6. štev.
mF* Večerno izdanje „Edinosti“ št. 14 z dne 18. februvarja 1893.
Tefej I.
I
r	n
Izhaja vsako soboto ob 6. uri zvočor.
Prodaja so v tistih tržaških tobakarnnh kakor .Edinost'
po 2 kr. odtis.
Naročniki .Edinosti1 dobivajo to prilogo vso leto, ako priložijo naročnini za .Edinost1 še 1 gld.
k--------------------------4
~	"i
Cene oglasom v .Nevilarju1 so: za petit-vritioo 8 kr., za naslove z debelimi {r- " kami se plačuje prostor, kolikor bi ga obe«v«lo navadnih vrstic. Poslana, javne zahvale, osmrUice in do-mači oglasi, po pogodbi.
l'rankovana plima Јв je pošiljati vrednistvu ,ВфоШ*.
JSTefrankovana ј>1зџил «e n« лргејгтаЈф.
^ ___________________________ >


Papežev jubilej
se bode slavil jutri 19. t. m. Rekli smo že, da se te slavnosti iz vsega srca udeleži ne le ves katoliški, ampak ves civilizovani svet. Največ uzroka proslavljati sedanjega poglavarja cerkve katoliške pa imajo izvestno slovanski narodi — oni slovanski narodi, o katerih je Lev XIII. naglašal ob slovesni priliki, da so prihranjeni za posebne namene. Lev XIII. je pokazal svojo naklonjenost do slovanskih narodov tudi s tem, da je ustanovil s posebno okrožnico, da se mora praznik naših slovanskih blagovestnikov — sv. Cirila in Metoda — slaviti po vesoljnem svetu. Tudi mi se pridružujemo nebrojnemu zboru vseh blagih človeških src vsklikajoč: Slava sv. Očetu, zagovorniku resnice, prijatelju Slovanov.
*
*	*
Jutri ob 10. uri prodpoludne je slovesna sv. masa v prestolnici sv. Justa; po maši se bode pela zahvalna pesem. Službe božje se udeleže zastopniki vseh civilnih in vojaških uradov. Nocoj bodo skozi pol ure zvonili pri vseh cerkvah. Tudi po dru-zih cerkvah pela se bode jutri po slovesni
službi božji zahvalna pesem.
*
*	*
Kakor javljajo poročila iz Rima, pričakovati je velikanske udeležbe pri škofovskem jubileju papeža. Romarski vlaki bodo prihajali do meseca maja. Romarji iz Irske so že v Rimu. Angležki in škotski romarji so došli včeraj. Ogri dospejo v Rim danes. Avstrijci pridejo v aprilu, potem belgijski in nižjezemski romarji. Tudi iz južnoameri čanskih republik pričakujejo gostov.



Vojna uprava in naši obrtniki.
Ker so se razni poslanci pritožili, da se vojna uprava vse premalo ozira na obrtniški stan in na producente sploh pri naročevanju raznih potrebščin za naše vojake, oglasil se je v seji poslanske zbornice dne 26. ja-nuvarija gospod minister za deželno hrambo, FZM. grof Welsersheimb, da se natančneje izreče o teh pritožbah. Izjave gospoda ministra niso bile posebno vspodbudljive za naše male obrtnike, a vender je potrebno, da promišljamo o njih. Gosp. minister je rekel, da je vojna uprava pridržala en del zalaganja potrebščin za vojno mali obrti ter gleda na to, da kolikor mogoče neposredno občuje z izdelovatelji. Naglašal je pa, da dosedanje skušnje niso bile ugodne. V mnogih slučajih ni le erar trpel škode, ampak tudi i z d e 1 o vato 1 j i sami, ker so se poslednji prevarili v svojih računih. To bi morda še šlo, da bi se vojna uprava v času miru še nekoliko bolj ozirala na male obrtnike, ako ne bi bilo brezpogojno potrebno, da se velike zmožne tvornice že v dobi miru pripravijo za potrebe vojske. Ako bi se ne postopalo tako, ne bi so mogle te velike prodajalnice primerno pripaviti za ve-
likanske potrebo v času vojske. In še tem velikim tvornicam trebalo bode v slučaju vojske pridodati vojaških močij, da bodo mogle vstreči velikim zahtevam. Tako je tudi z manjimi izdelovatelji in podjetniki. Zelja vojne uprave je, da kolikor mogoče neposredno občuje z izdelovatelji, da tem poslednjim ostane če že ne ves, pa vsaj veliki del dobička, kojega bi sicer dobili posredovalci. Težave se ne nahajajo na vojaški strani, ampak v vprašanju, kako izvesti taka zalaganja. Brezpogojno potrebno je, da so pri zalaganju stavijo neki povprečni pogoji. Vse te zapreke, ki se stavljajo na pot malim obrtnikom, je mogoče odpraviti le p 6 te m združevanja. To vprašanje se pa n e more rešiti z vojaške strani, dasi je želeti in je potrebno, da se doseže nekako sporazumljenje od obeh strani. Zbornica naj bodo uverjona, da bode vojna uprava se svoje strani vsikdar rada šla na roko.
Tako g. minister za deželno hrambo. Iz njegovih besedij se da sklepati, da naši obrtniki še niso primerno o r g a nizov a n i za zalaganje vsaj jednega dela vojnih potrebščin in da morajo sami skrbeti za tako organizacijo, ako hočejo, da njim pripade vsaj jeden del onih velikanskih dobičkov od zalaganja vojnih potrebščin, ki so se stekali do sedaj v široke žepe velikega kapitala. In uprav v tem pogledu storil seje pri nas ravnokar važen korak z občeslovenskim obrtnim društvom, ki se je osnovalo v Celju. Ravno temu društvu je namen združevati slovenske obrtnike v ta namen, da se skupnim prizadevanjem izobrazijo, popolne in store sposobne za konkurencijo. Mi opozarjamo torej še enkrat vse slovenske obrtnike na novo ustanovljeno „občeslovenske obrtno društvo*.
NOVICAR,
Po Štiridesetih letih. Ravno danes je preteklo štirideset let, odkar se je izvršil znani peklenski napad na dragoceno življenje našega p r e s v i 11 e g a cesarja. Dne 18. febru v a rja 1853. leta jo bilo, ko je peklenska roka drznega zločinca potegnila nož, da v imenu onega in istega Košuta, kojega proslavljajo sedaj ogrska mesta imenovanjem častnim občanom, pokonča življenje našega vladarja. — Cesar se je sprehajal opoludne — kakor je bila navada — v spremstvu polkovnika O’ Don-nela po bastijah notranjega mesta. Kar naenkrat se zaleti v njegovo Veličanstvo nek človek, vihteč v roki dolg nož. Spremljevalec cesarjev je sicer, zapazivši grozni namen, hitro pograbil po napadalcu, a bilo je prepozno: zločinec je že porinil nož proti ozadju glave cesarjeve. Toda nož je zdrsnil od tu in zadel — k sreči — na zapono ovratnice, tako da je provzročil nenevarno rano na vratu. Polkovnik je vrgel napadalca ob tla, a padel je žnjim tudi sam. Borečega se z napadalcem rešil je polkovnika meščan dunajski Ettenreich s tem, da je zagrabil zločinca za lase ter udaril z njegovo glavo večkrat ob tla. Oprt na roko polkovnikovo vračal se jo cesar v dvorno palačo. Mejpotoma pa je vskliknil ,0’ Donnal, jaz ne vidim nič več!“
Mej tem sta došla do palače nadvojvode Albrehta, kjer so Njega Veličanstvi sprali rano z vodo. Pripomniti bi še bilo, da je mo rilec, boreč se s polkovnikom O’ Donnelom, v jedno mer klical:	„Živio Košut”!
ter s tem povedal dovelj jasno, kdo ga je najel. In grdi madžarski šovinisti, ki proslavljajo danes istega Košuta na vse mogoče načine, mesto da bi se sramovali dogodka z dne 18. februvarja 1853. do dna svoje duše — isti madžarski srditeži bi hoteli — z izmišljotinami o panslavizmu
—	sumničiti nas poštene, udane in zveste Slovane! Uprav ta dogodek je dokaz, na koga s e sme zanašati cesar in domovina.
Vest o tem zločinu je potresla srca vseh državljanov. Po inicijativi takratnega nadvojvode Ferdinanda Maksa začelo so je nabirati v spomin srečne rešitve za gradnjo votivne cerkve na Dunaji. — Ze koncem septembra je bilo nabranih 1,029.052 gld. v gotovem denarji, 32.722 gld. v vrednostnih papirjih in 33.552 gld.i skupljenih za darila v zlatu in srebru.
Njeno Veličanstvo cesarica Elisabeta je na svojem potovanji dne 16. t. m. došla v Milan, od koder je odpotovala v Turin.
Dr. Anton Gregorčič. „Soča“ poroča, da je temu odličnemu bolniku sicer toliko odleglo, da po malem ustaje, vender še ni izdatnega zboljšanja. Upati pa je, da polagoma okreva. V najboljšem slučaju bode potreboval še pol leta, prodno bode mogel zopet zapričeti svoje navadno življenje in naporno delovanje.
Profesorju Simonu Rutarju je priredilo ljubljansko „Pisateljsko društvo* lep zabaven večer v slovo prod njegovim odhodom v Italijo in na Grško, kjer se bode mudil pol leta, baveč so znanstvenimi pre skovanji. Srečen pot!
G. Ivan Resman, želesniški uradnik v Nabrežin;, je premeščen — kakor čujemo
—	za načelnika postaje v Velenje na Spodnjem Štajerskem. Daši se sicer veselimo tega povišenja vrlega moža, vender se poslovimo od njega le neradi in obža-lovaje.
Umrl je upokojeni poštni svetnik F 1 o-r i j a n Vouk, Pogreb je bil sijajen.
Davek na klavirje je uvela francoska zbornica. Od vsakega klavirja bode plačevati po 10 gld. na leto.
Nezakonit mestni SVČt. Ker je po vesoljnem svetu nemogoče, mogoče je v Trstu. Kolikor smo že srečni pod „modrostjo“ in „nepristranostjo* našega mestnega zastopa, vendar ne bi niti črhnili, da je ta zastop vsaj postaven. Ali ta ni nikakor!
Po § mestnega Statuta imajo se zastopniki voliti za dobo treh let. Sedanji zastop je prvikrat imel svojo sejo dne 24. novembra leta 1889, n j ega postavno poslovanje preteklo je t o r a j že s 24. novembrom 1892 leta. Po §. 44. istega mestnega Statuta imajo se sestaviti volilni zapisniki ter izložiti volilcem na ugled šest tednov pred početkom volitev. — O vaem tem pri nas do danes ni n e duha n e sluha. Volitve ima razpisati vis. c. kr. namestništvo
—	a tudi to je menda pozabilo na razpis.
Sedaj pa naj kedo poreče, da v nas ni vse kakor „na žnori* !
Znamenito. Praška „Politik* priobčuje nastopno vest. V semenišču M a riborskom je bilo viharno zborovanje bogoslovcev radi namerovane osnove po-
družnice društva za ustanovitev katoliškega vseučilišča v S o ln ogra du. Večina navzočih se je izrekla proti osaovi iz tega vzroka, ker bi bil poučni jezik aa omenjenem vseučilišči n e m š k in bi 8 I o-vencem ne dajalo po takem ni kake koristi.
Deželni jezik. Pod ten naslove» repenči se in kokodaka zloglasni „Faglietto delle disgrazio* o tiskovinah sl. c, kr. davkarske uradnije, katere so tiskane v italijanščini, nemščini in slednjič v slovenščini. To njega židovsko uredništvo „e compagnia bella* tolikanj böde v oči, da javka, naj bi se vendar ozirala vlada in nje uradi nekoliko bolj na „deželni jezik“ — (italijanski). O Ik, compare ! Kje pa smo mi ? ?
Avstrijski Lloyd pogaja se z Reškim
ogrsko-hrvatskim parobrodni* društvom, da se vredč vožnje v južno Dalmacijo, kajti po sedajnem vožnem redu obiskujejo parniki koje mesto prepogoeloma, a koje drugo preredkoma. V to svrho zbralo se bode načelstvo Lloydove uprave še tekom tega meseca k seji v Beču. O tej priliki imenovan bode tudi Lloydov glavni zastopnik za Prago.
Deželni zbor hrvatski se je odgodil
na nedoločeni čas.
E pur si muove. In vender naraščajo polagoma slovenski napisi tudi pri nas v Trstu. Pred kakimi tremi leti so imeli nekateri naši rodoljubje, hoteč oskrbeti slovensko napise svojim prodajaloicam, velike sitnosti z našim slavnim magistratom in pa tudi — s pouličnimi napadalci. Kdo se ne spominja še zdaj, kaj so počeli z vrlim našim Počkajem (v ulici Ghega), ko je razobesil tablo sö slovenskim napisom! Kolikokrati je moral revež na magistrat! In kako so mu žugali z italijanske strani, samo da bi ga oplašili. Po noči se morali naši ljudje stražiti table, da jih ne odneao pouličnjaki, in res ao redarji zasačili nekoliko teh predrznih tičkov. In koliko sitnosti je imela Dolenčeva tiskarna, koliko homatij je bilo zaradi nje slovenskega napisa, V neki noči bi bili celo ukradli tablo, da ni tega preprečil neki Slovenec. A vse to se je dogajalo po najvažnejših ulicah in trgih.
Tudi sedaj se še dogaja tu pa tam, da kakemu trgovcu pomažejo tablo, ako ima slovenski napis, ali vender rečemo lehko, da so se naši mogotci nekoliko privadili tej pravici slovenskih trgovcev in obrtnikov, kajti sedaj se množe slovenski napisi, ne da bi mestna oblast delala toliko zaprek, kakor nekdaj. Tako se nahaja sedaj začenši na „Belvederju* do „corsa* kacih :30 slovenskih napisov — pred nekoliko leti bi jih bil zaman iskal. Tako gre stvar vender crescendo, a nasprotniki naj se tolažijo z novimi in neslanimi „canzonettami*, kakoršna je tista zloglasna letošnja.
Nov brzovlak mej Dunajem in Trstom.
Mej vodstvoma južne železnice in avstrijskega Lloyda vrše se pogajanje, da se uvede nov tako zvani „bliskovi vlak*, ki bi se odpeljal vsak četrtek ob polunoči z Dunaja in imel zvezo s parobrodom, ki se odpelje v petek opoludne iz Trsta v Aleksandrijo. Tudi pruske in saksonske državne železnice so temu projektu prijazne, da bi se tako osobni in poštni promet v Egipt odvrnil od angleško črte preko Brindisija.
Izrodek lahonske muze. Piče ве nam iz vrtnar kralja Ludvika ХШ. To drevo j
okolice: Mej mnogoštevilnimi,narodnimi1 pesnimi laikimi, koje eo letos tekmovale za darilu umetniškega kroga trias., jo tudi neka petem, poevečeua .Legi nazionale“. Skoraj џ* ni »ogla udomačiti mej meat-ni*i pabalini iu staromestnimi devicami razuu te. In res donelo ti je zadnje pustno dni is doni danes na uho po mestnih uli-oefc refren: .Nella patria di Rossetti non • peti« ehe it«lisa*. Najbrže so geapdda pri Legi selaii egitoveli in si prizadevali, da ta izrodek čistega lahonstva najde trdna tla ter se udomači, da so s tem io trpkejše srawoti naša slovenska narodnost. Dočim so bilo druge .narodne pesni“ kolikor toliko brez posebne politične barve, odlikuje se ta po izzivajočih in ščuvalnih besedah; vsacega Slovenca, koji se zaveda zajedno, da živi v konstitucijonalni Avstriji, mora pač v srce boleti to grdo zasramovanje njega narodnosti in najsvetojših pravic. Peecn ta bode lehko uzrok prepirom in razporom mej obema narodoma v Trstu iu okolici, kajti Slovenci smo tu na svojih tleh. ter si ne pustimo od vsacega smrkovca na uho tuliti, da jo to laška zemlja ter da srno mi tu privandrovci. Radi česar opozarjamo slavno c. kr. policijo na to sramotilno in ščuvalno pesen, naj bi je v kalu zatrla ter tulečo mestno sodrgo, ki se drzne z njo na dan, potaknila pod ključ.
Za hišne goapedarje. Že lani jo mestni magistrat izdal naredbo, kako je postopati hišnim gospodarjem in upraviteljem hiš z ozirom na nevarnost kolere, a sedaj opozarja zopet na ta določila. Nemarneže doleti kazen do 50 gld.
Najnovejša opera Verdija z imenom .Falstaff“, ki je ravnokar pri svojem prvem uprizorjenji v Milanu dosegla sijajen vapeh, pela se bode v kratkem tudi v Trstu, z istim osemblem in istim orkestrom.
V Ljubljani je slovensko dramatično društvo velikim vspehom že dvakrat uprizorila slavno Mascaljnijevo opero „Cavalleria rusticana“.
Redni Občni zbor „Tržaškega podpornega in bralnega društva* bode v nedeljo dne 5. marca v društvenih prostorih, na kar se že zdaj opozarjajo čč. družabniki.
Za gališko deželno razstavo je dovolila vlada subvencijo 50.000 gld.
Prvega mejnika ne bodo letos praznovali neodvisni socijalisti, ker ne pripisujejo nikakega pomena takim praznim demonstracijam.
Brivcu Ernestu Šverljugi (Corso Stadion št. 1.) so pouličnjaki že trikrat pomazali tablo. Čas bi bil, da bi redarji zalotili te poškodovalce ptujega blaga in da bi jih pristojna oblast kaznovala kar najostreje.
Izseljevanje. V teh dneh odpluje iz Genovo poslednja ladija z izseljenci v Ameriko. Iz tega vzroka je pridrlo te dni na oba kolodvora Mariborska toliko ljudij, da so oblasti moralo pozvati vojake na pomoč. Na kolodvoru je izgledalo tako, kakor da je obsedno stanje. Dne 17. t. m. je hotelo odpotovati nad 100 družin. — Oblasti so razpisale nagrade za vsako ovadbo proti agentom, ki vspodbujajo ljudstvo k izseljevanju.
Kritični dnevi leta 1893. Znani Rudolf Falb naznanja v svojem koledarju za tekoče leto nastopne kritične dneve. Kritični dnevi prvega reda bodo nekda 16. aprila, 18. marca, 15. maja, 25. septembra, 25. oktobra, 23. novembra, 16. februvarja, 10. septembra. Druzega reda pa: 11. avgusta, 27. avgusta, 9. oktobra, 2. marca, 23. decembra, 14. junija, 1. februvarja, 1. aprila, 13. julija, 2. januvarja, 8. novembra. Tretjega reda pa 13. januvarja, 1. maja, 28. julija, 30. maja, 8. decembra, 29. junija. Mej temi smo jih že nekoliko doživeli, vendar pa še ni bilo konec sveta.
Najstarejša akacija ter zajedno najstarejšo drevo v mestnem vrtu (jardin des plantes) v Parizu, je neka akacija, katero je 1. 1635 zasadil Vesp. Robin,
tudi letos še zeleno in sočno. Od tega drevesa izvirajo vso akacijo v Evropi, kajti iz Pariza so njo seiny, prenesli v druge evropske kraje.
Tovarna za lupljenje kave v Trstu. Kakor znano, je hotela podružnica anglo-banke v družbi z nekaterimi tvrdkami v Trstu zasnovati tovarno za lupljenje kave. To je razburilo druge trgovce, ki so se združili v drugi konsorcij v enaki namen. No, sedaj so se sporazumeli tako, da se spojita obe ti skupini, vsled česar se osnuje tu velika tovarna za lupljenje kave, kar bode vsakako na korist ubogemu ljudstvu.
V zapor SO dejali na Reki upravitelja blagajn Edelenija Szabo. Guverner je odredil strogo preiskavo. Torej tudi Pa-namino! — O tem dogodku poročajo nadalje, da so odstavili od službe tudi ofi-cijala Hagewa, a tudi proti drugim uradnikom se je uvela preiskava. Koliko je poneveril Szabo, se še ne ve.
Štirje otroci so zgoreli pri požaru, ki je nastal v neki delavski hiši pri sv. Jederti poleg Wolsbnrga.
Grozovit umor in samomor. У Splav-nici pri Belovaru na Hrvatskem je delavec Simo Tomič po noči, ko so vsi spali, pobil s sekiro svojo nezvesto ljubico, potem pa vse tri svojo otroke in naposled obesil se je sam na jermen.
PomiloŠČenja. Presvetli cesar je pomilostil nastopne osebe, obsojene na smrt: Ivana Starca s Kuntovelja, kr je umoril svojo ljubico na polju se srpom. Najviše sodišče mu je prisodilo 20 let ječe. Potem : Antona Ivančiča, Jurija Mamiloviča in Ivana Čendak a^ koji trije so umorili nekega gozdnega čuvarja. Prvemu je prisodilo sodišče zapor za vse življenje, poslednjima dvema pa po 20 let.
Samomor. Težak Fran Malalan bil je že delj časa bolan na plučah. Pred-včeranjim hotel je v bolnico in se je podal v ta namen k okrajnemu zdravniku v Rocolu, da mu napravi potrebno vspre-jemnico. Ker pa zdravnika ni bilo doma, čakal je nekoliko v predsobi. Zapustivši sobo zdravnikovo, šel je v II. nadstropje, od koder se je vrgel doli v vežo. Revežu se jo najbrže zmešalo v glavi. Prepeljali so ga v bolnico, kjer je kmalu umrl.
O tem dogodku se nam piše: Dne 16. t. m. popoludne čula je vratarica v hiši št. 17 ulice Solitario težek padec na krov nje v veži pod stopnicami stoječe hišice. Hitevši na stopnice, ugleda krvaveče možko truplo. Na nje kričanje prihiteli so ljudje, koji so hitro pozvali zdravnika. Ta je konstatoval, da ima nesrečnež razbito črepino in več manj izdatnih ran na glavi. Ker je revež še sopel, dal ga je urno prenesti v bolnico. V žepu našli so mu listič, kateri dovoljuje po okrajnem načelniku njegov vstop v bolnico radi neozdravljive bolezni na plučah. Iz istega lista razvidelu se je, da je nesrečnež težak, imenom Franjo Malalan iz Rocola št. 455, star 44 let. — Ubožec šel je v isto hišo, da poprosi tamo v II. nadstropju stanujočega zdravnika dra. Sterleta za podpis na dovoljenju za vstop v bolnico — a ne ve se, je-li padel po nesreči iz II. nadstropja, ali pa je v svoji obupnosti skušal končati borno svoje življenje.
Se strehe na ulico je skočil danes predpoludne vratar hiše št. 13 na Akve-dotu, po imenu Lojze Vala. Predno je odšel na streho, da izvrši svoj samomorilni namen, izročil je ključ vratarju sosedne hiše rekoč: „Na, tu imaš ključe, ako umrem“. In poten jo šel in se telebnil raz streho na ulico. Smrtno poškodovanega prenesli so ga na zdravniško postajo na trgu sv. Ivana, kjer je kmalu potem umrl.
Izpuščena besedica „che“ ugnala je 20 Lahov. Dva trda Slovenca sta sedela v krčmi nekje v Trstu. Gostilna je bila polna. Govorilo se je i pelo vmes. — Laška narodno-pokvarjena pesem se je raz-lega'a in užalila tudi naša znanca.
„Čuj brate, ali staviš, jaz preženem vse Lahe iz krčmo.“
„Nikar ne norčuj, nocoj se mi no boš pretepaj, če tudi iijaaš debielo pest.“ — „Nikar se ne boj, le poslušaj !“ In potem zapoje :
Lasce obe i cauti o snbii
Nella patria de Rossetti
Non se parla — italian!
Začetkom se je laski kopici zdelo, da se je ta človek pomoti! ; ali on le poje in poje, ponavlja vedno po svoje, zdaj pričuo še pri drugi mizi, tudi od tretje sem so pritiskali. To je našim puro sanguč preveč. Vsi so jo popihali. Stava je dobljena — prinesli so liter in še slovensko zapeli.
Mej Milanom in Natalijo menda še ni vse popolnoma poravnano. Milan se je zopet povrnil v Pariz, a Natalija se pripravlja na pot na Španjsko, Romunsko in Rusko.
Smešnice.
Resničnice iz sodne dvorane.
i.
Obtoženec: Ker mi je moj nasprotnik razglasil lažnjivcem, nisem mu mogel drugače dokazati svojega resnicoljubja nego da sem mu prisolil — zaušnico. A rad se spokorim in plačam kako svoto v blagor društva sv. Cirila in Metoda.
Tožitelj: Podarite rajši meni ono svoto, ker sem bolj potreben. Bom pa jaz molil za svetega „Metulja“ (ua-mesto Metoda).
II.
Sodnik proti obtožencu: Zatoženi ste, da ste razžalili na časti navzočega vašega soseda.
Obtoženec : Slepar je, prestavljal je mejnike. Mejniki so pa angelji božji, katere sme le sam Bog prestavljati in milostljiva pravica.
Sodnik : I no ! zakaj ste se tedaj vi drznil prijeti tacega angelja v roke pretivči svojemu nasprotniku, da mu z njim razbijete butico P
Obtoženec : Zato, gospod sodnik, ker so taki angelji božji najboljše orodje zoper hudičeve napade.
III.
Sodnik. Poljski čuvaj vas je ovadil, da ste krali drva v tujem lesu. Je-li to res P Obtoženec. Je res in ni res, kakor se vzame. Sekat sem šel drva v tujo občino, A naš poljski čuvaj nas je o svojem času poučil, da gremo lahko po drva črez mejo, pa da to ni tatvina, akonastuji poljski čuvaji ne zasačijo.
IV.
Sodnik obtožencu : Zakaj ste iztrgali raz obraz gospej N. šemo i to v gledališču na javnom in takem kraju, ki zahteva posebno spodobnost? Obtoženec : Gospod sodnik ! Gospa N. je bila dolgo časa moja mila, pa sem jej svobodno gledal v obraz kolikor sem hotel. Zakaj bi se me tedaj sramo? vala v javnosti in mi skrivala svoj obraz za črno šemo? S tim je hudo razžaljen javni moj ugled.
Otročja najivnost.
„Marica, Marica!“ — kara majka svojo malo hčerko, — „ljubi Bog ti je dal dobre starise, ki skrbe za te; ti je dal zdravje, imaš s čim se pokriti, s čim obuti in s čim obleči. — Niti hrane ti ne nedostaje. Vidiš, kako je dober ljubi Bog, pa ti se vedno kujaš in tolčeš Boga po glavi!“
„Kako bi ga tolkla* — ihti Marica - „saj Bog nima glave, ker je duh*.
Mej znanci.
Mojega znanca N. zavčl je „pust* morda tako daleč, da je zastavil svojo zimsko suknjo, kajti srečavši ga včeraj v poletni suknjiči, trepetajočega od mraza,
pol uri ustavim ga rekoč : „Oj prijane! V tej suknjici bodeš morda še zmrznil o tem „krasnem“ vremenu, koje imamo sedaj. Poleg tega — glej ! — imaš to suknjico tudi luknjasto !“ — Predpustni možicelj mi se možko odreže: „Ne boj se ne, dragi moj, da bi se prehladil, ali celo zmrznil, kajti pazi: pri teh-le luknjicah more vst.opiti mraz, — a pri onih, — koje morda opažaš na nasprotni strani, — zopet.izide! Tako se vsaj prezračim, — ne da bi se prehladil.*
Narodno-gospodarska zadeva.
Bolni zobje in bolna usta so gotovo ozdravijo, ako na jutro spiraš zobe in ozobje s tobakovim pepelom.
Gnoj za rože. Saje, v Žaklju ali vreči zvezane namoči v vodi. V nji naj toliko časa ostanejo da se voda dobro počrni. S to vodo naj se poliva rožni grm, a predne začne zeleneti — koncem zime.
Konjski gnoj je suho, gorko, prav lehko se užigajoče gnojilo, katero, ako se ga preveč ali presvežega zakoplje v zemljo, često celo v suho peščenato zemljo, prov-zroči lehko smrt na nje se nabajočim rastlinam. V težki, mrzli, združljivi zemlji je konjski gnoj velike vrednosti radi njega gorkote ; ne sme se ga pa zakopati pregloboko in ne prenizko — v krajih, kjer je zemlja suha, rajši jeseni, v mokrotno in vlažno zemljo bolje v spomladi. Konjski gnoj postane še boljše gnojilno sredstvo, ako se ga pomeša z drugim lažjim gnojem ali z apnom ter se napravi na tak način izvrstno gnojilo. Star konjski gnoj, ki je bil zakopan v gredicah, daje potem izvrstno gnojilo za razno sočivje in cvetlice.
Kako shraniti hren. Dobro sredstvo, da se preskrbiš s bronom za vso zimo, obstoji v tem, da razrežeš hrenove korenine v kose, ter dobro in hitro posušiš na peči, zmleješ v prah ter ga dobro zamašiš v kaki steklenici. Kedar hočeš rabiti, pomoči prah s frišno vodo ali dobrim jesihom ter pusti stati nekoliko minut; prah se napihne in hren zadobi zoppt syojo fljoč in okus.
Kako zboljšati pitno vodo v vodnjakih.
Vzame se dobro žganega, prav listavega in luknjičavega oglja, Zi nitjo poveže sp kakih dvajset večjih kosov v en šopek ali zveženj. Naredi tri take zvežnje, vsacega obteži z 2 kilograma težkim, čistim kosom kamnene soli. Te spusti potem na treh raznih straneh vodnjaka v vodo, prav na dno. Čez tri dni bode voda čista kot kristal in dobra. To ravnanje ponavlja naj se na leto tri do štirikrat, zlasti pa spomladi. Soli ni treba rabiti vselej, ampak le enkrat, k večjemu dvakrat v letu; oglje naj se potom obteži s kameni ali luknjičavo opeko. Oglje se tako nasrka nesnage, salpetra, apna, gipsa itd., da dobi težo premoga in lahko nekaj let v vodnjaku ostane, ker vedno le več ali manj služi kot cedilo, in če druzega ne, vsaj brani, da se gošča iz dna ne dviga, kedar sesalka ali pumpa deluje.	„Mir“.
Pene na juhi smatrajo gospodinje navadno za umazanost in jih posnamejo. V resnici pa ne ravnajo pametno. Te pene so tečna beljakovina, zato naj se hitro, ko pridejo na vrh, zopet pomešajo v juho. Juha potem res ni povsem čista, ali je jako tečna, kar je gotovo najveće vrednosti.
„Novice'1
Kako ravnati z jako starim vinom ?
Prestara vina morejo se s tem popraviti za prodajo, da se jim primeša novega vina. Novo vino, ki se misli primešati, pa mora biti stalno na zraku, to je, ne sme se kaliti.	„Novmu.
Odžaganje velicih vej. Če se imajo drevesu odžagati velike veje, naj se najprej odžagajo kacih 40 cm. od debla, da se ne poškoduje deblo, ko veja omahne. Le potem se odžaga ostanek pri deblu. Rana se potem z vrtnim nožem lepo gladko obreže in takoj s kako stvarjo dobro zamaže, da vsled moče drevo ne začne trohneti.	„Novice*