Namesto na odlagališče v center ponovne uporabe »Obsoditi nekoga vnaprej je slovenska navada«, pravi zagovornik sodnika Škoberneta 90,6 95,1 95,9 100,3 itimmt VSAK TOREK IN PETEK ST. 10 - LETO 66 - CELJE, 4. 2. 2011 - CENA 1,25 EUR Celje - zelena oaza s podvodnim mestom Odgovorna urednica NT Biserka Povše Tašic Pecha Kucha je ob kulturnem prazniku spodbudila domišljijo mladih Celjanov. Prostorske stiske v mestu bi reševali s stanovanjskimi naselji pod Savinjo, z letečimi mestnimi avtobusi pa bi se rešili prometnih zastojev ... Med absolventi kmetijske šole Šentjur Novi kapetan rokometašev Celja Pivovarne Laško Petar Metličič je povedal ... MINI MARKETING d.o.o. POSTAVA KURILNEGA OLJA CELJSKI SEJEM 5. in 6. FEBRUAR 2011 2 sejem FHzerStVO 2 sejem Kozmetika mmk t BENCINSKI SERVIS STRANICE ¡SCT™"" tel.: 03 7S20 708, 02 8450 126 3î Mercator Center Celje Opekam I Sto 9, Celje, tel. it: 03/426 80 00 Sobota, Prešernova kulinarika Pridite na poku&no vrhunskih pr, HOTE L " 1 Smučišče je odprto; i med Ic^joaio t*J 1 J. Uu 21. ure, vikemli ui prsnuki cul 9. Jy are. POKAL CELJSKE KOČE 11.2,2011 ob 15. mi, J Prijave na www. ci L ji ti J-Ii on» .«i 2 KULTURA/POLITIKA NOVI TEDNIK TATJANA CVIRN UVODNIK H V ■ ■ VI I ■ ■ Začimba življenja Ste med tistimi, ki jim kulturni praznik pomeni le en dela prost dan, ki ga lahko preživijo ob daljšem jutranjem spanju, popoldanskem sprehodu in večernem prekladanju pred televizorjem? Za vas je sreča, da letos ta dan pade na torek in ne na konec tedna... Saj ne, da bi pričakovali, da bo večina čisto navdušena, da lahko vsako leto obuja spomin na dan smrti (namesto rojstva!) največjega pesnika na tej strani Alp in da se celo udeleži katere od proslav. Večino tega so nam priskutili že v osnovni šoli, če nismo imeli posebne sreče. Na uradne občinske proslave gredo običajno tisti, od katerih se to po službeni dolžnosti pričakuje. Vmes so še nekateri, ki pridejo zaradi govornika, morda zaradi programa. Pa veste, da niso vse novodobne proslave dolgočasne? Rešujejo jih govorci, ki znajo povedati kaj pametnega, pa nenazadnje nastopajoči v programu. Lani smo v Celju za praznik gledali odlično gledališko predstavo, letos bomo poslušali priznane glasbenike v družbi tistih, ki to šele želijo postati. In kaj je lahko zanje bolj spodbudno kot polna dvorana občinstva, ki jim na koncu iz srca zaploska? Na srečo je tovrstne publike zadnje čase kar nekaj, vsaj tako lahko sodim po prireditvah, ki so lani polnile celjske dvorane. Čisto vseh in ob vsaki priložnosti resda ne, se pa ob tem zastavlja vprašanje, ali je zato treba pripravljati samo ljudem všečne prireditve, za katere je že vnaprej znano, da bodo napolnile dvorane. Kar pa seveda ne pomeni, da so zato nekakovostne. Veliko dilem za kulturnike, ki morajo znati krmariti med tistim, kar prinese proračun, kar »nažicajo« pri sponzorjih in kar prispeva publika. Predstave na srečo še vedno nastajajo, koncertov še ni zmanjkalo in nobena kulturna ustanova, od knjižnic do muzejev, še ni zaprla svojih vrat, ker bi ostala brez denarja. Svoj delež k ponudbi prispevajo tudi ljubiteljski kulturniki, ki so v vsaki vasi in ki niso nikoli spraševali, ali bodo dobili kak evro, od nekdaj se je vedelo, da to počnejo za lastno zadovoljstvo. Prav ta občutek veselja, izpolnitve in polnjenja baterij je tisti, zaradi katerega ne bo zmanjkalo obiskovalcev koncertov in razstav ter bralcev v knjižnicah. Pa čeprav so časi še tako neprijazni - ali pa prav zato. Si sploh lahko predstavljate življenje brez glasbe, knjige ali filma - brez začimb, ki daje lepši okus stvarem okrog nas? Za vse vas je 8. februar praznik in praznujete ga lahko vse leto! TATJANA CVIRN OBVESTILO BRALCEM Zaradi praznika Novi tednik v torek, 8. februarja ne bo izšel, pač pa ga boste lahko prebirali v sredo, 9. februarja. Uredništvo PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK T** i- T* 1 *...... 0 m an EIEDD] Ein Radovedna poslanska statistika Pregled vprašanj, ki jih je v dobrih štirih mesecih zastavilo 12 poslancev s Celjskega Naši, torej od ljudstva s Celjskega izvoljeni poslanci so bolj ali manj aktivni tudi v državnem zboru, ob tem pa hiter pregled zastavljenih poslanskih vprašanj pokaže, da se nekateri bolj kot za rodno grudo zanimajo za vseslovenske razmere. Zaradi tega sicer ne moremo posplošiti, da jih naši, torej problemi s Celjskega ne zanimajo, saj gre ponavadi za širše zastavljeno problematiko. Sicer se lahko z vprašanji in s problemi sami obrnete na poslance, ki, vsaj večina, v poslanskih pisarnah »ura-dujejo« v večjih občinah. Od »naših« poslansko skupino opozicijske SLS vodi Jakob Presečnik, medtem ko je bivši vodja koalicijskega SD-ja Bojan Kontič s tega položaja odstopil, ker je bil izvoljen za župana Mestne občine Velenje. Sicer med poslance, ki so najbolj glasni, zagotovo sodi dr. Vinko Gorenak (SDS). V dobrih štirih mesecih je ministre, predvsem Aleša Zalarja, »gnjavil« več kot dvajsetkrat. Večina vprašanj se je nanašala na delo sodišč, vmes pa najdemo tudi vprašanja o imenovanju stečajnih upraviteljev, sobotnem delu upravnih enot, tudi sredstvih za delo občin ali pretepih v ljubljanskih zaporih. Kolega iz strankarskih vrst Štefan Tisel je od sredine lanskega septembra zastavil samo vprašanje v zvezi z javnimi deli, med bolj glasnimi pa je bil tudi konjiški Rudolf Petan. Izstopajo vprašanja o gradnji nove medicinske fakultete v Mariboru, izvajanju šolskih in obšolskih dejavnosti, nadzoru nad izvedenimi investicijskimi deli ter vključenosti Ultre v blok 6. Strankarskega kolega, župana Šoštanja Darka Meniha, j e zanimala bolj občinsko obarvana tematika, Andreja Rihter se je na novinarski konferenci pohvalila z dobrim obiskom občanov v svoji poslanski pisarni. in sicer prekoračeni roki pri pripravi občinskih prostorskih načrtov in spreminjanje delovnega časa v krajevnih uradih. Še peti poslanec SDS-a Iztok Podkrižnik se je z edinim vprašanjem o nesorazmernem deležu visoko izobraženih, ki so zaposleni v negospodarstvu, podal v bolj akademske vode. Če ostanemo v opoziciji, je že omenjeni Jakob Pre-sečnik spraševal o obnovljivih virih energije, cenzusu za obvezno vodenje knjigovodstva na kmetijah ter poplavni varnosti, Silva Majheniča iz SNS-a pa je zanimalo neplačevanje prispevkov ter neizterljivost neplačanih davkov. Radovedna tudi koalicija Med koalicijskimi poslanci iz Zaresa je Lojze Posedel spraševal o trasi hitre ceste ter pozidavi kmetijskih zemljišč, Tadej Slapnik pa o slamnatih podjetjih, usodi Slivniškega gradu ter protipravnem premoženju. Proti pričakovanjem (svojih pa res ne bi bilo pametno gnjaviti) je o oceni dela vlade, namenski rabi zemljišč in ustanovitvi posebnega sklada spraševal tudi Bojan Kontič, medtem ko strankarski kolega Matjaž Han ni zastavil nobenega vprašanja. Glede na to, da smo po poslanskih vprašanjih brskali zaradi novinarske konference Andreje Rih-ter, naj povemo, da je v zadnjem obdobju zastavila dve vprašanji - oktobra jo je zanimala koristna uporaba alternativnih uporabnih surovin, januarja pa dokončanje investicije v SNG Opera in balet. Kot smo že omenili, listanja po vprašanjih smo se naveličali sredi lanskega septembra, ko smo preleteli 350 od skupno 2.377 zastavljenih vprašanj v tem mandatu. Se je pa Rihterjeva na sredini novinarski konferenci pohvalila, da jo je v poslanski pisarni, ki jo ima v Gosposki ulici v Celju, v dveh letih obiskalo več kot 230 občank in občanov, ne le iz Celja, ampak tudi iz drugih občin - tudi iz tistih, kjer imajo »svojega« poslanca. »Morda se ljudje zato lažje pogovarjajo z menoj, ker sem ženska,« razmišlja. In v zvezi s čim so se ljudje obračali nanjo? Najpogosteje so izpostavili reševanje okoljskih problemov, nepremičninske razsodbe, prepočasno delo sodišč ter neusklajenost socialnih prejemkov. Rihterjeva je v zadnjih dveh letih pripravila tudi dvanajst poslanskih večerov, na katerih je gostila ministre, gospodarstvenike in druge znane osebnosti. Njej najljubši je bil večer z Mojmirom Sepetom, je priznala. Že prihodnji teden se bo v Celju sešla z ministrom Židanom, je napovedala, ter marca še z Žarnicem. V prvi polovici leta bo organizirala tudi izlet dveh avtobusov v Državni zbor ter pripravila tradicionalen pohod po Pelikanovi poti in okoli Šmar-tinskega jezera. US, BA ŽELITE SPOZNATI SVOJE MESTO MALCE DRUGAČE? _\\ \ \ H t n c?/ i te^S , / i / fkkomot< ne bo.« V kenijski vasici Majiwe bodo živeli v poglavarkini hiši. Pet dni na teden pa bodo od sončnega vzhoda do zahoda - tudi elektrika je nedosegljivo razkošje - preživeli v vaški ambulanti. Medicinska odprava odvisna od evrov?! »Na tem območju ob Vik-torijinem j ezeru j e ogromno komarjev in posledično tudi malarije. Problem so seveda še druge nalezljive tropske bolezni in aids. Naše naloge bodo skrb za osnovno zdravstveno oskrbo, oskrba ran in poškodb ter spodbujanje tudi preventivnega delovanja.« V tem pogledu so v Afriki še vedno glavni tabu in problem vrači. »Žal je tako, da ljudje veliko bolj kot belim haljam zaupajo tradicionalnim metodam, ki jih za drag denar ponujajo domači >ranocelniki<. Da njihove >maže< dostikrat naredijo več škode kot koristi, ni treba posebej razlagati.« Denis se bo v Kenijo odpravil julija letos. Do takrat pa bo treba zbrati še nekaj tisoč evrov. »Zanimivo je, da se našim prošnjam običajno odzovejo manjši podjetniki in posamezniki. Veliki in bogati nas mnogokrat zavrnejo že pred vrati,« o nepredvidljivosti priprav še pove Denis. Če ste za dober namen pripravljeni kakšen evro nameniti tudi vi, lahko transakcijski račun in vse ostale podatke najdete na www.kenija2011.org. Jeseni, ko se bo odprava vrnila domov, pa se bomo z Denisom gotovo spet srečali na straneh Novega tednika. SAŠKA T. OCVIRK Foto: GrupA 15 LJUDSKA CELJE Ker Je več znanja danes več uspeha jutri: www.lu-celje.si CANKARJEVA ULICA 1, 3000 Celje, Slovenija VABIMO K VPISU • Brezplačna osnovna šola za odrasle • Računalnikar - SPI • Predšolska vzgoja - PT ter SSI novi kurikulum ■ Ekonomski tehnik - PTI po končani trgovski šoli ■ Trgovec -1.,2.,3. letnik TEČAJI IN DELAVNICE > Tečaji tujih jezikov - angleški, nemški, francoski, španski, italijanski, ruski jezik > Priprave na mednarodne certifikate - angleški in nemški jezik > Retorika in komunikacija - spretnosti govorništva in komunikacije ■ Računovodstvo - osnovni, nadaljevalni modul ■ Računalništvo - word, excel, internet, ECDL 1 Desetprstno slepo tipkanje 1 Težka gradbena mehanizacija ■ Slovenščina za tujce - priprava za izpit NACIONALNE POKLICNE KVALIFIKACIJE Računovodja / računovodkinja Knjigovodja / knjigovodkinja Posrednik / posrednica za nepremičnine Hišnik / hišnica Polagalec / polagalka talnih oblog Socialni oskrbovalec / oskrbovalka USPOSABLJANJE ZA ZIVLJENJSKU USPESNOST - UZU • Ml - Most do izobrazbe • BIPS - Beremo in pišemo skupaj • IP- Izzivi podeželja • RPO - Računalniška pismenost za odrasle • RDO - Računalniško digitalna pismenost • UŽU - Knjige so zame • BZZ - Branje za znanje za zabavo • UŽU - Razgibajmo življenje z učenjem BREZPLAČNO OBIŠČITE TUDI •CIPS - Centerza informiranje in poklicno svetovanje •SSU - Središče za samostojno učenje •Borzoznanja - Izmenjavaznanj, spretnosti, izkušenj 2011 - 90 let izobraževanja odraslih v Celju - Ljudska univerza Celje Prijave in informacije: Tel.: 03 428 67 50; e-mail: info@lu-ce|je.si ali osebno na Ljudski univerzi Celje Velika šentjurska družina izpod Velike planine Društvo absolventov kmetijske šole Šentjur obeležilo 40 let delovanja »Nikoli ne bom pozabil, kako smo se na nek sveti večer skozi okna dijaškega doma po žlebovih plazili k polnočnici. Vsi učitelji so vedeli za to, pa ni nihče niti pisnil. Nemo so prikimali k nečemu, česar nam na glas niti slučajno niso smeli dovoliti. Morda bi marsikdo ostal doma, če bi bilo dovoljeno iti, tako pa smo se tiste noči polnočne maše udeležili vsi,« svoje spomine na šentjursko kmetijsko šolo opisuje celjski opat Marjan Jezer-nik. Tudi on je član društva absolventov kmetijske šole, ki je prejšnjo soboto praznovalo 40. obletnico delovanja. Franc Zore je bil v generaciji dijakov, ki je šolanje v Šentjurju zaključila konec 60-ih let. »Na koncu smo si izmenjali naslove, se objeli, potočili kako solzo in se razšli.« Že leto kasneje je Zore svoje sošolce povabil na srečanje na Veliko Člani društva se dobivajo brez vabil in brez prijav. Ura, datum in kraj sta vedno enaka. Tretja sobota v januarju ob desetih je šentjurski hotel Franc Zore planino. »Še danes se spomnim, kako nas je pral dež, enako nepozaben pa je bil tudi družabni večer tistega dne,« se spominja prvi predsednik društva. Naslednji dan se jim je pridružil tudi njihov učitelj Ivan Veber in na njegov predlog so se združili v formalne okvire, Veber pa je postal njihov prvi mentor. »Idejo sem dobil, ko sem ugotovil, da je podobno društvo delovalo že med obema vojnama. Vesel sem, da ste se spomnili name in me povabili. In vesel sem, ko danes gledam to našo šolo. Bili so časi, ko je bila tik pred propadom, ko so število učencev popolnoma zdesetkali, mi pa Vabimo vas k vpisu v visokošolski strokovni študijski program SODOBNO PROIZVODNO INŽENIRSTVO (izredni študij) v študijskem letu 2011/2012 Informativna dneva: (v prostorih Šolskega centra Celje, Višje strokovne šole, Pot na Lavo 22) - v petek, 11. 2. 2011, ob 16. uri - v soboto, 12. 2. 2011, ob 10. uri. Informacije: tel. št.: 03/428 79 00 e-mail: info@vgs-ce.si internet: www.vgs-ce.si Ivan Veber nismo imeli niti štampiljke, da bi jim lahko na koncu potrdili spričevalo.« Danes je na Šolskem centru Šentjur vpisanih blizu 700 dijakov in študentov, kar je največ v stoletni zgodovini šole. Ga ni znanja, ki ne bi kdaj prav prišlo »Pred štiridesetimi leti ustanoviti društvo, ki je bilo eno takih prvih stanovskih združenj, zametek civilnih gibanj, ni bila majhna stvar. To je bilo približno tako, kot bi se brez kisika povzpeli na najvišjo goro sveta,« je težo takratne pobude opisal sedanji predsednik društva Jože Romšak. V nekaj naslednjih letih so v navalu navdušenja podobna društva dobile vse kmetijske šole v Sloveniji. Do danes se je ohranilo samo šentjursko. Med prvim in sedanjim predsednikom so ga vodili še žal že pokojni Branko Žogan, Marjeta Šuhel, Alojz Rojnik, Janko Žuntar in Roman Kolar. Romšak, sicer doma iz Kamnika, društvo vodi zadnjih 12 let. »Naši člani so danes uspešni gospodarji kmetij, a daleč od tega, da bi bili samo to. Iz naših vrst izhajajo gospodarstveniki, tudi nekdanji prvi mož Pivovarne Laško Tone Turnšek, podjetniki, duhovniki in politiki. Za to šolo so se odločali tudi odličnjaki, dijaki, ki se jim je to zdela najboljša, ne pa edina možnost.« Glede na široko območje, ki ga je šentjurska šola po- krivala in naravo pouka, ki se je skupaj s praktičnim delom potegnil včasih kar do večera, je veliko učencev bivalo v dijaškem domu. Jože Romšak »Kot otroci s Petrička, v najlepših najstniških letih iztrgani iz toplega objema družine in domačega krova, smo prišli v ta hram učenosti - a z veliko razliko; oni na Petričku so občutili grozo, strah in trpljenje. Sprejeli so jih mrki, togi in ponižujoči vzgojitelj. Nas pa so sprejeli vzgojitelji z materinsko toplino in očetovsko zaskrbljenostjo. Niso nam bili samo vzgojitelji, bili so nam vzor, bili so nam ideal in res jim hvala za vse, kar so nam dali in smo lahko vest o šoli in Šentjurju ponesli v svet,« je v svojem govoru povedal Ramšak. In prav to je tudi tisto, kar je kot posebno darilo v svet odnesel opat Jezer-nik. »Seveda so tudi nam šli učitelji včasih na živce, kot pač vsem otrokom, ki se jim zdi, da jim solijo pamet. Pa vseeno so bili ti ljudje vsaj toliko kot učitelji tudi vzgojitelji in modri vodniki. Še posebej čislam spomin na gospo, ki je učila matematiko. Običajno nič kaj priljubljena zadeva, ona pa je bila tako žlahtna in nas je imela po starševsko rada. Ta šola nas je vzgajala k čisto vsakdanjim in obče človeškim vrednotam. Ko smo še kot otroci odšli od doma, smo se morali navaditi samostojnosti, reda, delovnih navad.« Jezernik je bil doma na Ponikvi pri Žalcu najprej določen za gospodarja, naslednika na družinski kmetiji. Pa je potem drugače naneslo. Iz Šentjurja se je vpisal na gimnazijo in kasneje v bogoslovje. A dediščina dobre šole nikoli ne pride iz mode. »Ostali so spomini na prijatelje, s katerimi se še danes rad srečujem, šola za življenje in nenazadnje tudi čisto praktično kmetijsko znanje. In da ne boste mislili - tudi to mi je že prav prišlo.« SAŠKA T. OCVIRK Foto: SHERPA Nad stanjem v kmetijstvu ter v državi so zbrani tudi tokrat tiho in na glas zmajevali, predsednik društva Jože Romšak pa je pred dvesto leti zapisane pozive takole predelal: »Gospoda nas dere in goljufa. Tako je bilo takrat in tudi danes je enako. Visoke davke in oderuške obresti nam nalaga. Saj danes samo kmetu. lahko kaj vzamejo. Tlake in trpinčenja ter zaničevanja in uničevanja čas naj se konča. In naj ne bo slovenski kmet tisti, nad katerim se vsi znašajo. Brez desetine hočemo biti! A mi pravimo: vsaj desetino nam pustite. Pravica mora biti. A to poštena! Šuntarji in puntarji (ali danes svetovalci) ob nič ne pridejo. Tako kot naši politiki ne, pa še dobro plačani so za povrhu. In zgodi naj se tako, da nam ne frak ne talar ne bosta dirigirala tempo življenja na naših kmetijah in stroka v poštirkanih bluzah in tesno zapetih srajcah z zadrgnjenimi kravatami, da jim glave stoje tako pokonci, da ne vidijo stopinje pred seboj. Pozabili so, da jim je zibka tekla pod kmečkim krovom - danes pa so alfa in omega, pa ne samo kmetijstva, ampak vsega gospodarstva in njih stroka je v tem, da si s pomočjo slovarja kar na osebnem računalniku prevajajo članke in jih potem prodajajo ...« Februarska akcija - Razvaja nje v THERMANI LAŠKO i V mesecu februarju znova nagrajujemo naše zveste naročnike. V sodelovanju s Thermano Laško Vam podajamo: 40% popusta na karto za kopanje v bazenih 20% popusta na Valentinov ples (11.02.2011 ob i9M) M M 'b THERMANA Lnikü www.tftenflana.Si infD#ttiermana.5i 03 123 21 Od 080 SI 10 ^pona ugodnosti se nahajata na hrbtni strani februarske položnice Etektra Turnšek. (internet ^ (televizija \ PAKETI že za 21 eur (telefonija J TROJČEK na mesec! 03 42 88 198 www.turnsek.Si 03 42 88 199 inf0@tLimsek.5i PISMA BRALCEV Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. UREDNIŠTVO ODMEV »Stvari ne gredo na boljše, ampak na slabše« Ob obisku v Celju je varuhinja človekovih pravic na novinarski konferenci izjavila, da je največ pripomb vezanih na delo centra za socialno delo, kjer »socialne delavke uporabnike tikajo, jim grozijo in jih pošiljajo od vrat do vrat«. Nezadovoljstvo z delom centrov je posplošeno in ne vemo, ali se nanaša na vse centre celjske regije ali na celjski center. A vendar: kot največji center na celjskem smatramo, da se na takšne izjave moramo odzvati. Zadeva bi se lahko omejila in konkretizirala na ugotavljanje resničnosti navedb posameznih uporabnikov in po potrebi na ukrepanje za tiste socialne delavke/-ce, ki so se do uporabnikov obnašali na način, ki ni v skladu z etičnim kodeksom, a je varuhinja izrekla težko in za delavce nesprejemljivo obtožbo, ki posamične izjave posameznikov obravnava kot vsesplošen pojav na centru za socialno delo. Varuhinja v izjavi ne tretira izjav posameznikov kot posamezne incidente, temveč kot pojav, celo stanje in situacijo na centrih. V izjavi so uporabljene in prenesene ugotovitve, s čim se je prejudiciral odnos socialnih delavk, ne da bi se jim dovolila možnost zagovora. Ob tem smo upravičeno zaskrbljeni. In ne samo zaradi odpiranja problema, temveč zaradi tega, ker tako površne kritike poslušamo od organa, ki naj bi skrbel in bdel nad pravicami vseh državljanov. Na centru so zaposleni strokovni delavci ne glede na spol. A vendar, kljub temu, da so socialne delavke centrov že navajene, da se jih bremeni za vse, pa tudi za posledice ukrepov, ki se jih domisli država, je tokrat izjava z nepreverjenimi podatki in pavšalno generalno oceno, ki se nanaša na 41 zaposlenih na centru, sprožila plaz ogorčenosti med zaposlenimi. Izjave pa ne moremo izvzeti iz konteksta časa in mesta dogajanja. Izjava je še bolj problematična in tendenciozna v času, ko je število uporabnikov denarne socialne pomoči v porastu, ko narašča število nezadovoljnih, brezposelnih in ogorčenih ljudi, ki so žrtve ekonomske krize in posledično napol uspešnih ali neuspešnih poskusov ukrepanja države. Center za socialno delo Celje je na vse zahtevke varuha človekovih pravic v zvezi s pritožbami uporabnikov odgovarjal obsežno in strokovno. Vsaka pritožba na centru je bila analizirana in obravnavana; vsakič se je iskala napaka ter možnost, da se posamezniku pojasni način reševanja. Pri tem ne moremo mimo tega, da je število se nanaša na nestrokovno in nečloveško obravnavo. Za to smo centrih vedno pripravljeni. Splošne obtožbe brez preverjanja in možnosti zagovora zavračamo, čeprav so od varuhinje človekovih pravic. Mag. OLGA BEZENŠEK LALIC, direktorica Centra za socialno delo Celje pritožb, ki jih omenja varuhinja, zanemarljivo majhno v primerjavi s številom odločb, ki jih izdajo delavke na centru za socialno delo. Varuh človekovih pravic je seznanjen, da je v skoraj vseh primerih vir nezadovoljstva uporabnikov prav odločanje na področju socialnih transferjev. Gre za najbolj občutljivo sfero človekovega življenja, gre za reševanje eksistenčnega vprašanja in pogosto za omejevanje le-tega v okviru zakonodaje. Podoba socialnega delavca kot poklicnega profila, sui generis, ki »pomaga ljudem«, je zgrajena z leti in je upravičeno pričakovanje laične javnosti, da se v postopkih rešujejo zadeve v korist ljudi in ne v njihovo škodo. Pri odločanju v upravnih zadevah pa takšna neuresničena in nerealizirana pričakovanja uporabnika pri posameznikih sprožajo val nezadovoljstva in vsekakor od njih ne pričakujemo, da se bodo pozitivno izrazila v knjigi pritožb in pohval. Nadalje: na centru rešujemo družinsko problematiko, urejamo stike med starši in otroki in nenazadnje ugotavljamo zanemarjanja, zlorabe in trpinčenje otrok. Med tistimi, ki to počnejo, so najbolj pogosto prav tisti, ki bi jih morali zaščititi. Zato so zamere do strokovne službe velike, saj je pri vseh takšnih razkritjih najtežje soočanje z realnostjo ali priznanje samem sebi, da svoje vloge nisi dobro opravil. Splošno znano pa je, da je zaznava ljudi, ki resnico vidijo drugače, takšna, da se ves bes in ogorčenje projicirata na tiste, ki jih v tej verigi možnosti in upanja ne opravičujejo. Ob vsem tem se poraja vprašanje, koliko je varuhinja človekovih pravic seznanjena z dejstvi, da so socialne delavke centra zadnje čase čedalje pogosteje izpostavljene različnim oblikam psihičnega in fizičnega nasilja. Najverjetneje ne, saj so žalitve, grožnje in ponekod tudi fizični napadi nekaterih uporabnikov neprijavljene iz razlogov visoke tolerance in samoumevnosti pričakovanja socialnih delavk. Obtožbe, ki smo jih slišali, ne prispevajo k umirjanju situacije. Funkcionirajo kvečjemu kot sprožilec plazu splošnega nezadovoljstva, nikakor pa ne prispevajo k umirjanju le-tega. Pričakovali bi, da bi doprinos tako visoke državne ustanove v trenutni težki družbeni situaciji bil, da nas osebno opozori na vsebino nekaterih pritožb, da nas pozove, da pojasnimo zadeve, in nam tudi ponudi možnost, da se opravičimo, vendar tega ni storil. Prav zaradi tega center javno poziva vse tiste uporabnike, ki so doživeli neprijetnosti v smislu neprijaznosti, da pridejo in da prijavljajo vsako obliko neprimernega in nečloveškega odnosa, saj jim na našem centru zagotavljamo, da bomo prisluhnili vsaki pritožbi, ki PREJELI SMO Almo povezujejo z genocidom?! (2) V odzivu na zapis o naslovu moje knjige Kolumbova hči, ki je bil objavljen 21. 1. 2011 v Novem tedniku, vidim priložnost, da javnost opozorim na pomen argumentirane javne razprave in obsodim kvaziin-telektualiziranje, kritizerstvo ter lažno moraliziranje. Zapis z naslovom Almo povezujejo z genocidom?! je popolnoma deplasiran in priča o tem, da avtor ne ve prav dosti niti o Krištofu Kolumbu niti o Almi M. Karlin. Da bi se bolje seznanil z zgodovinsko vlogo Kolumba oziroma bi o njem na podlagi argumentov izoblikoval bolj objektivno mnenje, avtorju zapisa predlagam, da - med drugim - prebere odličen znanstveni tekst, objavljen na spletni strani Univerze v Oxfordu: http://poq.oxford-journals.org/content/69/1/2. full. Nobenega dvoma ni o tem, da ocena Kolumbove vloge v zgodovini ni enoznačna. Kljub hudim kritikam - upravičenim in neupravičenim - ki so se pojavile v zadnjih desetletjih zlasti na račun nj egovega p ohlepa in nasilnosti, raziskovalci ocenjujejo, da je bila Kolumbu pripisana tudi odgovornost za dogodke, na katere v resnici ni imel nikakršnega vpliva. V omenjenem tekstu lahko med drugim preberemo tudi to, da Kolumbova vloga kritikam navkljub v kolektivnem spominu Američanov - to naj bi veljalo celo za polovico ameriških staroselcev, vključenih v raziskavo - ostaja prevladujoče nevtralno in pozitivno vrednotena. Avtorju zapisa tudi predlagam, naj v moji knjigi Kolumbova hči, ki je rezultat večletnega poglobljenega znanstvenoraziskovalnega dela, prebere, kakšen je bil Almin odnos do staroselcev po svetu. Glede na njegovo domnevno hipersenzibilnost utegne biti močno presenečen. Naslov knjige o njenem življenju in delu sem izbrala premišljeno, eden glavnih razlogov pa je bil, da se je Alma nenavadno pogosto primerjala s Kolumbom in razmišljala o njegovih občutkih ob odkrivanju »nepoznanega sveta«. To bi avtor zapisa, ki ga je ob naslovu knjige kar zmrazilo - kot se je patetično izrazil - moral vedeti, če se je odločil za javno izražanje gnusa zaradi primerjave Kolumba in Karlinove. Slednja se je, kot sem zapisala, rada in pogosto primerjala s Kolumbom in nobenega dvoma ni o tem, da je bil njen vzornik - zaradi poguma in raziskovalnih dosežkov, ki mu jih priznavajo tudi raziskovalci po reviziji in objektivizaciji njegove zgodovinske vloge. BARBARA TRNOVEC, kulturna antropologinja, raziskovalka in publicistka Sodnik v priporu Kako patetično, da se dvigata takšen vik in krik okrog ene drobne zadevice, ki ni niti senca gospodarskega kriminala! Kako bedno, da danes svobodni hodijo naokrog tajkuni, ki so pokradli tovarne, vredne milijone evrov! In oropali delavce ter njihove družine za več milijonov! In v tem času aretirajo nekega sodnika zavoljo drobiža, zavoljo piškavih nekaj »jurjev« evrčkov! S čim vse se ukvarjate v tej »mango« republiki! Zdaj ste iz siromaka naredili grešnega kozla, da boste celi državi dokazali, kako zelo pravna je. Pravi kriminalci, ki so »težki« po več (sto) milijonov, pa se prav ta trenutek smejijo v brk celi državi! Z drobižem se ukvarjate, to ni nobena korupcija - o pravi korupciji v tej deželi že dolgo (ali nikoli) ne bo tekla beseda. Zaradi nekaj »jurj ev«, s katerimi gre nekajkrat na »kremšnito« in kavo ... Na koncu boste aretirali še vse tiste, ki nekomu nesejo bonboniero za novo leto, ker je tudi to nekakna miniaturna korupcija! ALEKSANDER CEPUŠ, Celje Nov strateški trikotnik: energija-pitna voda-hrana Kaj pa rastoče cene sadja in zelenjave v Sloveniji? Tudi tu gre za rastlinske proizvode, izpostavljene nihanjem v ponudbi zaradi vpliva vremena. Tovrstna nihanja niti niso tako neobičajna, vendar jih kdaj prej zaradi inflacije javnost morda niti ni opazila, zdaj pa smo pozornejši tudi zaradi uvedbe evra. Slednja pa je verjetno tudi sama k tej rasti delno prispevala, saj so cene deloma zaostajale za konkurenco izven naše države. Oskrba trgovskih sistemov je odvisna od velikih dobaviteljev in trg je precej bolj koncentriran, kot si večina predstavlja. Poleg tega se prodaja sadja in zelenjave preko trgovskih centrov povečuje, kar je rezultat spremembe prehranskih navad in opustitve gospodinjske pridelave. Na koncentracijo prodaje in rastoče povpraševanje, predvsem v urbanih sredinah, bi se vse več ljudi rado prehranjevalo zdravo in eko (ob čemer je vse manj takšnih, ki kaj pridelajo na lastnih vrtičkih), pa se je trg sadja in zelenjave tudi odzval. Kar se trenutno dogaja na trgih s hrano, potemtakem ni nič neobičajnega. Ali je to tudi dolgo napovedovani konec padanja cen, ni mogoče z gotovostjo trditi. Upal bi si napovedati, da cene hrane ne bodo več na tako nizki ravni, kakor so bile ob prelomu tisočletij. Z odpravo intervencionistične kmetijske politike se cene prilagajajo na raven proizvodnih stroškov, trgi pa se morajo prilagoditi novemu povpraševanju. Zanimivo je opazovati novo vlogo prehranske varnosti (food security) HACCP-kontrole tudi v razvitem svetu. Poleg energetske varnosti in skrbi za vodne vire nastaja strateški trikotnik prihodnosti, ki nas bo v nekaterih vprašanjih in razmišljanjih nekoliko vrnil v preteklost. Glede na gospodarsko razvitost je cena hrane prenizka. Višje cene pa bodo seveda ogrožale socialno šibke sloje. Ameriški kongres je tako v novem sedemletnem programu kmetijske politike predlagal izrazito povečevanje programov pomoči v hrani za revne prebivalce. Evropa tega doslej ni poznala. Ostaja pa tudi odprto vprašanje, ali ne bi bilo tolikšnih nihanj cen smotrno poskusiti nekako stabilizirati, kakor to počne monetarna politika na denarnih trgih. Za zdaj je to precej bogokletno razmišljanje. Z uravnavanjem pridelave in kakovosti hrane se bomo vsekakor v prihodnje tudi v Sloveniji še ukvarjali. ANTON CIZEJ, prehranski tehnolog, Celje ZAHVALA Zvočni semaforji so v pomoč Kjer je volja, tam je pot ... vztrajal sem do konca ... za pravico slepih, do uporabe zvočnih semaforjev v Celju ... in uspelo mi je. Rešil me je zakon enakih možnosti; in Ljubljana. Nisem vedel, kaj naj še storim ... in poslal sem zadnje pismo, ki je bilo naslovljeno občini Celje, Žurna-lu in Novemu tedniku, ki sta objavila prispevke, ko sem prosil, pa varuhu človekovih pravic, ministrstvu za promet, ministrstvu za družino in socialne zadeve. Kajti v sodelovanju je moč. In uspelo mi je, zato vsakemu posebej hvala; ne smem pa pozabiti tudi dr. Branka Lob-nikarja in Jane Govc Eržen, pa tudi zdravnika Milana Rajtma-jerja, ki so se bolj ali manj uspešno skupaj z mano trudili, da se izvede ta projekt, da imamo slepi enako pravico kot videči, varno prečkati prometna križišča. Hvala za zvočno signalizirane semaforje za slepe, ki so bili res nuja v Celju. Več kot 10 let smo poslušali, kdor si je pač upal in tvegal, kdaj ne vozijo avtomobili in vlaki skozi nevarna prometna križišča. Hvala tudi Bogu, ki me je čuval več 10 let na teh nevarnih križiščih in v mojem življenju, pa sopotnici Matejki. In še nekaj. Prosim, rotim vas, naj v bodoče ne bo več invalidnost problem. Naj bo tako vam kot invalidnim osebam izziv, kako premagati ovire. Kajti prelepo je živeti in v sodelovanju je moč. To se je potrdilo tudi tokrat. Sodelujte in ukrepajte v teh in podobnih zadevah pravi čas, da ne bi bilo morda kdaj prepozno, kajti življenje šteje!!! Naslednja obsežna vseslovenska akcija, ki jo bom imel - želim in upam na sodelovanje tudi pristojnih služb za to - bo opismenjevanje slepih. Boril se bom za to pravico, da bo vsakemu slepemu pripadala brajeva vrstica, ki je okno v svet videčih. Slepi moramo sami odločati o sebi, sami vedeti, kaj res piše na določenem papirju, preden podpišemo. Veste, v mnogih primerih se podpiše kaj drugega, kot se prebere. Tudi to sem doživel na lastni koži . in tehnika napreduje tudi v tej smeri. Danes je slep popolnoma samostojen z belo palico in bra-jevo vrstico ter brajevim printerjem. to so naše oči. Brajeva vrstica je dodatek računalniku, je slepemu ekran, pa tudi njegove oči. S skenerjem skeniraš v računalnik pošto, ki jo prejmeš, in potem preko brajeve vrstice samostojno prebereš in odločaš. Ne kratite nam samostojnosti, pa tudi ko se prijavljate v imenu nas invalidov na fiho sredstva in razno razna sredstva za invalide, uvrstite brajevo vrstico na ta seznam, ko boste naslednjič spet pobirali sredstva, za katera mi invalidi nimamo pristojnosti, da jih sami pobiramo. Namreč brajeva vrstica je izredno draga, nam nedosegljiva. Dajmo, skupaj za lepši jutri slehernega slepega uzakonimo ta pripomoček - brajevo vrstico - da pripada vsakemu slepemu. Ceneje bo, kot da slep ni samostojen, da mora biti obravnavan v kakšni inštituciji, ko pa bi lahko s pomočjo bele palice in brajeve vrstice premagal vse ovire in samostojno živel!!! Premislite o tej zadevi ... in hvala za sodelovanje . srečno . IVAN HROVAT, Celje NOVI TEDNIK iZ NAŠIH KRAJEV 13 O letnem kopališču sredi zime Dotrajano kopališče ob novih pokritih tribunah športnega parka postaja krajevna črna točka ŠMARJE PRI JELŠAH -Kljub temu, da zima ni ravno pravi čas za pogovore o letnem kopališču, v Šmarju o njem trenutno veliko razmišljajo. Gradnja občinskega bazena, ki ne bo prinašal dohodka, je v času hude gospodarske krize skoraj grešna misel, vendar so se Šmarčani te teme vendarle morali lotiti. Star šmarski bazen, ki je na robu športnega parka, so pred šestimi leti zaprli, vendar se občani s tem ne morejo sprijazniti. Bazen, ki ga je uporabljala predvsem okoliška mladež, so zaprli zaradi dotrajanosti ter potrebe po precejšnjih vlaganjih. Zaprt bazen s prazno školjko zdaj začenja kaziti privlačno splošno podobo športnega parka ter postaja črna točka kraja, zato morajo nekaj ukreniti. Občinska uprava je pripravila tri predloge, kaj bo z bazenom v prihodnje, med njimi so možnost rekonstrukcije ali novogradnja na obstoječem mestu oziroma gradnja bazena na novi lokaciji, na sosednjih zemljiščih, ki jih trenutno lahko kupijo. Občinski svetniki so se na zadnji seji odločili za zadnjo možnost. Obstoječi bazen bodo tako v prihodnjih mesecih porušili ter tam uredili dodatno parkirišče športnega parka, nov bazen z večnamenskim objektom pa zgradili na kupljenih sosednjih zemlji- In kdaj bodo Šmarčani lahko zaplavali na novem letnem kopališču? »Bazen v Šmarju je vsekakor načrtovan, v prihodnosti mora biti ter je potreben zaradi tradicije v kraju,« je enako kot občinski svet prepričana vodja občinskega oddelka za družbene dejav- Šmarsko mladino, željno kopanja, zadnja tri leta tolažijo z občinskim subvencioniranjem vstopnic za kopanje v Termah Olimia in termah v Rogaški Slatini. Mladi kopalci so dobili od občine, ki subvencionira nakup petsto vstopnic, po tri evre za vsako vstopnico (kupili so jih lahko po 2,20 evra). ščih, kjer naj bi pridobili še igrišči za odbojko na mivki ter teniško igrišče. Šmarčane bi vse to stalo milijon evrov, podobno kot gradnja nove občinske stavbe (nekateri ocenjujejo, da bo nova občina stala milijon in pol evrov), ki jo kraj potrebuje zato, ker so statiki za obstoječo ugotovili, da je nevarna. Za pridobitev zemljišča se je občini ponudila celo možnost zamenjave zemlje za gostinski lokal v središču Šmarja pri Jelšah, pri čemer bi občino kvadratni meter zemljišča stal 13,5 evra. Načrtovana gradnja novega letnega kopališča v Šmarju pri Jelšah pomeni naslednjo fazo urejanja tamkajšnjega športnega parka, ki ga urejajo od leta 2004. Oktobra lani so zgradili garderobni objekt s pokritimi tribunami, kjer je petsto sedežev, za kar so morali celo prestaviti strugo Šmarskega potoka. Dela so stala približno milij on evrov. Od leta 2004 so v parku poleg nogometnega igrišča z namakalnim sistemom zgradili še več drugih igrišč ter urejali okolico. nosti in finance Zlatka Pilko. Časi niso ravno rožnati, zato je za letos dovolj, če pridobijo sosednje zemljišče, star bazen porušijo ter njegovo školjko pokrijejo, je soglašal občinski svet na zadnji seji. Nov bazen bodo seveda gradili v bistveno boljših časih, Pilkova pa ocenjuje, da bi ga lahko zgradili predvidoma do leta 2015. Novo letno kopališče pomeni tudi nov redni občinski izdatek za vzdrževanje športnih objektov. Za razliko od turističnih sosedov v Podčetrtku in Rogaški Slatini, kjer z bazeni s termalno vodo služijo, v Šmarju pri Jelšah ne bo tako. V šmarski občinski upravi računajo, da bodo stroški vzdrževanja in upravljanja novega kopališča znašali približno 13 tisoč evrov na leto. BRANE JERANKO Del udeležencev delavnice Hrana in kajenje ŽALEC - Društvo za promocijo in vzgojo za zdravje Slovenije, ki ima sedež v Žalcu, je v dvorani tamkajšnje osnovne šole ob dnevu brez cigarete pripravilo delavnico o pomenu hrane in prehrane pri opuščanju, odvajanju od kajenja in za boljši spomin. Delavnico je vodila Marija Merljak, univ. dipl. ing. živilske tehnologije, ki je poudarila, da so dobro počutje, rast in razvoj zelo odvisni od načina življenja brez cigaret. Gotovo zdrava, kakovostna hrana in način prehranjevanja sodijo med ključne dejavnike, ki prispevajo k skladnemu in celostnemu razvoju vsakega posameznika v vseh življenjskih obdobjih. Vsaka pokajena cigareta uniči 25 do 100 mg vitamina C v telesu, zato kadilcem nenehno primanjkuje tega vitamina in bi ga morali uživati v velikih količinah. »Ostati in postati nekadilec je naš cilj, to pa zmorejo osveščeni posamezniki, odprti za novosti in novo znanje. Želijo ostati brez bolezni, ki jih povzroča nezdrav način življenja, kamor sodi tudi kajenje,« je ob koncu poudarila Merljakova. Predsednica društva Viktorija Rehar pa je bila glede na število slušateljev z delavnico zadovoljna. TT Prehode ukinjajo ROGAŠKA SLATINA - V obmejni Rjavici pri Rogaški Slatini, kjer so zaenkrat štirje nezavarovani prehodi čez železniško progo, bodo uredili enega samega. Ta bo zaradi večje prometne varnosti urejen s polzapornicami in svetlobnimi signali, prav tako bodo zgradili povezovalno cesto. Naložbo na progi Grobelno-Stranje-Rogatec v vrednosti devetsto tisoč evrov bo plačala republiška direkcija za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo, občina pa je poskrbela za projektno dokumentacijo ter trenutno pridobiva potrebna zemljišča. Dela, ki naj bi bila končana do sredine leta, bo na cestnem delu izvajalo domače podjetje Iping ter na železniški progi podjetje Iskra sistemi. BJ Staro letno kopališče v Šmarju pri Jelšah, ki postaja črna točka, bodo porušili v prvih mesecih tega leta. Varčujem z Elektrom Celje, d. d. Varčna zabava - naprave v stanju pripravljenosti (»Standby«) V naših domovih je veliko število električnih naprav, ki so stalno priključene na električno omrežje, njihova uporaba pa je občasna. To so računalnik, televizijski in radijski sprejemnik, glasbeni stolp, telefon, faks, alarmna naprava, video nadzor, daljinsko odpiranje vrat, električna ščetka za zobe in druge naprave. Te naprave med delovanjem porabljajo električno energijo, vendar se premalo zavedamo, da porabljajo električno energijo tudi tedaj, ko »navidezno spijo«. Temu stanju rečemo stanje pripravljenosti oz. »Standby«. Za preprečitev porabe električne energije v stanju pripravljenosti je potrebno narediti enega ali več naslednjih ukrepov: • Pri nakupu nove naprave preverite, koliko električne energije porabi v stanju pripravljenosti in izberite model, ki ima porabe električne energije v stanju pripravljenosti zelo majhno (pod 1W). • Pri izbiri nove naprave izberite takšno, ki ima stikalo, ki omogoča popolni izklop iz omrežja. Ne kupujte izdelkov z nepotrebnimi urami in zaslončki. Uporabljajte preklopne vtičnice, s katerimi lahko ločite računalnik, faks, tiskalnik in druge naprave od omrežja in preprečite nepotrebno porabo električne energije. Uporabite razdelilce z vgrajenim stikalom za vklop in izklop s katerim izklopite skupino priključenih naprav iz omrežja. Naprave popolnoma izklopite iz vtičnice (kabel ni v vtičnici). V vtičnici ne puščajte neaktivnih polnilcev in adapterjev. Pri nastavitvah ohranjevalnika računalniškega zaslona nastavite »spanje« ekrana npr. na 10 minut. Ob krajši odsotnosti preklopite računalnik v stanje mirovanja oz. pripravljenosti. Ob daljši odsotnosti popolnoma izklopite računalnik in monitor iz omrežja. Ugašajte tiskalnik, če ga ne potrebujete. ROBERT ROMIH Poraba električne energije pri napravah: Naprava Moč (W) Radio ura - budilka vklopljena 1,74 igranje radia 2,95 Računalniški zaslon - CRT izklopljen 0,8 vklopljen 65,1 v mirovanju 12,14 Računalniški zaslon - LCD izklopljen 1,13 vklopljen 27,61 v mirovanju 1,38 Namizni računalnik izklopljen 2,84 vklopljen 73,97 v mirovanju 21,13 Prenosni računalnik izklopljen 8,9 vklopljen 29,48 v mirovanju 15,77 Naprava Moč (W) Večfunkcijski brizgalni tiskalnik izklopljen 5,26 vklopljen 9,16 Računalniški zvočniki vklopljeni, tiho 4,12 izklopljeni 1,79 Televizija - CRT izklopljena z daljinskim upravljavcem 3,06 izklopljena s TV stikalom 2,88 CD vklopljen 8,62 izklopljen 5,04 DVD vklopljen 7,54 izklopljen 1,55 Videorekorder vklopljen 7,77 izklopljen 4,68 Vir: http://standby.lbl.gov/summary-table.html ELEKTRONSKI RAČUN - BREZPLAČNO, UDOBNO IN 0K0UU PRIJAZNO! Elektro Celje vam zagotavlja, da že od danes naprej lahke • prejemate zgolj IpfflH^fi^K^M^Jm^Sffl^lla električno energijo in s tem poslujete • prejmete račun za električno energijo f • poslujete boLlI^^KEn^K^KlIBI^^^EflMro^Klirhivirate vaše mesečne položnice za električno energijo, » odkrijete druge prednosti, ki vam jih [¿^M^^ffl^SfflMomogočamo v spletni aplikaciji eStoritve. www.elektro-celje.si ZGODBE IZ KAMRE ALkamra www.kamra.si KULTURNI PRAZNIK Hotel Mesto Dunaj, kasnejša Evropa, je privlačil zaradi urejenosti, dobre kuhinje in bližine železniške postaje. Razglednica je bila poslana leta 1917. »Kje so tiste gostilne, ki so včasih bile ...« Hotel Mesto Dunaj (Hotel Stadt Wien) - današnji Hotel Evropa Glantschniggov vodnik po Celju in okolici iz leta 1887 v Celju omenja že sedem hotelov. Hotel Mesto Dunaj (Hotel Stadt Wien) je nastajal postopoma. Hotelsko dejavnost v objektu, ki je nastal z združitvijo štirih hiš ob nekdanjem srednjeveškem mestnem obzidju, sta leta 1877 odprla Anton in Marija Simonišek. Leta 1902 je objekt odkupilo Nemško hranilno in posojilno društvo, priključilo še stavbo ob gostilniškem vrtu, poslopju dodalo še eno nadstropje in obnovilo fasado. Po koncu prve svetovne vojne in propadu Avstro-Ogrske monarhije je gostinski objekt pod imenom Hotel Evropa prevzela slovenska Hotelska družba, ga leta 1937 ponovno preuredila in posodobila. Ob koncu prenove je hotel, ki ga je vodil Franc Jerič, razpolagal s 35 dobro urejenimi sobami, 50 posteljami in z garažo za avtomobile. Leta 1940 so ga na osnovi ustreznih pregledov in ocen ponovno uvrstili v drugi kvalitetni razred. Zaradi bližine železniške postaje, dobre kuhinje in sodobno urejenih sob je privlačil številne popotnike in turiste, njegova kavarna pa je predstavljala zbirališče mnogih znanih Celjanov. Leta 1945 je hotel v celoti zasedla vojska, ki je stroške bivanja v glavnem poravnala, toda napravila ogromno škodo na opremi in inventarju. Danes Hotel Evropa Celje še vedno deluje kot eden najlepših tovrstnih historičnih lokalov v mestu. Naslednji teden bomo osvetlili spomin na nekdanji Hotel Pošta. Več o digitalni zbirki in drugih domoznanskih zgodbah, ki jih pripravlja Osrednja knjižnica Celje v sodelovanju s partnerji, si lahko preberete na spletnem naslovu www.kamra.si. OSREDNJA JIZNICA Celje Poslopje Hotela Evropa z restavracijo in kavarno v pritličju; razglednica je bila poslana leta 1930. V Celju bo osrednja predpraznična slovesnost nocoj (petek) ob 19. 30 v Narodnem domu. Zbranim bo spregovoril dramski igralec Renato Jen-ček, dobitnik letošnje Severjeve nagrade za igralske stvaritve v slovenskih poklicnih gledališčih. Občinstvo čaka tudi odličen kulturni program. Oblikovali ga bodo Vita Mavrič in Kvartet Akord, s svojimi odličnimi klezmer songi, nastopili bodo še učenci Glasbene šole Celje in Plesni val Celje. Proslave praznika se bodo zvrstile tudi v vseh večjih krajih okoli Celja. V Škofji vasi v nedeljo z gostom, pesnikom Tonetom Kuntnerjem, v domu sv. Jožefa v ponedeljek s prireditvijo Drevesa v slovenski poeziji v izvedbi ljubiteljskega gledališča Teharje in člani Harlekina, ob rojstni hiši Antona Novačana v Zadobrovi v torek na prešernem literarnem popoldnevu s člani KUD Zarja, prav tako v torek v Šmartnem v Rožni dolini s člani prosvetnega društva Dominik Hriberšek, v ponedeljek tudi v krčmi TamKoUčiri s poezijo »skritih in odkritih« mladih pesnikov V Šentjurju bo osrednja proslava ob kulturnemu prazniku nocoj (petek) ob 19. uri v kulturnem domu. Slavnostna govornica bo ministrica za kulturo RS Majda Širca. Program prireditve vsako leto pripravi eno od domačih kulturnih društev, letos je to Kulturno društvo Big band Šentjur. Večno zelene slovenske popevke bodo izvajali pod vodstvom Boštjana Jagra in z vokalno skupino iZbor, ki jo vodi Mateja Rajh Jager. Prireditev bo popestiila razstava Roberta Gajška, ki je pripravil izbor fotografij na panojih športnega parka v Šentjurju. V avli Kulturnega doma pa že tradicionalno svoja dela na ogled postavijo člani domačega likovnega društva. Ob prazniku bo javni sklad za kulturo nagradil društva in posameznike. Priznanja sklada bodo prejeli: Ljudski pevci s Prevorja, Otroški pevski zbor OŠ Planina pri Sevnici, Mladinski pevski zbor OŠ Dobje in Gledališka skupina OŠ Dra-mlje. Paridolske korenine in godca Viki Novak ter Ivan Robič, Olgica Krampl iz Literarnega društva Šentjur, skupina za izrazni ples Jabuke, Mešani pevski zbor Zarja Akvonij Šentvid pri Planini ter Pihalni orkester Šentjur. V Laškem bodo kulturni praznik počastili z več prireditvami. Osrednja občinska proslavo pripravljajo nocoj, v petek, v Kulturnem centru Laško. Pričela se bo ob 19.30, slavnostna govornica pa bo etnomuzikologinja Jasna Vidakovič. Ob tej priložnosti bodo podelili tudi priznanja Antona Aškerca za najvišje dosežke na področju kulture, za izjemne dosežke in uspehe na področju etnografske dejavnosti v laški občini pa še priznanje Zlati možnar. V kulturnem programu bodo sodelovali laški glasbeni ustvarjalci. V manjšem delu razstavišča v kulturnem centru pa bo na ogled izbor del Mihe Maleša, slikarja in grafika, ki je med slovenskimi ustvarjalci najpogosteje upodabljal ravno Franceta Prešerna in njegova dela. KS Vrh nad Laškim bo kulturni praznik obeležila v nedeljo, 6. februarja. Ob 15. uri se bo v dvorani gasilskega doma Vrh nad Laškim pričela proslava s kulturnim programom. Še eno prireditev ob kulturnem prazniku v četrtek, 10. februarja ob 18. uri v večnamenskem domu v Rimskih Toplicah pripravljajo člani KD Anton Aškerc Rimske Toplice. V Velenju se osrednja proslava mestne občine ob slovenskem kulturnem prazniku obeta nocoj ob 19.30. V veliki dvorani Glasbene šole Frana DAN ODPRTIH VRAT NA STAREM GRADU CELJE PROST VSTOP vključuje tudi brezplačno vodstvo po gradu ob 14.00 uri. Zavod Celeia Celje Koruna Koželjskega Velenje bo nastopil godalni orkester velenjske glasbene šole. Slavnostni govornik bo ravnatelj velenjske glasbene šole Boris Štih. V Domu II. Slovenskega tabora v Žalcu bo nocoj ob 19. uri občinska proslava ob slovenskem kulturnem prazniku. Na proslavi z naslovom Sklenjen krog bodo podelili Savinova odličja za ustvarjalnost na kulturnem področju za leto 2010. Slavnostna govornica bo slovenska sopra-nistka Andreja Zakonjšek Krt. Savinova odličja bo podelil župan Janko Kos. V Zgornji Savinjski dolini so sklop prireditev v okviru meseca kulture začeli minulo soboto, zadnja pa bo na sporedu v začetku prihodnjega meseca. Vseh prireditev bo približno 20, zvrstile se bodo v vseh sedmih občinah doline. Pri organizaciji poleg kulturnih društev, sekcij, skupin in sestavov sodeluje Osrednja knjižnica Mozirje, prireditve pa koordinira mozirska izpostava javnega sklada za kulturne dejavnosti. Koncept letošnjega meseca kulture so nekoliko spremenili, saj so med prireditve vključili festival Gledališko ogledalo, na katerem se bo predstavilo kar nekaj ljubiteljskih gledaliških skupin. Osrednja prireditev 24. meseca kulture bo slavnostna akademija, ki bo v ponedeljek, gostitelj pa bo Kulturno društvo Nazarje. Na prireditvi bodo 13 najprizadev-nejšim ustvarjalcem podelili najvišja priznanja za delovanje na kulturnem področju. Območna izpostava bo nagradila likovno ustvarjalko Nado Zager, Kulturno društvo Gornji Grad in publicista Aleksandra Videčnika. Na predlog kulturnih društev bodo priznanja prejeli Luka Budna, Polona Rihter, Jože Skončnik, Tomaž Dobrovc, Mitja Venišnik in Jelka Štorgelj, priznanje za posebne dosežke pa otroška pevska zbora osnovnih šol Luče in Ljubno, mladinski pevski zbor OŠ Nazarje ter oktet Žetev. V Rogaški Slatini bo osrednja prireditev ob kulturnem prazniku v ponedeljek ob 18. uri v kulturnem centru. Nastopili bodo igralec Polde Bibič, štirje slovenski baletni umetniki ter Gašper Valek, učenec domače glasbene šole. Slavnostni govornik bo dekan mariborske filozofske fakultete, prof. dr. Marko Jesenšek. Prireditev pripravljata občina in zavod za kulturo. V Zrečah bo o srednja prireditev ob kulturnem prazniku jutri, v soboto, ob 19. uri, v kulturnem domu pri Termah Zreče. Na prireditvi bodo podelili nagradi za dosežke na področju kulturne dejavnosti v občini, ki ju bosta letos prejela Jožica Podgrajšek (vodja družinske skupine Pevke z Brinjeve gore) in Franc Sagadin (med drugim za dolgoletno petje v zborih). Slavnostni govornik bo publicist Anton Gričnik, prav tako pripravljajo poetični recital Tihe rože, ki bo ob 100-letnici rojstva Zdenke Serajnik. V Slovenskih Konjicah bo slovesna akademija ob kulturnem prazniku v ponedeljek ob 19. uri v domu kulture. Ob tej priložnosti bodo podelili nagrade za uspehe na kulturnem področju, ki jih bodo letos prejeli Urban Čuješ (za izjemne dosežke na igralskem področju), Majda Labo-tar (za ustvarjalno in organizacijsko delo na kulturnem področju) ter Godba na pihala Slovenske Konjice (za uspešne projekte). Tako kot v Zrečah bodo pripravili poetični recital Tihe rože. Akademijo pripravljata občina in center za kulturne prireditve. BS, PM, US, BJ W \ \ 1 i t ti _\W \ H 1 // c?/ : ^to©^ , i ; tollte t® f ' oäi.a. d® S.a.ii ' Več info: TIC Celje, Krekov trg 3, 03 42 87 936, 03 49 25 081, e-mail:tic@celje.si www.celeia.info www.novitednik.comwww.radiocelje.com Dneve kulture je omogočila -0 Medijski pokrovitelj Dnevov kulture nm Organizator Dnevov kulture ZAVOD CELEIA CELJE I Operacija se sofinancira iz Evropskega sklada za regionalni razvoj v okviru programa INTERREG IVC cifie; '' jHTCHBEg IVC NOVI TEDNIK KULTURA 15 Celje - zelena oaza s podvodnim mestom CELJE - Mladi iz treh celjskih osnovnih in dveh srednjih šol so včeraj dopoldne po sistemu Pecha Kucha, ki ima časovno omejene razprave ob računalniških prikazih, razmišljali o tem, kako oživiti staro mestno jedro Celja ter kako vidijo njegovo prihodnost. Postregli so z drznimi in izvirnimi idejami in kdo ve - morda se bo katera od njih nekoč tudi uresničila. Skupna misel vsem sodelujočim učencem in dijakom je bila bolj zeleno in živahno mesto. Celjske ulice bi zasadili s travo, v mestu posadili sadno drevje, ozelenili bi tudi stavbe, Trg celjskih kne- pa o smučišču čez celjsko obvoznico ... Ker v mestu počasi zmanjkuje prostora za novogradnje, mladi rešitev vidijo v podvodnem mestu; stanovanjska naselja bi gradili pod Savinjo. Namesto Simbia bi smeti pobirali in ločevali na-noboti, ki bi sproti tudi krpa- li luknje na cestah in pločnikih. Prometnim zastojem in težavam s parkiranjem bi se Celjani izognili z letečimi mestnimi avtobusi. S prirejanjem koncertov svetovnih zvezd, plesnimi dogodki, ogromnim zabaviščnim parkom v mestnem jedru pa bi Celje postalo shajališče mla- dih. Imeli bi tudi virtualni muzej, kjer se nam ne bi bilo treba sprehajati med razstavljenimi eksponati, ampak bi si le nadeli očala in se prepustili preteklosti. In še in še ... Pustimo se presenetiti. BA Foto: SHERPA Zbirali so zgodbe mesta Dnevi kulture, ki jih ob prazniku pripravljajo v Celju, so se začeli že v torek. Tokrat prvič so dnevom na pot zarisali tudi rdečo nit. S kopico dogodkov, večina je bila včeraj zvečer, zlasti pa z javnimi demokratičnimi in za vse odprtimi razpravami po japonskem modelu Pecha Kucha, naj bi Celjani ob prazniku razmišljali o svojem mestu in njegovem jedru, o zgodbah preteklosti, sedanjosti in zlasti prihodnosti. V torek in sredo so trije prodorni umetniki iz Društva likovnih umetnikov Celje - Andreja Džakušič, Simon Macuh in Iva Musovic - zbirali zgodbe Celjanov. Odziv je bil, kot so povedali, zelo zadovoljiv, v spomin na dogodek pa ostaja prikazani video in album spominov, ki je na zvezdi nastajal sproti. Bržkone kot priložnost za še kakšen podoben dogodek, projekt, morda celo razstavo. BS, foto: GrupA zov bi spremenili v park. V mestu si želijo tudi več igral, fontan, kolesarskih stez ter manj avtomobilov. Razmišljajo celo o tekočem traku, ki bi Celjane in ostale obiskovalce »vozil« po mestu, O ureditvi mesta so razmišljali učenci osnovnih šol Frana Krajnca, Lava in Frana Roša ter srednjih šol za hortikulturo in vizualno umetnost ter gradbeništvo in varovanje okolja. Na zvezdi so umetniki zbirali zgodbe o Celju. Novi muzejski izzivi V muzeju novejše zgodovine pripravljajo letos tudi tri večje razstave Več kot 70 tisoč obiskovalcev na 28 lani pripravljenih lastnih in gostujočih razstavah in več kot 22 tisoč klikov na spletno stran - takšna je bilanca odmevnosti prireditev, ki jih je lani z malo manj kot milijonom evrov prihodkov pripravil Muzej novejše zgodovine Celje. Z opravljenim so zadovoljni, številke obiskovalcev in odmevnost prireditev so primerljive s prejšnjimi leti, četudi so časi kulturi silno nenaklonjeni. Na lansko delo so v muzeju dediščine, razstave o celj skem ponosni, posebej izpostavljajo novosti, ki so jih vpeljali, od razstave na prostem do razstave Ne meč te piskrov stran, s katero so reinterpre-tirali del celjske industrijske magistratu, pa novosti v otroškem Hermanovem brlogu, prenove stalne razstave Živeti v Celju in nekaterih odmevnih gostujočih razstav. Ponosni so še na razstavo Pelikanovih fotografij, ki so razstavljene na slovenski ambasadi v Wa-shingtonu, kot kaže pa bo prav ta razstava zaokrožila še po nekaterih ameriških razstaviščih. »Leto, ki je pred nami, ne bo lahko. Izpeljali smo že nekaj varčevalnih ukrepov, ostajamo brez pomoči delavcev preko javnih del, ki so bili dragoceni tako za tehnične priprave razstav kot za animacije v Hermanovem brlogu. Razstava o plebiscitu za samostojno Slovenijo žanje izredno zanimanje občinstva, zlasti pa so se povabilu k ogledu odzvali srednje- in osnovnošolci. Kljub vsemu smo odločeni, da bomo ambiciozno zastavljen letošnji program izpeljali na ustrezen, tudi privlačen način,« je povedala direktorica muzeja Tanja Roženbergar Šega in obljubila, da bodo ob stalnih prav vsak mesec v letu odprli tudi kakšno lastno ali gostujočo razstavo. Prva, o plebiscitu za samostojno Slovenijo, je že na ogled in žanje izreden obisk in pohvale. »Iz celoletnega programa izpostavljam zlasti tri prav posebne razstave, najprej Celje v vojni za Slovenijo, s katero bomo obeležili 20-letnico osamosvojitvene vojne s poudarkom na dogajanjih na Celjskem. Druga pomembnejša razstava bo Delavsko Celje, ki bo postala stalna dopolnitev postavitve Živeti v Celju in v kateri bomo prestavili pomen industrijsko-delavske kulture v 20. stoletju v Celju, zlasti v Gaberjah. Tretji izziv se začenja že s torkovim odprtjem gostujoče razstave hrvaškega etnografskega muzeja v Her-manovem brlogu, pravi pa nas čaka ob oktobrski konferenci združenja otroških muzejev »Hands on«, ki bo v Ljubljani in Celju, celjski del bo sovpadel z novo razstavo v brlogu, ki bo posvečena tradiciji praznovanja rojstnih dni v Sloveniji in na Japonskem,« je poudarke letošnjih dogajanj v muzeju strnila direktorica muzeja. Ob teh bodo v muzeju pripravili še nekaj etnološko obarvanih razstav, od razstave Tudi papirnate rože dišijo do V Hermanovem brlogu začenja letošnje dogajanje gostujoča razstava Hrvaške tradicionalne otroške igrače, ki jo je pripravil Etnografski muzej Zagreb in ki jo bodo odprli v torek. Gre za razstavo izvirnih, predvsem v lesu z ročnim delom izdelanih igračk hrvaških mojstrov ljudske umetnosti, od znanih živopisnih metuljčkov na kolesih do otroškega pohištva za lutke in podobnega. Razstavo bo spremljal film o ljudskih obrteh proizvodnje igrač v Hrvaškem Zagorju in Dalmaciji, na razpolago pa bodo tudi sestavljanke in druge igračke, s katerimi se bodo otroci vse do septembra, dokler bo razstava na ogled v Celju, lahko poigrali. novih reinterpretacij z Zvoki predmetov v zbirki Otroško življenje. Vsakodnevnemu življenju žensk v 20. stoletju bodo posvetili razstavo Ženski svet, poleti pa bodo na temo mestnih zakulisij izpeljali tudi tradicionalno etnološko delavnico urbanih fenomenov. BRANKO STAMEJČIČ Foto: SHERPA S citrami od klasike do bluesa Na 12. državnem citrar-skem tekmovanju komornih skupin v organizaciji Citrar-skega društva Slovenije in Glasbene šole Idrija je v soboto nastopilo kar 27 skupin citrarjev iz vse Slovenije. Nastopili so citrarski dueti, trii, kvarteti ter razne komorne zasedbe s citrami in z drugimi glasbili. Vse možne točke in s tem prvo mesto sta prejeli citrarka Ditka Založnik in flavtistka Katarina Auer iz GŠ Slovenska Bistrica. Visoko so se uvrstili tudi citrarji s Celjskega. Visoko oceno je prejel citrarski duo Brina Gabrovec in Vanessa Vrečič z žalske glasbene šole in pod mentorstvom Irene Glušič. Ostali prejemniki zlatih priznanj s Celjskega so: duo ci-tre-kitara Monika in Luka Rožej (mentor Peter Napret), duo ci-tre-violina Izidor Tojnko in Alja Drovenik (iz GŠ Rogaška Slatina, mentorja Helena Hartman in Peter Kuhar), citrarski duo in kitara Izidor Tojnko, Špela Schmid in Maša Ošlak (GŠ Rogaška Slatina, mentorici Helena Hartman in Martina Rančigaj) ter citrarski duo Karmen in Neli Zidar - Kos (mentorja Georg Glasl in Peter Napret). Vsi prejemniki zlatih priznanj bodo nastopili na kulturni praznik na koncertu nagrajencev v Glasbeni šoli Celje. Program bo vseboval od stare glasbe do sodobnih kompozicij za citre in bluesa. BS Šola za srečne otroke Ali bo dosegljiva tudi otrokom na Celjskem? - Edina usposobljena učiteljica za vzgojo osebnosti iz Šmartnega ob Paki Viljem Ščuka se zavzema za izbirni predmet vzgoja osebnosti v osnovnih šolah, ki bi staršem pomagal vzgajati in otroke naredil srečne. Naš sogovornik je nasmejan, vitalen in predvsem srečen 72-letnik. Svojega zasluženega pokoja ne uživa s prekrižanimi rokami, ampak dela. Zadnjih deset let se intenzivno ukvarja s t. i. Šolo osebnosti. V Evropi in svetu se že nekaj let, tudi desetletij, z vzgojo osebnosti ukvarjajo v šolah. Po zaslugi Viljema Ščuke prihaja v Slovenijo pilotski projekt, ki bo vzgojo osebnosti vpeljal kot izbirni predmet v dvesto osnovnih šolah. Viljem Ščuka že nekaj let pilotsko izvaja vzgojo osebnosti v šolah, vendar ministrstvo za šolstvo predmeta zaenkrat še ne želi vpeljati v osnovne šole, ker želi večji vzorec. Tako bo po novem v pilotski projekt vključenih 4.000 otrok in 400 mentorjev. Žal nikogar še ni iz naše regije, z izjemo pedagoginje iz Šmartnega ob Paki. Se pa obeta tudi v Celju vzpostavitev enega od devetih centrov za izobraževanje. Vzgojo osebnosti namreč nujno potrebujemo, saj vsak človek tudi ni osebnost, kot pravi Viljem Ščuka: »Nekaj malega pri osebnosti je genetsko pogojenega, to je temperament. Vse ostalo so priučeni vzorci. Je pa odvisno od okolja. Če imamo okolje, ki je izjemno izdelano, kultivirano, potem lahko računamo, da bodo tudi otroci dosti pobrali iz okolja o osebnosti. Če pa je okolje subkulturno, je edina možna ustanova, ki lahko kaj da v današnjem času, šola. Včasih je to dajala Cerkev, danes šola. In ta ustanova »Starši ne bi radi disciplinirali otrok in takoj rečejo, da je učitelj živo gorje, da dela stres, da povzroča ošpice pri otrocih, dejansko so pa otroci razvajeni.« tega ne da. Žal. Zato ker tudi na pedagoških fakultetah ni predmeta o osebnosti, nikjer se tega ne učijo. Ne učitelji, ne zdravniki, ne socialni delavci, nihče. Tako da smo, kar zadeva osebnost, osebnostno strukturo, lastnosti osebnosti, ljudje vedno bolj ubogi. Vedno bolj na psu.« Pilotski projekt postaja resničnost Zakaj je ta predmet potreben v šoli? Človek je kot bitje lahko celovit, se pravi, da ima svoje želje, potrebe, ustvarjalnost, napredovanje le takrat, če je osebnost. Sicer je to bitje podobno živalim. Se uči, se nauči, ampak je to učenje bolj dresura. Če pa je učenje s premislekom, z osmišlje-njem, potem znanje ostane, je del njega in ta otrok se potem oblikuje čisto drugače, kot bi se oblikoval običajen recimo potrošnik, ki je kot osebnost ubogi. Kaj je cilj pri vzgoji osebnosti? Cilj je napraviti že otroke dovolj zadovoljne, napraviti državljane srečne, da bi lepo in radi živeli. To je cilj. Srečen pa nisi takrat, kadar imaš veliko denarja. Srečni smo takrat, kadar smo zadovoljni sami s seboj, z delom, ki ga opravljamo, z družino, otroki, naravo, lepim, grdim vremenom ... Tako kot živijo zadnje čase nordijski narodi, zelo skromno in srečno. Evropski človek misli, da mora imeti sto parov čevljev kot stonoga, a ima samo en par nog. V neki hiši morajo imeti pet avtomobilov, za vsakega družinskega člana enega. Sodoben Evropejec je izpraznjen v sebi, ker nima lastne duhovne vsebine. In zato je nesrečen in vedno si nekaj želi, ampak ne ve, kaj. Polni se na vse mogoče načine, le vsebine osebnosti ne zna polniti, ker ga nihče ni naučil. Vsebina osebnosti je nekaj takega, kot je idrijska čipka, ki ima svoj materialni del, to je lanena preja, ima tudi svoj znanstveni del, to je malo nevzgojeni in vedno bolj težavni v šoli. Takrat ko ste bili sami mladi, so starši znali vzgajati? Takrat je bil zgodovinski spomin, ker smo živele tri, štiri generacije skupaj. Skupaj s starimi starši, tetami, strici, sodelovalo je vaško ali mestno okolje. Družili so se župnik, učitelj, župan in so dajali nasvete. Zdaj se je družina zaklenila vase. Ljudje smo postali vedno bolj odtujeni in če se hočemo kaj naučiti o vzgoji, beremo knjige. In v Sloveniji beremo danske knjige. Danska vzgoja je drugačna kot v Sloveniji. In ko pride Jasper Juul, mu v Ljubljani naredijo velika predavanja, Slovencu pa nobe- »Naši otroci so gladko malo nevzgojeni in vedno bolj težavni v šoli.« »>Mulc< pa jo pogleduje in tolče toliko časa, da dobi kinder jajce. Zdaj je videl, da to deluje, in postane manipulant in mali terorist, ki bo starše teroriziral. Pri dveh letih že zna terorizirati. Kako pa šele pri trinajstih, štirinajstih terorizira!« vezanje tistih reči, ampak bistvo čipke so luknjice, prazni prostori med vozli. V tistih luknjicah se šele nabere tisto, kar je resnično človeško. Človek še ni osebnost Zakaj smo toliko časa čakali na ta predmet? Znanost ne razume, da je biti osebnost zelo pomembno. Sodobna znanost, ki je polna tehnologije, je pusta kot žaganje. Človek je pa bitje, ki ima srečo, nesrečo, veselje, žalost, tisoč drugih stvari zraven, ki ga naredijo dinamičnega. Vsak dan je drugačen in to napravlja človekovo življenje smiselno, lepo, pisano. Pri tem predmetu bo otrok imel enkrat tedensko eno uro delavnic, vaj, nič ne bo pisal, čeprav naj bi ga ocenili, ker menda morajo biti ocenjeni tudi vzgojni predmeti. Meni se zdi pomembno, da otroci in tudi starši dobijo ta predmet. Tudi zaradi tega, ker starši ne znajo vzgajati. Nihče jih ni naučil. Naši otroci so gladko nega. Ker Slovenec Slovencu je Slovenec. Kaj je ključna napaka pri vzgoji? Ključna napaka pri vzgoji je to, da otroka ne naučimo odgovornosti. Če recimo »mulc« pri dveh letih reče pri mizi, da ne bo jedel kosila, mora oče priti zraven in reči: »Daj roko, sva zmenjena, ne boš jedel kosila, se pravi do večerje nič.« »Ja, v redu.« Seveda čez pol ure otrok pozabi in želi jesti. »Ne,« mora reči oče, »midva sva se zmenila, do večerje ne boš jedel.« »Ja, ampak zdaj bi jedel.« »Ne, moraš biti odgovoren za svoje odločitve.« Oče je dosleden. To pomeni biti odgovoren. Doslednost. Če rečemo ne, je ne. In če rečemo ja, je ja. Pa tudi če se na trepalnice vržeš, ne dobiš. Ali pa gre otrok z mamo v supermarket, na blagajni želi imeti kinder jajce. Če ga ne dobi, se vrže na tla in naredi cel cirkus in mami je nerodno, da ne bodo drugi ljudje iz trgovine rekli, da je nevzgojen. »Mulc« pa jo pogleduje in tolče toliko časa, da dobi kinder jajce. Zdaj je videl, da to deluje, in postane manipulant in mali terorist, ki bo starše teroriziral. Pri dveh letih že zna terorizirati. Kako pa šele pri trinajstih, štirinajstih terorizira! Takrat je velik terorist. In to je bistvena napaka pri vzgoji. Koliko lahko pomaga predmet v šoli? Ta predmet zelo veliko naredi. Ker osmisli pouk, učenje in potem imajo otroci veselje, voljo do učenja. So motivirani za delo, jih ni treba siliti. Otrok sam se odloči, kdaj se bo učil. Če se ne bo učil, bo pač ponavljal razred. Njegov problem. Če ne bo vseh razredov naredil, pač ne bo dobil službe, če ne bo imel službe, ne bo dobil za jesti. To je odgovornost. Vedel bo vnaprej, kaj počne. Predmet naj bi imeli otroci v sedmem, osmem in devetem razredu. Ni to že malo pozno za vzgojo? Jasper Juul bi na Danskem rekel, da je absolutno prepozno. Naši otroci pa so do 15. leta še doma, precej navezani na starše. Naše družine so v primerjavi z danskimi bolj tradicionalne. Tudi takrat se torej še splača. Naš cilj pa je, da bomo začeli v prvem razredu osnovne šole in končali konec srednje šole. Na Švedskem letos uvajajo na fakulteti osebnostno vzgojo in vse fakultete, ki imajo humanistično noto, jo imajo. Obvezno. Morajo pa sodelovati tudi starši. Nujno, ker sicer je dvotirna vzgoja. Učitelji hočejo svoje, starši drugo. Že zdaj se dogaja, da prihaja do nesporazumov, ker učitelji želijo vzga- Viljem Ščuka živi v Novi Gorici, kjer je delal kot dispanzerski zdravnik, specialist šolske medicine, in psihoterapevt. V okviru zdravstvenega doma je osnoval pedopsihiatrični dispanzer, vodil komisijo za razvrščanje otrok z motnjami v razvoju, organiziral ambulanto za obravnavanje bolezni odvisnosti od drog in iger na srečo, raziskoval je socialne bolezni in sindrom izgorelosti. Zdaj vodi Šolo osebnosti. Je poročen, ima sina in hčer ter dve vnukinji. problem dobiti, saj se navdušujejo. Vprašanje je, ali so starši dovolj zreli, da razmišljajo, ali resnično otrok potrebuje vzgojo ali je ne potrebuje. V Ljubljani se bodo morda raje odločili še za tretji jezik. Zdaj bi bilo nujno staršem dopovedati, da to potrebujemo. Eno generacijo, 20 let, je treba vključiti v ta projekt, da bomo spremenili Slovence. Tako so naredili Finci. Oni so pred skoraj 30 leti začeli ta projekt in zdaj govorimo o finskem gospodarskem čudežu. Na ta račun. Med politiki v Sloveniji vidite kaj posameznikov, ki so tudi osebnosti? Zelo malo. Če je kaj osebnosti, jih je med t. i. srednjim slojem in med izobraženci, vendar srednjega sloja skoraj ni, saj so ga izbrisali. Tisto bistvo, na katerem naj bi država stala, manjka. Med velikimi politiki vidim le eno resnično osebnost, to »Evropski človek misli, da mora imeti sto parov čevljev kot stonoga, a ima samo en par nog.« jati, pri vzgoji pa je treba tudi kaj potrpeti, biti discipliniran. Starši ne bi radi disciplinirali otrok in takoj rečejo, da je učitelj živo gorje, da dela stres, da povzroča ošpice pri otrocih, dejansko so pa otroci razvajeni. Radi bi vključili starše, da se tudi oni naučijo, kako vzgajati. Boste dobili potrebno število otrok in staršev, da bo projekt zaživel? To je eden od 65 možnih izbirnih predmetov. Otrok ni je predsednik države. Med profesorji je zelo veliko osebnosti, tudi med ustanovitelji naše države, ampak ti ljudje so se vsi umaknili, ker so prišli na oblast ljudje, ki strašno radi vladajo. In je njihova želja po vladanju prav nevrotična. Absolutna velika želja po vladanju. To ni osebnost, ampak nevroza. Kompenziranje lastnih pomanjkljivosti. ŠPELA KURALT Foto: GrupA mečejo >peglezne< in zraven še pometajo V Sloveniji od lani registrirana curling zveza - Med državnimi prvakinjami tudi Mojca Plemenitaš iz Dobja - Čez štiri leta na olimpijske igre? Ne bom pametovala, da sem ob prvem srečanju s curlingom znala povezati šport, ki ga beseda označuje. Roko na srce je tudi večina mojih sogovornikov ob tem bolj belo gledala, dokler ni sodelavec navdušeno razložil, da to reč zelo rad spremlja na TV: »Pa to je tisto, ko >pe-glezne< po ledu mečejo!« »Meni v glavnem rečejo: A vi ste tisti, ki tako zagnano pometate? Kaj nimaš tega že doma dovolj ...« slikovito razlago dopolni še prva državna prvakinja v curlingu Mojca Plemenitaš iz Dobja pri Planini. Ko te objame njena neustavljiva energija in hiti razlagati, kaj vse se ji je dogajalo v zadnjih mesecih, bi človek težko uganil, da so za njo burni in težki časi. Ampak kot pravi Mojca, ni ravno človek, ki bi sedel kot kup nesreče in pestoval svojo žalost. »Je pa res, da sem si tisti konec tedna s prijateljico Alenko Derča zelo želela na morje in da si nisem znala predstavljati, kaj pametnega bi lahko namesto tega počela v Kranjski Gori.« A je vseeno popustila. Tako se je Mojca prvič srečala s curlingom. »Tam so bili glavni člani slovenske curling zveze (CZS) in igralci iz prvih dveh ljubljanskih klubov, kjer od lanskega leta že delujejo tudi ženske ekipe.« Z njimi je Mojca vrgla Sapramiške bodo za vedno ostale prve državne prvakinje v curlingu in tiste, ki so pisale del slovenske športne zgodovine. svoj prvi kamen in se brez velikih pomislekov odločila, da je to tisto pravo. »Že vse življenje sem navajena, da stvari začenjam od začetka, gradim iz temeljev in najti tak šport, ki še ni preživet, ni prezasičen in mi hkrati še leži, je bil imeniten občutek. Doma sem >poguglala< za kaj gre, in med prvimi zadetki je bila tudi fotografija curling zmagovalke na olimpijskih igrah. Njena roka je bila dvignjena visoko in na obrazu se ji je zrcalilo zmagoslavje. No, sem si rekla, tole bi pa Na televiziji je vse videti silno enostavno, v resnici pa gre za zahtevno igro strategije in taktike. Mojca Plemenitaš s pevko Vesno Zornik (levo) čez štiri leta >komot< lahko bila jaz. Hec je ostal in še vedno se spodbujamo na ta način, kako olimpijsko se počutimo na vsakem treningu.« In kot v smehu pravi Mojca, se kaj takega lahko zgodi le v letu tigra. »Drzno, bojevito in energično.« S Škotske in iz Vancouvra čez Zagreb do nas Bolj zavzeti športni navdušenci na olimpijskih igrah v Vancouvru lani gotovo niso spregledali napetih bojev v curlingu. Sicer ta šport izhaja s Škotske, danes pa je najbolj razširjen v Kanadi, Veliki Britaniji, Skandinaviji in ZDA. Prav z olimpijado spodbujeni navdušenci so marca lani pri nas ustanovili Curling klub Ljubljana, takoj za njim pa še klub Zalog. Aprila so ustanovili Curling zvezo Slovenije, ki je postala 46. članica svetovne curling federacije. Junija lani pa je bila CZS sprejeta tudi v Olimpijski komite Slovenije. Uradno ta šport zasledimo na Škotskem v XVI. stoletju, a ga imajo na sumu, da so ga po celotni severni Evropi igrali že veliko pred tem. Na olimpijskih igrah so ga prvič igrali leta 1924, po letu 1932 pa so ga za 50 let postavili na stranski tir. Na igrah vseh iger ga zasledimo spet leta 1998 v Naganu. Na Hrvaškem ga na primer igrajo že šest let in tam so se slovenski navdušenci tudi prvič v živo srečali s kamni. Trenutno v Sloveniji deluje približno deset moških ekip in štiri ženske. V tej konkurenci so decembra lani izpeljali tudi prvo državno prvenstvo. Glede na to, kako odobravajoče so mladim ekipam kimali tako mednarodni sodniki kot škotska inštruktorica, res ni nobenega razloga, da ne bi za našo ekipo že čez štiri leta tudi v resnici navijali na olimpijskih igrah. Prav zdaj je mladinska fantovska ekipa na univerzijadi v Turčiji. »Po spletu naključij so Kitajci odstopili, naši pa so imeli možnost zapolniti njihovo mesto. V dveh dneh so vse zorganizirali in zdaj navijamo zanje, da imamo vse členke bele,« navdušeno pove Mojca. »Že to, da bodo lahko igrali z največjimi svetovnimi asi tega športa, nam vsem daje elan za še bolj zagnane treninge.« Sapramiške so prebile led Mojca se je kot zelo obetavna igralka uvrstila v žensko ekipo Curling kluba Zalog. Treninge imajo vsak ponedeljek zvečer v Ljubljani, če je možnost in potreba pred tekmovanji, pa izkoristijo še kakšen prost termin, ki jih žal ni na pretek. Najbolj intenzivne treninge so imeli v Kitzbuhlu, kjer je za to tudi primerna infrastruktura. »Pri nas igramo v običajnih ledenih dvoranah, vendar ima to precej slabosti. Pa vseeno, ko me pred začetkom treninga objame hlad dvorane, ko za-slišim tiste zvoke ...« Mojca težko skrije, kako zelo jo je ta šport navdušil. »Zelo si želimo, da bi se prepoznavnost in tudi igranje po Sloveniji bolj razširilo. Če bi katero od deklet zanimalo, bom vesela, če bo navezalo stik z mano. Sčasoma bi lahko ustanovili tudi klub Če zelo poenostavimo, je curling podoben balinanju na ledu. Igra se na 44,5 m dolgi in dobre štiri metre široki ledeni ploskvi, ki jo pršijo z vodo, da v stiku z ledom takoj zmrzne ter ustvari posebno drsečo ploskev. Na vsaki strani igrišča je tarča v modri, beli in rdeči barvi. Igrata dve moštvi s štirimi predstavniki, ki izmenično mečejo v desetih krogih. Kamni (ang. Stones) iz škotskega granita tehtajo približno 20 kg. Med opremo so še metlice in posebni copati, eden z gladkim in drugi z robatim podplatom. Cilj igre je iz-biti nasprotnikove kamne in svoje postaviti čim bližje centru. Gre za igro taktike in strategije, na smer gibanja kamna pa lahko nekoliko vplivajo tudi s t. i. pometanjem - ko se led topi, kamen namreč lažje drsi po predvideni poti. v Celju.« Dotlej pa državni naslov ostaja v Ljubljani. Sapramiške so prebile led. »Ime smo dobile čisto iz šale. Naša članica je namreč tudi pevka Vesna Zornik, ki se je prav takrat ukvarjala s projektom Svetlane Makaro-vič in tako smo postale in ostale Sapramiške.« Vsi, ki so ta šport kdaj poizkusili, so hitro ugotovili, da stvar niti slučajno ni tako enostavna, kot je videti po televiziji. »Kamni tehtajo 20 kilogramov, drža in način metanja sta svojevrstna, tako so da bile modrice in boleče mišice kar dolgo nujno zlo.« Zdaj to ni več niti omembe vredno. »Tudi stroškov je kar precej - vsak sponzor je torej lepo povabljen in vreden suhega zlata - ampak občutek po treningu je izjemen.« Seveda pa se nič ne more primerjati z medaljo. »Resda je vse še v povojih in da konkurenca še ni prav ubijalska, vendar bomo čez veliko let lahko vnukom razlagale, da smo orale ledino in na nek način pisale zgodovino slovenskega športa,« svojo zgodbo zaključi »prva državna prvakinja v curlin-gu in ponosna članica curling kluba Zalog«. SAŠKA T. OCVIRK Foto: MARKO TONČIČ V ekipi igrajo štirje člani, ki po vrstnem redu mečejo 20 kilogramov težke kamne, za to določeni igralci pa s t. i. pometanjem poskušajo usmerjati njihovo pot. Da ima Mojca za ta šport izvrstne zasnove, pa je že takoj na začetku povedala tudi mojstrica s Škotske. Z leve Rok Drakšič, Lucija Polavder, Simon Brus, Barbara Fidel, Benjamin Lah in Vlora Bedeti Polavderjeva, Drakšič, kegljavke in rokometaši Lucija za petami Nataši Urbančič, Mariki Kardinar in Urški Žolnir, Roki ujel Vlada Bojoviča in Štefana Cuka, Gregorja Cankarja (še) ne Najboljša športnika mesta Celje za leto 2010 sta judoi-sta Sankakuja Lucija Polavder in Rok Drakšič. V ekipni konkurenci so največ glasov prejeli rokometaši Celja Pivovarne Laško in kegljavke Lanteksa. Kraljica in kralj celjskega športa sta že četrtič Polavderjeva in Drakšič. Uspeh kluba z Lopate je s tretjim mestom dopolnila Vlora Bedeti. Druga je bila kegljavka Barbara Fidel. Doslej so po petkrat na najvišji stopnički stale atletinja Nataša Urbančič, kegljavka Marika Kardinar in judoistka Urška Žolnir, Lucija, evropska prvakinja, pa ima dovolj časa, da jih dohiti ali celo preseže: »Takšno priznanje poplača ves trud, vsakega sem vesela, trudila se bom, da jih bo še več.« Pri moških je bil drugi ka-jakaš Simon Brus, tretji ju jitsu borec Benjamin Lah iz Policijskega kluba borilnih veščin Celje. Kar sedemkrat je bil najboljši športnik Celja atlet Gregor Cankar, po štiri- Posebno priznanje za športne uspehe (tretje mesto v skoku v višino na veteranskem SP) je prejel 66-letni, še vedno strumni Branko Vivod, prvi Slovenec, ki je preskočil dva metra. krat pa rokometaš Vlado Bo-jovič in judoist Štefan Cuk. Z njima se je izenačil Drakšič: »V preteklem letu mi je uspela kopica odličnih dosežkov. Če sem lani osvojil bronasto medaljo na evropskem prvenstvu, si letos želim korak višje, torej do odličja na svetovnem prvenstvu.« Župan Mestne občine Celje Bojan Šrot je pred prireditvijo sprejel športnike v likovnem salonu: »Z mednarodnih prizorišč so prinesli 80 medalj različne žlahtnosti, dodati jim je treba še šest kolajn športnikov invalidov ter oseb s posebnimi potrebami. Leto 2010 je bilo zelo uspešno. Rezultate pa je med seboj zelo težko primerjati. Glasovanja sem se vzdržal. V ospredju pa so po pričakovanju judoistke in judoisti, ki nas že vrsto let razvajajo z vrhunskimi rezultati.« Visoko kakovost športa v Celju potrjuje tudi podatek, da je imelo v letu 2010 kar 243 športnikov in športnic status kategoriziranega športnika po merilih Olimpijskega komiteja Slovenije, od tega 40 mednarodni in svetovni razred. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA Priznanja za strokovno delo v letu 2010 so prejeli trenerji Marjan Fabjan (Judo klub Z dežele Sankaku), Lado Gobec (Kegljaški klub Celje), Uroš Bernard (Športni klub Hyong), Marko Gaber (Policijski klub borilnih veščin), Bogomir Gajser (Avto-moto društvo Feroda), Aleš Kuder (Kajak-kanu klub Nivo), Slavko Ivezič (selektor mladinske rokometne reprezentance) in njegov pomočnik Stanko Anderluh (Celje Pivovarna Laško). Zlato plaketo ŠZ Celje je prejel Jože Kopitar (AD Kladivar), srebrni Miro Kocuvan (AD Kladivar) in Stanko Esih (Društvo borilnih veščin Slavka Šlandra), bronaste pa Marko Gaber (PKBV), Herman Wirth in Rado Petru (oba Celje Pivovarna Laško). Vodi Maki team zaradi tekme več V prvi celjski ligi malega nogometa je bila prosta ekipa Bar Golf in je zato prepustila vodstvo na lestvici moštvu Maki team, ki ima eno odigrano tekmo več. Izidi 9. kroga: Isoles-Saymons - Kalimero 10:3, Zlatarstvo Tanjšek - Občina Celje 7:6, Pelikani - KMN Kobre 8:0, Emstar - Hochraut Kia Škorjanec 3:3, Mariborska univerza - ŠD Gotovlje 2:4, Maki team - Fijavž d.o.o. 8:2. Vrstni red: Maki team 24 točk, Pelikani, Bar Golf 22, Hochkraut, Kalimero 16, Fijavž 12, Emstar 10, Zlatarstvo Tanjšek, Gotovlje 9, Kobre 7, Isoles-Saymons 6, Občina 3, Mariborska univerza 1. Najboljši strelci: Robi Matič (Maki team) 15 golov, Tomaž Veler (Isoles) 14, Tadej Žagar (Hochkraut) 13, Marko Glu-šič (Isoles) 12, Danijel Banjac (Emstar) in Željko Spasojevič (Maki team) 11 ... V derbiju kroga v 2. ligi je Bogi team premagal Kladivar sporting s 7:3 in ima na vrhu lestvice 24 točk, enako tudi Mali Pariz. Sledijo Kladivar sporting 21 točk, Risi in Plemiči 18, FC Champion pub in Generali 14 ... »Upam, da si bo vodstvo kluba premislilo« Novi kapetan rokometašev Celja Pivovarne Laško Petar Metličic pred derbijem z Gorenjem V turbulentnem obdobju, po silovitih preobratih v moštvu, so celjski rokometaši v sredo odprli novo poglavje. V zelo spremenjeni zasedbi so v zaostali tekmi DP porazili Krko s 40:26. 350 gledalcev je pozdravilo celjsko rokometno prihodnost, ki jo kot kapetan odslej vodi Petar Metličic. »Najstarejši igralec je, dosegel je vse v rokometu. Je zelo miren, igralcem pomaga na treningih, jim svetuje. Je izreden poznavalec taktike, zelo je koristen. Morda bo kdo oporekal, ker ni Slovenec. Odločitev se je v kratkem času izkazala za ustrezno,« je pojasnil trener Miro Požun. Pero, kot vsi kličejo Metli-čica, je 25. decembra dopolnil 34 let. Olimpijski prvak iz leta 2004 ima dve srebri in bron s svetovnih prvenstev, trikrat je bil evropski klubski prvak. Ste bili presenečeni ob dodelitvi kapetanskega traku? Seveda. To je bila želja trenerja in soigralcev. Tega nisem pričakoval, želel sem si, da bi bil to kdo od domačih. Toda Edi Kokšarov in Luka Žvižej sta odsotna zaradi poškodb. Zame je to čast, obenem pa odgovornost, predvsem do mladih fantov. Pomagati jim bo treba, ne le na igrišču. Verjamem, da imam dovolj znanja in izkušenj. Zaenkrat me poslušajo, zelo so delavni. Dejal sem, da je preteklost treba pozabiti in se odslej dokazovati vsak dan, ne le na tekmah, tudi na vsakem treningu. Ste pred tem, da ulovite pravo formo? Bilo je že bolje pred koncem leta, potem je sledila pavza. Na začetku sezone pa ... Prišel sem pravzaprav brez priprav. Padel sem v zelo naporen ritem dela pri Serdarušicu, v Španiji je bilo drugače. Potem se je dogajalo marsikaj, najprej trenerjev odhod. To je vplivalo na vse, ne le name. Bilo je očitno, da trpite, saj ste bili daleč od starega dobrega Pera. Čeprav sem izkušen igralec, sem čutil nezanesljivost, saj fizično nisem bil pravi. Stvari, za katere veš, da si jih sposoben storiti, niso delovale. Ob dobrih treningih z mladimi sem začel uživati. Počasi je šlo na bolje. Ste resnično med prvimi pristali na prepolovitev oziroma zamrznitev plač? Položaj je bil nepričakovan, vsi, tako igralci kot vodilni možje kluba, smo bili razočarani. V tej težkem gospodarskem položaju je bila ekipa precej draga, rezultati pa temu niso sledili. Toda to je šport. Z razumnimi pogovori se vse lahko reši. Mnogo fantov s svojimi družinami živi od rokometa. Upam, da si bo vodstvo kluba premislilo. Kar pa ga lahko prisili k temu, so takšna igra, želja in obnašanje, kot smo jih prikazali v sredo. Še bolj pa, če bi vse skupaj prenesli na jutrišnji der-bi z Gorenjem. Ste sposobni zmagati? Nismo favoriti, saj smo izgubili izkušene in kakovostne igralce. Vsekakor bo tekma težka. Tekmeci nas sicer ne bodo tako spoštovali kot prej, ko smo imeli Zormana, Pajoviča, Gajiča in Vugrinca. Ne bomo se predali, lahko presenetimo, toda le z odlično igro, kajti velenjska ekipa je zelo dobra. Ni izgubila niti točke in zaslužila bi si, da poleg naše že v tej sezoni igra v ligi prvakov. Tudi Ivano Balic, ki je bil proglašen za najboljšega rokometaša, je tako kot vi iz Splita. Vas je peto mesto Hrvaške na SP razočaralo? Ni igrala dobro, glede na prikazano je uvrstitev odlična. Obenem menim, da Španija in Švedska nista kvalitetnejši. Bivši selektor Lino Čer-var, ki je s Hrvaško ob vaši pomoči »osvojil svet«, je v Podčetrtek pripeljal skopski Metalurg. In na prijateljski tekmi izgubil s prenovljenim Celjem za 10 golov! Bil je presenečen, celo šokiran. Igramo hitreje, z večjim poletom, »razbili« smo jih. Podpisali ste dveletno pogodbo. Boste ostali do njenega izteka? Upam, videli bomo, kakšna bo ekipa. Imam dobro voljo, želel bi si dva, tri vrhunske okrepitve, s katerimi bi bilo mladim lažje napredovati. DEAN ŠUSTER Foto: TimE Pavlovič zadel iz igre, z bele točke pa ne Nogometaši CM Celja so v Riminiju, kjer se pripravljajo od ponedeljka, odigrali prvo prijateljsko tekmo. Z 2:1 so morali priznati premoč italijanskemu nižjeligašu Misanu. Italijanska ekipa je sicer sestavljena z nekaj južnoameriškimi igralci. Celjani so si tokrat priigrali ogromno priložnosti, ko bi morali brez težav premagati nasprotnika, a sreča ni bila na njihovi strani. Namreč priložnosti Bez-jaka, Štrausa in Firerja so ostale neizkoriščene, Beršnjaku pa je veselje preprečila prečka. Edini zadetek za rumeno- modre je v drugem delu drugega polčasa (takrat je na igrišče prišla udarna postava CM Celja) dosegel Zoran Pavlovič. Slednji je sicer v nadaljevanju za- pravil enajstmetrovko, vendar pa dokazal, da bo pomembna okrepitev za nadaljevanje prvenstva. Klemen Medved je kljub porazu ostal optimističen: »Na tej prvi tekmi v Riminiju smo bili boljši nasprotnik. To je pokazalo tudi veliko število lepih priložnosti, a žoga nikakor ni končala v golu. Kljub porazu pa se je lahko opazilo, da se forma stopnjuje. Verjamem, da bo sedaj vse šlo le še navzgor.« Celjani bodo priprave sklenili jutri v San Marinu, ko jih čaka zadnja prijateljska tekma pred odhodom v domovino. Le še dobrih štirinajst dni pa »grofe« loči do prve tekme v spomladanskem delu DP z Domžalami. MITJA KNEZ Drevi Šoštanjčani v Šentjurju! Prvi medsebojni obračun je Elektra doma izgubila - Vodilni Laščani pri zadnjih Parkljih Ta konec tedna se nam obeta zanimiv 15. krog DP za košarkarje. Morda bo odločilen za ekipo Šentjurja, ki še nima zagotovljenega mesta v ligi za prvaka, v lokalnem obračunu se bo merila z Elektro. Zlatorog gostuje pri Parkljih, Hopsi v Škofji Loki. Šentjur in šoštanjska Elektra se bosta srečala drugič v letošnjem prvenstvu. Prva tekma je pripadla tokratnim gostiteljem, za dve točki, 66:64. Če spomnimo, je bila ekipa Damjana Novakoviča v Šoštanju večino časa boljši nasprotnik, a se na več od sedem točk prednosti ni zmogla odlepiti. Šoštanjčani so ji vztrajno sledili in v zadnji minuti skorajda naredili preobrat, ko so imeli napad za zmago, a ga niso izkoristili. Derbi šestega kroga, takrat še vodilnih ekip, je tako pripadel Šentjurčanom. Elektra, ki ima po 14 krogih zagotovljeno ligo za prvaka, bo na današnji tekmi igrala sproščeno. »Nimamo česa izgubiti, smo dobro pripravljeni. Na prvi tekmi so bili boljši Šentjurčani, kako bo zdaj, pa bomo videli, vendar mi ne gremo na nobeno tekmo z belo zastavo,« je dejal Tadej Horvat. Na drugi strani bo imel Šentjur prednost domačega terena, vendar bo moštvo manj sproščeno, saj se bori za vstop v zgornji del razpredelnice. Trenutno zaseda šesto mesto. Le točko pa zaostajajo Mariborčani, ki so poleg Šentjurčanov še edini kandidati za ligo za prvaka. V prednosti je lanski polfinalist prvenstva, ki ima s tekmo manj dve zmagi pripravljamo. Nobenega nasprotnika ne podcenjujemo, zato bomo tudi tokrat šli na tekmo po zmago,« pravi trener Aleš Pipan. Laščani so še vedno vodilni, medtem ko Parklji še niso okusili slasti zmage v letošnji sezoni in ostajajo na repu lestvice. Hopsi na varnem Za Polzelane, ki so varno na četrtem mestu, Ško-fjeločani ne bi smeli biti prevelik zalogaj. Po zmagi nad Slovanom se je igralcem Tončija Mašine vrnila prepotrebna samozavest, prav tako nimajo skrbi, ali se bodo prebili v ligo za prvaka, kar je bil osnovni cilj. Nasproti jim bo sicer stal še do decembra član Polzele Primož Skok, ki je dobro spoznal Mašinovo delo. A nova zmaga Hopsom ne bi smela uiti. MOJCA KNEZ Foto: SHERPA Potem ko so Šentjurčani lansko sezono zaključili na četrtem mestu, se letos borijo za uvrstitev med najboljše ekipe. Damjan Novakovič si že »razbija« glavo, kako priti do sedme letošnje zmage. prednosti. V kolikor Šentjur zmaga, Mariborčani pa izgubijo pri Slovanu, vprašanj o zadnjem udeležencu lige za prvaka ne bo več. Prvi proti zadnjemu Zlatorog je še vedno pod vtisom zabijanja Luke La-pornika na tekmi v Domžalah. Z jutrišnjo tekmo v Ljubljani si preveč ne beli glave. »Na vsako tekmo se enako Nov Rennerjev mejnik: 511 centimetrov! V soboto se je Robert Renner udeležil tekme v skoku s palico na dvoranskem mitingu v avstrijskem Schielleitnu. Še ne 17-letni atlet celjskega Kladivarja je prepričljivo zmagal in ob tem dosegel kar dva državna rekorda v kategoriji mlajših mladincev (U-18). Svoj teden dni star rekord iz Zagreba je najprej popravil na 506 centimetrov, nato pa preskočil letvico, postavljeno na pet metrov in enajst centimetrov. S tem rezultatom je tudi za en centimeter popravil državni rekord v kategoriji starejših mladincev (U-20)! Tega je kar 16 let imel v svojih rokah Mariborčan Martin Lorenci. Robert je očitno v odlični formi pred naslednjimi pomembnimi nastopi v tej sezoni. DŠ Proti Koprivničankam je bila najboljša v celjski vrsti Brigita Strelec. Praktično že na zaključnem turnirju Podravka po okusu varovank Lada Gobca Zaradi visoke zmage na prvi četrtfinalni tekmi evropske lige so kegljavke celjskega Lanteksa z eno nogo že uvrščene na zaključni turnir četverice. Na kegljišču Golovec so bile kar s 7:1 boljše od hrvaške ekipe, Podravke iz Koprivnice. Igrale so odlično, podrle so 205 kegljev več. Najboljša je bila Brigita Strelec z rezultatom 613, za kegelj je zaostala vodilna na svetovni lestvici Barbara Fidel. Rezultati preostalih: Nada Savič 602, Anja Kozmus 591, Gordana Radič 528 in Eva Sajko 524. Povratna tekma v Koprivnici bo 19. februarja, finalni turnir najboljše četverice pa od 1. do 3. aprila v Nemčiji. »Sodeč po rezultatih preostalih prvih četrtfinalnih obračunov se bomo tam skoraj zagotovo srečali z nemškim Bambergom, romunskim Elektromuresom in srbskim Pionirjem,« meni trener Lado Gobec, ki je tudi tehnični direktor Kk Lanteks Celje. V klubu pa upajo, da se bo do tedaj vrnila Rada Savič, lani bronasta v sprintu na članskem SP in v isti disciplini mladinska svetovna prvakinja. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA SAVINJSKA KOŠARKARSKA LIG/ brglez *com V nedeljo začetek končnice Še dve nedelji sta preostali do konca Savinjske košarkarske lige. V rednem delu je bil najboljši Arkes, pojutrišnjem pa se bodo začeli boji za končno razvrstitev. Rezultati 9., zadnjega kroga rednega dela lige: Arkes - Brglez.com 66:70, Zlatorog Laško - Domžale 56:53, ŠK Žalec - Gradia Celje 40:53, Mladi Polzela - BSB Otok Celje 47:69, Frizerstvo Anita - Kamno-seštvo Vogrinec 65:125. Zaostala tekma: Zlatorog - Mladi Polzela 0:20 (b. b.). Vrstni red: Arkes 16 točk, BSB Otok Celje, Gradia Celje, Kamnoseštvo Vogrinec 15, Brglez.com, ŠK Žalec 14, Mladi Polzela, Zlatorog 12, Domžale, Frizerstvo Anita 10. Boris Kovačič je dosegel 223 točk, Matej Lukan (oba Kamnoseštvo Vogrinec) 183, Denis Frece (Gradia) 176, Dalibor Matijevič (ŠK Žalec) 175, Tomaž Blagotinšek (Zlatorog) 162 ... V nedeljo bosta najprej tekmi za razvrstitev od 5. do 8. mesta, ŠK Žalec - Mladi Polzela (8.00) in Brglez.com - Zlatorog Laško (9.15), nato še polfi-nalna obračuna, BSB Otok Celje - Gradia Celje (10.30) in Arkes - Kamnoseštvo Vogrinec Parižlje (11.45). Končne odločitve bodo v nedeljo, 13. februarja. Foto: TONE TAVČAR Kamnoseštvo Vogrinec Parižlje je izostalo z ene tekme in izgubilo točko, toda tako kot vodilni Arkes zmagalo sedemkrat, zato bo njun medsebojni obračun morebiti že finale pred finalom. PANORAMA ROKOMET 1. SL, zaostali tekmi 10. kroga: Celje Pivovarna Laško - Krka 40:26 (20:13); Marguč 8, Kozlina, Ranevski 6, Mlakar, Toskic 4, Prieto, Razgor, Metličic 3, Poklar 2, Potočnik 1; Čančar 7, Lavrič 4, Ormož - Gorenje 29:32 (14:13); Žu-ran 9; Golčar 8, Bezjak 7, Ši-mič, Musa 4, Manojlovic 3, Gams, Bajram 1. Vrstni red: Gorenje 32-0, Cimos 25-7, Celje 24-8, Loka, Trimo 1913, Maribor 15-17, Krka 1418, Ribnica 13-19, Ormož 12-20, Slovan 10-22, Slovenj Gradec 6-26, Šmartno 3-29. KOŠARKA 1. SL (ž), 16. krog: GVT - Grosuplje 59:71; Zdovc 16, Šrot 11, K. Klančnik 10, Javornik 9, N. Klančnik, Lesjak 5, Božičevič 3; Mikič 24, Kastelic 13, Celje - Ilirija 93:52; Turčinovic 26, Bosilj 24, Abramovič 17, Barič, Ja-godič 7, Klavžar, U. Belak 4, Čoh 3, N. Belak 2; Zalar 14, Grobiša 12. Vrstni red: Celje 32, Kranjska Gora 30, AJM, Ilirija 24, Triglav 23, Ježica 22, GVT, Grosuplje 21, Odeja 20, Rogaška 17, Domžale 14. (MiK) www.radiocelje.coni ŠPORTNI KOLEDAR Petek, 4. 2. MALI NOGOMET 2. SL, 14. krog: Benedikt - Nazarje (20). KOŠARKA 1. SL, 15. krog: Šentjur - Elektra (19). ODBOJKA 1. SL (ž), končnica, 1. krog, Šempeter: Aliansa - Maribor Branik (18). Sobota, 5. 2. KOŠARKA 1. SL, 15. krog, Ljubljana (Ježica): Parklji - Zlatorog (19.30), Škofja Loka: Mer-cator - Hopsi (20). 1. B SL, 18. krog: Litija - Konjice, Portorož - Rogaška (19). 1. SL (ž), 17. krog, Kranj: Triglav - GVT Konjice (16), Domžale - Rogaška (18). ROKOMET 1. SL, 17. krog: Celje Pivovarna Laško - Gorenje (20). 1. SL (ž), 16. krog: Celje Celjske mesnine - Zagorje, Velenje - Ajdovščina (19). Ponedeljek, 7. 2. KOŠARKA Jadranska liga (ž), 19. krog: Celje - Voždovac (19.30). Ko ju še cenijo, a jima ne zaupajo več ... Poklepetali smo s Škobernetovimi in Salobirjevimi znanci - O aferi s sodniškimi podkupninami »vsaj potiho« govorijo vsi Laščani in sovaščani sodnika Milka Škoberneta in Marjana Salobirja, ki sta osumljena jemanja in posredovanja pri jemanju podkupnine, so popolnoma zaviti v molk (tretji osumljeni je Celjan Esad Ramic). Skoraj nihče, ki smo ga te dni ustavili na laških ulicah, ni želel javno povedati svojega mnenja, vsi pa ju osebno ali vsaj bežno poznajo. Tiho so, če opazijo novinarje, tudi na Marija Gradcu, kjer živi Salobir, ter na Vrhu nad Laškim, kjer biva Škoberne. Res pa je, da ima večina o njiju pozitivno mnenje, so pa krajani skrajno razočarani zaradi informacij, ki kapljajo v javnost glede nečednih poslov z izsiljevanjem in s podkupninami. »Ne vemo, kaj vse stoji za tem, človek nikoli ne ve, kaj je resnica in kaj laž. Vendar Predsednik Krajevne skupnosti Vrh nad Laškim Stanko Selič: »Pri našem sodelovanju ni bilo nikoli poslovanja >pod mizo<.« se je moralo nekaj zgoditi, ker ne verjamem, da so jima kar tako nekaj nastavili. S sodnikom Škobernetom sva pred leti bila skupaj v volilni komisiji in takrat je bil popolnoma korekten in strokoven,« nam je dejala Laščanka, ki želi ostati anonimna. Laško je majhno, vsi poznajo vse. Se koga bojijo? Naleteli smo na kar nekaj ljudi, ki so včasih bili sosedje bodisi Škoberneta bodisi od Salobirja, toda v izjavah so previdni, pred fotografom se skrivajo. »Škoberneta poznam od mladosti, vedno sem imel dobro mnenje o njem, toda zdaj ... Če je vse res, morajo dokazati policisti in na koncu tudi njegovi kolegi - sodniki.« Vsi se sprašujejo, kaj ju je pripeljalo do takšnega početja, ki jima ga očitajo. Finančna stiska zagotovo ne, za oba vemo, da sta glede na svoji funkciji zelo dobro preskrbljena. Salobirja v Marija Gradcu opisujejo kot dobrega soseda, s katerim niso bili nikoli v sporu, : Jože Bele, Rečica pri Laškem: »Žal nimam več zaupanja v takšne ljudi. Če so nekateri kaj takšnega res pripravljeni storiti, potem ne podpirajo dobrih stvari. Osebno ju tudi ne poznam, le takole na videz, sem pa veliko slišal o njiju. Mislim, da bi glede na informacije, ki so zdaj znane, direktor komunale lahko še opravljal svoje delo, dokler se mu krivda ne dokaže pravnomočno. Za sodnika pa tega ne morem reči.« redno menda zahaja tudi v tamkajšnjo restavracijo na dnevne malice. Afera je šokirala tudi krajane Vrha nad Laškim, kjer z družino živi Škoberne, a tudi tam smo trkali na zaprta vrata njegovih sosedov. Govoriti je bil pripravljen le predsednik Krajevne skupnosti Vrh nad Laškim Stanko Selič, ki je tudi sodnikov bližnji sosed. Glede na svoje delo pozna Salobirja že vrsto let. »Še iz časov funkcionarjev v mladinskih organizacijah! Pri našem sodelovanju ni bilo nikoli poslovanja >pod mizo<. Kadarkoli sem oba uradno prosil za pomoč, je nikoli nista odklonila, vedno smo sodelovali korektno. Če sta se res spustila v kakšne sumljive posle, mora to raziskati policija. Z ljudmi pa je vedno tako: nekaj slišijo, nekaj vidijo, ostalo pa sami sklepajo. Govorijo marsikaj, toda dokler Poklicali smo tudi Jožeta Se-nico, poveljnika Štaba civilne zaščite Občine Laško, kjer je Salobir vidnejši član. Tudi Se-nica ima z njim dobre izkušnje, še posebej ob zadnji poplavi, ko je Salobir opravljal delo tudi na terenu, pri ogledu plazov. »Kot gradbeni strokovnjak nam je s svojimi nasveti veliko pomagal.« Obsoditi nekoga že vnaprej je slovenska navada ... Zagovornik sodnika Milka Škoberneta, Tomaž Bromše: »Gre za zelo očitno kršenje ustave!« Zatem ko so poslanci v državnem zboru sprejeli sklep, ki ga je predlagala mandatno volilna komisija, da sodniku Milku Škobernetu ne podeli imunitete, je ta še vedno za zapahi. Priprt je zaradi suma jemanja podkupnine. Kot smo že poročali, naj bi bili zbrani dokazi trdni in znajo Škobernetu dodobra zagreniti življenje, vendar njegov zagovornik Tomaž Bromše pravi, da je pač nekoga obsoditi že vnaprej stara slovenska navada. Dodaja, da bo storil vse, kar v okviru prava lahko, da dokaže, da je država močno kršila sodnikove pravice. Nov udarec za Škoberneta pa je zagotovo odločitev izvenobravnav-nega senata ljubljanskega sodišča, ki je zavrnilo Bromšetovo pritožbo na odreditev pripora. »Vložil bom zahtevo za varstvo zakonitosti, ki je izredno pravno sredstvo. Gre za stanje, ko imamo nek pravnomočen sklep, torej, kjer je že odločeno o pritožbi, in zoper ta sklep je možno še drugo pravno sredstvo, o katerem nato odloča vrhovno sodišče. Še preden so izčrpana vsa izredna pravna sredstva, bom vložil tudi ustavno pritožbo, ker gre za očitno kršitev ustave Republike Slovenije.« Ampak, kaj vse to lahko sploh še spremeni? Trenutno se nahajamo v situaciji, ko bo zaradi pravnomočnega sklepa pripor trajal še naprej. Kakšno pa bo ravnanje vrhovnega sodišča ali ustavnega sodišča, glede na predloge, ki jih bom še podal, še ne morem domnevati. Če vrhovno sodišče odloči vam v prid ... ... bodo morali mojega klienta takoj izpustiti na prostost. In potem ostaja možnost, da toži državo in dobi odškodnino, ker je bil nezakonito priprt? Da. Obstaja ta možnost. Vendar se mi zdi, da to zdaj sploh ni pomembno. Pomembno je, da se zagotovi spoštovanje ustave in zakonodaje. Ste odvetnik, ki ima »nos« za iskanje napak, zagotovo boste še kaj storili razen teh pritožb . Opažam, da gre pri vsem tem tudi za situacij o, ki je nihče v Sloveniji ni vajen. Skladno z zakonom o sodniški službi namreč lahko državnemu zboru vloži zahtevo, da se sodnik lahko pripre oziroma, da se proti njemu lahko začne kazenski postopek, sodišče in ne državni tožilec, kot se je Tomaž Bromše. Bo dokazal, da je država kršila sodnikove pravice? zgodilo v našem primeru. To pomeni, da je postopek pred državnim zborom tekel na podlagi zahteve neupravičenega predlagatelja. Sklep državnega zbora, ki temelji na takšni neupravičeni zahtevi, je pravzaprav ničen ali pa vsaj nezakonit. Mislim, da se je v tej zadevi delalo prehitro z nekim zadanim končnim ciljem, ne da bi se stvari pregledale ali malo bolj prebrale . Torej gre vendarle tudi za obračun med politiki. Višje sodišče v Celju je konec preteklega tedna po naših informacijah odredilo, da bodo izvedli službeni nadzor nad reševanjem primerov, ki so bili dodeljeni sodniku Milku Škobernetu. Pregledali naj bi vse nerešene zadeve na dan 28. januar, vse do zdaj že rešene primer v letih 2008, 2009 in 2010 ter vse dokončane primere v letu 2010, v katerih je Škoberne sodeloval kot sodnik poročevalec, predsednik senata oziroma član senata, kjer so odločali o odpravi priporov. Dejstvo je, da v družbi in znotraj pravosodja obstajajo neke napetosti. Ravno te se sproščajo v tem danem trenutku. A tega seveda ne bom komentiral. Ampak mnenje zagotovo imate. Bodo primer Ško-berne izkoristili le zato da bi javnosti dokazali, da niso vsi nedotakljivi in pri tem tvegali tudi odškodnino? Upam, da ne. Ker mislim, da nihče ne želi živeti v takšni državi. Se vam zdi, da so Škober-neta že vnaprej obsodili? Pri nas je to nekako že kar v navadi. Da se naprej nekoga obsodi in se šele nato sprašuje, ali je tudi dejansko kriv. Morali bi se držati tega, da je vsakdo nedolžen, dokler ni drugače ugotovljeno s pravnomočno sodbo sodišča. Toda pravijo, da so dokazi, ki so jih kriminalisti zbrali, zanesljivo »zelo trdni«. O tem, kako >zanesljivo< je to tudi v resnici, bo moralo odločati sodišče. Moram pa reči, da so tisti, ki so zbirali karkoli v tej zadevi, tudi marsikaj spregledali. Torej ste že našli napake preiskovalcev? Vedno se držim tega, da je vloga zagovornika, da mora za obtoženca storiti vse, da se mu zagotovi pošteno sojenje. In to je edino vodilo, ki ga mora imeti vsak zagovornik. Opozarjati na napake je naša ključna naloga. Pravila niso zapisana samo zato, da bi veljala za tiste, ki se znaj- dejo v teh postopkih, ampak tudi za tiste, ki te postopke predlagajo. Verjetno ne boste želeli, pa vseeno - namignite vsaj nekaj, kar se vam zdi, da so storili narobe. Za to je še prezgodaj. Zdi se mi na ravni vsaj slabega okusa, da policija predstavlja domnevno dokazno gradivo na tiskovni konferenci, še preden imajo tisti, na katere se to gradivo nanaša sploh možnost o tem izreči pred sodiščem. Morda neumestno vprašanje. Ste bili šokirani pretekli teden nad to novico, vsi govorijo, da je bil Ško-berne dober sodnik? Novica pač . Lahko poveste, kako zadeve komentira Ško-berne? Ne ... ... kaj pa vsaj to, kako se počuti v priporu? Ne bom komentiral. SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA KRONIKA Jožica Senica, Jurklošter: »Niti Škoberneta niti Salobirja ne poznam osebno, me je pa novica o njunem domnevnem početju šokirala. Preseneča me, da se kaj takega lahko sploh zgodi. Na podlagi tega bodo ljudje zdaj manj zaupali v sodišča, kar ni dobro. Ne morem pa reči, da še zaupam v njuno delo.« ne bo razčiščeno, o tem ni smiselno kaj veliko razpravljati.« Kljub temu Seliču ni vseeno za ugled kraja. »Ne zagovarjam takšnih dejanj, Dani Klenovšek, Laško: »Pravijo, da si tisti, ki so na položajih, pač lažje napolnijo žepe. Toda ne vem, kaj je v tej zadevi res in kaj ni, niti te zgodbe ne spremljam. Poznam pa Marjana Salobirja, saj mi je kot gradbeni strokovnjak pomagal in svetoval pri gradnji kmetijskega objekta. Nanj me veže pozitivna izkušnja, saj sva imela dober poslovni odnos.« če sta to res storila, žal pa mi je za ljudi.« SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA TimE Kot smo izvedli v uredništvu Novega tednika, naj bi direktor Komunale Laško Marjan Salobir sam podal odstopno izjavo. Pričakovati je, da bodo o tem v prihodnjih dneh na eni izmed sej občinskega sveta govorili tudi laški svetniki. V sredo naj bi bila sklicana seja nadzornega sveta Komunale Laško, a njeni člani zaenkrat še niso pripravljeni povedati, kakšen sklep so sprejeli. Odnašajo baker in kable V zadnjih dneh je bilo na Celjskem več primerov tatvin bakra. V Ločici ob Savinji so neznanci ukradli bakreno ograjo prostora za trenirane konjev, v Trnovljah pri Celju pa so s stanovanjske hiše demontirali bakrene cevi, vredne okoli 400 evrov. Brez bakrenih cevi je v noči na četrtek ostala tudi cerkev v Marija Gradcu. Na Bregu pri Polzeli pa je nekdo iz novogradnje stanovanjske hiše odnesel okoli 300 metrov že vgrajenih električnih kablov. Na porast takšnih kaznivih dejanj opozarjajo tudi policisti, zato svetujejo večjo stopnjo varovanja. Tatovi se lotevajo predvsem gradbišč in skladišč, ki niso varovana fizično ali z alarmom, pogosto pa tudi stanovanjskih hiš, mrliških vežic in cerkev. Kamenik zaenkrat obtičal na Hrvaškem, kaj bo s Tekačevim? Kljub priznanju osem let zapora zaradi drog - Štirikratni umor v Tekačevem še vedno uganka Konjičana Kristijana Ka-menika so na sodišču na Reki zaradi tihotapljenja droge ta teden že v drugo obsodili na osem let zapora. Lani so ga obsodili na enako kazen, a je vrhovno sodišče sodbo razveljavilo in soditi so morali še enkrat. V hrvaškem priporu je skoraj dve leti, odkar so ga kot vodilnega člana kriminalne združbe prijeli tamkajšnji preiskovalci. Z njim je na zatožni klopi sedelo več kot deset moških, vse so spoznali za krive. In medtem ko bo Kamenik še nekaj časa v sosednji državi, prihaja spet na plan vprašanje, kaj bo s primerom štirikratnega umora v Tekačevem. Skrivnostni umor iz leta 1997 še vedno buri duhove. 4. marca so pod streli neznancev) umrli 73-letna Frančiška in 75-letni Štefan Poharca, 17-le-tna Viktorja in njena 36-letna mama Helena Krušlin. Na celjski policiji vedno znova pravijo, da »preiskava še ni končana«, a z novimi podatki ne postrežejo, čeprav je tožilstvo na eni izmed (mnogih) nedokončanih sodnih obravnav javno namignilo na možnost, da bo poleg Kamenika za umor Kristijan Kamenik. Kmalu v celjski sodni dvorani? obtožen še kdo drug. Kamenik je vseskozi glavni osumljenec, a mu krivde ne morejo nikakor dokazati niti začeti s sojenjem, ki so se vsa ta leta začenja in prekinjala. Podrobnosti umora naj bi bile grozljive, govorilo se je tudi o trpinčenju žrtev. Tudi motiv umora nikoli ni bil pojasnjen, neuradno pa ves čas »visi v zraku«, da je imel Po-harc veliko denarja, ki so si ga morilci prilastili. Kamenikova vez s prizoriščem umora naj bi bili njegovi športni copati, ki Kristijana Kamenika so pred leti zaradi umorov v Tekačevem že obsodili na 20 let zapora, vrhovno sodišče je nato sodbo razveljavilo. V drugem sojenju so ga oprostili zaradi pomanjkanja dokazov, toda višje sodišče je oprostilno sodbo razveljavilo. Nato so mu začeli soditi že tretjič, vendar se je vse ustavilo, saj so Kamenika prijeli na Hrvaškem, brez njegove prisotnosti pa obravnave niso mogli nadaljevati. so jih pošiljali sem ter tja od izvedenca do izvedenca, a z leti je težje opraviti tudi podrobno analizo copat, saj so vedno slabše kvalitete. Zadnje izvedensko mnenje, ki so ga opravili tuji strokovnjaki, pa je bilo Kameniku zelo v prid. A potem se je zgodila »Reka« in glavnega osumljenca za umore so aretirali na Hrvaškem. Kamenik je že skorajda prišel v Slovenijo, ko je v pismu znancu naročil, naj mu pošlje t.i. diamantno pilo, s katero naj bi si pomagal pri pobegu iz zapora, a so pazniki pravočasno našli pismo in Konjičan je ostal na Reki ... To pa je glavna ovira za sojenje za umore na celjskem sodišču, ki zaenkrat miruje. Tako za obrambo kot za tožilstvo je namreč pomembno, da Poleg tega, da je zoper Kristijana Kamenika v Celju zastaral postopek, kjer so mu očitali napad na policista, v Celju čaka tudi sodni postopek, v katerem mu morajo soditi prav tako zaradi mamil. Nič se ne dogaja niti s primerom v Srbiji, kjer so zaradi tihotapljenja droge Kamnika obsodili že dvakrat. In dvakrat so sodbo razveljavili. je Kamenik v sodni dvorani. Ker pa je ta teden na Reki poleg osemletne kazni dobil še dosmrtni izgon s Hrvaške, je popolnoma možno, da bo zaprosil za prestajanje zaporne kazni v Sloveniji. Takšna poteza pa bi lahko odprla primer Tekačevo, saj bi Kamenika na obravnave lahko vozili iz slovenskih zaporov. V nasprotnem primeru mora kazen od-sedeti, šele nato začne veljati dosmrtni izgon. Kaj nastala situacija pomeni za sojenje za umore v Tekačevem, smo vprašali Kameniko-vega odvetnika Tomaža Brom-šeta. »Sodišče mu nikakor ne more soditi v nenavzočnosti, kaj pa bo uporabilo za to, da se bo sojenje končno začelo, je stvar presoje sodišča in tožilstva,« je povedal. Bo morda Kamenik zaprosil za prestajanje kazni v Sloveniji, nas je še zanimalo. »Tega pa ne morem komentirati,« je še dodal Bromše. SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA Bližnjica/do dobrega/ avtomobUcu RADIO, KI GA BERETE TEDENSKI SPORED RADIA CELJE SOBOTA, 5. februar 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 9.20 Otroški radio, 10.00 Novice, 10.15 Časovni stroj, glasba 60. let, 11.00 Kulturni mozaik, 11.15 Časovni stroj, glasba 70. let, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 13.15 Časovni stroj, glasba 80. let, 14.00 Regijske novice, 14.15 Časovni stroj, glasba 90. let, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Lestvica - 20 Vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 19.15 Sobotni večer s Tadejem Kupcem, 24.00 SNOP (Radio Velenje) NEDELJA, 6. februar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Ana Vovk Pezdir, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, po čestitkah Nedeljski glasbeni veter, vmes 17.00 Sedem dni nazaj, 19.00 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Velenje) PONEDELJEK, 7. februar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Bingo jack - predstavitev skladb, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne (do 11.45), 12.00 Novice, 12.15 Bingo jack - izbiramo skladbi tedna, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Znanci pred mikrofonom - Ana Vovk Pezdir, ponovitev, 14.00 Regijske novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov s Tonetom Vrablom, 24.00 SNOP (Radio Sora) TOREK, 8. februar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 21.00 Saute su-rmadi z Boštjanom Lebnom, 24.00 SNOP (Radio Sora) SREDA, 9. februar Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.01 Žinganje (na-rodnozabavna nostalgija), 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.10 Nagradna igra, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val - ponovitev, 20.00 Večerni program, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice) ČETRTEK, 10. februar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 20.00 Večerni program, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice) PETEK, 11. februar Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Mladinska oddaja, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice) radiocelje ■ na i Url h frekvencah 95.1 95.9 100*} 90. Mihi Ana Vovk Pezdir Ples kot zrcalo duše Ana Vovk Pezdir je, ne zgolj v Celju, sinonim za ples, za plesno izobraževanje mladih. Pred dnevi je prejela srebrno plesno gledališkem področju. plaketo JSKD Slovenije za 35-letno ustvarjalno delo, izjemne dosežke ter prispevek k razvoju umetniškega ustvarjanja na V kopici nagrad, ki jih je za svoje plesno in pedagoško delo prejela doslej, ji je prav to najljubše. O pomenu plesa, njeni življenjski poti, keltski duši, prav posebnih samotarskih popotovanjih in še čem se bo v nedeljski oddaji Znanci pred mikrofonom z Ano Vovk Pezdir pogovarjal Branko Sta-mejčič. Foto: BJ Naša medijska hiša NT&RC že vrsto let v rožniku pripravi tudi izlet ljubiteljev narave in oddaje Zeleni val. Da boste lažje dočakali letošnjega, ki bo 18. junija, pa objavljamo fotografijo z lanskega izleta. Rojstni dan Zelenega vala V sredo je priljubljena oddaja Zeleni val, ki se je rodila iz rubrike »Zelena pika« v takratnem Petkovem mozaiku, slavila rojstni dan. Mnogi se tega dne z voditeljico Matejo Podjed še dobro spominjajo, je bilo slišati iz odzivov v praznični oddaji. Da smo takrat, na svečnico, minulih štirinajstih sezonah govorili o zdravilni papeževi sveči ali lučniku, ki cveti poleti, iz cvetov te lepe rastline pa pripravljamo zdravilni sirup za zimski čas, so se spomnili tudi naši poslušalci. V se je oddaja razvijala in rasla v sodelovanju s poslušalci in rednimi ter občasnimi sodelavci oddaje, med katerimi se Mateja Podjed v prvi vrsti zahvaljuje zeliščarki Faniki Burjan, ki sodeluje v oddaji vse od začetka, prim. Janezu Tasiču, ki je prav tako postal stalni sodelavec oddaje, društvu zeliščarjev Ginko Celje, Nataši Ferant iz vrta zdravilnih in aromatičnih zelišč v Žalcu ter mnogim drugim, ki s svojim znanjem in dobro voljo zalivajo Zeleni val. wnivw.radiocel|e.com www.novitednik.com 20 VROČIH RADIA CELJE TUJA LESTVICA 1. POISON - NICOLE SCHERZINGER (5) 2. GIVE A LITTLE MORE - MAROON 5(3) 3. LOVE LOVE LOVE - HOPE FEAT. JASON MRAZ (4) 4. BE MY MAN - ASA (4) 5. SHE'S GOT NOTHING ON (BUT THE RADIO) - ROXETTE (2) 6. PARALLELS - ED DREWETT (3) 7. SUPERHOT - GABRIELLA CILMI(5) 8. WEIGHT OF MY MISTAKES -SEAL (1) 9. THE BEST THING ABOUT ME IS YOU - RICKY MARTIN & JOSS STONE (2) 10. F**KIN' PERFECT - PINK (1) DOMAČA LESTVICA 1. POJ MI PESEM - VLADO KRESLIN (4) 2. PUNCA - JAN PLESTENJAK (3) 3. NAGAJIV NASMEH - JAZZ STATION (2) 4. PRIDEJO ASI - NEISHA (1) 5. ZVEZDE SO Z NAMA - MARKO VOZELJ (5) 6. TO JE MOJ DAN - KATAYA (4) 7. ZUNAJ JE ZIMA - DREVORED (5) 8. ŽAREK ZA NJO - STEREOTIPI (3) 9. TI - NINA OSENAR (2) 10. HORIZONT - FLIRRT (1) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO HOLD IT AGAINST ME - BRITNEY SPEARS ROLLING IN THE DEEP - ADELE PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO NIGHT PHONE - LEELOOJAMAIS DEJ NA GLAS - JACOB Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za vam najljubše skladbe lahko glasujte na spletni strani www.radiocelje. com. VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2010 CELJSKIH 5 PLUS 1. LJUBEZEN IN PESEM - SPEV (3) 2. V JESNI ŽIVLJENJA - ROBERT GOTER (1) 3. S FIGO V ŽEPU - ISKRICE (4) 4. SLOVENSKA MATI - PETKA (5) 5. MAMA MOJA MAMA - DOMEN Z VIŽARJI (2) PREDLOG ZA LESTVICO LISTJE PADA - SLOVENSKI ZVOKI SLOVENSKIH 5 PLUS 1. TI ZNAŠ VZETI - ANS. ŠANTEJ (2) 2. IGRA DENARJA - GADI (3) 3. BELI CVET - AZALEA (4) 4. KDO JE KOLOVRAT? - KOLOVRAT (5) 5. ČEZ LETO ALI DVE - DOMEN KUMER IN ŠPELA GROŠELJ (1) PREDLOG ZA LESTVICO TOČAJKA - ANSAMBEL BITENC Lestvico Celjskih 5 lahko poslušate vsak ponedeljek ob 22.15 uri, lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15 uri. Za vam najljuše skladbe lahko glasujte na spletni strani www. radiocelje.com. "ir Fnfccelje www.radiocelje.com KUPON ŠT. 57 El Teide - najvišji vrh na Tenerifu in v Španiji (3718 m) Prednosti in manj lepe plati življenja na otoku Kaj mi je bilo na Tenerifu najbolj všeč? Seveda topli, sončni dnevi, tudi pokrajina me je očarala, čeprav je zelenja posebej na jugu veliko manj, imajo pa zato Mercedes Forest na severovzhodu otoka, kjer raste preko 300 endemičnih vrst rastlin. Več zelenja je tudi na severu otoka. Všeč so mi bila temna kamnita tla in pesek, atlantski veter in ocean, sončni zahodi, posebna je najvišja gora - vulkan El Teide. Uživala sem v ogledovanju mest s staro tipično kolonialno arhitekturo in v novih hotelih, ki ohranjajo tradicijo. Hrana je dobra in poceni. Veliko je kulturnih prireditev za turiste, muzejev, galerij, tradicionalnih in verskih praznovanj, odlično je poskrbljeno za obveščanje turistov, na voljo so brezplačni časopisi in revije. In še veliko španskih besed in stavkov sem se naučila! Kaj me je motilo? Pretirano število psov in pasjih iztrebkov, ki jih lastniki sami ne odstranjujejo; grozne plantaže banan, zaščitene z mrežami, ki so običajno umazane in strgane. Na Kanarske otoke prihaja ogromno imigran-tov iz Latinske Amerike, ki nimajo pretiranega veselja za delo, dobivajo socialno pomoč in jim običajno ni mar za čistočo in okolje. Vedno več je mamil! Ogledala sem si še druge otoke. La Gomera je divje privlačna in veliko bolj zelena, toda zame je tam preveč tišine. Gran Canaria je za moj okus preveč saharsko peščena, veliko bolj betonska (gradijo apartmaje in hotele), preveč masovno turistična. Često jih »obiščejo« peščeni vetrovi, ki so prava nadloga, toda stara dela v Las Palmasu in Puerto de Mogan sta prekrasna! Na otokoh Furteventura in Lanzarote pa lahko doživite čudovit podvodni svet, bele plaže in zelo malo zelenja, razen v hotelskih predelih. Kakorkoli, raziskovanje otokov je lahko za vsakogar privlačno in navdušujoče! ANITA ŽOHER V deželi večne pomladi Iz hladne zime na tople Kanarske otoke - Prednosti daljšega bivanja Osem mesecev življenja na otoku Tenerife in ogledovanje ostalih Kanarskih otokov me je prepričalo, da bom v prihodnosti zagotovo ponovno uživala v lepotah in sončnih dneh na otokih ob zahodni afriški obali. Kanarski otoki imajo izredno dobre klimatske pogoje za bivanje ljudi, ki imajo radi »večno pomlad«, sonce in prijetno toploto, izredno malo dežja, celoletno preživlja- nje ob in v morju. Atlantski ocean seveda nima visokih temperatur morja, pa tudi morje in veter le redkokdaj mirujeta. Največja privlačnost otokov so najmilejše zime v Evropi, prijetni in ne preveč vroči poletni dnevi, ki že kar dolgo časa privabljajo Evropejce, posebej Angleže in Nemce. Mnogi so našli tukaj svoj novi dom, mnogi tukaj preživljajo zimski čas, vedno več je tudi poči-tnikarjev. Za Slovence tudi v primeru direktnega leta z ljubljanskega letališča aranžmaji niso poceni, medtem ko je mogoče iz Velike Britanije in Nemčije na otoke prileteti celo za 26 do 28 evrov v eno smer. Že v začetku februarja sem oblekla poletna oblačila in le redkokdaj sem ogrnila še kakšno toplejše oblačilo, čeprav sem največ časa preživljala v El Medanu, mestu, ki je zaradi vetra raj za sur-ferje in kajtarje. Načrtovala Drugi najvišji klifi v Evropi - Los Gigantes Vse leto cvetoči Kanarski otoki sem bivanje v glavnem mestu Santa Cruzu de Tenerife, toda zelo težko je tam dobiti v najem stanovanje za manj kot eno leto, pa še preko agencij ne moreš najeti stanovanja, ker vsi zahtevajo garantno pismo banke oz. podjetja, kjer delaš. Na srečo sem zvedela za Slovenca Jana, ki že deset let biva v El Medanu in z najemom stanovanja ni bilo več težav, tudi za kratek čas bivanja ne in po solidnih cenah. V času bivanja sem zamenjala tri stanovanja, vsakokrat sem bila zadovoljna, stanovalci smo lahko uporabljali tudi bazene, ki so bili vsak dan očiščeni, bazenske plaže pa so bile lepo urejene in povsod so bilo nasajene cvetoče rože in grmi ter seveda kaktusi. Spoznala sem prednosti bivanja, saj lahko kot stanovalec skoraj povsod koristiš še dodatne popuste. Evropaui IZŠEL JE KATALOG A 1 ■ j POTOVANJA I ®4t se vas dotakne. j PO EVROPI • IZKORISTITE i POPUSTE ZA ! ZGODNJE • PRIJAVE • do 21. 2. 2011. • Pri plačilu 30% akontacije ob prijavi vam priznavamo : 5% popust na osnovno ceno, • pri celotnem plačilu z gotovino ob prijavi pa vam ! priznavamo 8% popust • ljubljana 01/520-27-00 • maribor 02/48-03-900 kranj 04/20-20-880 ! koper 05/663-36-60 celje 01/428-42-47 www.palma.si • novo mesto 07/393-14-60 www.novitednik.com INFORMACIJE MO&M kovanje v og\asn\^x 0 031 692 ® KUPON l/si naši mojstri Dom je ponavadi naša oaza miru, kjer se počutimo varno. Kaj hitro pa se lahko zgodi, da se nam kakšna reč pokvari, in takrat se počutimo nemočno, saj ne znamo rešiti težave oziroma nismo usposobljeni za to. Takrat mrzlično začnemo razmišljati, kje bi dobili nekoga, ki nam bi znal strokovno priskočiti na pomoč. Prav tako se nam dogaja, ko se odločimo za specifične nakupe izdelkov, storitev ali da bomo začeli obnavljati, urejati okolico, da tisti trenutek ne vemo, na koga bi se obrnili, vsem nam pa je skupno, da želimo za svoj denar dobili čim več in kvalitetno. Zavedamo se, da so takšne informacije še kako dobrodošle, zato jih skušamo bralcem ponuditi iz prve roke s pomočjo naših strani l/si naši mojstri. Trenutno so na teh straneh ponudniki storitev in po odzivih sodeč, so bralci hvaležni zanje, veseli pa bomo, da boste tudi potencialni ponudniki storitev, ki še niste bili predstavljeni, pripomogli k še obveščenosti in predstavili svojo ponudbo na naših straneh-za vas se bomo trudili mi - vse, kar morete storiti, je, da pokličete 031 692 860, in sestavili vam bomo ponudbo, s pomočjo katere boste postali še bolj prepoznavni v svoji in naši okolici. ' PREKRIVANJE VSEH VRST KRITIN • STAVBNO KLEPARSTVO •TESARSTVO IZOLATORSTVO BREZPLAČEN OGLED \ IN SVETOVANJE BRONISLAV ČANŽEK d.o.o. Pečovje 19,3220 Štore tel.: 03/577-12-31 fax: 03/81-00-49 mobitel: 041/639-837 e-poita: bronislav.canzek@t- 1.si 'Mi- MOSKK d.o.o. Nova Cerkev IZ7, 3x03 NOVA CERKEV/Celje Tel.: 03/780 40 so; Fan 03/780 40 H GSM: 041/786 503« «41/641 948 e-mail: moskk.oslaki9siol.net www.moskk.si STAVBNO KLEPARSTVO - KROVSTVO OSLAK VSE ZA DOBRO STREHO! SO TUDI VASA VRATA ZE DOTRAJANA, GRADITE? ROBNIK d.0.0., Krnica 33 3334 Luče ob Savinji, E-mail: info@robnik.si lesena vhodna in notranja vrata za vsak dom! Pokličite: 03/839 08 70 ali obiščite www.robnik.si Pozimi TOPLEJE - poleti HLADNEJE GAL ERJ OKVIR Najboljša izbira okvirjev v mestu. Šešče 48 a, Prebold • Tel.: 03/ 705 30 57 • GSM: 041/ 642 643 Galerija Okvir, Jančar Emil s.p. Stanetova 18a, 3000 Celje, SLO Tel.: 03/548 50 28 Delovni čas: ponedeljek-petek 8-14 in 16-19 sobota 8-12 T1IFRMANA MANUALNA TERAPIJA Izvaja: Dr. A. VERŠ1NIN ortoped revmatolog F1TEX d.o.o.., Dunajska 120 a, 1000 Ljubljana tel.: 03 /734-57-00,031 566 262; splet: www.fitex.si; e-pošta: fitex@t-2.net FRHM&.86 prodaja, montaža, prevozi, Nunčič Franc s.p. Dušana Kvedra 38,3230 Šentjur GSM: 041 787 935 e-mail: frenk.nunclc@gmall.com "vse za ogrevanje, vodovod. prezračevanje, plin" - ideja -peči -svetovanje -toplotne črpalke - izdelava ponudb - kolektorji - prodaja - bojlerji - sanacije obstoječih sistemov - dimniki KOB TERMOINSTALACIJE11«|.: 03/749 25 90, |Mi: 041/630 764, lax: 03 749 25 91 Kolodvorska 8,3230 Šentjur I chimII: inlo@kob4oicli.ii.www.kob-fcozolj.«! - manjša EKSPRESNA popravila -original krajšanjejeansa oženje oblačil, menjava zadrg., -popravila usnjenih oblačil nedelja in prazniki 07:00-13:00 ZAPRTO SPLOŠNO STEKLARSTVO FRANC MAKMANC, s*. . pvc ¡n ALU ^^ poMštvo graviranje, peskanje in fazetiranje stekla in ogledal - vhodna in garažna vrata izdelava steklenih nadstreškov, fasad, _ zjms^ vrtQvj stopniščnih ograj, stenskih oblog _ ro|ete_ ža|uzije ¡„ komarniki C. L. Dobrotinška 21,3230 Šentjur . tennoizolacijsko steklo Tel.:03/74612 90 Faks:03/74612 95 ... ' „ .. franc.majoranc@siol.net " obdel™ "™ga stekla www.maJoranc.sl -vitražna stekla IZVEDBA VODOVODNIH IN CENTRALNIH DDnDl NAPELJAV TER SANACIJA KOPALNIC MSTUttUEVERHiniEI d.o.o. Proiinska vat 34/d, Stoie, gsm: 041 682 907 • v Hlinf^servis ZA NAMI OSTANE ČISTOI Vilko Beukovič s.p. Kosovelova 16, Celje GSM: 041 734448 - vsa notranja in zunanja pleskarska dela - poslikave, dekoracije sten - lastne unikatne tehnike barvanja PREZRAČEVANJE Z REKUPERACIJO TOPLOTNE ČRPALKE OGREVALNI IN HLADILNI SISTEMI ZANESLJIVA DANSKA KVALITETA I INFORMACIJE Uhodna in notranja vrata Pri izbiri zunanjih vhodnih vrat ponavadi gledamo, da se skladajo z ostalim videzom in slogom stanovanja ali hiše. l/časih so bila najpogostejša izbira zunanja hrastova vrata, danes pa prevladuje plastika z jekleno notranjostjo. Izbira je odvisna od okusa - ali si želite lesena vrata z nostalgijo ali zanesljivost sodobnih vrat. Lahko izberete kombinacijo jeklenega in trdnega okvirja, ki ima leseno oblogo. Ker je na prvem mestu varnost, je dobro izbrati med vrati, ki imajo protipožarno,zvočno in klimatsko odpornostterprotivlo-mno varnost. Preverite, kakšna je debelina podboja in krila. Debelejša vrata so bolj izolativna in bolj stabilna. Pomembni sta tudi tesnili - eno je vgrajeno v podboj, drugo v vratno krito. Tudi notranja vrata imajo pomembno estetsko vlogo. Ce je prostor opremljen z naravnim lesenim pohištvom, potem se zraven podajo prav taka vrata. IIsa notranja vrata naj bodo v enakem slogu, saj to ustvarja umirjenost in urejenost. Notranja vrata predstavljajo pregrade med prostori, hkrati omogočajo prehod iz prostora v prostor. Pri tem imajo še druge funkcije, kot so zvočna ter toplotna izolacija, zagotavljanje varnosti in zasebnosti (z zaklepanjem) ter seveda tudi kot okrasni element domačega okolja. Lahko so iz različnih materialov, najbolj razširjena in priljubljena so lesena notranja vrata, ponavadi so izdelana iz furnirja, iz lesa vseh vrst,poznamo pa tudi masivna lesena vrata iz pravega lesa. Vrata iz furnirja nudijo odlično toplotno ter zvočno izolacijo. Moderna vrata so izdelana iz furnirja in prevlečena z zaščitnimi plastmi, ki so lahko različnih oblik in barv. Dandanes si lahko sami izberete videz vrat, glede tehničnih lastnosti pa se je najbolje posvetovati s poznavalcem oziroma strokovnjakom. Sodobno opremljanje vse bolj teži k odpiranju notranjih prostorov, tako vrata vedno bolj izgubljajo svojo primarno vlogo. Skupni prostor, v katerega so vključene kuhinja z jedilnim kotom, dnevna soba in mogoče celo predsoba, povezuje dogajanje vstanovanju ali hiši.Še vedno pa v spalnici, kopalnici nli ntrnčlri mhi nnfrphiiipmn ci/nin intimn Anton lmenšeks.p. Kristan Vrh 37C, 3241 Podplat | tel.: 03/81040 66 GSM: 041/653 292 | fax: 03/ 810 40 67 e-pošta: imensek@siol.net Za sodelovanje v oglasni rubriki VSI NAŠI MOJSTRI pokličite: 031 692 860 Streha za več generacij! uiumr droha-mafallrn ci nem- fUI 31A131 Brigita Bučar s.p. Pružinskavas57 3220 Store ZA IZMERO IN IZDELAVO PREDRAČUNA NA KLJUČ POKLIČITE NAŠEGA STROKOVNJAKA ZA STREHE NA GSM: 041 622 385. Knjigovodski servis MDC MANUEL JEKLK.D. fijP' Zadobrova 34a 3211 Škofja vas te Tel.: 03/490 44 00; I GSM: 031 380 796; GSM: 041 851 418 E-mail: manuel.jekl@siol.net Za Vas in Vaš dom vršimo: d o m o f i n a 1 -tesarstvo DOMO FINAL Ivan ROBAČER s.p. Ul. Bratov Jančarjev 11 a 3212Vojnik GSM: 041 756668 telefon/fax: 03 781 21 72 e-pošta: domofinal@t-1 .si - riuvmvu - stavbno kleparstvo - montažo Velux oken - izdelava nadstreškov - izdelava ravnih in zelenih streh Pooblaščeni krovec za kritine: GERARD, CREATON, TON DACH, BRAMAC, LINDAB, HOSEKRA, TEGOLA, S-METAL, ESAL,... servis in trgovina GOJZDNIK traktorji, škropilnice hidr. cevi, kardanske gredi cisterne za gnojevko izdelovanje strojnih delov Danilo Gojzdnik s.p. Gotovlje 137, 3310 Žalec M: 03 710 3100; fax: 03 710 3102 mob: 041 684 388 email: sit.gojzdnik@gmail.eom I Korejski ix20 za evropske kupce Južnokorejski Hyundai je skupaj s Kio, ki je v njegovi lasti, gotovo med najhitreje rastočimi avtomobilskimi tovarnami na obli. Torej ni čudno, ko in če se njihovi novi avtomobili rojevajo kar po tekočem traku. Na slovenski trg se vozi novi hyundai ix20, ki sodi v kategorijo manjših enoprostorcev. Čeprav je ix20 načeloma korejski avtomobil, pa drži, da so ga zasnovali v Hyundaijevem evropskem oblikovalskem središču v Nemčiji, izdelovali pa ga bodo prav tako v Evropi, in sicer na Češkem. V dolžino je ix20 za 410 cm in seveda ni nobena skrivnost, da je v marsikaterem pogledu zelo soroden kii vengi. Novi mali hyundai bo naprodaj s po dvema bencin- skima in dvema dizelskima motorjema; vsi bodo imeli gibno prostornino po 1,4 litra, a seveda različno moč. Začetni bencinski bo imel 66, močnejši pa 92 kW. Osnovni dizelski agregat bo ponujal 57 kW, 66 pa močnejša izvedenka. Pogon je speljan na prednji kolesni par, menjalniki so trije (5- in 6-stopenjski ročni in 4-stopenjski samodejni). V osnovni opremi bo imel ix20 ročno klimatsko napravo, radijski sprejemnik, več varnostnih blazin, za elektronski stabilnosti sistem EDC pa je treba doplačati 400 evrov. V najcenejši izvedbi je mali hyundai že naprodaj za 12.490 evrov. dii •fi- ne www.radiocelje.com RR zelo zadovoljen Na plan počasi prihajajo podatki o lanskem poslovanju avtomobilskih tovarn. Vsekakor je res, da je za britanskim Rolls Roycem (RR), ki je v lasti nemškega BMW, izjemno uspešno leto. Ni še znano, koliko avtomobilov so prodali, so pa sporočili, da se je prodaja povečala kar za 171 odstotkov. To bi pomenilo, da so rolls royci dobili približno 1.700 novih lastnikov. Največ teh prestižnih vozil so prodali v ZDA, na Kitajskem in v Veliki Britaniji. Rolls royce phantom Kia picanto Aprila novi Kia picanto Čeprav je že dolgo znano, da t. i. uradni podatki o prodaji novih avtomobilov na slovenskem trgu niso najbolj točni (predvsem zaradi t. i. ponovnega izvoza), je dejstvo, da so lani v Sloveniji registrirali 59.226 osebnih avtomobilov. To je bilo za 6 odstotkov več kot leto prej. Ne glede na vse to, je bil lani najuspešnejši Renault s prodajo 9.946 avtomobilov, kar je bilo za dobrih 5 odstotkov več kot leto prej. Na drugo mesto se je uvrstil Volkswagen (7.257, plus 24 odstotkov), na tretje pa Opel s prodajo 5.226 vozil (plus 14 odstotkov). Med premijskimi tovarnami je šlo najbolje BMW (1.377, plus 10 odstotkov), saj je prekosil tako Audi kot tudi Mercedes Benz. Številke dokazujejo, da so šli lani bolje v promet manjši enoprostorci in srednje veliki športni terenci (SUV). Sicer pa je bil najbolje prodajani avtomobil pri nas renault clio (4.011), sledil mu je renault megane (2.789), na tretjem mestu pa VW polo (2.445). Saab 9-5 tudi kot sportcombi Švedski Saab, ki je že skoraj eno leto v lastniškem objemu veliko manjšega Spyker-ja, bo prav kmalu predstavil tudi karavansko izvedenko dokaj novega saaba 9-5 v li-muzinski izvedbi. Saab 9-5 sportcombi, kot se bo ta karavan imenoval, bo imel enake motorje kot limu-zinska različica, možno pa si bo omisliti tudi pogon na bio- etanol. Pogon bo načeloma na prednji kolesni par, na voljo bo tudi 4x4 z oznako XWD. Kot kaže zdaj, bo mogoče to karavansko izvedenko naročiti že marca, avtomobili pa se bodo na cestah pojavili septembra. V Sloveniji je zastopanje tovarne Saab neurejeno in zato ta hip ni znano, kako bo z naročili. Janko Pevec, s.p„ Ločica ob Savinji 49/a, 3313 Polzela; Tel.: 03/70015 50, GSM: 041/211130 www.bpavto.si; Odkup in prodaja rabljenih vozil - "PRI AVT0P0LIG0NU" Ford Focus 1.616V letnik 2002,206000 km 2. lastnik, bencinski motor 2.990,- EUR WWW.BPAVTO.SI Opel Astra Karavan 1.7 Letnik 2006,87900 km 2. lastnik, diesel motor 7.990,- EUR WWW.BPAVTO.SI Peugeot 307 SW 1. lastnik, letnik 2003 137500 km, diesel motor 4.990,- EUR WWW.BPAVTO.SI Kia Pro_CeeD 1.6 letnik 2009,9150 km 1. lastnik, bencinski motor 8.990,- EUR WWW.BPAVTO.SI INFORMACIJE - MALI OGLASI Sofinanciranje fasade Bralka je slišala za možnost subvencioniranja energetske sanacije fasad stanovanjskih stavb. Zanima jo od kdaj do kdaj velja ukrep, koliko sredstev za sofinanciranje je mogoče pridobiti ter kakšen je postopek za pridobitev tega denarja. Sonja Kelšin, sekretarka Eko sklada, Slovenskega okoljskega javnega sklada, odgovarja: »Eko sklad je za leto 2011 razpisal nepovratne finančne spodbude tudi za nove naložbe fizičnih oseb v ustrezno toplotno izolacijo fasade eno-, dvo- ali tudi več-stanovanjske stavbe. Če gre za eno- ali dvostanovanjsko stavbo, občan že pred izvedbo naložbe vloži vlogo na ustreznih obrazcih, ki veljajo za javni poziv Eko sklada z oznako 6SUB-OB11 (v tem primeru gre za ukrep F), ki jim priloži ustrezen predračun izvajalca naložbe in druge zahtevane priloge. Za toplotno izolacijo fasade znaša višina nepovratne finančne spodbude največ 25 % priznanih stroškov naložbe, in ne več kot 12 evrov na kvadratni meter za največ 200 kvadratnih metrov toplotne izolacije fasade enostano-vanjske stavbe (torej največ Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-158. 2.400 EUR) in za največ 150 kvadratnih metrov toplotne izolacije pri dvostanovanjski stavbi (torej do 1.800 EUR na enoto). Tudi če gre za ustrezno toplotno izolacijo fasade več-stanovanjske stavbe, lahko lastniki stanovanj pridobijo nepovratno finančno spodbudo Eko sklada. Vloga za tak ukrep se vloži skladno s pogoji javnega poziva Eko sklada z oznako 7SUB-OB11. Vloga mora biti oddana Eko skladu pred izvedbo naložbe. Višina nepovratne finančne spodbude znaša do 25 % priznanih stroškov naložbe, vendar ne več kot 12 evrov na kvadratni meter in za največ 150 kvadratnih metrov na posamezno stanovanjsko enoto. Višji delež nepovratnih sredstev (100 % priznanih stroškov naložbe) pa lahko pridobijo upravičene osebe, ki izpolnijo pogoj TOSKANSKAVILA STANOVANJSKI OBJEKT DOLGI MOST, LJUBUANA-VIČ -TJ' T ■ • rf 1 IP»* Vrsta stanovanja Velikost v m2 Garsonjera 25 Enosobno 35 Skupina CMCelje Objekt vsebuje 23 stanovanj primernih za študente, mlade družine ali starejše osebe. Stanovanja v pritličju so primerna tudi za funkcionalno motene osebe. ''IBM ii i Enoinpolsobno 43 INFORMACIJE: Franc Bratina Telefon: 041649434 E-pošta: franc.bratina@cm-celje.si VctiatUtuuL âcnc&U ruiflxpîtA diifmuliitshih metodi f JCùipa Uidguô aueccûici iz iOaivHHti&a iti zâ&t IPapôe^iiôâ ■l'ejit ■z muni;, Haiijaita, Čemite«, MUac .ipuwrj mir nič j«. . A'î/i iifiia. (Vfîi iuha. ifiua hlapa izpiul voila Ct-f LifU dorn, ntuLC ja, 13. 2. oO /0. tvti WO« rt pum - lama tiui. TK CHI*. hjibuiii« Ctljt. TA o|i= K"".» Dubrovnik witaMli. socialno šibkega občana z ustrezno odločbo centra za socialno delo. Vlogo v imenu upravičenih oseb (po tem pozivu) lahko vloži upravnik stavbe, skupnost lastnikov ali pooblaščeni predstavnik upravičenih oseb. Osnovni pogoj za pridobitev nepovratne finančne spodbude je pravočasna in popolna vloga investitorja, ki je upravičen kandidirati na posameznem pozivu. Oba javna poziva veljata za leto 2011, vse do 31. decembra 2011 oziroma do morebitne objave zaključka poziva pred tem datumom. Celotna razpisna dokumentacija z natančnimi navodili za pripravo vlog po navedenih pozivih je na voljo na spletnih straneh www.ekosklad. si, lahko pa jo kandidatom pošljemo tudi po pošti.« Stanovanje bo prodala Bralka, ki živi pri starših, je kupila garsonjero, ki jo namerava pozneje prodati ter kupiti večje stanovanje. Kot je slišala, je med pogoji za plačilo nižjega davka na promet z nepremičninami, da imaš v prodanem stanovanju prijavljeno bivališče. Zato jo zanima, če mora biti v tej garsonjeri stalno ali začasno prijavljena, koliko let mora imeti v njej prijavljeno bivališče ter koliko let mora biti biti lastnica. Tjaša Naraločnik iz Službe za odnose z javnostmi na Davčni upravi RS odgovarja: »Pri prodaji ali podaritvi nepremičnine se v primeru, kadar je prodajalec ali darovalec nepremičnine fizična oseba in je nepremičnino pridobil po 1. januarju 2002, ugotavlja dobiček iz kapitala v skladu z določbami zakona o dohodnini. Tako lahko fizična oseba, ki prodaja nepremičnino, poleg davka na promet nepremičnin (2 %) plača tudi dohodnino od dobička iz kapitala. Stopnja davka od dobička iz kapitala, določena v višini 20 odstotkov, se na vsakih dopolnjenih pet let lastništva kapitala zmanjšuje (po petih letih bo stopnja 15 odstotkov, po desetih letih 10 odstotkov, po 15 letih 5 odstotkov), po 20 letih lastništva nepremičnine tega davka ni več. Pomembna je tudi oprostitev, ki jo omogoča zakon, in sicer se dohodnine ne plača od dobička iz kapitala, doseženega pri odsvojitvi stanovanja ali stanovanjske hiše (ki ima največ dve stanovanji, s pripadajočim zemljiščem), kjer je imel zavezanec prijavljeno stalno prebivališče in ga je imel v lasti ter je tam dejansko bival vsaj zadnja tri leta pred prodajo. Pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, se nanašajo na dobo lastništva, prijavo stalnega prebivališča in dejansko bivanje v nepremičnini, ki je predmet odsvo-jitve. Zato se pogoj stalnega bivališča dokazuje le s potrdilom o prijavljenem stalnem bivališču, dokazovanje bivanja (s pričami, računi ...) pa se lahko nanaša le na dokazovanje izpolnjevanja pogoja o dejanskem bivanju. BRANE JERANKO PRODAM HYUNDAI accent, letnik 1998, 5 vrat, reg. do 9/2011, prodam. Telefon 031 759699. 408 VW polo 1,0, letnik 2000, 100.000 resničnih km, 5 vrat, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 640-430. 442 KUPIM RABLJENA vozila, od letnika 1997, kakršna koli, kupim. Telefon 041 708-497. Š 5 ŠKODO karavan 4 * 4 diesel ali katero drugo vozilo karavan, po možnosti od starejših ljudi, kupim. Telefon 5795021, 041 763-893. STROJI PRoDAM KUPIM PRoDAM 5, Celje. Št. 10 - 4. februar 2011 433 oDDAM TRAKTOR Ursus 335, letnik 1987, zelo dobro ohranjen, prodam. Telefon 041 915-982. Š 30 SEKULAR, večnamenski, z el. motorjem, prodam. Telefon 5778-864. 412 HIDRAVLIČNI cepilec za drva prodam. Telefon (03) 5738-082, 031 249-934. Š 43 KOSILNICO Bcs 740 prodam. Kupim trosilec hlevskega gnoja in cisterno, 1.200 do 1.700 l. Telefon 041 870-510. 424 TRAKTOR Tomo Vinkovič 419, letnik 1981, prodam. Telefon 5791-433, v večernih urah. 387 TRAKTOR, prikolico, trosilec, motokultiva-tor - priključke in drug stroj, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130. 162 TRAKTOR Ursus, Imt ali Vladimirec kupim. Telefon 041 678-130. p POSEST PRoDAM V ŠENTVIDU pri Grobelnem prodam hišo, letnik 1985, zemljišče 839 m2. Do hiše asfalt in javna razsvetljava. Pred kratkim menjava strehe in celotnega stavbnega pohištva ter izolacija strehe. Primerna tudi za večjo družino. Telefon 041 560-539. 302 V PLETOVARJU (občina Šentjur) prodam 2 ha dobro zaraščenega gozda, primernega za sečnjo. Telefon 041 568-661. 293 STAREJŠO hišo z zemljiščem, v okolici Celja - Stari grad, možnost novogradnje, prodam. Telefon (03) 5461-561, 070 894-505. 404 HIŠO v Lokrovcu v izmeri 159 m2, zemljišče 1.929 m2, prodamo za 195.000 EUR. Telefon (03) 491-5060, 051 305432. Maksimilijan, d. o. o., Ljubljanska Celle: 031508 326 delovni čas: vsak dan non-stop NOVO! UGODNEJŠI POGOJI - možnost izbire višine obroka - možnost odloga odplačevanja TTT7T KOMUNALNO opremljeno parcelo, na relaciji Vojnik- Frankolovo, z gradbenim dovoljenjem, prodam. Telefon 031 697-748, 041 714-940. 406 HIŠO, na mirni, sončni lokaciji, 1 km iz centra Šmarja pri Jelšah, prodam. Telefon 051 384-839. 299 CELJE, Teharska cesta. Prodajalno, servis in skladišče + 4.484 m2 stavbnega zemljišča, prodamo za 570.000 EUR, možna prodaja posameznega dela kompleksa - po dogovoru. Telefon (03) 491-5060, 051 305-432. Maksimilijan, d. o. o., Ljubljanska 5, Celje. n NA mirni, sončni legi, 2 km iz centra Šmarja pri Jelšah, prodamo hišo in gospodarsko poslopje. Ugodno. Telefon 051 384-839. 430 DVOSTANOVANJSKO hišo, Celje, vsi priključki, parcela 700 m2, garaža, sončno, mirno, prodam za 199.000 EUR. Telefon 051 800-370. 435 IZPLAČILO TAKOJ! 03/4900336 Znider's Celje, Gosposka ul. 7 Žnider's d.0.0., Ul. Vita Kraigherja 5, Maribor Do 36 mesece« na osnovi OD, PE CELJE, Ul. XIV. divizije 14, 03/4257000 PE MARIBOR, Partizanska 3-5, K/23410 OO BONAFIN, d.0.0 w Slovenska 27,1000 Ljubljana CELJE, Lava. Trisobno stanovanje, 74,12 m2, 8. nadstropje, prodamo za 80.000 EUR. Telefon (03) 491-5060, 051 305432. Maksimilijan, d. o. o., Ljubljanska 5, Celje. n GARSONJERO, veliko 25,5 m2, v Ljubljani, Neubergerjeva 2, prodam. Telefon 051 615-765. 337 ODDAM OB cesti Celje- Šentjur oddam prostor, 250 m2, možnost obrtne delavnice ali skladišča. Telefon 041 218-352. 413 POSLOVNI prostor, 33 m2, v Laškem, prostor je namenjen različnim dejavnostim, oddam. Telefon 031 204-551. 379 PROSTOR za skladišče ali priročno delavnico, približno 28 m2, ob cesti Arclin-Lju-bečna, oddam v najem. Telefon 041 262-063. 322 CENTER mesta Celja. Lokal na elitni lokaciji, Ljubljanska cesta, velika izložbena okna, velikost 61 m2, oddamo. Telefon (03) 491-5060, 051 305-432. Maksimilijan d. o. o., Ljubljanska 5, Celje. n VINOGRAD, približno 700 trt, na lepi, sončni legi, okolica Planina-Lesično, iz prve roke, oddam. Telefon 5791-433, v večernih urah. 387 STANOVANJE DVOSOBNO stanovanje, 67 m2, Dečkovo naselje, Celje, delno opremljeno, oddamo v najem. Telefon 041 505-502. 411 STANOVANJE v stanovanjski hiši v Arclinu oddam. Telefon 041 726-516. 304 STANOVANJE v Celju, na Lavi, 34 m2, novo opremljeno in stanovanje, v Novi vasi enoinpolsobno, 45 m2, oddam. Telefon 041 644-677. p MANJŠE opremljeno stanovanje, v bližini Starega gradu, oddam v zameno za pomoč pri delu v vinogradu. Telefon 041 983-114. 420 ENOINPOLSOBNO stanovanje v hiši, za dve osebi, s parkirnim prostorom, oddam. Telefon 041 650-737. 415 LAŠKO. Oddam opremljeno trisobno stanovanje. Telefon 041 342-159. 437 ENOINPOLSOBNO stanovanje, 42 m2, kompletno opremljeno, lokacija Nova vas, Celje, oddam v najem. Telefon 040 725-191. 427 MENJAM ZIDANI Most. Stanovanje, 56 m2, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 568080. 176 DVOSOBNO stanovanje, 62 m2, v centru Šentjurja, prodam. Telefon 041 389369. 384 ŠTORE, Lipa. Obnovljeno trisobno stanovanje, 80 m2, z garažo, v bloku, prodam za 1.100 EUR/m2. Telefon 041 847093. 405 CELJE, mesto. Petsobno stanovanje na Savinjskem nabrežju, v izmeri 121 m2 ter podstrešje v izmeri 50 m2, pogled na Celjski stari grad, potrebno obnove, prodamo za 110.000 EUR. Telefon (03) 491-5060, 051 305-432. Maksimilijan, d. o. o., Ljubljanska 5, Celje. n odkup zlata-srebra GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje 03/5442-180 Mitja Udovč, s.p., Celje TRISOBNO stanovanje (Nepremičnine), na Mariborski cesti, menjam za manjše po dogovoru. Telefon 041 600-016. 369 ZARADI želje po spremembi menjam s starejšo osebo, ki potrebuje ZD, banko, trgovine, bolnišnico itd. bliže domu, trisobno stanovanje v centru Celja za hišo izven mesta. Telefon 041 281254. 341 PRODAM HLADILNIK, pralni stroj, peč na drva, štedilnik, sedežno kotno, zamrzovalno omaro in ostalo opremo prodam. Telefon 040 869-481. 392 ZAMRZOVALNO omaro Electrolux, 5 predalov, 08/2007, prodam. Telefon 031 527-828. 391 MALO rabljeno sedežno garnituro, bordo barve: trosed, dvosed in fotelj, prodam za 250 EUR. Telefon 041 573-268. 339 n fc ^ ZASTAVLJALNICA HAL Fi P cajE_ GOTOVINSKA POSOJILA na podlagi zastavitve s IZPLAČILO TAKOJ! Tel.: 031 503-140,051 633-832 ¡Í Fax: 059 233-752 | j E-mail: tial.sp@gmaii.com POMIVALNI stroj Candy, malo rabljen, ugodno prodam. Telefon 040 160691. 434 TROSED, dvosed, fotelj, štedilnik, 2 plin, hladilnik, pralni stroj, zamrzovalnik, TV - večji, manjši, računalnik, LCDmonitor itd., prodam. Telefon 051 424-303. 438 podarim DVE dobro ohranjeni veliki jogi postelji in kavč podarim. Telefon 051 615765. 337 prodam NESNICE, grahaste, rjave in črne, prodamo. Nakup 10 živali - petelin brezplačno. Kmetija Winter, Lopata 55, Celje, telefon (03) 5472-070, 041 763-800. p PRAŠIČE, od 30 do 250 kg, izločene svinje, možne polovice, domača hrana in dostava, ugodno prodamo. Telefon 031 311-476. Š 18 122 JARKICE, pred nesnostjo, rjave ameriške hajlajn, enoletne rjave, črne in grahaste kokoši, po naročilu tudi težke, očiščene kokoši, prodajamo na farmi Roje pri Šempetru vsak delavnik. Sprejemamo naročila za enodnevne in kilogramske bele piščance za dopitanje. Telefon (03) 700-1446. 276 PRAŠIČE, 70 do 140 kg in pujske, 30 do 40 kg, prodamo. Po naročilu tudi svinjske polovice. Zgornje Roje 22, Šempeter, telefon 031 617-892. 76 PRAŠIČE, težke od 100 do 140 kg, cena 1,30 EUR/kg in izločene svinje, težke do 300 kg, cena 1 EUR/kg, prodam. Možna tudi dostava. Telefon 041 655528. Š 39 PRAŠIČE, težke od 70 do 100 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 708154, 051 452-490. p PRAŠIČA, težkega 190 kg, krmljenega z domačo hrano, lahko tudi polovice, prodam. Telefon 031 299-877. p BIKCA, težkega 170 kg in telici, 250 in 500 kg, prodam. Telefon 030 693866. Š 45 TRI prašiče, težke do 160 kg, ugodno prodam. Telefon 579-2273, 051 355-415. Š 44 BIKCA prodam. Telefon (03) 541-3019, 041 357-024. 409 ČRNO bele peteline, za zakol ali pleme, stare 6 mesecev, prodam. Telefon 031 303-810. 419 ODKUP ZLATA PO NAJUGODNEJŠI CENI! PLAČILO TAKOJ! Zlatarna Brežnik 03/544 33 33, Stanetova 22 Celje 03/710 40 60, Šlandrov trg 39, Žalec Brežnik Dejan, s. p., Stanetova 22, Celje TRI telice simentalke, breje 6 do 9 mesecev, prodam. Telefon (03) 5799-217. 229 kupim VSE vrste krav in telic za izvoz odkupujemo. Plačilo takoj. Telefon 040 647223. Š 832 BIKCE simentalce, težke do 200 kg, kupim. Telefon 041 577-067. Š 41 X&SK ZLATARNA KRAGOLNIK V ZLATARNI KRAGOLNIK P i V CITYCENTRU CELJE VAM NUDIMO ZELO UGODEN ODKUP ZA VSE VRSTE STAREGA ZLATA IN SREBRA. KRAGOLNIK&KRAGOLNIK d.o.o., Kettejeva 12, Celje prodam FIŽOL sivček, primeren tudi za sajenje, prodam. Telefon 040 211-532. 414 JABOLČNIK prodam. Telefon 041 696-004. Š 42 VEČJE količine vina in domače slivovke prodam. Telefon 031 299-877. 301 KRMO, balirano, Savinjska dolina, prodam. Telefon 031 523-748. 423 BELO in rdeče vino, možna dostava, ugodna cena, prodam. Telefon 041 382735. p VINO, rdeče, žametna črnina in modra frankinja, prodam. Telefon 5791-433, v večernih urah. 387 OSTALO prodam J BUKOVA drva, hlodovina, metrska ali kratko nažagana, na paletah, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info. p HITRO NAROČITE Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 33 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 1, petkova pa € 1,25. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 8,30 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. ■ Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej; | ! 7% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, 5 2% pri plačilu za tri mesece. Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. I tudi letnik2011 Jl7iWi1:1 s prilogo TV-OKNO! ^ ilM Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in sanimivosti ii sveta glasbe in abave. NOVI TEDNIK Prešernova 19 3000 Celje NAROCILNICA Ime in priimek: Kraj: Ulica: Datum rojstva: Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj G mesecev NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika VISOKO kakovostni bukovi briketi Fishner in drva iz sušilnice, dostava, prodam. Telefon 051 828-683. p RECEPTURO proti plešavosti in izpadanju las prodam. Čez 14 dni vam bodo začeli rasti novi lasje. Recepturo je preizkusilo že mnogo ljudi in uspeh je bil 100 %. Cena 23 EUR + poštnina. Telefon 041 926-814. p ODOJKE, očiščene in svinjske polovice, direktno s kmetije, prodamo. Zbiramo naročila za goveje meso. Sledljivost in kakovost zagotovljena. Kmetija Jug, telefon 041 648-113. 366 NOV poštni nabiralnik ugodno prodam. Telefon 041 696-866. Ž 4 MATURANTSKI obleki, unikat, ena dolga, druga kratka, cena 20 EUR, prodam. Telefon 070 894-505. 404 STAREJŠI, zelo ohranjen pralni stroj, zamrzovalno omaro Gorenje in šivalni stroj Electronic Danica, z omarico, prodam. Telefon 070 894-505. 404 ROTACIJSKO kosilnico Sip 165, gumi voz, 16 col in prašiča, 120 kg, prodam. Telefon 040 335-739. 370 BUKOVA ali gabrova metrska drva prodam. Možen razrez in dostava. Telefon 051 614-316. 334 SUHA bukova drva, metrska ali razža-gana, po želji, prodam. Telefon 041 816-277, (03) 5772-385. 342 ŠTEDILNIK Kuppersbusch, trajno žarečo peč, pralni stroj, hladilno skrinjo in gume, 185-60-15, prodam. Telefon 051 474-006. 285 DVE telički, 120 in 220 kg, prodam ali menjam za pašno brejo kravo. Pred-setvenik Mušič, 2,10, malo rabljen, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 829-906. 410 SMREKOVE »rante«, za ograje ali brunarice, dolžina po želji, prodam. Telefon 041 755-856. 419 60 l prekucni kotel za žganjekuho, je obrtniške izdelave in kot nov, ugodno prodam. Telefon 031 245-277. p VEČJO količino orehovih jedrc in toplokrvnega žrebca, starega štiri leta, prodam. Telefon (03) 7057-027, 040 513-797. 432 kupim LES na panju kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 506-958. 306 090 62 89 ali 090 62 41 www.vedezevanjemaruska.com Cena 1,50 do 1,99 €/min. Plačilo tudi z moneto! ZAPOSLITEV IŠČEM delo: pomoč pri varstvu otroka, starega od enega leta naprej, na svojem domu - okolica Vojnika. Telefon 040 644-501. 431 NOVO v Šempetru! Vinska klet Furlan v Šolski ulici 54. Vrhunska kraška vina: refošk - 2 EUR/l, cabernet sauvignon - 1,5 EUR/l, chardonnay - 1,3 EUR/l. Delovni čas: od ponedeljka do petka od 10. do 17., ob sobotah in nedeljah od 9. do 12. ure. 202 0905460 •V-.l I ^liH-^iim Mate art, s.p., Koprivnica pri Brestanici V SPOMIN Včeraj sta minili dve leti, kar je za vedno zaspala draga mama SLAVA ZUPANC iz Šmarja pri Jelšah Iskrena hvala vsem, ki se je radi spominjate, postojite ob njenem grobu in ji prižigate sveče. Hčerka Silva Ugasnila je luč življenja, se prižgala luč spomina, ko ostaja v srcu tiha, skrita bolečina. ZAHVALA Ob nenadni izgubi dragega moža, očeta, dedija, sina, brata in strica SREČKA OGRIZKA z Grobelnega 161 (29. 7. 1956 - 19. 1. 2011) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in izrečene tople besede tolažbe. Hvala g. župniku Vinku Čonču za lepo opravljen obred, govorniku za besede slovesa, trobentaču za odigrano Tišino, pevcem kvarteta Žarek za odpete pesmi, PGD Nova Cerkev ter bivšim sodelavcem VOC Celje in CM Celje. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njegovi PREMOG, zelo ugodno, z dostavo. Telefon 041 279-187. Prevozništvo Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik. n NUDIM selitve in kombi prevoze, odvoz odpadnega materiala, dostave. Kakovostno, zanesljivo in ugodno. Telefon 031 732-381. Paskal Iseinoski, s. p., Zagorje 3, Lesično. n IŠČEMO varuško za otroka, starega dve leti in pol, s posebnimi potrebami, na našem domu v Celju. Zaželene izkušnje. Sodelovanje za daljši čas. Telefon 070 280-073. 443 POGREBNA SLUŽBA PRIMOŽIČ PE CELJE PEVQJNIK 051 649 780 www.primozic.si VEDEŽEVANJE Klic je 1,69 €/min. Angelske, ciganske karte ter zaznavanje energij. 09043^0 Maks art, s.p., Koprivnica pri Brestanici INŠTRUKCIJE angleščine, matematike in fizike ter prevode angleščine nudimo. Telefon 031 793-430. Jezikovno društvo Barve jezika, Trubarjeva 53 b, Celje. 207 Šmarje pri Jelšah Umrli so: Stanislava VRA-ČUN iz Završ pri Grobelnem, 71 let, Anton ŠELEKAR iz Olimja, 92 let, Leopold ŽA-BERL iz Grlič, 77 let, Angela SMOLE iz Sladke Gore, 76 let, Jože HALUŽAN iz Rogaške Slatine, 82 let, Martin KRALJ iz Rogaške Slatine, 62 let, Emil ŽLOF iz Pristave pri Mestinju, 83 let, Jožefa KOPRIVC iz Bodrišne vasi, 77 let. Šentjur pri Celju Umrli so: Milena TOPLI-KAR iz Šentjurja, 89 let Žalec Umrli so: Vito POVŠE iz Orle vasi, 16 let, Kristina KAČ iz Žalca, 85 let, Leopoldina KOJC iz Spodnjih Roj, 91 let, Franc OBLAK iz Petrovč, 86 let, Bernarda PODKRIŽNIK iz Šmartnega ob Paki, 97 439 NOVI TEDNIK INFORMACIJE 29 Niti zbogom nisi rekla niti roke nam podala, a v naših srcih vedno boš ostala. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice, sestre in tete JOŽICE KUGLER iz Šmartnega v Rožni dolini (1. 1. 1938 - 22. 1. 2011) se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje ter podarjene sveče, cvetje in svete maše. Iskrena hvala moškemu pevskemu zboru Nova Cerkev, Jakiju in Ireni Krajnc, govorniku Branku Ferjancu, gospodu župniku ter pogrebnima službama Raj in Ropotar. Žalujoča: hčerka Veronika z družino in sin Jurij Hvala Ti, mama, za rojstvo, življenje. Hvala za čast, za ljubezen, skrbi. Hvala za bisere, stkane v trpljenje. Mama, naj večno Ti lučka gori! Utrujena od bolezni je zaspala naša draga MIRA MIKELN roj. Novak (1936 - 2011) Od nje smo se poslovili v sredo, 26. januarja 2011, v ožjem družinskem krogu na pokopališču v Domžalah. Vsi njeni 403 Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas! ZAHVALA Ob boleči izgubi žene, mame, stare mame in sestre LEOPOLDINE JEZOVŠEK iz Slivnice se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za spremstvo na njeni zadnji poti ter darovano cvetje, sveče in sv. maše. Hvala g. župniku za lepe besede ob slovesu, pevcem za odpete pesmi in trobentaču. Zahvala tudi osebju dializnega oddelka Splošne bolnišnice Celje za njihovo dolgoletno pomoč v času njene bolezni. Vsem še enkrat iskrena hvala. Njeni domači S 40 let, Terezija ZAHOJNIK iz Dobrovelj, 76 let, Vinko VR-ŠEC iz Idrije, 86 let, Frančiška PERNE iz Šmartnega ob Dreti, 89 let, Rafael HROVAT iz Spodnjih Roj, 65 let. Mozirje Umrli so: Albin KNEZ iz Primoža pri Ljubnem, 62 let, Ivana PLESNIK z Ljubnega ob Savinji, 83 let, Olga VAL-TE z Ljubnega ob Savinji, 76 let, Jožefa BEZOVŠEK iz Lenarta ob Gornjem Gradu, 84 let. Velenje Umrli so: Savica BIBIAN-KO iz Maribora, 97 let, Mihael BARNA iz Ljubljane, 80 let, Marija RADŠEL iz Slovenj Gradca, 84 let, Viktor PARADIŽ iz Slovenj Gradca, 77 let, Emil FALNOGA iz Mežice, 77 let, Frančišek VERHOV-NIK iz Šmartnega ob Paki, 79 let, Ana ZAMERNIK iz Ljub-nega ob Savinji, 80 let, Drago STROJANŠEK iz Šmartnega ob Paki, 61 let, Jožef ČATER iz Trnovelj pri Celju, 81 let. Zima, zima bela, vso moč ti je vzela. Snežinke padajo ponoči in podnevi na tvoj grob. V jutranji zarji se kot biseri lesketajo v soncu ob grobu na mojih sivih laseh. V SPOMIN FRANCU HRIBERNIKU (28. 8. 1940 - 7. 2. 2001) Vsi njegovi 142 ZAHVALA V 62. letu nas je v bolečini za vedno zapustil naš dragi brat in stric HRASTNIK iz Repuša pri Dobju Iskrena hvala vsem, ki ste mu v času bolezni in trpljenja pomagali ter lajšali bolečine. Hvala tudi vsem, ki ste nam v težkih trenutkih slovesa z besedo in dejanji stali ob strani ter ga v lepem številu pospremili na zadnji poti k počitku. Žalujoči vsi njegovi 397 Umrla je upokojena sodelavka ANA MARIJA GOMBAČ Ohranili jo bomo v trajnem spominu. Banka Celje, d. d. n Delo in poštenje vodila sta te skozi življenje, a odšla si hitro, brez besed, v naših srcih pustila grenko sled. V SPOMIN 5. februarja bo minilo pet let, kar nas je po težki bolezni prehitro zapustila draga LESKOŠEK iz Migojnic Iskrena hvala vsem, ki se je spominjate, postojite ob njenem grobu in ji prižigate svečke. Vsi njeni 428 www.radiocelje.com ALOJZ ANICA Ugasnila je luč življenja, prižgala se je luč spomina, v srcu ostala tiha, skrita bolečina. V SPOMIN 5. februarja bo minilo dve leti, kar nas je zapustil VOJKO BEŠKOVNIK iz Zadobrove (16. 8. 1961 - 5. 2. 2009) Hvala vsem, ki ste ga ohranili v lepem spominu, posto-jite ob grobu in mu prižigate sveče. Vsi njegovi 421 Žalujemo, ker smo jo izgubili, vendar bodimo srečni, da smo jo imeli. Kajti kdor umrje v Gospodu, ostane v družini. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage MARIJE PEVEC iz Bukovžlaka 42, Teharje (1. 6. 1923 - 21. 1. 2011) se iz srca zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in z nami sočutno delili bolečino. Zahvaljujemo se za izrečena sožalja, darovane svete maše, za cerkev, sveče, denarno pomoč in vnukinji Ani za besede zahvale naši mami. Posebna zahvala duhovnikoma g. Hermanu in g. Jeromlu ter diakonu g. Skobernetu. Hvala g. Jeromlu za duhovno oskrbo v času njene bolezni. Vsem, ki ste nam v tej težki preizkušnji kakor koli pomagali, še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njeni 435 Odšel si mnogo prerano, s knjigo življenja nedokončano. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli, JERNEJ KRAŠOVEC (17. 5. 1988 - 22. 1. 2011) ZAHVALA Dragi Nejc, nikakor ne moremo doumeti, saj se je v tebi veselilo življenje s številnim načrti. Bil si zanesljiv, uspešen, nepremagljiv, zlat fant, vedno pripravljen pomagati. Naše rane se zlepa ne bodo zacelile, prekrile jih bodo le brazgotine, bolečina bo nekoliko otopela, vendar bo za vedno ostala. Ob boleči izgubi se iz vsega srca zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, sovaščanom, znancem, pevcem cerkvenega zbora Zg. Rečica, vsem v Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, prijateljem iz Oražnovega doma, kolektivu Paron, d. o. o., kolektivu SB Celje - operacijski blok in anestezija, Drog Art iz Ljubljane za vsak vaš ljubeč stisk roke, za vse tople in sočutne objeme, za vsako iskreno besedo v tolažbo, za vašo pomoč, za podarjeno cvetje in sveče, denarno pomoč in svete maše. Hvala govornikoma za besede slovesa, Komunali Laško, trobentaču Tišine, vsem praporščakom in gospodu župniku Stanku Do-manjku za lepo opravljen obred. Iskrena hvala vsem, ki ste se z bolečino v srcu udeležili zadnjega slovesa in nam nudili pomoč. Ljubi Nejc, nepopisno te pogrešamo! Oči, mami, sestra s Tomažem, tvoja Alenka in vsi njegovi L 29 KINO PLANET TUS Spored od 4. 2. do 8. 2. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Gremo mi po svoje - komedija 12.10, 16.50 Samova pustolovščina - animirana družinska komedija 3D 11.05, 16.00 Turist - triler/drama 11.20, 13.40, 18.45, 21.05, 23.25 Čas lova na čarovnice - avanturistična fantazijska drama 20.30, 23.00 Mr. Joint - komedija 16.15 Zeleni sršen - akcijski triler 3D 21.30, 23.59 Dilema - komedija 13.00, 16.25, 18.40, 21.00, 23.20 Zlatolaska - animirana družinska komedija 3D 10.40, 12.50, 15.00, 17.10, 19.20 Zlatolaska - animirana družinska komedija 11.50, 14.00, 16.10, 18.20 Črni labod - drama/triler 12.00, 18.50, 21.10, 23.30 Guliverjeva potovanja - pustolovska komedija 3D 13.05, 18.00, 20.00, 22.00 Burleska - muzikal/drama 12.20, 15.40, 18.10, 20.50, 23.35 Zeleni sršen - akcijski triler 16.20 Kraljev govor - zgodovinska drama 19.00, 21.20, 23.50 legenda: vsak dan torek, sobota, nedelja ponedeljek, petek, sobota Lili PETEK, SOBOTA in NEDELJA 18.00 in 20.00 Morilec v meni - kriminalna drama PETEK 18.00 Turist - romantični triler 20.00 Robin Hood - zgodovinska akcijska drama SOBOTA 18.00 Kako izuriti svojega zmaja - animirana družinska avantura, sinh. 20.00 Turist - romantični triler NEDELJA 16.00 Kako izuriti svojega zmaja - animirana družinska avantura, sinh. 17.00 Robin Hood - zgodovinska akcijska drama 20.00 Turist - romantični triler TOREK 16.00 Medved Bojan - risanke za najmlajše 17.00 Naši kratki: Očetova želja, Mrtvaški ples, Kralj Matjaž, Moški 18.00 Gremo mi po svoje - mladinska komedija 19.00 Tist' dan v tednu - dokumentarni 20.00 Piran/Pirano - zgodovinska ljubezenska drama PETEK, 4. 2. 8.GG do 13.GG I. Gimnazija Celje Kulturni maraton 10.30 ( in 16.30) Muzej novejše zgodovine Celje živeti v Celju demonstracija obrtnika zlatarja Miroslava Bahčiča 18.00 Knjižnica Velenje Cool knjiga bralni krožek za najstnike, pogovor vodi Andreja Kac 19.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Sklenjeni krog proslava ob slovenskem kulturnem prazniku; slavnostna 9.00 do 13.00 Ekomuzej Žalec_ Eko tržnica in bio sejem 9.00 do 10.00 Ekomuzej Žalec_ Uporaba prevrelk in čajev za preventivo na domačem vrtu predava Romana Šrimpf 9.00 do 16.00 Stari grad Celje_ Dan odprtih vrat 10.00 do 18.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Ob slovenskem kulturnem prazniku brezplačen ogled vseh razstav in muzejskih zbirk 10.00 do 11.30 Ekomuzej Žalec Ali ste pripravljeni na spremembe? predavanje Sanje Lončar 11.30 Ekomuzej Žalec Očistimo se zunaj in znotraj predavanje Ane Miletič 18.00 Kulturni dom Skofja vas Ob slovenskem kulturnem prazniku gost pesnik Tune Kuntner PONEDELJEK, 7. 2. 10.00 do 19.00 Mestna knjižnica Velenje France v vitrini priložnostna razstava tiskov o Francetu Prešernu 18.00 Kulturni center Rogaška Slatina Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku gostje: Polde Bibič, Urša Vidmar, Dana Petrečič, Siniša Bukinac, Matevž Česen, Gašper Valek: slavnostni govornik dr. Marko Jesenšek 18.00 Dom krajanov Vrbje Biti slovenske krvi, bodi Slovencu v ponos ob slovenskem kulturnem prazniku 18.00 Dom kulture Nazarje Slavnostna akademija s podelitvijo priznanj 19.00 TamKoUčiri Celje_ Prešernovanje predstavili se bodo skriti in odkriti poeti 19.00 Dom sv. Jožef Celje_ Drevo v slovenski poeziji Člani ljubiteljskega gledališča Teharje - Celje ter člani Harlekina - društva za umetnost plesa 20.00 Galerija erotike Račka Celje M. Čepin: Veličastni temačni vrtovi; T. Milač: V očesu opazovalca odprtje razstav 20.00 eMCe plac Velenje_ Ob kulturnem prazniku Jazz koncert TOREK, 8. 2. 10.00 do 18.00 Pokrajinski muzej Celje Ob slovenskem kulturnem prazniku brezplačen ogled vseh razstav in muzejskih zbirk 10.00 do 18.00 Muzej Novejše zgodovine Celje Ob slovenskem kulturnem prazniku brezplačen ogled vseh razstav in muzejskih zbirk 10.00 do 18.00 Velenjski grad_ Dan odprtih vrat v Muzeju Velenje brezplačen ogled stalne muzejske in galerijske zbirke ob slovenskem kulturnem prazniku 10.00 do 18.00 Muzej usnjarstva Šoštanj Dan odprtih vrat brezplačen ogled muzejskih zbirk ob slovenskem kulturnem prazniku 11.00 Muzej novejše zgodovine Celje Ob slovenskem kulturnem prazniku vodstvo avtoric A. Starman in V. Gotovina po razstavi Arhiva RS ob 20. obletnici plebiscita 16.00 Rojstna hiša dr. Antona Novačana Ob slovenskem kulturnem prazniku prešerno literarno popoldne; nastopajo Člani KUD Zarja Trnovlje - Celje 16.00 Kulturni dom Šmartno v Rožni dolini prireditev ob kulturnem prazniku KUD Šmartno v Rožni dolini 17.00 Otroški muzej Hermanov brlog Tradicionalne hrvaške otroške igrače odprtje razstave 18.00 Glasbena šola Celje Ob slovenskem kulturnem prazniku koncert nagrajencev 12. državnega tekmovanja citrarjev in komornih skupin 18.00 Anina galerija Rogaška Slatina Drugačna perspektiva odprtje razstave Erne Ferjanič RAZSTAVE Pokrajinski muzej Celje: Alma M. Karlin: Poti; Svetišča ob reki, do preklica Galerija sodobne umetnosti Celje: Jasna Hribernik: Nočni let, do 10. 2. Muzej novejše zgodovine Celje: razstava Arhiva RS ob 20. obletnici plebiscita: Milijon 289 tisoč 369 za samostojno Slovenijo; do 28. 2. Likovni salon Celje: razstava The Missing Link izraelskega umetnika Tala Adlerja, do 20. 2. Fotosalon Celje: fotografska razstava Ta čudovita Afrika, avtorja Gorazda Goloba, do 17. 2. Osrednja knjižnica Celje: razstava SLG Celje skozi čas, do 6. 3.; razstava fotografij Srednjeveški dan v Celju, avtorja Francija Horvata, do 28. 2. Galerija Niko Ignjatič Celje: razstava likovnih del Čarlija Grmiča, do 19. 2. Razstavni prostor Elektra Celje: razstava Amine Kolarič, do 28. 2. Savinov likovni salon žalec: razstava likovnih del akademskega slikarja Andreja Jemca, do 28. 2. Galerija Zgornji trg Šentjur: razstava kiparskih del Ljubomira Melanška, do 31. 3. Kulturni center Laško: razstava likovne skupine Protempore, do 10. 5. Mestna knjižnica Velenje: razstava Otroške knjige in partnerskih mest, do 28. 2. Anina galerija Rogaška Slatina: prodajna razstava umetniških del razstavljavcev iz Anine galerije, do 6. 2. www.novitedniluK)m ministrstvo za šolstvo in Sport urad za mladino V začetku leta smo pri celjski Mestni tržnici na Linhartovi ulici 18 odprli Kulturnoinfotoiko-KIT, da občane ozavestimo o naši kulturni dediščini. Vsak mane organiziramo novo razstavo, medtem vsako drugo soboto izvajamo promoajske dejavnosti na področju kulturne dediščine. Kulturno info točka je odprta (vstop prost): - pon, tor, čet, pet: 8.00 -14.00 h - sreda: 12.00 -18.00 h - sobota: 10.00-12.00 h (občasno) Kontakt: tel. št. 03 492 63 34 gsm 040 333 374 mladi@portab.si www.portab.si g K LM. g «ww«T»nroOTnronrew>iiM Sobota, 4. februar, ob 18. uri v P2 (Športni park Šentjur): 3. redna seja UO Sobota, 5. februar, ob 14.30, Telovadnica šentjurskih olimpijcev: rekreacija; košarka, odbojka in namizni tenis Sobota, 5. februar, ob 20. uri, Kulturni dom Šentjur: Drzni in poskočni; situacijska komedija ŠKMŠ in ŠUŠ teater (vstopnice stanejo 5 evrov; eno kupiš, drugo dobiš zastonj) Ponedeljek, 7. februar, ob 19. uri, prostori RA Kozjansko: Pilates Torek, 8. februar, ob 18. uri v P2 (Športni park Šentjur): Meteorologija; predavanje Društva jadralnih padalcev Lintvar E cc celjski mladinski cente) pflUilUt SYttKOTn HW1 m lhlb'4* Petek, 4. februar, ob 16. uri, dvorana MCC: Filmska avdicija za srednje-metražni mladinski film Prikrita skrivnost; izkušnje niso pomembne, informacije na 041 566 460 ali na info. prikritaskrivnost@gmail.com PLANINSKI KOTIČEK Planinsko društvo Celje Matica vabi v soboto, 5. februarja s Trojan v Tremer-je. S postajališča na Glaziji ob Ljubljanski cesti se odpravimo z naročenim avtobusom ob 4.50 uri zjutraj. Prijave v društveni pisarni. DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA Telefon 492-63-56 KRIZNI CENTER ZA MLADE Telefon 493-05-30 ŠENT - Slovensko združenje za duševno zdravje (dnevni center in stanovanjske skupine) Gregorčičeva 6 - pisarna, 3000 Celje, tel. št. 03/ 428 88 90 MATERINSKI DOM Telefon 492-10-14 DRUŠTVO SOS TELEFON ZA žENSKE IN OTROKE - žRTVE NASILJA 080-11-55, vsak delavnik od 12.00 do 22.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Faks za gluhoneme 01-524-19-93, e-mail: društvo-sos@drustvo-sos.si Inštitut VIR - socialna rehabilitacija, raziskovanje in razvoj Vrunčeva 9, 3000 Celje Telefon: 03 490 00 24, GSM: 031 288 827, e-pošta: vir@institut-vir.si, Spletna stran: www.institut-vir.si Pomoč mladostnikom in staršem pri spoprijemanju s problematiko drog in z vzgojnimi težavami SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CELJE Dodajati življenje dnem in ne dneve življenju; Kocenova 4 - 8, Celje tel.: 03/548 60 11 ali 051/ 418 446 DRUžINSKI INŠTITUT BLIžINA, telefon: 03/492-55-80 Skupine: za starše, za razvezane, za ženske, žrtve psihičnega ali fizičnega nasilja, za moške storilce nasilja ali žrtve psihičnega nasilja CENTER ZA POMOČ NA DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 DRUŠTVO OZARA CELJE Pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju, Kocenova ul. 4, 3000 Celje Pisarna za svetovanje in stanovanjska skupina: ponedeljek-petek od 8.-16. ure; telefon: 03 492 57 50 ali 492 57 51 Uradne ure: ponedeljek in sreda od 9.-13. ure. DRUŠTVO ZAKONSKI IN DRUžINSKI INŠTITUT ETEOS 031 555 844, www.eteos.si, info@eteos.si, Gosposka ulica 2, Celje. Svetovanja in pomoč pri dojenju, prehrani in vzgoji najstnikov. Srečanja za starše z otroki do 6 leta starosti. AL-ANON - skupnost svojcev alkoholikov vam pomaga v primeru alkoholizma v družini. Pokličite tel. 01/251 30 00, 041/590 789, spletna stran: ww.al-anon.si KLIC UPANJA CELJE za vse, ki imajo težave Brezplačni telefon: 116-123 Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03] 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1 EUR petkovega pa 1,25 EUR. Naročnine: Vera Gmajner. Mesečna naročnina je 8t30 EUR. Za tujino je letna naročnina 199,20 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn Računalniški prelom: Igor Šarlah Oblikovanje: www.minjadesign.com Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Janja Intihar Namestnica odg. ur.: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Mateja Jazbec, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Polona Mastnak, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič Propaganda: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Rok Založnik, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasovpo elekt. pošti: agencija@nt-rc.si NOVI TEDNIK ZA RAZVEDRILO 31 Nagradna križanka AVTOR: GREGA RIHTAR KOMPOZICIJSKI POSTOPEK, KI IZVAJALCU PREPUŠČA SVOBODO PRI IZVAJANJU ZAKRKNJEN SAMEC ELEGANTNA FRANCOSKA LAHKOŽIVI» MUČILNA NAPRAVA INKVIZICIJE ALJAŽ PEGAN GIBANJE VODE V STRUGI POZmVNA LASTNOST, VRLINA NEKDANJI NIZOZEMSKI KOLESAR (JAN) DOMOVINA IRCEV KATARINA SREBOTNIK HITRA TEKAČICA V GRŠKI MrrOLO-GIII PONOVNI POSNETEK AU NOVA VERZIJA STAREJŠEGA FILMA FIATOV AVTOMOBIL ŽELEZNIŠKA PROGA GORSKI REŠEVALNI ČOLN 20 KITAJSKA POSODA ZA KUHANJE NAGLAVNI ROBEC 14 PRISTAŠ ALOPATUE SOCVETJE ŽITARIC DERIVAT AMONIIAKA PRISTANIŠČE NA HONŠUJU OSNOVNA ENOTA 15 REKA V ZAHODNI FRANCIJI ŽENSKA, KIISCE RAZPORED ŠOLSKIH UR ŠPANSKI NOGOMETNI VRATAR (PEPE) ANGLEŠKI FIZIK (FRANCIS WILLIAM) JAPONSKA ISKALKA ŠKOUČNIH BISEROV KEMIJSKI ELEMENT _on DOMAČA KOKOŠ 11 18 DOBRO IME, UGLED GRAFIK JUSTIN ZANIMANJE ZAKAJ 13 OGNJENIK NA MINDANAU OTOK SEVERNO OD MOLATA DOHODEK RENTNIKOV 22 KOS SUKANCA MODNA UMETNOST NEKDANJI NEMŠKI VOZNIK FORMULE ENA SCHUMACHER ANGLEŠKI PISATELJ DEFOE DRUGO IME ZA NABOJ AMERIŠKI IGRALEC PACINO AM. TV MODERATOR-KA(RICKI) IMO-V HČI SRNJAČEK IZ RISANKE WALTA DISNEYJA JANEZ PIRNAT AMERIŠKO OTOČJE V ALEUHH 19 OZNAČBA VEČJI ŠOP POVEZANEGA ŽITA ORODJE ZA DEBELINO LESA MONG. PODLOŽNI KAN KOŠČENO OGRODJE GLAVE GLAVNA REKA V ARMENIJI FR. IGRALNA KARTA, FANT PEVEC PESTNER PRODAJALEC APNA NOVINARKA MATJAŽ STRUPENI GUKOZD), KI POVZROČI OHROMITEV ŠVEDSKA IGRALKA EKBERG 21 VEČJI HRV. OTOK AMERIŠKI IGRALEC DAMON MIK, ČAR OBVEZNA VAJA PRI KARATEJU SPODNJA OKONČINA HOLMII VZDEVEK PISATELJA HINKA BRATOŽA 24 23 PRIVRŽENEC ANARHIZMA 16 17 POSTAVA, RAST ROWAN ATKINSON STROPNA OPEKA Z VEČJIMI LUKNJAMI Nagradni razpis 1. nagrada: dve vstopnici za kopanje na Rogaški rivieri in toaletni darilni paket 2. nagrada: dva bona za klasično pico v gostišču Hochkraut v Tremerju 3.-5. nagrada: dve vstopnici za drsališče v Mestnem parku, ZPO Celje Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 3. februarja. Rešitev nagradne križanke iz št. 8 Rešitev: REŠITEV: RM, BLOK, MOARE, AVRA, RAKA, AKRON, HIAT, ABONMA, GOSTILNA, TIR, ARKUS, ELI-ON, IONIJ, OČALA, CA, SN, DISK, STONES, LANE, KAOS, EDIL, AZIJKA, KVARTANA, VAKANT, NIL, ILIR, ALE, EE, OTS, SAKO Geslo: Nosilec srebra in brona iz La Moline Izid žrebanja 1. nagrado, darilni bon v vrednosti 20 EUR Kozmetike Alenke Marguč v Celju in toaletni darilni paket, prejme: Sla-vica Završek, Jakob 5, 3230 Šentjur. 2. nagrado, darilni bon v vrednosti 20 EUR Kozmetike Alenke Marguč v Celju, prejme: Slavko Mesarič, Ljubljanska 60, 3000 Celje. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 Ime in priimek: Naslov: Ona: Prisrčen pozdrav prijatelja iz okolice vam bo ponovno vrnil samozavest in utrdil prepričanje, da vendarle ni vse tako črno. Toda nikar ne pričakujte preveč, ampak se sreče navajajte postopoma. Prihodnost je vsekakor vaša. On: Ponovno ste v starem okolju, ki ste ga pogrešali bolj, kot ste si mislili, tako da se zdaj spet prijetno počutite. To bo vsekakor pozitivno vplivalo tudi na vaše ljubezensko življenje, čeprav ne tako, kot si mislite! POMOČ: AGAMIST-zakrknjen samec, AROIN-strupeni glikozid, ESTRAPADA-mučilna naprava inkvizicije, PATRONA-drugo ime za naboj, VALET-fant 3.-5. nagrado, dve vstopnici za drsališče v Mestnem parku, ZPO Celje, prejmejo: Anica Kolšek, Cesta na Gaberno 4, 3270 Laško, Nanika Cvikl, Polzela 207a, 3313 Polzela in Karmen Tržan, Ravno 2, 3224 Dobje. Vsi izžrebani nagrajenci bodo obvestila o nagradah prejeli po pošti. Ona: Nekdo vam pripravlja neprijetno presenečenje, zato bodite previdni, da ne boste padli v nastavljeno past. Nihče ni tako slep kot tisti, ki noče videti! Na koncu pa se bo vendarle vse izteklo tako, kot ste si želeli. On: Če tako želenega vabila še nekaj časa ne bo, storite prvi korak sami in ne bo vam žal. S partnerko se boste zapletli v manjši prepir, ki pa vam bo prinesel tudi nekatere prijetne posledice. Toda vprašanje je, katerih bo več! DVOJČKA Ona: Našli boste toliko časa, da boste priskočili na pomoč nekomu, ki vas bo najbolj potreboval. Toda poskusite se pobrigati tudi za svoje probleme, saj se vam bližajo kar se da črni oblaki. Toda nikar se ne ustrašite! On: Znanka vas bo povabila na prijeten klepet, ki se bo končal na povsem nepričakovan način, kar vas sploh ne bo motilo. Pustite srcu, naj gre svojo pot, in preživeli boste čudovit konec tedna. Ona: S treznim razmislekom vam bo uspelo veliko več, kot si morda mislite. In nikar se ne podcenjujte, ampak bodite realni! Tudi vi niste ravno od muh in ste sposobni izpeljati še tako zahtevne načrte. On: Finančne obveznosti se bodo počasi zmanjšale, zato si boste lahko končno oddahnili in malo mirneje zaživeli. V prostem času se malce več posvetite svoji družini, ki jo že dolgo zapostavljate. Hvaležna vam bo! Ona: Poskusili se boste uveljaviti, toda prav lahko se vam zgodi, da se boste pri tem osmešili. Raje še malo počakajte - vsekakor bodo prišli ugodnejši trenutki za realizacijo finančnih načrtov, ki so vse prej kot skromni. On: Ne menite se za obrekovanja, ki so predvsem plod zavisti vaših prijateljev. Zastavljen načrt izpeljite do konca in obrestovalo se vam bo na način, kot ste si lahko samo želeli. Predvsem na finančnem področju! mnm Ona: Če boste dovolj pretkani in potrpežljivi, se vam bo kaj hitro zgodilo, da boste v svoje ljubezenske mreže ulovili osebo, ki vam že dlje časa ne da spati. Upiranja enostavno ne bo, zato samo naprej. On: Skrivoma se boste spogledovali s prijetno neznanko, ki se že nekaj časa giblje v vaši bližini, tako da to enostavno ne more biti samo naključje. Simpatija bo obojestranska, zato se nikar ne obirajte. STRELEC ^ Ona: Tudi za vas se bo končno začelo obdobje, ko boste ponovno polni idej za izboljšanje poslovnega življenja, kar vam bo v veliki meri izboljšalo finančno situacijo. Pri vsem tem delu nikar ne pozabite na partnerja. On: Na sprehodu boste srečali neznanko, s katero bo prav prijetno klepetati, saj bosta prav hitro ugotovila, da imata precej podoben pogled na zadeve. In še preden se boste pošteno zavedli, se boste zaljubili. KOZOROG Ona: Ni res, da so vsi ljudje okoli vas samo zlobni in neprijazni. Njihovo obnašanje ima veliko globlje korenine, kot si mislite. Šele po globljem razmisleku boste spoznali njihove resnične namene, ki so na vsak način dobronamerni. On: Popazite malo na svoje zdravje, saj se vam lahko v nasprotnem primeru pripeti še kaj hujšega kot samo prehlad. Zadnje čase ste svoje življenje jemali vse prelahko in ta neodgovornost se vam bo tudi maščevala. Ona: Z močno voljo lahko do-sežete preobrat tako v poslovnem kot tudi ljubezenskem življenju. Presenetil vas bo obisk starega prijatelja, ki vam bo prinesel še bolj presenetljive novice. On: Nek dogodek vas bo temeljito pretresel, a si boste kaj kmalu ponovno opomogli. Zapomnite si za drugič, da ne boste ponovno storili stare napake. Pozorni bodite predvsem na vroč pogled osebe, ki vas že dlje časa opazuje... DEVICA ^ Ona: Vse, česar se boste lotili, se bo razvijalo natančno po vaših najboljših predvidevanjih, pri čemer vam bo zrasel tako ugled v družbi. Očitno so težavni časi počasi za vami. On: Veselili se boste konec tedna in to več kot upravičeno, saj je redko kateri teden tako naporen, kot bo ta. Še dobro, da boste dobili nepričakovano pomoč, ki jo boste morali tudi povrniti. Kako - to boste še videli... VODNAR Ona: Skušajte se razveseliti sorodnice, ki vas bo obiskala, čeprav to ni tako lahko, kot je videti na prvi pogled. Bolje je malce potrpeti, kot se spuščati v nepotrebne prepire, ki vam lahko samo škodujejo! On: Dosegli boste precejšen poslovni skok in to vam bo prineslo tudi v zasebnem življenju mnogo več samozavesti. To vam bo v veliki meri povečalo družbeni ugled, seveda pa so možne tudi marsikatere drugačne posledice! Ona: Po tihem še vedno čakate, da se vrne, a se lahko zgodi, da boste precej razočarani. Srečo si boste morali poiskati v objemu nekoga drugega, kar pa ne pomeni, da ne bo to prav prijetna kombinacija. Veliko sreče pri izbiri! On: Partnerka se vam bo nekoliko odmaknila, zato je še najbolje, da se odkrito pogovorita in razrešita trenutna nesoglasja, ki sploh niso tako huda, kot se zdi na prvi pogled. Vse je le stvar kompromisa. RUMENA STRAN Čudežna polja celjskega športa Že vrsto let dvorana Narodnega doma gosti slavnostno prireditev, na kateri proglasijo najboljše športnike in športnike Celja. O njih odloča glasovalni aparat Športne zveze Celje. Od 119 anketnih listov jih je bilo vrnjenih manj kot šestdeset odstotkov! »Play-back«, ki je že znal na cedilu pustiti nastopajoče glasbenike, je tokrat prizanesel skupini Čudežna polja. Največji aplavz je požel eden najboljših trenerjev, kar se jih je rodilo v mestu ob Savinji, 52-letni Marjan Fabjan, ko mu je povezovalka čestitala za rojstvo sina. Ime mu je Jan, Jan Fabjan. »Komaj čakamo, da se nam čez nekaj let njegov sin pridruži na treningih,« je dejala najboljša športnica Celja Lucija Polavder in poudarila, da njen trener v zadnjih tednih ni bil nič bolj živčen kot sicer. Foto: SHERPA Ne gre za najstniško plesno skupino, temveč za celjske kegljavke s trenerjem Ladom Gobcem. Z leve stojijo Barbara Fidel, Nada Savič, Sabina Koljič, Anja Kozmus, Olja Damjenič, Polona Rogina in Patricija Bizjak. Priljubljeni »Fabi« je sprejemal čestitke z vseh strani. Na odru sta si čestitala kegljavka Nada Savič, ki na treningih že nekaj časa pogreša sestro Rado (bojda gre za preobremenjenost s študijem), in bivši kapetan rokometnega kluba Celje Pivovarna Laško Edi Kokšarov, ki bo čez nekaj mesecev zapustil mesto ob Savinji. Plaketo Športne zveze Celje je za 25 let strokovnega dela pri Celju Pivovarni Laško prejel Herman Wirth (levo), specializiran za delo z vratarji. Mu je direktor kluba Roman Pungartnik zaupal, kdo od igralcev bo letos še zapustil Celje Pivovarno Laško? Maturant Luka Med ponosne starše letošnjih maturantov se uvršča tudi celjski župan Bojan Šrot. Njegov sin Luka (na sliki še z mamo Simono) je namreč že odplesal na maturantskem plesu Gimnazije Lava, čaka ga le še nekaj mesecev potenja ob knjigah. Mala mal'ca! Foto: SHERPA Le kako je glasoval? Priložnost za ponovno glasovanje o samostojni Sloveniji, ki jo v Muzeju novejše zgodovine Celje ponujajo ob razstavi o zgodovinskem plebiscitu, ki nam je prinesel lastno državo, je z desnico in sijočim nasmeškom izkoristil tudi nekdanji vsestranski družbeno-politični delavec (kot se je temu v starih časih reklo), sindikalist in zdaj predsednik borčevske organizacije Stane Mele. Sploh se ne sprašujemo, kako je glasoval. Foto: SHERPA