega mišljenja itd. Ti ljudje, ki niso za novo državo ničesar doprinesli, so ji pričeli spodkopavati tla, ker je iz njih silila na dan vse preveč in povsod stara miselnost.
V	naši državi je bila postavljena na dnevni red zgodovinska vprašanja agrarne reforme. Toda ti ljudje jih niso mogli rešiti. Nevednost in politična neizobraženost naših malih kmetov agrarnih interesentov je bila kriva, da niso oni imeli v javnem življenju prve besede, čeprav so bili v večini in da niso mogli vplivati na izvedbo vprašanja razdelitve veleposestev.
Tisti pa, ki so zastopali narod v javnem življenju, so ubijali s svojim postopanjem domovinski čut v malih ljudeh. Tako delo ni mogli roditi dobrih posledic. Sami preveč zakopani v strankarskih vezeh so kaj hitro spravili državo v nevarnost in že se je bilo bati da bodo milijonske žrtve svetovne vojne zastonj. In zopet fe prišel drugi veliki dan, ko je vzel celo vodstvo države v roke vladar sam, tiste pa, ki države niso znali voditi, je pa odslovil in stranke razpustil. Vladar je postavil državi nove temelje, dal je Jugoslaviji novo ustavo in takoj dal tudi dober zakon o likvidaciji agrarne reforme poleg nešteto drugih zakonov.
Sedaj kliče zopet vse na delo. če smo tedaj zamudili čas, če si nismo znali priboriti tistega vpliva v javnem življenju, ki nam pripada, potem ne zamudimo sedanjega časa in ne držimo rok križem.
Osmega novembra nas kliče vladar na volitve. Pojdimo in glasujmo za novo stanje in izberimo si dobre može v parlament. Kdor bo šel zraven, ta bo imel besedo, ta bo lahko kaj dobrega storil, kdor bo pa v kotu čepel, ta ne bo mogel nič pomagati.
Pred očmi naj nam bo naša Jugoslavija, ki naj bo dobra in skrbna mati vsem trem sinovom Slovencem, Hrvatom in Srbom.
8. novembra vsi na volišče!
Opozarjamo cenj. občinstvo na današnji inserat tvrdke M. Masterl, d. d. z o. ž., tovarne žime v Stražišeu pri Kranju.
'Pomembni shodi v litijskem
okraju
fhpžcrviio po«o|zlo
Te dni so objavili dnevniki uradno poročilo, da je naš finančni minister podpisal pogodbo o novem državnem posojilu s Francijo, ki znaša 300 milijonov francoskih frankov.
Ta uspeh naše vlade je velik. V dobi splošnega nezaupanja in v dobi, ko se je omajal angleški funt in ko se je začel nevarno zibati tudi ameriški dolar, je ta uspeh še tem pomembnejši, ker dokazuje, da je med gospodarji svetovnega kapitala zaupanje v gospodarsko moč naše države še vedno trdno in neomajno.
Pove nam pa dejstvo novega posojila še nekaj drugega, kar je za nas važno zlasti sedaj, pred volitvami. Pove nam namreč, da svetovni kapital, ki ga imajo v rokah demokratične države, prav nič ne verjame trditvam naših nasprotnikov doma in na tujem, da. je pri nas demokracija ogrožena ali celo zatirana. Svetovni kapital ima pri nas odlične zastopnike, ki poročajo domov golo resnico — zato so pač tu! In ta resnica se glasi, da. pri; nas ni demokracija v nevarnosti, pač pa so v nevarnosti zlorabe demokracije, in to odobrava ves svet. Zato pa smo prepričani, da bo tudi naš domači svet vedel pravilno ceniti visoko vrednost novega posojila in da boto tudi domačini šli 8. novembra kot en mož. na volišče, da tudi oni izkažejo zaupanje sedanji vladi, ki dela za preureditev države v močno gospodarsko celoto, ki zasluži zaupanje ne samo na tujem, ampak tudi doma.
Važno pa je novo posojilo tudi v gospo t darskem oziru. Mi vsi vemo, kakšne' težave nas morč. Te naše težave pa, ki tlačijo obenem, ves svet, bomo pa z novim posojilom znatno olajšali. Olajšane pa bodo te težave le, ker jih bo olajšala močna država, ki uživa zaupanje v velikem svetu. In sedaj vprašamo: če uživa naša država zaupanje v velikem svetu, ali ga ne zasluži tudi doma?
Uporaba novega posojila pa nam kaže tudi neprecenljivo vrednost dobro urejene države, če ne bi imeli dobre državne organi-zaoijp, bi posojila gotovo ne bilo in mi bi morali gospodarsko hirati in propadati, ker se nihče ne bi zmenil za nas. Ker pa merodajni vnanji.svet vidi, da se naša država'preureja v dobrem smislu in v duhu resničnega in prayega političnega in gospodarskega napredka—ali ni potem sveta dolžnost nas vseh, da pri gospodarski obnovi države po svojih močeh tudi sodelujemo? Jasno je, da bo plodove zaupanja inozemstva pri nas mogel uživati, le tisti, ki tudi sam pomaga, da dobimo še večje zaupanje in da tako opravičimo nade, ki jih goji do nas vnanji svet.
Ne verujte torej krivim prerokom, ki vas odvračajo od sodelovanja pri državni upravi in pri ureditvi države, ampak pokažite s svojo aktivnostjo zlasti 8. novembra, da veste ceniti visoki pomen lastne, dobro urejene in. močne države v svetu!
Vsi današnji nakladi smo priložili vse pozornosti vredno prilogo znane bančne tvrdke: Bančna komanditna družba A. Rein in drug v Zagrebu, ki jo priporočamo svojim cenjenim čitateljem v blagohotno preči tanje. — Splošno priznana točnost in solidnost imenovane tvrdke odgovarja tudi sijajnim uspehom, ki jih dosezajo njeni odjemalci. Upravičeno velja ta tvrdka za največjo in najpomembnejšo svoje vrste.
TEDENSKI KOLEDAR.
1.	novembra, nedelja: Vsi sveti.
2.	novembra, ponedeljek: Verne duše.
3.	novembra, torek: Bogoljub.
4.	novembra, sreda: Karol Bor.
5.	novembra, četrtek: Cah. in El.
6.	novembra, petek: Lenard.
7.	novembra, sobota: Engelbert.
Kandidatno listo g. ministra Ivana Puclja je podpisalo v Kočevskem okraju 2200 predlagateljev. Poleg velikega števila kmetov, delavcev, obrtnikov in trgovcev je podpisalo listo tudi častno število inteligence, t. j. profesorjev, advokatov, učiteljev itd.. Poleg industrijcev in veletrgovcev je podpisalo.listo tudi devet župnikov.
Tomišelj. Predpreteklo nedeljo je bil' v gasilnem domu volilni shod, dobro obiskan. Možje in fantje iz domače in okoliških vasi so poslušali govornike, zlasti g. Sancina, resnih in preudarnih obrazov. Vsak od nas ve, ker vsak sam na sebi predobro čuti, da so časi težki in nihče od nas ne pričakuje od volitev takojšnjih čudežev v gospodarskem oziru, neposrednih uspehov. In ravno v tej zavesti je vsa naša moč. Uresničenje naših ciljev ni neposredno, temveč v bodočnosti, ko bodo padle razne razdiralne veličine, kon-čnoveljavno prepoznane in pregažene od kmetiško-delavskih vrst. Doprli so tudi do nas razni tajno-šepetajoči glasovi — vsi vemo od kod; Mi pa hočemo ohraniti slovensko-hrvatsko-srbsko kmetsko-delavsko skupnost, zato hočemo ohraniti državo in zato gremo 8. novembra vsi volit. Zdi se, da je že dobršen del naroda dozorel, da ne verjame več usodepolnim sleparjem in sleparskim skupinam, ki imajo cele obsežne aparate, s kate-terimi so dolgo mračili naš um. Prepričani smo, da bodo k pravemu spoznanju mnogo pripomogle volitve 8. novembra in zato gremo vsi volit. Proč z razdiralci in mračnjaki. Možje in fantje, žene in dekleta, le krepko naprej !Naša je bodočnost! V nedeljo je bil osnovan tudi akcijski volilni odbor.
Frankolovo. Po dolgem trudapolnem delu smo tudi pri nas enkrat prišli do že tako zaželjenega komisij onalnega ogleda ceste Frankolovo—Socka—Dobrna. Komisij onalni ogled so tvorili zastopniki banske uprave, sreski cestni odbor, občine in interesenti. Komisija je ugotovila, da je cesta nujno potrebna in da se mora zgraditi kot banska cesta II. reda in kolikor bo mogoče pride v prihodnji banski proračun.
Vas Podpeč je že v drugo doživela silno požarno katastrofo. V sredo minulega tedna je pričel goreti najprej kozolec posestnika šušteršiča. Vsled močnega vetra pa se je ogenj naglo razširjal ter objel vso šušteršiče-vo domačijo in jo upepelil. Razen tega je še zgorel A. Grudnu skedenj, kozolec, svinjak in hlev; posestniku Ivanu Jarcu pa so pogoreli vsi gospodarski objekti. Celotna škoda se ceni na 1 milijon Din.
V Slov. Goricah je v vasi Čagonski vrh nastal požar pri posestniku Čehu. Ogenj pa se je naglo razširjal ter je skupno zgorelo 7 viničarij. Nekaterim posestnikom je zgorela tudi živina in vsi letošnji pridelki. Škoda je ogromna, zavarovalnina nizka ter so prizadeti postali čez noč berači.
SEJMI.
2.	nov.: Jesenice na Dol., Vič gora, št. Jernej, Vitanje, Lesično.
3.	nov.: Črnomelj, Zagorje, Pišece.
4.	nov.: Preska, Sv. Lenart na Laškim, Konjice, št. Pavel.
5.	nov.: Krško.
6.	nov.: Sv. Vid pri Ptuju, Pekel, Zabu-kovje, Sv. Lenart v S. g., Nova cerkev, Sevnica, Kropa, Vel. Lašče, Mengeš, Vrhnika, Jesenice na Gor. Rečico, Brežice.
7.	nov.: št. Vid pri Stični, Ponikva ob južni železnici.
Otvoritev nove šole v Lescah.
Preteklo nedeljo so na posebno lep in svečan način odkrili mogočno stavbo nove osnovne šole v Lescah, šola nosi naslov: »šola kraljeviča Andreja«. Otvoritve se je udeležil tudi zastopnik Nj. Vel. kralja gosp. polkovnik Radovič in ban g. dr. Drago Marušič. Svečanost je otvoril predsednik stavbnega odbora, leški župan g. Ivan Ažman, ki je v jedrnatem govoru omenil pomen današnjih svečanosti otvoritve nove šole, ki sovpada s proslavo stoletnice stare šole. G. ban se je zahvalil za pozdrave in dejal, da nam ni v sedanjem času nič bolj potrebno kot sloga. Samo iz take sloge je mogla zrasti mogočna stavba, ki jo danes otvarjamo.
Popoldne se je vršila mladinska prireditev, kateri je prisostvoval tudi kraljev zastopnik.
Kmetijska praksa v Švici.
Akcija za pošiljanje kmečkih mladeničev na kmetijsko prakso v Švico se nadaljuje. Mnogi tozadevni zanimanci pa si niso popolnoma na jasnem, kake pogoje treba izpolniti v ta namen. Društvo kmetijskih strokovnjakov za Dravsko banovino je zaprosilo tozadevno pojasnilo pri predstojništvu »Zavoda za gospodarsko upravo na poljoprivredno-šumarski fakulteti kr. vseučilišča« v Zagrebu, katera objavljamo v naslednjem.
Vsak reflektant, ki želi v kmetijsko prakso v Švico, mora najprej izpolniti dva formularja. Točno izpolnjene in overovljene formularje predloži reflektant omenjenemu zavodu. Formul ar ji se dobe pri predstojništvu omenjenega zavoda, a tudi pri tajništvu podpisanega društva.
Prosilci mnogokrat netočno izpolnijo predpisane formularje. Rubrike v formular-jih naj prosilec dobro prouči in natančno izpolni z zahtevanimi podatki. Za presojo prosilca, odnosno njegove prošnje, so zelo važni podatki o njegovi kmetiji in kmetijstvu dotič-nega okoliša. Kdor ne zmore sam točno sestaviti teh rubrik, naj zaprosi domačega učitelja ali župnika, ki ihu bo radevolje pri tem pomagal. Važnejše podatke treba opremiti z dokazili, n. pr. overovljeni prepisi šolskih spričeval, potrdila o izpolnjeni vojaški službi i. dr. Vsak formular mora biti opremljen s podpisi in overili, kakor je razvidno v posameznih rubrikah.
Pri končnoveljavni izbiri praktikantov so odločilni predvsem sledeči momenti: 1. da je prosilec uredil vojaške obveznosti, 2. da ima sam odn. njegovi roditelji večjo ali srednjo kmetijo, 3. da se obveze ostati po dovršeni praksi na domači kmetiji, 4. da je absol-viral katerokoli kmetijsko šolo. To pa ni absoluten pogoj, temveč morejo izjemoma biti sprejeti tudi prosilci brez kmetijske šole, če so se dotlej bavili s kmetijstvom na domačem posestvu, 5. da nosi sam stroške. Tisti, ki tega ne zmorejo, pridejo v poštev le v slučaju, ako razpolaga zgoraj omenjeni zavod s kako dotacijo v ta namen, 6. da se izkaže s priporočilom pristojnega sreskega kmetijskega referenta, 7. ob drugače enakih predpogojih imajo prednost tisti, ki vsaj nekoliko razumejo ali pa obvladajo dotični tuji jezik, n. pr. nemščino.
Izčrpna pojasnila o organizaciji in načinu pošiljanja kmetijskih praktikantov v prakso v Švico pa daje brošura »Prvi jugosloven-ski kmetijski praktikanti v Švici«, ki se dobi v knjigarni »Napredek sela« v Zagrebu za ceno 20 Din. Položnice v svrho nabave te brošure se: dobe pri kmetijskem referentu, v Kranju, enako tudi formular ji. Resnim, re-flektantom se priporoča, da se požurijo.
Društvo kmetijskih strokovnjakov za Dravsko banovino.
(Tajništvo: Kmet. referent, Kranj.)
Jlouice
Ako ste prejeli od uprave kmet- | skega lista opomin za poravna- : v o naročnine, Vas prosimo, tudi tem potom, da ne odlašate s plačilom,
Sprememba v V. Z. S. Uradno poročajo, da je bil na predlog pravosodnega ministra razrešen svojih dolžnosti član Vrhovnega zakonodajnega sveta g. Ivan Vesenjak, minister v pokoju.
Sreskega poslanskega kandidata za skupščinske volitve 8. novembra g. Srečka Robi-ča je tragično zadela smrt. Ko se je mudil pri sreskem načelniku ter z njim razgovarjal o bližnjih volitvah, ga je nenadoma zadela kap ter je bila vsaka pomoč ohraniti ga pri življenju zaman. Pokojnik je bil veleposestnik in gostilničar v Limbušu pri Mariboru ter znan in spoštovan v širokih gospodarskih krogih.
Banovinska mlekarska šola v Škofji Loki je v soboto preteklega tedna končala svoje j letošnje šolsko leto. Šolo je posečalo 15 fan- j tov iz cele naše države. V teku 10 mesecev teoretičnega in praktičnega pouka so se fantje obojestransko dobro izobrazili, kar dokazuje dejstvo, da so zaključni izpit vsi napravili s prav dobrim uspehom.
Na Ljubljanici se je potopil velik tovorni čoln, v katerem je bilo naloženo okoli dva vagona opeke. Lastnik Jelovšek. trpi nad 12 tisoč dinarjev škode. Baje je vozniku čolna, Milavcu, poleg tega padla v vodo še listnica, v kateri je bilo tudi okoli 12.000 Din.
Nova gospodinjska šola je bila te dni otvorjena v Št. Jurju ob južni železnici. S tem se je uresničil davni načrt, ki je bil še za časa pokojne Avstrije odobren. Tako je postal Št. Jurij nekako središče, kjer se bodo odslej vzgajala tudi kmetska dekleta in ne le fantje. Splošna želja je, da se že v prvem šolskem letu, ki prične že letos, vpiše v gospodinjsko šolo čimveč naših deklet.
Tihotapski tobačni nasad so odkrili orožniki v nekem gozdu pri Lučah nad Krko. V nasadu so našteli 34.000 tobakovih sadik, katerim pa so bili listi že obrani. Tihotapskega gojitelja tobaka doslej še niso odkrili; čaka pa ga občutna kazen in ogromna denarna globa.
V	tržiški okolici je pretekli teden divjal močan vihar, ki je prizadel predvsem kmetskim gospodarjem precej škode. V razdalji od Tržiča do Kranja je vihar v okoliških vaseh razdrl okoli 30 kozolcev.
Iz Beograda v Maribor se je pripeljal neki brezposelni delavec čisto zastonj. Vozil se je pod službenim vozom brzovlaka iz Beograda v Maribor, kjer pa so ga izsledili. Brezposelni v svojem obupu store vse, tudi življenje tvega, da bi prišel do kruha.
14-letna deklica Marija iz vasi Govalovci v Slavoniji je po naročilu svoje matere ubila očeta; odsekala mu je glavo ter nato mrtvega očeta sežgala.
V	neki slaščičarni v Zagrebu se je primerila težka plinska eksplozija. Iz odprtih cevi je uhajal plin, in ko sta nato pričela v slaščičarni opravljati delo dva delavca, ki sta med delom kadila, je plin eksplodiral ter delavca jako poškodoval.
Rajši skupno umreti, nego se ločiti od dragega dekleta! Ta izrek se je uresničil pri Sv. Katarini nad Tržičem, kjer sta si skupno vzela življenje gozdar grofa Borna F. Miiller in grofova kuharica M. Ogris. Gozdar je najprej ustrelil z lovsko puško dekle, nato pa še sebe,
pere
GT.33
Iz Slov. Konjic so v letošnji sadni sezoni izvozili že nad 10 vagonov sadja, ki je jako lepo in sposobno za inozemstvo. Večinoma pošiljk sadja je bilo odpravljenih v Berlin, Pariz in na Dunaj.
Tudi berači obupavajo. V celjskih zaporih se je minuli teden obesil ob oknu celice bedni starček Bobnar A. iz Trnovelj, več časa je po »poklicu« berač.
Pri spravljanju krme se je težko telesno poškodovala Stanka Marconij iz Arje vasi v Savinjski dolini. Padla je iz visokega podstrešja na tla ter si zlomila nogo.
Tvornico dušika v Rušah, ki je pred nedavnim prestala silno požarno katastrofo, naglo obnavljajo. Vse pogorele objekte nanovo gradijo iz železobetona, da se tako v bodoče prepreči slična katastrofa.
Številni dediči, nič manj kot 92, se prav-dajo za zapuščino pokojne Marije H. iz Stare Loke, ki je svoje premoženje pred smrtjo prodala nekemu mesarju. To kupčijo pa hočejo dediči razveljaviti z razlogom, da pokoj-nica ob prodaji ni bila pri polni zavesti.
Svinja vrgla 21 mladih. Bogato je vrgla plemenska svinja kmeta Antona Ganjakoviča iz vasi Brdovac, in sicer 21 mladičev, 15 jih je ostalo zdravih in živih, 6 pa jih je poginilo.
Samostojna občina je postala po odredbi upravnega oddelka notranjega ministrstva vas Čušperk v ljubljanskem srezu, ki je prej spadala pod občino Račno.
Največji gledališki koncern (družba, ki je lastnica številnih gledališč) na svetu. tak. zv. »Schubertova gledališka družba«, ki je imela na stotine velikih gledališč, je prišla v denarne težkoče in propada. Tako vidimo, da splošna kriza ne prizanaša nikomur!
Gibanje avstrijskih kmetov. V poslednjem času se opaža med avstrijskimi kmeti, posebno v planinskih krajih, močno vrenje, ki prihaja do izraza na številnih protestnih shodih, kjer sami kmeti najenergičnejše in zavedno ugovarjajo politiki vlade in strank. Povsod ha teh shodih se izdajajo tudi resolucije in spomenice, ki imajo zelo resen značaj in naglašajo predvsem strpljivo ureditev splošnega gospodarstva.
Širokopotezni načrt za omiljenje splošne brezposelnosti je izdala v poslednjem času Nemčija. Začeli so namreč veliko akcijo za naseljevanje brezposelnih. Vsak dobi hišico in kos zemlje za obdelovanje proti malemu odplačilu. Poleg tega pa pripravlja prusko ministrstvo zgraditev velike kolonije, kjer bo stanovalo 100.000 rodbin. Kolonijo bodo 'tvorile same pritlične lesene barake.
Prepoved zaposlitve tujcev je izdala Anglija. Te odredbe so predvsem naperjene proti ruskim, nemškim, švicarskim in belgijskim služkinjam, ki so se zadnja leta v velikem številu naselile v Angliji.
Število strojepisk. Na 7. pisarniški razstavi v Berlinu je med drugim statistično prikazano tudi življenje strojepisk — po tej statistiki si služi vsakdanji kruh 9 milijonov tip-karic na vsem svetu.
V reki Jordan v Palestini nameravajo — seveda na podlagi različnih mnenj, izkopati velik zaklad, ki so ga vrgli v reko Turki. Gre za 115.000 turških funtov zlata.
Glavni železniški kolodvor v Bukarešti je uničil požar. Zgorelo je vse ogromno poslopje s skladišči vred.
120 mornarjev so aretirali v nekem nemškem pristanišču. Aretirani mornarji so ob-dolženi upora proti disciplini in državi.
Sir Ronald Storr,
guverner na otoku Cipru,
r v
%
s	J " ■
P. D. Gilbert, zastopnik Zedinje nih držav na konferenci v Ženevi, kjer obravnavajo kitajsko-ja ponski spor.
Velik jez pri Bleilocli-u na reki Saale. Jez, ki so ga začeli delati 1. 1915., bo letos gotov. Jez bo največji v Evropi.
Pristanišče Larnaco na otoku Cipru. Na otoku Cipru, kateri je pod an gleško oblastjo, je pre teki' teden izbruhni1 upor proti angleški vla di. Da uduše upor, sr odposlali Angleži tja tr križarke in sedem voj | nih letal. Uporniki, ka ; teri zahtevajo združite1 j otoka z Grčijo, so zažgr li guvernerjevo palač:
Velika akcija za nastljc vanje brezposelnih i i Nemčiji. V Nemčiji so začeli veliko akcijo zr naseljevanje brezposel nih. Vsak dobi hišico ii' kos zemlje za obdelova nje proti malemu letne mu odplačilu. — Na sli ki vidimo državnega ko misarja za naseljevanje dr^ Sassen-a (na levi) in deželnega svetnika Ron-neburga, njegovega pomočnika. (Slika na desni.)
Nesreča pri rudniku v pruskem okrajnem mestu Herne. V ponedeljek, 19. oktobra t. 1. se je dogodila v rudniku Mont-Cenis (Herne-Sodingen) težka eksplozija, ki je zahtevala 12 mrtvih in 19 ranjenih žrtev. (Slika na levi.)
Slikar Lesser-Ury, začetnik impresijonistične šole v Nemčiji, je tik pred svojo 70-let-nico umrl. Posebno visoko cenijo njegove pokrajinske slike.
Za varnost potnikov. Tehniki si prizadevajo iznajti naprave, ki avtomatično vstavljajo vlake tudi če strojevodja prezre znak na »Stoj«. V Angliji delajo že dolgo poskuse z novo iznajdbo!
Papeški nuncij Tedeschini. V Španiji je ustavodajna skupšči na sprejela celo vrsto Cerkvi nasprotnih zakonov. Vsled te ga je Vatikan odpoklical pa peževega nuncija v Madridu Tedeschini-ja.
Razširjajte »Grudo«!
Profesor Voronov, ki je znan vsled svojih pomlajevalnih po skusov, je iznašel novo sredstvo za zdravljenje raka. - Ta »serum« dobiva baje od bolnih opic.
Edisonov! možgani. Neki ameriški pisa-I telj ceni vrednost Edisonovih možganov ta-I ko, da je izračunal, koliko denarja je nalo-I ženega v vsaki Edisonovi iznajdbi. Končni '1 račun izkazuje, da je v vseh Edisonovih iznajdbah naloženih 15 in pol milijard dolar-I iev.
Silni deževni nalivi so povzročili v neka-j terih delih Indije velike poplave. Posebno je prizadeta okolica Jaipura, kjer je 12.000 lju-| di ostalo brez strehe, 150 pa jih je utonilo.
Rudniška nesreča, ki je zadela nemški j premogovnik v Hernen na Westfalskem, je pokopala v rovu 80 rudarjev, od katerih so jih doslej izkopali 19 mrtvih.
Tudi Avstrija je dobila pretekli teden v Franciji denarno posojilo v znesku 60 milijonov šilingov (pol milijarde Din) v obliki deviz.
Upor na otoku Cipru. Že več časa je gibanje, ki zahteva priključitev otoka Cipra v Sredozemskem morju k Grčiji, zelo jako. Prav močan izraz pa je dobilo v protiangle-škem uporu — Ciper je namreč angleški — v zadnjih dneh, ko so izbruhnili veliki nemiri po vsem otoku. Izgredniki so zahtevali združitev otoka z Grčijo; za viden znak svoje zahteve pa so zažgali palačo angleškega guvernerja.
Reka Zala je minuli teden poplavila bosansko mesto Tuzlo, znano po bogatih solnih rudnikih. Materijalna škoda je precej težka, zlasti so prizadeti hišni posestniki.
Lov na kresnice na Japonskem.
Japoncem in Japonkam prinaša čas ob kresu zelo priljubljeno zabavo: lov na kresnice. Lov se vrši s posebno pripravo, kakor pri nas lov na metulje. Ujete kresnice spravijo v majhne škatljice in jih postavijo v sobo, kjer se ponoči kresnice svetlikajo. Japonci verujejo, da se skriva v vsaki kresnici blodeča duša, ki radi nesrečne ljubezni ne more najti pokoja. Ker ni po vseh krajih kresnic in tudi ne more vsakdo ven iz mesta, da bi jih lovil, jih po mestih prodajajo. In le težko bi našli Japonca, ki bi odrekel par »grošev« za kresnice.
Dobri sodnik.
Kastiljski kralj Peter III., ki je živel v 14. stoletju, je bil pameten in moder vladar. Tudi sodnike v svojem kraljestvu je imenoval on sam in sicer po temeljitem preudarku.
Nekega dne je bilo prazno mesto sodnika v Sevilli. Kralj je ukazal naj pridejo trije prosilci za to službo k njemu v njegovo palačo, da jih bo sam preizkusil. Slučaj pa je nanesel, da je ravno takrat v nekem vodometu v kraljevem vrtu plavala polovica pomaranče.
»Kaj je to?« — je vprašal kralj prvega prosilca, ko sta šla mimo vodometa.
»To je pomaranča«, je odgovoril prvi prosilec brez obotavljanja.
»To je polovica pomaranče«, je odgovoril drugi.
Tretji prosilec pa je molčal.
Zato je kralj še enkrat vprašal tretjega: »Kaj je to?«
Tretji prosilec je nato prosil kralja, naj mu posodi palico. S palico je prignal k sebi tisto stvar, ki je plavala po vodi. Stvar je obračal in ogledoval od vseh strani, naposled pa je rekel:
»Meni se zdi, da je to pol pomaranče!«
Kralj ga je objel in mu rekel: »Ti boš dobil mesto sodnika! Ti nisi namreč že sodil, še predno si si stvar ogledal, ampak si bil še po pogledu vedno v dvomih, ali imaš prav ali ne. Takšen pa mora biti človek, ki se poteguje za čast, da bo sodil dejanja drugih ljudi!«
Podjetni trgovci.
Dandanes slišiš na vsak korak opazke, »da gre slabo«. Tožijo vsi: obrtniki in delavci, trgovci in kmetje. Podjetni ljudje pa znajo kljub slabim časom še vedno doseči večje ali manjše uspehe. Nekaj primerov:
Mladi C. A. Rowell je vstopil kot 14-letni deček v neko trgovino s storjenimi ženskimi oblekami za vajenca. Počasi je napredoval in ko je bil star 44 let, je bil vodja celega podjetja. Podjetje pa so vodili po stari navadi kakor železnico ali kaj podobnega in nihče se ni brigal za pridobivanje kupcev ali pa celo za to, da bi kupcem izkazoval kakšne posebne usluge. To je gospod Rovvell spoznal in sklenil, da mora to postati drugače. On ni hotel več trpeti, da bi s kupci v trgovini ravnali tako kakor s štori in hlodi na žagi.
Ko je bil torej gospod Rovvell 44 let star, je imel prihranjenih 700 funtov denarja (1 funt = 275 dinarjev). S tem denarjem je začel trgovati na svoje. Njegova trgovina je bila majhna. Izložbena okna so bila staromodna in prave potrebe za te vrste trgovine tudi ni bilo. Rowell pa je sklenil, da bo organiziral trgovino posebne vrste, namreč tako, da ne bo kupec samo tega dobil, kar zahteva, ampak vse, kar mu utegne priti prav in kar ga bo zanimalo. Zato je poslal po celi deželi agente iin nakupovalce, ki so pa morali natanko študirati, za kaj se ljudje zanimajo, in samo tako blago so zanj nakupovali. Nakupo-valci pa niso imeli v trgovini sami nič opraviti — blago so razprodajah v trgovini zopet le najbolj preizkušeni pomočniki in najboljše prodajalke.
Gospod Rowell je napram svojim uslužbencem zelo velikopotezen. On ne ukazuje, kako naj bodo uslužbenci oblečeni. On jih tudi nikdar ne kaznuje s tem, da bi jim odtegoval kakšne kazni v denarju.
Ima pa gospod Rovvell še eno drugo metodo. Neka gospa je kupila pri njem obleko. Čez nekaj tednov se ji je odtrgal rob. Gospa je prišla nazaj v trgovino in gospod Rovvell ji je takoj povrnil polovico kupnine. Njegovo načelo je, da ni vsak kupec goljuf in če kdaj komu kaj ni prav, temu je treba ustreči, kolikor se da, samo da se ga pridobi za kupca.
Ta sistem služiti kupcu, se je zelo obne-sel. Danes ima Rovvellova trgovina nad pol milijona stalnih odjemalcev!
Drug primer: Gospod Brovvn je odprl pred 29 leti svojo trgovino s kapitalom 400 funtov. Kmalu po otvoritvi je prišel k njemu neki človek, ves razburjen, ter vrtel v roki klobuk: »Le poglejte! Ta klobuk sem kupil pri vas za 12 šilingov!« Takrat pa je padla gospodu Brovvnu v glavo srečna misel: »Obžalujem, da vam nisem ustregel — evo vam, gospod, nov klobuk!«
Gospod Brovvn se ni kesal svojega dejanja. Mož, ki je dobil nov klobuk, je bil zelo premožen in znan in je povsod pripovedoval, kako kulanten trgovec je g. Brovvn. Vsi znanci tega sitneža so začeli kupovati pri Brovvnu.
Nekoč je prišel k njemu človek, ki mu je pokazal raztrgano srajco. »Vidite, enkrat sem jo dal prati, pa je že proč!« — »O, prosim, je rekel gospod Brovvn, »tukaj imate novo, seveda zastonj!!« Ta korak je prinesel g. Brovvnu na stotine novih kupcev in naročnikov — veljalo ga je pa vse skupaj eno samo srajco za 5 šilingov.
Najbolj zanimiva pa je zgodovina neke trgovine v neki mali ameriški vasi. To trgovino sta podedovala dva fanta, a trgovina ni prav dobro šla. Fanta sta pa začela drugače. Kupila sta si najprej majhno tiskarno, kjer sta tiskala reklamne listke in jih pošiljala daleč okoli. Počasi sta nabrala 12.000 naslovov ljudi, v celem okolišu pa sta nastavila sotrud-nike, ki so imeli nalogo, da vsak v svojem okolišu natanko zasleduje vse, kar se dogodi: porode, krste, poroke itd. Vsak tak dogodek mora sotrudnik takoj javiti, firma pa pošlje
takoj nato v hišo primeren cenik ob takih prilikah potrebnega blaga.
Če tvrdka zve, da bo začel kakšen otrok hoditi v šolo, že pošlje starišem cenik šolskih potrebščin.
Včasih pa priredi tvrdka razprodajo, kjer prodaja blago za reklamo po neverjetno nizkih cenah, n. pr. sekire po 3 (amerikan-ske) cente, 16 m platna za 1 dolar itd. Ljudje takrat kar derejo v trgovino, ki sijajno uspeva.
Ti primeri dokazujejo, da se da tudi iz slabih trgovin nekaj narediti, če je trgovec podjeten, priden in pameten.
Trgovina z dekleti.
V Bruslju (Belgija) so te dni zaprli na prošnjo policije v Pragi nekega Grieve-ja, ki je organiziral eno največjih trgovin z dekleti v Evropi. Ta banda je delovala posebno živahno na Češkem, odkoder je odpravljala človeško »blago« večinoma v južno Ameriko.
Mnogi trdijo, da dandanes trgovine z dekleti sploh ni več. To so trdili celo na nekaterih policijskih uradih, češ da se taka trgovina dandanes sploh ne izplača, ker je žensk vsake vrste itak povsod preveč. Praksa pa kaže drugače.
Ravno v času, ko je policija v Bruslju prijela zgoraj omenjenega Grieve-ja, je objavil neki berlinski list celo vrsto člankov o trgovini z dekleti, ki dokazujejo, s kakšno prebrisanostjo »delajo« ti trgovci s človeškim mesom. Berlinski list trdi, da cvete dandanes ta trgovina bolj kot kedaj prej, ker potrebujejo v raznih pivnicah in zabaviščih v tujih deželah vedno nov »materijal«. Zato pa so cene za »blago« razmeroma visoke, da se »trgovina« izplača.
Agenti nastopajo danes tako, da svojim žrtvam nič ne prikrivajo, ampak jih počasi pripravljajo na to, da žrtve kar same verjamejo, da je zanje edina rešitev v tem, da agentu in njegovim pripovedovanjam verjamejo.
Ženske, ki jih taki agenti love, ne smejo biti stare nad 20 let. Morajo pa biti zaradi obmejnih težav »poročene« ali vsaj »ločene«. Seveda morajo biti tudi primerno lepe.
Najrajši obetajo agenti svojim žrtvam, da bodo zaposlene kot pevke. Dovolj je, če zna žrtev le eno samo domačo pesmico. Take žrtve iščejo navadno potom časopisnih oglasov. Na vsak tak oglas se javi v današnji dobi brezposelnosti na stotine deklet, ki pošljejo na oglase tudi svoje fotografije. Ko so pa enkrat fotografije tu, začno agenti svoje delo.
Izbranim žrtvam obljubujejo visoke plače, do 500 mark (1 marka = 14 dinarjev) mesečno. Potem seveda tudi procente od pijače, ki jo zapijejo veseljaki v ženski družbi. Obljubljajo dalje tudi prvovrstno hrano in lepo stanovanje — torej samo lepi in vabljivi pogoji.
Ko pa je izbrana žrtev dovolj »obdelana« in »pripravljena«, takrat ji najdejo »moža«, s katerim se (seveda samo navidezno) poroči, po poroki pa se takoj loči. Omožene ženske in ločenke dobe dosti lažje potne liste kakor druge osebe in potem odpotujejo.
Kako ta posel cvete, se vidi iz tega, da plačajo »družbe« agentom za vsako žrtev po 1200 mark, če je pa žrtev posebno lepa, pa tudi več.
O trgovini z dekleti se sliši včasih kaj tudi v naših krajih in zato bi bilo prav, če bi bile pri nas zlasti mlajše ženske nekoliko poučene v tem, še bolj pa poučene o tem, kam naj se obrnejo, če jim grozi taka nevarnost.
Vsak zaveden kmet je naročnik KMETIJSKE MATICE.
Hitro izdelana obleka.
Današnja doba živi v znamenju rekordov. Športniki vseh vrst poznajo dandanes samo rekord in zlasti naša »zlata« mladina se ne zanima skoro za nič drugega več kakor zato, kdo je (oziroma kdo bo) v najkrajšem času preplaval ali pretekel daljavo 100 metrov ali pa kdo bo več dvignil ali nadalje plesal. Dokler se gre seveda samo za šport, lov za rekordi ni nič nevarnega in se mu starejši ljudje le smejajo, češ naj imajo mladi ljudje tudi svojo zabavo; če pa se bo lov za rekordom prenesel tudi na fabrike, pa utegne postati stvar zelo resna.
Športnik Halcolm Campbell je nedavno pozval izdelovalce volnenega blaga v mestu Yorkshire na Angleškem, naj poskusijo »potolči« rekord, ki so ga postavili ameriški izdelovalci oblek 1. 1898. v izdelovanju moške obleke. Takrat so potrebovali Amerikanci 6 ur in 4 minute, da so izdelali moško obleko od začetka do kraja; ostrigli so primerno število avc, volno so oprali in očistili in spredli, potem so jo stkali in nato so iz blaga naredili celo obleko — vse to, kakor rečeno v 6 urah in 4 minutah. Ta rekord pa so angleški fabri-kanti danes s svojimi novimi stroji lahko »potolkli«. -Kar so napravili Amerikanci v 6 urah in 4 minutah, to so naredili Angleži v 3 urah in 20^ minutah. V ta čas je vračunanih tudi 15 minut, ki so jih potrebovali za prevoz blaga iz tkalnice v krojaško delavnico.
Zanimanje za to prireditev je bilo izredno veliko in guverner dežele Yorkshire gosp Thomas je dovolil, da napravijo novo obleko po njegovi meri. Delati so začeli dopoldne ob 8. uri 40 minut. Pet izurjenh stirižcev volne se je vsedlo na nizke stolčke. Na dan znak so prignali iz hleva 5 ovc; komaj pa so bile te z neverjetno brzino ostrižene, so prignali že drugih 5 ovc. Striženje je trajalo vsega skupaj 7 in pol minute. Volno so nato hitro razče-sali, napeli, pobarvali in jo pripravili za tkanje. Predno je na statvah stekla prva nit, je minula 1 ura in 29 minut. Blago je stkali v 24 minutah. Od stkanega blaga so odrezali primeren kos blaga za obleko g. Thomas-a. Blago je bilo pripravljeno ob 11. uri 33 minut dopoldne. Nato so blago odpeljali z avtomobilom v krojačnico, kjer je že čakalo 8 krojačev, ki je takoj začelo z delom. Z bliskovito naglico so zrezali hlače, telovnik in suknjič. Ko je bil prišit zadnji gumb, so začeli gedalci navdušeno ploskati. Rekordna obleka je bila izdelana v 3 urah in 20 minutah.
Dolgo pa se fabrikanti v Yorskhiru niso v°selili svojega uspeha, kajti že naslednjega dne je prišla iz Huddersfielda vest, da so tam izdelali obleko na isti način v 2 urah, 9 minutah in 49 sekundah . . . %
5000 let zlate veljave.
Zlato je mikalo in mamilo ljudi že od nekdaj in zato so se ljudje že jako zgodaj za-"fili posluževati zlata kot plačilnega sredstva. Zlata je bilo v tistih krajih, kjer so se ljudje najprej naselili, več kot dovolj in mikavnosti in vabljivosti zlata se ljudje še do danes niso mogli otresti.
Najstarejši narodi na svetu so izdelovali iz zlata samo okraske in iz tistih časov so nam še ohranjene krasne umetnine, posebno v staroegiptovskih in babilonskih grobovih-Nad 5000 let pa je že preteklo, odkar so si ljudje izbrali zlato in srebro kot svoje plačilno sredstvo s pomočjo katerega so mnogo lažje trgovali kakor pa s precej nerodnim za-menjavanjem blaga za blago.
Sveto pismo večkrat omenja zlato in srebro. ki so ga pa takrat tehtali za plačilo in ne še šteli. Šele neki kralj v Mali Aziji je prišel na misel, da bi bilo dobro zlate in srebrne kose že vnaprej razsekati na enake dele enake teže, da jih ne bi bilo treba vedno
sproti tehtati. Ta kralj je torej pravi iznaj-ditelj zlatega in srebrnega denarja. Okoli leta 600 pred Kristusom pa so začeli udarjati na tako odtehtane kose zlata in srebra še državni pečat ali pa vladarjevo sliko, med vrednostjo zlata in srebra pa so določili natančno razmerje, ki pa ni veljalo za večno, ampak se je menjavalo. Najprej je veljalo razmerje 1 :13V2, t. j. 1 gram zlata je bil toliko vreden kakor 13 in pol grama srebra. Okoli 1. 400. pred Kristusom pa je veljalo razmerje 1 :12. Kolikor več zlata je namreč prihajalo v tedanje evropske države, toliko »cenejše« je bilo. Zlata v starih časih ni manjkalo; šele ko so rimski cesarji začeli z zlatom plačevati svoje razkošje v Indijo itd., je v rimskem cesarstvu začelo zlata primanjkovati in to je bil eden od vzrokov razpada rimskega cesarstva.
V	srednjem veku v zapadni Evropi še niso poznali denarja, ampak so trgovali blago za blago. Le redko je prišel v zapadno Evropo iz Carigrada kakšen zlatnik. Ko pa ja cesar Karol Veliki uredil v svoji državi tudi denarstvo, mu je dal za podlago srebro: 1 funt srebra so imenovali »solidus« (»sold«, krajcer); vsak »solidus« pa je imel 12 »denarjev«. Ta razdelitev se je ohranila še do danes na Angleškem. Ker se pravi »funtu«, ki ga je vzel Kari Veliki za podlago svojega denarstva po latinsko »libera«, se je obdržala še do danes na Angleškem kot oznaka za denarno edinico »funt liber«, in ker je »funt« prišel od vzhoda, so mu rekli tudi »funt easterling«, t. j. današnji »funt šter-ling«.
V	začetku novega veka pa se je silno razvila trgovina v Italiji in ta trgovina je prinesla tudi v Italijo mnogo zlata. Zato so začeli tudi v Italiji zlato kovati v denar, najprej v Florenci, potem pa tudi v drugih trgovskih središčih, n. pr. v Benetkah. Tam so kovali denar z napisom ob robu: Sit tibi, Christe, datus, quem tu regis, iste ducatus« — t. j. «bodi tebi posvečena vojvodina, ki jo ti vladaš«. Po zadnji beseda »ducatus« so dobili zlatniki tudi svoje ime »dukat«.
Kasneje pa so odkrili bogate srebrne rudnike tudi na Češkem, posebno v Joahi-rnovem. Tam so začeli kovati srebrn denar, ki so ga imenovali »Thaler« — tolar; nemško se ta kraj imenuje namreč »Joahims-thal« in po besedi »thal« — dolina, so imenovali ta denar »Thaler«.
Neznana živila.
Našo dobo imenujejo mnogi »zlato dobo iznajdb in odkritij«. To pa velja pravzaprav le glede iznajdb.strojev itd., nikakor pa to ne velja za našo hrano.
Res je, da imamo iznajdbe, da nam je treba pritisniti samo na gumb, pa že dosežemo čudovite učinke; pri našiti živilih pa se vsi taki čudeži nehajo — pritiskaj na gumb kakor hočeš, hrana bo imela vedno enak okus. Moderni kemiki pač ugotove vsak drobec kakšne nidnine v moki, potem dokažejo tudi lahko, da kakšna tuja primes slabo vpliva na želodec, toda moke le ne morejo narediti. Oni lahko izračunajo, kakšno »redilno vrednost« ima ta ali ona jed, ampak nekaj popra ali soli v jedi napravi jed mnogo užitnejšo in prijetnejšo kakor vsi računi. Je pač tako, da človek lahko živi brez strojev, brez elektrike in brez radia, brez hrane pa ne more živeti.
Zato pa je imel ameriški profesor Freed (reci: Frid) čisto prav, ko je označil konservo za najvažnejšo človeško iznajdbo, kajti šele konserviranje hrane omogoča ljudem pametno in preudarno izrabo živeža. S tega stališča bodo morebiti pozni rodovi vse naše tehnične iznajdbe proglasili za igrače, visoko pa bodo častili ljudi, ki bodo našli kakšno novo hrano za človeštvo.
Mnogo imamo živil, ki jih pozna svet že
tisoče let. Jabolka so poznali in uživali že pred 4000, lečo pa že celo pred 5000 leti. Tudi druga živila so ravno tako stara: fižol je znan že 4700 let, salata pa okoli 3000 let.
Mnogo rastlin pa so ljudje začeli uživati mnogo pozneje. Dišeče »klinčke« so pripeljali v Evropo Portugalci komaj pred 300 leti, cimet pa so začeli pridelovati na otoku Cejlon šele pred 150 leti.
Kakao so poznali v Južni Ameriki že pred 1000 leti, mi ga pa poznamo komaj nekaj sto let. Papriko so pripeljali v Evropo šele v 16. stoletju, poper pa okoli leta 1750! Debele »vrtne« rdeče jagode smo dobili iz južne Amerike leta 1715., krompir pa so dobili najprej Angleži (1. 1585.).
Mi, ki se tako radi bahamo in ponašamo s svojim znanjem, si radi domišljujemo. da poznamo dobro že ves svet in vse, kar na njem raste. To pa žalibog ni res!
Poljedeljsko ministrstvo v Zedinjenih državah je pred leti ustanovilo poseben oddelek za preiskavo raznih rastlin in zelišč, ki rastejo tam, na njihovo hranilno vrednost. Ta komisija je že dosedaj dognala nad tisoč rastlin, ki v Ameriki izborno uspevajo, ne izrablja jih pa za hrano še nihče.
Med temi rastlinami je najvažnejši perzijski krompir, ki je napram napadom raznih škodljivcev mnogo odpornejši kakor naš navadni krompir. So pa zelo važne tudi druge rastline, ki so jih preiskali.
Zato pa pravijo znanstveniki, da je tudi pri nas že skrajni čas, da ne preiskujemo kemično le starih, dobro znanih živil, ampak da poskusimo najti nova hranila in nove jedi.
Čudaki.
Ljudje, ki jih imenujemo »genialne«, ne prekašajo drugih ljudi samo s svojim umom in s svojim znanjem, ampak imajo dostikrat, tudi svoje posebne navade, kakor jih navadni ljudje nimajo. O takih ljudeh pravimo, da imajo svoj »spleen« (reci: splin). t. j. oni imajo to ali ono navado, ki je za nobeno ceno ne opuste. Mi pravimo takim ljudem »čudaki«.
Takih čudakov je posebno dosti na Angleškem, kjer so zelo imenitni ljudje že od nekdaj vzbujali pozornost ljudi s svojimi posebnostmi :
V 18. stoletju je živel na Angleškem znameniti učenjak Johnson. Ta je hodil okrog silno zanikrno oblečen, surov pa je bil do neznostnosti, ampak le v besedah, v svojem srcu pa je bil največji dobričina. Od svojega stanovanja pa do svoje pisarne v Londonu je hodil vedno po isti cesti, vselej pa je spotoma štel, koliko stebrov za svetilke je na tej poti postavljenih; če pa se enkrat število ni ujemalo s številom prejšnjega dne, se je vrnil in je štel še enkrat.
Znameniti državnik Disraeli je v svoji mladosti vzbujal pozornost s tem, da je vedno nosil rdeč ali moder ali rmen telovnik. Spal je pa vedno v dveh posteljah: čim se je v prvi postelji sredi noči prebudil, je brž skočil v drugo posteljo, baje zato, da je imel lepše sanje...
Neki trgovec v Liverpoolu pa je znan zato, ker vzame na vsako pot poleg denarja za pravne stroške še po 500 funtov šterlingov, da mu ne bi zmanjkalo denarja za napitnino.
Pokojni vojvoda Portland pa si je dal sezidati pod zemljo gradič, ki so ga obdajala tudi podzemska jezera. Na vodi pa so plavali labudi ob električni razsvetljavi...«
Ceneje nego v razprodaji in pri tem le prvovrstno blago za plašče, obleke, zimske suknje in vso ostalo manufakturo nabavite pri znani tvrdki NOVAK, na Kongresnem trgu (nasproti nunske cerkve).
Rudolf Š.:
Na kaj moramo paziti pri snovanju zadrug?
Vse gospodarstvo se neprenehoma razvija. Nove misli, nova naziranja se vsepovsod porajajo. Tudi zadružna prodaja se mora prilagoditi temu razmahu v času, ko skušajo v vseh gospodarskih panogah znižati prodajne cene.
Odločilno za razvojno moč vsake zadruge ni število njenih zadružnikov in obseg okoliša, v katerem deluje, marveč edinole višina prometa in višina izkupička, ki ga doseže zadruga v prid svojih članov.
Če naj bo zadružno poslovanje uspešno, tedaj morata biti producent in konzument zadovoljna.
Vsaka zadružna organizacija je odvisna od njenih članov. Nuditi mora svojim članom take ugodnosti, da se ti prostovoljno odrečejo predpravici, prodajati svoje izdelke in pridelke v lastni režiji. Zadruga mora torej poljedelcu več nuditi nego trgovina.
Ta prednost ne obstoji le v tem, da doseže kmetovalec višjo povprečno ceno. Po kakovosti razvrščeno plačilo bo omogočilo' pravično ureditev cen in na ta način zasiguralo poljedelcu večje dohodke. Spričo teh dejstev si morajo biti zadružniki že pred ustanovitvijo zadruge na jasnem o sledečem:
1.	ali je sploh potrebna ustanovitev zadruge;
2.	Ali bo okoliš za delovanje zadruge dovolj obsežen in donosen, da more jamčiti za potrebne množine, ki so potrebne za vzdrževanje samostojnega poslovodstva.
Mncge zadruge so brez natančne kalkula cije in zadostnega kapitalnega temelja s prevelikimi obljubami pričele svoje delovanje. Posledica tega je čezmerna obremenitev izdelkov in pridelkov, vsled česar se zmanjša konkurenčna zmožnost pridelka oziroma izdelka. Taka podjetja se ne morejo gibati. Navadno zaidejo v kreditne težkoče in se poprimejo tudi drugih poslovnih panog. Dobre trgovske moči nočejo plačevati. Častno poslovodstvo kot postranski posel večinoma nima tistega uspeha, ki so ga pričakovali. Prisiljeni so glede kakovosti popuščati, če hočejo sploh dobiti dovolj blaga za predelavo. Na ta način postane zadruga le nekako odkladališče za srednje in manj vredno blago.
Taka štedljivost nikakor ni na pravem mestu, če niso že pred ustanovitvijo zadruge dognali, kakšno skupno množino morejo dobavljati. Zadruge morajo doseči tak obseg, ki sigurno jamči za dobro trgovsko poslovodstvo in dovolj velik promet. Kajti razmah v blagovnem poslovanju stremi za tem, da se le najboljše delo dobro plačuje in da tvori racio-nelna uporaba vseh postranskih produktov tudi del glavne naloge, ki jo ima zadruga.
kmbtskilist _
Združevanje konzum entov, standardizacija njihovih želja v velikih konzumnih zadrugah in v veliki trgovini neizprosno zahtevajo, da se jim stavijo enotne velike množine blaga na ponudbo in na razpolago, česar posamezne male zadruge nikdar ne morejo storiti. Vsled tega so potrebne velike centralne organizacije, ki morejo ponujati velike množine blaga. Da se popolnoma zadošča standardiziranim željam konzumentov, se mora izvršiti enotna in do skrajnosti natančna sortizacija v kar mogoče velikem gospodarskem okolišu, najboljše za celo državo. Ponudba se mora skupno organizirati, da se morejo racijonelno uporabiti vsi odpadki in postranski produkti, ki se ne morejo spraviti na trg. Tako postane potreba, da se prično združevati maihne posamezne zadruge v večje enote.
Noben tovarnar ne zveča svoje produkcije, ne da bi si prej kolikor mogoče osigural zadostno število odjemalcev. Samo izdelovalci oz. pridelovalci poljedelskih produktov menijo, da jim tega ni treba. Časi so se temeljito izpremenili: konzument ne pride več k pro-ducentu, producent mora priti h konzumentu. Na to okoliščino naše razpečevalne zadruge navadno pozabljajo.
Zadruge ne poznajo osebne in časopisne propagande, kakor jo izvajajo tovarnarji, če hočejo prodati svoje produkte. Naše zadruge so vse preveč zanašajo na državno pomoč. Vsak tovarnar računa s tem, da mora najmanj 3 do 5 odstotkov svojih dohodkov vporabiti kot stroške pri prodaji. Če pa kak naš kmetovalec proda za pet ali deset tisoč dinarjev svojih pridelkov, tedaj meni, da je ogoljufan, če naj da 5 odstotkov cd tega denarja za podporo svoje prodajne organizacije. V zadružnih krogih se ne upajo predočiti poljedelcu ta enostavni račun. In vendar bi bil tak, na tej podlagi temelječ razgovor bolj koristen nego pa vedni apeli na nezadostno zadružno zavest.
Vsak trgovski posel zahteva gotove trgovske stroške. Naloga zadruge je, da gleda na to, da so ti stroški čim manjši. To pa more doseči le tedaj, če prilagodi svoj poslovni aparat, svoja poslovna poslopja, svoje trgovsko vodstvo obratnemu obsegu, ki ga pričakuje v bodočnosti in ki ga more izrabiti. Imeli smo že dovolj žalostnih izkušenj v tem oziru. Skrajni čas je, da se zadruge ne ustanavljajo več na podlagi površnih cenilnih računov ali pa v razne politične zakulisne svrhe.
Naše zadružništvo se mora vsled tega •razvijati in racionalizirati na znanstveno! funti iranih tržnogospodarskih temeljih. Le na ta način moremo preprečiti ponesrečene ustanovitve, ponesrečene investicije in pa kapitalne izgube. Poznati moramo predvsem trg. Naše zadružništvo bi moralo imeti poseben zavod, ki bi natančno'preiskoval razmere na raznih tržiščih.
S
Tržna poročila.
Tržne cene v Ljubljani, dne 15. oktobra 1931. Na trgu: 1 kg govejega mesa I. vrste 12—14 Din, II. vrste 11—13 Din, III. vrste 8—10 Din; 1 kg telečjega mesa I. vrste 15 Din, II. vrste 12—14 Din; dinarjev, petelin 20—25 Din, raca 25—30 Din, nepitana gos 40—70 dinarjev, domači zajec, manjši 5 do 6 dinarjev, večji 10 do 15 Din; divji zajec 30 do 35 Din, poljska jerebica 15 Din, gozdna jerebica 20 Din, kljunač 20 Din, 1 kg srne 10—20 Din; 1 liter mleka 2-50—3 Din, 1 kg surovega masla 25—28 Din, čajnega masla 32—40 Din, masla 30—36 Din, bohinjskega 'sira 24—26 Din, sirčka 7—8 Din, jajca par 2—2-75 Din, liter starega vina 16—22 Din, novega vina 14—16 Din, 1 časa piva 3—3-50 Din, 1 vrček piva 5 Din, 1 steklenica piva 6 Din, 1 kg belega kruha 4 40 Din, pol belega 3 80 Din, črnega 3"10 Din, rženega 310 Din, 1 navadna zemlja 0 50 Din, 1 kg luksusnih jabolk 4—5 Din, jabolk I. vrste 4 Din, II. vrste 3 Din, III. vrste 150—2 Din, hrušk I. vrste 4 Din, II. vrste 3 Din, III. vrste 2 Din, 1 kg kave Portoriko 72—76 Din, Santos 48—52 Din, Rio 42 do 46 Din, pražene kave I. vrste 100 Din, II. vrste 80 Din, III. 56 Din, kristalnega belega sladkorja 14 Din, sladkorja v kockah 15 5 Din, kavne primesi 18 Din, riža I. vrste 8—11, II. vrste 6—7 Din, 1 liter namiznega olja 17 Din, jedilnega 16 Din, vinskega kisa 4 50 Din, 1 kg soli morske 2-50 Din, kamene 2-75 Din, celega popra 60, mletega popra 62 Din, paprike III. vrste 24 Din, sladke paprike, po kakovosti 36 Din, 1 liter petroleja 7 Din, 1 kg testenin I. vrste 9 50, 11. vrste 7-75, pralnega luga 2-50 Din, čaja 60—85 Din, 1 kg moke št. 0 405—430 Diu na debelo, 4 75 Din na drobno, št. 2 380—405 Din na debelo, 4-50 Din na drobno, štev. 3 355—380 Din, štev. 4 325—350 Din na debelo, 100 kg rži 190 do 210 Din, ječmena 180—210 Din, ovsa 185—210 Din, prosa 190—210 Din, koruze 155—165 Din, ajde 250 Din, fižola ribničana 275 Din, fižola prepeličarja 325 Din, kg graha 8—10, leče 10—14, 50 kg premoga 30 Din, 1 tona premoga 440—445 Din, kubični meter trdih drv 100—130 Din, mehkih drv 70 Din, 100 kg sladkega sena 80 Din, polsladkega sena 75 dinarjev, kislega sena 60—70 Din, slame 50—60 Din.
Koliko poje človek v 70 letih.
Dandanes je na svetu vse tako natančno, za vsako najmanjšo reč imajo vse točno preračunano. Človek vsem tem večnim številkam že ne more več slediti. Več časa pa že tudi izračunavajo, koliko človek poje. Najnovejša statistika, ki pa se ozira le na Evropejca, pravi, da poje normalni človek v 70 letih povprečno 25 ton hrane. 70 let pa je 25.000 dni; torej poje Evropejec vsak dan približno 1 kg hrane. Nekateri trdijo, da je to premalo, vendar pa moramo vzeti v poštev, da človek v teku svojega življenja ne je vedno enako. Otroci jedo manj od odraslega človeka, in ravnotako stari ljudje. Največ jedo ljudje v dobi od 20 do 40 leta. V tej dobi pojedo ljudje na dan tudi do 2 kg hrane.
Največ jedo ljudje mesa. V 70 letih poje človek okoli 8 volov ali do 30 prašičev, 50 centov zelja (zelenjave), 20.000 komadov jajc, 1250 kg sladkorja, 3500 kg soli in popije okoli 25.000 litrov vode in drugih pijač. Ta račun je seveda samo približen ter izračunan za zdravega, normalnega človeka, ki živi v normalnih razmerah. —
g«?- hP.I;
Denar naložite najbolje in najvarneje pri domačem zavodu
ICmefs&i Z&zPcrazZzaz im posapluž dem
F!ačun jioii. liraniin ce ti. 14.257
tegisfi cci!raga / neomejeno zavezo	Brzojavi:
f avcas-ievai (SoalnaJ ulica 1
KMtIShi DON"
Ieielon ilc» 2847
VLOGE na knjižice in tekoči račun obrestuje po 5'/, °/0 brez odpovedi, pri trimesečni odpovedi po 7°/0 brez odbitka o a v » a na r e n f e
Stanje vlog nad 30,096.000 dinarjev llezerve nad 700.000 dinarjev
Jamstvo za vloge presega večkratno vrednost vlog
Vložne knjižico drugih iavodov sprejema kot gotovino brez. prekinienja obrestovanja. POSOJILA daje proti poroštvu, na vknjižbo in proti ustavi prem čnin in vrednostnih papirjev ter dovoliuje kredite v tek. računu pod najugodnejšimi pogoji
BLAGAJNIŠKE URE: Ob delavnikih od 8 — 12'/. in od 3 - 4'/„ le ob sobotah in dnevih pred prazniki od 8 — 12'/,
Podružnici v Kamnilin, Glavni trg, in v ftfaiiboru, Slomškov trg 3
Zima za modroce
najboljša in najcenejša se dobi v tovarni žime
M. Nasterl d. z o. z.
v Stražišču pri Kranju
Laško brinje Kraško brinie
Fige nudi najceneje Sever & Komp., Ljubljana
Gosposvetska cesta 5
L. MikuS
Uubljana, Heitni trg 15
malo!

Ustanovljeno 1139
Izšla j e
Blasnikova
%' t Ll K A p R A i IK A
za prestopno Scio 1932
ki ima 366 dni. »VELIKA PRATIKA« je najstarejši slovenski koledar, ki je bil že od naših pradedov najbolj upoštevan in je še danes najbolj obrajtan.
V »Veliki Pratiki« najdeš vse, kar človek potrebuje vsak dan: KatoliSki koledar z nebesnimi, solnčnimi, luninimi, vremenskimi in dnevnimi znamenji; — solnčne in lunine mrke; — lunine spremembe; — postne določbe za Jugoslavijo; — lestvice za kolke, za pobotnice, kupne pogodbe in račune; — konzulate tujih držav v Ljubljani in Zagrebu; — vse sejme na Kranjskem, Koroškem, Štajerskem, Prekmurju, Medžimurju in v Julijski Benečiji; — pregled o koncu brejosti živine; — popis vseh važnih domačih in tujih dogodkov v preteklem letu; — tabele za računanje obresti; — življenjepise važnih in odločilnih oseb s slikami; — oznanila predmetov, ki Jih rabi kmetovalec in žena v hiči. Cena S Din.
»VELIKA PRATIKA« se dobi v vseh večjih trgovinah in se lahko naroči tudi pismeno pri založniku:
tiskarni J. Blasnika nasl. J.l * Ljubljani.
500 dinarjev ti
zgovornim osebam z številnimi poznanstvi Perssons - Ljubliana, Poštni predal 307. -Znamko za odgovor.
Prignano najboljši
Trboveljski
PoHland-cemenL
vedi o v zalogi pri
»EKONOM«
Ljubljana
Kolodvorska ulica 7
Jesenske gnojenje « dvojno gnojenje?
Travnike, sadonosnike, vinograde in njive, na katerih se jemo ozimine, moramo gnojiti v jeseni. Uspeh jesenskega gnojenja v primeri s spomladanskim — dvakratno
JViircfcsfeaI"Saše
vsestransko gnojilo z dušikom, fosforjem, kalijem in apnom, uporabljeno v jeseni, daje pri vseh gospodarskih kulturah dobre pridelke in zboljša kakovost.
ikpneni dušik
raztrošen v jeseni na travnike, povzroča zgodnjo košnjo in obilo dobrega sena.
#
Naročila sprejemajo zadruge, kmetijske podružnice
»EKONOM" v Ljubljani, kakor tudi Tvornica za dušik d. d. Ruše
£dneiio olje Firuež Smajlne in ostale lake
tn vse v stroko spadajoče blago kupite dobro, solidno in po zmernih cenah
Oljnate barve pr
Ganene fvcpfiie
o. z o. z.
Tovarne olja, firneža, laka in barv
umm MEDVODE ' DOMŽALF
Podružnica: Maribor, Novi Sad Lastnik: Franjo Meda
*

V" i
L

za prodajo šivalnih strojev, sepaiatorjev,
koles, gramofonov, elektrotehničnih predmetov i. t. d. pod zelo ugodnimi pogoji sprejmemo. ,.CENTRA« trgovina šivalnih strojev i. t. d.
Ljubljana, Poštni predal 248.
Fabiani & Jurjovec
Ljubljana, Stritarjeva ulica št. 5
(0 9)
toJ
^ (e
Z n
suknenega blaga za moške in ženske obleke.
Lepa izbira svilenih rut in različnih Serp.
Wroi»?i ?n šivilje, oiiite no vzorce I
OSREDNJA GOSPODARSKA ZADRUGA V LJUBLJANI, KOLODVORSKA ULICA 7
nudi po najnižjih cenah vse vrste deželnih pridelkov, najfinejšo ba-naško in domačo moko. krmila, špecerijsko blago in ostale v to stroko spadajoče predmete. Velika zaloga vseh vrst umetnih gnojil, modre galice ter najboljšega trboveljskega in splitskega p o r t 1 a n d-c e m e n t a
Kovači!
Najboljši trdi in mehki koks
in kovaški premog
Vam nudi
Družba »ILIRIJA« Ljubljana
Dunajska cesta 46.
Telefon 28-26.
Urednik: Milan Mravlja. — Iaiajatelj: Ivan PuoelJ. — Tinka tiskarna Melfcur (predstavnik tiskarne: O. Miofašlek), Ljubljana.