Maribor, ponedeljek 10. marca 1941 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI CERNIK TKLE-FON UREDNIŠTVA: 25_«7 TELEFON UPRAVE: 25—67 In 28—67 TELEFON OGLASNEGA ODDELKA 25—67 Poslovalnica LHibliana, Frančiškan. 6. tel. 46—91 Poslovalnica Celie. Prešernova 3. telelon 280 NAROČNINA NA MESEC Preleman v uoravl ali do ooštl 14 din. Dostavljen na dom 16 din. tujina 30 din. POSTNI ČEKOVNI RAČUN- U.40S Cena din 1- '■ . ; : r :: V doslej se m so zgodilo nič, kar bi ustvarjajo spremembo stanja, ki je nasiaSo po vkorakanju nemških čel v io^garšj© — Važni dogodki se &iapovedyje|o šele za konec tega tedna CARIGRAD, 10. marca. ZPV. Položaj na Balkanu se ni bistveno spremenil. Nemške čete nadaljujejo premik čez Bolgarijo proti grški meji in se opaža močno koncentriranje v smeri Petriča, iz česar b* £e dalo sklepati, da bo treba pričakovati glavni napad takoj v smeri proti Solunu. Pa tudi Grki zbirajo v glavnem svoje čete na tem odseku in izpopolnjujejo utrdbe, ki so biie sicer že prej zgrabite. Strokovnjaki računajo, da je doslej Prispejo v Bolgarijo že nad 200.000 nemških vojakov. Bolgarija ima mobiliziranih 12 divizij pehote ter pet divizij konjenice. Te čete so zbrane večinoma na juž-novzhodni bolgarski meji, deloma pa tudi »a meji proti Grčiji. Angleški poslanik zapušča Sofijo z osebjem poslaništva in konzulatov, kakor tudi z ostalimi zavezniškimi diplomati, danes, in bo odpotoval v Carigrad. Vesti, da je Nemčija že ITALIJANSKO POROČILO IZ AFRIKE RIM, 10. marca. Stefani. Iz glavnega stana italijanske vojske je bilo izdano Včeraj sledeče poročilo iz bojev v Afriki: Severna Afrika: Naše letalstvo je bombardiralo vojaške naprave v Benglia-*i|u in neko sovražnikovo letalsko oporišče v Cirenaiki. Vzhodna Afrika: Eden naših oddelkov je napadel in razpršil neko sovražnikovo skupino na odseku pr? Korenu. Na somalijskem odseku so naša letala bombardirala motorizirana sred-stva in angleške tanke. Sovražnikova letala so bombardirala nek; kraj v Eritreji, Ni bilo niti škode niti žrtev. Letala nemega letalskega zbora so sedmič na-Padla vojaške naprave na Malti. izročila Grčiji zahtevo po sklenitvi miru z Italijo in po sprejetju pogojev, se doslej še niso potrdile niti z nemške niti z grške strani, pričakuje pa se, da se bo tekom tega tedna to zgodilo, ali pa da bo nastopilo že vojno stanje. Glede zadržanja Turčije tudi še vedno ni popolne jasnosti, zato bo treba šele počakati na današnje zasedanje narodnega predstavništva, na katerem bo podal zunanji minister ekspoze o turški zunanji politiki, Mnenja o stališču Turčije so zelo deljena, doeim zatrjujejo na eni strani, da bo Turčija ostala nevtralna vse tako dolgo, dokler ne bo sama direktno ogrožena, menijo zopet drugi, da njena poprejšnja intervencija vendarle ni izključena. Razni znaki kažejo, da je bolj verjetna prva verzija in da Turčija ne bo opustila svoje nevtralnosti niti v primeru napada na Grčijo. pri Gondarju, se umikajo k Adis Abebi. čete, ki so zaradi strategične važnosti jezera Tana koncentrirane v okolici, tvorijo mimo rednih italijanskih oddelkov tudi divizije črnih srajc. Vernd večja vročina, ki pritiska v Eritreji, ovira angleške operacije pri Keremi. Britske čete sestavljajo tu Indijci in Škoti, katerim stoji nasproti 14 tisoč Italijanov. IZJAVA GENERALA SMUTSA PRETORIA, 10. marca. Reuter. General Smuts je z letalom dospel \z Kahire, kjer se je posvetoval z Edenom in gene- NEKONTROLIRANE GOVORICE SOFIJA, 10. marca. Ass. Press. Po še nekontroliranih vesteh je nemški poslanik v Atenah storil zadnji poizkus za sklenitev miru med Grčijo in Italijo, istočasno se tudi govori, da bo grški kralj Jurij odstopil ter s tem omogočil sklenitev miru, če pa bo Grčija odklonila nemško zahtevo, bo okoli 200.000 nemških vojakov vkorakalo v Grčijo. V Sofiji kroži vse polno nekontroliranih vesti, največ seveda o Grčiji. Misli se, da je Grčija pripravljena boriti se proti vsakemu napadu, vendar pa z druge strani diplomati zatrjujejo, da bi to pomenilo samomor. VESTI AMERIŠKE AGENCIJE CARIGRAD, 10. marca. Ass. Press. Na dodekaneškem otoku Rodu so sc pojavili italijanski bombniki »stuka«, na trakljsko mejo pa so prišle nove nemške čete. V ralom Dillom. Ob izstopu iz letala je dejal, da je s posvetovanji v Kahiri zelo zadovo-jca. Razveselilo ga jc tudi vse. kar je videl v Keniji. PRETORIA, 10. marca. Reuter. Po razgovoru z Edenom in generalom Dillom je predsednik južnoafriške vlade izjavil, da bodo rezultati posvetovanj zelo koristni. »Smo pred zelo važnimi dogodki. Boji v Abesinijj ne bodo več trajali dolgo. V Kahiri je bilo govora o tem, da se vojna v Vzhodni Afriki elmprej zmagovito likvidira.« Carigradu se pripravljajo na evakuacijo vseh 850.000 prebivalcev. »YENNI SABATH« USTAVLJEN CARIGRAD, 10. marca. Reuter. Na zahtevo nemškega poslanika von Papena jc turška vlada za nekaj časa ustavila proti-nemški list »Yenni Sabati«. KORIZISOVA IZJAVA ATENE, 10. marca. At. Ag. Predsednik vlade Korizis jc predstavnikom delavskih organizacij v Atenah in Pireju dejal, da »je socialna reforma ena največjih del pokojnega Metaxasa. To njegovo de- lo ni bilo le akt pravičnosti do grškega naroda, nego tudi akt globoke daljnovidnosti, ki je vlila vsemu narodu eno samo dušo. Dosegli bomo svoj cilj in zmago v težkih dneh, ki prihajajo po 28. oktobru, ko smo začeli težak, pa vendar zmagoviti boj s sovražnikom, ki se umika na vseh črtah.« HVMANS bivši dolgoletni belgijski minister, je umrl. Bil je eden izmed podpisnikov ver- sajske mirovne pogodbe in je imel tudi v mednarodnem političnem življenju po vojni veliko vlogo. Smrt ga je dohitela kot begunca v Franciji. ustvarjanju nove oblike Evrope bo treba voditi računa tudi o teh dveh narodih. BUDIMPEŠTA, 10. marca, MTI. Finančni minister je na zborovanju vladne stranke poudaril, da je dobila Madžarska lani s pomočjo močne sile brez prelivanja krvi nazaj svoje stare kraje. Bombe iz uranšja CUR1H, 10. marca. ZPV. Švicarski tisk poroča o novem ameriškem Izumu, ki bo pomenil pravo revolucijo v vojni tehniki. Gre namreč za bombe iz uranija, ki razvija pri eksploziji introatomlčno energijo. Taka bomba, ki bi bila težka 100 kg, bi imela močnejši efekt, kakor znaša vsa švicarska električna produkcija v enem letu skupaj, t. j. nad 8 milijard kilovatnih ur. Proti tej bombi bodo dosedanje 1000 kg težke eksplozivne bombe prave petarde. Uranijska bomba bo na mah porušila celo mesto. ZMAGO JAPONSKEGA PRESTIŽA ŠANGHAJ, 10. marca. Stefani. Podpis sporazuma med Tajskim in Indokino se smatra za zmago japonskega prestiža na Daljnem vzhodu. Angleški krogi so zaradi tega zaskrbljeni, posebno še po izjavi japonskega poslaniku v Berlinu, ki je poudaril odločnost in pripravljenost Japonske, odgovoriti na vsako akcijo USA na vzhodu Azije. JAPONSKI UMIK IZ P A KI 10,IV LONDON, 10. marca. H P. .laponske cele, ki so se nile izkrcale pri Pak-lioju v pnrvinci Kvantnng, so se spet umaknile,' češ da so izpolnile svojo nalogo, ko so razdejali ceslo, po kateri so dovažali Kitajci material V čung-king. Boj Francij© proti blokadi NAPOVEDI RIMSKEGA RADIA RIM, 10. marca. Ass. Press. V rimskem radiu jc govornik italijanskim četam v Afriki sporočil, da jo vojaška situacija veliko boljša ter da grozi generalu VVa-vellu in angleškim četam obkrožitev. «stočaSno je vrhovno poveljstvo sporoči-1°. da je bilo v februarju 2.668 italijanskih Vojakov mrtvih, 5.576 ranjenih in 18.293 Pogrešanih. ABES1NIJA GLAVNO BOJIŠČE KAMIRA, 10. marca. RP. Abesinija je vedno glavno torišče vojnih dogodkov v. Afriki. Napredovanje angleških impe-l^alnih južnoafriških in abesinskih čet, ki vse in z vseh,strani usmerjeno proti A0ti od morja proti Hararju. Italijanska fr'imba se umika v notranjost Abesjuije, Eritreji sc nadaljuje pritisk na Kereu 1,1 obalo na vzhodu. V Libiji ni nobenih POine,,,j, ,;i, ((,».f;i(ikov. . Hartum, 10. marca. Reuter. Angleške ete nadnMu'e?o / migam pohodom akcije Abesiuiji. Italijanske sile, koncentrirane PARIZ, 10. marca. INB. List »Le Malin« piše, da je Anglija doslej s svojo blokado zajela že 17 francoskih parnikov, ki vozijo v Francijo življenjske potrebščine. Pod takšnimi okoliščinami je nujno potrebno, da Petain ukaže admiralu Dar-lanu, da spremljajo francoske vojne ladje francoske trgovinske parnike, ki dovažajo živež. Anglija nima pravice, Francijo izstradati. Francija pa spet nima razloga, da doživi nov poraz, ne da bi se bojevala. Ameriškim novinarjem je admiral Darlan dejal, da se francoska vlada resno bavi z načrtom konvoja svojih trgovinskih ladij, ki preskrbujejo iz Amerike živež za sestradano deželo. PARIZ, 10. marca. DNB. Pariški tisk pozdravlja sklep vlade, da bodo fran-voske trgovinske ladje spremljale poslej vojne ladje. List »Oeuvre« piše med drugim, da je prvič od lanskega junija in od dogodka pri Oranu zavzela francoska vlada jasno stališču do britanskih teženj, preprečiti dovoz potrebnega živeža v Francijo. »Matin prinaša pod naslovom »Bravo, Darlan!« članek, v katerem pozdravlja sklep vicliyjske vlade in pravi, da je bila Francija s politiko Velike Bri- Dve iravl o po BUDIMPEŠTA, H), marca. MTI. Na zborovanju vladne stranke je madžarski prosvetni minister Homan dejal, da mora slediti Madžarska v teh odločilnih dneh svoji odločni zunanji politiki, ki ji 'e postavil temelje že pok. Gdnibds. Vlada ta ni je privedena na rob propada. Zdaj se i)o Francija lahko sama preskrbovala ■/. živežem pod varstvom svojih ladij. VICHY, 10, marca. Ass. Press. Včeraj j e bilo objavljeno, da se bo Francija z orožjem v roki uprla vsakemu napadu na pomorska oporišča, kakor je n. pr. Bizer-ta. General Wegand je končal svoje razgovore s Petainom ter bo v nekaj dnevih odpotoval nazaj v Afriko. V nemških krogih v Parizu govorijo, da bo šla francov cka mornarica v akcijo proti angleški, če ne bo popustila angleška blokada in če angleške vojne ladje ne bodo dovolile dovoza živil v Francijo, Grof Fernand de Brinon je v pariškem radiu izjavil, da bodo francoske vojne ladje napadle angleške ter preprečile glad v Franciji. O tej odločitvi francoske vlade je bil informiran tudi ameriški poslanik admiral Leahy. WASHlNGTON, 10. marca. Ass. Press. Angleško veleposlaništvo je odbilo Hooverjev načrt za pomoč okupiranim demokracijam z motivacijo, da bi taka pomoč lahko samo odložila dan zmage. Anglija ne skme indirektno pomagali svojemu nasprotniku. Stika Madžarske grofa Telckija nadaljuje to politiko. Madžarska je spontano pristopila k trojnemu paktu. L madžarske strani je tudi prišla iniciativa za zbližanje z jugoslovansko vlado in narodom, ki ima za cilj, da zagotovi ua tem prostoru mir. Pri Potek operacij v Abesiniji Angleške, južnoafriške in abesinske čete napreduje!© s treh sirani v notranjost Abesinije — General Smuts izjavlja, da vojna v Abesiniji ne bo več doEgs trajala — V R‘mu [pa pravijo, da so Angleži v Libiji v nevarnosti V Aibarsijl so se vitel! 20553* srditejši bop med Grki in 3 ta S ftemci znova večje fetalske oaoade na ITALIJANSKO POROČILO RIM, 10. marca. Stefani. Italijansko poveljstvo je izdalo včeraj sledeče vojno poročilo iz Albanije: Grško bojišče: Sovražnikovi napadi na odseku II. armade so bili odbiti z našimi protinapadi in je sovražnik pretrpel precejšnje izgube. Naše letalstvo je močno bombardiralo baterije in sovražnikove čete. Bombe so zadele važna nasprotnikova oporišča. VČERAJŠNJE GRŠKO POROČILO ATENE, 10. marca. At. Ag. Uradno vojno poročilo, izdano včeraj, poroča: Danes So se z istim uspehom nadaljevale operacije, ki so jih bile naše čete začele včeraj. Po živahni in hudi borbi smo sovražniku iztrgali nove postojanke. Ujeli smo več tisoč sovražnikovih vojakov in zasegli mnogo avtomatičnega orožja, težke topove, in mnogo drugega materiala. Naše letalstvo je uspešno bombardiralo objekte in bojišče. Vsa naša letala so so vrnila. V grških krogih pravijo, da so včerajšnji uspehi na albanskem bojišču največji od zasedbe Klisure dalie. Med ujetniki je tudi general Giurati, ki je napredoval šele pred petimi dnevi. Angleško letalstvo v Grčiji je včeraj in danes bombardiralo italijanske čete in utrjene postojanke pri Tepeleniju in Putsijti. DANAŠNJE GRŠKO POROČILO ATENE, 10. marca. Ass. Press. Grško poročilo pravi, da so v zadnjih treh dneh grške čete ujele najmanj 2200 italijanskih vojakov. Grška ofenziva se nadaljuje ter je pritisk na Tepeleni najhuiši. Italijanske čete to pozicijo obupno branijo. ATENE, 10. marca. At. Ag. Uradno poročilo grškega vrhovnega poveljstva št. 134 pravi, da so Grki nadaljevali ofen- zivno akcijo. Napadii co sovražne postojanke, sovražnik je iz\edel več močnih protinapadov, ki so pa bili vsi odbiti s težkimi izgubami za sovražnika. Zajeli smo zopet 150 Italijanov. Naše letalstvo je uspešno sodelovalo v teh operacijah. ANGLEŠKA POROČILA LONDON, 10. marca. Reuter. Posebni dopisnik Reuterja poroča z-albanske meje, da so se vneli včeraj na srednjem delu bojišča hudi boji. Grki so izvršili več uspešnih napadov ter zajeli blizu 100 sovražnikov, nekaj avtomatskega orožja in en top. Angleška letala so napadala zaledje italijanske fronte. Skupina italijanskih letal je skušala napasti koncentracije grških čet za fronto, bila je pa ' d protiletalskih topov pregnana. V dolini Skumbe, severno od Podgradca. je grška artilerija odkrila sovražna utrjena -mezda in jih zasula z granatami. Italijani so na tem sektorju poizkušali napredovati, Grki so j-im pa nudili močan odpor. NAPAD NA SV. IVAN? BEOGRAD, 10. marca. Associated Press. V obrežnih jugoslovanskih krajih so včeraj slišali močno topniško strelia-nje in obstreljevanje albanskega pristanišča Sv. Ivana Meduanskega. VČERAJŠNJE NEMŠKO POROČILO BERLIN. 10. marca. DNB. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je izdalo včeraj vojno poročilo sledeče vsebine: Poročilo nemških podmornic pravi, da je bilo potopljenega za 18.000 ton sovražnikovega trgovinskega brodovja. Prejšnjo noč so nemška bojna letala hudo napadla pristaniške naprave v Londonu. Nastalo je mnogo večjih in manjših požarov ter eksplozij. Poleg tega so nemška bojna »Jani — Ma zahod« so izvrši!: 1 London Ectala uspešno napadla letališča severno od Londona in vzhodno škotsko obalo. Tudi Orknejski otoki so bili napaden*. Bombe so razdejale hangarje in pomožne zgradbe. Pristanišče v Portsmouthu so bombo zadele pristaniške naprave. Pri letalskem napadu v Kanalu St. George je bila potopljena angleška trgovska ladja (10,000 ton). Pri napadu nemških letal na sovražnikov konvoj na Atlantiku in na drugi konvoj blizu jugovzhodne angleške obale sta bili zadeti dve veliki trgovski ladji. Majhne skupine sovražnikovih letal su letele nad zasedenim ozemljem ter metala bombe. Škoda ni velika. DANAŠNJA ANGLEŠKA POROČILA LONDON, 10. marca. Ass. Press. Komaj 23 ur po zadnjem najtežjem napadu v dveh mesecih na London, so sinoči nemška letala^spet prišla v valovih nad angleško glavno mesto in nad južno oba-io. Istočasno so angleška letala izvršila težke polete nad francosko obalo. Napad na London se je začel kmalu po nastopu mraka ter bil vsako uro močnejši. Napad pa je ponehal pred polnočjo. LONDON, 10. marca. Reuter. Včeraj so bili v Londonu trije alarmi, vrženih je bilo večje število zažigalnih in eksplozivnih bomb, LONDON, 10. marca. Reuter. Letalsko ministrstvo javlja, da so bili sovražni zračni napadi v noči na ponedeljek namenjeni v glavnem Londonu in sosednim grofijam. Povzročena škoda ni velika, čeprav je bilo vrženih precej bomb, posebno tudi na severnovzhodni del Škotske. Število žrtev je bilo majhno. Vloga mornarice Mnogi znaki kažejo, Ja se je težišč® neposrednega boja med Nemčijo in Veliko Britanijo preneslo na morje in da bo tudi v bližnji bodočnosti tam ostalo. Pr1 tem boju gre pred vsem za to, da se uniči angleško trgovsko in transportno bro-dovje s podmornicami in letali in se tako Velika Britanija z blokado popolnoma odreže od njenih dominionov, kolonij, ^e* dinjenih držav Severne Amerike in ostalih držav na raznih celinah, Pred Veliko Britanijo stoje tako ogromne naloge, gotovo največje od vseh, kar jih je kda) v svoji zgodovini morala reševati. T® naloge so še večje zaradi tega. ker stoli sedai velikobritanska mornarica sama, brez vsake tuje pomoči in mora, kakor je dejal te dni prvi lord admiraiitete Alexander, »sama vršiti tisto delo, ki Sa je v svetovni vojni opravljalo pet zavezniških mornaric.« Položaj po zlomu Francije V tem svojem govoru je dejal prvi lord angleške admiraiitete. da je bila naloga angleške mornarice po zlomu Francije podeseterjena. V prvi vrsti je ta zlom terjal popolno reorganizacijo strategije-Istočasno z zlomom Francije pa je dobila* Nemčija še novega zaveznika, Italijo, katerega vojna mornarica je znatno večja kakor je nemška. Angleške ladje dalje, je dejal Alexander, niso bile grajene kot transportne ladje, pa so kljub temu izvršile tudi v tem oziru ogromne naloge, posebno pri norveški kampanji, pri zlomu pri Dunkerqueu in pri prevažanju velikih armad iz dominionov in kolonij v Anglijo ter v Afriko. Te ladje so prepeljale vojske, ki so štele stotisoče mož, na ogromne daljave več tisoč kilometrov. Naloge na Sredozemskem morju »Pričakovali smo,« je nadaljeva1, »ogromne izgube, zlasti pri malih ladjaJi, toda velika pomorska tradicija angleškega naroda je dokazala tudi tokrat, da se z izkušnjami in znanjem lahko preprečijo tudi večje izgube«. Pred posebno težke naloge je bilo postavljeno angleško bro-dov.ie posebno tudi v Sredozemlju. »Tam se je pa poveljniku admiralu Cunningha-nui posrečilo z razmeroma šibkim bro-dovjem obvladati položaj. V vseh dosedanjih bitkah so pokazale te cdinice svojo premoč;* Ako bi bilo res, kar so doslej nasprotniki poročali o izgubah naše mornarice, potem bi bile te izgube, ako bi jih sešteli, znatno večje, kakor je po to-naži bilo veliko celokupno velikobritan-sko brodovje ob vstopu v sedanjo vojno. Vendar je število edink: sedaj precej večje, kakor je bilo kdajkoli prej. Nove edinice, ki bodo uvrščene v mornarico tekom letošnjega leta, pa bodo že same po sebi predstavljale novo brodovje.« Gradnja novih pomorskih cdinic Lord Alexander je dalje poročal, da je uspelo Veliki Britaniji kljub bombardiranju ladjedelnic in ostalih industrij izvršiti stoodstotno ves gradbeni program mornarice, pri čemer se je čas gradnje posameznih ladij znižal na poslednji mini' nturn. Gradnja ladij pa sc bo še nadaljevala a množile jo bodo tudi novogradnje v dominionih in v USA. Lord Alexaiidei je nato izjavil trdno prepričanje Velike Britanije, da ji bo mogoče sproti nadoknaditi tudi še tako velike izgube v mornarici« in sc zaradi tega niti sedaj niti kda) v bodočnosti ni treba bati, da bi Velika Britanija bila ogrožena zaradi teh izg«15 in zaradi pomorske vojne. Pomen pomoči hidroavionov Ob koncu je lord Alexander govoril se o vodnem letalstvu, ki je veliko dopotoj' lo mornarice in zato prav posebne važnosti. V dosedanjem poteku vojne, je dejal, to letalstvo ni samo ščitilo vojne?3 in trgovskega brodovja Velike Britanije' ampak je tudi uničilo veliko luvsprotn1'1 ladij, in to ne samo trgovskih, ampak tudi vojnih. To letalstvo je potopilo a' močno poškodovalo 45 sovražnih vojn1 ladij, dočitn so podmornice uničile sto vojnih, transportnih in trgovskih |‘l' dij. Vodno letalstvo se pa še stalno popolnjuje in številčno krepi, tako da kmalu doseglo moč, ki je prej nihče pričakoval«. Lord Alexander je torej glede Por,1/\.r ske vojne precej optimističen, v kobK je njegov optimizem opravičen ali 11 opravičen, bo pa seveda pokazal šele t dal in ji razvoj vojne, zlasti v prihodu? tednih in mesecih. Rooseveltova pooblastila odobrena Senat Zedinjenih držav jje s 60 proti St glasom sprejel pooblastilni zakon o pomoči Veliki Britaniji in njenim zaveznikom — Zakon bo formalno uveljavljen siaibrže v sredo WASHlNGTON, 10. marca. RP. Senat Zedinjenih držav Severne Amerike je po zaključni debatni seji, ki je trajala celih i I ur, končno sprejel zakon o pooblastilih predsedniku Rooseveltu za pomoč Veliki Britaniji. Zakon o pooblastilih je bil sprejet s 60 proti 31 glasovom, s čemer so bili odbiti tudi spremenjevalni predlogi opozicije. Senatna večina je sprejela izid glasovanja z velikim navdušenjem. Vendar je senat v teku debate sprejel nekatere manj važne sprcmmjevalne predloge, ki jih mora zaradi tega sedaj naknadno odobrili še poslanska zbornica (kongres), kar se bo zgodilo danes ali jutri, tako da »jo rakon o pooblastilih najbrže najkasneje v sredo uveljavljen. Sprejetje tega zakona je zgodovinskega pomena, ker daje Rooseveltu tako široka pooblastila, kakor jih ni imel doslej še nikoH noben prezident USA. Prezident bo na podlagi teh pooblastil lahko nudil Veliki Britaniji in vsem ostalim državam, ki stoje ali bodo še stale na njeni strani, neomejeno pomoč v materialu: bojnih in trgovskih ladjah, letalih, opovih, tankih, strojnicah, puškah, vseh vrst municije itd. Ves ta material se lahko udi posoja. Takoj, čim bo novi zakon formalno uveljavljen, bo dobila Velika Britanija po dosedanjih načrtih vojnega ma-1 teriala v vrednosti I milijarde 3 milijonov dolarjev. Samo ladij bo dobila za '• okoli 200 tisoč ton. Mimo tega bodo USA delale z vso svojo ogromno, kapaciteto za oboroževanje Velike Britanije in njenih zaveznikov. Sedaj izdelajo USA 1000 letal na mesec, produkcija pa se stalno stopnjuje in bo povečana na 16.000 letal na mesec. Ladjedelnice bodo izdelale ladij za milijon ton na leto, prav tako pa sc ogromno dviga tudi izdelovanje tankov in drugega orožja. Vsa Amerika postaja ena sama orožarna. Kapaciteta USA presega v marsičem kapaciteto vse Evrope, zlasti glede jekla, katerega producirajo dvakrat več kakor Evropa, glede bencina, ki ga dajejo 60?,' 7»c svetovne produkcije, bakra, ki ga priskrbi vajo polovico vse svetovne količine itd. Razen tega sine Roosevelt pošiljati pomoč tudi v živilih in ameriške vojne ladje smejo spremljati v konvojih ■ vse pošiljativc čez morja. S tem so se Zedinjene države tudi formalno postavile v tej vojni na stran Velike Britanije in njenih zaveznikov in je treba s tem računati pri vsem nadaljnjem razvoju sedanje vojne. DOBAVA MOTORNIH ČOLNOV WASI1INGTON. 10. marca. As. Press. Prva pomoč, ki jo bodo USA dale Angliji, bo večje število motornih čolnov „moskito“, ki so opremljeni za boj proti podmornicam. MATERIAL ZA 10 MILIJARD Kakor se izve, bo po izglasovanju zakona o pomoči Veliki Britaniji v kratkem sprejet tudi predlog o nabavi vojnega materiala v iznosu 10 milijard dolarjev. V nekem komunikeju Je rečeno, da bodo USA začele s pravo križarsko vojno proti vsem onim, ki so nasprotniki pošiljanja pomoči Angliji, češ, da bi bile v nasprotnem primeru USA same kmalu potegnjene v vojno. ODMEV V ARGENTINI BUENOS AIRES, 1(J. marcu. AP. V uradnih krogih • smatrajo, da pomeni sprejetje Rooseveltovega zakona v ameriškem senatu največji korak WASHINGTON, 10. marca. Rent-:;. I varnosti obeh Amerik in demokracije. Akcije nemških torpednih čolnov BERLIN, 10. marca. DNB poroča o akciji nemških hitrih torpednih čolnov naslednje: Budno pazi posadka čolna na vse, kar se dogaja na visokem morju, čim zapazimo sovražno ladjo, že izstrelimo torpedo. Nekaj minut za tem se dvige iz ladje steber dima. Ladja, je zadeta, posadka vrisne od radosti. Ladja počasi tone, in ko dobimo klic na pomoč, se ji približamo in sprejmemo brodolomce na krov čolna. Dobe toplo oblekd, rum in cigarete, nakar jih izkrcamo na bližnji obali. Patruljiranja po morju se nadaljujejo. Kmalu opazimo .večji rušilec, položaj za streljanje torpeda je ugoden. Torpedo švigne, toda moramo se umakniti v svojo bazo. Spopad na Indijskem oceanu LONDON, 10. marca. Reuter. Adrnira-liteta javlja: po 15 minutnem boju, v katerem .ie angleška križarka »Leandcr« oddala 5 salv na 2.668 tonsko italijansko oboroženo ladjo v Indijskem oceanu, se je italijanska ladia potopila. Ujetih je h-lo 11 častnikov in 89 mornarjev. Italijanska ladja »Ramb« je imela izobešeno rdečo zastavo angleške trgovinske mornarice, ko se ji je križarka »Leander« približala, Na povelje za ustavitev, so Italijani dvignili svojo zastavo ter začeli streljati. DEMONSTRACIJE V SIRIJI DAMASK, Sirija, 10. marcu. Ass. Pr. štiri osebe so bile ubilo iti več ranjenih. ko je policij;: včeraj razgnala demonstracije proti N ichyj.11 NAPAD NA MALTO LA VALETTE, 10. marca. Reuter. Uradno zavijajo, da je bil pri bombardiranju Malte, sestreljen en nemški bombnik znamke »Junkers«. GLASOVI HOLANDSKIH LISTOV AMSTERDAM, 10. marca. DNB. Holand ski listi pišejo, da je Nemčija relativno še vedno močnejša od Anglije in da se marec 1918. ne bo nikoli več vrnil. Borza. C u r i h , 10. marca. Devize : Beograd 10, Pariz 7.50. London 16.50, Ncwyork 4.32, Milan 21.70, Berlin 172.50, Sofija -1.25. Budimpešta 85, Bukarešta 2.12 Ji;. Mariborska napoved: Oblačno in vetrovno, ponekod dež. Včeraj je bila najvišja temperatura 12.0, danes najnižja .“»v. opoldne (>.(> Padavin je bilo za lliniit. «■9x7 n i**-, : **> k*? **«& 'L pomoč Angliji iz perspektive Moskve Tfisdts** o vojaški In diplomatski viogs USA v Kef prav^ M. Os. 'rov v moskovskem „ er;aiosaksonskem bloku f (S Vi '1l >š Mornariški minister K n o x © pomenu uspeha Roosevelte v sosiatu Po sprejemu zakona o pomoči USA Veliki Britaniji je po poročilu »Press Association« mornariški minister Knox dejal: »Novi zakon daje Rooseveltu možnost, da nudi Angliji pomoč v toliki meri, da zagotovi zmago.« , Pomorski krogi so dalje izjavili, da bo Roosevelt dal na razpolago Veliki Brita- niji 200.000 ton bojnih ladij za stražo plovbe med Anglijo in Ameriko. Neki in-du.strijec je dejal, da producira Amerika na leto 80 milijonov ton jekla. Od celokupne proizvodnje petroleja producirajo USA 60%, premoga 34%, železa 38%. bakra 32%, bombaža 49%. V svetovni vojni 1914/18 je Amerika povišala kapaciteto svoje gradnje ladij od 157.000 ton na 3,580.006 ton v I. 1918. FRANKLIN ROOSEVELT (karikatura) je kot predsednik USA žel v senatu veliko zmago ob glasovanju zagona o pomoči Veliki Britaniji. Moskovski list »Trud« priiaša v članku Mi'h. Osipov a med drugim: »Zakonski načrt o dajanju pomoči Veliki Britaniji gre naglo skozi senat. Daje predstavniku USA neomejena polnomočja v 'prašanju izkoriščanja ameriške oborožitvene industrije za vojne namene An-Slije. To pomlad najavljeni in s strani Hitlerja obljubljeni napad na Velikobri-tansko otočje izziva v Ameriki resen nemir, Več članov senata se je med debatami izjavilo, da Amerika ne bo dopustila Poraza Velike Britanije. Velikobritanski otoki da so prva bojna črta USA, Posebno se ameriški krogi boje, da bi mornarica Anglije ne prišla v roke sil trojnega Pakta. Vzpostavitev reda trojnega pakta bi tudi pomenila popolno odstranitev ameriškega kapitala z vseh celin sveta, razen zahodne hemisfere. Pa tudi tu bi v primeru zmage prevzele sile osišča iniciativo v Južni Ameriki. Usoda Zedinjenih dražv je tedaj odvisna od izbora sedanje vojne med Anglijo in Nemčijo. _ V listu »Herald Tribune« je Dorothy Tompson jasno izjavila: »Edina možnost, da se USA izognejo neizbežni katastrofi ie, da opustimo prazna besedičenja in da Sprevidimo, da ne smemo dopustiti, da Anglija izgubi vojno.« Znani publicist Lippman je pa zapisal, da naj »tisti, ki žele, da bi Anglija sk!euila mir s Hitlerjem, vedo, da je tak mir mogoč samo na račun Zedinjenih držav«. Sedanja ameriška pomoč ima nepri- merno večji pomen kakor ga je imela! ona v svetovni vojni 1917/iS, nadaljuje j sovjetski člankar. »Zdaj lahko s polno I pravico govorimo o angio-ameriški poli-! tiki in strategiji. Zdaj, ko so v nevarnosti! veHkobritanski otold. Angliji ni potrebna) pomoč v ljudeh, nego stroji, letala, vojne ‘ in trgovinske ladje, topovi in tanki. Prenaglo stopanje USA v vojno bi po mnenju nekaterih krogov samo otežkočilo pošiljanje pomoči Veliki Britaniji. Rooseveltov sklep, naj USA postanejo arzenal za Anglijo, odgovarja najbolje trenutnim potrebam Londona.« Osipov potem našteva, kako so USA začele pošiljati v drugi polovici 1940 svojo pomoč v Anglijo, in kaj vse so že poslale. Na kraju naglasa, da »je odstopila Amerika Angliji že nad milijon ladijske tor. a že v nadomestilo za izgube trgovinskih ladij in da je njena pomoč tudi na gospodarskem polju velikega pomena, Na j večjega pomena je pa ameri ška pomoč v diplomatskem pritisku r.a Japonsko. Anglija js lafcko vzela nekatere svoje sile z vzhodnoazijskega prostora in Bližnjega vzhoda samo s pomočjo poiitikc Zedinjenih držav. Po podatkih odbora za nacionalno obrambo USA je dob!la Amerika od Anglije naročil za splošno vsoto 10 milijard dolarjev. Med teni naročilom gre za 50.000 bojnih letal, 130.000 letalskih motorjev, za nad 9000 tankov, 43.000 topov, 30.000 strojnih pušk, 380 bojnih ladij raznih vrst in 200 trgovinskih parnikov različne to-naže. Amerika bo prešla popolnoma v vojno gospodarski sistem. Že zdaj znašajo izdatki za vojne namene 20 do 25% vsega preračuna. Sredi tekočega leta bo proizvodnja letal v USA dosegla že 2000, na kraju leta 3000 aparatov na mesec. Mernike tisk o prero'en*u na Balkana Nemški tisk piše v uvodnikih o diplomatskem in vojaškem položaju na jugovzhodu Evrope. »Frankfurter Zeitung« meni, da »So se balkanske države osvobodile duhovnega varuštva Velike Britanije. Zavest teh narodov je vedno bolj prežeta spoznanja, da ie njihovo gospodarsko blagostanje in nacionalna eksi-stenca bolj zavarovana z močno Nemčijo( kakor je bila doslej. Uspeh nemške diplomacije zadnjih tednov je v tem, da so narodi začeli pojmovati temeljne misli novega evropskega reda. Angleška vlada nima proti tej dinamiki postaviti nekaj, kar bi bilo enakovredno.« »Deutsche Allgemeine Zeitung« pa je mnenja, da »je vtis Edenovih spletk v vzhodnem Sredozemlju le ta, da se Anglija in Amerika bojita bodočih udarcev na Atlantiku, zato hočeta preprečiti mir na jugovzhodu Evrope«. laka* Je II® Bolgarija k osliču »Dnes«, vladno bolgarsko glasilo piše, da je bila odločitev bolgarske vlade izvedena po treznem in vsestranskem ocenjevanju mednarodnih dogodkov. S tem. da je naša vlada pristala na vkorakanje nemške vojske v Bolgarijo, se je resnično razčistil mednarodni položaj, kar je brez dvoma doprineslo k vzpostavitvi miru na tem delu Evrope. Bolgarija je izjavila svoje lastno stališče in zahvaljujoč se vkorakanju nemških čet v državo so odstranjeni vsi pogoji za mogoče za-pletljaje na bolgarskem ozemlju. Pristop Bolgarije k trozvezi je.prirodni pojav, ki naj nikogar ne preseneti. Zato ne odgovarjajo resnici pripombe neke zahodne radijske postale, da je Bolgarija sklenila nekaj, kar no odgovarja resničnim potre-bina. Bolgarija je mogla biti le tam, kjer vodijo borbo noti napačnemu versajskemu sistemu.« Kdaj bo Tuma zgrabila za orož e V ankarskem radiu je, kakor poročajo »Novosti«, govoril odličen turški politik in o mednarodnem položaju dejal: »Turčija je bila ogrožena v trenutku, ko je prvi nemški vojak stopil na romunska tla. Turčija je bila še bolj ogrožena, ko so Nemci prešli bolgarsko mejo, še najbolj pa bomo ogroženi, če bo Nemčija napadla Grčijo. Stopil! b«mo v borbo, če bomo direktno napadeni, ker simo odločeni, braniti svojo neodvisnost. Tmčija ne pričakuje ruske pomoči. V primeru pa, da bi se Nemci približali Dardanelam, bi Rusija ooostrila svoj glas bolj, kakor je to storila ob vkorakanju v Bolgarijo. — Tržaški »Piccolo« pa poudarja izjavi, turških politikov tisku, da »jo turška politika defenzivna, kar pa ne pomedi, da bi Turčija ne zgrabila za orožje, če bi b!!o treba«. List ie mnenja, da Turčija ne bo intervenirala v primeru, če Nemci napadejo Grčijo. 'Šuftura K otvoritv' razstave ¥ P3u*u Stane Kregar o problemih O priliki razstave slovenskega slikarstva, kl jo je organiziral .Klub slovenskih akademikov« v Ptlljll in za malo podeželsko mesto Nedvomno kulturni dogodek, je eden ptujskih akademikov stavil predsedniku . Kluba neod-y*snihprof. Stanetu Kregarju nekaj vpra-8ani. na katera je z veseljem odgovoril. »Kaj pravite, gospod profesor, ali ima slo-Vensua umetno; i, kakršna je danes, zadostne Pogoje, Ja ■e uveljavi v evropskem slikarstvu? *{ateri so pozitivni iti kateri negativni Znaki? .— H|-,v za prav je dvoje stvari, ki sta nuj-»O potrebni če hočemo svojo umetnost uveljaviti v svetu: prava vrednost umetniškega jljjtvarjruiKi n denar O moderni slovenski "kovni 111 ■ • .• i .;;! i-.*. ■ ei.io i mirnim srcem tr-<“i, da ima vse one vrednote, ki so potrebne ,nn nodro.m umetnostnega ur.ivarjanj; , ca se more uveljaviti v |;r..gu narodov kot ]!. ®j značilnega. To iti bil pozitiven faktor, 1 So <>., n.i.vaiia na: likovni umetniki, fežje ™ H' -f -narjem. Za nv '■•'••••Ijapje v svetu 0 niijim iMtrelme ?:f-. '■ r; . lUativne :''e po '■ _ iih t• i*>'•■■■!' rtri."‘iStSh drugih ■ar>bre mon ■ .lr'Jl • >nli p;i /,i\ čil, '' vn • n•i-1 m'’■ <-a v< le tir Stran »A\ h' bilo ■■ pri : iracim*, NKblipii . prirejali luebiare:' e raz lave? -:’i. Kar ve tiče rti(’i!-nr..-(lnih ra : tav \ *rlUbljani, bi stvar, potem, ko bo zgrajena to je treba :v\vva mnog loli-ča ovir i, ki jo ie ta denarja o težko siovenske likovne umetnosti Moderna galerija, seveda v jedru ne bila nemogoča. Stvarno pa je največja ovira — zopet vprašanje denarja, kajti za tako razstavo bi biia potrebna ogromna vsota.. Sicer pa mednarodna razstava ni tako nujno potrebna. Mnogo bolj bi bile potrebne reprezentančne razstave umetnostnega ustvarjanja posameznih narodov. »Kaj druži krog neodvisnih?« ? Neodvisnih« ne združuje stremljenje po isti formi in istem slogu, pač pa jih druži namen - - dati svojemu delu individualni pečat, obenem pa vrednote prave umetnine, »Ni dolgo tega, kar je neki mladi kritik izrekel o umetnosti »Neodvisnih« odklonilno sodbo, ki je izzvenela čudno kategorično ...« O »Neodvisnih; in kritiki njihovega dela bi se dalo veliko povedati. Predvsem moramo reči, da našo kritiko moti naslov neodvisni < in poudarek resničnih umetniških vrednot, ki jih občuduje ves svet iti ne le »Neodvisnic, zato išče v njihovih delih samo sorodnih potez z umetnostnim ustvarjanjem drugih narodov. Noče pa primerjati jihovega dela z likovnoumctnostnim ustvar-laniem drugod, kajti tedaj bi morala ugotoviti, da ima naše moderno slikarstvo čisto ■ vojski, lasten izraz Prav tako iv kritika, ki hoče umetnika nekako diktatorsko postaviti na pot, ki naj bi jo hodil, že vnaprej zgre šena Umetnik sledi le nujnosti svoje zunanjosti in kakoi ,,e oblikuje ta, tako se bo oblikovalo tudi njegovo delo Predvsem pa moram reči, da včasih manjka kritiki pri presoji del objektivnosti. Često kritikova osebna nasprotja popolnoma vzamejo kritiki vred- j nost in resnost. »Pravijo, da zapuščate začeto pot surre-alizma in da ste krenili na pot »zmernejše umetnosti!« — O svojem delu človek nerad govori. Vendar moram poudariti, čeprav nekateri to zanikajo, da je med mojimi prvimi in seda- j njimi del' čisto logična zveza. Zakaj povsod, ! v prvih in poslednjih je ista vera v poezijo barve, ki naj ne daje sliki samo čisto slikar- j skih vrednot, marveč tudi vsebino. Današnje' evropsko slikarstvo se je že močno oddaljilo j od zgolj r*rt~pour-l’artističnega pojmovanja1 slike. »Kaj torej nosti?« - Tu sledi, da možnosti Razstave Mali oglasi So bili v Italiji med prejšnjo svetovno vojno špiemažno sredstvo. Zdaj je vlada prepovedala listom, izdajati male oglase. S tem je posebno prizadet rimski »Messaggero«, ki ima levji delež na tovrstnem oglaševanju v Itai-ji, piše »Neue Ziircher Zeitung«. Dolina Džufe® viraiai v AbesirsiJ® Džuba ali Ganana, največja somatska reka 111 ena največjih v italijanski Vzhodni Afriki sploh, nosi to ime od doline Dola dalje, kjer se stika Ganale Doria / Dana Parmo. Džuba teče od Dola do Dudžuma v ostro določeni strugi, potom pa se porazgublja v veliki ravnini, dokler ne doseže oceana. Džuba .ie od Bardere dalje široka 150 metrov. Množina vode je odvisna od dežja na etiopskem visokogorju in pa od deževja v obrežnih pokrajinah. Najnižje je vodno stanje od konca dece ,dnv; do srede aprila, nrva poplava (v aprilu) pa zviša vodni nivo v 24 urah za 1.5—2 in. To vodno stanje se obdrži ves april maj, dokler ne začne voda upadati od junija do oktobra. Od oktobra do srede decembra pa je čas druge poplave :,i takrat doseže voda najvišje stanje. Džuba je važna pot v južno Abesinijo. Italijanska ofenziva 1935. leta se je rjz-vijala ob Džtibi in nato ob Daui Parmi in Ganale Dori v notranjost, Džuba s svojimi mogočnimi vodami pa predstavlja za zahodno Somalijo možnost zelo obJitne kcionizrcije. Z namakanjem .ie mogoče pridobiti rodovitno ozemlje na obeh straneh reke, južno od Bardere. Višje gori se svet prične polagoma dvigati. Vzdolž reke uspeva koruza, banane, tobak, bombaž, kavčuk, ob spodnjem delu reke so nepredirni gozdovi. Italijani so se zavedali vojaškega pomena reke in so kraje vzdolž nje močno utrdili. Južnoafriškim četam pa je prehod preko reke uspel in so v naglem maršu dosegle Magdiš. GENERAL DE GAULLE menite o popularizaciji umet- ni kaj dostaviti, ker iz prejšnjega ima prav današnja umetnost več popularizacije kot impresionizem, j v podeželju niso brez pomena; ta-j ke razstave naj vzbude neki zdrav odnos med likovnim ustvarjalcem in narodom. Narod bol tako začutil žejo po domačih umetninah, ki i bodo dvigale iz vsakdanjosti sedanji in prihodnji rod. > Neodvisni , v celoti še niso priredili razstave v naših manjših mestih: razstavljali so le posamu ali v manjših skupinah Reprezentativne razstave so zopet združene z J gmotnimi težavami. Zato je hvalevreden! trud Kluba slov. akademikov v Ptuju , ki: organizira v domačem mesiti razstavo slov. i moderne umetnosti, kakor je treba pozdraviti esto ptujske mestne občine, ki je’z gmotno | i-odporo razstavo omogočila. Tolikega razu- j sevanja za kulturne vrednote ni povsod najti. M. J.1 tov.«e ■bkhhbbkb® Bii »Narodno btegosian e" e možnosti šžvom hmelja po vojnt hmelja Ima Savmjska dolina Beograjska gospodarska revija Narodno | dokler bo trajala vojna, m izgledov, da bi blagostanje' je te dni objavila zanimivo raz- se mogle te zaloge prodati. A ko toiej naj pravo o našem hmeljarstvu in o njegovi bo doenosti. Hmelj jc — tako pravi člankar med drugim — med vsemi našimi kmetijskimi pridelki vedno kazal največje variacije v proizvodnji in cenah. To pa /ato, ker je skoro vsa naša h meljska proizvodnja navezana na izvoz ter imajo zato izpremembe na hmeljskem tegti seveda največji vpliv na na- htneljskem trgu seveda najveeji vpliv na na- danes edini naš kmetijski pridelek, ki je v krizi, že drugič v razmeroma kratkem času. KONJUNKTURE !N KRIZE Ko so po svetovni vojni vsi kmetijski proizvodi imeli dobro konjunkturo, seveda tudi hmelj, se je v letih 1924. do 1928. naša hmelj ska produkcija početvorila in ie v teh letih bi! hmelj naša najbolj rentabilna kmetijska kultura. Ker pa se je to istočasno godilo tudi v drugih državah, je v nekaj letih padla cena in sicer v I. 1931-32 celo -Ta 6 do 7 din za kilogram, hmeljski nasadi pa so bili^ zreducirani na 1470 ha, t. j. na eno šestino" v primeri s stanjem v 1. 1927. in 1928. Iz-vozniške zemlje "so se borile proti hmeljski krizi s skrčenjem nasadov in kontingentira-njem proizvodnje, »vozniške pa z uvedbo prohibitivnih carin in kontingenfiranjem uvo-, za. Z državo »suhega režima« v Združenih j državah je nastala nova doba konjunkture za j hmelj. Skrčena evropska proizvodnja že leta, . _ kriti vse potrebe, in cena ; predsednik Banovinskega prehranjeval- državna intervencija garantira rentabilne ce ne — in za tem gredo predlogi hmeljarjev -— bi morala ves čas vojne odkupovati celotni hmeljski pridelek in ga držati v skladišču do kcnca vojne. Hmeljarji pravijo, da je država na enak način podprla tudi druge kulture. Seveda to ni čisto tako, zakaj kulture, za katere je doslej bila izvršena intervencija države, niso imele nikdar konjunkture in rentabilnosti hmelja, pač pa so dobe njihove krize bile zelo dolge. Tudi se je s proizvodnjo teh kultur bavil nesorazmerno večji del kmetovalcev, s pridelovanjem hmelja pa prvenstveno oni, ki so bili gospodarsko močnejši in so lahko zmogli velike stroške za investicije in obratovanje. Tudi je treba poudariti, da so trezni in razsodni gospodarski ljudje ob priliki zadnje hmeljske konjunkture opozarjali na to, da ji ni zaupati, in so svarili pred povečanjem proizvodnje. Hmeljarji so vkljub temu povečali proizvodnjo na svojo odgovornost. MOŽNOST IZVOZA PO VOJNI. bo trajala vojna. Mi smo že zgoraj odgovo rili negativno. Toda niti po vojni ne moremo računati z izvozom, zakaj naš na} več ji od jemalec. Združene države, so pred preorien-tacijo v svoji kmetijski proizvodnji in ne bodo več uvozni trg za naš hmelj. Pred takšno perspektivo — tako zaključuje člankar v »Nar. Blagostanju« svoja razmo-trivanja — vzdržati pridelovanje hmelja na dosedanji višini in izmetati za to stotine milijonov dinarjev, bi bila blaznost. Pač pa bi trebalo pridelovanje hmelja nad domačo potrebo zabraniti. isluik Ivor-;)la v Južni Ine osipa ga ,ic d nj , „ vsem eno: Tudi v slučaju nujne potrebe omejitve proizvodnje hmelja v naši državi b' mor sl . domačega trga v Jugoslaviji zadostila proizvodnja Savinjske doline. Ker je ona od nekdaj prednjačila v hmeljarstvu, naj bi se njej, kakor je to samo za gotove dele države ure-i ieno za sejanje tobaka, dalo prvenstvo za n 'i milijona dk* je daroval niee „Tivar‘: Stiasnv, ki se nahaja Ameriki. meslu Varaždinu v p svrlie. Ta vsula je najveeji fond, tla. za prosveto v banovini Hrvalski. n S kopitom jf“ itlsil IšoHjaša J Posavca iz Zagreba njegov konj, ko I holel izpreči. Pof-ila iimi j lobanja u * bil na mestu nniev. • n Dim je zadušil I telilo deklico v vasi Olruševen pri Samoboru. Slarsi so v', čer odšli k sosedom in ko so s.' vrniU izbila hčerka že nezaveslna ter je -umrla. Dim j;‘ povzročila žerjavica, ki ,1 . padla iz peči ler povzročila tlenje. n Tojčke jc rodiia 35 letna Bariča iz Velike Mlake pri Varaždina. Vsi trge so fantki ter so zdravi, kakor tudi mati. _ : n „Gospo pisali in računati pa sama. Hodi odkrila-n 12 metrov drv razžaga na dan albanski emigrant .Muharem Jsl jam, ki živi V Vranju ter nosi nesporen rekord. Dela 12 ur. n Več kol 1 kg cekinov sla našla v dimniku leskovačka dimnikarja tnali Slavko Colra in mojster Branislav Bajič. Njihova vrednost znaša preko 200.000 din. Domačini trgovci, ki so, nenadoma obogateli, so ju nagradili s trikratno „hvala1 in čašico ..ra-kije“. Pravijo, da jc to zlato, ki je 1. 190b. nenadoma izginilo iz hiše nekega trgovca v soseščini. . n 20 kg umetnih zob je pritihotapil m tujine zob. teli. Zvekanovič iz Subotice. Organi mesi ne trošarine so nenavadno tilio-lazstvo odkrili ler ga kaznovali- s 5 krat-liim zneskom običajne občinske trošarine. n 300(1 študentov dnevno bo lahko na* silila moderna akademska menza v Beogradu. Istočasno bo lahko obedovalo 600 šludenlov. Radio Torek, 11. marca: Ljubljana: 13.02 RO. — 17.30 iz čeških operet. — 18 koncert na flavti. •— 20 RO. — 21.15 klavirski koncert (Marta Osterc-Valjalo). — Beograd: 17.25 operne arije. — 21 komorna glasba. — 22.50 plesna glasba. — Zagreb: 17.30 plesni RO. —- 1 ■‘j istrske in primorske pesmi. — Praga: 15.1-> pisan spored. — 18.20 zabavni koncert. —> 22.30 češka glasba. -Sofija: 12.50, 18., 19.50 in 21.30 lahka in plesna glasba. —-20. Musorgskega slike z razstave. — A n g I i j a: 20 večerni spored. -— 21.15 pisan koncert. — 23.15 plesna glasba. — B c r o -m ii n s ter: 17 lahka glasba. — 19.35 simfonični koncert. — Nemške postaje: 15 orkestralni koncert Beethovnovih skladb-18.20 in 21.15 zabavni koncert. — 23.15 nočna glasba. BARBARA CELJSKA Zgodovinski roman Krivoverca so odpeljali, izročajo ga posvetni oblasti, kraljeva častna beseda je šla med vrage... eh, tu ni več pomoči. Češki plemiči in gospoda se srepo ozirajo po Sigmundu. Prav taki bedaki so ko tale njih svečenik! Mar vam oni i ažurne jo politiko? Zlodej jih je obsedel s tem njihovim Janom Husom! Ko da bi na svetu ne bilo pametnejšega in koristnejšega dela ko tile neskončni prc-piri za besede. Ko da bi ves svet čakal, ali se bo tale trdoglavi svečenik spokoril ali ne. Eh! Zdaj naj kar zavijajo z očmi. prav nič jim ne pomaga! Sam si je kriv, ta njegova nerazumljiva trdovratnost in neposlušnost, zdaj naj le gre tja, kamor je hotel priti. Njena Milost Barbara pa se bo že še spokorikt za svojo surovost! Nekaj se že najde! Ukrotil je Njegovo Svetost, ukrotil jc krivoverce, pa bi ne znal naravnati gospe Barbari pameti! Kralj Sigmund se je porogljivo zasmejal. in Že je tekel grbasti sel k Olivtji. Nestrpno je potrkal na vrata. Enkrat, dvakrat... potlej pa ko toča. Počasi! Počasi! — je godrnjala Magdalena, zibajoč se proti vratom. Nestrpno trkanje je bobnelo po vratih. Zakaj le tako razbijaš, se je razjezila V-H-.lalena. odpirajoč vrata. lepe Celjanke je pred vrati zacepetal sel. Vrata so odletela. Magdalena je zagledala grbastega in nagnusnega možička. — Euj! Vrag ogabni! — sc jc zleknila in se prekrižala. — Za. las niši lepša, vražja sestra! ji je vrnil grbavec. — Kaj hočeš? — niti je Magdalena skušala zastaviti pot. -— Tebe ne, baba! — Koga torej? Tvojo gospodarico. Magdalena se je zarežala. * — Kajpada, z odprtimi rokami te pričakuje! - Morda pa me le čaka. — Lepši potrkajo na vrata, a .iili odslovi. — Sprejela bo enkrat tudi grdega, a še kako rada! Magdalena sc ie spet zarežala. — Prijavi me torej pri svoji gospodarici, — je nestrpno hitel grbavec. — Ni mogoče, zdaj ni mogoče, — se je Magdalena razkoračila pred njim in udarila z rokami ob boke. — Zakaj? — Zato, — je odsekala Magdalena, ker se kopa! — He, lje, se je zakrohotal grbavec. —- Mene to ne moti! Toda njo! — je Magdalena Strogo Hitim, ker hiti tud: moj gospodar! pribila. — Reci ji, golobica, — se je grbavec medeno raznežil, —da ji prinašam važno sporočilo. Sporočijo, — je povzdignil glas, — ki je z zlatom podloženo! — Iz halje je potegnil mošnjo zlatnikov in jo pomolil Magdaleni pod nos. — Ej, ej, ti vrag, — mu je skoraj ljubeznivo pogledala v drobne oči, — z zlatom torej zapeljuješ? — Tudi tebe, — je zašepetal. Skloni! se je k njej in ji potisnil v roko polno pest denarja. — Vrag,'— je siknila Magdalena in spustila denar v nedrija, mar se ne 'bojiš greha? Pogledala bom, pogledala, •toda ne vem, ne vem. — In že je odhitela. Grbavec se je tenko hehetal: - Zlato! Zlato! Mlada je po njem lakomna, stara bi ga pogoltnila, požvenkljaj z zlatom, pa se ti odpro vsa vrata na svetu! - Pridi, grdavs, —*• mu je zabrenčala Magdalena nad glavo, — toda zapri oči. da ne oslepiš! Iz kamnate kadi, polne tople vode, jc bilo videti samo Olivijino glavo. — Od koga, — je vprašala, ko je vstopil grbavec. - Ah, ti si? — sc jc zasmejala, ko je videla, kdo je vstopil. — Kaj mi prinašaš? — Naročilo! — Od...? — Tako. — Torej? Hiti. Moj gospod hiti; spominja se te. se je obliznil grbavec. — Nenehoma sc te spominja. Mudi se mu; stopi še ti iz vode in pohiti. — Grbavec se ie oblizoval in zvijal. Korak za korakom se ji je približeval, dokler ga ni pograbil? Magdalena aa vrat in potisnila nazaj. — Počasi, vrag ostudni! Kar je za tvojega gospoda, ni zate! —mu je zavpila izza hrbta. — Zapri oči sicer oslepiš! Olivija se je veselo zasmejala. — Sel, ki prihaja s takim naročilom, je dejala veselo, —- zastopa tudi svojega gospodarja. Pusti ga. Magdalena, skozi vodo ne bo videl ničesar. — Pri teh besedah jc potisnila roke iz vode in sedla. Iz valujoče vode se je zasvetil njen beh vrat in rjave pazduhe. Grbavec se je namuznil ko sladkosnedi maček. — Prihajam kot sel... a prihajam 5C v drugem dostojanstvu! je pomembni pristavil. — V kakšnem? ■ je vprašala, Olivija. Grbavec je potegnil izza halje mošnjo in potresel z zlatniki. — Ali slišiš? — Ah! — je ostrmela Olivija in se skl° nila iz vode, da bi dosegla mošnjiČ. Aj1 grbavec je previdno čakal na to priložnost. Čim je segla po mošnjičku, ga ic dvignil više. — Vzemi! Olivija se je gnala do kolen KO iz vidra sunkovito P°' vode in segla i’° mošnjičku. 'Grbavec sc je muzal in lichc* tal. Lačno je grizel s svojimi drobni01! očmi v njeno lepoto, dokler se Olivni 111 posrečilo zgrabiti mošnjička in ga i^1' gati grbavcu iz roke. To jc bilo h|C*! znamenje za Magdaleno, naj bo venci1'1” pametna; Znova je Magdalena popadi3 grbavca za vrat in ga bolj nesla ko v'e' kla k vratom. Ostudnež! — se .ie drla. bi nas rad ogoljufal? Pusti ga, se je smejala Olivija’ naj se revček nagleda! "a kole »V e č e r n Ifč« Stran 5. V M a r; H o r n 'dne 10. III. 1041 Naša vojska Je dejstvo, s katerim Je treba računati 'i/S©h načrtih CjS©de balkanske politike'1, je izjavil zastopnik vojnega ministra Pomembne izjave bana dr. Natlačena in divizijskega generala Stefanoviča na včerajšnjem ljubljanskem vojaškem koncertu — Peskovnik Tomaševič govori celjskim rezervnim častnikom V ljubljanski Operi vojaški koncert, ki se je je bil včeraj prvi razvil v spontano narodno manifestacijo. Prireditev, ki so -o organizirali Združenje rezervnih častnikov, vojni dobrovoljci in ljubljan-.a radijska postaja, so obiskali tudi vidni predstavniki vojaških in civilnih obia-med drugimi zastopnik ministra voj-. ^ i ;|i irnarice divizijski general Lj. Stefanovič, brigadni generali J a-11 L‘ ž , C) p a č i č. m M a š i č , poveljnik ‘‘O- Polka »Triglavskega« G1 a d o v i č , niinister dr. Kulovec, ban dr. Natlačen in številni predstavniki oblasti, društev ter korporacij. Vojaški koncert so prenašale vse jugoslovanske radijske postaje. Pester pro-srani. pri katerem so sodelovali vojaška K°db.!, vojaški pevski zbor, -Bežigrajski Pevski zbor« in recitator Ivan Levar, •!“ zadovoljil slehernega poslušalca. Prireditev je bila veličastna manifestacija 2a našo vrlo vojsko, kar je zlasti pouda-r!| v pomembnem govoru ban dr. N a- popolnoma zaupamo, ker dobro vemo, da odlikujejo našo vojsko izredne vojaške vrline: srčnost, pogumnost in hrabrost 'a di zaradi teh vrlin v polni meri zasluži, da jo nazivamo junaška. V borbi za ugodno oblikovanje usode more imeti uspehe samo tisti, ki veruje v lastno moč, ki veruje v samega sebe. Mi verujemo, da se naš narod tudi danes v polni meri zaveda, kako neprecenljive vrednosti nam je svoboda, brez katere ni napredka in ne sreče.« Enako važen je bil tudi govor zastopnika ministra vojske, divizijskega generala Ljubomira Stefanoviča, komandanta dravske divizijske oblasti. Uvodoma je orisal ustanovitev prve jugoslovanske prostovoljske divizije v Do-brudži, katere geslo je bilo: zediniti se ali umreti. Žrtve te dobroveljske divizije Srbov, Hrvatov in Slovencev za ustanovitev Jugoslavije naj nam bodo danes v zgled, kako naj ohranimo in varujemo domovino. Nato je divizijski general de-en. ki je med drugim tudi dejal: jjal: »Čeprav smo sorazmerno majhni po '!i Slovenci svojo jugoslovansko vojsko; številu, pa ni niti en narod v Evropi večji lris ; > cenimo, smo nanjo ponosni in ii i od nas po ljubezni do rodne grude in do njene svobode. To je največja moč naše vojske. Razen tega je naša vojska izkušena po mnogih zmagovitih vojnah, je tehnično dobro oskrbljena in nedvomno predstavlja dejstvo, s katerim je treba računati pri vseh načrtih glede balkanske politike. Jugoslovanska vojska uživa v svetu ugled, Iti je v čast Jugoslaviji. Zato je n i žrtve, ki je ue bi sprejeli, če gre za našo svobodo in pravico, da Svobodno živimo na rodni zemlji. Naj nam da usoda kakršno koli bodočnost, ponosni na preteklost in svesti si svojih pravic in sedanjih dolžnosti, gremo m: vojaki vedrega čela in dvignjene glave dogodkom nasproti. V današnjo mladino upiramo oči in nanjo postavljamo v$e upe za boljšo bodočnost Jugoslavije. Kajti sleherni mladec, Jugoslovan, mora biti globoko prežet z mislijo, da se samo v svobodni Jugoslaviji more Jugoslovan svobodno razvijati, svobodno živeti in tudi umreti.« V Oficirskem domu v Celju so imeli rezervni častniki letno zborvanje. Predsednik dr. Dragotin V rečko je pozdra- T o m a š e v i c a in poveljnika celjskega voj. okrožja polk. Č a s k a. Vdanostna brzojavka je bila poslana kralju Petru II., ministru vojske in mornarice ter komisarju Udruženja Milivoju Puriču v Beograd. Polk. Tomaševič je pozdravil občni zbor. Z zanosnimi besedami je govoril o sedanjih resnih časih. Kar sjn0 si s krvjo in strahovitimi žrtvami priborili, ne damo nikomur. Ne smemo biti malod-iš-ni. Naš aksiom je svoboda našega naroda in državna celota. Za ta aksiom smo pripravljeni tudi umreti, če bo treba. Rezervni častniki so desna roka aktivnih oficirjev. Predsednik je orisal nacionalne naloge rez. častnikov med narodom. Pododbor je ustanovil 8 poverjeništev in snuje še nova. Število članstva je od 175 naraslo na 532. Rez. častniki sledijo pozorno vsem dogodkom in povsod pobijajo defetizem in dvigajo moralo naroda. Poročal je o obsežnem in uspešnem delu pododbora, ki ima zelo živahne stike z aktivno vojsko. Poročal je tudi o delu osrednje uprave. Uvedena bodo predavanja v vseli poverjeništvih. Pri volitvah je bil z nekaterimi spremembami izvoljen vil komandanta mesta in 39. pp. polk. i dosedanji upravni in nadzorni odbor. ©Selitev umetniške razstave v Ptuju Včeraj .dopoldne je doživel Ptuj prvič v zgodovini, svojega dolgega obstoja fctvon-.ev velike razstave sodobne slovenske likovne umetnosti, ki bi po svojem iibsugu in kvaliteti mogla biti prirejena tudi v vsakem velikem mestu. Ptuj •se ja pa tudi v polni meri zavedal po-»ii.-na te kulturne manifestacije ih je pri-h.: k otvoritvi v takem številu, da za-:'1;' . vse priznanje. Oh otvoritvi razstave v Narodnem domu prvi pozdravil navzočne tajnik Kluba slovenskih akademikov v Ptuju g. j Krivec, zlasti ravnatelja Narodne galerije ' v Ljubljani g. Zormana, ravnatelja Etno-| grafskega muzeja g. dr. Ložarja, župana j g. dr. Remca, okrajnega glavarja g. dr. j Farčnika, ravnatelja gimnazije g. Aiiča ! in ostale. Nato je govoril predsednik klu-! ba g. Jeza, dočim je za Klub trojice spre-| govoril g. Miha Maleš, za ostale raz-j stavljalce pa predsednik Kluba neodvis- i nih g. Stane Kregar. Razstavo samo je :ia koncu govorov odprl ptujski župan S. dr. Remec. Povodem v Lfutomeru V Ljutomeru smo imeli te dni zopet j lo že prošenj in moledovanj, naj se že Povodenj, kar je pri nas še kar kroničen | poskrbi za regulacijo obeii potokov, ni Pojav. Vendar sc je voda razlila preko treba posebej poudarjati. Zato so se Lju-oliičaii!.- meje, ki smo jo navajeni že itak 1 tonierčani že kar vdali v božjo voljo in vsako jesen in pomlad. Ta poplava je že j kar potrpežljivo pričakujejo nove popla-t: tj:i v tem letu. kajti ozkima in kar1 ve, ki uničujejo njive, travnike in vrtove izumetničeno zavitima strugama Sčavni- v taki meri, da bi se z »odplavljenim« ee in (ilobetke zadostuje že majhna ko- denarjem, ki ga odnašata potoka, lahko ‘■čiiui dežja, pa sta že polni. Koliko je bi-! že zdavnej uredilo to oere-če vprašanje. Belo gasilske žufDe celjskega okra»a v nedeljo je bilo v Celju zborovanje Gasilcev iz celjskega okraja. Zborovanje je vodil predsednik Konrad Golo-k' r a n c. V uvodnih besedah je pozdravil zastopnike civilnih in vojaških oblasti in 'jav/.oč.- -silce. Predsednik, je v poročilu omenjal med drugim dolžnpsti gasilcev v sedanjih resnih časih, poročal o ‘■ 'in v župi v minulem letu, se gasilcem zahvalil za dosedanjo požrtvovalnost in bodril k uspešnemu delu tudi v bodo-ee. posebno pri delu za obrambo naše oonnvine Obširno je poročal o podrobni d1 i v župi tajnik Adolf Bervar. /-|iiXi e prirejala predavanja o pasivni 'zaš..':iij prebivalstva pred letalskimi napadi, : trakovne tečaje, župne vaje itd. področju župe je bilo v minulem letu "ilJ požarov. Zgorelo je 15 hiš, 17 gospodarskih poslopij, 13 kozolcev, 3 hlevi, I Vl ni čar a. I koliba, J sušilnici za hmelj 1,1 jvclličnjak. Bili so tudi 3 gozdni in ^ s<)bii požari. Pri zavarovanih poslopjih :naša!a 'koda 1 milijon din, pri neza- župana dr. Voršiča nadkomisar Koren in zastopnik komandanta mesta in 39. pp. kapetan Kleč. Povečanje železniškega parka Generalno ravnateljstvo državnih železnic pripravlja načrt za povečanje železniškega parka. V zvezi s tem se bodo začela ži^te dni pogajanja z domačimi tovarnami vagonov o nabavi vagonov za 200 milijonov din. Kot poroča »Jugoslovanski kurir«, namerava ravnateljstvo nabaviti 200 normalnotirnih tovornih vagonov in 144 ozkotirnih tovornih vagonov (odprtih) ter 80 ozkotirnih zaprtih vagonov, 100 potniških vagonov normalnega tira in 14 ozkotirnih. e Ljudsko vseučilišče. Drevi <>!> 20. bo predaval univ prof dr. bran Mesesnel iz Ljubljano <> ..I motnosti v Savinjski dolini". o Delavsko kuhinjo nameravajo ustanovili v Gaberju. Tam hi naj dobivali delavci cenejšo hrano c l*o petih letih so j« javil policiji v Celju 27 letni delavec Avgust K. i/. Huma ob ga ji- iz-v Celju leta 1935. je ukradel 21 letni neza- va■"(]vanili 14.000 din. Ako bi gasilci ne prihiteli na pomoč, bi znašala nastala “l")d;i i,K;(i,()00 din. /.upa šteje 59 gas. Ce’. ■ erah je včlanjenih 1675 izvršujo-j-jli. 1043 podpornih in 79 častnih članov, .anov.iinikov je 70. samaritank 20. Ga-:j|'ska če’a Žalec bo praznovala letos 60-'etiiivr, ■ ičeta Braslovče pa 40 letnico r..i oh koncu o občni zbor pozdra- vi okr, načelnik dr. Zobec, zastopnik Sotli zaradi vloma in tatvine, ki vršil v neki vili c Srebrno uro posleni mehanik Edvard B. od Sv. Lovrenca na Dr. polju neki služkinji v Celju! l!il jo aretiran. o liaeijo jo izvršila celjska ]>olieija v noči na soboto. Prijetih jo bilo večje število sumljivih moških in žensk, ki so jih deloma odpremili v domovinske občino, deloma pa zaprli. o Šahovski lurnlr /,a prvenstvo Olja so lx> pričel v petek, 11. I. ni., ob 20. v ,,Krvopi' . Za načelnika turnirskega odbora jo bil izvoljen g. Jože Grašer. v razsodišče pa gg. Tine Kocmur, Božo Pleterski in Vnel rej Begner, Sodelovalo bo M igralcev. Pravico prijave imajo člani CSK in SK Gaborje tor šahovski sekciji grafičar-jev. Bezerviranih pa ho nekaj mesi za udcIežVnco ,ki niso člani omenjenih organizacij. c l,reit.s(ojuiši\o mestne policije v Celju opozarja vso gostinsko obrate, «la ne smejo dajali alkoholnih pijač rezervistom, ki odhajajo na orožne vaje. Prestopki so bodo strogo kaznovali. o Gasilska župa šmarskega okraja je imela občni zbor, ki so ga obiskali delegati 2(3. gasilskih čet ter razni predstavniki. mod njimi okrajni načelnik Torner in ravnatelj zdravilišča v Rogaški Slatini Gračner. Poročila so pokazala, da štejejo vse čelo šmarskega okraja 2080 članov, vrednost gasilskega orodja in domov pa je ocenjena na nad 2 milijona din. o V podčastniško šolo v Obiličevcm bodo 1 aprila sprejeli precej gojencev. Prošnje so sprejemajo do 20. marca. o 132 kg težkega medveda je ustrelil ljubljanski hotelir g. Miklič v svojem lovskem revirju pri Kočevju. o (Jrad1 i/, IX. stoletja v Bajhenburgu, znan pod imenom „Flisov Turn'* je.odiui-pila neka družba iz Maribora in bo v njem uredila tovarno sukna. S postavljanjem so že pričeli. Tako bo la zgodovinska zgradba, za katero rajhenburška kronika trdi, da jo jo zgradil knez Kocelj, in ki je v zadnjem času predstavljala nerentabilno hromo lastnikov, poslala vir zaslužka in dohodka novim lastnikom in okolnim prebivalcem, ki bodo zaposleni v novi tovarni. o. Iz Ljutomera. Neprijazne goste je imela v noči od 5. do (5. marca v gosteh skupina agilnih ljutomerskih jadralcev. Neznani »letalci« so vdrli v delavnico »Aerokluba« in odnesli razno orodje. o. Sokolsko društvo v Ljutomeru pripravlja zopet novo dramo. V rokah izkušene in talentirane režiserke ge. Apihove vadijo »Sveti plamen;. če bodo zagrabili igralci resno za delo, se nam obeta lepa kulturna prireditev. 50 LET »AMERIKANSKEGA SLOVENCA« Te dni so slavili ameriški Slovenci 50 letni jubilej svojega glasila, »Atneri-kanskega Slovenca«, ki ga urejuje John Jerič. Slovesnosti so se udeležil; v'dni predstavniki slovenskih izseljencev in zastopniki ameriških oblasti. Predsednik USA Roosevelt je pisal uredniku Jeriči! ob tej priliki lepo pismo s čestitkam' VELIK POŽAR PRI SLOV. BISTRICI V Sp. Novi vasi pri Slovenski Bistrici je zgorela rojstna hiša pokojnega msgr. dr. Jerovška. Zgorelo je vse, kar je b'io gorljivega in je povzročena škoda zelo velika. Kako je nastal požar, še ni ugotovljeno. ZA ALI PROTI UNIČEVANJU VRABCEV K članku v »Večerniku« z dne 4. t.. in. glede uničevanja vrabcev bi pripomnil sledeče: Že več let opazujem vrabce, da bi se prepričal o njihovi škodljivosti in koristi. Na.i-slabša njihova stran je ta, ker tu in tam res preganjajo ali uničujejo gnezda ptic pevk. Če pa ga opazujemo, kadar gnezdi, koliko znosi škodljivih gosenic, pač s tem odtehta slabo stran, ker gnezdi dvakrat zaporedoma. Naravnost vztrajen je pa pri uničevanju majskih hroščev. Marsikateri slivi bi ti hrošči oglodali listje, če ne bi bilo na slivi vrabče-ve valilnice. Glede škode, ki jo napravi na polju, največ na prosu, sem se prepričal, da pozoblje proso le lenuhom, ker ga ne spravijo pravočasno s polja. Tistemu pa, ki spra- vi svoje zrnje pravočasno v kaščo, vrabec ne škoduje mnogo. Nam poljedelcem ne bo mnogo koristilo, če bomo vrabca proglasili za škodljivca !n ga sistematično uničevali, zajec in fazan, ki pa nam delata letno milijonske škode, koristi pa nikake, pa ho užival zaščito. Ne trdim, da je vrabec popolnoma neškodljiv, da pa bi ga uničevali na tak radikalen način po citirani okrožnici, pa si rjavček res ne zasluži. Že 20 let sem samostojen kmetovalec in živim stalno na vasi, nikdar pa še nisem slišal, da bi kmetovalec tarnal, vrabec mi je uničil to in to. Če bi se vrabec res preveč razmnožil, bi bil gotovo škodljiv, da se pa to ne zgodi, skrbijo njegovi sovražniki, posebno mačke. Sicer pa sem prepričan, da bo vrabca najmanj 90% kmetovalcev pozimi krmilo, ne pa uničevalo. Kmetovalec. o Za 50.00« din vina in žganja je ukrade! dolgoprslnež Albini Starčevi iz Bllmerkn v Halozah iz njeno pivnice tej’ drugim vinogradnikom. Malopridneža so orožniki žo prijeli. Tatvino vina so so dogajalo skozi 10 let, sedaj pa so tatinsko družbo razkrinkali. Lšubliana a Družabni večer v Trgovskem domu. V soboto zvečer je bil prirejen v časi Janezu Završanu, ki obhaja letos 50 letnico pevskega udejstvovanja, prisrčen družabni večer. katerega so se, udeležili številni prijatelji in znanci ,da je bila dvorana Trgovskega doma malone premajhna. Na družabnem večeru je sodeloval slovenski vokalni kvintet, jazz kvartet iz Trbovelj, Završanov kvartet in pevski zlx>r Glasbeno. Malice. Govorili so v imenu prijateljev g. Skalar, za pevski zbor Glasbene Malice g. Pečenko, ki je slavljencu izročil dragoc no listnico s primernim posvetilom in dr. Švigelj za Hubadovo župo in mu izročil diplomo Saveza jtevskih društev /. zlato medaljo. a Male oglase sprejema poslovalnica .,Ve-černika v Ljubljani, Frančiškanska ul. Ii. L7UBL7AH JKI KINE M ATOCRAFI ' KINO MATICA. Tol. 22-11 Angleški zgodovinski film „,\a zapoved kraljice” V gd. vlogah Errol Flynn. Bolto Davis. KINO UNION. Tel. 22-21. Ljuhuvna drama ,,1’reko ljubezni" z lepo Ljubljančanko Alido Valli. KINO SLOGA. Tol 27-,'iO. Detektivski film ..Sabotaža". V gl. vlogah \Valler Pidge-on, Rita Johnson. Zanimivosti Japonski trik s slamnatimi !etaii Paste, ki Jih Japonci' nastavljajo čudovito hrabrim kitajsk m letalcem Ki tajsko-japonska vojna na Daljnjem VzUodu se je nekoliko »umaknila«, odkar imamo v Evropi dovolj podobnih in sličnih dogodkov. Vendar pa divja tudi ondi bitka z nezmanjšano silo naprej. Kitajci imajo na razpolago ogromne mase ljudi, vendar pa ne morejo zadati Japoncem kakega odločilnejšega udarca, ker jim na vsej črti primanjkuje modernega orožja in opreme. To pomanjkljivost nadomeščajo Kitajci s svojo brezprhnerno hrab- rostjo, a tudi z zvijačnostjo. Med naj-hrabrejše kitajske vojake pa je treba prišteti zlasti kitajske pilote in sploh letalce. V zadnjih mesecih so postali kitajski letalci tako drzni, da so jeli Japonci resno premišljevati, kako bi se jim zoperstavili. Kitajski letalci se namreč z bliskovito brzitto spuščajo na sovražnika, in sicer zlasti takrat, kadar japonsko vojaštvo počiva ali pa spi. Na podoben način zelo spretno uničujejo japonska letališča in letala, ki so na tleh. Slednjič so se tudi Japonci lotili zvijače. V masah so pričeli izdelovati iz navadne slame letala ter jih razvrščati v kolonah po letališčih. Kitajski letalec vidi zviška seveda letala, ne more pa vedeti ali so prava. Tako se primeri kaj pogosto, da se spustijo kitajski letalci nad japonsko letališče, ki je polno samih slamnatih letal, ga bombardirajo ter obstre-lujejo, vendar pa, je v takem primeru škoda kaj neznatna. 25 let bres spanca Pred 25 leti je bil v bivši svetovni vojni Madžar Pavel Kern ranjen v glavo. Poslej Kern ni več mogel spati. D° leta 1937 je bil uradnik v neki zavarovalnici, a so mu živci slednjič tako popustili, da je moral službo odpovedati. Letos pa je možakar sporočil, da bo napisal roman, v katerem bo verno orisal^ strahotno trpljenje človeka, ki ni spal 2s let. Letalski promet na Daijjnem Severu SOOO km DOLGA PROGA MOSKVA - CUKOTKA Letošnjo zimo je bil uveden letalski promet z Daljnim Severom prej ko druga leta. Transportna in potniška letala na progah zaliv Igarka - Koševnikov, otok Igarka - Dikson, zaliv Jakutsk -Tiksi, Jakutsk - Vrhojansk so že ves pretekli mesec redno vršila promet. Posebno živahen je_ bik promet na glavni progi Moskva - Cukotka. ki teče vzdolž obale Severnega morja. Od Moskve vodi proga preko Arhangelska, Igarka, in zaliva Tiksi v Anadiri. Dolžina proge znaša nad 8000 kilometrov ter. je edina mogoča prometna zveza polarnega področja Sovjetske zveze. Proga ima velik gospodarski pomen, saj veže Moskvo s sicer neprehodnimi predeli, zlasti z oddaljeno Ču-kotko. Že 1. februarja je vzletel pod vodstvom polarnega letalca Tjagumina v Moskvi prvi štirimotomik, poln potnikov, Drogerija v Vishyju »Prosim, dajte mi kremo za olepšanje.« »Žal, toda več ko dva kilograma vam je ne morem dati!« pošte in prtljage, v skupni težim 3.500 kg, Redko naseljeni prebivalci polarnih pokrajin sedaj niso več tako strahotno odrezani od sveta, kot so bili prejšnja leta, ko so bili od oktobra po prekinitvi pomorskega prometa do pozne pomladi zvezani z ostalim svetom samo po radiu. Nemčija Ima 120.000 krojačev Po statističnih podatkih nemškega notranjega ministra je bilo na teritoriju Nemčije koncem 1940 118.000 krojačev. Tej številki je treba še prišteti 32.000 pomočnikov in 12.000 vajencev. Krojaška obrt je v Nemčiji najbolj razvita od vseh malih obrti. Z albanskega ietališča Voni narcis škoduie zal ublfencem Dva ameriška znanstvenika sta se posvetila raziskovanju vonjev različnih rož in plodov. Pred nedavnim sta objavila izsledke svojega dela. Med drugim zatrjujeta, da lahko vonj rožnega olja ustavi uro. Vonj, ki pride tudi v mehanizem ure, zgo-ščuje olje, kar zadošča, da se kolesje ustavi. Izvleček cedrovine ali limonine skorje ima to nenavadno lastnost, da iz- ostri vid. Vonj narcise povečava krvni pritisk, dočim ga amonjak zmanjšuje. Vonj rožnega olja pospešuje srčne utripe, prav tako tudi vonj vijolice. Mirno tega deluje vonj narcise zelo neugodno na človekovo razpoloženje, tako da ga znanstvenika nikakor ne priporočata zaljubljenim ljudem. razstava sjafooumnežev y Parizu je bila te dm otvorjena nenavadna likovna razstava umetniških del in umetniških poskusov. Svoja dela so namreč razstavili slaboumneži in noret iz bolnišnic za duševno bolne »Sand2 Anne«, »Vitle Evrard« in »Ville Juif«* Francoski listi, ki poročajo o tej razstavi, pišejo, da so med deli tudi prave mojstrovine likovne umetnosti. Nekateri slaboumneži so se pokazali kot odlični slikarji pokrajin, drugi spet kot posrečeni portretisti. Na splošno pa je treba reci, da pričajo vse razstavljene slike, da imajo slaboumni velik smisel za barve. Zdravilo proti vsem kač H m strupom Dolgo časa se je znanost zaman trudila, da bi našla enotno zdravilo prot* vsem kačjim strupom, ki niso vsi enake sestavine ter zahtevajo odgovarjajočega protistrupa. Podoba pa je, da je znanosti slednjič le uspelo izdelati enotno zdravilo. tako namreč poroča v »Hipokrlu« Hansjoachim Mitsch. Posrečilo se je izdelati neki rastlinski preparat, ki se je odlično obnesel proti vsem,kačjim strupom. Serum se vbrizga v rano ali pa njeno neposredno bližino. Spričo učinka rastlinskega preparata postane kačji strup težko tekoč ter se ne more več kot prej naglo razširjati po celicah človeškega organizma. Človek na ta način pridobi časa, da se ubrani pred »sovražnikom«, ki je vdrl v njegovo telo. X Prot. Edoardo Masceroni, ki je bil svojčas eden izmed najbolj slavnih h’ znanih dirigentov, je te dni umrl kot 80 letni starček v svoji vili v Ghirli v Italiji. X Na ruskih rekah Donu in Dnjepru Jc letos pričela rečna plovba skoraj mesec prej kot navadno, ker se je led zaradi toplega zračnega vala prej stalil. JANKO J. SRIMŠEK: Zgodba ltrut»u l. Bilo je to v tistih daljnih dneh blažene mladosti, ko sein toliko zrastel, da mi je Dularjev stric vzel mero za prve hlače. Za take hlače, ki jim je platnarija bila zašita in so segale doli do čevljev. Dularjev stric je prinesel te hlače v soboto zvečer in v nedeljo zgodaj sem se v njih postavljal pred teto Mico. i »Štiman si, fantiček moj, ves -si štiman! No, obrni se, da te bom videla z Vseh strani!« je govorila teta Mica in me je zadovoljno požgečkala po zadnji plati. »Ej, ej! Štacuna je zaprta. Tako je prav. Prevelik si, da bi se krošnjaril s platnom. Zares! Moliti znaš očenaš in apostolsko vero. Tiste rjave dokolenke niso več za tebe. Pa ker je tako, dobiš nekaj od mene. Nekaj lepega za spomin.-. »Teta Mica, kaj takega?« Zagonetno se smehljaje je teta Mica odprla svoj preda! v omari, pobrskala med perilom in mi stisnila v prgišče — nož. Žepni nožiček — oh! Tak nožiček, da sem od veselja zavriskal. Nožiček z belimi, v vseh mavričnih barvah se prelivajočimi platnicami. In z nikljastimi okovi okovan. Tak —• oj — na tri rezila, svetla in krasna, kakor bi bila napravljena iz čistega srebra. »Teta! Tetka Mica! Telica Mica!« sem ji skočil z obema rokama okrog vratu, poljubil jo na dobra usta in ljube oči. Bog ve kolikokrat, da se je revica vsa zadihala in so jo oblile solze. * »Še zadušiš me, ti - - ti moj capinček! Nikar premočno! Ne preveč. Janezek! Prihraniva si par poljubčkov za jutri!« »Poljubčkov za vas, teta Mica, ne bo zmanjkalo. Za vas nikoli!« »Nikoli, praviš?« »Ne bo, tetka Mica!« »Varuj nožiček! čuvaj ga! Ne izgubi ga! Za spomin na teto Mico ga varuj!« Tetke Mice že dolgo ni bilo več. Pet let je že spala z vso svojo dobroto in ljubeznijo na božjem vrtu in leseni križec na njenem grobu je trohnel. Vsa leta, dolgih šest, sedem let, sem skrbno varoval njen nožiček, spomin na njo. Nekega dne sem ga pogrešil. Ali sem ga izgubil? Ali so mi ga ukradli nemili prijatelji? Nikoli nisem mogel dognati tega. Vse izpraševanje za njim je bilo zastonj in vse iskanje je ostalo brez uspeha. Mesece in mesece sem pohajal pobit in žalosten v neizpremenljivem in nepopravljivem spoznanju, da tetinega nožička ni več in ga nikdar več ne bo. Kakor da so mi srce načeli, je krvavelo v. meni, in Sc danes mi je hudo, kadar se spomin dotakne tiste daljne nesre-čice. D Tudi mojega birmanskega botra ni več med živimi. Ni vec od njega v črni zemljici kosti pri kosti. .. Ko me je — birmanca — za roko pripeljal iz cerkve, mi je daroval srebrno uro. »Vesele in žalostne čase ti bo merila«, mi je govoril. »Ure, dneve in leta. Težke in lahke. Prosi Boga, dokler si majhen, in ko boš prišel k pameti in moči, si pomagaj tudi sam, da bo tebi in tvojim podeljenega več sonca in radosti, kakor žalosti in trpljenja ...« Osemindvajset let sern nosil botrovo uro. Neštetokrat se je v tem času pokvarilo njeno zdravje in sem jo moral nosili k urarjem. Izučeni veščaki so ji pregledovali drob, menjali kolesca in vijake, izkopavali iz njenih tečajev zdrobljene rubine in vlagali nove, nadomeščali strte sipice s celimi. Po osemindvajsetih letih je bila komaj še senca tiste srebrne ure, ki sem jo prejel iz botrovih rok. In po osemindvajsetih letih — - rodovitnih in nerodovitnih — sem sc nekoč napil in sem uro — botrovo uro — izgubil. Vsi orožniki, policaji in drugi pošteni ljudje, ki sem pri njih iskal in prosil pomoči, je z menoj vred niso mogli najti. Petintrideset let sem bil takrat star in spet popolnoma trezen iti sem za njo jokal kakor majhen otrok... 3. Dekle sem imel. Sleherni večer sem slonel pod njenim oknom in sva sanjarila in govorila o ljubezni človeških src. Dnevi so nama bili prekratki za sanje in pomenke, vsako noč sva jih daljšala pod zvezdami in v vetru, pod dežjem in snegom v mrazu do zadnjega Petelinjega petja in do prve jutranje zarje. »Kajne, o dekle, da me ljubiš in boš moja žena?« sem jo spraševal skoraj vsako minuto. »Ljubim te, in tvoja bom! Prisegam!« Prisegala mi je dve leti in pol, kakor se v fantovskih pesmih poje. Tudi tedaj, ko sem sc odpravljal po svetu in sva se poslavljala, se mi je klela na večno zvestobo. Na koncu tretjega leta se je omožila. Poročila se je z drugim čez vse obljube, čez vse zvezde in čez vse prečute noči. Nisem jokal ob njeni izgubi. Niti solze nisem potočil za njo. Samo smejal sem se. In klel... 4. V zimskem času je žena z otrokoma sedela ob nezakurjenem ognjišču. Stresel sem pred vrati sneg z obuvala in stopil pred nje. »Dragi — dragi! Izgubi! sem kruh!« »Kako si dejal, človek?« je vprašala žena. »Izgubil sem kruh! Na mrzlo ognjišče pristavi prazne lonce!« »Ne šali se!« »Ne šalim se! Resnica, ki jo govorim, jc vredna krvavih solz!« Brezna, kakršno je vame zazijalo iz ženinih oči, ne premorejo najstrašnejše gore. Krtih si izgubil, očka? Kje?« je vprašala hčerka. »Na cesti?« »Ga pojdem iskat, očka! Nič me ni strah, čeprav je zunaj noč«, je rekel sinček. »V temi ga gotovo še nihče ni pobral, l.eščer-bo vzamem s seboj, očkar. Koliko ga je bilo? Celi hlebec?« »Da, celi hlebec, otrok inoj!« Žena je ihtela. Otroka sta sc ji zgnetla v naročje. Ne jokaj, mamica! Mlebec kruha, kaj je to? Vsi ga bomo šli iskat. Kako ga štirje ne bi našli?« »Ne razumeš tega...« se je trgalo iz ženinega grla. »Ne razumeš, dete«, se s otrplimi dlanmi božala otroške glave. Kako bi razumel? — Kako bi razumel? : sem bežal z očmi po stropu in kotih in po njih in po pekočih možganih iskal nekaj, česar tam ni bilo. 5. »Kaj bi radi?« »Kruh iščem, gospod mlinar!« Debeli gospod sc jc nasmehnil. »Suho vreme je. Vode so usahnile. Ne umijemo. Kamni stoje...« 6, »Kaj bi radi?« »Kruh iščem, gospod tovarnar!« Zajetni gospod s kratkovidnimi očmi, iz' bočenimi ustnicami in upognjenimi pleči, se je nasmehnil: »Še nismo postavili kvasa. Naročili smo 2a iz sosednje fabrike...« 7. »Kaj bi radi?« »Kruh iščem, gospod žagar!« Gospod, tenak in slok kakor ocepek, se jc nasmehnil: . »Na žagah so se polomili zobje. Kako 151 pekli?« S. »Kaj bi radi?« »Kruh iščem, gospod odvetnik!« »So vas okrali? Kdo? Kdaj? Kje? Za koliko? V kakšnih okoliščinah?« »Izgubil sem ga!« »Ta-a-ko? Na organe javne varnosti ® obrnite. In — prosim — posvetovanje sta" dva kovanca po dvajset.. .<; 0. »Kaj bi radi?« »Kruh iščem — gospod — gospod — 6° spod — gospod...« 10. »Kaj bi radi?« »Kruh iščem, gospod cestar...« »j, »Kruh iščete? Aha! Aha!... Cesta vJe roka in dolga, prijatelj. Dolga do ve2n0,je-Vso vam dajem. Od njenega začetka do 1 j2, nega konca. V kateri koli smeri hočete- j berite po dopadenju. In iščite brez hoja' j. Brez strahu. Nihče vas ne bo nadleg® Nihče vatu ne bo branil, če morda °Pe®aL,i-bostc počitka potrebni, se oddahnite na s e tonu. V jarku ne! Jarkov mi ne rušite ’• ■ nasinaitc. čiščenie inrltov ii> težko, ie " I nie nasipajte, čiščenje jarkov jc težko, je no delo. Ob cesti raste grmovje in y .1 palic popotnih na butare. Urežite si Trgovci nočejo draginje Lepa manifestacija mariborskega trgovstva v dobrobit celokupnosti Včerajšnji občni zbor Združenja trgovcev za mesto Maribor je pokazal tesno povezanost trgovskega stanu in je bil Prava manifestacija v obrambo časti trgovstva ter v korist celokupnosti. Zborovanje je tudi ovrglo neumestne in pavšalne očitke za porast cen in pomanjkanje blaga, ki jih prtijo trgovcem, saj je država vprav njim poverila najvažnejšo nalogo sedanjega časa, razdeljevanje živil. Uvodoma je predsednik Združenja g. Miloš Oset pozdravil dr. Milana S e n-koviča kot zastopnika mestnega obrtnega oblastva, zbornična svetnika Ferda P in tc r j a in Antona M a c un a ter jima čestital k imenovanju, tajnika Zveze trgovskih združenj dr. G o s t i š k a, predsednika TPZ inž. Šlajmerja, predsednika Slovenskega obrtnega društva Vilka W e i x 1 a in zastopnika Pomočniškega odbora Vriska. Po komemoraciji umrlih članov je izčrpno poročal o delovanju mariborskih trgovcev. Izredne tazmere in vojni dogodki so Pograbili naše gospodarstvo neposredno, ker povzročajo naraščanje draginje, manjšanje narodnega premoženja in obubo-žanje naroda. Oblastva so izdala vrsto zaščitnih ukrepov, ki pa so bili naperjeni vsaj posredno proti trgovstvu, ki so ga bolj ali manj javno žigosali kot krivca naraščanja draginje. Nesmiselna pa je trditev, da sj želi trgovec stalnega naraščanja draginje, saj vendar povzroča ta Pojav tudi njemu veliko škodo. Na promet mariborske trgovine je zelo slabo vplivala tudi neugodna letina v okolici [ti ne najmanj številne redukcije tovarniškega delavstva ter pomanjkanje najpotrebnejšega blaga. Predsednik g. Oset je 'laglašal željo vsega trgovstva, da bi se vojna čimprej končala, kajti s tem bi si Gospodarstvo avtomatično opomoglo. Nato je omenil nove socialne dajatve trgovcem, ki so jih radi sprejeli, ker so uvideli potrebo svojih nameščencev, huje Pa jih je prizadelo zvišanje davkov in drugih dajatev. Ob zaključku je omenii izjavo predsednika vlade g. Cvetkoviča °b priliki nedavnega sestanka zborničnih tajnikov, da bodo tudi gospodarstveniki Pritegnjeni k reševanj« perečih gospodarskih problemov. IJrav zanimivo je bilo poslovno poročilo tajnika g. S k a z c . ki je prikazalo °gronmo delo gremija v korist trgovstva, saj jc bilo treba razmotriti mnogo uredb, Posredovati pri nabavi blaga, katerega je Primanjkovalo, posredovati za pravočasno dostavljanje železniških vagonov, proti ukinitvi vlakov itd. Iz statističnega poročila posnemamo, ^a je štelo Združenje koncem leta 514 trgovcev poedincev in 64 družb, zadrug ter zavodov. Lani je bilo izdanih 62 no-viH obrtnih listov, odloženih pa 52. Pro-tokoliranih jc 142. Nameščencev je bilo Prijavljenih 125, odjavljenih pa 127, tako da je bilo koncem leta zaposlenih v trgo-v nalogo, ki mu jo je naložila država. Zbornični svetnik g Ferdo P i n t c r je udarjal, da se gospodarstvu nc snte ’)(lv/.ctj /.asobna iniciativa. Napako, da Pri reševanju gospodarskih vprašanj ne Upoštevajo nasvetov praktičnih gospodarstvenikov. jc treba končno odpraviti. Mnogo zanimanja je bilo za poročilo |aiiiika borbene organizacije slovenskega trgovstva Zveze trgovskih združenj g. dr O o s t i š k a . ki jc orisal delo te Ustanove in podčrtal, da bo odslej trgov- stvo sodelovalo pri reševanju aproviza-cijskih problemov, o čemer poročamo v gospodarski rubriki. Po poročilu načelnika Simon Novakove ustanove g. S a x a jc občni zbor soglasno odobril nakup posestva v Zgornjem Radvanju. Predsednik g. Oset je proda! Združenju po zelo nizki ceni nad 14.000 m3 zemljišča po 20 din. ki pa se že danes ceni 30 do 40 din za m". Ob zaključku lepo uspelega trgovskega zborovanja se je zahvalil za socialno uvidevnost delodajalcev v imenu Pomočniškega odbora g. Vrisk, za Trgovski pevski zbor pa g. Mavrič, ki je pozval trgovce na koncert prihodnjo nedeljo v Marenbergu. Volitev letos ni bilo. Uspešna borba invalidske organizacije V Zadružni štvu precejšnje težave. Prav v teh dneh pa je njegov pomen še večji in ravno zato zasluži ne samo moralno, temveč tudi gmotno podporo vse javnosti. Glavna podpornika društva sta banska uprava in mestna občina. gospodarski banki so včeraj zborovali vojni invalidi Okrajnega odbora Ud raženj a vojnih invalidov iz Maribora. Oficielno so bili navzoči tudi tajnik okr. načelstva Cojnik, ref. za soc. politiko pri mestni občini Hamerščak, zastopnik rez. oficirjev Kramberger, tajnik vojnih dobrovolj-ccv Buks, predstavnik Maistrovih bor-ccv Ščuka ter delegat oblastnega odbora iz Ljubljane. Odposlana je bila vdanostna brzojavka kralju Petru II. ter pozdravne brzojavke predsedniku vlade Cvetkoviču ter ministroma dr. Sr-djanu Budisavljeviču ter Petru Pešiču. Po počaslilvi spomina umrlih članov so sledila poročila predsednika Geča. tajnika Pravdiča ter blagajnika Tratnika, za katerega je poročal tajnik. Iz poročil je razvidno, da se je položaj invalidov in vojnih žrtev uredbi iz leta 1938 sicer precej izboljšal. vendar se bori organizacija dalje, da bo dosegla še ostalo. Pri ureditvi vprašanja invalidnin zlasti precej nagaja počasnost poslovanja, ki jo bo skušala organizacija pospešiti. Mariborska organizacija invalidov šteje &J7 članov, med njimi 531 vojnih invalidov ter ‘22(i vdov in staršev padlih. Med njimi še 131 članov nima roki glede prejem- končnih rešenj v kov. Na. podporah je bilo lani izplačanih 15.080 din, od ustanovitve organizacije 1. 1923 znašajo podpore že 138 tisoč 951 din. Med dobrotniki je zlasti treba omenili mestno občino mariborsko. Lanski dohodki so znašali 19 tisoč 721.50 din. izdatki 15.129.33 din, novi preračun pa predvideva 30.500 din dohodkov in ravno loliko izdatkov. Po absoiutoriju stari upravi je bil v celoti izvoljen dosedanji odbor, ki mu načelujejo Geč kol predsednik, Nežmah kot podpredsednik, tajnik je Pravdič, blagajnik Tratnik. Sledilo je obširno poročilo delegata oblastnega odbora, ki je očrtal dosedanja prizadevanja in uspehe ter podal smernice za novo delo. Zlasti je treba popravili krivico vojnim invalidom-bolnikom, nadalje rešili vprašanje tako zvanih „odkupašev“ ter izkoristiti za članstvo vse gospodarske in socialne ugodnosti, ki jih nudi uredba. Staršem padlih in vdovam jc treba izposlovali po | zvišanje invalidnine. Organizacija se bo borila za povečanje Dol. Toplic ter za dosego kli matičnega kopališča na morju. Soglasno je bilo sklenjeno, da se tudi mariborski okrajni odbor pridruži akciji za ustanovitev lastne zdravstvene zadruge, ki invalide in vojne žrtve razen enkratne pristopnine in deleža ne bo stala več ko mesečno članarino, zagotavljala pa bo članstvu 100 odst. vračanje stroškov za zdravljenje iz narodno-invalidskega sklada. Končno so bile vse težnje in potrebe invalidov in vojnih žrtev zbrane v resoluciji, ki bo poslana na merodajna mesta. Občni zbor mariborskih upokojencev V nedeljo so zborovali v Mariboru tudi oni, ki jih je sedanja draginja še posebno težko prizadela: to so državni in samoupravni upokojenci. Njihov občni zbor je vodil podpredsednik Matevž Vrbnjak, ki se je spomnil smrti predsednika dr. Josipa Kronvogla. Tajniško poročilo je imel Ivan Koudelka, blagajniško pa Ivan Pušenjak. O stanju podpornega sklada je poročal Josip Smerdu, o pregledu računov pa Ivan Rojko. Poročevalci in debaterji (Visenjak, Cijan. Ovčar, Terezija Vošnik in dr.) so obravnavali ' svoja pereča vprašanja, posebno položaj železniških provizionistov, ki posebno težko čakajo na rešitev svojih prošenj. V društvu so predvsem upokojenci nižjih razredov, med njimi taki, ki imajo le 400 din pokojnine brez doklad ali pa celo 175 din. Pri nadomestnih volitvah so bili izvoljeni: za predsednika Matevž Vrbnjak, za podpredsednika I. in II. Anton Jare in Josip Smerdu, za odbornika dr. Josip Tominšek in Ignac O z v a t i č. ZASEDANJE DAVČNEGA ODBORA PRIZIVNEGA Danes se jc pričelo pri davčni upravi /-a. mesto zasedanje davčnega prizivnega odbora. Najprej IhhIo razpravljali o industriji. nato o trgovini in obrti. Zasedanje bo predvidoma trajalo ves teden. Ognjeni krst deSavskega odra Dramalski odsek zveze v Mariboru v predstavo Slandekerjcvc avtorjevi režiji. Čeprav razen ene izjeme sami dvorani Narodnega doma Narodno strokovne je včeraj popoldne uprizoril „Prevarc“ v so nastopili začetniki, je vendar igra prav lepo uspela ter pokazala, da bi bilo škoda, ako se začeto delo ne bi nadaljevalo. Tudi posel predstave nudi jamstvo, da bo dramalski odsek pri izberi repertoarja lahko uspeval. Kljub skromnim odrskim rekvizitom je režiserju uspelo, ustvariti iz dela lepo zaokroženo celolo. Tudi vsi igralci so sc do kraja potrudili, lepo so obvladali svoje vloge, priznanje pa je žela zlasti Lolka Drozgova kol Gorjupova Lonka. Ako upoštevamo, da jc mlada igralska družina sestavljena iz delavcev raznih poklicev, ki se običajno niso mogli niti redno sestajati k skupnim vajam, jc treba doseženi 1 uspeli še tem više oceniti. Kakor smo ] izvedeli, bo dramalski odsek NSZ prc-j ko poletja pripravil drugo uprizoritev. Zgodovinsko društvo je zborovalo svojem r*. in V nedeljo je polagala račun o delu v pretekli poslovni dobi osrednja mariborska kulturna ustanova — Zgodovinsko društvo —, ki ima neprecenljive zasluge ne samo na kulturnem področju, temveč jc s svojini delom pomagala graditi narodno samostojnost ter je s svojimi znanstvenimi izsledki pomagala v veliki meri v usodnih trenutkih, ko se je porajala naša narodna svoboda. Predsednik, banov, arhivar prof. Franjo Baš, se je v svojem poročilu spomnil v lan-ski poslovni dobi preminulih članov (7), med njimi dr. A. Korošca, dr. VI. 'I rav-nerja, dr. Jos. Kronvogla, O. Ploja, soustanovitelja g. Majcena in dr. Iz poročil predsednika prof. Baša, tajnika prof. Kosarja, knjižničarja ravnatelja Studijske knjižnice Janka G laserja in blagajnika V r a b i a ,iC razvidno, da ;e bilo ZD zvesto svoji nalogi: kot matica vsega mariborskega znanstvenega prizadevanja, ga stalno nadzira in predaje njegove izsledke javnosti v zaokroženi publicistični obliki v svojem Časopisu za zgodovino 'n narodopisje. Tesno pa sodeluje pri tem s Študijsko knjižnico, arhivom in muzejem, ki zbirajo in urejajo potrebne znanstvene pripomočke. Društvo je skušalo svojim sodelavcem omogočiti vpogled v podeželske arhive in re-gistrature. (Slov. Bistrica. Gor. Lendava, Slovenjgradec, Brežice, Sv. Lovrenc na P.). Imelo je 7 sej, priredilo 4 zgodovinske izlete, organiziralo s sodelovanjem ptujskega Muzejskega društva zborovanje slov. zgodovinarjev ter zbralo denar za spominsko ploščo prelatu F. Kovačiču. Pristopilo je 29 novih članov. Društvo pomaga pri ureditvi muzeja ter je njegovi kulturrio-zgodovinski zbirki odstopilo bogato zapuščino pok. notarja O. Ploja. Med novimi pridobitvami je prevzem stenografskih protokolov štajerskega deželnega zbora. Muzej bo odprt 25. maja. Po otvoritvi muzeja bo urejen tudi arhiv. Društvena knjižnica je narasla za 118 knjig, 150 rcviij. 1 skladbo, 1 risbo in 1 fotografijo. Vojna jc preprečila zamenjavo z nekaterimi poljskimi in francoskimi publikacijami. Med slučajnostmi sta poudarila pomen ZD zastopnik lavantinskega škofa kanonik dr. Alojz O s t e r c in zastopnik mest ne občine magistr. ravn. Ro do še k. Dr. J T o m i n š e k, ki je že četrt stoletja med vodilnimi člani društva, je očrtal pregled dosedanjega dela in uspehov dru štva ter smernice za bodočnost. Ker banska uprava ni sprejela spremembe pravil, bo društvo skušalo zadostiti svojim nalogam v prejšnjem okviru. Rastoča draginja in neurejene raz mere v sedanjih dneh so povzročile dru- ni Lepo število občinstva je spremilo na /.minji poli pokojnega blagajnika Mesine hranilnico g. Rudolfa Puha. Navzoče ju bilo celotno uradništvo MII, elani upravnega odlx>ra z ravn. g. Hrasteljem na čelu, v slovo pa je izpregovoril pokojnemu ravn. Kocmut. m Društvo starih upokojencev (enk) bivše Južne železnice v Mariboru ho imelo občni zbor v nedeljo 16. marca ob 15. uri s>Pri zlatem konju« v Vetrinjski ulici. Zaradi zelo nujnega in važnega dnevnega reda je zaželena polnoštevilna udeležba. * Gospodična Pavla Hietalcr lastnica friz. salona „PAVL.V je odpotovala le dni v inozemstvo v svrho nabave novih aparatov ter študija modernih frizur gleda na razširitev salona. m Ljudska univerza v Mariboru. V spomin 100 letnice rojstva Petra Iljiea Čajkovskega. ki predstavlja nedvomno Še danes vrhunec ruske glasbe, bo drevi ob 20. predaval dr. Dragotin C v e t k o, izbor njegovih skladb pa bo izvajal priznan* pianist visoke umetniške kvalitete in rektor Glasbene akademije prof. Anton Trost. m Brezplačna predstava za lovce. Lovsko društvo v Mariboru sporoča svojini članom, da se je lastnik kinematografov „Esplanade‘' in „Union“ g. _ G juro Valj a k odločil predvajali jutri, v torek, 11. t m. ob It", prekrasen lovsko-kullurni film brezplačno za člane Lovskega društva in njihov naraščaj. Predstava, ki bo trajala približno 20 minul, bo v dvorani kina ,,E sp I an a de“. Lepa gesta g. Va-Ijaka jc našla v lovskih krogih splošno odobravanje . m Orkesiralni odsek GM ima redno vajo torek, 11. t. m . ob 20. v običajnih prostorih. m S ponarejenim ključem je neznani storilec odprl v noči na nedeljo golobnjak ta-nclnika Antona Čerina v Pristaniški ulici ter mu odnesel tl golobov v vrednosti okrog 800 din. * Trdo kožo in kurja očesa odstranimo brez bolečin, „BATA“, Maribor. * Leposlovne tuje knjige v antikvaričui razprodaji z 10 odst. popusta dobite v knjigarni TISKOVNE DRUŽBE. Cankarjeva 1. * Dospele nove filmske razglednice v veliki izbiri nudi TISKOVNA DRUŽBA, Cankarjeva 1. m Nočno lekarniško službo bosta vršili od 8. do vključno 14. marca lekarna pri Zamorcu, Gosposka 12, tel. 28-12, ter lekarna pri Angelu varuhu, Aleksandrova 33, tel. 22-13. Narodno gledališče Ponedeljek, 10 marca, zaprto. Torek, 11. marca, življenja". Red C. Prihodnja dramska novost „DoroU>. Rptner Otmar (Železničar) 8:2.!. t. Hlebcu Jože (Planina, Ljubljana) 8:24, 3. Luše n c Ludvik (Z) 8:32, C. Paučnik Jakol) (Z), 7. Lah Ivan (M), 8. Petek Alojz (Z), 9. Pale-[ tov Mirko (M), 10. Skamlec Kudolf (M), | 11. Karlin Hudi (Z). 12 Lesjak Filip (Z) | itd. Rezultati po skupinah: i. (dolgo- in sred-nje-proijaši): Slojnšek Hinko, Hotuer Otmar. Hlebce Jože, Skamlec Rudolf, Karlin Rudi, 11. (skakalci, sprinlerji in metalci): 1'aletov Mirko, Bačnik Marijan (Ž), Hrovatin Mirko (Z); III. (nogometaši): Luščile. Ludvik. Petek \lojz, Lesjak Mlij», Pliberšek Mirko (vsi Ž.); IV. (mladina 16 (i'u 18 let): Klančnik Ivan (M), Paučnik Jakob (Z', Lah Ivan (M), Šuštaršič Leo (Sokol t); V. (telovadna društva in zavodi); Stri tov Ivan (Učil.), Gašparič Engel-licrt (Skavt), Kos Hubert (Ufi),, Koren Vladimir (Sokol I.). Zaslužena zmaga mariborskih boksarjev gliča (M); lahka: v srečanju Gojznik (M) —Rožič (P) je bil prvi zaradi prenizkemu udarca diskvaliciran, Welter: Švajger (M) je po točkah premagal 'Tičiča (P); pol- Boksarski odsek ISSK Maribora je imel včeraj v gosteh 1I1SK Policijski (Zagreb). Dvoboj sc jo končal z zasluženo zmago domačinov, ki jo je številno občinstvo toplo pozdravilo, i zgleda, da se bo boksarski odsek, s katerim so poskušali že razni klubi, sedaj ustalil pri ISSK Mariboru. Rezultati v posameznih kategorijah so bili sledeči: muha: Čerin Boris (M) je premagal .fezdika (P) po točkah; bantam: Povič (\>) je premagal Ceri mi Dušana (M) po točkah; peresna: Kasabasič (P) je's tehničnim k. 6.'premagal Huberta Me- težka: Štrukelj (M)—Cvek (P), Zagrebčan je že v prvi rundi odstopil zaradi tehničnega k o.; težka: Ipavec (M) je po točkah premagal Kovača (P). Skupni rezultat dvoboja je 1:3 za ISSK Maribor. Vse borbe so potekle fair. kot sodnika sta fungirala Drozg iz Maribora ter Re-šetie iz Zagreba. Kakor smo izvedeli, ko revažno srečanje aprila v Zagrebu. Prvenstvo Mm£SP v teky na ICiopnem vrhu V izvedbi ISSK Maribora ju bilo včeraj na Klopnem vrhu podzvezino prvenstvo v smuškem teku, progo so zaradi težkega in mokrega snega skrajšali na 11 km. Tekmovali so najboljši tekači Maribora, Železničarja in Maratona, ’z naskokom 5 minul si je tudi tokrat priboril naslov prvaka Karel lanedl, ki ga brani že nepretrgoma 5 lot. Nekateri dobri tekmovalci niso mogli na stari, drugi so pa zopet imeli? smolo z mazanjem. Rezultatu 1. Karel Lanedl (ISSKM) 52:50, 2. Leopold Krajnčič (2) 58:01, 3. Legvart Vlado (ISSKM)) 1:00.03, 4. Kramaršič Prane (Z) 1:02.55, 5. Simčič Albin (ISSKM) 1:05.03, (i. Dolinšek Adolf (Mar.) 1:05.13, 7. Franc Perš (ISSKM) 1:10.13. Organizacija teka je bila v preizkušenih rokah lehn. vodje V. Purkeljca. Po tekmovanju je predsednik MZSP Ludvik Zorzul razdelil zmagovalcem lična darila. Franci Čop drugi na Goltefo Na 2000 m dolg? progi z višinsko razliko 000 m ter s 21 vratci jo bilo včeraj na Golidi tekmovanje v siaiomu za krasen prehodni pokal celjskega trgovca Mešlrovis. Za prva mesta jo bila ostra borba, zlasti mod Savinjčanom (SIM) Celje) ter I' ranči ■ jem topom SPD Maribor), ki je s časom 2:17.2 le za desetinko zaostal za zmagovalcem. Vrstni red na cilju: 1. Savinčan (SPD Celje) 2 ; 17.1, 2. Franci Čop (SPD Maribor) 2 :17.2, 3. Dvorak Franc 2:18.3, 4. Mejovšek Mirko 2:21.4, 5. Gradišnik Dušan (vsi SPD Celje), 0. Viktor Vojtko (SmK Celje), na 9. in 10. mestu sta Leskovic in Urbančič, člana SPD Črna. U VIDI K NA ČELU I1KVATSKE LIGE Dočim je v vseh mesecih dosedanjega tekmovanja v hrvatski nogometni ligi vodila Goncordia, jo po včerajšnjem porazu proti Hajduku z 5:5 (0:2) v Splitu padla na 3 .mesto. Vprašanje prvenstva je s lem postalo zanimivejše, kandidati za tla 2(1 hesed stanejo z davkom vred 15,- din. Vsaka nadallnia beseda 1.- din. Kdor išče službo, piaca za (ak 02las namesto 15— din samo 12— din. Mali odasi za ženitve, dopise, posest trgovsko m obrtno reklamo na stanejo naraosto 13— din 20— din. Vsaka nadaljnja beseda v teh odasilt stane 2— din. Za pismene odgovore islede naslovov v malih oKlasjli *iiftš» posebna Pristojbina 3.— din. znesek je treba nrllozltl v znamkah. AJnlc oglase le treba plačati tako] pri naročilu. Pri plsnonlh naročilih so lahko plaui v znamkah. Za vse male oglase* Če so debelo tiskani, velia dvojna tarifa. SLUŽBO DOBI do 20 besed 15 din. vsaka nadaljnja beseda 1 din MIZAR za furnirje, prvovrsten delavec, sc takoj sprejme- E. Zelenka, Ulica 10. oktobra. 23842-3 Alte želite oglaševati, pokličite telefon: 25-67 Nastop Kia iceve igralske družine V nedeljo zvečer je nastopila v mariborskem gledališču zanimiva igralska družina Bofivoja Kra j i"č a", 'ki potuje stalno po državi ter tako seznanja s srbsko gledališko umetnostjo ne samo manjše kraje srbske- province, temveč-tudi hrvatske in sedaj tudi slovenske kulturne centre. Nastopila je v Mariboru s tremi tipično srbskimi deli, ki pa so kljub temu našla dober odmev med občinstvom. Kočičev »Jazavac pred šudom« prikazu- je razmere v srbskih predelih Bosne po Avstro-Osrsko. Nušičeva burka >Muha« in komedija »Analfabeta« pa šibata na pristno nušičevski način razmere v Sr-biji, ki pa po mnenju Klajiča v uvodnem nagovoru niso samo pristno srbske in tudi-ne le pojav preteklosti K uspehu večera je pripomogla predvsem zelo dobra igra Klajiča, pa tudi ostali so dobro odigrali svoje vloge (ga. Jankovičeva, Korparič: Majetio in dr.). m Upokojenci drž. železnic, člani bolniškega fonda, naj zamenjajo stare članske lisic na postaji .Maribor—Studenci. m 'Licitacija za čiščpnje dimnikov. 17. marca 19*11 bo v pisarni mariborske gar-nizonske uprave ob II. dopoldne tlruga licitacija za čiščenje dimnikov po vseh vojno-državnili zgradbah mariborske garnizije. Pogoji so na vpogled v mariborski garnizonski upravi. m Prometna nezgoda na Glavnem trgu. Kolesar Vinko Drodnjak, posestniški . sin iz Loke, je pripeljal s kolesom čez most okoli prometnega otoka proti Gosposki iili-ci. Ker kolesar ni dal znaka z roko, je pri križanju cesto zavozil od strani vanj šofer Jožef Pečnik-jz Ptuja, ki jo vozli pražen tovorni avtomobil proti Kneza Koclja tlliei. Zadnje, kolo in blatnik kolesa sla zvita, kolesarju sc ni pripetilo nič lmde-ga- m Ženske so ukrotile vlomilca. Pri belem dnevu se je prikradel v stanovanjske prostore gostilne Wocb na Koroški cesti Alojz Rožmarin od Velike Nedelje, kjer si je žc napolnil vrečo s perilom, žepe pa z denarjem. V zadnjem hipu ga jo presenetila gostilničarka, na njen krik so prišle še njeni hčerki in nečakinja.. Zaprle so vsa vrata, nato pa so ga prijele, da ni mogel pobegnili, dokler ni dospel poklicani slražnik. m Poroke. V zadnjih dneh so s 1 rocill v Mariboru: Verhnjak ^ ski potnik, in Farič Hedvika; iz- prane, želar. sin, in Stajnko- 1 o rezi j* zel Jakob, mizar, in Rcc Magdalena, vernik Leopold, delavec, in Resman ; zija; Pa k Jakob. tov. livar, m Vi M .w»g Ostapčuk Stanislav, miz. jiom.. m L«u<> Štefanija; Vogrin Mihael; -kolar. poi - « Alcnc Antonija; Lovše Viljem, pom. '-i i drž. žel., in Ciaarič Marija; Cimerman J* ;ncz, varilec, iu Habič Helena; Lg Ernest, tkalec in Ploj Elizabeta; Hikc Blaž, mizar, in Letnik Marija. m Zavoj z raznim jedilnim priboroi« -J« nekdo ukradel trgovcu Karlu Jeg ne • kolesa neke trgovine na Koroški c * kjer Ve je le za hip zamudil. m Denarnico s 315.75 din jo našla • i Meljski cesti knjigovodkinja Vera Jf;'“t J čeva. Lastnik jo dobi na uradu za nj.l1 predmete. , , m 400 din vredno usnjato damsko biro s poročnim listom in fotograli^ami J-nekdo izmaknil gostilničarki Josipin1 lv, drovi z Ruške ceste iz nezakljenjcne, spa nicc, ko je za trenutek odšla iz stanovanj* v gostilno. m Moško kolo znamke „GIori 20 besed 15 din. vsaka nadaljnja heseda 1 din Prodam dobro ohranjen GLOBOK OTROŠKI * VOZIČEK. Ogledati v ponedeljek, 10. t. m. od 14. ure naprej Kejžarjeva H. levo 23751-22 Kupim dobro ohranjeni otroški ŠPORTNI VOZIČEK Ponudbe na oglasni oddelek »Večernlka« ivod »Takoj«. 23841-22 DROCC MlJ'* KANC PRIDELKI du 20 besed 15 din, vs:>Wa iinUaU«la beseda 1 din BRESKOVO DREVJE najboljših sort posadite v vr ali vinograd. Začnejo r(K.l5i kar drugo leto! NajžlahtmJ)-. iu najbolj zdrav sad. ‘l' češnje, češplje, slive in UjL.. vrtnice še dobite pri Dolini" v Kamnici pri Mariboru- , 23b09-2d HIŠNIKA dve osebi iščemo za mirno in čisto vilo z dvenii stanovanji in vrtom. Ponudbe na oglasni oddelek »Večernika« pod »Sončna soba in kuhinja«-23838-2 STANOVANJE ODDA do 20 besed 15 din vsaka nadatinla beseda l din STANOVANJE soba in kuhinja, se odda LOKAL do 30 besed 20 din. vsaka nadaljnja beseda J din LOKAL za trgovino branjarijo z inventarjem, sedaj obstoječa tr govina mešanega blaga, se radi družinski razmer proda-Dopise pod »Dober promet« na oglasni oddelek »Večernika«. 238.34-10 Zalivala Vsem, ki so nam izkazali svoje sočutje in izrazila svoje sožalje ob izgubi našega nepozabnega moža In očeta, brata in strica, gospoda Rudolfa Puha duhovščini, čast. g. msgr. Hrasteljem na Oddam TRGOVSKI LOKAL z novim inventarjem na zelo prometni točki v Mariboru ob glavni ulici. Ponudbe na ! I m -...... ----------- „. oglasni oddelek »Večernika« 1. aprilom. Vprašati Ptujska pod »Sigurna eksistenca«, cesta 37- _____________23665-5 I ___________________2.3840-11) Izdaja In urejuje M>OI F RIBNIKAR v Mariboru l iska Mani k ue vračalo, — Uredništvo In uprava: Maribor, Kopališka ulicu sc najiskreneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo preč. Umeku, elanom upravnega odbora Mestne hranilnice 8 predsednikom g. čelu, uradniatvu7 Mestne hranilnice, njegovim bivšim tovarišem, posebno pa se zahvaljujemo besede mnogošiv,«..... o- j- i— c. . . . . , poti. Posebno zalivalo izrekamo tem potom gg. zdravnikom dr. Manetu Lutmanu, do»<-torju Franju Pavliču in dr. Ivanu Koprivniku za požrtvovalno skrb, katero so pokojniku za časa njegove bolezni posvetili. Zlasti pa so zahvaljujemo g. dr. Janku Pihlarju, ki je ves svoj trud zastavil v lo, da bi pokojnemu lajšal trpljenje in 11111 rešil življenje. M a t i b o r, dne 10. marca 1941. ’ ŽALUJOČA DRUŽINA PUHOVA. elu, uraciniSTvu 'Mestne nramimtv.-, njuguvim imv^hh luvuuiivui, ....... no g, ravnatelju Mestne hranilnice Dragu Kocmutu za lepe poslovilne, v srce segajoče lesede ob odprtem grobu, enako se zahvaljujemo vsem darovalcem vencev in cvetja, nnogoštevilni množici, ki ga je prišla kropit in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji tiskarnu i I I A * Mariboru - sJulu* — icletou uredništva štev. 25-07 in uprave štev. 28-07» — Poštni čekovm račun siev it