PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini /'i 'ja i. Abb. postale I gruppo “ L6D9 4U lLT Leto XX. St. 222 (5905) TRST, četrtek 1. oktobra 1964 PO ODOBRITVI NA SEJI MINISTRSKEGA SVETA Sinoči je vlada predložila proračun za 1965 Nov zakonski odlok o povišanju IGE 6.619 milijard dohodkov; 7.276 milijard izdatkov; 636 milijonov deficita (38 milijonov manj, kot v prejšnjem proračunu) - Monarhisti se želijo spojiti s PLI - Lombardi o levem centru, socialistični združitvi, odnosu s KPI in o predsedstvu republike . 30. — Na današnji seji ministrskega sveta so odobrili jttzavni proračun za leto 1965, hkrati pa so odobrili tudi za-™Iiski odlok, ki predvideva 20-odstotno povišanje dosedanjega odstotka splošnega davka na promet (IGE). Ta odlok predvi-deva številne izjeme. Povišanje IGE bo vrglo državni blagajni * 3 do 4 milijarde manj, kot bi bila dobila po prejšnjem od t°ku, ki ga je senat zavrnil. Novi državni proračun pred-Jddeva 6619.7 milijarde lir dogodkov, 7276.1 milijarde izdatkov in 656.6 milijona deficita. v primeri s prejšnjim proraču-nom se v sedanjem proračunu Predvideva 463.7 milijona več dohodkov, 425.1 milijona več izdatkov, deficit pa je manjši za 38.6 milijona lir ,. £° je prvi državni proračun, ki •eija za razdobje od 1. januarja do v- decembra, medtem ko so dosedanji proračuni veljali od 1. julija o° 30. junija naslednjega leta. Zakladni minister Colombo in ml-n*ster za proračun Pieraccini sta danes predložila parlamentu državni proračun za leto 1965 in gospodarsko ter finančno poročilo, ki vsebuje, v glavnih potezah, gospodarsko politiko, ki jo vlada namerava izvajati v prihodnjem letu, ko se bo začel izvajati tudi prvi petletni načrt. V poslanski zbornici so zaključili splošno razpravo o zakonskem o-snutku, ki pooblašča vlado za izdajanje določb o preureditvi obrambnega ministrstva in glavnih stanov vojske, mornarice in letalstva. Osnutek bodo odobrili s tajnim glasovanjem na enem prihodnjih zasedanj. »l■■■lllllUlllIllllllllllllllnllIllllllllIltlllmlllllllllll||||||l|||||||||||||||||||||||||||||||||||I||||Ul||||||||■|■| V nedeljo nova stavka železničarjev CGIL Minister Mancini sprejel sindikalne predstavnike delavcev gradbene stroke - FIAT bo za tri dni ustavila delo v nekaterih oddelkih RIM, 30. — Strojniki in potu joče osebje, včlanjeni v sindika-tu železničarjev CGIL so napovedali za nedeljo 4. oktobra Protestno stavko. Delo bodo prekinili od 6 do 7, od 13 do 14 111 od 20 do 21. Sindikat železničarjev, ki je raz-pasil stavko, javlja, da bo 5. ok-JObra seja glavnega odbora sindi-da prouči možnost, da se X?1 nameščenci pri železnici v držanj Pozovejo na novo protestno stavko. Sporočilo dodaja, da so se stavko odločili, ker železniška oprava ni spoštovala sporazumov, K1 so bili sklenjeni avgusta. Minister za javna dela Mancini je sprejel danes člane tajništva sindikatov gradbene stroke CGIL, ki »o mu predložili zahteve te kategorije ter so zahtevali nujne ukre-P®' ,da se prepreči nadaljnje zmanj-sanje zaposlenosti na gradbenem sektorjd- Minister Mancini je ob-Jdbil sindikalnim voditeljem, da bo kratkem času predložen parlamentu urbanistični zakon. Sindikal-jm voditeljem je poročal tudi o Budah, ki jih namerava sprejeti .:®£ov° ministrstvo, da se dobijo n07Tva’ da se končno začne izvajati * -Ort za graditev novih bolnišnic načrt za povečanje pristanišč. |®n.tster je obljubil, da bo v naj-- ajsem času sklical v glavnih piestih dežel posebne sestanke vseh •zadetih ustanov za pospešitev de-v»*V teltu- Na koncu je poudaril kat °St deiavn°sti in vloge sindi-rii < 2a reševanje sporov. Pouda-kor 6’ da imajo tako sindikati ka-da njegovo ministrstvo interes, s5, ?e. tudi v prihodnje nadaljujejo t, i? sestanki. v . Turina javljajo, da bo FIAT sekciji OSA (Officine sussidiarie auto) prekinila delo za tri dni (2., istih j °!ctobra). Zaradi tega bo v deir? dneh Prav tako prekinjeno tnoh iV nekaterih oddelkih za avto-sekMi' so povezani z omenjeno biti?, 0' pri tem bo prizadetih pri-»- mo deset tisoč delavcev, za ka- tere nni„,.so zahtevali intervencijo do-^°nskihn* -blagajne na P°dlaKl za- določb. zi objavilo sporočilo, v katerem ugotavlja resnost tega ukrepa, ki je v nasprotju z zagotovili vodstva tovarne ob priliki nedavnega skrčenja delovnega umika. Izjava poudarja, da FIAT nadaljuje svojo prakso sistematičnega postavljanja delavcev in sindikalnih organizacij pred enostranske odločitve z očitnim namenom, da poslabša sindikalne odnose. Izjava pravi dalje, da najnovejši ukrepo FIAT narekuje nujen sprejem predlogov, ki jih je svoj čas postavila FIOM pri razgovorih z vlado, da se proučijo sedanji in prihodnji programi družbe FIAT in celotnega avtomobilskega sektorja, ne samo da se zagotovi sedanja raven zaposlitve in plač, temveč da se zagotovi stalno napredovanje proizvodne dejavnosti tega sektorja v skladu s smotri demokratičnega programiranja. V senatu so najprej proslavili srečanja in posredovanja različnih 20-letnico nacističnega pokola v Marzabottu, kjer je izgubilo življenje 1830 mož, žena in otrok, nato pa so odobrili zakonski osnutek, s katerim se odloži do 12. aprila 1965 rok za predložitev poročila parlamentarne preiskovalne komisije o katastrofi na področju Vaionta. Vodstvo monarhistične stranke PDIUM je sklenilo predlagati vodstvu PLI, naj bi se njihova stranka spojila s PLI. Malagodi je izjavil novinarjem, da ne more dati glede tega predloga nobene sodbe in da bodo o tem vprašanju razpravljali na jutrišnji seji vodstva PLI. Danes se je sestalo vodstvo PSI; po seji pa so izdali sporočilo, v katerem je rečeno med drugim, da je glavni odbor KD dolžan odpraviti sedanje stanje negotovosti in zaskrbljenosti v javnem mnenju in med političnimi silami, ki so naklonjene politiki levega centra in tako omogočiti nadaljevanje te politike. Vodstvo je hkrati sklenilo, da se bo ponovno sestalo po zasedanju glavnega odbora KD in takrat proučilo celoten položaj v luči sklepov glavnega odbora KD. Zasedanje centralnega odbora stranke bo vodstvo določilo kasneje. Danes se je sestalo tudi vodstvo PSDI, ki je sklenilo sklicati centralni odbor stranke za 7. oktober. V intervjuju za tednik «Espres-so» se je Lombardi zadržal na vprašanju vlade, socialistične združitve, odnosov s KPI in predsedstva republike. Kar zadeva vlado in politiko levega centra, je Lombardi zanikal, da bi mogli smatrati, da se je ta politika izčrpala, vendar pa da je mnenja, da se v sedanjih razmerah ne more z njo nadaljevati, ker da je prevladalo zmerno tolmačenje te politike. Po njegovem mnenju morajo napredne sile levega centra razbiti sedanje stanje, da bi imele proste roke za nov polet, ki se zdi sedaj nemogoč. Intervju Saragata za isti tednik in njegove članke o zaključku kongresa KD je Lombardi označil za politično akcijo, ki se mu zdi »zanimiva in pozitivna*. Kar pa zadeva Saragatov predlog o socialistični združitvi, je Lombardi dejal: «Zdi se mi, da tako Saragat, s svojim predlogom o socialdemokratski združitvi, kot Longo, s svojimi pripombami glede stranke, ki bi jo ustanovili s konvergencami laburističnega tipa, nudita pogrešne rešitve stvarnega vprašanja, ker anticipirata kot premiso to, kar bi morala biti posledica. Danes gre za to, da potrpežljivo delamo za ostva-ritev pogojev bodoče politične združitve, ki nikakor ne bo mogla biti preprosto ideološko nevtralen kraj Prekinjena pogajanja v Londonu s predstavniki Severne Rodezije Severna Rodezija oporeka angleški družbi «The Cartered» lastninsko pravico nad rudniškim bogastvom v tej deželi LONDON, 30. — Pogajanja med i «The Chartered*. Severnorodezij-britansko in sevemorodezijsko vla- ska vlada zahteva, naj se ta družba do glede lastninske pravice rudni-1 odpove svojim zahtevam po last- kov v Severni Rodeziji so propadla. Pred približno enim tednom je prišla v London delegacija Severne Rodezije, ki jo vodi finančni minister Arthur Vina, da bi se pogajala z britansko vlado o ugasnitvi lastninske pravice nad vsemi rudami v Severni Rodeziji, ki Jo ima družba «British South Afrika Compa- Tni 4 un uduumi ouutu mirna, L/uiupa- ajništvo FIOM je s tem v zve- ny», ki Je bolje znana pod Imenom Otlohrirčerajšnii se|i vlade 80 «onii nredlmr državnega uro- ra*, — predlog državnega pro- ■K«™,,’,* »rii'o<"* “ 656-milijonski pri-kar je 38 milijonov v prejšnjem proraču-k ' vlada jc odobrila tudi za-odlok, ki določa 20-od-st«« Povišanje dosedanjega od-davka na promet - IGE, zvls°ida se 6° dohodek od IGE »Mal le 2a trl d0 stiri miiijar nn ,Inani’ kot je bilo predvide-senJl Panjem odloku, ki ga je h,* v četrtek zavrnil. Danes pa voli« - *adnjem kongresu KD iz- h]pjJenl Klavni nrihnr stranki* !*• ^ novo vodstvo. Vodstvo PSI udari? svo# včerajšnji seji po-n... . • da mora na tem. zaseda- nin , iuura na lem. zaseua- seda •aVn* odbor KD odpraviti n,.*1* stanje negotovosti in o-^nadaljevanje politike leda i?0'*/'1!0 nedeljo, 4. t. m. bo-vč!anl»^n,kl ln Potujoče osebje, Jev cr?J v • atndfkatu železničar-Idnilj ri i trikrat P° en® uro pre- delo, ker »o hiu sP°čtovala sporazumov, ki »Uat,, sklenjeni v letošnjem av-Prihila Pr* t"iat v Turinu pa bo Prlr-j.9. deset tisoč delavcev z“radi tridnevne pre-tova^e de,a v eni izmed sekcij ItvoTiOM *• ln 8- *• m- Tajni- da ''oM zaradi tega poudarja, »tatem.č!-*11''® Fiat SV°J° Prakso laVcJ!?atfn('Ba postavljanja de-ve P,red enostranske odločit-- -■ Ua bi sindikalne odnos* b* Pos,ahšala ten,??168 86 aačne v Kairu konfeta,:?;* zunanjih ministrov neve-večiT dr*av, katerih število je i0d Polovice števila članic sal T't 0t ^ Poudaril včeraj Kat ..o. Pred svojim odhodom v r°. kjer bo vodil jugoslovan- sko delegacijo, čez nekaj dni bo prispel v Kairo tudi indonezijski predsednik Sukamo, ki je imel včeraj ponovno razgovor s Hruščovom. V Moskvi so včeraj podpisali Se napovedani ciprsko-sovjetski sporazum, ki določa, da bo Sovjetska zveza dobavljala Cipru orožje ter nudila gospodarsko pomoč. Ciprski zunanji minister je izjavil, da sporazum ni povezan z nobenimi pogoji. V Pekingu pa se začne danes proslava petnajstletnice ustanovitve Ljudske republike Kitajske. Moskovska «Izvestija» poudarjajo v zvezi s tem, da so se «na žalost v zadnjih letih odnosi med SZ in LR Kitajsko poslabšali« in da je napovedana mednarodna konferenca komunističnih in delavskih strank »sredstvo za premagan je težav, ki so nastale med partijama obeh držav.* CK KP Italije pa v brzojavki CK KP Kitajski ob tej priliki poudarja nujnost enostavnosti vseh revolucionarnih sil, zlasti pa mednarodnega komunističnega gibanja, pri čemer pa «je treba upoštevati temeljito različne pogoje, v katerih delujejo različne komunistične in delavske stranke.* — V zvezi z Rusovo izjavo, da bi utegnila Kitajska v kratkem preizkušati svojo prvo jedrsko bombo, se skoro vsi komentatorji strinjajo, da bo potrebno počakati morda deset let, preden bo Kitajska mogla pripraviti zalogo jedrskih bomb in izdelovati vo-žila za njihovo prevažanje. Ameriški državni tajnik za vzhodne zadeve pa je dejal, da bodo posledice morebitne kitajske jedrske eksplozije na vojaškem sektorju »povsem nepomembne še za mnogo časa*. nini, še preden postane Severna Rodezija neodvisna, kar se bo zgodilo 24. oktobra. Družba «Chartered Company» trdi, da je praktično lastnica vsega rudninskega bogastva v Severni Rodeziji ter vsega peska in ila y dgžcli. Minister Vina je na tiskovni konferenci izjavil, da gre za popolnoma nedopustno stanje za državo, ki bo kmalu postala neodvisna. Omenjena družba je dobila pravice na ozemlju Severne Rodezije konec preteklega stoletja od nekega krajevnega voditelja v zameno za majhno darilo, in to pravico je britanska vlada potrdila, ko je postala odgovorna za ozemlje 1. 1924. Britanska vlada trdi, da nima nobene odgovornosti in da ne more ugasniti pravic omenjene družbe. Sporočila Je delegatom Severne Rodezije, da je pripravljena proučiti možnost, da severnorodezijska vlada plača odškodnino omenjeni družbi, v zameno pa bi se ta prostovoljno odrekla svojim pravicam. Toda o tem se niso mogli sporazumeti, ker družba Chartered zahteva preveč. Minister Vina je izjavil, da bi neuspeh pogajanj mogel neugodno vplivati na prihodnje odnose z britansko vlado, ln je poudaril, da bo prihodnja vlada Zambije (Severna Rodezija bo prevzela to ime, ko bo postala neodvisna) spoštovala vse sporazume in pogodbe, ki jih je prostovoljno sprejela in da zaradi tega namerava že v naprej sporočiti, katerih obveznosti, ki jih ni prostovoljno prevzela, ne misli spoštovati. Britanska vlada Je objavila izjavo, v kateri pravi, da upa, da bo nadaljnje razmišljanje pripravilo vlado Zambija do tega, da «ne oškoduje mednarodnega kredita in imena Zambije z razlastitvijo brez primerne odškodnine*. Izjava trdi dalje, da je britanska vlada pripravljena nuditi svoje dobre usluge za nadaljnja pogajanja med se-vernorodezijsko vlado ln družbo «Chartered Campany». Britanska vlada oporeka tezi Severne Rodezije, da ima sporazum iz leta 1924 dvomljivo pravno vrednost. Družba «Chartered Company» pa je objavila izjavo, v kateri pravi, da hoče severnorodezijska vlada prikriti svoj namen, da razlasti dtužbo. Dalje pravi, da severnorodezijska ustava predvideva plačilo primerne odškodnine za vsako razlastitev, in dodaja, da Je družba pripravljena predložiti pravni komisiji zadevo veljavnosti svojih lastninskih pravic. izkušenj, ampak se bo morala oblikovati kot moderna marksistična stranka, ki bo zmožna konkretno rešiti vprašanja demokratične poti v socializem. Ta proces gre še danes, tako glede majhnih, kot velikih . odločitev, vzdolž linije, ki jo imenujemo linijo levega centra in glede katere je važna, mimo njenega imena, njena politična in programska vsebina*. Kar zadeva odnose s KPI pa je Lombardi dejal, da bo kritika mo-nolitizma tembolj učinkovita, če jo bo spremljala vzpostavitev metode notranje strankarske demokracije: «Samo v tem primeru bo moč stvarno pridobiti KPI in množice, ki ji sledijo, za potrebe, ki so značilne za borbo za socializem v Italiji«. Ovire, ki še vedno obstajajo v KPI, da bi mogli resno načeti vprašanje enotnosti levih struj, so tudi v tem, da «zunanji svet ne more videti tega, kar se dogaja znotraj KPI*. Po mnenju Lombardija gre v bistvu za to, da se pri KPI «likvidira po- litika sile, kajti ie v takem primeru morejo imeti vrednost formalna jamstva glede priznanja demokratične metode, ker stranka sama ne more biti nikoli država*. Pred podobnim vprašanjem so po mnenju Lombardija tudi katoličani, ki se bodo morali pogumno odločiti, kakšno vlogo nameravajo imeti v italijanskem javnem življenju: «ali vlogo preproste stabilizacije ali resnične demokratične preobrazbe družbe*. Na vprašanje, ali sedanje razlike med socialisti in socialdemokrati izključujejo možnost skupne fronte med laičnimi strankami levega centra, je Lombardi dejal, da bi to moglo prinesti mnoge koristi in da to vprašanje zasluži, da se o njem razmisli. Kar zadeva vprašanje predsedstva republike, pa je Lombardi poudaril, da ga je treba rešiti čimprej; glede morebitnih kandidatov, ki bi jim on dal prednost, pa je dejal: «Menim, da je treba odkloniti kandidaturo, ki bi izšla iz notranjih manevrov KD*. Proslave ob petnajsti obletnici ustanovitve Kitajske ljudske republike Članek moskovskih «lzvestij» - Brzojavka z voščili CK KP Italije Nadaljujejo se komentarji o morebitni eksploziji kitajske atomske bombe PEKING, 30. — Predsednik kitajske republike Lju šao Ci je govoril nocoj na velikem sprejemu ob petnajsti obletnici ustanovitve kitajske republike. Izjavil je, da je mednarodni položaj dober in da je ameriški imperializem vedno bolj izoliran. Dodal je, da se morajo države »socialističnega tabora, na- rodi Azije, Afrike in Latinske Amerike, miroljubne države ter žrtve ameriških napadov združiti in ustvariti široko fronto za borbo proti vojnohujskaški in napadalni politiki ameriškega imperializma, za mir, za osvoboditev, demokracijo in socializem*. Izrekel je vso podporo Kitajske narodom Vietnama, Laosa, Kambodže, Koreje, Japonske, Indonezije. Severnega Bornea, Konga, Angole in Južne Afrike. Omenil je vzhod; nonemško republiko, «ki se bori za sklenitev mirovne pogodbe*, ta ameriške črnce, ki se borijo proti rasni diskriminaciji in preganjanju. Lju šao či je na koncu omenil uspehe Kitajske v petnajstih letih. Agencija «Nova Kitajska* je javila, da je bilo danes v Pekingu veliko ljudsko zborovanje, katerega se je udeležilo več ko deset tisoč oseb na čast kamboškemu predsedniku Sihanuku, predsedniku Malija Kelti in predsedniku brazza-vilskega Konga Debatu. Navzoča sta bila tudi predsednik kitajske republike Lju šao či in predsednik vlade čuenlaj. Pekinški župan je izjavil, da to zborovanje »sim- bolizira veliko solidarnost narodov teh štirih držav in solidarnost milijarde in 700 milijonov prebivalcev Azije in Afrike* Poudaril je, da kitajsko ljudstvo ne bo gledalo s prekrižanimi rokami, če bodo ZDA in njihovi hlapci napadli Kambodžo. V Moskvi so številna sovjetska združenja priredila nocoj v domu sindikatov večer za proslavo 15. obletnice ustanovitve kitajske republike. «Izvestija» objavljajo nocoj članek v zvezi s petnajsto obletnico ustanovitve LR Kitajske, ki bo jutri. V članku je med drugim rečeno, da je kitajska revolucija plod borbe delavcev in kmetov in je tudi posledica trajne borbe naprednih sil vsega sveta proti reakciji, poraza nemškega fašizma in spremembe ravnotežja sil na svetu v korist socializma. Zatem poudarja list sovjetski prispevek k zmagi kitajskega socializma in poudarja, da je prva pomoč novi državi prišla prav iz Sovjetske zveze. Sodelovanje se je še posebno razvilo po letu 1953, ko so na pobudo KP SZ in Hruščova «odstranile nekatera nesoglasja, ki so se nabrala v od- IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimiHllllllllliilllllllHIIIMItlllllllllllllllllllllllllllllllllllll PRED II. KONFERENCO NEVEZANIH DRŽAV Predsednik Tito je odpotoval v Kairo Titova izjava o važnosti konference * Danes se začne konferenca zunanjih ministrov (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 30. — Predsednik Jugoslavije maršal Tito je odpotoval danes dopoldne iz Dubrovnika na ladji «Galeb» v Kairo, kjer bo načeloval jugoslovanski delegaciji na konferenci poglavarjev držav in predsednikov vlad nevezanih držav. S predsednikom republike so odpotovali tudi člani delegacije, predsednik odbora za zunanje zadeve in mednarodne odnose zvezne skupščine Vladimir Popovič, generalni tajnik predsednika republike Bogdan Cmobmja in, pomočnik državnega tajnika za zunanje zadeve Mišo Pavičevič. Ladjo «Galeb« spremljata na poti v ZAR rušilca «Pula» in «Kotor». Maršal Tito je v zvezi s konferenco v Kairu izrazil prepričanje, da bo druga konferenca nevezanih držav imela še večji vpliv na pozitivno gibanje v sodobnem svetu kot prva konferenca leta 1961 v Beogradu, katere sklepi so pripomogli, da se na svetu krepi prepričanje o potrebi likvidacije preživelih neenakopravnih odnosov med narodi in ostankov kolonializma ter o potrebi zmage miroljubne in aktivne koeksistence. Maršal Tito je nadalje izjavil, da se bo konferenca zavzela za ohranitev vsega, kar ovira utrditev svetovnega miru, predvsem kolonializma in se zavezla za hitrejši razvoj nezadostno razvitih področij, za nadaljnjo okrepitev enakopravnega mednarodnega sodelovanja in za preprečevanje vmešavanja v notranje zadeve drugih narodov. »Sodimo, je poudaril Tito, da je neobhodno potrebno, da človeštvo najde nova pota mednarodnega sodelovanja, da se že enkrat osvobodi nevarnosti vojne in ovir, ki stojijo na poti ustvarjalnim sposobnostim narodov. Dejstvo, da se bodo v Kai; ru ponovno sestali zastopniki vec kot polovice članic Združenih narodov, dokazuje, da je ta politika odraz njihovih potreb, in kako močno so narasle sile, ki se vključujejo v borbo za mir. Jugoslovanski narodi, je zaključil maršal Tito, so prepričani, da bo nova konferenca manifestacija bližine in prijateljstva Jugoslavije z državami, udeleženkami konference ter nov prispevek svetovnemu miru in napredlku. Jugoslovanska delegacija se bo skupno z drugimi zavzemala, da konferenca doseže te smotre, kajti danes je še bolj očitno kot kdajkoli prej, da je samo v pogojih mi; ru in splošne osvoboditve mogoč enakopraven, svoboden in neoviran gospodarski in politični razvoj vsakega naroda.* Jutri zvečer se bo na kairski u-niverzi začela konferenca zunanjih ministrov držav udeleženk konference z nalogo, da izdelajo končni predlog dnevnega reda druge konference in sprejmejo priporočila, ki bodo služila voditeljem držav in vlad kot osnova za dokončne dokumente konference. Kot osnova za delo konference ministrov bo služil osnutek dnevnega reda, ki je bil sprejet na pripravljalnem sestanku veleposlanikov marca letos v Colom-bu. Ta osnutek ima tri točke. Prva točka vsebuje: 1. Splošna debata o mednarodnem položaju; 2. ohranitev in krepitev svetovnega miru; 3. problemi gospodarskega razvoja in sodelovanja. Druga točka dnevnega reda vsebuje sedem vprašanj: 1. Miroljubna koeksistenca in uveljavljenje njenih načel v Združenih narodih, spoštovanje neodvisnosti in teritorialne celovitosti držav; 2. kolonializem, neokolonializem in imperializem; 3. rasna diskriminacija in politika «aparthelda»; 4. reševanje sporov brez uporabe sile v skladu z načeli Združenih narodov, posebno z načelom pravice narodov do samoodločbe; 6. popolna ln splošna razorožitev, prepoved vseh poskusov z jedrskim orožjem, ustanovitev nejedrskih področij, prepoved proizvodnje. uporabe in širjenja jedrskega orožja; in šlrteala jedrs 6. vojni pakti, inozemska vojaška oporišča in čete; 7. združeni narodi in njihova vloga v mednarodnih odnosih in revizija listine OZN. Poleg določitve dokončnega predloga dnevnega reda bodo zunanji ministri podrobno obdelali vsa vprašanja osnutka dnevnega reda. Tendenca je, da se na ministrski konferenci opravijo vse potrebne analize in da se izdela enotna skupna platforma za končna stališča druge konference voditeljev držav in vlad nevezanih držav. B. B. Podpisan sporazum med SZ in Ciprom MOSKVA, 30. — Danes so v Moskvi podpisali ciprsko-sovjetski sporazum, ki določa, da bo Sovjetska zveza dobavljala Cipru orožje ter nudila gospodarsko pomoč, član ciprske delegacije ni hotel povedati časnikarjem, kaKšno orožje bo Sovjetska zveza dobavljala. Na sprejemu v Kremlju je ciprski zunanji minister izjavil, da sporazum ni povezan z nobenimi pogoji in da je popolnoma zadovoljiv za Ciper. Dodal je, da Ciper uživa vso podporo Sovjetske zveze, kar se tiče politične plati ciprskega problema. U Tantov osebni predstavnik Al-fredo Bernardes je sinoči odpotoval iz New Yorka v Nikozijo. Izjavil I nov razgovor s Hruščovom. Popol-je, da je mnenja, da bodo prizadete dne je bil v Kremlju sprejem, ki strani iskreno iskale mirno in trajno rešitev in da zaradi tega njegova naloga «ne bc nemogoča*. Rop po novi tehniki (14,5 milijona lir) LONDON, 39. — Pet oboroženih in zakrinkanih roparjev je danes vdrlo v urad neke velike stavbne družbe ter odneslo plen 8.200 šter-iingov (približno 14,5 milijona lir). Petorica je prišla v 8. nadstropje nebotičnika «Richard Costain* ter prisilila tri uradnike, da so odprli blagajno ter izročili 200 šterlingov. Potem so roparji še počakali, da Je prišel oklopni furgon. Ko so straže prispele v urad, so jih blokirali, odvzeli dve torbi z 8.000 šterlingov in se umaknili. Po prvih informacijah se zdi, da so roparji imeli lovsko puško in pištolo. Ranjencev ni bilo. Današnji rop je obenem prikazal novo tehniko: roparji niso napadli oklopnega fur-gona, temveč so raje znotraj poslopja počakali, da so uslužbenci prinesli denar v orad. Tako so lahko delali zelo mirno, brez nevarnosti, da bi posegla vmes policija ali pa občinstvo. Sukamo zaključil obisk v Moskvi MOSKVA, 30. — Indonezijski predsednik Sukamo je imel danes ga je priredil predsednik prezidija vrhovnega sovjeta Mikojan. Sukar-no bo odpotoval jutri iz Moskve v Ženevo, kjer bo ostal nekaj dni, nato pa bo nadaljeval pot v Kairo, kjer se bo udeležil konference nevezanih držav. Sukamo bo ostal štiri ali pet dni v Kairu, nato pa bo odšel na privaten obisk v Italijo. Zvedelo se je, da bodo o Su-kamovih razgovorih v Moskvi objavili skupno sporočilo. V Djakarti je sovjetski odpravnik poslov včeraj uradno izročil indonezijskemu letalstvu šest voja-ških prevoznih letal «Antonov 12» sovjetske proivodnje, ki jih je ku-pila Indonezija. Pomočnik poveljnika letalstva, ki je sprejel letala, je izjavil tisku, da je s prihodom te hletal indonezijsko vojno letalstvo za 90 odstotkov sestavljeno iz sovjetskih letal in sovjetskega materiala, za ostalih deset odstotkov pa iz ameriškega materiala. Indonezijsko letalstvo ima že nekatera letala «Mig» in bombnike «Tu-I6». PARIZ, 30. — Francosko-nemški odbor za sodelovanje, ki ga predvideva pogodba od 22. januarja 1963 v zvezi s pomočjo razvijajočim se državam, je imel danes v Parizu svoj redni trimesečni sestanek. Uradno sporočilo pravi, da so razpravljali o omenjeni pomoči. Prav tako so razpravlajli o številnih ukrepih za uresničenje konkretnih načrtov glede francosko-nemškega sodelovanja. Prihodnji sestanek bo v Bonnu v začetku prihodnjega leta. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiniiii SODNA RAZPRAVA PROTI IPPOLITU Javni tožilec analiziral posamezna kazniva dejanja Vloga 28 milijonov; protizakonita odpravnina; neupravičene konsulence; neupravičena podpora publikacijam; sedem milijonov za izdajo knjige ministra Colomba RIM, 30. — Na sodni razoravi proti bivšemu -'•'vnemu toniku ONEN prof. Ippolitu je javni tožilec Pietrond prešel na a-nalizo posameznih kaznivih dejanj, ki bremenijo Ippolita. Med temi so: vloga 28 milijonov pri Banca Nazionale del Lavoro, ki ni bila vknjižena v proračun in za katero ni vedel nihče drug, razen Ippolita; ta sredstva je Ippolito uporabljal za namene, ki niso imeli nobene zveze z znanstvenimi smotri CNEN. Ippolito je dvignil pri državni blagajni milijarde, ki so bile določene za vzdrževanje CNEN, in jih je, kljub nasprotnim določbam, naložil pri Banca Nazionale del Lavoro; njegov izgovor, da je to storil samo zato, da bi imel sredstva vedno pri roki, ne drži. ker so bila ta sredstva vinkulirana, da je dobil večje obresti. Ippolito je zavaroval osebje CNEN pri INA, pri tem pa se je poslužil svojega prijatelja dr. Bas-sanija, ki je pri sklepanju zavarovalne pogodbe dobil kar 500 milijonov provizije. Ippolito si je dal izplačati nezakonito odpravnino, predložil pa ni niti pismene zahteve; med akti je sicer ustrezno pismo Ippolita, toda jasno je, da so ga priložili kasneje med knjigovodske dokumente, ker ni niti protokolirano. Javni tožilec se je nato zadržal na potnih stroških v višini okrog poldrugega milijona, iz knjižb pa ni mogoče izvedeli, za kakšna potovanja gre niti če gre za potovanja v Inozemstvo ali v Italiji. Poto- valni urad CNEn je kupoval vozne listke za Ippolita in za njegove družinske člane. Te stroške je sicer on vračal, toda le takrat, ko je to sam hotel, pri čemer je sam povedal, ali gre za osebno potovanje ali pa za potovanje po službeni dolžnosti. Javni tožilec je nato razčlenil vprašanje strokovnih mnenj in dejal, da bi se CNEN moral obračati za taka mnenja na državno advokaturo; v vseh treh letih, ko je bil Ippolito glavni tajnik CNEN, se nanjo ni obrnil niti enkrat, tudi kljub temu, da je tako predsednik vlade Fanfani kakor tudi minister za industrijo Colombo, z okrožnico pozval vse podrejene uprave, naj se odrečejo tulim konsulencam. Ippolito se je še nadalje posluževal tujih strokovnjakov, kljub temu, da je CNEN razpolagal z osebjem, ki je bilo podkovano na vseh področjih tehnike; to pa je delal samo zaradi tega, ker je bil osebno povezan s temi strokovnjaki; šlo je za sorodnike, prijatelje in osebe, ki so bile zaposlene pri družbah iz skupine «Archimedes», učence in sode- lavce njegovega očeta Girolama Ippolita. Javni tožilec je nato govoril o osebah, ki jih je Ippolito nastavil in ki niso delale, vendar pa so dobivale plačo; o odpuščenih nameščencih, ki so še nadalje prejemali plačo ali ki so dobili odpravnino, ki jim ni pripadala; o povračilu potnih stroškov osebam, ki niso imele zveze s CNEN; o avtomobilu ministra Colomba, ki ga je Ippolito dal na razpolago prof. Ventriglii, hkrati s šoferjem, ki ga je Ippolito osebno sprejel v službo. sprejel v Na koncu je javni tožilec govoril o vsotah denarja, ki jih je Ippolito aajai raznim publikacijam in kar opravičuje s tem, da je šlo za podpiranje znanstvene propagande. Resnica pa je, da Ippolito ni podpiral znanstvenega tiska, ampak publikacije, ki so se, po mnenju javnega tožilca, omejevale le na poveličevanje dejavnosti CNEN ali pa so se zanimale izključno za politično plat vprašanj, povezanih z energetskimi viri. Javni tožilec je omenil tudi sedem milijonov, ki jih je Ippolito dal založniku Cappelliju za izdajo knjige ministra Colomba, v kateri ni biio nikakršnega govora o jedrskih znanstvenih vprašanjih. Colombo je sicer takoj interveniral, in Cappelli je denar vrnil. Po mnenju javnega tožilca je Ippolito to storil samo zaradi ambicije in da bi se postavil v lepo luč pred ministrom. Javni tožilec bo nadaljeval svoj govor jutri. nosih med obema državama v času kulta osebnosti*. Zatem omenja list, da so se na žalost v zadnjih letih odnosi med obema državama poslabšali in da je mednarodna konferenca komunističnih in delavskih strank, ki jih predlaga KP SZ in večina drugih komunističnih strank, sredstvo za premaganje težav, ki so nastale med obema stran- List zaključuje, da kljub obrekO; valni kampanji, ki jo Peking vodi proti Sovjetski zvezi, KP SZ iskreno želi prijateljstvo in sodelovanje med narodi obeh držav. Iz Pekinga javljajo, da je predsednik kitajske vlade Cuenlaj imel včeraj prijateljski razgovor s predsednikom romunskega državnega sveta Maurerjem in s člani romunske delegacije, ki je v Pekingu na proslavah kitajskega narodnega praznika. Agencija Nova Kitajska javlja, da so ob kitajskem narodnem prazniku izdali ruski prevod izbranih Maocetungovih del o vojaških zadevah Pozneje bodo v prodaji tudi prevodi v francoščini in angleščini. Centralni komite KP Italije Je ob 15, obletnici ustanovitve kitajske republike poslal CK KP Kitajske brzojavko, v kateri sporoča voščila italijanskih komunistov. »Naša voščila, je rečeno v brzojavki, izhajajo iz zavedanja zgodovinska ki jo je kitajska revolu- važnosti, ... ----— --------- cija imela na poti, ki jo je odprla oktobrska revolucija, iz ustvaritve sistema socialističnih držav, iz borb delavskega razreda in demokratičnih sil v kapitalističnih državah in iz 'velikih zmag narodnoosvobodilnega gibanja za temeljito spremembo odnosov sil na svetu v korist socialističnih sil. Današnja nesoglasja nikakor ne zameglujejo te zavesti, te solidarnosti in tega prijateljstva. Globoko smo prepričani, da je treba ta nesoglasja obravnavati z resno in temeljito debato izhajajoč iz ugotovitve, ki nam mora biti vsem skupna, da je v borbi proti imperializmu za mir, demokracijo in socializem enotnost vseh revolucionarnih sil, in v prvi vrsti enotnost mednarodnega komunističnega gibanja nujna, potrebna in mogoča. Ta enotnost mora po našem mnenju upoštevati temeljito različne pogoje, v katerih delujejo različne komunistične in delavske stranke.* Na koncu pravi brzojavka, da je KP Italije vedno delovala in bo še dalje delovala za to enotnost v skladu z nauki Togliattija in z njegovim internacionali-stičnim duhom, in dodaja: »Se dalje se bomo tudi borili skupno b vsemi demokratičnimi silami v naši deželi, da bi Italija priznala Kitajsko ljudsko republiko in da bi se med našima dvema deželama uvedli odnosi sodelovanja in prijateljstva.* Medtem se še vedno komentirajo včeranjšnje izjave ameriškega državnega tajnika Deana Ruska, da bi utegnila Kitajska v bližnji prihodnosti preizkušati svojo prvo jedrsko bombo. Japonska tiskovna agencija pravi, da bi po mnenju japonskih jedrskih izvedencev utegnila kitajska atomska bomba eksplodirati nad puščavo Gobi v Južni Mongoliji ali pa v Tibetu. Izvedenci so mnenja, da bodo kot sprožilec verjetno uporabili naboj iz plutonija 239 namesto iz urana 235, ker se zdi, da Kitajska ne more še proizvajati velikih količin u-rana. Znano ie, da ima Kitajska nekaj reaktorjev, ki proizvajajo plutonij. Po mnenju nekaterih ameriških funkcionarjev bo kitajska atomska bomba še zelo groba z močjo, kakršno je Imela prva atomska bomba, ki je eksplodirala leta 1945 v Novi Mehiki. Ta bomba je imela moč 19 kiloton, t. j. 19.000 ton tritola. Vsi se strinjajo, da bo poteklo pet ali deset let, preden bo Kitajska mogla imeti zalogo jedrskih bomb in preden bo lahko izdelovala vozila za prevažanje teh bomb. Tudi v angleški in francoski prestolnici so mnenja, da bo moč samo čez več let govoriti o pravi jedrski zmogljivosti Kitajske. Francoski izvedenci so mnenja, da bo morebitna bližnja jedrska eksplozija na Kitajskem samo preizkusnega značaja. Potrebno bo precej časa, preden bodo lahko izdelali operativne bombe, posebno ker je na Kitajskem industrija še malo razvita. Kar se tiče letala ali rakete za prevažanje bombe, pa se zdijo možnosti še bolj oddaljene. V Parizu so mnenja, da bi utegnili Kitajci preizkušati svojo prvo bombo v puščavi Sinkjang ob se-vernozahodni kitaiski meji. Ameriški državni tajnik za vzhodne zadeve William Bundy Je danes izjavil, da zaradi morebitne eksplozije kitajske jedrske bombe «ne bo potrebna revizija ameriške politike v Vietnamu*. Dodal je, da bodo posledice kitajske Jedrske eksplozije na vojaškem sektorju «povsem nepomembne še za mnogo časa*. Pripomnil je, da »ni nobenega dokaza, da Kitajci uresničujejo kakršen koli sistem za prevažanje bombe*. Ameriška živila za Indijo NOVI DELHI, 30. — Danes so v Novem Delhiju podpisali med Indijo in ZDA sporazum, ki določa, da bodo ZDA dobavljale Indiji živila v vrednosti milijarde in 900 tisoč milijonov rupij v o-kviru ameriškega programa »živila za mir*. Na podlagi sporazuma bodo ZDA dobavile Indiji štiri milijone ton žita, 300.000 ton riža in 75.000 ton semenskega olja. LONDON, 30. — Etiopski cesar Halle Selasie je prišel davi iz Ženeve v London. Takoj po prihodu je odšel skupno s svojo hčerjo v bolnišnico, kjer je njegov zet. Nocoj je zopet odpotoval v Ženevo, od koder bo jutri nadaljeval pot v Etiopijo. Politika neangažiranosti je Evropi potreba Razmerje med politiko neangažiranosti in Evropo je precej enostransko in v nekem smislu paradoksno. Politika neangažiranosti je usmerjena k urejanju problemov, na katerih je Evropa objektivno izredno zainteresirana, toda številne evropske države so do zdaj kazale zanjo malo aktivnega zanimanja. To je pripomoglo k nastanku vtisa, ki je precej razširjen celo med naprednimi ljudmi, da je politika neangažiranosti pretežno azijski in afriški pojav, nastal iz specifičnih azijskih in afriških potreb. Toda dejstva so drugačna. Politika neangažiranosti je nastala kot reakcija na obstoječe razmere v mednarodnih odnosih sploh in kot program in akcija, da se te razmere spremene. Oblikovali so jo v času, ko je bila «hladna vojna« v polnem teku in ko so bile nevarnosti eksplozije največje prav v Evropi. Ce so postale nosilke politike neangažiranosti večinoma azijske in afriške države, moramo to pripisati predvsem dejstvu, da so bile te manj zapletene v spore velikih sil in da so bile kot države, ki so se komaj pojavljale v sodobnem mednarodnem življenju, manj obremenjene s starimi nazori in metodami. Kljub temu politika neangažiranosti ni nikoli bila samo «azijska ali afriška«. Njeni najaktivnejši zagovorniki in protagonisti so se celo odlpčno upirali vsakemu poskusu, da bi dali tej politiki regionalno obeležje ali pa, da bi jo kot regionalno izključili iz obravnavanja in reševanja velikih mednarodnih nalog. Voditelji držav in vlad neangažiranih dežel so razpravljali na beograjski konferenci o splošnih; univerzalnih problemih človeštva in o evropskih dilemah prav tako kvalificirano in konstruktivno, kot o specifično azijskih in afriških težavah. Mimo lahko rečemo, da vsebuje beograjska deklaracija do zdaj najpopolnejšo vizijo sveta, urejenega po načelih enakopravnosti, in najkoristnejši program za uresničitev tega smotra, sprejetega v skupni dokument več držav. Evropa bo «navzoča» s svojimi problemi tudi na kairski konferenci, čeprav bo tudi ob tej priložnosti Jugoslavija po vsej verjetnosti edina aktivna evropska udeleženka (Finska se bo sestanka udeležila kot opazovalka). Problemi vojne in miru, razorožitev, ne-atomska območja, krepitev narodne neodvisnosti, izključitev sile iz naporov pri urejanju ozemeljskih sporov, — vse to so najmanj toliko evropska kot afriška ali azijska vprašanja. Seveda pa bo Evropa «navzoča» na kairski konferenci tudi v nekem negativnejšem smislu, ko bodo razpravljali o preostalih kolonijah ali o drastičnih neenakopravnostih v mednarodni gospodarski menjavi. Moramo pa se spomniti, da so udeleženci beograjske konference iz Azije in Afrike izražali razumljivo nezadovoljstvo spričo kolonialističnih stališč v politiki nekaterih evropskih držav, toda hkrati v glavnem tudi veliko razumevanje za stvarne ev- tiiiiiiiimimiiiiiiiiiiMmimmiiiiiimiiimiiimiiiiiH Adenauer si je zlomil rebro? BONN, 30. — Raznesla se je vest, da si je bivši kanclei Konrad Adenauer zlomil rebro, ker je padel v vili v Cadenabbiji, kjer je na počitnicah. To je danes povedal neki predstavnik krščansko-demokratske stranke, ki je še dodal, da Je stanje 89-letnega državnika zelo zadovoljivo. Vendar pa mora Adenauer nositi okrog prsnega koša prevezo. Zdravniki upajo, da mu jo bodo proti koncu tedna lahko odstranili. Omenjeni predstavnik je še dejal, da se je nesreča Adenauerju dogodila pred nekaj dnevi. Tajnica bivšega kanclerja pa je danes povedala v zvezi z navedeno vestjo, da Je Adenauer v preteklih dneh z bokom udaril v vogal pisalne mize, kar Je povzročilo samo podplutbo. Razen tega je tajnica sporočila, da se je bivši kancler ob 12.15 s svojim mercedesom odpeljal v vilo Faggio v Loveno di Menaggio na kosilo z bivšim generalnim tajnikom NATO Stikkerjem. Stari nemški državnik torej nadaljuje povsem normalno svoje počitnice ob Comskem jezeru, ki se bodo verjetno zaključile 20. oktobra. Tudi danes je opravil vsakdanji sprehod po parku vile. Potres pred de Gaullom SANTIAGO (Čile), 30. — Preteklo noč so v pokrajini Santiaga In Valparaisa občutili precej močan potresni sunek. Poslej ni poročil o šrtvah ali o materialni škodi. Kot je znano, bo Jutri prispel v Valparaiso s križarko »Colbert« predsednik de Gaulle na uradni obisk. ropske probleme. Izhajali so s stališča, da je mir nedeljiv in da bi vsak spopad na evropskih tleh, ki so zelo «tesna» in popolnoma neprimerna za manevriranje, imel najhujše posledice v vseh delih sveta. Enako razumevanje lahko zanesljivo pričakujemo tudi v Kairu. Ne bi mogli reči, da je v tem pogledu mogoče govoriti o recipročnosti. Seveda je težavno govoriti o Evropi, razdeljeni s političnimi in vojaškimi pregradami, kot celoti. Čeprav je Evropa že zdaj več kot samo zemljepisni pojem, je kot politični činitelj v mednarodnem življenju sestavljena iz raznovrstnih in pogostokrat globoko različnih nacionalnih politik. Nekatere evropske države imajo večje razumevanje za azijske, afriške in latinskoameriške težnje, nekatere pa so s svojo politiko spravile sebe v hudo nasprotje s temi težnjami. Zadošča, če opozorimo, da sta v Evropi na eni strani tako Jugoslavija s širokimi in vsestranskimi političnimi, gospodarskimi in drugimi zvezami v Afriki, po drugi strani pa Portugalska, ki se v pravem pomenu besede vojskuje z afriškimi narodi. Največji napredek pri razumevanju na poti razvoja, potreb in stremljenj azijskih, afriških in latinskoameriških držav je bil dosežen v zadnjih letih v politiki evropskih socialističnih držav, čeprav je tudi v tej politiki v posameznih primerih še vedno čutiti pritisk starih predsodkov in navzočnosti neustreznih klišejev o mednarodnih odnosih, še vedno so politične in, da tako rečemo, idejne ovire, ki jih moramo premagati, da bi dosegli polno razumevanje med vsemi evropskimi socialističnimi državami in večinoma nean-gažiranimi izvenevropskimi deželami, pri čemer pa se kitajska politika hudo prizadeva, da bi povzročila nove ovire. Večje zahodnoevropske države so se v zadnjih letih zaradi splošne usmeritve svoje politike, zaradi angažiranosti v kolonialnih- sporih in deloma tudi zaradi sprejemanja takih oblik gospodarskega združevanja, ki škodujejo izvenevropskim državam, bore malo približale prevladujočim političnim težnjam v Aziji in Afriki, v nekaterih primerih pa so se tudi precej oddaljile od teh teženj. Pri tem je izjema v glavnem samo Frančija, ki je začela po odpravi svojega kolonialnega «cesarstva» iskati novo primernejšo politiko. V celoti vzeto in ne glede na vse razlike v posameznih nacionalnih politikah lahko rečemo, da Evropa še precej zaostaja za Azijo in Afriko v stopnji vzajemnega razumevanja. O tem drugim pričajo tudi utvare, da je mogoče politično ((veličino# Evrope in njeno trajno gospodarsko blaginjo zagotoviti z relativno ozkim regionalnim združevanjem, ki poglablja razdelitev same Evrope in jo konec koncev lahko samo oddalji od drugih celih. Čeprav bi bile evropske gospodarske zmogljivosti še tako potrebne Aziji, Afriki in Latinski Ameriki, so ti deli sveta nič manj potrebni tudi Evropi — tako gospodarsko kot politično Vendar pa. je politika neangažiranosti — to moramo posebej poudariti — potrebna Evropi ne samo zato, ker gre za široko politično gibanje, ki zajema čedalje več izvenevropskih držav in ki ga ni mogoče nikoli in nikjer puščati ob strani, marveč konec koncev tudi kot edini možni odgovor na njene lastne probleme. Nemogoče je razumeti, kako bi mogli odpraviti pregrade, ki dele Evropo, kakor tudi ovire, ki ločijo številne evropske države od tako imenovanih dežel v razvoju — brez vsestranske uporabe načel aktivne koeksistence v mednarodnih odnosih ter sprejema, čeprav tudi postopnega, politike neangažiranosti kot najučinkovitejšega sredstva za uresničitev teh načel. Značilno je, da so se več ali manj vsi novejši predlogi za okrepitev miru in varnosti v Evropi, zlasti tisti, ki so predlagali večjo ali manjšo stopnjo jedrskega »dezangažiranja« na evropskih tleh, najmanj kar lahko rečemo, gibali ob robu politike neangažiranosti, ne glede na to ali so to njihovi avtorji povedali ali ne. Odprava dediščine »hladne vojne« in tendenc umetne razdelitve sveta v sovražne vojaške tabore, temelječe na razlikah v družbenih sistemih, ideologiji ali drugem — to je eden izmed poglavitnih namenov politike nevezanosti in hkrati tudi ena izmed osnovnih sodobnih evropskih potreb. Čeprav se termlnus «tretjl svet« včasih tudi dobronamerno uporablja, pa neangažirane države niso »tretji svet«, marveč je politika neangažiranosti alternativa politiki sile in grožnje, hegemonizmu in blokovski polarizaciji. V našem različnem, toda čedalje tesneje povezanem svetu bo morala Evropa prej ali slej najti ta «tretji svet« ne samo v Aziji, Afriki in Latinski Ameriki, marveč tudi na lastnih tleh, če ne vedno v obliki uradnega izjavljanja za politiko neangažiranosti, pa vsaj s svojo politično prakso, kar je konec koncev najvažnejše. Stališče posameznih evropskih držav do kairske konference, predvsem pa do naporov neangažiranih držav, katerih namen je, pospešena ureditev mednarodnih razmer, bi utegnil biti dober kazalec, kako hitro poteka ta razvoj, GAVRO ALTMAN Britanski ministrski predsednik Home govori na volilnem zborovanju konservativne stranke v Nottinghamu. Zanimivo, da so njegovi poslušalci v večini ženske in otroci ZELO MILA KAZEN tiiiiiii!iiMiiiimiiiiiiiiaiiitifiiiiiiiii|l|||||||l|l||l||||||u, iiiihii iimiih iminmmuiiimiHnmnimmHiiuiinuiMUiiHniiiiumtHmiinmintmHiHmimmmmniniiiiiiiiMiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiHiiiumiiiiimiim INDIJA SPET HUDO PRIZADETA Izgubljenih 450 ribičev MNOGO ŽRTEV POPLAVE HYDERABAD, 30 — Po prvih vesteh, ki so prispele danes v Hy-derabad, je poplava, ki je prizadela mesto Macherla v Andhra Pradešu, povzročila smrt kakih sto oseb. Vodovje reke Krihana je napol podrlo neki most blizu jezu Na-garjunasagar, približno 160 km od Hyderabada. Dva delavca, ki sta imela na mostu neki posel, je coda odnesla. Tri četrt mesta Macherla, ki je oddaljeno 130 km od Hyderabada in je v središču najbolj prizadete pokrajine, je pod vodo. Mnogo hiš se je porušilo in ponekod dosega voda višino 5 m. Nekatere osebe so splezale na drevesa in čakajo pomoči. Vesti o nesreči, ki je popolnoma prekinila zvezo z mestom in ostalim svetom, so šele danes prispele v Hyderabad. Medtem so začela letala indijskega vojnega letalstva v Bengalskem zalivu iskati 450 ribičev, ki jih že od sobote imajo za izgubljene. Ribiče na 75 ladjah je zajel ciklon, ki je divjal nad obrežjem Koromandela. Samo 15 let prisilnega dela za množičnega morilca Wolf!a Okrog 10.000 oseb, ki so odgovorne za pomor Zidov, je še prostih, v Nemčiji pa nameravajo 9. maja 1965 zaključiti preganjanje krivcev MtlNCHEN, 30. — Bivši esesov-ski general Karl Wolff, star 63 let, eden izmed najbolj tesnih sodelavcev Himmlerja, obtožen za pomor najmanj 300.000 Židov, je bil po porotnemu sodišču v Miinchnu obsojen na 15 let prisilnega dela. Wolff, za katerega je tožilec zahteval dosmrtno ječo, je v ječi že od januarja 1962 in mu torej ostane le še 13 let zapora. Zločinec bi mogoče sploh ne prišel pred sodišče, če ne bi — potem ko je bil na niimberškem procesu oproščen — začel objavljati «v obrambo nacizma« nekaterih člankov, ki so ga spravili v zapor. Obtožen je bil za sodelovanje pri najmanj 300.000 umorih, med katerimi je tudi pokol 100 talcev v Minsku. Dokazov za njegovo materialno sodelovanje pri pomorih sicer ni bilo, toda «tudi Hitler in Himmler nista osebno pobijala«, je dejal tožilec. Vendar Je sodišče očitno upoštevalo prav pomanjkanje takih dokazov in izreklo tako milo kazen. Toda zagovornik Wolf. fa je napovedal, da bo tudi proti tej kazni vložil priziv, češ da ni konkretnega dokaza za krivdo njegovega varovanca . 1 Današnji «General Anzeiger« piše, da je devet do deset tisoč oseb, ki so sodelovale pri pokolih Židov, še na prostosti. To je izjavil na neki tiskovni konferenci v zahodnem Berlinu dr. Robert Kempner, ki je bil ameriški tožilec na niimberškem procesu. S konference proti zastaranju nacističnih zločinov v Pragi so poslali zahodnonemškemu pravosodnemu ministru Bucherju pismo, naj prepreči zastaranje nacističnih zločinov, ki je predvideno za 9. maj 1965. V češkem parlamentu so pred kratkim sprejeli zakon, ld za nedoločen čas odlaga zastaranje ta. kih zločinov. Podobne ukrepe so sprejeli tudi v Franciji, Belgiji in Izraelu. ((Petindvajset let po izbruhu Hitlerjeve vojne so med nami še vedno ljudje, ki poveličujejo vojno in njenega povzročitelja, še so nepopravljivi Avstrijci«. Tako je dejal predsednik avstrijskega odporniškega gibanja dr. Bobek na tiskovni konferenci, na kateri je tudi razdelil brošuro z dokumentacijo o dejanjih ln manifestacijah ((nepopravljivih« Avstrijcev. Sobek je še dejal, da voditelji avstrijskega odporniškega gibanja zahtevajo bolj energičnega posega oblasti proti ilegalnemu delovanju, tako da proslav 20-letnice osvoboditve Avstrije prihodnje leto ne bodo nacisti mptili. so odšle po svoje po avto cesti, so prisilile vozače, da so morali vozila močno zavirati sredi največje brzine. Razen cestne policije so morali posredovati še gasilci. Nekatere ranjene prašiče so agenti pokončali s streli iz pištole. Po nekaj urah je bila cesta zopet očiščena. Vozači tovornjaka, ki se je prevrgel, niso bili niti ranjeni. Ni žalitev pokazati prijatelju rogove VIGEVANO (Pavia), 30. — »Poročenemu prijatelju napraviti znamenje rogov ni žalitev«, je razsodil pretor v Vigevanu po sodni razpravi med 50-letnim Ivom Vincom ter 45-letnim Carlinom Azzolinom. Ko je Vlnco pred časom srečal prijatelja Azzolina, mu je namesto pozdrava «za šalo« (tako je trdil na sodišču) napravil znamenje rogov vpričo nekega znanca, ki je potem nastopil kot priča. Čeprav je Vinco takoj prosil Azzolina, naj mu oprosti, je užaljeni Azzolin vendar Vinca tožil. Sodnik je razsodil tako, da je Vinca oprostil, češ da njegovo dejanje ni kaznivo. Nagrada «Mario Riva 1964» za Paolo Pitagoro RIM, 30. — Nagrado «Mario Riva 1964» je prejela Paola Pitagora, Jci jo je Sirija pod predsedstvom Diega Fabbrija izbrala med tremi finalisti; poleg nje sta bila še Johnny Dorelli in Giorgio Gaber. Nagrado, ki znaša milijon lir in ko jo izmenoma podeljujejo eno leto dramskim igralcem drugo leto pa igralcem revij ali varietejev, so v preteklih letih prejeli llaria Occhini, Renata Mauro in Gastone Mo-schin. Paola Pitagora se je na televiziji pojavila kot napovedovalka v oddaji «11 gjprnale delle vacanze« julija 1963. L. 1964 je sledila Luiselli Boni kot napovedovalka za «dnema d’oggi». Pozneje je sodelovala z Johnnyjem Dorellijem v «Johnny 7». RIM, 30. — Danes je bil pogreb Vlttorina Arcangeiija, ki je bil v letih 1958 do 1961 soravnatelj agencije ANSA. AMSTERDAM, 30. — F.G. Van der Poli, profesor, gimnazije v Mi-deelburgu, je dosegel doktorat iz zgodovine na univerzi v Amsterdamu z disertacijo c Mussoliniju. Žrtve otrok za uspeh gradenj. HONGKONG, 30. — Mnogi starši iz Hongkonga so preplašeni ln imajo otroke doma, namesto da bi Jih poslali v šolo, ker so se raznesle čudne govorice, da so potrebne žrtve otrok za zagotovitev uspeha pri Izvedbi raznih načrtov. Po teh govoricah bi bilo n. pr, treba za uspeh načrta zazidati nekaj živih otrok v temelje jezov, predorov, pomolov, mostov ln podobnih gradenj. Neki predstavnik vlade Je sporočil, da je neki funkcionar policije izjavil, da so take govorice razširili nekateri kitajski delavci po prepiru z uradniki japonskega podjetja, ki je prevzelo nekatere gradnje. Funkcionar Je od vlade zahteval, naj poskrbi, da se neha širjenje takih govoric, ki so — kot Jih Je označil vladni predstavnik — «absolutno neresnične«. Hekatomba prašičev na avtocesti MILAN, 30. — Tovornjak s prikolico Je iz Milana proti Turinu vozil prašiče, v bližini Buffalore pa se je iz Se ne ugotovljenega vzroka prevrgel; pri tem je mnogo prašičev zagnalo na cesto in so se pri priči ubili. Promet na avto cesti je bil za nekaj ur zaprt. Nekatere živali, ki so ostale žive in NiiiiiiiiiiiiiillliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiuiiiiuiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniU||||||||l||itti||,||||||||,1|„l|||,|„„„lll||||||||||| Ces nekaj dni otvoritev celotne «avtoceste sonca» RIM, 30. — V nekaj dneh (4. oktobra) bo predan prometu še zadnji odsek »avtoceste sonca« Chiusi-Orvieto. V zadnji številki «Notizie IRI« je obširna študija o kriterijih, po katerih je bilo projektirano in izvedeno to najpomembnejše javno delo v državi po vojni, kakor tudi tehnika financiranja in ekonomskega režima za upravljanje avtoceste. V študiji je med drugim tudi rečeno, da je vedno šlo za to, da se omogoči avtomobilski transport iz polotoč-ne Italije v središče Padske nižine, ne da bi ga ovirala nesrečna apeninska orografija. študija nadalje navaja, da je bil porast prometa v teh prvih letih večji, kot se je pričakovalo. V 1. 1963 je bil promet na odseku Mi-lan-Bologna 179 odst. tistega, ki je bil predviden 1. 1961; na odseku Bologna-Firenze 164 odst. in na odseku Rim-NeapelJ 161 odst. Gradnja je dejansko stala 272 milijard lir sedanje veljave (proti 242 milijardam, predvidenim 1. 1957), za kar Je do sedaj država prispevala 30 milijard, vse ostalo financiranje pa-sta nosili IRI in ANAS. Za priložnost, ko bo otvorjena »avtocesta sonca«, je revija «Quat-troruote« izdala posebno številko, posvečeno veliki prometni žili. Zelo lepo prirejeno številko bo rad vzel v roke vsak avtomobilist pa tudi neavtomobilist. Prav revija «Quattroruote» pripravlja za to priložnost tudi posebno štafeto, ki bo prenesla čestitke milanskega župana prof. Bu-calossija prefektumemu komisarju Neaplja dr. Guidu Matucciju. Tako bo 2. oktobra odpeljal iz Milana neki fiat «500» ter bo prevozil ((avtocesto sonca« brez postankov do Neaplja. Avto bo prispel v Neapelj okrog 18. ure in bo drugo jutro spet odpotoval v Milan z odgovorom za milanskega župana. Poslanice si bodo zamenjali tudi študentje univerz v Milanu in Neaplju. Predstavljala Jih bo študentka, ki bo potovala z avtom revije «Quattroruote». (Slika na levi kaže del »avtoceste sonca«, ki pelje po mostu, izgine v predor, pride spet na dan in zopet izgine v predor itd.). fin/igp STOCKHOLM, 30. — švedski kralj Gustav Adolf in kraljica Lul-sa bosta 7. oktobra pričela svoje običajno jesensko potovanje v Italijo, ki je zasebnega značaja. Kot grof in grofica Gripsholm se bosta ustavila v nekem turističnem kraju pri Salernu, nato bosta obiskala še Rim. Kraljica bo 28. oktobra odpotovala v London, kralj pa bo odšel iz Italije 5. novembra. fftcttnlibit* H glubbu ^ btihubblvo Anna Aragno je prispela v New York NEW YORK, 30. — S parnikom «Independence» je prispela v New York mlada klasična plesalka Anna Aragno. Prejela je študijsko štipendijo «Fulbright» in namerava spoznati najbolj pomembne baletne šole v Ameriki. Kot smo pred dnevi poročali, se je Aragno šele julija vrnila iz Moskve; leto dni je bila v moskovskem gledališču «Bolšoj» ter v leningrajskem gledališču «Ki-rov» v okviru kulturnih izmenjav med SZ in Italijo. Večkrat je kot solistka plesala v Moskvi v dveh najbolj slavnih baletih ruskega repertoarja, v «Labodjem jezeru» ter v «Giselli». Knjižice o plovbi in športu v založbi Vito Bianco V zbirki «1 libri della Lanter-na:> pri založbi Vito Bianco v Rimu je izšlo sedemnajst knjižic, ki se vse ukvarjajo s plovbo in vodnimi športi. Prvi zvezek v tej zbirki je pravzaprav «Almanacco della nautica», o katerem smo na tem mestu pred časom že poročali. Drugi zvezek, ki je precej obširen (360 strani), je «Manuale della navigazione da diporto» in je, lahko se reče, učna knjiga za vsakogar, ki hoče na morje kako drugače kot navaden potnik, ki mu ni treba na nič misliti — ne, kako ladja vozi in niti ne, kako sme in kako ne sme voziti. Ce navedemo naslove ostalih knjižic, bo s tem že tudi povedano, o čem posamezna knjižica govori. N.pr. tretji zvezek v zbirki ima naslov «Come si impara ad andare a vela«. Knjižica je prevod iz angleščine in je izšla pri založbi Adlard Coles Ltd. v Southamptonu kakor vse ostale knjižice v zbirki. Natisnjena je na lepem papirju in opremljena z mnogimi risbami in reprodukcijami fotografij; to velja tudi za vso ostalo zbirko. Naslednje knjižice so: «Piccole imbarcazioni a vela. Tipi e clcssi«, «Come si usano le piccole imbarcazioni a vela«, «Yachts a motore», «Yachts a vela», ePreparazione alle regate ve-liche«, «Regolamento delle regate a vela«, «Navigazione costiera«, «Manuale per le segnalazioni in mar e«, «Crociere oceaniche«, «Lo šport della canoa«, «Barche pre-fabbricate«, «Catamarani», «Come si brganizza una crociera«, «Im-parate a sciare suliacgua«. Vse knjižnice so prikupnega formata. Priporočamo jih tistim, ki se ukvarjajo s tak'.m športom. Chinua Achebe: Okonkvo Z imenom črnskega pisatelja Chinua Acliebeja smo se srečali prvič v antologiji sodobne črnske proze, ki je pred meseci izšla pod naslovom ttZlato črnih dlani«. Takrat je v tej antologiji izšel tudi odlomek iz romana »Okonkvo«, katerega slovenski prevod je zdaj v celoti izdala založba Obzorja v Mariboru. Iz angleščine je roman prevedel Branko Avsenak, založba pa je knjigo uvrstila v svojo zbirko «Svet v knjigi«. Chinua Achebe je doma v Nigeriji, kjer se je rodil leta 1930. Po končani osnovni izobrazbi v misijonski šoli je dobil od vlade štipendijo, da je odšel na gimnazijo. Potem mu je druga štipendija odprla pot k študiju medicine v novem collegeu v Ibadanu. Vendar pa ga je medicina malo privlačevala in se je raje posvetil študiju angleščine in zgodovine. Potem ko se je izšolal pri angleški radijski družbi BBC, se je zaposlil pri domačem radiu. Chinua Achebe je napisal doslej tri romane. Nje- gova dela so vzbudila zanimanje kritilce pa tudi bralcev in so doživela prevode v angleščino, italijanščino in španščino. Pisatelj pa je prejel tudi dve nagradi. Njegov roman «Things Fali A Part« ki je izšel leta 1958 v Londonu in ki nosi v slovenskem prevodu naslov po glavnem junaku »Okonkvo«, sodi med njegove najboljše stvaritve. V tem delu, ki se dogaja v preteklem stoletju, opisuje pisatelj svojo ožjo domovino in prve konflikte, ki so nastali s prihodom belih ljudi, širjenjem krščanstva in evropske kulture. V ospredju pripovedi je Okonkvo, ugleden domači veljak, plemenit človek toda, trdno zasidran v doma-, čem izročilu, v srcu dober toda na zunaj robat in neizprosen. Ta človek doživi najprej nekaj konfliktov v domačem rodu in mora za kazen za sedem let iz domačega plemena, ker je po nesreči ubil rojaka. Medtem pa se v njegovi domači vasi uveljavijo misijonarji, katerim se pridruži tudi njegov najstarejši sin. O-konkvo je preveč zasidran v domačem izročilu, da bi se uklonil novi veri in novim načelom, ki jih pridigujejo misijonarji, pa tudi novemu redu, ki ga za misijonarji uveljavljajo kolonialne oblasti z uradniki in domačimi pomočniki. Okonkvo sodeluje pri podrtju cerkve, zato ga oblasti primejo skupaj z drugimi veljaki. šele proti plačilu odškodnine ga izpuste, toda ker sodni pomočniki razganjajo ljudi, zabode Okonkvo enega od kolonialnih uslužbencev. Ko vidi in spozna, da se stari svet prednikov podira in da ni več rešitve, resig-niran sam konča svoje življenje. Tako obrnava ta roman predvsem konflikte, ki so nastali med novimi oblastmi in novo kulturo, ki je začela prodirati v Afriko, ter domačini, ki so se trdovratno opirali na tradicijo, ustaljene običaje in stari družbeni red. Toda ob prodiranju kolonialne oblasti se začne rušiti stari red, začne se podirati, to, kar jim je bilo tisočletja najsvetejše. Pri tem nekateri že postanejo privrženci novega reda. In v tem omahovanju, ali naj se podvržejo belim priseljencem ali pa naj na vsak način žive po starem, začne .razpadati tudi stara P’-e’ menska enotnost. Okonkvo ie predstavnik tistih, ki poskušajo storiti vse, da bi se staro obdržalo. Ko spozna, da je vse zaman, uvidi, da zanj ni več mesta na svetu in se zato sam ■umakne. Seveda nam pisatelj poleg obravnavanja te sociološke problematike primitivnih rojakov ob prodiranju civilizacije podaja široko podobo običajev črnskega plemena. Naslika nam njihov način vsakdanjega življenja, njihovo verovanje, čustvovanje, spopade, seznani nas z njihovo miselnostjo in z njihovimi prizadevanji. Tako nam pada kar plast’č-no podobo črnske vasi in njenih prebivalcev. Prav v tem prikazu usodnega časa in usodnih pretresov starega načina življenja ob prihodu kolonizatorjev ter v opisu običajev črnske vasi je poglavitna vrednost tega dela. V umetniškem pogledu je delo seveda šibkejše, prav tako kot je tudi Pripoved sama skrajno preprosta in nekompliclrana. V času, ko se ® Afriki razvija novo življenje, pomeni roman iz komaj minuleda obdobja afriških narodov lep prispevek k spoznavanju afriškega življenja in problematike tamkajšnjih ljudstev. Sl Ru- Po vrnitvi iz Moskve je užaljena Simionato odpotovala na Dunaj MILAN, 30. — Altistka Giuliet-ta Simionato, ' ki se je vrnila s <(Scalo« iz Moskve, je danes popoldne odpotovala z letalom na Dunaj. Tam bd pela v «Rigolet■ tu«, «Aidi«, «Don Carlosu«, «Plesu v maskah« in v «Moči usode«. Nato bo Simionato nastopila v Budimpešti, Berlinu in Londonu. Pred odhodom je pevka z nekaterimi izjavami ponovno polemizirala s superintendantom «Sca-le« dr. Ghirlnghellijem. «Zelo sem zagrnjena, presenečena in užaljena po tem, kar je dr. Ghirin- ghelli dejal po mojih včerajšnjih izjavah, že 28 let pojem pa m nikoli ni bilo treba se pritoževati. Sedaj pa se je vsa stvar tak poslabšala, da nikakor ne morem več prenašati ponižanj. Po enojem povratku v Italijo bom ve stvar ponovno pretresla in *Pr' jela primerne sklepe« Kot J znano, je Simionato včeraj ie na letališču v neki sobi sprejela časnikarje in jim dala izjavo, s katero se pritožuje, da ni bil Pr°. vilno ocenjen uspeh nekaterm nastopajočih v Moskvi. (Na slik ■ altistka Simionato v razgovoru > časnikarji po svojem prihodu Moskve, j Četrtkova črtica Ustrezna gospodinja To jutro je Mary pospravila kuhinjo in odšla v nakup. Bil je to •*P in topel dan. Kraj, v katerem sta Uvela, nekoliko iz mesta, je nudil očem veliko. Tu sta stanovala šele okoli pet tednov, pa čeprav sta že sedem let poročena. Njen mož Jeff je pogosto menjaval delo in zaradi tega sta se selila iz kraja v kraj. Bilo je to neke vrste cigansko življenje. Toda to Mary ni veliko motilo, ker je tudi ona pripadala novi ^avtomobilski generaciji», kot je njena mati Pogosto rekla. Le nekaj trenutkov po njeni vrnitvi domov je zazvonil zvonec na glavnih vratih. Pred vratmi je stal lepo oblečen moški. Prijazno *e je nasmehnil, se diskretno priklonil in vprašal: — Gospa Peters? Ni bil star več kot štirideset let, bil je zelo prijetne zunanjosti, * majhnimi komaj opaznimi brčicami, kot Errol Flpnn. V rokah je *md lepo, drago torbo iz finega usnja Nadaljeval je: Prijetno bi mi bilo, ko bi imeli nekaj minut, da me poslušate. Ali pa bi morda bilo bolje, če pridem drugič, morda pa pozneje? — Oprostite, toda ne razu... Oh, vi mislite, da sem prodajalec, — se je nasmehnil in nadaljeval: — Najprej bi se bil moral predstaviti. — Iz žepa je potegnil vizitko in ji jo ponudil. Mary je prečitala. Merrivoeather, Universal Electric. Vizitka je bila iz plastične snovi in v dveh barvah s celo fotografijo Merritveatherja ter z naslovi predstavništev v vseh glavnih mestih. Smeje se je dodal: Oospa? Upam, da ste že slišali kaj o moji družbi. — Ben, Mihec, si slišou od tistga referata Uoren, tisto, ke so napisali ano poročilo, kaku je blo, ke so ubili Kenedija? — E, sm slišou ja. Jn zdej so prou za prmejduš rekli, de ga je ubou glih Osvald jn — se zna — de je biu nemalo udarjen. Jn pole, de prou gvišno ni jemu no-beneh pomagačev jn de ni blo nobene organizacije jn de je vse naredu sam od sebe. — Jn tudi Rubi, de je biu sam. De tudi uan ni delau u imeni nobene organizacje, ma de se je sam zmislu za ubet Osvalda. De ni blo nobenga komplota. — Inšoma poročilo je glih tako, koker be si želeli, de be blo, tisti, ke so morbet nardili ta komplot. Jm je šlo prou po misli. — E, jest be reku, de glih to poročilo Uoren pomene, de more jemet ta organizacja strašno dougo roko, de je znala vse pomečkat. Zatu ke jest rečem, de ano veliko glavo aden sam ne more ubet. De more bet zmiram organizirano. Sej je čudno vre tu, de so ani vre prej govorili, de je za predsednika nevarno hodet u tisti Dallas, če be biu samo Osvald sam pr sebi kuhau, ne be mogu nobeden neč znat jn neč šumet. — E, dragi moj — kadar je ki kašen, ke jema glavo na mesti jn de dobro misle, ga zmiram spihnejo. Tu je vre od anbot. Dober človek ne dera. — E ja! Jn taku ostanemo samo lumpi. Jn pole gre svet slabo. Jn prou neč ne pomaga štedirat, ke vselih ostane sama lumparija jn naum-nost. — Prou res, tudi naum-nost. Vidi, dqnmo reč. Poljake! štedirajo, štedirajo, ma vselih so zabiti. Vidi tam gor u tistem Gdanski! Jemajo kej jest znam kolko šteden-tov jn se učijo jn učijo. Jn pole kej ti nardijo? Pevski zbor. U teh cajteh! — A ja! So bli prvčerašnjem u Kopri. So nardili an koncert jn so pojali vse sorte jn je blo pr fina še preči ledi. — Ben videš! Jn kej jest znam kod de so vre bli jn de so forte pridni jn de nečko pojejo! Ki so vre naši kulturni delouci koštetirali, de za peuske zbore so pasali ca j ti j n de danes je tehnika jn aroplani jn auto. Ti Poljaki se pej zgeblavajo ses peuskemi zbori. Jn jeh je blo aneh osemdeset. Jn še štedirani de so! — Ma znaš Mihec, ne stoj mislet, de morejo jemet povsod glih tašno pamet, ku mi! Vidi, ke niso samo Poljaki udarjeni na peuske zbore. Vidi, ke letos so dobili u Areci ta prvi premjo Francozi, jn pole Nemci, jn pole Čehi, Bolgari jn kej jest znam. Kej boš reku, de vsi ti so prsmojeni? — E, po celem sveti se dobijo norci. Ma jest rečem, de naši ledje jemajo vselih prou, ke pravejo, de tu je pasalo. Dragi moj, mi smo zmiram šli z duham časa... — Ja, ja, poznam, poznam ta duh! rodnj k«uček j Cez dan iim bolj športno za večerne priložnosti eleganca Ženska leta 1965 bo mešanica sodobne ženske in ženske izpred 35 let Preden zaključimo poglavje letošnje visoke mode ter modnih revij, ki so si že od junija dalje sledile v Firencah, Milanu, Rimu ter Parizu, naj povemo še, kako si modni ustvarjalci zamišljajo «moderno žensko 1965». Medtem ko smatrajo, da mora biti ženska za dom, službo in za dnevne nakupe ter sprehode oblečena čimbolj športno in praktično, se njihova predstava o ženski za večerne priložnosti povsem spremeni ter je zanje ženska le eterično in poduhovljeno bitje, ki ga mora obdajati šarm, misterij, lahkotnost in predvsem prefinjena eleganca. Po domače bi to stališče lahko obrazložili takole — moderna ženska gleda podnevi v prihodnost ter se hoče tudi v obleki čimbolj prilagoditi novemu času, ki zahteva sproščenost in dinamičnost, zve čer pa se ženska z nostalgijo obrača na čase iz let okrog 1925-1930 ter hoče lem čimbolj prilagoditi svoja krila. Nič čudnega torej, če so vse modne revije vključevale med svoje modele za dom, službo in sprehod zelo športno krojena oblačila, predvsem dolge hlače, tričetrtinske hlače, športno krojene kostume, plašče, pulloverje in bluze ter so se pri večernih oblekah prepustili romantiki in sanjarjenju, ki se odraža v mehko krojenih dolgih oblekah iz chiffona, cadyja, lahkih volnenih tkanin, ki so okrašene s krznom, perjem in lesketajočimi se robovi in našivki. Temu dvojnemu merilu se seveda prilagaja tudi moda šminkanja in pričesk. Podnevi mora biti po tej modi ženska čimbolj naravna in sproščena ter so zato barve šminke, pudra in drugih ličil zelo naravne in diskretne. Tej tendenci so podvržene seveda tudi pričeske, ki so zelo enostavne ter zahtevajo gladke, kratko pristrižene lase. Zvečer pa mora biti ženska po svoji zunanjosti čimbolj rafinirana ter se mora zato poslu- — Seveda, vsak večer slišim o njej. Tudi na televiziji. Mergiveather je vzel nazaj vizitko in nadaljeval: — Ce nimate (asa... — Imam časa dovolj. Izvolite, vstopite. Sedla sta v dnevno so bo in Merguieather se je takoj lotil de-la: — Ali vas smem vprašati, kakšen hladilnik imate, gospa? — Universal. — Krasno. In koliko je stal? *“ Ne bi vedela, ker sem ga prevzela skupno z ostalo oprejo stanovanja. — Da, toda ali imate tudi globoko ohlajevanje? — Ne. Odlično. Vi boste morda gospodinja, ki bi nam ustrezala. Ko je to rekel, je potegnil iz torbe cel snop novih prospektov 'n jih razgrnil pred seboj. Tedaj ji je postalo vse jasno: — Oprostite za trenutek. — Vsta-“ ie in trudeč se, da bi se obnašala popolnoma prirodno, je nada-'Jevala.- — Pravkar sem se vrnila s trga in stvari še nisem dala v hladilnik. Ko ste spregovorili o hladilniku, ste me spomnili na to. Ce želite, lahko pridem poz... # . Takoj se vrnem. Samo da pospravim stvari, — je dodala >n naglo odšla iz dnevne sobe. Srce ji je močno bilo, noge pa so se ji komaj premikale. Sto-je kar k telefonu v spalni sobi in poklicala policijo. Ko se 3e predstavila, je dodala: — Na mojem domu je goljuf. Lažno Se predstavlja. Zadržala ga bom, dokler ne prispete. Toda pohiteti borate. Pravi, da je od »Universal Electric». Pohitite! Obesila je slušalko in se vrnila. Med potjo je razmišljala, ka-ko bi mogla na kak način obvestiti tudi Jeffa. Sedla je na isti naslanjač in on je takoj nadaljeval: v — Kakor sem vam že rekel, se naša družba pripravlja, da Vrže na trg neki nov hladilnik, ki bo predstavljal pravo revolu-c,j° v tej panogi industrije. Prvih nekaj hladilnikov nameravamo fuzdeliti gospodinjam brezplačno, na šestmesečno uporabo. V povračilo za to zahtevamo, da vse gospodinje, ki bodo z njim zadovoljne, nekaj o njem povedo in to tako, da bomo te izjave, skupno s slikami, uporabili v reklamne namene. To bomo storili preko oosopisov tn televizije. — In kako ste prav mene izbrali? Nasmehnil se je in odgovoril: — Gospa, tega nisem storil jaz. Imena so bila izbrana na srečo, preko naše elektronske naprave, v Vsakem mestu smo tako dobili po nekaj imen. — In vi zares nameravate dati mi hladilnik za Sest mesecev? ~~ Sest mesecev je samo poskusna doba. Pozneje ga lahko zadržite kot nagrado za vašo zadovoljivo izjavo ali pa ga vrnete, Seveda pod pogojem, da vam naša družba vašo uslugo plača. . '— To zveni kar fantastično. Dobiti nov hladilnik zastonj, — nadaljevala, samo da bi podaljšala razgovor, dokler ne dospe Policija. , ~ Tako je, gospa Peters. Mi pa s tem ne bomo prav nič izgu- ?“*• Najboljši oglas je izjava zadovoljnega potrošnika. Potemta-V:rn imamo lahko le dobiček — Ko je rekel to, je odprl blok: — j * naj zabeležim vaše ime, da pristanete na naš predlog, na na-s° ponudbo? , ~~ Razumljivo. Kdo bi bil tako neumen, da bi kaj takega odklonil. Kako le, da še ni policije? — je pomislila. Začel je pisati, nato pa je nenadoma vzkliknil: — Oh, v za-effcu sem vam pozabil nekaj reči. In to bi bil moral storiti; mi * hoteli, da se na ta hladilnik v času preizkušnje pazi. Zato zadevamo manjšo jamščino, ki jo, povsem razumljivo, na koncu Vrnemo. Ni velika. Mnoga manjša je kot je vreden hladilnik. Ali bi na njenem mestu naivni gospodinji moglo biti kaj J^oiljivega, Mary ni mogla sedaj trditi. Nadaljevala je z igro — e*le, ne vem, kaj naj re... Samo ob sebi se razume, da vam bom dal potrdilo za pre-'e‘o vsoto i '° vrnemo. Koliko pa znaša jamščina? — Samo deset dolarjev, gospa. Smešno majhna vsota. Komaj oliko, da se bolje pazi na naše blago. Morda pa bi bilo bolje, če bi vprašala moža. • Seveda, seveda. Morda bi mu lahko telefonirali? Vaš od-Oovor moram imeti že danes. Ce vi odklonite, se moram dogovoriti neko drugo osebo z mojega seznama. Potem bom pa kar takoj plačala. Ne boste se kesali. ' ’ Samo da stopim po denarnico. ... Mary se je ponovno vrnila v spalhico, gledala je V telefon. Ali naj ponovno kliče policijo? Ne, gotovo so že na poti. Vzela * denarnico in se. vrnila. j. nekaj trenutkov, je bil njen denar že v njepori torbi. — ^oj le počne policija — je pomislila. Hladilnik vam 'bo dostavljen najkasneje v treh tednih, °°*Pa. , Skušala ga je zadržati s tem, da mu je ponudila skodelico K*ve. Odklonil je in že stopil proti vratom: — Imam veliko dela v Pisarni. Mudi se mi. Ko vam dostavimo novi hladilnik, se bom •Poninil vaše ponudbe, Zuonec na glavnem vhodu je zazvonil. Mary je odprla vrata, a,erriweather pa je treščil prav ,v roke dveh policajev v uniformi. Ko jima je Mcry prikazala njegov način dela, sta policaja takoj *PoenaIa velikega goljufa. V zadnjem mesecu dni so se mnoge go-Podinje pritožile na policiji, da so bile prevarane na isti način. Toda niti Mcrritocather ni kar tako popustil. Obmolknil je e‘e tedaj, ko mu je neki policaj rekel, da so prej telefonirali druž- * 'n šele nato prišli ponj. Tedaj se je obrnil k Mary in jo vprašal: — Kako ste le vedeli? Zenska intuicija — je odgovorila: — Niste bili dovolj p re-or»olju'i, To je nemogoče. Kje sem pogrešil? Kako ste le uganili? . ~~ Rekla sem vam — intuicija. In še nekaj. Vsak večer gle- 0ni kriminalne filme po televiziji. DONALD HESTLAKE '""Mlini,|, umu,l,„„||11||llll,K,,,,,,i,,,,,mi,1,111111,111111111111111111111111111111111 umu iiiiiiiin u, m.... 4r£YEN (od 21.3. do 20.4.) Kljub »tr£nini^m m°tajam bo dan vso- KAJ JE SPLOH OSTALO OD TOLIKO OPEVANE AMERIŠKE SVOBODE Javni in zasebni vohuni prodirajo že v privatno življenje Nad 13.500.000 Američanov je bilo že pred leti pod stalnim nad-zorstvom ene od cele vrste obveščevalnih služb - Cele družbe so nastale, da zadostijo želji tistih, ki hočejo vedeti vse o vseh Nikaka .šala niti «podvig» huliganske tolpe. Na Švedskem mora vsako vozilo po petih letih na temeljit pregled. Ker pa tak pregled veliko stane ln ker bi tudi zamenjava morebitnih delov bila draga, bogati Švedi raje kupijo nov avtomobil, starega pa izroče nekemu podjetju, ki ga z ladjo zapelje nekoliko ven od obale in enostavno vrže v morje. iiiiiiiiiiiiiniiiimiiiifiiiitimiimiiiiiiiniiiiiiiiiimiiiimiiiimimiiHifiiiiiiimmiimiiiiiiiiiiiiiimiiifiiHimi FRANCOSKI «NUTRICIONIST» ZATRJUJE Vsi bi se morali hraniti kot se hranijo športniki V Franciji je komaj 6 odst ljudi, ki se pravilno hranijo Nismo vsi športniki, bolje povedano, med nami, je žal, razmeroma malo ljudi, ki se ukvarjajo s kakršnim koli športom, pa čeprav p preprosto telovadbo, ki bi ne škodovala nikomur, niti mlajšemu niti starejšemu. Toda to, kar nam posreduje pariški tednik «L’Express» bi moglo koristiti vsakomur, pa čeprav je bilo napisano ob priliki olimpijskih iger v Tokiu. Pariški list objavlja sledeči članek: Nedavno je odletel v Tokio. Tam bo angel varuh naših tekmovalcev. Od blizu bo nadziral obroke Christine Caron, Michela Ja-zyja in Maryvonne Dupureur. Je zdravnik in njegova specialnost nosi moderen in hkrati barbarski naziv: «nutricionist». (Z drugimi besedami bi mogli to označiti: strokovnost za prehrano). Ze več let dr. llbert Creff vodi ankete o prehrani. Vse te ankete se ob koncu zreducirajo na en edini stavek: «Francozi se slabo hranijo.« Samo 6 odstotkov Francozov se hrani tako, kot je treba. Celo v športnih krogih ta odstotek ne gre nad 14. Po dr. Creflu bi dnevni obrok v času vaj atletov moral vsebovati sledeče: 3500 kalorij. 15 odst. beljakovin — (rastlinskih in živalskih) 30 odst. tolšč, 55 odst. ogljikovih hidratov — (sladkorja, škroba) Športnik ne bi smel zaužiti več kot 3 dl vina od 100 mali* ganov, moral bi pa popiti poldrugi liter vode na dan. Ti matematični podatki zapuščajo globok vtis. To je prav, ko gre za delikatne človeške stroje, ki žive za stotinke sekunde, toda državni nameščenec, kaj se državni nameščenec sploh more hraniti kot športnik? Dr. Creff je glede tega odločen: — Da! — Prav uslužbenec bi se moral hraniti kot športnik, kot atlet! In prav tu grešijo vsi Francozi. Ti se hranijo... po v naprej ustvarjenih idejah... S kakršnokoli dejavnostjo naj se človek ukvarja, njegove potrebe so iste. Športnik se mora le strožje držati obvezne prehrane, posebno v dobi tekmovanja. Toda imperativi so isti. Oglej-mg si nekaj teh, kot nam jih prikazuje Creff: Cas je že, da spoznamo, da je debelost bolezen in ne vrlina. Pijemo preveč alkohola, premalo vode in premalo mleka. Ekonomski činitelj ima določeno vlogo, vendar ne v tolikšna meri, kakor si mislimo. Pogosto prav ljudje, ki žive v težjih gospodarskih razmerah, iščejo protiutež v prehrani. Z druge strani pa pogosto v dobro situiranih družinah, kjer veliko pazijo na slinijo«, nahajamo nezadostno hranjene otroke. Mlajši (pa tudi ne tako mladi ljudje) se zadovoljujejo z dvema velikima obrokoma na dan. Veliko več veljajo in zaležejo štirje normalni obroki. Neke jed, so že prešle v legendo — po svoji hranljivosti. Tako npr. — špinača. Dejansko zele- 7motnjam do uan vse-bn . ko Pozitiven. Družinski mir mv nevarnosti. bo«tK (od 21.4. do 20.5.) Najbolje n,' “a zavihate rokave ie v sako, zafetku, kajti sicer bo Slo nv??fi!be' Osebni uspehi, več „?JC'KA (od 21.5. do 22.6.) Prepoln«, neučakani in tp moti raz-dr,,*ienJe sodelavcev. Kar prijetna v večernih urah. hiamT .(od 23.6. do 22.7.) Z izkuš-tuiirv., si boste več pomagali kot s vaniT nasveti. Bolj malo razume-r v, domačem krogu. SDreiY 6.00 «Le gladiatrici# Technicolor. Susy Andersen. Skedenj 18.00 »Giovani cannibali« — Technicolor. Natalie Wood, Robert Wagner. Razna obvestila Na sedežu Združenja Italija - ZSSR v Trstu. Ul S. Nicold 11-11., tel. 29-403, je v teku vpisovanje v tečaje ruskega Jezika. Kdoi se želi vpisati, naj se obrne na sedež Združenja vsak dan od 17.30 do 20. ure. SPDT priredi v nedeljo «. oktobra izlet v Kanalsko dolino, v dolino ZaJ-zere in mimo zavetišča Grego na Poludnik (Jof dl Mezzagnot). Avtobus se bo ustavil tudi pri postajališču žičnice na Višarje in na Lovca. isBaaHHHi ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 30. septembra 1964 se je rodilo v Trstu 14 otrok, umrlo je 1® oseb. UMRLI SO: 59-letnl Alessio Gia-comini, 73-letna Amalia Locatello por. Valerio, 66-letna Giovanna Tomažič vd. Schlllarti, 81-letna Giovanna Zuppioioh por. Balducci, 79-letni Luigi Zumin, 50-letni Alberto Russi, 83-letna Luigia Krezevic vd. Brute-sco, 71-letni Emilio Schlllani, 59-let-ni Giuliano Siega, 94-letna Luigia Godnik vd. Carrara. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (21. 9. — 4. 10.) Alla Salute, Ul. Giulia 1; Benus-si. Ul. Cavana 11; Picciola, Ul. O-riani 2; Vernari, Trg Valmaura 10! D’Ambrosi, Ul. Zoruttl 19 c; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Ravasi-ni, Trg Liberta 6; Testa d'oro, Ul. Mazzini 43. NOČNA SLUŽBA LEKARN (28. 9. - 4. 10.) Alla Šalite, Ul. G'ulla 1; Benu*-si, Ul. Cavana 11; Picciola, Ul. riani 2; Vernari, Trg Valmaura 1°. Mali oglasi PODI in pokrivala za po®*, preP.1^ ge m sintetične preproge za hodnik® iz plastike, gume, Moauette in raklou. Beneške zavese (tende vene-ziane) po meri, zastori. Clnz lav»" tex, prevleke iz plastike A. H- “• ITALPLAST — Trg Ospedale M; Tel. 95 919. DAHVVIL - Plazza S. Glovannl *» * — natančna In vestna popravila ® in zlatnine. DOBITE različne štedilnike na ®r' va in premog, na plin in elektriko« različne peči, tratno "-'Cče in na • usen, pralne stroje in hladilnike najboljših znamk, plačilo po dogovoru, tudi na obroke PRI CAHIH NI, Trst, Ul. C. Battlsti šl. 20. Tei 29041. Darovi in prispevki Antonija Hrvatič iz RicmanJ daruje v znak hvaležnosti za dobro ganizirano kolonijo v Zgornjih °' jah pri Bledu 30JO lir za Dijas* Matico. Gospodična Naper daruje 5®®° *ir za Dijaško Matlro. Z A II V A L A Vsem, kt so z nami sočustvov®. in spremili na njegovi zadnji F našega dragega Ivana Špangerja se iskreno zahvaljujemo zahvala zdravnikom za njihov t in požrtvovalnost, Gospodarske društvu Prosek, pevskemu darovalcem cvetja ln vsem tis ki so na kakršen koli način P stili njegov spomin. Družine: _ SPANGKR, LIPOVEC in TRAMPUŠ Prosek, Trst, Sežana. Začetek šoleI v TRŽAŠKI KNJIGARNI dobite vse, kar potrebujete za šolo _IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Na pritožbo državnega tožilca obsojen šofer zaradi smrtne nesreče Brez pravega vzroka sta tako pretepla starčka, da se je moral zdraviti 80 dni in da so mu ostale trajne poškodbe Pred prizivnim sodiščem (predsednik Cinelli, tožilec Visalli, za-?JSin .r Parigi) se je zagovarjal /Jr**1?' Pietro Zanin iz Cornude (Treviso), ki je bil obtožen, da je nenamerno ubil 74-letnega Antonia Jturiana ;z Sagrada, ki je stanoval “^tamkajšnjem zavetišču za starč- Do nesreče je prišlo 2. oktobra Jani v Ul, Dante v Sagradu. Za-n>n, ki je šofer po poklicu, je u-pravljal težak tovornjak s prikolici0' V tistem trenutku se je po Pokrajinski cesti, ki pelje skozi iz Tržiča proti Gradežu, vila dolga vrsta tovornjakov. Med nji-S11 .le bil tudi Zanin s svojim, spričo velikega prometa so vsa »ožila peljala zelo počasi. Nesre-na se je pripetila nenadoma in na način, ki ni bil nikoli popolnoma Pojasnjen. O nesreči obstajata dve verziji in sicer tista, ki jo je po-dai obtoženec ter uradna, ki jo je zastopala policija. Nesrečni Fur-~f.n ni mogel pojasniti nesreče, ker ni nikoli več prišel k zavesti. Zanin je opisal dogodek takole: *Ko sem sledil dolgi koloni tovornikov, sem nenadoma opazil pri-moškega, ki je stal ob Pločniku ter nameraval prečkati cesto po prehodu za pešce. V tistem trenutku nisem imel možno-s“>, da bi ustavil vozilo, ali pa zavil krmilo na levo. Zato sem z roko razbil šipo na desnem oknu 'er s silo odrinil moškega na ploc-nik. Ta je padel na tla ter si verjetno na ta način prizadejal poškodbe zaradi katerih je potem Umrl. Policisti pa so trdili, da je Za-hinov tovornik zadel ob Furla-n» ter ga vrgel na pločnik. Nesrečnika so takoj prepeljali v civilno bolnišnico v Tržiču, kjer je Potem umrl 24. istega meseca. Zaninu je sodilo goriško kazensko sodišče 3. aprila letos. Ob tisti priliki so ponovno ugotovili, 9* je tovornik vozil z manj kot "P km hitrosti ter da je šofer u-stavil vozilo zelo hitro. Zanin je se ponovil, da ni mogel zaviti na Jcvo, ker so mu prihajala naproti druga vozila. Zvedelo se je tudi, 9,9 je bil Furlan bolan ter da je “Ha nesreča le eden izmed vzro-kov njegove smrti. Vendar pa je mio treba povezati to s šoferjevim ravnanjem. Kazenski sodniki v Gorici so tedaj smatrali, da je Zanin sicer Povzročil s svojim dejanjem Furlanovo smrt, vendar pa te ni bilo Pripisati njegov; malomarnosti ali "^pazljivosti, kar predstavlja prvi pogoj nenamernega umora. Zato so oprostili obtoženca vsakršne krivde. • Proti tej razsodbi se je pritožil Javni tožilec, ker je menil, da ob-stajajo dovoljnl dokazi o obtožen-eevi krivdi. Zanin ni prisostvo-val obravnavi pred prizivnim sodiščem, kj je sprejelo tožilčeve fahteve ter ga obsodilo pogojno ■n brez vpisa v kazenski list na 4 mesece zapora. Poleg tega so odvzeli obsojencu šofersko izkaznico ^ A mesecev, plačati pa bomoraj tudi sodnijske stroške oberi ob- • * • Pred Istimi sodniki sta se morala nagovarjati tudi 27-letni Giancarlo genero iz Zugliana v Furlaniji ter "Jegov sovaščan Arrigo Menazzi star 31 let. , Oba so obtožili, da sta hudo telesno poškodovala Ottorina Balbus-??■ ki stanuje v Isti vasi. Prvi — tako je pravila obtožnica — ga je udaril s pestjo po ustih ter mu izbil 4 zobe v zgornji čeljusti. Zaradi teh poškodb se je moral Bal-busso zdraviti 10 dni, toda ostale so mu trajne poškodbe na žvečilnem organu. Menazzi pa ga je pretepel tako hudo, da se je moral potem zdraviti okoli 80 dni. Do dogodka, pri katerem je Bal-busso dobil te poškodbe, je prišlo že 18 novembra 1962. Bilo je že zvečer, ko je Balbusso prišel iz gostilne v Piani di Zugliano ter se napotil domov. V bližini lokala je opazil skupino mladeničev, ki so se delali norca z nekim vaškim slabournnežem. Moški je nahrulil mladeniče ter zahteval naj nesrečnika pustijo pri miru. Pri tem pa je uporabil nekaj zelo grobih izrazov, ki so razkačili posebno Genera. Mladenič je prisodi Balbussu tako močno klofuto, da je ta padel na tla ter se baje ob tej priliki poškodoval po zgornji čeljusti. Takoj je vstal, se obrnil k Menazziju ter ga vprašal zakaj ga je udaril. Balbusso je seveda pri tem zgrešil, ker ga je udaril Genero in ne Menazzi. Ta se je verjetno ustrašil Balbus-sovega nastopa ter se vsedel na vespo in se odpeljal domov. Nekoliko pozneje ga je moški zatekel na domu. Poklical ga je na dvorišče ter zahteval pojasnila. Me-nazzi pa se je zakadil vanj ter ga tako silno pretepel, da se je komaj privlekel do ceste, kjer je padel na tla tn začel tožiti o hudih bolečinah. Vso to zadevo je Balbusso prijavil policijskim organom šele v maju lani. Obema mladeničema pa je sodilo videmsko kazensko sodišče, ki je oba spoznalo za kriva ter ju obsodilo pogojno in brez vpisa v kazenski list na 10 mesecev in 20 dni zapora. Proti tej razsodbi sta se pritožila oba mladeniča. Genero je trdil, da ni Balbusso izgubil zob zaradi klofute, a Menazzi je s svoje strani poudaril, da ga je moški sovražil ter izzival brez vsakega razloga. Obtožba je bila izzvita iz trte ter bi ga morali sodniki popolnoma oprostiti. Prizivni sodniki niso sprejeli teh tez ter so potrdili prvotno razsodbo. držano prognozo. Vzroke nesreče preiskujejo agenti znanstvenega oddelka in prometne policije. Pri pregledu so zdravniki ugotovili na ponesrečencu zdrobitev desnega dela prsnega koša ter razne druge poškodbe na levi strani. Huda nesreča delavca v pristanišču Včeraj ob 15.20 so prepeljali naravnost na oddelek pljučne kirurgije v splošni bolnišnici 42-letnega delavca Aurelia Gregorattija iz Ul. Madonnina 11, ki se je ponesrečil pri delu v lesnem pristanišču. Gregoratti je v trenutku nesreče upravljal traktor, ki je vlekel za seboj prikolico, naloženo z lesom, ki bi ga moral pripeljati do grške ladje «Nikos», ki je privezana ob pomolu. Ko je hotel zaviti na levo, je traktor nenadoma odskočil ter se vzdignil s svojim sprednjim delom. Pri tem se je šoferjev sedež nagnil nazaj ter se močno približal prikolici. Ta pa je zaradi nenadnega za-Stdja 'Vlečnega stroja nadaljevala svojo pot ter stisnila nesrečnega šoferja ob volan. Ponesrečenca so prepeljali v bolnišnico z rešilnim avtom RK. Zaradi njegovega resnega stanja (med drugim Je bil v nezavesti) so ga takoj poslali na pljučni oddelek, Dva potnika ranjena pri nezgodi z vespo Včeraj nekaj po 12. uri Je prišlo na državni cesti št. 14 v bližini kopališča «Ginestre» do prometne nesreče, pri kateri sta se laže poškodovala dva potnika. Po cesti iz Trsta proti Tržiču sta se tedaj peljala z vespo TS 19444 49-letni Elvino Mitri, po poklicu tehnični uradnik iz Ul. Giuliani št. 2/1, ter 40-letna Maria Scopelliti, ki stanuje v isti hiši. Ker je nenadoma počila zračnica na enem izmed koles motorja. Je Mitri izgubit oblast nad vozilom in oba potnika sta padla na cesto ter se pobila. Mimoidoči so jima priskočili na pomoč ter poskrbeli za njun prevoz v bolnišnico z nekim zasebnim avtom. Mitrija so sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo 20 dni zdravljenja zaradi zloma na leyi roki ter raznih drugih poškodb na čelu, nosu ter levem kolenu. Pri nesreči je Mitri utrpel tudi lažji možganski pretres. Scopellitijeva pa se je poškodovala po spodnjem desnem delu hrbta, levi rami, levi roki in desnem kolenu. K sreči niso bile njene poškodbe hude ter so jt v bolnišnici nudili zato le prvo pomoč. S SEJE POKRAJINSKEGA ODBORA Še 100 milijonov za ureditev ceste Bračan-Dolenje-Mirnik V umobolnici bodo odprli osnovno šolo - Podaljšanje vzletišča na letališču v Ronkah Na običajni tedenski seji pokra-1 priliki so proučili tudi ustanovi-jinskega upravnega odbora prete-1 tev središč za zdravljenje umobol- kli torek zvečer je predsednik dr. Chientarolli obvestil odbornike, da je deželno skrbništvo za javna dela odobrilo načrt za dokončno u-reditev ceste Bračan-Dolenje-Mirnik. Stroški bodo znašali 100 milijonov lir, za katere bodo najeli posojilo pri državni posojilnici v Rimu z državnim prispevkom za 35 let. V kratkem bodo oddali delo na dražbi in uredili vse potrebno za posojilo in prispevek. Sklenili so tudi, da bodo na prihodnji seji pokrajinskega sveta predložili v odobritev odpravo pokrajinske rezerve glede letališča v Ronkah, kjer so poverili delo za podaljšanje vzletne steze, kar bodo izvedli na stroške države. Pokrajinska umobolnica bo dobila osnovno šolo, ki jo bo obiskovalo okrog 60 bolnikov in odborniki so sprejeli na znanje pristanek šolskega skrbništva za izvedbo tega načrta, ter bo pokrajinska uprava poskrbela za potrebno o-premo. Pobuda spada v širši okvir modernizacije pokrajinske umobolnice in njenih naprav. Ob tej nih, ki bi jih ustanovili po okrajnih središčih. Sklenili so, da bodo načrt podrobneje proučili tudi iz praktične in finančne strani. Pokrajinskemu tehničnemu uradu pa so poverili izdelavo načrta za obnovo in modernizacijo nekega paviljona v umobolnici, za kar je predviden strošek 20 milijonov lir. Načeloma so odobrili tudi predlog, da se v letu 1965 ponovi kontrolno akcijo med govejo živino po vsej pokrajini z ozirom na jetiko in brucelozo. To akcijo naj bi izvedli s prispevkom države v okviru zelenega načrta. Ob zaključku so odobrili več ukrepov upravnega značaja. Zimski vozni red avtobusov za Števerjan Danes, 1. oktobra stopi na avtobusni progi za števerjan v veljavo zimski vozni red, ki je naslednji: Gorica - Oslavje - števerjan - kamor so ga zdravniki sprejeli s pri- ai>l|t"imtt,tlllllil|,llll||llllll|uil,nn,mhihh, mutHiHmimni,,imimi, nuni,n,u, mm,minili,m,iiiiiliHii POKRAJINI JE 12 KOMISIJ Ustanovitev enotne komisije za dodeljevanje ljudskih stanovanj Zaradi posebnega položaja bi morali občinski komisiji omogočiti, da konča svoje delo - nedavnim je bil objavljen v®*°nski dekret, s katerim se v . Pokrajini ustanovi enotna •tano8^8 Za dodeIievanie liudskih S tem dekretom bodo razpušče-bni>VS® dosa[lanje komisije. V paši raJlni je sedaj kar 12 komi-*i se ukvarjajo s tem vpra-Trs}etn ’n ^ bodo razpuščene. \ j 5tu so zlasti levičarske stranki krat zahtevale od vladneg: miSflrifl ir» no rJvMirfiH nrictninil i.-’. se ukvarjajo s tem vpra-Trsf6111 *n ki bodo razpuščene. V * stu so zlasti levičarske stranke "krat zahtevale od vladnega £ 'la®rja in na drugih pristojnih T1’ naJ se čimbolj poenostavi Kr vVanie 'judskih stanovanj. Dim i ° temu P« novi dekret ni , Poinoma zadovoljiv iz dveh raz-rm?V: prvi razlog je ta, da bo d»ra P°krajinska komisija za do-sta l^anie ijudskib stanovanj se-jev- !!na Predvsem i7- funkcionar-10aJ dru8i pa, da novi zakon dokov ze*° birokratičen način toč-č«Vanja:.s katerim ne bo mogo-Sa p^aY‘Pn° ocenjevati potreb po-fnezmh družin po stanovanju. Vj9 .. rstu bi morali pred uvelja-sph. ? novega zakona upoštevati anje dejansko »lanjc. Dejstvo je, da je sedanja občinska komisija za dodeljevanje stanovanj proučila že nad 7000 prošenj, od katerih je bila polovica že točko-vana. To veliko delo bo treba dokončati do konca novembra (ko bo treba dodeliti stanovanja beguncem) in ga potem izpopolniti do konca junija, ko bo treba dodeliti 100 novih stanovanj Zavoda za ljudske hiše V Ul. Flavia. Ce bi hoteli upoštevati novi zakon, bi morala nova komisija ponovno proučiti vse dosedanje prošnje in zato ne bi mogla končati s svojim delom do novembra odnosno do prihodnjega junija, ko bo treba dodeliti omenjena nova stanovanja. Zato bi bilo potrebno, da bi omogočili sedanji občinski komisiji, naj konča s svojim delom pred njenim razpustom PRISPEVAJTE za DIJAŠKO MATICO I Klino «1 BiS» PROSEK Predvaja danes, 1. t. m. ob 19.30 uri zabavni film: IL MATTATORE Dl H0LLYW00D (Matator iz Hollywooda) Glavni igralec JERRY LEWIS muc na Predvaja dane«, 1. t. m. ob url Cinemascope barvni nlm: nmmih. BILIV BODO Igrajo: Robert ryan peter USTINOV MELVYN DOUGLAS iiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiHiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiniitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii HUDA BORBA ZA SLOVENSKE ŠOLE V GORICI PRED 70 LETI Dejavnost goriških Slovencev v letu 1894 prikazana na občnem zboru društva «Sloga» Društvo «Sloga» je tedaj združevalo vse goriške Slovence - Predsednik je bil dr. Anton Gregorčič, tajnik pa Andrej Gabršček Grojna - Gorica: ob delavnikih: 6,50; 10.00; 16.00; 19.30. Ob nedeljah in praznikih: 14.30; 16.30; 18.30 in 20.15. Gorica ■ Grojna - števerjan • Oslavje - Gorica: ob delavnikih: 7.30; 12.30; 13.30; 18 30. Ob nedeljah In praznikih; 15.30; 17.30; 22.00. Z današnjim dnem so tudi ukinili vožnje na progi Gorica - števerjan -Medana, ker se obratovanje na njej ne izplača. OD 5. 00 7. OKTOBRA V GORICI Obvezno cepljenje otrok proti kozam in davici Priporoča se istočasno cepljenje tudi proti tetanusu Pred 70. leti so bili Slovenci v Gorici številčnejši kot danes, kljub temu da niso takrat pod Gorico spadala današnja slovenska predmestja. Gorica je namreč bila središče obširne dežele, v kateri so bili Slovenci v večini (tudi na podlagi rezultatov krivičnih avstrijskih ljudskih štetij), na drugi strani pa je bil zelo naraven priliv iz bližnjih avstrijskih dežel, posebno s tistih s slovenskim prebivalstvom. Dogajalo se je namreč takrat isto kar se danes dofraja s priseljevanjem ljudi iz drugih italijanskih dežel. Takrat so v Gorico prihajali Kranjci, Štajerci in Korošci, da o Primorcih sploh ne govorimo, danes prihajajo v Gorico Sicilijanci, Toskanci, Napotilanci in Furlani. Takrat so se v Gorico selili Slovenci, danes se v Gorico selijo Italijani. Zaradi tega je mesto v teh petdesetih letih, tudi spremenilo svojo nacionalno podobo in k temu je seveda pripomogel fašizem s svojim zatiranjem. Pred 70. leti so imeli Slovenci v mestnem središču, lepe trgovine in kavarne, hotele in banke, odvetniške pisarne in zdravniške ambulante. Slovenske šole, čeprav vzdrževane z denarjem vseh slovenskih rojakov, so bile prepolne otrok na sodišču so prav takrat, po dolgoletnih zahtevah, pričeli uradovati tudi v slovenskem jeziku Izjemo je tvorila le občina kjer so, na podlagi starega volivnega zakona, ki je dovoljeval votivno pravico le premožnejšim meščanom, hoteli uradovati le v italijanščini in kvečjemu v nemščini. O slovenščini niso ti gospodje hoteli nič slišati. Slovenci pa so zavzemali postojanko za postojanko in ni bil daleč dan, ko bi bili dosegli večino v mestu. V takem vzdušju je takrat delovalo v Gorici, poleg številnih kulturnih in družabnih društev, sslo-vensko narodno politiško društvo Sloga», v katerem so se politično udejstvovali vsi Slovenci. Ni bilo takrat prepirov med liberalci in klerikalci kot na Kranjskem. Na narodnostni meji so bili goriški Slovenci enotni. Dr. Anton Gregorčič, duhovnik in profesor bogoslovja, deželni in državni poslanec, vodja katoliške struje in Andrej Gabršček, lastnik tiskarne in številnih slovenskih časopisov, med katerimi je bila najvažnejša «So-ča», ki je bil vodja liberalcev, sta skupno vodila društvo «Sloga». Gregorčič je bil njegov predsednik, Gabršček pa tajnik. To društvo je vodilo vso politiko slovenske skupnosti na Goriškem od političnih nastopov za naše šolstvo do volitev v državni zbor ali v deželno skupščino ali pa v občinske svete. Na občne zbore se je to društvo sestajalo vsako leto in tu vam hočemo prikazati občni zbor ki se je vršil pred sedemdesetimi leti, to je 11. oktobra 1894. Na občnem zboru so bili prisotni zaupniki s celotne Goriške. Za predsedniško mizo so sedeli poleg Gregorčiča in Gabrščka še ostali odborniki, ki so bili: Blaž Grča, župnik v Šempetru, ki je bil podpredsednik društva, Valentin Kancler, učitelj v Gorici, ki je bil blagajnik društva, dr. Franc Žigon, profesor bogoslovja v Gorici, Josip Mašera, vikar v St. Mavru, Josip Poljšak, župnik v Prvačini, Anton Fon. trgovec v Gorici, Ivan Kavčič, trgovec v Gorici, Franc Budal, posestnik s Standreiu. Duhovnikov je bilo v tem društvu kar precej, predvsem ker so bili tedaj duhovniki v glavnem najbolj iz- obraženi ljudje na vasi in tudi v mestu. Poročilo o enoletnem delovanju je imel Gabršček (letos bomo obhajali stoletnico njegovega rojstva). Naj povzamemo glavne obrise iz njegovega poročila, ki smo ga prebrali v tedanji «Soči». Na pravosodnem področju se je tedaj bila huda borba za uvedbo slovenščine v sodišča. Da bi do tega prišlo je bilo nujno imeti, med drugim, tudi slovenske porotnike. «Sloga» je bila vsem županom poslala naročilo naj prijavijo v sezname porotnikov zavedne slovenske može. 36 županov se je vabilu odzvalo in na razpolago je bilo tako 1200 imen slovenskih porotnikov. Itali- Bivši gojenec Dijaškega doma v Gorici Lucijan Pelizzo iz Podgore se toplo zahvaljuje vodstvu Dijaškega doma in Dijaške Matice za materialno in moralno podporo pri njegovem študiju. jonski in nemški sodniki pa niso hoteli o njih ničesar slišati, čeprav so državni zakoni določevali uvajanje slovenskih porotnikov. Kot danes tako je tudi takrat bilo zelo važno šolsko vprašanje. Na tem občnem zboru je Gabršček povedal, da so v tistem šolskem letu, odprli, v sklopu Sloginih šolskih zavodov, tretji slovenski otroški vrtec v mestu. Prvega so leta 1890 odprli v Vlici Svete Klare, drugega 1893 v Ulici Barzellini, tretjega pa v tem letu pod Kapelo, kjer so stanovali revnejši Slovenci in v katerega se je takoj vpisa lo 37 otrok. Slovenska privatna ljudska šola je imela tedaj dva sedeža: v Ulici Svete Klare in v Ulici Barzellini s sedmimi razredi in 400 učenci. V enem letu so te šole «Slogo» stale ' nad 5.000 goldinarjev, zaradi tega je bilo tudi razumljivo da so zahtevali otvoritev občinske šole za slovenske u-čence. Občina pa je bila za take pozive gluha. Slovenci v Gorici so potrebovali tudi srednje strokovne šole. V mestu je že obstajala obrtno-nadalje-valna šola za italijanske učence in Slovenci so upravičeno zahtevali enako šolo za slovenske učence. Deželni zbor, r delokrog katerega je spadala ta šola, pa je v letu 1894 zavrnil zahtevo Slovencev po taki šoli. Ker je takrat «Sloga» uvidela da bo morala sama ustanoviti šolo če se hoče da bo obstajala je pripravila vse potrebno za njeno ustanovitev v šolskem poslopju v Ulici Barzellini. Prosili so deželni zbor za finančni prispevek (ta je že dajal prispevek sorodni italijanski šoli) a ta ga je odklonil. Omembe vredno je da je grof Coronini obljubil 4000 goldinarjev prispevka za slovensko šolo. Grofje Coronini so imeli svoja posestva na slovenskih tleh in so takrat zelo podpirali slovenska društva in šole v Gorici. Slovenci so se obrnili za dovoljenje na Dunaj in nekaj dni pred občnim zborom sSloges je prišlo neuradno sporočilo da je šola dovoljena. Dovoljenje je dejansko prišlo v Gorico nekaj dni po občnem zboru. Se o tretji šoli se je govorilo na tem občnem zboru. O strokovni šoli za mizarstvo in rezbarstvo. Taka šola z italijanskim učnim jezikom je že neka) let uspešno delovala v furlanski vasi Mariano, kjer je bilo središče mizarske obrti. Vanjo so v glavnem hodili sinovi mizarjev iz Mariana in Krmi-na. Predsednik kupčijske (trgovinske,J zbornice, baron Ritter, je te- daj dosegel da se je ta šola preselila v Gorico. V Gorici je bilo namreč potrebno zajeziti slovansko vnevamostu in vsaka prilika je bila dobra. Omembe vredno pa je, da so se v tem letu, ko se je šola preselila iz Mariana v Gorico, furlanski župani pritožili in zahtevali naj ista ostane v Marianu. Njih niso brigale politične intrige goriške gospode. Na posredovanje «Sloge» so slovenski župani šli h okrajnemu glavarju, da bi dovolil slovenske vzporednice v tej šoli ali pa ustanovil slično slovensko šolo. V Solkanu, kjer so mizarji čutili o tem potrebo, je prošnjo za slovensko mizarsko šolo podpisalo 142 mizarjev. Borba se je bila šele začela. Gabršček je še poročal o dopolnilnih volitvah v deželni zbor, ki so bile v teku leta 1894, na katerih sta bila izvoljena slogina kandidata Blazij Grča, župnik v Šempetru in Anton Klančič, župan in veleposestnik v Podgori. Poročilo je bilo še o javnih shodih ki so jih priredili v raznih krajih Goriške in še o volitvah v kupčijsko in obrtniško zbornico, kjer pa niso imeli Slovenci, kljub veliki ve čini trgovcev in obrtnikov v dele It, možnosti za uspeh ker so votivno pravico imeli le imovitejši trgovci in obrtniki. Naj navedemo dokaz za to Gabrščkovo trditev. V goriški okolici je od 609 slovenskih trgovcev in obrtnikov imelo votivno pravico le 95; v Kanalu od 187 le 23; v Ajdovščini od 320 le 48; v Komnu od 248 le 57; v Seža ni od 268 le 79. Društvo «Sloga» je upravljalo le politične posle in tiste ki so bili s temi v zvezi. Zaradi tega manjkajo v poročilu vesti o kulturnem življenju goriških Slovencev. Tudi to življenje je bilo bogato. O njem kdaj drugič. MARKO VVALTRITSCH Upravne zadeve na seji občinskega odbora Na zadnji seji občinskega odbo ra v Gorici, ki ji je predsedoval župan dr. Gallarotti, so svetovalci pregledali večje število upravnih zadev, ki so sestavljale zajeten dnevni red. Kar zadeva zdravstvo in socialno pomoč so na predlog odbornika dr. Scarana odobrili izplačilo 4,5 milijona lir za stroške bolnišnice Fatebenefratelli, dva milijona občinski podporni ustanovi ECA za avgust ter nekaj nad tri milijone za zdravila revnejšim meščanom. Na predlog odbornika za javno vzgojo Lodija so uredili ne-kaj prošenj, ki zadevajo italijan-ske šole; za potrebe šol bodo kupili tudi dva pisalna stroja. Poravnali bodo stroške, ki jih je imel z letovanjem svojih otrok zavod «Lenassi». Odbornik za finance De Simone je predlagal izplačilo nekaj nad 6 milijonov lir mestnim podjetjem za potrošnjo elektrike, vode in plina. Obnovili so tirji sporazum o neobveznem abonmaju za plačevanje trošarine in za zasedbo javnega prostora. Odbornik Lupieri Je prikazal ne. katera vprašanja s področja javnih del. Odobrili so strošek 1,6 milijona lir za ograditev športnega igrišča v Ločniku ter nekaj zamenjav zemlje in ureditev cest. Zimski urnik za prodajo tekočega goriva Pokrajinska zveza trgovcev v Gorici sporoča, da ve'ja za prodajo tekočega goriva na osnovi prefek-turnega odloka št 5971/3 od 29. marca 1963, ki urejuje tako prodajo, v zimskem obdobju od 1. oktobra 1964 do 31. marca 1965 naslednji urnik: Od ponedeljka do vključno petka od 7. do 21. ure; ob sobotah in na predpražnike od 7. do 22. ure; ob nedeljah in praznikih (samo za dežurne prodaje) od 7. do 21. ure. Delovni umik za skupine A in B ostane nespremenjen. Občinska uprava sporoča, da bodo prihodnji mesec cepili otroke proti kozam in davici. Proti obema boleznima se morajo najprej cepiti vsi otroci, rojeni med 1. julijem 1962 in 30. junijem 1963, kakor tudi vsi tisti, ki so se rodili pred tem rokom, pa niso bili cepljeni, odnosno se cepivo ni prijelo. Ti profilaktični postopki se bodo vršili v občinskem uradu za higieno in zdravstvo v Mazzinijevi ulici 7 od 5. do 17. oktobra med 9. in 10. uro. V otroške vrtce ali v osnovne šole ne bodo sprejeli nobenega otroka, ki ne bo imel predpisanega potrdila o cepljenju. Zato naj jih starši pripeljejo cepit tudi v primem, da niso prejeli pismenega poziva. Proti kršiteljem se bo postopalo po zakonu. Ker se pogo-stoma pojavi pri otrokih tudi tetanus, se opozarjajo starši, naj otroke cepijo tudi proti tej bolezni; cepljenje se izvrši istočasno s cepljenjem proti davici, celo v isto injekcijo. Predstavnik SKGZ pri šolskem skrbniku Podpredsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze dr. Peter Sancin je včeraj dopo'dne obiskal šolskega skrbnika dr. De Vetto, s katerim se je dalj časa pogovar-jal o vprašanjih, ki zadevajo slovensko šolstvo v goriški pokrajini. Visokošolci iz Kijeva na obisku v Čedadu Včeraj dopoldne je bilo na obisku v Čedadu 22 ruskih visoko-šolcev z univerze v Kijevu. V spremstvu svojih profesorjev so si ogledali longobardski muzej in druge mestne zanimivosti. Iz Čedada so nato odšli v Oglej, kjer so si prav tako ogledali tamkajšnje arheološke zanimivosti. Zaprta gostilna zaradi nemarnosti Goriška Kvestura je odredila zaporo za nedoločen čas v gostilni v Ul. BaliHa 14 v Gorici, ki jo upravlja Giovanna Kurinčič. V odloku je rečeno, ua se gostilničarka ni držala predpisov, ki veljajo predvsem za higieno v takih javnih obratih. To je zopet eden izmed ukrepov, ki jih Izvaja kvestura na osnovi pregledov javnih lokalov, ki so v teku zadnje tedne. Tudi prejšnji teden so naložili globo dvema lastnikoma javnih lokalov, ki se niso držali obstoječih predpisov. nega inženirja. Pogoj za natečaj je, da so prosilci stalno bivajoči zadnja tri leta na Goriškem, da imajo učni uspeh vsaj 21/30 če so že na univerzi, ali 7/10 če so abiturienti. K prošnji je treba priložiti potrdilo občine o stalnem bivališču, šolski izkaz zadnje šole, ter premoženjski list družine. štipendija obstajajo v brezplačnem enoletnem bivanju v študentskem domu v Trstu ter se bo podeljevala za vsako leto posebej. Tri osebe v bolnici na zdravljenju Včeraj so v goriški civilni bolnišnici sprejeli na zdravljenje tri osebe, ki si bodo vse zdravile svoje rane po 15 dni. Ob 13. uri so pripeljali v bolnišnico učenca 9-letnega Emila Jave-za iz Ul. Brigata Cuneo 10. Opoldne je stal na balkonu ter po nesreči vtaknil levo nogo v škaf, v katerem je mati hranila vročo vodo; povzročil si je opekline druge stopnje. Savina Kovic, stara 7 let, doma s Peči 20, je včeraj opoldne šla po vasi ter se spotaknila. Pri padcu se je ranila po desni nogi. V bolnišnico sp jo pripeljali okoli 14. ure, kjer so jo pridržali na zdravljenju. Ob 14.15 pa so pridržali na zdravljenju tudi 36-let,nega Giovan ni j a Mersecchija iz Ul. Caprin 6 Mersecchi je kot električar zapo slen v podgorski tekstilni tovarni Včeraj opoldne je delal na električnem omrežju, ko ga Je močan plamen ožgal po obrazu, dlani in zapestju. Na črtah jo je povozil Včeraj okrog 11. ure so poklicali rešilni voz Zelenega križa na Korzo Verdi v Gorici, kjer jenekiskute-rlst na prehodu za pešce povozil 19-letno delavko Gisello Zanetti iz Gorice Ul. Giustinianl 86. Dekle je hotelo prečkati cesto po črtah v bližini trgovine Mtserl, ko je sku-terist privozil od postaje proti središču mesta, Jo podrl ln potem odpeljal dalje, ne da bi ji nudil pomoč. V bolnišnici so ji ugotovili rano na desnih mečah ter praske po obrazu. Nudili so ji prvo pomoč. O-krevala bo v 5 dneh. Cestna policija iz Goriče je napravila o nesreči zapisnik ln išče skuterlsta, ki je zakrivil nesrečo. Štipendija za goriškega visokošolca Iz sklada «A. Culot» je uprava tržaške univerze ražplsala natečaj za eno štipendijo za dijaka iz goriške pokrajine, ki študira na tržaški univerzi kemijo ali za kemič- iiiiiiitiiiiiiiiiiiiiniiiiittiiiiiitiiiuMiiimiiiiiinimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiititiimitiiiitiiiiiuiiitiiiiiiimiiMiiiiiiirtiiii UGOTOVITEV PROF, SEPULCRIJA IZ BENETK Termiti v Farri napadli tudi vinograde in bore Zaplodili to te vtaj pred 50 leti - Našli to ugodne zemeljske pogoje Profesor Sepulcri iz Benetk je včeraj dopoldne obiskal Farro, kjer si je ogledal uničevalno delo termitov. Sklenil je napisati poročilo o vsem, kar je ugotovil, ter spis poslati pokrajinskemu zdravniku dr. Montagni v Gorici. Prof. Sepulcri, ki ga je spremljal prof. Sartori, je pregledal vseh 13 hiš ter s presenečenjem ugotovil, da so se zaredili na obeh straneh Ul. Gorizia. To je bilo mogoče samo tako, da so skopali rov pod asfaltno plastjo na cesti Z:- ŠIRITE PRIMORSKI DNEVNIK L_ vaii pa se niso omejile samo na lesene hišne dele, ampak so napadle tudi bližnje vinograde, kjer nadaljujejo svoje uničevalno delo. Prizanesle niso niti borovcem, ki rastejo v bližini. Da so se termiti tako razširili, je bila po zagotovilih strokovnjaka potrebna daljša doba; morda so se množili tudi več kot 50 iet, preden so dosegli tolikšno številčnost Pri tem so imeli za zaveznika ugodno sestavo tal. Prof. Sepulcri je dejal, da je vlažna in mastna zemlja, kakršna je “ farri, najprimernejša za obstoj ter-mitovj gramozna in suha tla za- nje niso ugodna. Župan iz Farre je včeraj naroči! lastnikoma zgradb s hišnima | številkama 41 in 43. naj takoj ........... podreta ostrešje, ki je zelo ~3Z- iedeno. da bi se jima ne sesulo VESTI IZ SOVODENJ £ T-. Ko bodo strokovnjaki dodobra proučili to vprašanje, bodo začeli razmišljati, s kakšnimi sre 1-14 naj zatrejo živali, ki se ne zadovoljujejo več samo z lesom, vgrajenim v poslopja, ampak ogrožajo tudi vinograde in gozd Ker obstaja nevarnost, da Živah es neie napadejo trto. sn sklenili s pojavom seznaniti goriško kmetijsko nadzorništvo in pa opazovalnico v Veroni, ki proučuje škodljive pojave v kmetijstvu. Upadanje števila prebivalcev ustavljeno z večjo zaposlitvijo v Tudi v Doberdobu se opaža isti pojav - V Steverjanu pa beg z zemlje še traja - Kaj nas uči konjunkturna kriza Kakor po drugih kmečkih občinah na Goriškem in ne samo v naši pokrajini, smo v razdobju med prvim in drugim ljudskim štetjem, se pravi od leta 1951 do 1961, opazili močno nazadovanje pri številu stalnega domačega prebivalstva tudi v občini Sovod-nje. Podatki iz leta 1951 izkazujejo, da je tedaj štela občina 1890 prebivalcev; to število je v desetih letih do 1961 padlo na 1788 prebivalcev z nazadovanjem za 102 človeka ali za skoro 6 odstotkov. Problem bega s kmečke zemlje, ki je bil in je še vedno vsedržavni problem, je torej zavzel tudi tukaj alarmanten obseg. Na srečo pa se je stanje nekoliko izboljšalo v zadnjih letih, ko so v občini nastali prvi industrijski ob.a-ti, ki so vsaj deloma zaposlili odvečno delovno silo. Ob koncu avgusta letos se je po podatkih občinskega matičnega urada število prebivalstva zopet dvignilo na 1820 ali za 32 več kot pred tremi leti. V primerjavi s prvim štetjem je razlika še vedno precejšnja, vendar je dober znak že to, da se je odseljevanje dokončno ustavilo. Pri tem pa moramo poudariti, da izhaja prirastek deloma iz pre sežka rojstev, deloma pa iz doma činov-povratnikov, ki so morali prej iskati - zaposlitev drugje, sedaj pa so jo lahko našli doma To je še en dokaz več, da industrializacija lahko koristi tudi našim vasem, če se pravilno u-smeri in kontrolira Z enostavnim zapiranjem vrat industriji in go spodarskemu napredku na sploš no ne bomo rešili našega gospo darstva, od katerega je odvisen tudi naš obstoj. To bi bilo plavati proti toku, kar pa je nemogoče na daljšo dobo in konec koncev škodljivo. Prav bi bilo, če bi se z nadaljnjim razvojem industrije v okviru bodoče industrijske cone še več domačinov, ki sedaj delajo drugje, morda celo v tujini, vrnilo domov, ker je pač kruh doma najboljši. Tudi v Doberdobu je opažati da se je odseljevanje ustavilo Tako si je prav sedaj neka drn žina, ki se je pred časom preše lila v Tržič, postavila v vasi nov dom in se bodo v kratkem pre selili zopet v Doberdob Po drugi strani pa moramo prav tako ugotoviti, da prebivalstvo v Steverjanu še vedno pada, pa čeprav se tam pečajo izključno s kmetijstvom. Vedno več družin se seli v Gorico in druge industrijsa-kraje. Pa še nekaj. Sedanja konjunk turna kriza je zopet dokazala, da ni dobro popolnoma odtrgati se od rodne hiše in rodne grude Blagostanje v industriji je nestal no in ga je lahko z nenadno kri 7.o naenkrat konec, Zemlja pa na šega človeka ni še nikoli izdala čeprav je na njej življenje boli trdo. Tudi tisti torej, ki ste ns šli ali boste našli zaposlitev v industriji, ne 'odtrgajte se popolnoma od zemlje to svojcev. VERDI. 17.00: «Spionagg!o a ri,v,l-terra», J. Barray in H Neff. Čmobeli italijanski film. Zadnja predstava ob 22. uri. CORSO. 17.15: «11 capitano New- rnann, G. Pečk, T Curtis in A. Dickinson. Ameriški film v barvah. VTTTORIA. 17.00, zadnja ob 21.30: «11 bandito di Siera Morena<>, L. Boni in F. Rabal. Španski film v barvah. CENTRALE. 17"'' «1 vagabondl«, Stan Laurel n. Oliver Hardy A-meriški črnobeli film. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odpr. ta v Gorici lekarna D’UDINE, Ul. Rabatta št. 18, tel. 21-24. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici naj-višjo temperaturo 23,8 stopinje ob 14.10 in najnižjo 9 stopinj ob 6.10. Povprečna dnevna vlaga Je dosegla 90 odstotkov. mmmrn 11111 |Xvta|^*|jX ZARADI DISKVALIFIKACIJE Olimpijske igre brez indonezijskih plavalcev in atletov ? TOKIO, 30. — Čeprav je Indonezija vseeno poslala na Japonsko diskvalificirane plavalce in atlete, je malo verjetno, da bodo ti lahko nastopili na olimpijskih igrah. Medtem ko je vodstvo mednarodnega olimpijskega odbora preklicalo diskvalifikacijo Indonezije, mednarodna plavalna zveza vztraja pri diskavilifikaciji plavalcev, ki so se udeležili iger Ganefo. Na istem stališču je tudi mednarodna atletska zveza. Indonezijski minister za šport Maladi vodi razgovore z japonskimi predstavniki, vendar je predsednik plavalne zveze Max Ritter izjavil, da ni nobene možnosti, da bi preklicali diskvalifikacijo. Proti tej so protestirali tudi Egipčani, ki so morali pustiti doma, zaradi diskvalifikacije za nastop na igrah Ganefo, nad 100 atletov. ■iimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiii VESTI IZ KOPRSKEGA OKRAJA Košarkarji Lesonita (Ilirska Bistrica) republiški prvaki! ILIRSKA BISTRICA, 30. — V Ilirski Bistrici so v središču zanimanja košarkarji. Ekipa Lesonita je namreč osvojila prvo mesto, čeprav je imela v začetku pretenzije le, da se obdrži v slovenski ligi. Njihova zmaga v republiški ligi je posledica izredne prizadevnosti in požrtvovalnosti, saj gre izključno za študente, ki študirajo v Ljubljani in za zaposlene delavce. V nedeljo popoldne je bila v Ilirski Bistrici slovesnost, ki so se je udeležili prebivalci od blizu in daleč, tako da se je ob igrišču zbralo nad 2 tisoč gledalcev. Predstavnik 0l,v™ 163 zlatih kolajn za zmagovalce iger v Ze 3000 atletov in spremljevalcev prispelo v Tokio TOKIO, 30. — Na letošnjih letnih olimpijskih igrah bodo podelili 163 zlatih kolajn. To je absoluten rekord, saj so jih v Rimu razdelili 152. V posameznih panogah bodo razdelili naslednje število kolajn: atletika 36 plavanje 22 rokoborba 16 telovadba 14 boks 10 sabljanje 8 kolesarstvo 7 veslanje 7 kanu 7 dviganje uteži 7 konjski šport 6 streljanje 6 jadranje 5 judo 4 odbojka 2 pentatlon 2 košarka 1 nogomet 1 hokej 1 vaterpolo 1 republiške košarkarske zveze je izročil ekipi Lesonita pokal za o-svojeno prvo mesto, nato pa je bila prijateljska tekma z ljubljanskim Slovanom, v kateri so gostje zmagali s 75:72. Košarkarji Lesonita se zdaj skrbno pripravljajo za kvalifikacije za vstop v zvezno ligo. Kvalifikacijska tekmovanja bodo v Sarajevu. V skupini z Lesonitom so še Sarajevo, Split in prvak Črne gore Ivanjgrad. Ker si bosta dve moštvi priborili pravico do vstopa v zvezno ligo, so realne možnosti, da bodo v Ilirski Bistrici pri-hočnje leto gledali najkvalitetnejše košarkarske tekme. V tem^ primeru bo seveda treba razširiti prostor za gledalce, ki je že zdaj občutno premajhen. * * * KOPER, 30. — Da je športna aktivnost na Primorskem iz leta v leto večja in kvalitetnejša, dokazuje tudi zadnji uspeh - športnikov na primorskih šolan. Sinoči je bila v Kopru skromna svečanost, na kateri je republiški predstavnik izročil nagrado šolskemu športnemu društvu «Burja» iz šole Pinka Tomažiča v Kopru za o-svojeno prvo mesto v akciji »Telesno kulturo mladini in pionirjem«. V tej akciji so sodelovale vse srednje in osnovne šole v Sloveniji in je bila torej konkurenca zelo močna. Razen Pinka Tomažiča so nagradili tudi osnovno šolo Milojše Štrukelj iz Nove Gorice in osnovno šolo iz Solkana. * * * KOPER, 30. — Izolski Delamaris je doživel že peti poraz po vrsti. Moštvo igra sicer požrtvovalno, vendar je premalo za u-speh. V nedeljskem srečanju s Celjem so zasluženo izgubili z 1:4. Posameznikom je namreč zmanjkalo kondicije, močno pa se tudi pozna odsotnost Kostiča, ki je bil doslej glavni realizator. Vse kaže, da bo treninge ponovno prevzel nekdanji trener Livio in v tem primeru se bo položaj kmalu izboljšal, zlasti še, če se bodo i-gralci disciplinirano udeleževali priprav. Res pa je, da bo edina prava perspektiva za Izolčane šele takrat, ko bodo imeli lastno^ igrišče in urejena finančna vprašanja. KOPER, 30. Koprski nogometaši so dosegli nepričakovan uspeh. V Škofji Loki so premagali tamkajšnje moštvo z 2:1. Po slabem začetku ima zdaj Koper spet realne možnosti, da se poteguje za eno od prvih mest. V moštvu zdaj disciplinirano trenirajo, pa tudi novi igralci so se lepo uveljavili. Nepričakovano pa so razočarali svoje pristaše igralci Primorja, ki so na lastnem igrišču izgubili s Ssvo z 0:2. Najzanimivejše srečanje prihodnjega kola bo v Kamniku med vodečim moštvom zahodne skupine druge Republiške lige in Koprom, ki je trenutno na četrtem mestu, e * * PIRAN, 30. -— Primorski rokometaši ,so v nedeljo dosegli prav lepe uspehe. V moški republiški ligi je Piran premagal na domačem igrišču ljubljansko Olimpijo 25:11 in se tako utrdil na tretjem mestu. V ženski ligi pa je Koper premagal Brežice 10:5, Piran pa trboveljski Rudar 12:4. Slabo se je godilo le novinkam Železničarja iz Nove Gorice, ki so morale prepustiti točke mariborskemu Braniku (2:10). V primorski conski ligi je bilo najbolj uspešno moštvo Luke Koper, ki je v Izoli premagalo tamkajšnjega Partizana 33:7. Res pa je, da so Izolčani izgubili skoraj vse najboljše igralce zradi odhoda na študij. V tem kolu so dosegli presenetljivo zmago novinci — moštvo Iplasa iz Kopra, ki je premagalo Vipavo 19:18. Ajdovščina je prepričljivo premagala Dobravlje 39:11, medtem ko se je srečanje Nova Gorica-Ilirska Bistrica končalo neodločeno 20:20. TOKIO, 30. — Skoraj 3000 atletov in spremljevalcev iz 58 držav je že prispelo v Tokio in se nastanilo v olimpijskem naselju. Danes je skoraj istočasno prispelo na tokijsko letališče 800 atletov iz ZDA, SZ, Kube, Anglije in Holandske. Vsem tem so Japonci priredili prisrčen sprejem. * * • TOKIO, 30. — Svetovni prvak v judu Holandec Anton Geesink bo zastavonoša nizozemske olimpijske reprezentance v mimohodu ob otvoritveni slovesnosti. * * * TOKIO, 30. — Izidi petega dne predolimpijskega kvalifikacijskega košarkarskega turnirja so naslednji: Tajlandija-Malezija 79:78 (38:43) J Koreja-Indonezija 103:85 (45:37) Mehika-Kanada 64:61 (36:36) Avstralija-Formoza 64:62 (32:28) • * * RIM, 30. — Danes so prispeli iz Lizbone v Rim člani portugalske olimpijske reprezentance, ki bodo jutri odpotovali v Tokio. V skupini je 35 atletov in voditeljev. * * * PRAGA, 30. — Najboljši atlet o-limpiade 1962. leta v Helsinkih Emil Zatopek je danes odpotoval z drago skupino češkoslovaških atletov v Tokio. Zatopek bo med olimpiado sodeloval z novinarji športnega časopisa. • * * TOKIO, 30. — Nocoj Je prispela v Tokio pod vodstvom glavnega tajnika CONI Sainija tretja skupina italijanskih atletov. Japonski novinarji so se takoj zbrali okoli Livija Berratija. Jutri bo odpotoval na Japonsko predsednik CONI odv. Onesti, v prihodnjih dneh pa ministra Corona in Andreotti. ATLETIKA MOSKVA, 30. — Sovjetski atlet J. Nikulin, ki je član olimpijske re- prezentance, je včeraj vrgel kladivo 70,67 m daleč, kar pomeni dlje od svetovnega rekorda Američana Connolyja. Meta pa mu niso sodniki priznali, ker je Nikulin Izgubil ravnotežje in je stopil čez rob kroga. TENIS CLEVELAND, 30. — Med teniškim dvobojem za letošnji Davisov pokal ZDA — Avstralija, so prireditelji inkasirali 250.000 dolarjev (približno 205 milijonov lir). V SOBOTO 3. T. M. Sejem športne opreme in šolskih knjig Športno združenje BOR obvešča člane, prijatelje in dijake, da bo tudi letos priredilo SEJEM rabljene športne opreme in starih šolskih knjig. Sejem bo v soboto 3. t.m. ob 16. uri v prostorih stadiona «Prvi maj» pri Sv. Ivanu. ŠE 10 DNI DO OLIMPIADE V TOKIU Poljska - tretja atletska velesila Pred kratkim Je poljska moška atletska reprezentanca sredi Kol-na premagala ustrezno vrsto Zahodne Nemčije in s np leto pridobila drugo mesto v EvroPl in torej tretje na svetu v ng_ uradni, vendar rned ljubitelji atletike z^° Popularni ' FnrVtev v srečanju z Nemci niso pokazali mn°go izrednih vrhun .. ’ bili pa so več kot solidni v skoraj vseh panogah program p -vati je, da se bo iz take obilice odllčnib atletov v Toaiu izluščila vrsta kandidatov za olimpijske kolajne. Poljski atlet St. I je trenutno 24-letni Edward Czernik, skakalec v višino, ki je letos zabeležil napredek 7 centimetrov. Od lanskega najboljšega rezultata 213 cm je Czernik centimeter za centimetrom iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiitiiiiiiii NAPETE^ BORBE NA TURNIRJU ŠTANDREŽ ’64» Uspešen prvi dan turnirja v odbojki med šestimi tekmovalnimi ekipami V nedeljo nadaljevanje zanimivega tekmovanja Turnir, ki ga je v nedeljo organizirala štandreška mladina, je privabil veliko število gledalcev. Ni manjkalo navdušenih navijačev, ki so bodrili ekipe in posamezne igralce, da smo imeli občutek, kot bi prisostvovali nogometni tekmi. Tekme so bile ostre in borbene. Najbolj razveseljivo je to, da so vsi igrali zagrizeno in se borili za vsako žogo in vsako točko. če tej borbenosti odbojkarjev do damo navdušenost gledalcev in navijačev, si ustvarimo sliko turnirja, ki je s tega vidika popolnoma uspel. Igralci niso pokazali samo požrtvovalnost in borbenost, marveč tudi tehnično zadovoljivo igro. Ni čuda, če pomislimo, da zadnje čase kar pridno vadijo odbojko in da se mladina rada zbira na odbojkarskem igrišču v štandrežu. Že navsezgodaj so se igralci zbrali na igrišču in napeto pričakovali začetek turnirja. Vsako moštvo je bilo neznanka in možni zmagovalec turnirja. Prva tekma je bila med ekipa- III lili IIIIIHMIIHII lili lili II llllllllllllllllll III lllllll IIIIIIIIIIIIIIIIIIIII lili llllll III Hilli 1IIH1IIIIIHIIIIIIHH HI lllllllll MEDNARODNI NOGOMET ZA POKAL SEJEMSKIH MEST Kljub zmagi z 1:0 nad Racingom Milan izločen MILAN, 30. — Letošnji turnir za pokal sejemskih mest se je za Milan končal kaj nesle-mo. Milanska enajstorica je v Strassbourgu doživela v tekmi z Racingom poraz z 2:0 in čeprav je v današnji povratni tekmi zmagala z 1:0, je bila izločena iz tekmovanja. Milančani so edini gol dneva dosegli po zaslugi Ferraria v 9’ prvega poučasa. Strelec je dosegel gol iz razdalje 20 metrov in je poslal silovito žogo tjk pod prečko. Francozi so takoj odgovorili in so celo dalj časa oblegovali vrata Milana ter neusmiljeno ((bombardirali« Barluzzija, ki pa, kljub negotovosti, ni klonil. V 35’ je Arna-rildo kljub žvižgu nadaljeval akcijo in pretresel mrežo francoskega vratarja, toda sodnik gola upravičeno ni hotel priznati. • * * PEKING, 30. — Enajstorica kitajske armade je včeraj premagala z 2:0 (1:0) nogometno reprezentanco Pakistana. ZA POKAL SEJEMSKIH MEST Roma 3 Aris 0 Rimljani v drugem kolu turnirja RIM, 30. — Rimska enajstorica si je danes privoščila solunsko Aris in se uvrstila v drugo kolo turnirja za pokal sejemskih mest. Rimljani so prvo tekmo igrali neodločeno 0:0. V današnjem dvoboju so se Grki ves prvi polčas dobro držali. Rimljani nikakor niso mogli prebiti njihove obrambe, zaradi česar se je ta del zaključil brez gola. V drugem polčasu pa so se domačini razživeli in že v i3’ je Tam. borini spravil vratarja nasprotnikov prvič na kolena. Njemu je v 23' sledil Schnellinger, dve minuti kasneje pa je Leonardi vzpostavil končni rezultat. Kotov je bilo 9:3 za Romo. • * * ATENE, 30. — Enajstorica Pa-nathinaikosa iz Aten je danes premagala v povratni tekmi II. kola turnirja za pokal evropskih prvakov Glentoran iz Belfasta s 3:2. Ker se je prva tekma zaključila neodločeno 2:2, so se nogometaši uvrstili v nadaljnje kolo. ma «Pri Pavli« - «Turri». Ekipa TURRI je takoj povedla in pod izkušenim vodstvom kapetana Danila Siliča branila naskok. Ohranila je pridobljeno vodstvo in tako osvojila set. V dragem setu se je ekipa «Pri Pavli« pod vodstvom Lucijana Pelizza zbrala in vigrano zaigrala. V začetnem delu igre še je izkazal posebno v obrambi Gabrijel Peteani. V odločilnem setu je ekipa «Pri Pavli« s skupno igro in s tolčenimi žogami Roberta Ter-pina in Pelizza odpravila nasprotnika. Med slednjimi so dobro igrali Milan Gomišček, Anton Volčič in Rudi Bordon. V naslednji tekmi med ekipama «Pri konzumu« in «Milan» se je že od vsega začetka pokazalo, da sta ekipi precej močni in resni tekmovalci za prvo mesto. Prisostvovali smo močno tolčenim žogam, zanesljivemu serviranju in dobri igri v polju. Po razburljivi tekmi je zmagala ekipa «Milan», ki je pokazala boljšo skupno igro. Izkazali sta se v obrambi in ob mreži Ivo Vižintin in Aleš Hoban, pri serviranju Emil Nanut, v napadu in v polju kapetan Cej. Za ekipo «Pri konzumu« so dobro igrali tolkač Bruno Puia, v polju in serviranju Edvin Marušič in spretni Dano Tomšič. Veliko pričakovanje je vladalo za tekmo «Zgonik» . »Romana - ((Gabra«. Gostje iz tržaške okolice so na žalost, naleteli na favorite za končno zmago tega turnirja. Ekipa «Romana - Gabra« je pokazala odlično igro ter je z dobro tolčenimi žogami in veliko požrtvovalnostjo v obrambi gladko odpravila Tržačane v prvem setu. V drugem setu so bolje zaigrali ter nudili večji odpor. Viljem Zezlin je neusmiljeno tolkel žoge, ki so se odbijale na igrišču. Odličen pod mrežo je bil tudi Jordan Zavadlav, ravno tako tudi Aleš Kušič, Evgen Plesničar in odlični podajač Franko Nardin. V naslednji tekmi Turri . Milan je Siličeva ekipa po prvem izgubljenem setu nepričakovano izenačila stanje. Spretni Silič je z dobro plasiranimi žogami zmedel Ce-jevo ekipo. Igra je tako navdušila igralce, da so na glas bodrili posamezne igralce, med katerimi je bil najpriljubljenejši Rudi Berdon. V odločilnem setu je Cejeva ekipa gladko odpravila nasprotnika. Tekma Zgonik . Pri Pavli se je končala s porazom Tržačanov, ki so nudili večji odpor kakor v prvi tekmi ter jim je prav malo manjkalo, da niso osvojili seta. Dobro so igrali Pelizzo, Podberšček in Tabai. Zafifcja tekma je bila ponovno spopad dveh favoritov za končno zmago. Ekipa «Pri konzumu« se je hgtela, oddolžiti za poraze ter ji presenečenje le za las ni uspelo. Občinstvo je imelo priliko prisostvovati nadvse zanimivi tekmi, ki je na primeren način zaključila prvi izmed, treh športnih dni, ki še bodo zvrstili v vasi v okviru turnirja «štandrež 64«. Izidi posameznih tekem: »Pri Pavli« . «Turri» 2:1 (11:15, 15:12, 15:6) «Pri konzumu« - «Milan» 0:2 (11:15, 10:15) «Romana - Gabra« . ((Zgonik« 2:0 (15:4, 15:12) ((Turri« . «Milan» 1:2 (2:15, 15:12, 3:15) «Zgonik» - «Pri Pavli« 0:2 (16:18, 8:15) »Pri konzumu« - «Romana-Gabro« 0:2 (10:15, 15:17) LESTVICA ((Romana . Gabra« (4:0, 62:41) 4 »Milan« (4:1, 72:41) 4 «Pri Pavli« (4:1, 74:57) 4 «Turri» (2:4, 53:83 ) 0 »Pri konzumu« (0:4, 46:62) 0 »Zgonik« (0:4, 40:63) 0 SPORED TEKEM v nedeljo 4. oktobra: ob 9. «Pri Pavli»-«Pri konzumu« ob 9.30 «Zgonik» . »Turri« ob 10. «Milan» . «Romana-Gabro« ob 10.30 »Zgonik« • »Pri konzumu« ob 11. »Milan« - «Zgonik» ob 11.30 «Romana • Gabro« . »Pri Pavli« višal osebni in državni rekord do 220 cm. Poleg te zadnje znamke je Czernik v zadnjih 3-4 mesecih popolnoma zanesljiv na višinah 215-218 cm in postaja tako velika skrb za svetovnega rekorderja Bru-mela še posebno odkar je ta doživel poraz na višini 217 cm. Atlet, ki lahko izkoristi vsak spodrsljaj Američanov Longa in Matso-na v metu krogle je tudi Vladislaw Komar. Vzpon tega atleta v zadnjih letih je izreden. Pred dvema letoma je komaj stopil v krog boljših v Evropi z 18.30, lani je dosegel skoraj 19 m, letos pa je njegov rekord že 19.50 m. Atletske sposobnosti tega atleta so izredne: metalec na primer 100 m preteče v H”, v višino skoči 193 cm, v daljino pa čez 7 m. Lahko bi bil tudi državni rekorder v deseteroboju, vendar tu še ni nastopil. Pred leti je bil Komar tudi odličen boksar, ki je nastopil na evropskem prvenstvu 1. 1958, državni dres pa je oblekel tudi kot rokometaš in kot igralec rugbyja. Bližnji cilj poljskega atleta je evropski rekord blizu 20 m; s tem je seveda povezana tudi kolajna na olimpijskih igrah. Janusz Sidlo je v atletiki ne samo tekmovalec temveč pojem. Njegova dolga kariera je v vzor mladi poljski športni generaciji. V metu kopja je nenadoma zablestel leta 1954, ko je zmagal na evropskem prvenstvu v Bernu, naslov pa je u-branil tudi 1. 1958 v Stockholmu. Tako je bil na olimpiadi v Melbournu kot v Rimu favorit št. I za konč no zmago, obakrat pa mu je poizkus spodletel. V Melbournu je bil sicer drugi, V Rimu pa se sploh ni uvrstil med finaliste, čeprav je med kvalifikacijami dosegel boljši met kot potem sam zmagovalec. Letos je Sidlo ponovno v odlični formi in zabeležil je že rezultat 85.09 m, ki je drugi na svetu, ni pa več favorit za olimpijsko zlata kolajno. Sidlo, ki je z neverjetno dolgo serijo metov čež 80 m brez dvoma najboljši metalec kopja v zgodovini atletike, ima verjetno zadnjo možnost, da izkoristi morebitni spodrsljaj Norvežana Peder-sena in svoji bogati zbirki doda še olimpijsko zlato. Tako Komar kot Sidlo imata dve odlični rezervi. Prvi ima konkurenta, v Sosgorniku (lani 19.24 in letos 18.89 m), drugemu pa skuša slediti Nikiciuk, ki je že vrgel kopje čez 84 m. Nove Pogled med tekmo na štandreškem turnirju Piatkowsld mlade moči je na Poljskem dobil tudi sprint. Foika, Zielinskega in Kotvalskega so izenačili in tudi prekosili Romanowski, Anielak, Fi-lipiuk, Dudziak in Maniak. Velika nada je Romanowski (10”3), ki ima komaj 18 let. Foik še ni povsem popustil mladim silam in v svojo korist ima letos rezultata 10”3 in 20”8. Na 200 in 400 m je razred zase 21-letni študent iz Varšave Ba-denski. 200 m je atlet letos pretekel v 20"7, posebno dober pa je na 400 m s časom 45”7. Badenski, ki je letos že premagal Američana Lar-rabeeja, upa na kolajno v Tokiu. Izredno hitri sta tudi obe štafeti. Sprinterji so na 4x100 m že dvakrat dosegli 39”5, enkrat pa celo 39”4. Standardno četvorko sestavljajo Zielinski, Maniak, Foik in Dudziak, rezerva pa je Syka. Sred-njeprogaši so na 4x400 m trikrat izboljšali državni rekord in s 3'6” tudi premagali Nemčijo, ki je po mnenju strokovnjakov imela poleg Američanov najhitrejšo ekipo na svetu. Poljsko štafeto sestavljajo Kowalski, Lipkovski, Swatowski in Badenski, rezervi pa sta Filipouk in Kluczek. Zelo dobro bo v Tokiu zastopan tudi tek na 1500 m z Vitoldom Ba-ranom, ki je po poldrugem letu krize letos ponovno v zelo dobri formi. Atlet je letos postavil evropski rekord v teku na eno milje (3'56”), na 1500 m pa je dosegel državni rekord 3’39”8. Za kolajno bi moral Baran v Tokiu doseči najmanj 3'39”, vstop v finale pa bi moral biti zanj skoraj gotov. Na progi 1500 m je zelo nevaren Boguszevicz. Nima sicer še Izrednih rezultatov, je pa zelo borben in kot nalašč za tekmovanja, kjer je bolj važna zmaga kot rezultat. Met diska je panoga, kjer so Poljaki v letošnji sezoni kvalitetno napredovali. Držcvni rekord Piat-kovskega se še ni premaknil, atlet pa je dosegel 60.10 m in nekajkrat tudi premagal 59 m. Zanesljivejši od rekorderja je bil dq sedaj Begier. ki je prišel iz povprečnosti do mednarodnega slovesa. Atlet Je namreč večkrat Izboljšal osebhi rekord in dosegel največ 59.27 m. Zelo dober met 59.17 m je zabeležil tudi Klockowski, njegova rentabilnost pa še ni povsem zadovoljila trenerja. Novo zvezdo ima tudi met kladiva. Smolinski, ki je lani komaj vrgel orodje čez 60 m, je letos zrušil osebni rekord z metom nad 66 m in njegova forma je še vedno na zelo visoki ravni. Enakovredna Smolim skemu sta še Rut in Cieply. Oba atleta sta na velikih tekmovanjih zanesljiva na 65 m in imata poleg tega lepe olimpijske tradicije: prvi je bil v Rimu tretji, drugi pa četrti. BRUNO KRIŽMAN Po strmoglavljenju ogrske revolucije, je prišlo v Jugoslavijo do «Obznane», ki je bila naperjena izključno proti komunistom; leta 1922 je prišlo do zmage fašizma v I ali ji, ki je bil naperjen izključno proti delavskemu in kmetskemu nanr 'nernu gibanju, ki je še vedno pretresalo Italijo, predvsem pa proti komunističnemu gibanju, ki je najradikalnejše odražalo delavsko-kmetsko napredno, revolucionarno gibanje, ki je to gibanje vodilo. Med tem časom je prišlo do najrazličnejših reakcionarnih uporov v Nemčiji in drugod. Leta 1933 so zmagali v Nemčiji nacisti parolo boja proti komunizmu, Sovjetsko zvezo so imperialisti vseh narodnosti leta in leta gospodarsko, politično In kulturno bojkotirali. Ce upošteva- mo vse te protirevolucionarne alcdije, ves ogromni aparat imperializma, ki so ga bili sprožili proti komunističnim strankam in proti komunističnemu gibanju sploh — vso to ogromno silo, ki jo je buržoazija zagnala proti komunizmu, tedaj moramo tudi priznati, da je imperializem svojo bitko zgubil. Saj je po drugi svetovni vojni tudi število ljudskih, socialističnih republik naraslo, in so se napredna, v socializem usmerjena gibanja zatiranih narodov pomnožila. Vse to skupaj je dokaz, da ta napredna, v socializem usmerjena gibanja niso rezultat le subjektivnega faktorja, marveč so predvsem opravičljiva gibanja pogojena v kapitalizmu. In perspektiva vseh osvobodilnih gibanj more danes biti le socia- listična. Iz vsega tega bodo morali kapitalistični razred in njegovi voditelji sklepati, da je boj proti komunizmu, boj proti stremljenju po novi družbi — proti stremljenju, ki ni zraslo v glavi tega ali drugega voditelja, ki ni, ponavljam, predvsem ali samo rezultat subjektivnega faktorja, čeprav je v komunističnem boju odigral subjektivni faktor, to je komunistične partije, nedvomno o-gromno vlogo — da je ta boj proti komunizmu nasproten vsakemu resnemu družbenemu napredku. To je boj proti vsemu novemu, proti vsaki svobodi, boj proti novi družbi, ki nastaja v krčih, ki zahteva za svoje nastajanje ogromne žrtve, ki je pa nihče ne more ustaviti in ki bo prej ali slej nedvomno tudi popolnoma zmagala na vsem svetu. Ta ideja, to prepričanje je vodilo tudi najprej socialistične, potem pa komunistične množice v Julijski krajini in v Istri. VII. Ko je na kongresu Italijanske socialistične stranke 1921. v Livornu velika večina članov slovenskih in hrvatskih socialističnih organizacij Julijske krajine in Istre glasovala za resolucijo komunistične frakcije — kar je pomenilo glasova« ti za ustanovitev Komunistične partije — tedaj so slovenski in hrvatski socialisti omenjenih dveh provinc združili svojo organizacijo in svojo aktivnost z usodo isti dan komaj ustanovljene Komunistične partije Italije. Ta korak slovenskih, hrvatskih in italijanskih socialistov v Julijski krajini in v Istri je bil nedvomno velepomemben. Tu je treba najprej ugotoviti, da so bile spočetka socialistične, potem pa komunistične organizacije Julijske krajine in Istre v obeh strankah združene v eno samo pokrajinsko zvezo, ki Je imela svoj sedež v Trstu. Ta zveza, ki je torej objemala Julijsko krajino in Istro, pa je bila edina, ki Je na kongresu v Livornu oddala večino glasov za ustanovitev Komunistične partije. Tega ni storila nobena druga pokrajinska socialistična zveza v Italiji. To znamenito glasovanje članov socialistične pokrajinske zveze Julijske krajine in Istre, ki sicer dokazuje krepko aktivnost zveze in ijeno splošno usmerjenost ter usmerjenost njenih članov v usta- novitev komunistične stranke, je pa bilo nedvomno tudi znamenje, da so bile gospodarske in politične razmere v Julijski krajini in v Istri tako neznosne, da so že same po sebi politično in socialno radikalizirale vse njene prebivalce, predvsem pa delavce in revne’ kmete. Ker je od socialističnih pokrajinskih zvez samo pokrajinska zveza Julijske krajine in Istre oddala v Livornu večino glasov za ustanovitev Komunistične partije, sta tudi glasili «11 Lavoratore« in «Delo» prešli v roke Komunistične partije, (nekaj časa sta bila ta dva lista njeni edini glasili). Pri tem so tržaški komunisti morali s silo zapoditi iz uredništva in uprave lista «11 Lavoratore« ravnatelja lista Gardenghija in vse tam nahajajoče se socialiste, ki pod pretvezo, da so glasovali komunistično večinoma slovenski člani stranke, lista niso hoteli oddati, ki so si ga hoteli prisvojiti, ki so se samovoljno upirali sklepu, da dobijo komunisti tudi glasila tistih socialističnih zvez, ki bodo glasovale večinoma za komuniste. Te prakse pri listu «Delo» ni bilo in je ni bilo treba, ker je bil ravnatelj komunist, a uredništvo in uprava lista sta bili že prej v rokah komunistov. Glasovanje delegatov Julijske krajine in Istre na kongresu v Livornu v prid Komunistične partije je fašiste razjarilo. Ni jim šlo v glavo, da sta se navzlic njihovemu dotedanjemu terorju komunistična miselnost in komunistično gibanje v teh dveh deželah tako silno pojačala. Zato so tudi oni svoj teror takoj pojačali. Že 10. februarja 1921, komaj dva tedna po kongresu v Livornu, so fašisti požgali poslopje s tiskamo italijanskega komunističnega glasila «11 Lavoratore« in slovenskega komunističnega glasila «Delo», ki sta bili prej glasili Socialistične stranke, po kongresu v Livornu pa glasili Komunistične partije ter Delavski dom. Zato lista nista mogla dolgo časa izhajati. Potem pa so se nadaljevali požigi in nadaljevala so se ubojstva v Trstu in po vsej Julijski krajini ln Istri. Najbolj je trpelo prebivalstvo I-stre Teror, se pravi, požigi, ubojstva so bila v Trstu, v tržaškem predmestju Sv. Jakob, v Sv. Križu pri Trstu, v Porto-lah, na Škofijah, v čežarjih, v Marezigah, v Mačkovljah, v Črnem kalu, v Pojarjih, v Miljah, v Rovinju, pri Sv. Petru, v Puli, v Pademi, v Dolini, v Osipu itd. 1) Ta teror se je potem nadaljeval In stopnjeval ves čas fašističnega diktatorskega režima. Posledice terorja so bile o-gromne In strašne. Fašisti so likvidirali delavske, italijanske, slovenske in hrvatske gospodarske in kulturne organizacije, razen tržaških delavskih konzumnih zadrug, katerim so naprtili komisarja, prepovedali vse tiske in zborovanja delavcev; prepovedali slovenske in hrvatske šole, slovensko ln hr-vatsko petje itd. Uničili so imetje vseh delavskih kulturnih organizacij. Zaprli so na stotine delavcev ln kmetov in intelektualcev, med vsemi temi največ italijanskih in slovenskih komunistov. Komunistične organizacije pa niso mogli nikdar uničiti. Komunistična partija Italije, a z njo tudi Komunistična zveza Julijske krajine in Istre sta obstajali in delovali dalje. Organizacija Je postala tanjša, še bolj se je skrila neželjenim očem fašistov in policije. Nekatere organizacije so odpadle, zato pa so se pomnožile obratne in vaške celice. Tu in tam so se omahljivi člani umaknili, zato pa so prevzeli njihovo mesto pogumnejši. Zato je organizacija delala dalje. Bila je vitalna. širili so se letaki, člani so zborovali. Dokazov, da Partija živi, da je njena organizacija neuničljiva, je bilo vedno več. To so delavci in kmetje vedeli. Tega le fašisti niso mogli razumeti. Kako j« neki to mogoče? Voditelji in aktivisti umorjenih po zaporih, v koncentracijskih lager-jih na otokih ah pa v izgnanstvu, komunistična organizacija pa ne da miru, Je vitalna in dela, kakor da se ni nič! zgodilo. Fašistična oblast J« okrepila politično policijo, u-stanovila je Tribunale specia-le (Posebno sodišče), k* je nenehno obsojalo na smrt in na dolgoletne kazni; vse to so poročali v listih, da bi se ljudje prestrašili. Ni pomagalo nič! | Komunistično gibanje se je nadaljevalo in njegova organizacija se Je krepila. Komunisti niso dali miru niti v izgnanstvu, odkoder so pošiljali navodila. l) Opis fašističnih terorističnih dejanj, glej mojo prvo knjigo ((Poglavja Iz boja za socializem«, str. 364490 (R.).______________________, (Nadaljevanje sledi) 40 Ur Založništvo tržaškega tiska. Trst