URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Številka 5 Ljubljana, 24. februarja 1971 Cena 3 dinarje Leto XXVIII 38. Na podlagi 11., 152. in 153. člena zakona o volitvah poslancev Skupščine Socialistične republike Slovenije (Uradni Ust SRS, št. 5-22/69) izdajam ODLOK o razpisu nadomestnih volitev za poslance republiškega zbora Skupščine Socialistične republike Slovenije v 8. volilni enoti Domžale I 1. Razpišejo se nadomestne volitve za poslance republiškega zbora Skupščine Socialistične repubUke Slovenije v 8. volilni enoti Domžale I; 2. volitve bodo dne 9. maja 1971. St. 0202-6/71 Ljubljana, dne 22. februarja 1971. Predsednik Sergej Kraigher 1. r. 39. ,1. . . . , ' Na podlagi 11., 152 in 153. člena zakona o voUtvah poslancev Skupščine Socialistične repubUke Slovenije (Uradni Ust SRS, št. 5-22/69) izdajam ODLOK o razpisu nadomestnih volitev za poslance gospodarskega zbora Skupščine Socialistične republike Slovenije v 9. volilni enoti Žalec i 1. Razpišejo se nadomestne voUtve za poslance gospodarskega zbora Skupščine Socialistične republike Slovenije v 9. volilni enoti Žalec; 2. voUtve bodo 29. aprila 1971. St. 0203-1/71 Ljubljana, dne 22. februarja 1971. Predsednik Sergej Kraigher 1. r. PREDPISI OBČINSKIH SKUPŠČIN SKUPŠČINA MESTA LJUBLJANE 129. Na podlagi 11. člena zakona o urbanističnem plani-»anju (Uradni Ust SRS, št. 16/67) ter 21. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70) je svet za urbanizem pri skupščini mesta Ljubljane na 1. seji dne 3. februarja 1971 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi predloga urbanistične dokumentacije, ki ponazarja območja za pridobivanje gramoza na območju Ljubljane 1 ' / Predlog urbanistične dokumentacije, ki ponazarja območja za pridobivanje gramoza na območju Ljubljane, se javno razgrne v razstavnih prostorih »Arkade« v Ljubljani, Trg revolucije 18. 2 Predlog urbanistične dokumentacije bo v skladu z določilom prvega odstavka 11. člena zakona o urba- nističnem planiranju na vpogled občanom in delovnim organizacijam v času od 22. januarja do 20. februarja 1971. Št. 010-021/71 Ljubljana, dne 3. februarja 1971. Predsednik sveta za urbanizem skupščine mesta Ljubljane Marijan Kolarič, dipl. ing. 1. r. SKUPŠČINA OBČINE CELJE 130. Skupščina občin: Brežice, na seji dne 29. januarja 1971; Celje, na seji dne 11. decembra 1970; Laško, na seji dne 10. novembra 1970; Sevnica, na seji dne 3. novembra 1970; Slov. Konjice, na seji dne 6. novembra 1970; Šentjur pri Celju, na seji dne 10. decembra 1970; Šmarje pri Jelšah, na seji dne 11. decembra 1970 in Žalec, na seji dne 7. septembra 1970, so sprejele ODLOK o ustanovitvi medobčinskega sveta za zdravstvo 1. člen Ustanovi se medobčinski svet za zdravstvo kot poseben svetovalni organ občin: Brežice, Celje, Laško, Sevnica, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah in Žalec (v nadaljnjem besedilu: svet). Medobčinskemu svetu za zdravstvo se lahko pridružijo tudi sosednje zainteresirane občine kot soustanoviteljice. Naloga sveta je, da svetuje občinam pri izvrševanju njihovih pravic in dolžnosti- na področju zdravstvenega varstva, usklajuje politiko in s tem zagotavlja čimbolj uspešno zdravstveno varstvo na območju celjske regije. 2. člen V okviru svoje pristojnosti opravlja svet zlasti tele naloge: — obravnava in usklajuje programe zdravstvenega varstva in spremlja njihovo izvajanje; — obravnava tinančno-ekonomska vprašanja, skupnosti zdravstvenega zavarovanja in zdravstvenih zavodov; — proučuje delo in organizacijo dela zdravstvenih zavodov, predvsem s stališča odnosov zdravstvene Službe do občanov; — usklajuje delo zdravstvene službe z drugimi dejavniki (skup. zdravstvenega zavarovanja, socialno varstvo, inšpekcijske službe in podobno); — obravnava in usklajuje investicijske programe zdravstvenih zavodov, sprejema prednostni vrstni red investicij in določa kriterije za oblikovanje prednostnega vrstnega reda; — proučuje in predlaga ukrepe na področju kadrovske politike v zdravstvu; — razpravlja o analizah in strokovnih poročilih s področja zdravstvenega varstva; — obravnava druge zadeve, ki so pomembne za razvoj zdravstvenega varstva. 3. člen Pri svojem delovanju sprejema svet priporočila. S priporočilom opozarja svet na pomen posameznih vprašanj zdravstvenega varstva, izraža svoje mnenje o teh vprašanjih ter predlaga ukrepe, s katerimi naj bi občinske skupščine, skupnosti zdravstvenega zavarovanja, zdravstvene delovne organizacije ter druge delovne in ostale zainteresirane organizacije reševale ta vprašanja v skladu z njihovimi nalogami in interesi. Tisti, ki jim je priporočilo namenjeno, morajo priporočilo obravnavati in zavzeti stališče do vprašanj, na katera se nanaša. 4. člen Svet ima predsednika in petnajst članov. Vsaka občinska skupščina imenuje po enega člana, predsed- niki svetov občinskih skupščin, ki so pristojni za zdravstvo, pa so člani tega sveta po položaju. Mandatna doba članov sveta traja štiri leta. 5. člen Predsednik sveta organizira delo sveta. Predsednik sveta daje pobudo za obravnavo posameznih vprašanj ter skrbi za pripravo in pravočasen sprejem programa dela sveta. Prede;.’:'iik s\-~. ima namestnika. Namestnik predsednika sveta izvršuje naloge predsednika sveta, kadar je ta odsoten ali zadržan. 6. člen Svet dela na sejah. Seje sklicuje in vodi predsednik sveta. Seja je sklepčna, če je na njej prisotna večina Članov. Svet je na seji sveta veljavno sprejet, če je zanj glasovala večina prisotnih članov. 7. člen Seje sveta so po potrebi. 'Predsednik sveta je dolžan sklicati sejo, če to zahtevajo najmanj trije člani medobčinskega sveta za zdravstvo iz najmanj dveh občin, ali če to zahteva svet občinske skupščine, ki je pristojen za zdravstvo. 8. člen Za proučevanje posameznih vprašanj in pripravo ustreznih predlogov jz pristojnosti sveta, lahko svet ustanovi občasne komisije, naroči storitve pri strokovnih zavodih ali pri posameznih strokovnjakih. Stroški za storitve iz prvega odstavka tega člena gredo v breme občin po posebnem sporazumu. 9. člen Stroške udeležbe na sejah sveta nosijo za svoje člane občine. 10. člen Administrativno-tehnične zadeve opravlja za svet pristojni upravni organ za zdravstvo občine Celje. 11. člen Svet sprejme za svoje delo poslovnik, ki ga potrdijo občinske skupščine. 12. člen Na prvi seji izvoli svet predsednika in namestnika predsednika sveta. 13. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Skupščina občine Brežice St. 021-23^70-1 Brežice, dne 29. januarja 1971. Predsednik skupščine občine Brežice Vinko Jurkas 1. r. Skupščina občine Celje St. 021-23/70-3 Celje, dne 11. decembra 1970. Predsednik skupščine občine Celje Olga Vrabič L r. Skupščina občine Laško St. 021-23/70-3 Laško, dne 10. novembra 1970. Predsednik skupščine občine Laško Miha Prosen 1. r. Skupščina občine Sevnica St. 21-11/70-2 Sevnica, dne 3. novembra 1970. Predsednik skupščine občine Sevnica » Marjan Gabrič 1. r. Skupščina občine Slovenske Konjice St. 021-21/70-1 Slovenske Konjice, dne 6. novembra 1970. Predsednik skupščine občine Slovenske Konjice Franjo Tepej, dipl. ing. 1. r. Skupščina občine Šentjur pri Celju St. 022-39/70-1 Šentjur pri Celju, dne 10. decembra 1970. Predsednik skupščine občine Šentjur pri Celju Franc Svetina, dipl. iur. 1. r. Skupščina občine Šmarje pri Jelšah St. 010-67/70 Šmarje pri Jelšah, dne 11. decembra 1970. Predsednik skupščine občine Šmarje pri Jelšah Beno Božiček 1. r. Skupščina občine Žalec St. 30-1/70-2/7-1 Žalec, dne 7. septembra 1970. Predsednik skupščine občine Žalec Jožko Rosman 1. r. 131. Svet za urbanizem, gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve skupščine občine Celje je V soglasju z občinskim upravnim organom za sanitarno inšpekcijo, po 14. členu odloka o javni snagi in videzu naselij v občini Celje (Uradni vestnik Celje, št. 10-193/69) na 17. seji dne 18. februarja 1971 sprejel ODREDBO o mejah območja, na katerem ni dovoljeno rediti živine, drobnice, kuncev In perutnine in na katerem ni dovoljeno puščati psov brez nadzorstva 1. člen Meja območja, na katerem ni dovoljeno rediti živine, drobnice, kuncev in perutnine poteka po naslednjih ujicah, cestah, poteh, potokih ter drugih obeležjih: od železniškega mostu čez Voglajno pod gradom na zapadno stran čez Savinjo, pravokotno do Ceste v Laško, po tej cesti proti severu do Partizanske ceste, obsega celotno naselje Breg; dalje po Partizanski cesti, vključno z Maistrovo ulico ter umetnim drsališčem v mestnem parku; mimo plazu do Grudnove ulice, po njej proti jugu do Tržaške ceste, po tej cesti proti zapadu, nakar se obrne proti severu, kjer križa Partizansko cesto; dalje proti severu do izliva potoka Ložnice v Savinjo, po Ložnici do železniškega mostu, kjer zavije proti vzhodu po železniški progi Celje—Dravograd do podaljšane Čopove ulice, po njej do Dečkove ceste, zajema tudi stanovanjski soseski Lava I-S in Lava — I-b, se nadaljuje po Dečkovi cesti do križišča s prestavljeno Ipavčevo ulico (na zapadni strani IV. osnovne šole), po prestavljeni Ipavčevi ulici do Ceste v Lokrovee in dalje proti severu do navideznega stikališča z Ulico Bratov Mravljakov; po tej ulici proti vzhodu do RZ 6 (opuščena struga Koprivnice), dalje po trasi RZ 6 do mostu prek Koprivnice; od tam po cesti skozi naselje Dobrava ter dalje proti vzhodu do križišča z Bezen.škovo ulico; po njej do Prijateljeve ulice, po tej ulici do Skalctove ulice, po tej- ulici do Mariborske ceste, po njej proti jugu do Ceste v Trnovlje; po cesti v Trnovlje do mostu čez Hudinjo, zavije proti sotočju Hudinja—Voglajna; po Voglajni navzgor do Tovorne ulice, po njej do Teharske ceste, po tej cesti proti vzhodu do desnega odcepa krajevne ceste pri Mihelaku; po krajevni cesti do Blažiča, zavije proti zahodu do križišča s Cesto na grad, po tej cesti do Dolarjeve ulice; po Golarjevi ulici do Ceste na Grad; po tej cesti proti zahodu do vzhodne strani nogometnega igrišča; ob igrišču proti jugu do Ceste pod gradom, po njej do železniškega mostu čez Voglajno. V območje iz prvega odstavka tega člena spadajo vse zgradbe tistih ulic in cest, ki so navedene kot meje območja. Prepoved iz prvega odstavka tega člena ne velja za tiste kmetijske proizvajalce, katerim je kmetijska proizvodnja osnovni vir sredstev za preživljanje. 2. člen Na območjih iz 1. člena te odredbe tudi ni dovoljeno puščati psov brez nadzorstva. 3. člen Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 352-4/71 Celje, dne 18. februarja 1971. Predsednik sveta za urbanizem, gradbene, komunalne Predsednik in stanovanjske zadeve skupščine občine Celje skupščine občine Celje Olga Vrabič 1. r. Franc Zelič 1. r. SKUPŠČINA OBČINE CERKNICA 132. Na podlagi II. točke odloka o ukrepih neposredne družbene kon.role cen za obrt in gostinske storitve (Uradni list .SRS, št. 44/70), četrtega odstavka 26. člena zakona o oblikovanju in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 12/67, št. 23/67, št. 11/69 in št. 15/70) in 149. člena statuta občine Cerknica izdaja oddelek za gospodarstvo in finance skupščine občine Cerknica ODLOČBO o predpisu ukrepa neposredne družbene kontrole cen za gostinske storitve 1. člen Delovne organizacije in zasebniki, ki opravljajo gostinske storitve na območju občine Cerknica morajo cene svojih gostinskih storitev evidentirati pri oddelku za gospodarstvo in finance skupščine občine Cerknica, ki je pristojen za cene. 2. člen Obvestila o evidentiranju cen gostinskih storitev oziroma ceniki gostinskih storitev morajo vsebovati: — firmo in sedež prijaviteljev, —: naziv'storitve, — prodajno ceno storitve, — dan začetka uveljavitve cenika. Prijavitelji morajo v roku 15 dni po uveljavitvi te odločbe evidentirati pri oddelku za gospodarstvo in finance SOb Cerknica pristojnemu za cene, cene svojih gostinskih uslug oziroma storitev. Vse spremembe cen gostinskih storitev se morajo prijaviti pri oddelku za gospodarstvo in finance SOb Cerknica, ki je pristojen za cene, 60 dni pred uveljavitvijo zvišanja cen. 3. člen Kršilci te odločbe se kaznujejo po določilih 41. in 42. člena zakona o oblikovanju in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 12/67, št. 23/67, št. .11/69 in št. 50/70). 4. člen Ta odločba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št 38-1/71-2/9 Cerknica, dne 10. februarja 1971. Tajnik skupščine občine Cerknioa Boris Svet 1. r. SKUPŠČINA OBČINE LITIJA 133. Na podlagi 4. in 12. člena zakona o skupnostih otroškega varstva in o financiranju nekaterih oblik otroškega varstva v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 43-335/67), 1. in 7. člena zakona o stopnjah prispevkov za otroško varstvo v letu 1971 (Uradni list SRS, št. 46-251/70) ter 137. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 6/70) je skupščina občine Litija na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 26. januarja 1971 sprejela ODLOK o stopnjah prispevkov za otroško varstvo v letu 1971 v občini Litija 1. člen V občini Litija se plačuje prispevek za otroško varstvo po stopnji 0,45 °/o od sredstev namenjenih za osepne dohodke in po stopnji 0,40 °/o od čistega mesečnega zneska pokojnin in invalidnin. 2. člen Delež občine zbranih sredstev od kmetov in zasebnih obrtnikov za namene dnevnega varstva otrok se določi v višini 0,50 "/o od zbranih dohodkov v proračunu iz naslova prispevka od kmetijske dejavnosti in prispevka od obrtne dejavnosti. 3. člen Skupnosti otroškega varstva Litij*, se dotacija iz 2. člena tega odloka obračunava in vplačuje polletno na podlagi polletne realizacije proračunskih dohodkov. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1971. St. 010-9/71-1 Litija, dne 26. januarja 1971. Predsednik skupščine občine Litija Stane Volk 1. r. 134. Na podlagi 5. in 13. člena temeljnega zakona o usmerjanju in izločanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo (Uradni list SFRJ, št. 60/70) in 137. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 6/70) je skupščina občine Litija na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 26. januarja 1971 sprejela ODLOK o odstotku sredstev, ki se izločajo iz sklada skupne porabe za subvencioniranje stanarin 1. člen Delovne organizacjie oziroma samostojne organizacije združenega dela, druge družbene pravne osebe | in državni organi morajo na skupen znesek sredstev, iz katerih se plačuje prispevek iz dohodka iz delovnega razmerja izločati 4 °/o sredstev in jih vlagati v sklad skupne porabe kot sredstva, ki so namenjena za stanovanjsko izgradnjo. 2. člen Delovne organizacije oziroma samostojne organizacije združenega dela, druge družbene pravne osebe in državni organi vplačujejo v letu 1971 na poseben račun pri službi družbenega knjigovodstva iz sredstev iz 1. člena tega odloka 7 °/o za kritje razlike v stanarini (subvencioniranje). 3. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o odstotku sredstev, ki se izločajo iz sklada skupne porabe za subvencioniranje stanarine (Uradni list SRS, št. 46/70). 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1971 dalje. Št. 010-1/66-1 Litija, dne '26. januarja 1971. Predsednik skupščine občine Litija Stane Volk 1. r. 135. Na podlagi 14. in 17. člena zakona o narodni obrambi (Uradni list SFRJ, št. 8/70) in 137. člena statuta občine Litija je skupščina občine Litija na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 26. januarja 1971 sprejela ODLOK o ustanovitvi in organizaciji enot in služb teritorialne obrambe na območju občine Litija 1. člen S tem odlokom se ustanove in določa organizacija enot in služb teritorialne obrambe občine Litija. 2. člen Ustanovijo se enote in službe teritorialne obrambe občine Litija. Enote in službe iz prvega člena odloka sestavljajo enote in službe teritorialne obrambe, Iti jih ustanavlja občinska skupščina za potrebe občine ter enote in službe teritorialne obrambe delovnih organizacij. 3. člen V sporazumu z bližnjimi občinami se lahko ustanovijo tudi skupne enote in službe teritorialne obrambe. 4. člen Enote in službe teritorialne obrambe izvršujejo naloge, določene z zakonom in drugimi predpisi, predvidene z obrambnim načrtom občine in občin iz 3. člena loga odloka ter obrambnimi načrti širših družbenopolitičnih skupnosti. 5. člen Enote in službe teritorialne obrambe občine se ustanavljajo in organizirajo po obrambnem načrtu občine ter po obrambnih načrtih občin iz 3. Mena tega odloka in širših družbeno-političnih skupnosti. Delovne organizacije ustanovijo, oborožijo in opremijo enote in službe teritorialne obrambe po obrambnem načrtu občine ali širših družbeno-političnih skupnosti. 6. člen Svet za narodno obrambo skupščine občine Litija določa sestavo, organizacijo, oborožitev in opremo enot in služb teritorialne obrambe občine, imenuje in razrešuje poveljnike teh enot in služb po poprejšnjem mnenju štaba za splošni ljudski odpor SR Slovenije ter določa glavne smernice za organizacijo enot in služb teritorialne obrambe delovnih organizacij. Enote in službe teritorialne obrambe delovne organizacije ustanavlja ter imenuje in razrešuje njihove poveljnike delavski svet ali drug pooblaščeni orgail delovne organizacije po poprejšnjem mnenju sveta za narodno obrambo skupščine občine Litija. 7. člen Finančna sredstva za organizacijo, obrožitev, opremo, pouk in delovanje enot in služb teritorialne obrambe, ki jih ustanavlja občinska skupščina se zagotavljajo iz sklada za narodno obrambo občine Litija. Ta sredstva se vodijo kot namenska sredstva v okviru proračuna izdatkov za narodno obrambo. Neizkoriščena sredstva V posameznem proračunskem letu se prenesejo v naslednje proračunsko leto. 8. člen Finančna sredstva za organizacijo, oborožitev, opremo, pouk in delovanje enot in služb teritorialne obrambe, ki jih ustanavljajo delovne organizacije, zagotavljajo delovne organizacije po splošnih predpisih o sredstvih delovnih organizacij. 9. člen Ce se delovne organizacije in občinska skupščina sporazumejo o skupnem financiranju enot in služb teritorialne obrambe se s posebnim odlokom občinske skupščine ustanovi sklad za financiranje enot in služb teritorialne obrambe. 10. člen Če se ustanovijo enote in službe teritorialne obrambe iz 3. člena tega odloka, se medsebojne dolžnosti in pravice ustanoviteljev urejajo s pogodbo. 11. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 010-8/71-1 Litija, dne 26. januarja 1971. Predsednik skupščine občine Litija Stane Volk 1. r. SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA ŠIŠKA 136. Na podlagi 24., 111., 113. in ir4. člena zakona o volitvah odbornikov občinskih skupščin (Uradni list SRS, št. 5/69) je zbor delovnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Siska na svoji seji dne 18. februarja 1971 sprejel ODLOK o razpisu nadomestnih volitev v zbor delovnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Šiška SKUPŠČINA OBČINE RIBNICA 137. Na podlagi 1. in 3. člena zakona o stopnjah prispevkov za otroško varstvo v letu 1971 (Uradni list SRS. št. 46/70) in 139. člena statuta občine Ribnica je skupščina občine Ribnica na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 12. februarja 1971 sprejela ODLOK o stopnjah prispevka za otroško varstvo 1. člen Razpišejo se nadomestne volitve za odbornike 2., 15., 24. in 29. volivne enote, ki obsegajo tele delovne organizacije: 2. volil n a enota: Pivovarna in tovarna kvasa Union, Istravinoex-port Reka, p. e. Podgora 23, Medvode, Dalmacija vino, Aleševčeva, KVZ Vipava, klet Vižmarje 100, Vinotoč Šiška, Vodnikova 100, Tikveš Kavadarci, Podgora 23, Crnetova 13, Vinarska zadruga Brda, Gasilska 3, Vr-šački vinogradi, Vižmarje 146, Alko, Ljubljana, Hotel Bellevue, Ljubljana, Pod gozdom. Hotel Ilirija, Ljubljana, Trg prekomorskih brigad, Majolka, Ljubljana, Vodnikova; 15. volilna enota: Keramika, Vižmarje 171, Iskra-tovama elementov za elektroniko, Stegne strokovne službe uprave ZP Iskra; 24. volilna enota: Agrostroj, Ljubljana, Draga 41, IMP, Trata, Trata, Tapo; Trata 12, Libis, Celovška 258, Javor, p. C. Lj. M. Majcna 6, Bosanka — p. e. Šiška, Zapuška 12, Totra — p. e. Plastika, Vižmarje 168, Čevljarna Šentvid, Šentvid 69; 29. volilna enota: Color, Medvode 33, PTT Medvode, ŽTP postaja Medno, ŽTP postaja Medvode, Motel Medno, Medno, KS Medvode, Medvode 47, Tesnilka, Medvode 59, Savske. elektr. HE Medvode, centr. Hajdrihova 2, Elektro Kranj, p. e. Medvode. 2. člen Nadomestne volitve bodo v četrtek, dne 25. marca 1971. ^ 3. člen Za izvršitev tega odloka skrbi občinska volilna komisija skupščine občine Ljubljana Šiška. ' 1. člen Prispevek za otroško varstvo, ki se steka na poseben račun pri temeljni izobraževalni skupnosti Ribnica za neposredno otroško varstvo, se plačuje po stopnji 0,45 °/o od sredstev, namenjenih za osebne dohodke in po stopnji 0,40 °/o od čistega mesečnega zneska pokojnin in invalidnin. 2. člen Ta odlok prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1 januarja 1971. Št. 420-5-71-01 Ribnica, dne 16. februarja 1971. Predsednik skupščine občine Ribnica Bogo Abrahamsberg 1. r. 138. Na podlagi 162. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/69, št. 40/69, št. 26/70 in št. 46/70), 140 člena statuta občine Ribnica in izida referenduma z dne 28. I. 1968 je skupščina občine Ribnica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 12. februarja 1971 sprejela ODLOK o spremembi odloka o uvedbi samoprispevka, za gradnjo in obnovitev šolskih stavb v občini Ribnica 1. člen V prvem odstavku 3. člena odloka o uvedbi samoprispevka za gradnjo in obnovitev šolskih stavb v občini Ribnica (Uradni list SRS, št. 6/68) se znesek 500 din nadomesti z zneskom 800 din. 4. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS. ▼ Št. 1/2-013-01/71 Ljubljana, dne 18. februarja 1971. Predsednik zbora delovnih skupnosti skupščine občine Ljubljana-Šiška Franc Hribar 1. r. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 420-6-71-01 Ribnica, dne 16. februarja 1971. Predsednik skupščine občine Ribnica Bogo Abrahamsberg 1. r. SKUPŠČINA OBČINE SEVNICA 5. člen 139. Na podlagi 9. in 14. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7-32/69, št. 40-251/69, št. 26-155/70 in št. 46-246/70) in 4. ter 9. člena temeljnega zakona o davkih na dobitke od iger na srečo (Ura ' ‘ list SFRJ, št. 22/62, št. 52/64 in št. 16/65) ter 21. in 100. člena statuta občine Sevnica (Uradni vestnik Celje, št. 35/64 in Skupščinski Dolenjski list, št. 25/68) je občinska skupščina Sevnica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 12. februarja 1971 sprejela ODLOK o prispevkih in davkih občanov občine Sevnica I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Prispevki in davki v občini Sevnica se določajo, obračunavajo, predpisujejo in izterjujejo po določbah temeljnega zakona o prispevkih in davkih občanov, temeljnega zakona o davku na dobitke od iger na srečo, republiškega , zakona o prispevkih in davkih občanov ter po določbah tega odloka in predpisih, izdanih na njegovi podlagi. II. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD DELOVNEGA RAZMERJA 2. člen Stopnja prispevkov iz osebnega dohodka je proporcionalna in znaša v občini od delovnega razmerja 5,20 %>. Višina stopnje občinskega prispevka za izobraževanje in vzgojo iz osebnega dohodka od delovnega razmerja se določi s posebnim odlokom od gornje stopnje. Višina stopnje občinskega prispevka za otroško varstvo iz osebnega dohodka od delovnega razmerja bo predpisana s posebnim odlokom. 3. člen Glede na proizvodne, ekonomske in prometne pogoje, se zaradi določitve stopenj občinskega prispevka od kmetijstva, območje občine Sevnica razdeli na Ha, Hb, lila, Illb in IV. skupino, v katere spadajo naslednje katastrske občine: — v Ha skupino: Blanca, Boštanj — del (Boštanj, Dol. Boštanj), Brezovo, Kladje, Kompolje — del (Kompolje, Smarčna), Log — del (Log — Radna), Loka, Sev. niča, Šentjur na Polju, Šmarje; — v Ilb skupino: Boštanj — del (Apnenik, Kompolje — del) Jablanca, Mrtovec, Novi grad, Log — del (Konjsko, Lukovec, Preska, Laze), Pijavice, Zigrski vrh, Zurkov dol; — lila skupino: Bučka, Goveji dol. Metni vrh, Poklek, Selce, Studenec, Tržišče, Šentjanž; — v Illb skupino: Hubajnica, Krajna brda, Krsi-nji vrh, Laknice, Ledina, Podboršt, Podgorje, Podvrh, Vrh, Trnovec, Telče, Zabukovje; — v IV. skupino: Cerovec, Cirnik, Kal, Okroglice, Radež. 6. člen Stopnje prispevka iz osebnega dohodka od kmetijstva so proporcionalne in znašajo: £ •/. — v Ha skupini 20 — v Ilb skupini 17 — v lila skupini 14 — v Illb skupini 10 — v IV. skupini 6 Prispevek se odmerja po stopnji skupine, kjer je pretežni del katastrskega dohodka. 7. člen Prispevka na dohodek od kmetijstva so oproščeni zavezanci iz višinskih krajev, kjer so proizvodni, ekonomski in prometni pogoji še posebno slabi, če skupni letni katastrski dohodek od negozdnih površin ne pre. sega 1000 din in jim je dohodek od kmetijstva edini vir dohodka za preživljanje. Za skupine dohodkov, od katerih se plačuje prispevek iz osebnega dohodka od delovnega razmerja na podlagi pavšalnih osnov, se določijo tele pavšalne osnove: Vrsta dohodkov osnova din 1. od osebnega dohodka gospodarskih pomočnikov in gospodinjskih pomočnic, zaposlenih pri zasebnih kmetijskih gospodarstvih in v zasebnem gospodinjstvu . . 150 2. od osebnih dohodkov oseb, zaposlenih pri krajevnih skupnostih....................500 3. od osebnih dohodkov ribičev in lovcev, zaposlenih v ribiških in lovskih podjetjih, zavodih,. zadrugah in gospodarskih org. 400 4. od osebnega dohodka vseh zaposlenih v planinskih društvih . ................. . 400 Višinski kraji v smislu prvega odstavka tega člena so tale naselja: — vsa nselja v k. o. Hubajnica, Kal. Kladje, Krajna brda, Krsinji vrh, Lakence, Okroglice, Podgorje, Podvrh, Poklek, Radež, Selce, Telče, Trnovec, Vrh in Zabukovje, — v k. o. Boštanj: Apnenik, — v k. o. Cirnik: Mali Cirnik, Svinjsko, — v k. o. Kompolje: Jablanca, Novi grad, — v k. o. Ledina: Ledina, — v k. o. Log: Laze, Preska, — v k. o. Metni vrh: Metni vrh, — v k. o. Pijavke: Gabrijele, — v k. o. Studenec: Arto, — v k. o. Tržišče: Spodnje Vodale, Vrhek, Zgornje Vodale, — v k. o. Zigrski vrh: Čanje in Zigrski vrh. III. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD KMETIJSTVA 4. člen Stopnja prispevka iz osebnega dohodka od poseka lesa znaša 15°/o. 8. člen Zavezancem prispevka od kmetijstva, ki jim je kmetijstvo glavni poklic in vlagajo sredstva v preusmeritev gospodarstva in v preusmeritev stanovanjskih in gospodarskih poslopij v turistične namene, se prizna posebna olajšava v višini 20 “/o od zneska vloženih sredstev s tem, da olajšava ne more znašati več kot znaša petletna odmera, samo za nabavo kmetijske mehanizacije pa triletna odmera prispevka od kmetijstva. Olajšava se prizna na posebno zavezančevo vlogo, ki ji je treba priložiti ureditveni program, ki ga potrdi strokovna služba upravnega organa, ter dokazilo o vloženih sredstvih. Olajšava se prizna v letu, v katerem je bila naložba' po potrjenem ureditvenem programu izvršena oziroma izvršena nabava kmetijske mehanizacije ter se obračuna glede na višino priznane olajšave v tekočem in naslednjih letih. Kolikor zavezanec, ki uživa olajšavo odtuji nabavljeno mehanizacijo, preneha davčna olajšava že v letu odtujitve. Glede olajšav zaradi preureditve v turistične namene, je zavezanec dolžan predložiti gradbeno dovoljenje, kolikor je to po gradbenih predpisih potrebno, pogodbo s turistično ali gostinsko organizacijo o oddajanju tujskih sob ter dokumentacijo o višini vloženih sredstev. 9. člen Zavezancem prispevka od kmetijstva, katerih otroci obiskujejo šolo za kmetovalce, se prizna olajšava v višini 50 °/o od odmerjenega občinskega prispevka od kmetijstva za dobo dveh let, pod pogojem, da ima učenec pozitivni učni uspeh. 10. člen Začasne oprostitve prispevka na dohodek od kmetijske dejavnosti se priznajo: 1. za zemljišča, ki so za kmetijsko obde- lavo neuporabna, pa so z investicijo zavezanca postala uporabna za . . 10 let 2. za zemljišča, na katerih se zasadijo novi sadovnjaki — nizkodebelni nasad za . . , , . . 5 Ifet — visokodebelni nasad za . < 10 let 3. zemljišča, na katerih se zasadijo vinogradi ali črni ribez za . ...............4 leta Začasne oprostitve se priznajo, če so opravljena vsa dela po navodilih in nadzorstvom občinskega organa za kmetijstvo. IV. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA OBRTNIH IN DRUGIH GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI 11. člen Po pavšalni letni osnovi plačujejo prispevek od obrtne dejavnosti občani, ki samostojno in trajno opravljajo storitvene obrtne dejavnosti, če njihov celotni letni dohodek po odbitku stroškov ne presega 15.000 din in če ne zaposlujejo tuje delovne sile. Letna pavšalna osnova je lahko nižja: če je zavezanec ostarel, bolan, če ima poslovne prostore izven mestnega območja Sevnice in če se ukvarja poleg obrtne tudi s kmetijsko dejavnostjo. 12. člen Prispevek od obrtne dejavnosti v pavšalnem letnem znesku določi davčna uprava zavezancem v na- prej, ki opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti v manjšem obsegu, priložnostno ali brez stalnega poslovnega mesta, upoštevajoč gospodarsko dejavnost, delovne pogoje, obseg dela in potrebe po določeni storitveni dejavnosti. Prispevek v pavšalnem letnem znesku se plačuje samo za storitveno obrt. Navedeni prispevek plačujejo tudi osebe, ki se ukvarjajo z obrtnimi storitvami za neposrednega naročnika kot s postranskim poklicem. 13. člen Prispevek od obrtne dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (prispevek po odbitku) plačujejo občani, ki priložnostno opravljajo storitve državnim organom ali delovnim in drugim organizacijam ali opravljajo pri njih delo po pogodbi o delu po predpisih o delovnih razmerjih ali pa imajo pri njih dohodke od postranskih kmetijskih dejavnosti, ki niso zajeti v katastrskem dohodku, če taki dohodki ne izvirajo iz delovnega razmerja, od katerih se plačuje prispevek na kakšen drug način. Prispevek po odbitku se plača ob vsakem izpla-^ Čilu. Po prvem odstavku tega člena se plačuje prispevek po odbitku po navedenih stopnjah: 1. od dohodkov od prodaje srečk in vplačil pri športnih napovedih in lota, ki jih organizira Jugoslovanska loterija.................... 10 2. od dohodkov zavarovalnih poverjenikov . . 15 3. od provizij zastopnikov za varstvo malih avtorskih pravic..............................15 4. od provizij poslovnih agentov in poverjeni- kov, uličnih prodajalcev časopisov, knjig, revij in podobno ter zbiralcev oglasov in naročil za take publikacije.....................15 5. od dohodkov transportnih delavcev in od dohodkov drugih oseb, ki nakladajo, razkladajo in prenašajo ob pretežni uporabi lastne moči za gospodarske, družbene in druge organizacije, državne organe in zavode, če ne plačujejo prispevka v pavšalnem znesku . . 15 6. od dohodkov delavcev, ki. delajo doma' za državne organe in druge organizacije ... 20 7. od dohodkov prevozništva kot postranskega poklica, razen za prevoze krajevnih skupnosti .................................. . 20 8. od dohodkov za prevoz lesa in drugega materiala in vleko z vprežno živino...........15 9. od priložnostnega opravljanja storitev dr- žavnim organom, delovnim in drugim organizacijam ................................ 20 10. od priložnostnega opravljanja storitev na družbeno kmetijskih posestvih.................10 11. od dohodkov potujočih zabavišč, prireditev 20 Prireditelji potujočih zabavišč in prireditev morajo pred začetkom dela oziroma prireditve na območju občine prijaviti prireditev davčni upravi. Prispevek po odbitku obračunava tisti, ki dohodek izplača. Ta je tudi odgovoren za pravilno obračunavanje prispevka, 14. člen ... . Prispevek od obrtne dejavnosti po dejanskem dohodku planejo zavezanci, ki se -ukvarjajo z obrtno proizvodnjo in drugi zavezanci, ki prispevka od obrtne dejavnosti ne plačujejo po pavšalni letni osnovi, pavšalnem znesku ali po odbitku. Osnova za prispevek od obrtne dejavnosti, ki se določa po zavezančevem dejanskem osebnem dohodku, ne sme znašati manj, kot znaša enoletni povprečni kosmati dohodek delavca ustrezne strokovne izobrazbe iste dejavnosti, ki jo opravljajo gospodarske organizacije v občini ali v sosedni občini za redni delovni čas. Zavezancem prispevka od obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, katerim se prispevna osnova določa po dejanskem osebnem dohodku, ki zaradi zmanjšanja delovne sposobnosti, zaradi odsotnosti ali prenehanja dela več kot tri mesece v letu, ali zato, ker ne opravljajo storitev poln delovni čas, niso mogli doseči osebnega dohodka v višini minimalne predpisane osnove, določi davčna uprava osnovo za odmero prispevka v višini dejansko doseženih dohodkov. 15. člen Ugotavlja se letni kosmati osebni dohodek delav- cev, na podlagi katerega se bo določila pavšalna in dejanska osnova za odmero prispevkov in davkov od obrtnih dejavnosti in sicer: Letni kosmati osebni Dejavnost dohodek delavcev din • povprečni najviSJi 1 2 3 1. Predelava nekovin . • 18.000 22.000 2. Predelava kovin: a) kovinsko pasarstvo, avto- mehanika, avtokleparstvo 22.000 28.000 b) kotlarstvo, kovinsko stru- garstvo, strojno ključavničarstvo, kovinostiskar- stvo ....................... 20.000 26.000 c) galvanizerstvo, orodjarstvo, precizna mehanika za pisalne stroje, livarstvo in kovinska galanterija . 21.000 27.000 d) ostale kovinske dejavnosti 16.000 20.000 3. Elektro stroka 22.000 28.000 4. Kemična stroka 18.000 25.000 5. Predelovanje lesa: a) mizarstvo, lesno modelar- stvo, kaluparstvo, tapetništvo in dekoraterstvo . . 18.000 25.000 b) ostale dejavnosti .... 14.000 18.000 6. Papirna stroka 17.000 24.000 7. Tekstilna stroka 15.000 18.000 8. Usnjarska stroka 18.000 9. Izdelovanje gumijastih izdelkov 18.000 1Q. Izdelovanje živil 15.000 18.000 11. Knjigovezništvo 18.000 22.000 12. Izdelovanje in popravljanje raznovrstnih izdelkov a) umetno kovaštvo, graver- | stvo, pečatarstvo, zlatarstvo, izdelovanje kovinskih okrasnih predmetov . . . 24.000 30.000 b) izdelovanje predmetov iz plastičnih mas in umetnih smol 24.000 30.000 c) ostale dejavnosti .... 16.000 19.000 Letni kosmati osebni dohodek delavcev din Dejavnost povprečni naj višji 1 2 3 13. Stavbna obrtna dejavnost . . 19.000 27.000 14. Osebne obrtne in druge storitve a) frizerstvo . 14.000 18.000 b) aranžerstvo 24.000 30.000 c) urarstvo 14.000 18.000 d) vozno ličarstvo in ličarstvo drugih kovinskih predmetov 20.000 26.000 e) fotografstvo 14.000 18.000 f) ostale osebne storitve . . 13.000 17.000 15. Gostinstvo 25.000 16. Avtoprevozništvo: a) s tovornimi vozili do 3 tone 31.000 b) s tovornimi vozili nad 3 tone 28.000 35.000 17. Avtotaksi 15.000 21.000 16. člen Stopnje amortizacije znašajo: •i> 1. za zidane poslovne prostore.............2 za lesene poslovne prostore.............5 2. za valjčne mline........................5 3. za pekarske peči................' . 5 4. za lstroje — obdelovalne in pogonske . 15 za gradbene stroje..................30 5. za specifični gostinski inventar ... 20 za ostali inventar..................10 za drobni inventar.....................50 6. za zidarske odre ......... 20 7. za orodje.......................... . 25 8. za cestna motorna vozila ..............15 Kolikor se ugotovi, da je pi’oizvodnja organizirana v dveh ali treh izmenah, se amortizacija za pogonske in obdelovalne stroje sorazmerno poveča. 17. člen Poleg olajšav po zveznih in republiških predpisih se pri odmeri prispevka od obrtne dejavnosti priznajo še tele olajšave: 1. Zavezanci, ki so v občini prvič ustanovili obrtno delavnico in v tej delavnici opravljajo storitveno obrt, so v prvem letu poslovanja oproščeni plačila prispevkov od obrtne dejavnosti. 2. Zavezanci storitvene in proizvodne obrti so oproščeni prispevka, ko dopolni moški 65 let,- ženska pa 60 let starosti, pod pogojem, da zavezanec dela šahi, brez tuje delovne sile in da zavezančev čisti dohodek ne presega 10.000 din letno. 3. Od prispevne osnove se odštejejo dohodki invalidskih in otroških prejemkov, katere bi dobivali vojni ali delovni invalidi, če ne bi opravljali obrtne in druge dejavnosti. 18. člen Stopnja prispevka iz osebnega dohodka od obrti in drugih gospodarskih dejavnosti, ki se plačujejo po letnih osnovah, so naslednje: Osnova dinarjev Stopnj; •/. do 20.000 8 od 20.000 do 25.000 10 od 25.000 do 30.000 12 od 30.000 do 35.000 15 od 35.000 do 40.000 18 od 40.000 do 45.000 21 od 45.000 do 50.000 25 od 50.000 do 60.000 29 od 60.000 do 7O.OO0 32 od 70.000 do 80.000 34 od 80.000 do 90.000 36 od 90.000 do 100.000 38 nad 100.000 39 V. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD INTELEKTUALNIH STORITEV 19. člen Letni povprečni kosmati dohodek delavca ustrezne strokovne izobrazbe, po kateri se določa osnova za prispevek z osebnega dohodka od samostojnega oprav. Ijanja intelektualnih storitev znaša: din — za odvetnike, 'zdravnike, zobozdravnike, projektante in podobne poklice .... 35.000 — za vse ostale........................ 22.000 20. člen Stopnja prispevka iz osebnega dohodka od intelektualnih storitev, ki se plačuje po letnih osnovah so: Osnova dinarjev Stopnja •/. t do 20.000 2 od 20.000 do 25.000 5 od 25.000 do 30.000 11 od 30.000 do 35.000 17 od 35.000 do 40.000 22 od 40.000 do 45.000 26 od 45.000 do 50.000 30 od 50.000 do 55.000 33 od 55.000 do 60.000 36 nad 60.000 39 21. člen Prispevek od intelektualnih storitev v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (prispevek po odbitku) plačujejo občani, ki opravljajo državnim organom ter delovnim in drugim organizacijam priložnostne storitve, če ti dohodki ne izvirajo iz delovnega razmerja, od avtorskih pravic ali od opravljanja intelektualnih storitev zavezancem, ki plačujejo prispevek od letne osnove ali v pavšalnem znesku. Stopnja prispevka na ta dohodek znaša 15%. VI. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD AVTORSKIH PRAVIC, PATENTOV IN TEHNIČNIH IZBOLJŠAV 22. člen Prispevek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic patentov in tehničnih izboljšav se plača po stopnji 3%. 1. Na osebni dohodek dosežen od reklamnih slik, risb, plastik, reklamnih in govorjenih besedil, reklamnih filmov, diafilmov in diapozitivov, reklamne glasbe, kakor tudi od rep-:’ukcij takih del; 2. od raznih skic in risb, stripov, križank in drugih podobnih del; 3. artistov, plesalcev in podobno, doseženih na glasbeno zabavnih prireditvah; 4. reprodukcija umetnikov od izvedb glasbenih del na zabavah, plesih, športnih igriščih, kopališčih, razstaviščih, varietejih, gostinskih obratih in podobnih prireditvah. Prispevek po točki 1 do 4 se plača po stopnji 10 %. Ce so ustvarjeni dohodki iz točke 3 in 4 v organizaciji strokovnih združenj umetnikov in njihovih članov, se plača prispevek po stopnji 1 %. VII. DAVEK NA DOHODKE OD STAVB 23. člen Razen primerov, ki jih določa zakon, so davka od stavb oproščeni dohodki: — od kmečkih stavb, ki jih uporabljajo kmetje, ki se bavijo izključno s kmetijstvom, za lastno uporabo; — od zgradb, ki so zgodovinsko ali kulturno zaščitene; — od stavb socialnih podpirancev. 24. člen Stroški upravljanja in vzdrževanja stavb ter enoletna amortizacija se določijo v višini 60% od ugotovljene stanarine oziroma od najemne vrednosti stavbe. • 1 25. člen Davek od zgradb se plačuje po stopnji 40%. 26. člen Če so počitniške hišice dane v najem, plačuje lastnik poleg davka iz 25. člena še davek od dohodkov, ki jih ima od oddaje hišic v najem. Osnova za davek iz prvega odstavka tega člena, je skupni znesek dohodkov, doseženih z oddajo prostorov v najem, zmanjšan za stroške, ki so bili potrebni za dosego dohodkov (amortizacija pohištva in drugega inventarja, poraba toka, vode, kurjave in podobno). VIII. DAVEK NA DOHODEK OD PREMOŽENJA IN PREMOŽENJSKIH PRAVIC 27. člen Davek od premoženja in premoženjskih pravic se plačuje po naslednjih stopnjah: Osnova dinarjev •/. do 5.000 12 do 10.000 15 do 15.000 18 do 20.000 21 do 25.000 24 do 30.000 27 do 35.000 30 do 40.000 33 do 45.000 36 do 50.000 40 nad 55.000 45 Davek se ne plača od opremljenih sob, danih v najem v turistične namene. IX. DAVEK NA DOHODEK DOSEŽEN Z UPORABO DOPOLNILNEGA DELA DRUGIH OSEB 28. člen Kot dohodek, ki predstavlja osnovo za davek na tujo delovno silo, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih, se določi v višini 40 "/o takim osebam izplača* nega osebnega dohodka. 29. člen Davek na dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih se plačuje v višini 15 Vo od ugotovljenih osnov po 28. členu tega odloka. Zavezancem, ki redno zaposlujejo več kot enega delavca, se davek na tujo delovno silo zniža za 10 */o od vsakega nadaljnjega delavca, vendar največ do 50 “/o odmerjenega davka po določilih tega člena. X. DAVEK NA DOHODEK OD IGER NA SREČO .30. člen Davek na dohodek od iger na srečo plačujejo zavezanci, ki pri igrah na srečo zadenejo dobitek v vrednosti nad 100 dinarjev po stopnji 10%>. 31. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o prispevkih in davkih občanov občine Sevnica (Skupščinski Dolenjski list, št. 5'69, št. 11/69, št. 24/69, št. 31/69 in št. 11/70). 32. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1971. St. 422-8/71-1 Sevnica, dne 12. februarja 1971. Predsednik skupščine občine Sevnica Marjan Gabrič 1. r. 140. Na podlagi 1. in 15. člena temeljnega zakona o Prometnem davku od nepremičnin in pravic (Uradni Kst SFRJ, št. 12/65 in št. 32'68), 1. člena zakona o prometnem davku od nepremičnin in pravic (Uradni list SRS, št. 22/65, št. 40/68, št. 33/70 in št. 46'70) ter 100. ^lona statuta občine Sevnica je občinska skupščina Sevnica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 12. februarja 1971 sprejela ODLOK o občinskem prometnem davku od nepremičnin in pravic 1. člen Občinski prometni davek od nepremičnin in pra-v'c se na območju občine Sevnica določa, obračunava in odmerja po določbah temeljnega in republiškega zakona o prometnem davku od nepremičnin in pravic ter predpisih, izdanih na njegovi podlagi ter po določbah tega odloka. 2. člen Stopnje občinskega prometnega davka so progresivne in sicer ločeno za zemljiške površine po kvadratnem metru oziroma za kvadratni meter zgrajene površine gradbenega objekta in in sicer: a) zemljišča: din vrednosti •/. do 1,00 od 1,00 do 2,00 3 od 2,00 do 3,00 5 od 3,00 do 5,00 6 od 5,00 do 6,00 7 od 6,00 do 7,00 8 od 7,00 do 8,00 9 od 8,00 do 9,00 10 od 9,00 do 10,00 12 od 10,00 do 12,00 15 od 12,00 do 15,00 18 od 15,00 do 20,00 21 od 20,00 do 25,00 25 nad 25,00 30 b) gradbeni objekti: do 500 2 od 500 do 600 3 od 600 do 700 4 od 700 do 800 5 od 800 do 900 6 od 900 do 1000 7 od 1000 do 1200 8 od 1200 do 1500 9 nad 1500 10 3. člen Poleg oprostitev po zveznih in republiških piših se prometni davek od nepremičnin in pravic ne plača še v tehle primerih: a) če lastnik kmetijskega zemljišča, ki je prodal zemljišče občini zaradi izvajanja regulacijskih ali urbanističnih načrtov, kupi v enem letu po tej prodaji drugo nadomestno zemljišče, ne plača prometnega davka od nepremičnin in pravic za največ toliko kupljenega zemljišča, kot ga je prodal; b) če lastnik gradbenega objekta, ki je prodal gradbeni objekt občini ali pooblaščeni delovni Organizaciji v soglasju z občinskim upravnim organom, pristojnim za premoženjsko-pravne zadeve, zaradi izvajanja regulacijskih ali urbanističnih načrtov, kupi ali začpe graditi v enem letu po tej prodaji drug nadomestni objekt ne plača prometnega davka od nepremičnin in pravic za največ tolikšno vrednost kupljenega objekta, kot je znašala vrednost prodanega objekta; c) če gre za stavbno zemljišče v družbeni lastnini, ki se odda v uporabo skladno s predpisi o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča v občini Sevnica. 4. člen Od odplačanega prenosa patenta, pravice stvarne služnosti, pravice do rente, modela in znamke, se plača prometni davek po stopnji 2 °/o. 5. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o občinskem prometnem davku od nepremičnin in pravic (Skupščinski Dolenjski list, št. 22/70). 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 421-3/71-4 Sevnica, dne 12. februarja 1971. Predsednik skupščine občine Sevnica Marjan Gabrič 1. r. 141. Na podlagi 100. člena statuta občine Sevnica (Uradni vestnik okraja Celje, št. 34/65), tretjega odstavka 13. člena zakona o oblikovanju in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 12/67., št. 23/67, št. 40/68, št. 11/69 in št. 15/70) in v zvezi s pooblastilom iz 15. člena temeljnega zakona o usmerjanju in izločanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo (Uradni list SFRJ, št. 60/70) je skupščina občine Sevnica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 12. februarja 1971 sprejela ODLOK o spremembi odloka o zadržanju cen za nekatere proizvode in storitve ¥ ■ 1. člen V 1. členu odloka o zadržanju cen za nekatere proizvode in storitve (Uradni list SRS, št. 1/71) se črta beseda »stanarine«. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1971 dalje. St. 38-3/71-3 Sevnica, dne 12. februarja 1971. Predsednik skupščine občine Sevnica Marjan Gabrič 1. r. 142. i Na podlagi 100. člena statuta občine Sevnica (Uradni vestnik okraja Celje, št. 35/64) in 27., 28. in drugega odstavka 30. člena zakona o izobraževalnih skupnostih in financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 8-52/69) je skupščina občine Sevnica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 12. februarja 1971 sprejela ODLOK o spremembi odloka o določitvi sredstev za financiranje vzgoje in izobraževanja v občini Sevnica za leto 1970 1. člen V drugem odstavku 3. člena odloka o 'določitvi sredstev za financiranje vzgoje in izobraževanja v občini Sevnica za leto 1970 (Skupščinski Dolenjski list, št. 9/70) se besedilo »v proračunu občine za leto 1970« črta in nadomesti Jz besedilom »Temeljni izobraževalni skupnosti Sevnica in se' sme uporabljati v letu 1971«. 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1970. St. 402-16/70-3 Sevnica, dne 12. februarja 1971. Predsednik skupščine občine Sevnica Marjan Gabrič 1. r. 143. Na podlagi 100. člena statuta občine Sevnica (Uradni vestnik okraja Celje, št. 35/64), 5. in 15. člena temeljnega zakona o usmerjanju in izločanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo (Uradni list SFRJ, št. 60/70) je skupščina občine Sevnica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 12. februarja 1971 sprejela odlok' o odstotku sredstev, ki se izločajo iz sklada skupne porabe za delno nadomestitev stanarin in pogojih za pridobitev pravice do delne nadomestitve stanarin 1. člen Delovne organizacije oziroma samostojne organizacije združenega dela, druge družbene pravne osebe in državni organi (v nadaljevanju besedila: organizacije) izločajo v letu 1971 za delno nadomestitev stanarin 3 odstotke sredstev, ki jih izločajo v sklad skupne porabe za stanovanjsko izgradnjo. Sredstva se izločajo ob vsakem izplačilu osebnih dohodkov na poseben račun pri SDK, podružnici Krško z navedbo, da se izločajo za delno nadomestitev stanarin. 2. člen Pravico do delne nadomestitve stanarine iz sredstev, izločenih po 1. členu tega odloka, imajo Uporabniki stanovanj v družbeni lastnini, ki prispevajo k njihovemu ustvarjanju in so imeli v preteklem letu povprečno mesečno manj kot 500 din vseh dohodkov na člana gospodinjstva. Delno nadomestilo znaša razlika do polne stanarine, ki bi jo uporabniki stanovanj morali plačevati v letu 1970, če stanarine ne bi bile zadržane na ravni december 1969. 3. člen Uporabniki stanovanj v družbeni lastnini morajo do 31. januarja v tekočem letu predložiti zahtevek za priznanje pravice do delne nadomestitve stanarine podjetjem oziroma enotam, ki gospodarijo s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini, če izpolnjujejo pogoje po 2. členu tega odloka. Zahtevku morajo priložiti dokaze v smislu določil prvega odstavka 2. člena tega odloka. Upravičenost do delne nadomestitve stanarine se ugotavlja vsako leto posebej. 4. člen Upravičenost do delne nadomestitve stanarin ugotavljajo podjetja in enote, ki gospodarijo s stanovanjskimi msami v družbeni lastnini z odločbo na podlagi zahtevkov uporabnikov stanovanj v družbeni lastnini, v skladu z določili prvega odstavka 2. člena tega odloka. Odločbo se dostavi tudi upravnemu organu SO Sevnica, ki je pristojen za stanovanjske zadeve. Podjetja iz prvega odstavka tega člena predložijo vsako leto do 28. lebruarja poimenski seznam uporabnikov stanovanj v družbeni lastnini, ki imajo pravico do delne nadomestitve stanarine, oddelku za gospodarstvo in linance SO Sevnica. Predlog mora vsebovati podatke in dokumente, na podlagi katerih se lahko presodi, če uporabniki stanovanj v družbeni lastnini izpolnjujejo pogoje za delno nadomestitev stanarine iz tega odloka in mesečne zneske delnih nadomestitev za posameznega uporabnika. Skupni ‘ zneski za delno nadomestitev stanarin se nakazujejo podjetjem in. enotam iz prvega odstavka tega člena trimesečno in sicer do 15. v mesecu za preteklo trimesečje. Posledice za priznanje pravice do delne nadomestitve stanarine uporabnikom stanovanj v družbeni lastnini, ki ne izpolnjujejo pogojev iz prvega odstavka 2. člena tega odloka, nosijo podjetja in enote iz prvega odstavka 4. člena tega odloka. 5. člen Vsi roki v tem odloku se v letu 1971 podaljšajo za GO dni. 6. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januar j A 1971. Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o odstotku sredstev, ki se izločajo iz sklada skupne porabe za subvencioniranje stanarin (Skupščinski Dolenjski list, št. 3/70) in odlok b ravni stanarin na območju občine Sevnica v letu 1970 (Skupščinski Dolenjski list, št. 3/70). St. 36-4/71-1 Sevnica, dne 12. februarja 1971. Predsednik skupščine občine Sevnica Marjan Gabrič 1. r. 144. Na podlagi 2. člena splošnega zakona o skladih skupnih rezerv in o uporabi njihovih sredstev (Uradni list SFRJ, št. 15/70), 14. člena zakona o skladih skupnih rezerv in o uporabi njihovih sredstev (Uradni list SRS, št. 46/70) in 100. člena statuta občine Sevnica (Uradni vestnik okraja Celje, št. 35/64) je občinska skupščina Sevnica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 12. februarja 1971 sprejela ODLOK o ustanovitvi občinskega sklada skupnih rezerv 1. člen Ustanovi se občinski sklad skupnih rezerv. Sklad je pravna oseba. 2. člen Sklad posluje na podlagi določil zakona in statuta sklada, ki ga sprejme skupščina sklada, potrdi pa občinska skupščina. 3. člen Sklad upravljata skupščina sklada in upravm odbor. Skupščino občinskega sklada sestavlja 10 predstavnikov, ki jih izvoli občinska skupščina in 10 predstavnikov, ki jih izvolijo delovne organizacije. 4. člen Skupščina sklada izvoli izmed svojih članov predsednika skupščine in upravni odbor, ki šteje 5 članov ter imenuje predsednika upravnega odbora. 5. člen Mandat članov skupščine sklada traja 4 leta. 6. člen Administrativne in finančne posle sklad opravlja oddelek za gospodarstvo in finance skupščine občine Sevnica. Medsebojna razmerja se določijo s pogodbo. 7. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o določitvi prispevka, ki ga plačujejo gospodarske organizacije v sklad skupnih rezerv gospodarskih organizacij v občini Sevnica (Skupščinski Dolenjski list, št. 20/69) in odlok o ustanovitvi sklada skupnih rezerv gospodarskih organizacij (Uradni vestnik okraja Celje, št. 69/64). 8. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa Se od 1. januarja 19.71. St. 06-12/71-3 Sevnica, dne 12. februarja 1971. Predsednik skupščine občine Sevnica Marjan Gabrič 1. r. 145. Na podlagi 100. člena statuta občine Sevnica (Uradni vestnik okraja Celje, št. 35/64) je skupščina občine Sevnica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 12. februarja 1971 sprejela ODLOK o družbeni materialni pomoči I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen V skrbi za socialno varnost človeka in družine in še posebej za občane, ki so zaradi mladoletnosti, bolezni, invalidnosti, ostarelosti, onemoglosti in drugih vzrokov potrebni družbene pomoči, imajo občani občine Sevnica pod pogoji, ki so določeni s tem odlokom pravico do družbene materialne pomoči, ki jo zagotavlja občinska skupščina. 2. člen Sredstva za družbeno materialno pomoč po tem odloku zagotavlja občinska skupščina v vsakoletnem proračunu občine. 3. člen Oblike družbene materialne pomoči po tem odloku so: 1. denarne pomoči, 2. zavodsko varstvo odraslih, 3. varstvo otrok, 4. domača nega bolnikov in plačevanje stroškov zdravljenja zdravstvenih storitev ter zdravstvenih pripomočkov, 5. olajšava kmetom pri plačevanju zdravstvenih storitev, 6. varstvo žrtev fašističnega terorja, 7. preživninsko varstvo kmetov. Pravico do prejemanja družbene materialne pomoči imajo občani, ki so nezmožni za delo ali zmanjšano sposobni za pridobitno delo; če nimajo lastnih sredstev za preživljanje ter so brez zavezancev, ki bi mogli in bi bili po zakonu, sodobnih sklepih, oporoki ali pogodbi dolžni za njih skrbeti. 4. člen Nesposobne za delo v smislu tega odloka se štejejo osebe, katerim je znatno zmanjšana sposobnost za pridobitno delo in osebe mlajše od 15 let, ali starejše od 60 let za ženske in 65 let za moške. Za nepreskrbljene se smatrajo osebe, ki nimajo lastnih dohodkov ali sredstev, s katerimi bi se mogle preživljati, niti zavezancev, ki bi bili dolžni opravljati to dolžnost. Okolnosti iz prvega in drugega odstavka tega člena je potrebno dokazovati z ustreznimi listinami oz. potrdili samo, za dejstva, ki jih organ, ki vodi postopek, ne more ugotoviti neposredno iz podatkov, s katerimi razpolagajo občinske službe. 5. člen Upravičenci ali njihovi zakoniti zastopniki, ki imajo lastne nepremičnine, lahko dobijo družbeno materialno pomoč tudi tako, da se obvežejo v posebni pogodbi z organom, ki določa o pomoči na delno ali popolno zemljiško-knjižno lastništvo v korist občinske skupščine Sevnica. II. DENARNE POMOČI 6. člen Do denarne pomoči imajo pravico občani, ki niso sposobni za delo in nimajo za preživljanje potrebnih sredstev, njihovega problema pa ni mogoče rešiti z drugimi učinkovitejšimi ukrepi. Denarne pomoči so: a) stalne, b) začasne, c) enkratne. 7. člen Glede na stopnjo materialne ogroženosti še dodeljuje upravičencem pomoč do višine, ki je v skladu z življenjskimi stroški, okolnostmi, pod katerimi upravičenec živi in z možnostmi proračunskih sredstev. Če nastopi med letom bistveno zvišanje ali znižanje življenjskih stroškov, se višina denarne pomoči uravnava v skladu z omenjenimi okolnostmi. Denarna pomoč ne more biti manjša od ene desetine minimalnega osebnega dohodka po predpisih o minimalnem osebnem dohodku delavcev v SR Sloveniji. a) Stalna denarna pomoč 8. člen Pravico, do stalne denarne pomoči imajo ob pogojih iz 3. člena občani v tehle primerih: 1. če so invalidi, ostareli, onemogli ali bolni ter kot taki za pridobitno delo nesposobni; 2. če nimajo lastnih sredstev za preživljanje in si jih zaradi družinskih ali drugih razmer ne morejo pridobiti in ne pričakovati, da bodo v doglednem času nastopile bistvene spremembe, ki bi izključevale denarno pomoč; 3. če so nastale pogodbene obveznosti v 5. členu tega odloka. b) Začasna denarna pomoč 9. člen Začasna denarna pomoč se dodeljuje občanom, ki so zaradi bolezni ali drugih vzrokov prišli v začasne socialne težave in se predvideva, da bo ogroženost v krajšem času odpravljena. Začasna denarna pomoč se lahko dodeli največ za dobo 3 mesecev. Izjemoma se lahko enkrat podaljša še za enako dobo. Glede višine začasne denarne pomoči veljajo določbe 7. člena tega odloka. j c) Enkratna denarna pomoč 10. člen Pravico do enkratne denarne pomoči imajo občani, ki so zaradi elementarnih nesreč ali drugega izjemnega stanja zašli v take težave, da jim je taka pomoč potrebna' in se predvideva učinkovitost dodeljene pomoči. Denarna pomoč iz prejšnjega odstavka se dodeljuje za nabavo obleke in drugih najnujnejših življenjskih potrebščin; za nabavo šolskih potrebščin otrokom, za pogrebne stroške in za druge upravičene primere. Enkratna denarna pomoč ne more biti višja kot znaša minimalni osebni dohodek po predpisih o minimalnih osebnih dohodkih delavcev v SR Sloveniji- 11. člen Uživalci stalne ali začasne denarne pomoči so materialno in moralno odgovorni takoj, najkasneje pa v 8 dneh sporočiti organu, ki je odločil o denarni pomoči vsako spremembo okoliščin, ki so pogojevale tako pomoč. 12. člen Stalna in začasna denarna pomoč se nakazuje upravičencem mesečno vnaprej in preneha z odločbo, v kateri je podana obrazložitev za prenehanje prejemanja denarne pomoči v smislu 8. in 9. člena tega odloka: 1. samo po sebi v smislu 9. člena, ko poteče rok za sprejemanje začasne denarne pomoči; 2. s smrtjo uživalca denarne pomoči z naslednjim mesecem po smrti uživalca; 3. z naslednjim mesecem, ko prenehajo vzroki, zaradi katerih je bila dodeljena stalna denarna pomoč. i 13. člen Družbena denarna pomoč se nakazuje po denarni nakaznici ali izplačuje v gotovini po izplačilni listi upravičencev do družbene denarne pomoči. Družbena denarna pomoč se nakazuje ali izplačuje na naslov upravičenca ali njegovega zakonitega zastopnika. V primerih, ko se sklepa ali zve, da koristnik ne bo denarne pomoči koristno uporabil, se lahko odredi izplačevanje drugi osebi, ki bo skrbela, da se denarna pomoč namensko uporabi. V upravičenih primerih se lahko denarna pomoč nakaže ustrezni delovni organizaciji, ki izda za protivrednost upravičenca potrebno blago. III. ZAVODSKO VARSTVO ODRASLIH 14. člen Pravico do zavodskega varstva imajo občani ob pogojih iz 3. člena tega odloka in če drug? oblike pomoči po tem odloku ne bi zadostovale ali bile primerne za izvenzakonsko življenje občana. Pravico do varstva iz prejšnjega odstavka imajo tudi občani, ki imajo lastne dohodke (pokojnina, invalidnina, renta) nimajo pa svojcev, ki so dolžni in glede na lastne premoženjske razmere zanje prispevati, lastni dohodki pa ne dosegajo zneska polne oskrbnine v zavodu, 15. člen Pravico do plačila polne oskrbnine v zavodu imajo občani po prvem odstavku, do plačila delne oskrbnine pa po drugem odstavku 14. člena tega odloka. Za svoje dnevne potrebščine si smejo oskrbovanci iz drugega odstavka 14. člena tega odloka pridržati tolikšen del dohodkov, ki jih določi vsako leto vnaprej svet, pristojen za socialno varstvo občinske skupščine. Oskrbovanci, ki nimajo lastnih dohodkov prejemajo sredstva za dnevne potrebščine od zavoda, v višini, ki jih določi vsako leto vnaprej svet, pristojen za socialno varstvo občinske skupščine. TV. VARSTVO OTROK 16. člen Varstvo otrok po tem odloku obsega: — plačevanje rejnin, — zavodsko varstvo otrok, — letovanje otrok. 17. člen Pravico do plačila rejnine in oskrbnine v zavodih 'majo mladoletni občani brez roditeljev in brez last-hih dohodkov ter tisti otroci, ki so bili roditeljem odleti, pa njihovi roditelji nimajo lastnih sredstev za Plačevanje rejnine ali oskrbnine. Pravico do delnega plačila rejnine ali oskrbnine v zavodih imajo otroci, katerih starši ali zakoniti zastopniki nimajo dovolj lastnih sredstev za plačevanje celotne rejnine ali oskrbnine, če so bili mladoletniki Poslani v rejo ali v zavodsko varstvo z odločbo občinskega upravnega organa za socialno varstvo. Višina prispevka in način plačevanja rejnine ali oskrbnine, ki so ga dolžni prispevati roditelji ali dru-Si zakoniti zastopniki mladoletnih otrok, se določi s Pogodbo, v primerih, ko je bil otrok roditeljem odvzet, s posebno odločbo. 18. člen Šolski in predšolski mladini, ki je po ugotovitvah zdravstvene službe potrebna obmorskega ali višinskega okrevanja v času šolskih počitnic, je zagotovljeno delno ali v celoti brezplačno oskrbovanje v določenih kočah in okrevališčih, če roditelji nimajo sredstev in pravice do brezplačne ali delno brezplačne oskrbe po drugih predpisih. Predlog za to obliko pomoči daje društvo prijateljev mladine z mnenjem zdravstvene službe. V. DOMAČA NEGA BOLNIKOV IN PLAČEVANJE STROŠKOV ZDRAVLJENJA, ZDRAVSTVENIH STORITEV TER ZDRAVSTVENIH PRIPOMOČKOV 19. člen Pravico do denarne pomoči za postrežbo in nego bolnih na domu imajo občani: 1. če šo začasno ali stalno nesposobni skrbeti za sebe, za svojo telesno higieno ali higieno stanovanja in nimajo svojcev ali zakonitih zastopnikov, ki bi mogli in bili dolžni zanje skrbeti; 2. če je po ugotovitvah zdravstvene ali socialne službe zanje primerneje bivanje v svojem stanovanju, kot je oskrbovanje v socialno zdravstvenih ali socialnih zavodih. Denarna pomoč se lahko da za delno ali za celotno kritje stroškov nege na domu ali samo za posamezna opravila glede na psihofizične sposobnosti in gmotne razmere upravičenca. 20. člen Občani, ki niso zdravstveno zavarovani (44. člen zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva) imajo pravico do brezplačnega ali delno brezplačnega zdravstvenega varstva, če so nezmožni za delo, če nimajo lastnega premoženja ali drugih dohodkov, ki bi bili zavezani plačilu davka, ne svojcev ali zakonitih zastopnikov, ki bi mogli in bili dolžni za njih skrbeti. Osebe, iz prejšnjega odstavka tega člena imajo tudi pravico do brezplačne ali delno orezplačne nabave ortopedskih in drugih zdravstvenih pripomočkov. 21. člen Pravico do zdravstvenega zavarovanja imajo upravičenci iz 8. člena tega odloka in otroci, ki jih je zavarovanec vzel k sebi in jih preživlja, če nimajo urejenega zdravstvenega zavarovanja na kakšni drugi podlagi. VI. OLAJŠAVE KMETOM PRI PLAČEVANJU ZDRAVSTVENIH STORITEV 22. člen Olajšave pri plačevanju zdravstvenih storitev se priznajo tistim kmetom, ki zaradi majhnega posestva, slabe rodovitnosti zemlje,' pomanjkanja delovne sile, dolgotrajne bolezni v družini, večjega števila za delo nesposobnih družinskih članov ali zaradi elementarnih nezgod niso zmožni delno ali v celoti plačati participacijo k stroškom zdravstvenega varstva, ki jih je predpisala pristojna skupnost zdravstvenega zavarovanja kmetov. 23. člen Olajšave se lahko priznajo v celoti ali delno glede na razmere, ki so navedene v prejšnjem členu tega odloka. VII. VARSTVO ŽRTEV FAŠISTIČNEGA NASILJA 24. člen Žrtve fašističnega nasilja in njihove družine imajo pravico do denarne pomoči, kolikor jim je ta pravica pripadala na podlagi 1. člena uredbe o podeljevanju denarnih podpor žrtvam fašističnega nasilja (Uradni list LRS, št. 11-39/53) izvzemši tiste žrtve, ki imajo 100-odstotno telesno okvaro. Višina denarne pomoči za osebe iz prejšnjega odstavka tega člena ne more biti manjša od ene petine minimalnega osebnega dohodka po predpisih o minimalnem osebnem dohodku delavcev v SR Sloveniji. VIII. PREŽIVNINSKO VARSTVO KMETOV 25. člen Kmetje, ki so do uveljavitve tega odloka prejemali preživnino po določbah odloka o preživninskem varstvu kmetov (Uradni vestnik okraja Celje, št. 48-423/64) obdrže v celoti pravice do tega varstva v obsegu, kot so jim bile takrat zagotovljene. 26. člen Preživnine se usklajujejo s porastom življenjskih stroškov vsako leto tako, kot se usklajujejo pokojnine s porastom življenjskih stroškov. Preživnine se izplačujejo mesečno vnaprej. IX. POSTOPEK ZA UVELJAVITEV PRAVIC 27. člen Postopek za uveljavitev pravice do družbene materialne pomoči po tem odloku se začne na predlog upravičene stranke ali po uradni dolžnosti. Pobudo za uvedbo postopka za priznanje pravic po tem odloku imajo pravico dati tudi organi delovnih in drugih organizacij, organov krajevnih skupnosti, družbeno političnih organizacij in posamezni občani. 28. člen Postopek za priznanje pravic do vseh oblik družbeno materialne pomoči po tem odloku vodi na prvi stopnji upravni organ skupščine občine Sevnica pristojen za zadeve socialnega varstva. Postopek se vodi po določilih zakona o splošnem upravnem postopku in po določbah tega odloka. 29. člen Upravni organ skupščine občine Sevnica, pristojen za socialm • erstvo je dolžan enkrat letno izvršiti revizijo vseh odobrenih denarnih pomoči in ugotoviti, če je taka družbena pomoč še potrebna ali če je mogoče uporabiti druge oblike pomoči. X.PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 30. člen Dosedanje oblike in višina družbeno materialnih pomoči se morajo prilagoditi določbam tega odloka najkasneje v roku 6 mesecev po uveljavitvi tega odloka. V tem roku mora upravni organ pristojen za socialno varstvo opraviti revizijo v smislu 29. člena tega odloka. Določbe prejšnjega odstavka tega člena ne veljajo za upravičence iz 25. člena tega odloka. 31. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok prenehajo veljati: — odlok o priznanju olajšav samoplačnikom pri plačevanju zdravstvenih storitev (Uradni vestnik Celje, št. 23-408/65); — odlok o socialnih podporah (Uradni vestnik Celje, št. 26-471/65); — odlok o preživninskem varstvu kmetov (Uradni vestnik okraja Celje, št. 408-423/64). 32. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 554-2/71-2 Sevnica, dne 12. februarja 1971. Predsednik skupščine občine Sevnica Marjan Gabrič 1. r. 146. Na podlagi 100. člena statuta občine Sevnica (Uradni vestnik okraja Celje, št. 35 64) je skupščina občine Sevnica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 12. februarja 1971 sprejela ODLOK o ukinitvi sklada za pospeševanje kulturnih in telesnovzgojnih dejavnosti občine Sevnica 1. člen Sklad za pospeševanje kulturnih in telesno-vzgoj-nih dejavnosti občine Sevnica, ustanovljen z odlokom o skladu za pospeševanje kulturnih in telesno-vzgoj-nih dejavnosti občine Sevnica (Skupščinski Dolenjski list, št. 3-30/70) se ukine. 2. člen Aktiva in pasiva ter pravice in obveznosti sklada se prenesejo na temeljno kulturno skupnost občine Sevnica v tistem delu, ki se nanaša na kulturno dejavnost, v tistem delu, ki se nanaša na telesno-vzgoj-no dejavnost pa v proračun občine Sevnica. 3. člen S prenosom sredstev in virov sklada na temeljno kulturno skupnost občine Sevnica in v proračunu občine Sevnica preneha delo upravnega odbora sklada. 4. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o financiranju kulturnih in telesno-vzgojnih dejavnosti v občini Sevnica. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 022-3/71-2 Sevnica, dne 12. februarja 1971. Predsednik skupščine občine Sevnica Marjan Gabrič 1. r. 147. Na podlagi 100. člena statuta občine Sevnica (Uradni vestnik okraja Celje, št. 35/64) je skupščina občine Sevnica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 12. februarja 1971 sprejela ODLOK o ukinitvi sklada »Dušana Kvedra« občine Sevnica 1. člen Sklad »Dušana Kvedra« občine Sevnica, ki je bil ustanovljen z odlokom o ustanovitvi sklada »Dušana Kvedra« občine Sevnica (Skupščinski Dolenjski list, št. 15/67), se ukine z 31. XII. 1970. Aktiva in pasiva ter pravice in obveznosti ukinjenega sklada se po zaključnem računu za leto 1970 prenesejo na proračun občine Sevnica. ' 2. člen Pristojnosti ukinjenega sklada v zvezi s podeljevanjem štipendij »Dušana Kvedra« se prenesejo na svet za izobraževanje, prosveto in telesno kulturo. 3. člen V proračunih občine Sevnica je treba vsako leto zagotoviti najmanj toliko sredstev kot v preteklem letu, povečanih za odstotek povečanja proračunskih dohodkov v tekočem letu, za izvajanje politike dodeljevanja štipendij »Dušana Kvedra«. 4. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o ustanovitvi sklada »Dušana Kvedra« občine Sevnica (Skupščinski Dolenjski list, št. IS/e?). Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 022-2/71-2 Sevnica, dne 12. februarja 1971. Predsednik skupščine občine Sevnica Marjan Gabrič 1. r. SKUPŠČINA OBČINE VRHNIKA 148. Na podlagi 94. in 138. člena statuta občine Vrhnika skupščina občine Vrhnika na seji občinskega zbora *n zbora delovnih skupnosti dne 3. februarja 1971 sPfejela ODLOK o ustanovitvi svetov skupščine občine Vrhnika 1. člen S tem odlokom se ustanovijo sveti skupščine °bčine Vrhnika, določajo področje dela in naloge svetov ter število članov sveta, ki jih izvoli skupščina 'zmed svojih odbornikov, članov delovnih skupnosti, delovnih in drugih organizacij in izmed občanov. 2. člen Skupščina ima tele svete: 1. svet za obče in notranje zadeve, 2. svet za prosveto in kulturo, 3. svet za zdravstvo in socialno varstvo, 4. svet za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve, 5. svet za gospodarstvo, 6. svet za finance, 7. svet za narodno obrambo. 3. člen Število članov posameznih svetov ter delovno področje in naloge svetov so: Svet za obče in notranje zadeve šteje 7 članov. Svet obravnava zadeve s področja temeljnih organov in drugih državnih organov, zadeve matične službe, varstva javnega reda in mira, varnosti prometa, ljudi in premoženja, požarne varnosti in gasilstva, pomoči osebam, ki so odpuščene s prestajanja kazni ter druge zadeve, ki spadajo v pristojnost tega sveta na podlagi pravnih predpisov. Svet za prosveto in ^ kulturo šteje 11 članov. Svet obravnava zadeve s področja šolstva in izobraževanja, prosvete in kulture ter telesne kulture, muzejske dejavnosti in spomeniškega varstva. Svet za zdravstvo in socialno varstvo šteje 9 članov. Svet obravnava zadeve s področja zdravstva, socialnega varstva in varstva družine, skrbništva mladoletnih, socialnega zavarovanja ter zaščito borcev in invalidov NOB. Svet za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve šteje 7 članov. Svet obravnava zadeve s področja urbanizma, gradbeništva, zadeve s področja komunalnih zadev in stanovanjske politike. Svet za gospodarstvo šteje 15 članov. Svet obravnava zadeve s področja industrije, rudarstva, obrtništva, trgovine, gostinstva in turizma, kmetijstva in gozdarstva, dela in delovnih razmerij ter druge zadeve s področja gospodarstva, ki ne spadajo v delovno področje drugih svetov. Svet za finance šteje 9 članov. Svet daje smernice, obravnava in sestavi dokončni predlog proračuna občine in zaključnega računa, spremlja izvrševanje občinskega proračuna, vodi davčno politiko, usmerja uporabo sredstev proračuna, skladov in drugih izven proračunskih sredstev, obravnava zadeve s področja premoženjskega prava, v smislu določil odloka o določitvi pristojnosti svetov in upravnih organov občinske skupščine za opravljanje zadev, ki so določene z zveznimi in republiškimi predpisi ter obravnava druge zadeve s področja financ. 'Svet za narodno obrambo šteje 11 članov. Svet obravnava zadeve s področja narodne obrambe in civilne zaščite ter zadeve s področja varstva prebivalstva pred naravnimi in drugimi hudimi nesrečami. 4. člen Predsednika in člane svetov voli občinska skupščina na seji na predlog komisije za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja izmed odbornikov in drugih občanov ter kandidatov, ki jih predlagajo samoupravni organi delovnih in drugih organizacij ter sveti krajevnih skupnosti. Najmanj ena tretjina članov svetov morajo biti odborniki občinske skupščine. 5. člen Komisija za volitve in imenovanja ter kadrovska vprašanja določi ob vsakokratni sestavi svetov, koliko članov svetov ter katere delovne in druge organiza- cije, ter krajevne skupnosti predlagajo kandidate za posamezne svete. Najmanj polovica članov sveta mora biti iz delovnih in drugih organizacij in krajevnih skupnosti. 6. člen Sveti občinske skupščine lahko po potrebi ustanovijo stalne komisije za obravnavanje zadev s posameznih področij iz pristojnosti sveta in občasne komisije za izvedbo določenih nalog. 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. l/i-010-01/71 Vrhnika, dne 3. februarja 1971. . Predsednik skupščine občine Vrhnika Franci Širok 1. r. 149. Na podlagi 1. člena zakona o pooblastitvi občinskih skupščin, da določijo pristojnost občinskih organov za zadeve, določene z zveznimi predpisi (Uradni list SFRJ, št. 26/68), f. člena zakona o pooblastitvi občinskih skupščin, da določijo pristojnost občinskih organov za opravljanje zadev, ki so določene z republiškimi predpisi (Uradni list SRS, št. 11/69) in 105. člena statuta občine Vrhnika je skupščina občine Vrhnika na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 3. februarja 1971 sprejela ODLOK o določitvi pristojnosti svetov in upravnih organov občinske skupščine Vrhnika za opravljanje zadev, ki so določene z zveznimi in republiškimi predpisi kot pristojnost občinske skupščine 1. člen Sveti občinske skupščine kot politično-izvršilni organi občinske skupščine in organi družbenega samoupravljanja na področju, za katero so ustanovljeni, skrbijo za uresničevanje politike in za izvrševanje zveznih in republiških predpisov in drugih aktov, družbenih planov in drugih aktov občinske skupščine, dajejo predloge za določitev politike občinske skupščine in za sprejetje njenih aktov, sprejemajo predpise za katere so pooblaščeni, določajo splošne smernice za delo upravnih organov in opravljajo druge politično izvršilne zadeve. V izvrševanju svojih funkcij iz prejšnjega odstavka opravljajo sveti občinske skupščine Vrhnika vsak na svojem področju naslednje naloge: — izdajajo izvršilne predpise na podlagi zveznih in republiških predpisov, — sprejemajo in obravnavajo poročila o delu organov in organizacij, ki opravljajo dejavnosti sploš-nega*pomena, — imenujejo na področjih, za katera so pristojni predstavnike družbene skupnosti v organe delovnih in drugih organizacij ter opravljajo druga imenovanja in volitve, razen imenovanj in volitev organov občinske skupščine, sodnikov občinskega sodišča, javnega tožilca, javnega pravobranilca in sodnika za prekrške, — razpolagajo z nepremičninami družbene lastnine, zlasti po določbah zakonov o nacionalizaciji, o razlastitvi, o prometu z zemljišči in stavbami, o premoženju bivših agrarnih skupnosti in po drugih predpisih, ki urejajo razpolaganje z nepremičninami družbene lastnine, — dajejo soglasja k aktom delovnih organizacij, kadar je tako soglasje predpisano za odločitev o spremembi dejavnosti ali sedeža delovne organizacije o spojitvi, pripojitvi in o drugih statusnih odločitvah, — potrjujejo in obravnavajo načrte in programe organov ,in delovnih organizacij, kot so finančni načrti skladov, programi ipd., — sprejemajo neposredne ukrepe družbenega nadzorstva v razmerju do samoupravnih organov v državnih organih ter v delovnih in drugih organizacijah, — sprejemajo odločitve o drugih politično-izvršil-nih zadevah, ki izražajo skrb za izvrševanje skupščinske politike in za izvajanje zakonov ter drugih splošnih predpisov. 2. člen Občinski upravni organi izvršujejo zakone, družbene ngčrte, odloke in druge akte občinske skupščine, izvajajo politiko, ki je bila določena, spremljajo stanje na ustreznem področju, organizirajo in opravljajo določene službe, odločajo v upravnih zadevah, izvajajo upravno nadzorstvo in druge upravne dejavnosti, pripravljajo akte in opravljajo druge strokovne zadeve za občinsko skupščino, za komisijo in svete občinske skupščine. V izvrševanju svojih funkcij iz prejšnjega odstavka opravljajo upravni organi občinske skupščine Vrhnika, vsak na svojem področju tele naloge: — opravljajo vse zadeve o katerih se odloča v upravnem postopku, razen o prisilni upravi in o prenehanju delovnih organizacij, — opravljajo strokovne naloge, kot so pregledovanje, obravnavanje in dajanje mnenja k statutom in drugim splošnim aktom delovnih organizacij, strokovne naloge v zvezi z varstvom rastlin, zraka, pred požarom ipd,, — spremljajo stanje na področjih gospodarstva in drugih družbenih dejavnosti, pripravljajo analize, poročila in predloge predpisov in drugih aktov za skupščino, njene svete in komisije, — nadzorujejo zakonitost' dela v delovnih in drugih organizacijah, — dajejo strokovno pomoč organom in organizacijam ter imenujejo strokovne organe, — opravljajo druge operativne in upravne zadeve, ki predstavljajo neposredno izvrševanje predpisov. 3. člen Komisija za statut občinske skupščine po potrebi da obvezno tolmačenje v tem smislu, ali je pp$amezna zadeva v pristojnosti sveta ali upravnega organa. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi V Uradnem listu SRS. St. 1/1-021-013/69-71 Vrhnika, dne 3. februarja 1971. Predsednik skupščine občine Vrhnika Franci Širok 1. r. SKUPŠČINA OBČINE ŽALEC 150. Svet za blagovni promet, gostinstvo in turizem skupščine občine Žalec je na podlagi 1. člena odloka o določitvi pristojnosti svetov, upravnih in drugih organov občinske skupščine Žalec za opravljanje zadev, ki so določene z zveznimi in republiškimi predpisi kot pristojnosti občinske skupščine (Uradni vestnik Celje, št. 15-175/70), 13. in 14. člena zakona o oblikovanju in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 12/67, št. 15/67, št. 23/67, št. 40/68, št. 11/69 in št. 15/70) in na podlagi odloka o ukrepih neposredne družbene kontrole cen za obrtne in gostinske storitve (Uradni list SRS, št. 44/70) na svoji seji dne 16. februarja 1970 sprejel ODREDBO o evidentiranju cen za gostinske storitve 1. člen Organizacije, ki opravljajo gostinsko dejavnost in samostojni gostinci, morajo pošiljati cenike za gostinske storitve, ki niso pod neposredno družbeno kontrolo cen v evidenco organu za cene skupščine občine. 2. člen Ceniki za gostinske storitve iz 1. člena tega odloka morajo obsegati podatke o nazivu storitve ali izdelka, komercialni merski enoti, prodajni ceni, prodajnih pogojih (popustu in podobnem) ter datumu od katerega cenik velja. 3. člen Ceniki iz 1. člena tega odloka morajo obsegati cene na dan uveljavitve tega odloka in cene, ki jih bodo oblikoval; po omenjenem dnevu. Za eene, ki so veljale na dan uveljavitve tega odloka, morajo organizacije in samostojni gostinci poslati cenike pristojnemu organu najpozneje v štirinajstih dneh po uveljavitvi tega odloka, za cene, ki jih oblikujejo po uveljavitvi tega odloka, pa najmanj osem dni, preden začnejo po njih zaračunavati storitve. 4. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 38-1/71 Žalec, dne 16. februarja 1971. Predsednik sveta za blagovni promet, Predsednik gostinstvo in turizem skupščine občine Žalec skupščine občine Žalec Jožko Rozman 1. r. Franc Cokan 1. r. 151. Na podlagi določil 44. člena temeljnega zakona o gospodarskem poslovanju (gospodarjenju) s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini (Uradni -ist SFRJ, št. 35/65), 14. člena zakona o komunalnih delovnih organizacijah, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 16 67) ter 1. člena odloka o določitvi pristojnosti svetov, upravnih in drugih organov občinske skupščine Žalec za opravljanje zadev, ki so določene z zveznimi in republiškimi predpisi kot pristojnosti občinske skupščine (Uradni vestnik Celje, št. 15/70) izdaja svet za komunalne in stanovanjske zadeve ter urbanizem po sklepu seje sveta z dne 21. januarja 1971 SKLEP o potrditvi statuta stanovanjsko komunalnega podjetja Žalec Potrdi se statut stanovanjsko komunalnega podjetja Žalec. Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 023-38/70-1/4 Žalec, dne 10. februarja 1971. Predsednik sveta za komunalne in stano-Predsednik vanjske zadeve ter urbanizem skupščine občine Žalec skupščine občine Žalec Jožko Rozman 1. r. Ivo Krašovlc 1. r. SPLOŠNI AKTI SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA SKUPŠČINA SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA DELAVCEV MARIBOR 152. Po 5. točki 122. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Maribor (Uradni list SRS, št. 42-431/70) sprejema skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Maribor na rednem zasedanju dne 17. februarja 1971 S K I. E P o finančnem načrtu dohodkov in izdatkov sklada zdravstvenega zavarovanja delavcev Maribor za leto 1971 1 Finančni načrt dohodkov in izdatkov sklada zdravstvenega zavarovanja delavcev Maribor izkazuje: / din — skupnih dohodkov....................... 206,614.500 — izločitev v obvezno rezervo , , , 4,090.500 — čistih dohodkov........................ 202,524.000 — skupnih izdatkov ....... 202,524.000 2 Sredstva za kritje stroškov obveznih oblik zdravstvenega varstva za osebe iz 44. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 26-147/70) se zagotavljajo tako, da občine povrnejo skupnosti dejanske stroške zdravstvenega varstva. 3 Sredstva za obvezno rezervo se iziocajo v višini 2®/o od skupnih dohodkov po odbitku povračil iz mednarodnih sporazumov o socialni varnosti. 4 Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1971 dalje. St. 022-20/71 Maribor, dne 17. februarja 1971. Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Maribor Predsednik Mirko Kocjan 1. r. 153. Po 1. točki 122. člena v zvezi s prvim odstavkom 71. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Maribor (Uradni list SRS, št. 42-431/70) je sprejela skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Maribor na zasedanju dne 17. februarja 1971 SKLEP o določitvi zneska pogrebine I Znesek pogrebnine se določa na: 800 din, če je umrla oseba starejša od 14 let; 550 din, če je umrla oseba starejša od 1 in mlajša Od 14 let; 450 din, če je umrla oseba mlajša od 1 \eta. II Z dnem, ko se začne uporabljati ta sklep, preneha veljati sklep o znesku pogrebnine za zavarovane osebe (Uradni list SRS, št. 6-36/69). III Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 190-241/64-2 Maribor, dne 17. februarja 197J. Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Maribor 1 Predsednik Mirko Kocjan 1. r. vsebina: Stran 38. Odlok o razpisu nadomestnih volitev za poslanca re- publiškega zbora Skupščine Socialistične republike Slovenije v 8. volilni enoti Domžale I........179 39. Odlok o razpisu nadomestnih volitev za poslanca go- spodarskega zbora Skupščine Socialistične republike Slovenije v 9. volilni enoti Žalec............179 PREDPISI OBČINSKIH SKUPSClN: 129. Sklep o javni razgrnitvi predloga urbanistične doku- mentacije, ki ponazarja območja za pridobivanje gramoza na območju Ljubljane (Ljubljana) ............179 130. Odlok o ustanovitvi medobčinskega sveta za zdravstvo (Celje)..........................................igo 131. Odredba o mejah območja, na katerem ni dovoljeno rediti živine, drobnice, kuncev in perutnine in na katerem ni dovoljeno puščati psov brez nadzorstva (Celje) ..............................................181 132. Odločba o predpisu ukrepa neposredne družbene kontrole cen za gostinske storitve (Cerknica) .... 182 138. Odlok o stopnjah prispevkov za otroško varstvo v letu 1971 v občini Litija............................ 182 134. Odlok o odstotku sredstev, ki se izločajo iz sklada skupne porabe za subvencioniranje stanarin (Litija) 182 135. Odlok o ustanovitvi in organizaciji enot in služb teritorialne obrambe na območju občine Litija . . 183 136. Odlok o razpisu nadomestnih volitev v zbor delovnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Šiška .... 184 137. Odlok o stopnjah prispevka za otroško varstvo (Ribnica) ................................................184 138. Odlok o spremembi odloka o uvedbi samoprispevka za gradnjo in obnovitev šolskih stavb v občini Ribnica 184 139. Odlok o prispevkih in davkih občanov občine Sevnica 185 140. Odlok o občinskem prometnem davku od nepremičnin in pravic (Sevnica) ..................................189 141. Odlok o spremembi odloka o zadržanju cen za nekatere proizvode in storitve (Sevnica) ...................190 142. Odlok o spremembi odloka o določitvi sredstev za financiranje vzgoje in izobraževanja v občini Sevnica za leto 1970 . ........................................190 143. Odlok o odstotku sredstev, ki se izločajo iz sklada skupne porabe za delno nadomestitev' stanarin in pogojih za pridobitev pravice do delne nadomestitve stanarin (Sevnica) ................................190 144. Odlok o ustanovitvi občinskega sklada skupnih rezerv (Sevnica) ..............................................191 145. Odlok o družbeni materialni pomoči (Sevnica) . .191 146. Odlok o ukinitvi sklada za pospeševanje kulturnih in telesnovzgojnih dejavnosti občine Sevnica .... 194 147. Odlok o ukinitvi sklada »-Dušana Kvedra« občine Sevnica...............................................195 148. Odlok o ustanovitvi svetov skupščine občine Vrhnika 195 149. Odlok o določitvi pristojnosti svetov in upravnih or- ganov občinske skupščine Vrhnika za opravljanje zadev, ki so določene z zveznimi in republiškimi predpisi kot pristojnost občinske skupščine.........196 150. Odredba o evidentiranju cen za gostinske storitve (2alec) ..............................................197 151. Sklep o potrditvi statuta stanovanjsko komunalnega podjetja Žalec (Žalec).................*...............197 SPLOŠNI AKTI SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA: 152. Sklep o finančnem načrtu dohodkov in izdatkov sklada zdravstvenega zavarovanja delavcev Maribor za leto 1971.............................................197 153. Sklep o določitvi zneska pogrebnine (Maribor) ... 198 Izdaja časopisni zavod »-Uradni list SRS« — Direktor in odgovorni urednik: Jože Jurač — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča«, vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1971 64 din — Reklamacije se upoštevaje le mesec dni po izidu vsake številke — Uredništvo tn uprava: Ljubljana, Veselova 11, poštni predal 379'VII — Telefon: direktor, uredništvo, uprava in knjigovodstvo: 20701, prodaja, preklici in naročnine 23 579 — Čekovni račun 501-3-GG URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Številka 5 Razglasni del z dne 24. februarja 1971 LETO XXVIII Register podjetij in obrtov NOVE KNJIGE! France Bučar: Vprašanja sodobne organisaciie Prvo tako delo pri nas, pomembno za vse delovne organizacije; uporabno za prakso in študij! — 51 din. ZAKON O ZDRAVSTVENEM ZAVAROVANJU IN O OBVEZNIH OBLIKAH ZDRAVSTVENEGA VARSTVA (nov republiški zakon). — 8 din. ZAKON O SAMOUPRAVNEM SPORAZUMEVANJU IN DRUŽBENEM DOGOVARJANJU O MERILIH ZA USMERJANJE DELITVE DOHODKA IN OSEBNIH DOHODKOV z ekspozejem člana izvršnega sveta Marjana Dolenca. CZ Uradni list SRS Ljubljana Veselova 11, p. pr. 379/VII Spremembe Okrožna gospodarska sodišfa razglašajo Besedilo: Jugoslovanska banka za zunanjo trgovino, Beograd. Pri filiali Ljubljana, se vpiše ekspozitura Celje, Titov trg 3, ki ima takle poslovni predmet: opravljanje poslov dinarskega in deviznega varčevanja, vodenje žiro računov občanov, opravljanje poslov deviz-no-valutne likvidature, vključno menjalnih poslov, opravljanje kontrole nalogov in dokumentacije o de. vizno-režimskih poslih in poslih plačilnega prometa z inozemstvom, sprejem in predhodna kontrola zahtevkov za odobravanje potrošniških, stanovanjskih in drugih kreditov ter izdajanje garancij, dajanje drugih informacij po poslih, katere opravlja banka. Sef ekspoziture je Rudi Mutec, ki ima pravico podpisovanja za posle predmeta poslovanja ekspoziture. Pooblaščene osebe za podpisovanje pri ekspozituri: Rudi Mutec, šef ekspoziture (desni podpisnik), Ida Poličnik, kontrolor (levi podpisnik), Iva Januš, referent (levi podpisnik). Organizacija združenega dela — ekspozitura, posluje v imenu in za račun ustanovitelja v mejah svojega predmeta poslovanja. Enoto je ustanovila Jugoslovanska banka za zunanjo trgovino Beograd, po sklepu seje izvršnega odbora dne 11. II. 1970. Rg XI 6/1 186 Besedilo: Trgovsko podjetje »Savinjski magazin«, Žalec. Pri organizaciji združenega dela poslovalnici Sešče, se izbriše Marija Kobal in se vpiše Marjana Kolar, nova poslovodkinja. Rg VI 110/73 185 Celje, 4. februarja 1971, Besedilo: Podjetje »Reklama RC«, Celje. Izbrišeta se pooblaščenca za podpisovanje Darinka Peško, računovodkinja in Jože Sušnik, v. d. računovodje ter vpišeta se nova pooblaščenca za podpisovanje: Rezika Jevšenak, računovodkinja, ki podpisuje vse finančne listine kot samostojni računovodja in kot sopodpisnik v vseh finančnih zadevah ter ■Stefan Jager, ki podpisuje V zadevah komerciale in kot sopodpisnik v finančnih zadevah. Rg I 154/10 206 Besedilo: Poljoprivredno poduzeće »Vinogradar«, Vis. Izbriše se bife Leskovec pri Krškem zaradi prenehanja poslovanja. Rg VII 103:2 208 Celje, 5. februarja 1971. Besedilo: »Aurea«, kovinsko predelovalno podjetje Celje. Vpiše se novi podpisnik Albin Pučnik, šef komerciale. Celje, 11. februarja 1971. Rg I 37/17 252 Besedilo: Kreditna banka Celje. Pri organizaciji združenega dela podružnici za kmetijstvo v Celju se izbriše direktor podružnice Franjo Lubej in vpiše Ivan Gedlička, vršilec dolžnosti direktorja podružnice. Celje, 12. februarja 1971. Rg IV 107/19 251 Besedilo: Agrokombinat Barje, Ljubljana. Izbriše se prodajalna in gostišče Smrečje, Smrečje 48, p. Rovte. Vpišejo se nove organizacije združenega dela: trgovina z mešanim blagom, poslovalnica Dobrova pri Ljubljani, ki prodaja na drobno: živila in gospodinjske potrebščine; sadje,, zelenjavo in njihove izdelke; mešano industrijsko blago; tobačne izdelke, vžigalice in potrebščine; premog vseh vrst. Poslovodkinja je Ručigaj Terezija. Enota nima samostojnih pravic; trgovina z mešanim blagom, poslovalnica Polhov Gradec, ki prodaja na drobno: živila in gospodinjske potrebščine; sadje, zelenjavo in. njihove izdelke; mešano industrijsko blago; tobačne izdelko, vžigalice in potrebščine. Poslovodkinja je Koritnik Francka. Enota nima samostojnih pravic, in gostišče Dobrova pri Ljubljani, ki toči alkoholne in brezalkoholne pijače iz originalno polnjenih steklenic ter nudi hladna in topla jedila. Poslovodja je Podgoršek Florjan. Enota nima samostojnih pravic. Organizacije je ustanovil DS 26. II. 1970. Ljubljana, 11. septembra 1970. .Rg VI 861/26 215 Besedilo: Trgovsko podjetje »Tobak«, Ljubljana. Vpiše se Epid, biro za ekonomsko propagando 'in založniško dejavnost, samostojna organizacija združenega dela —• pravna oseba pri podjetju »Tobak« Ljubljana, Kotnikova 10, ki ima takle poslovni predmet: dejavnost ekonomske propagande in sicer: izdelava in prodaja tiskovin, plakatov, propagandnih tabel, fotografij, diapozitivov, diavivafilmdv, založništvo in prodaja ekonomske propagandne literature, organizacija ekonomsko propagadnih prireditev in storitev po naročilu. Direktor organizacije je Lojze Jakopič. Za organizacijo podpisujejo: Lojze Jakopič, direktor organizacije, Janez Zajc, namestnik direktorja organizacije, ki podpisuje v njegovi odsotnosti in Rajko Jakopič, računovodja organizacije, ki podpisuje za finančne posle. Vpiše se subsidiarna odgovornost: za obveznosti organizacije odgovarja podjetje »Tobak«, Ljubljana do zneska 100.000 din, nad tem zneskom pa le, Če pogodbo za tako obveznost sopodpiše z direktorjem Epida glavni direktor »Tobaka«. Enoto je ustanovil DS trgovskega podjetja »Tobak«, Ljubljana 23. XI. 1970. Ljubljana, 14. decembra 1970. Rg XIV 1393/1 29 Besedilo: Dalmacijavino, Split. Vpiše se expres buffet v Logatcu, ki prodaja vino, alkoholne in brezalkoholne pijače na gostinski in trgovski način. Poslovodje: Nortnik Alojz in Negmar Ivanka. Organizacija nima samostojnih pravic. Ustanovil jo je DS podjetja 25. VII. 1970. Ljubljana, 30. decembra 1970. Rg V 613/1 36 Besedilo: Jiigoslovenska izvozna i kreditna banka, Beograd. Pri s. o. p. o. Kreditni banki Koper se vpiše ekspozitura Cerknica, ki ima takle poslovni predmet: kreditiranje stanovanjskega in komunalnega gospodarstva iz sredstev kreditnega sklada^ namenskega varčevanja občanov in namenskega nalaganja depozitov na odpovedni rok delovnih in drugih organizacij, kreditiranje občanov za nabavo industrijskega in drugega blaga in druT gih namenov, menjava in prodaja valut, vodenje hranilnih vlog na vpogled in na odpovedni rok, vodenje žiro in deviznih računov zasebnikov, opravljanje vseh tehničnih opravil, ki so vezane na zgoraj navedene posle. V. d. vodje je Mlakar Ivan. Za organizacijo podpisujeta: Mlakar Ivan, v. d. vodje ekspoziture samostojno in neomejeno za posle, ki jih opravlja ekspozitura in Poženel Dragica, referent za kreditne in depozitne posle, ki podpisuje v odsotnosti vodje ekspoziture. Organizacija združenega dela nima samostojnih pravic. Organizacijo je ustanovil izvršilni odbor Kreditne banke Koper — s. o. p. o. Jugoslovenske izvozne i kreditne banke Beograd, 4. VIII. 1970. Rg V 617/1 227 Besedilo: »Borovo« jugoslavenski kombinat gume i obuće. Borovo. Vpiše se prodajalna »Borovo« v Hrastniku, Cesta 1. maja 45, ki prodaja na malo blago lastne proizvodnje in blago drugih proizvajalcev, ki dopolnjujejo lastno izbiro. Poslovod-kinja je Ulčaf Olga. Prodajalna nima samostojnih pravic. Ustanovil jo je DS 16. VI. 1970. Rg V 218/1 234 Ljubljana, 20. januarja 1971. Besedilo: Podjetje za napredek stanovanjskega in javnega okolja »Ambient«, Ljubljana. Pri skladišču Ljubljana, Trg 7. kongresa ZKJ 3 se vpiše prenos sedeža na Prijatljevo 26 v Ljubljani. Rg XIV 1337/7 221 Besedilo: Elektro gospodarstvo, Maribor. Pri Toplarni Ljubljana — samostojni organizaciji — pravni osebi se vpišejo novi pooblaščenci za podpir sovanje: Podpac Anton, dipl. ing., vodja oddelka za proizvodnjo, ki podpisuje v odsotnosti direktorja organizacije v istem obsegu, Zupančič Cvetko, dipl. ek., vodja gospodarsko računskega oddelka, ki sopodpisuje vse listine denarnega, materialnega, kreditnega, obračunskega in komercialnega značaja in Zejfert Tatjana, vodja računovodstva, ki sopodpisuje v odsotnosti vodje gospodarsko-ra-čunskega oddelka vse listine v istem obsegu. Rg XIV 1323/5 220 Ljubljana, 22. januarja 1971. Besedilo: Gostinsko podjetje »Ljubljana«, Ljubljana. Pri gostilni »Maček«, Ljubljana se pri poslovodkinji Kolmanko Gragici vpiše sprememba priimka v Pezdirc. Rg III 478/52 213 Besedilo: »Mercator«, veletrgovina, import-export, Ljubljana. Vpišeta se novi prodajalni: samopostrežba, Domžale, Kolodvorska ulica,* ki ima takle poslovni predmet: prodaja na drobno: živila in gospodinjske potrebščine; cvetlice; časopisi in periodični spisi; delikatese; drogerijsko blago; galanterijsko in bazarsko blago ter igrače; izdelki domače in umetne obrti; izdelki s'sladkorjem in kakavom; mleko in mlečni izdelki, kruh in pecivo; meso ,in mesni izdelki; parfumerij-sko in kozmetično blago; perutnina, jajca, perje in divjačina; proizvodi iz gume in umetnih snovi (plastika); semensko blago; steklo, porcelan in keramika; tobačni izdelki, vžigalice in potrebščine; zelenjava, sadje in njihovi izdelki; žito in mlevski izdelki; mešano industrijsko blago. Poslovodja je Močnik Štefan. Prodajalna nima samostojnih pravic; bife Domžale, Kolodvorska ulica, ki ima takle poslovni predmet: priprava' in prodaja mrzlih jedi ter toplih jedi, točenje alkoholnih in brezalkoholnih pijač, prodaja tobačnih izdelkov, vžigalic in potrebščin, prodaja spominčkov in razglednic. Poslovodkinja je Horjak Marica. Prodajalna nima samostojnih pravic. Organizaciji jo ustanovil DS 16. XII. 1970. Pri prodajalni Sneberje št. 73 se izbriše Primar Angela in vpiše Grilc Terezija, nova poslovodkinja. Rg II 181/328 210 Besedilo: »Alpina«, tovarna obutve, Žlrj. Pri prodajalni Trbovlje, Ulica 1. junija 14 se vpiše, da je v. d. poslovodje Žagar Tanja odslej poslovodkinja. , Rg II 206/73 229 Ljubljana, 25. januarja 1971. Besedilo: »Jadran« export Import, Sežana. Vpiše se prenos sedeža organizacije iz Miklošičeve 4 na Gregorčičevo 13a v Ljubljani. Poslovni predmet organizacije odslej: sklepanje pogodb o nakupu in prodaji blaga v imenu in na račun podjetja, zastopanje tujih firm, operativna priprava zunanjetrgovinskih poslov v mejah registracije podjetja. Izbriše se Grohar Josip in vpiše Babnik Izidor, novi šef predstavništva, ki za predstavništvo podpisuje. Ljubljana, 27. januarja 1971. Rg VIII 1075/2 218 Besedilo: »Akumulator«, poslovno udruženje proizvadjača akumulatora Jugoslavije, Zagreb. Vpiše se prodajni servis za akumulatorje, Ljubljana, Celovška 134a, ki ima takle poslovni predmet: formiranje in polnjenje akumulatorjev; popravljanje akumulatorjev; prodajanje akumulatorjev in njihovih delov na debelo in drobno; zamenjava in odkup starih akumulatorjev in njihovih delov; odkup odpadnega svinca; sprejemanje, reševanje reklamacij za akumulatorje v garancijskem roku. Vodja prodajnega servisa je poslovodja De Cecco Adtolf, ki za servis podpisuje v mejah predmeta poslovanja. Organizacija združenega dela nima samostojnih pravic. Ustanovil jo je upravni odbor združenja 3. XII. 1970. Rg XIV 1399/1 224 Besedilo: Rudarsko metalurški kombinat u Zenici. Vpiše se predstavništvo v Ljubljani, Zibertova 1, ki ima takle poslovni predmet: v imenu in za račun kombinata zbira podatke o stanju na tržišču v pogledu nakupa blaga in materiala potrebnega za delo kombinata, kakor tudi glede plasmana proizvodov kombinata, na posebni nalog, ki ga prejme od oseb, ki so pooblaščene sklepati za kombinat pogodbe, sklepa tudi pogodbe o kupoprodaji blaga, surovin, tehničnega materiala, strojev, strojnih naprav in rezervnih delov ter opravlja tudi druge posle v zvezi z izvrševanjem dejavnosti, za katere je registriran kombinat. Sef predstavništva je dipl. ing. Keržan Stjepan, ki za predstavništvo podpisuje v mejah predmeta poslovanja. Organizacijo združenega dela je ustanovil DS kombinata 27. V. 1970. Rg XIV 1400/1 225 Ljubljana, 29. januarja 1971. Besedilo: Delamaris, Izola. Vpiše se ribarnica Delamaris, Kranj, Titov trg 5, ki prodaja na malo vse vrste svežih in globoko zmrznjenih rib, školjk in rakov. Poslovodja je Miha Koprivec. Poslovalnica nima samostojnih pravic. Ustanovil jo je DS podjetja 6. XI. 1970. Ljubljana, 8. februarja 1971. Rg IV 411/1 231 Besedilo: Trgovsko podjetje »Uni-vcrzal«, Lendava. Pri prodajalni »Kolodvorska«, Lendava, Kolodvorska 19 se izbriše poslovodkinja Trajber Elizabeta in vpiše v. d. poslovodkinje Volf Marija; pri prodajalni »Enotnost«, Čren-ševci 43 se izbriše poslovodkinja Žižek Rozalij a. in vpiše Ceh Alojz, poslovodja; pri prodajalni »Pohištvo«, Lendava, Partizanska 71 se vpiše razširitev poslovnega predmeta še na prodajo blaga na debelo; pri prodajalni »Avtotehna«, Lendava, Partizanska 92 se vpiše razširitev poslovnega predmeta še na prodajo reprodukcijskega materiala na veliko, in pri prodajalni »Gradbeni material«, Lendava. Kolodvorska ulica se vpiše razširitev poslovnega predmeta še na opravljanje uslug s. čirku-lar':o za lastne potrebe tef za potrebe tretjih oseb. Rg 210/1-203 167 Besedilo: Tovarna avtomobilov in motorjev, Maribor. Pri poslovni enoti — restavraciji TAM v Mariboru se izbriše poslovodja Anton Furek in vpiše Aleksander Jovanovič,-v. d. poslovodje, ki podpisuje v mejah poslovanja poslovne enote. Rg 169/1-152 200 Besedilo: Veletrgovina, »Verna«, Maribor. ' Pri prodajalni št. 2 »Samopostrežba Ruše«, v Rušah 319 se vpiše razširitev poslovnega predmeta še na prodajo na drobno: živine in krme, od tega samo živinske krme. Rg 62/1-232 163 Maribor, 26. januarja 1971. Besedilo; Samopostrežna restavracija »Center«, Maribor.. Vpiše se organizacija združenega dela bife »Merkur«, Maribor, Vetrinjska 22/III, ki ima takle poslovni predmet: točenje alkoholnih in brezalkoholnih pijač ter drugih napitkov, prodaja naprej pripravljanih hladnih jedil in razpečavanje toplih obrokov hrane, ki je pripravljena v centralnem obratu podjetja, prodaja tobaka in tobačnih izdelkov na drobno. Vodja bifeja je Kek Krista. Za bife podpisujejo pooblaščenci za podpisovanje podjetja in pa poslovodja, vendar ta le v mejah poslovanja bifeja. Enoto je ustanovilo podjetje s sklepom DS z dne 23. IX. 1970. Enota nima samostojnih pravic; gostinske usluge opravlja v imenu in na račun podjetja. Maribor, 2. februarja 1971. Rg 443/1-29 191 Besedilo: Kmetijsko industrijski kombinat »Pomurka«, Murska Sobota. Vpiše se Grof Gustav, dipl. ekonomist, kot pomočnik glavnega direktorja, ki podpisuje v odsotnosti glavnega direktorja z enakimi pooblastili. Maribor, 8. februarja 1971. Rg 221/1-267 288 Besedilo: »Emona«, Ljubljana. Vpiše se prodajalna Supermarket »Emona«, Maribor, Partizanska cesta 3, ki ima takle poslovni predmet: nabava in prodaja blaga po sledečih trgovskih strokah: mesa in mesnih izdelkov; živila in gospodinjskih potrebščin; delikates; zelenjave, sadje in njihovih izdelkov; mleka, mlečnih izdelkov, kruha in peciva; alkoholnih in brezalkoholnih pijač; tobačnih izdelkov, vžigalic in potrebščin; jajc ter predpakiranega mesa, perutnine in divjačine; tekstilnega blaga, kratkega in pletenega blaga ter konfekcije, od tega samo: tkane tekstilne proizvode, konfekcijo, embalažo, galanterijo, sukanec in potrebščine za šivanje, volneno in bombažno trikotažo, konfekcijo in metražno blago iz plastičnih mas, kemično obdelane tkanine, usnjeno in krzneno konfekcijo ter zavoje za dojenčke; galanterijsko in bazarsko blago ter igrače; proizvodi iz gume, kavčuka in plastičnih mas, od tega: razne drobne proizvode od gume, kavčuka in plastičnih mas, gumijaste, pisarniške in druge potrebščine; potrebščine za kopanje iz gume, kavčuka in plastičnih mas, gumirane tkanine in proizvodov iz gume, linolej, vseh vrst preprog iz linoleja in drugih kemičnih sestavin ter lepila za gume in plastične mase; železnina in kovinsko blago, kolesa, šivalni stroji in potrebščine, od tega: žične proizvode, kovno železo in kavlje, vseh vrst in za vse namene, kmetijsko orodje in naprave, pločevinasto blago, kuhinjske in hišne potrebščine, kovinsko galanterijo, železno pohištvo, zaščitna stekla za veterne in druge svetilke, baterije in baterijske svetilke, fitinge, in ožji sortiment vodovodnih armatur; fotografski in optični aparati ter potrebščine; glasbila, radijski aparati in potrebščine, od lega: gramofone, gramofonske plošče in pribor, radio in TV aparate, razne glasbene in otroške igrače; športne potreščine, od tega: športne obleke in obutev po kroju in obliki izrazito športnega značaja, športne potrebščine iz tekstila, kovin, lesa, volne in plastičnih mas, potrebščine za športni ribolov; elektrotehnični material; od tega: električne naprave za gospodinjstvo, hladilnike, pražilce, in mline za kavo, sesalce za prah, bojler je in pralne stroje; ure in izdelki iz plemenitih kovin; barv, lakov, kemikalij in potrebščin, od tega: razne proizvode kemične in rudarske dejavnosti, slikarske in modelarske potrebščine, ščetke vseh vrst, metle, gobe, zamaške; parfumerijsko ni kozmetično blago, od tega: kozmetične, sanitarne in kemične proizvode in preparate, sončna očala, potrebščine za britje in striženje; potrebščine za manikiranje, pedikiranje in sredstva oziroma potrebščine za osebno nego in ozdrževanje higiene in sredstva za čiščenje madežev; stekla, porcelana in keramike; pisarniški mate- rial, papir, pisalne in šolske potrebščine; izdelke domače in umetne obrti; drogerijsko blago; cvetlice, lončnice in razno cvetje; drobna oprema in okrasni predmeti za avtomobile ter sredstva za njihovo nego; camp prikolice in delovne prikolice ter' motorna in navadna kolesa iz skladišča prodajalne; kot stransko dejavnost pa še: točenje ^seh vrst alkoholnih in brezalkdholnih pijač, kave in drugih napitkov ter streže-nje najnavadnejših hladnih in toplih jedil v prostorih bifeja. Direktor enote je Oto Brezovšek, ekonomist. Za enoto podpisujejo pooblaščenci za podpisovanje podjetja in pa direktor enote, vendar ta le v mejah poslovanja enote. Enoto je ustanovilo podjetje s sklepom delavskega sveta z dne 2. XII. 1970. Enota nima samostojnih pravic; posluje v imenu in na račun podjetja. Maribor, 9. februarja 1971. Rg 576/1-8 272 Besedilo: Trgovsko in proizvodno podjetje »Merx«, Celje. Pri sektorju gostinstva Prevalje se izbriše dosedanja firma sektorja gostinstva in gostišč ter vpiše nova, ki glasi: Veletrgovsko, gostinsko — turistično in proizvodno podjetje »Merx«, Celje, sektor gostinstva Prevalje. Rg 308/III-11 280 Besedilo: Trgovsko in proizvodno podjetje »Mcrx«, Celje. Pri sektorju prodaje na drobno se izbriše dosedanja firma sektorja prodaje na drobno in prodajaln ter vpiše nova, ki glasi: Veletrgovsko, gostinsko-turistično in proizvodno podjetje »Merx«, Celje, sektor prodaje na drobno Ravne na Koroškem. Rg 306/111-38 279 Besedilo: Trgovsko in proizvodno podjetje »Mera«, Celje. Pri sektorju prodaje na drobno Ruše se izbriše dosedanja firma sektorja prodaje na drobno in prodajaln ter vpiše nova, ki glasi: Veletrgovsko, gostinsko-turistično in proizvodno podjetje »Merx«, Celje, sektor prodaje na drobno Ruše. . Izbriše se prodajalna Selnica 6b Dravi zaradi ukinitve. Rg 278a/II-23 281 Besedilo: Trgovsko in proizvodno podjetje »Mera«, Celje. Pri turistično-gostinskem sektorju, Ravne na Koroškem se izbriše dosedanja firma turistično gostinskega sektorja in gostišč ter vpiše nova, ki glasi: Veletrgovsko, gostinsko-turistično in proizvodno podjetje »Mera«, Celje, turistično gostinski sektor Ravne na Koroškem. Rg 307/III-10 278 Besedilo: Trgovsko in proizvodno podjetje »Mera«, Celje. Pri skladišču v Slovenj Gradcu se izbriše dosedanja firma in vpiše no- va, ki glasi: Veletrgovsko, gostinsko-turistično in proizvodno podjetje »Merx«, Celje, skladišče Slovenj Gradec. Rg 257/III-12 277 Besedilo: Tovarna olja, Slovenska Bistrica. Pri prodajalni olja v Slovenski Bistrici, Trg Alfonza Šarha se izbriše Justinek Julijana in vpiše Slomšek Cecilija, nova poslovodkinja. Rg 94/11-59 284 Maribor, 10. februarja 1971. Izbrisi Okrožna gospodarska sodišča razglašajo Besedilo: Bife »Turist«, Šempeter v Sav. dolini. Zaradi končane redne likvidacije. Celje, 11. novembra 1970."’ Rg II 248/5 1342 Besedilo: Trgovsko podjetje »Ra-vehka«, Beltinci. Zaradi pripojitve k Trgovskemu podjetju na veliko in malo »Potrošnik«, Murska Sobota, vpisanem pod Rg. št. 223/1. Maribor, 25. januarja 1971. Rg 174/1-72 174 Register zavodov Vpisi Okrožna gospodarska sodišča razglašajo Besedilo: Osnovna šola Leskovec pri Krškem. Poslovni predmet: osnovna dejavnost — osnovna vzgoja in izobrazba mladine; dopolnilna dejavnost — šolska mlečna kuhinja. Ravnatelj je Ciril Plut. . Pooblaščenci za podpisovanje zavoda: Ciril Plut, ravnatelj, ki zavod zastopa in zanj podpisuje v polnem obsegu, Levko Riedel, pomočnik ravnatelja, ki podpisuje v vseh zadevah kot ravnatelj, Anica Plut, računovodkinja, in Angelca Černič, predsednica delovne skupnosti, obe po-oblaščenki za sopodpisovanje v finančnem poslovanju. V sestavu zavoda Osnovna šola Leskovec pri Krškem sta še podružnični šoli Veliki Podlog in Senuše. Ustanovitelj: Občinska skupščina .Krško z odločbo o reorganizaciji šol v občini Krško, št. 022-7/63 z dne 16. V. 1963. Celje, 12. februarja 1971. Rgz X 66/1 256 Besedilo: Goriški geodetski biro, Nova Gorica (Trg Gradnikove brigade l/III). Poslovni predmet: biro opravlja storitve občanom, državnim organom ter delovnim in drugim organizacijam v zadevah geodetske službe. Pri tem biro opravila zlasti: izvaja parcelacije zemljišč v urbanistične namene, izvršuje zakoličbe zgradb in objektov skladno z lokacijsko dokumentacijo, izdeluje načrte za potrebe lokacijske dokumentacije, če s takimi načrti ne razpolaga Geodetska uprava Nova Gorica, opravlja delitve parcel, po vnaprej določenih pogojih, opravlja strokovne zadeve v zvezi z vspostavljanjem stanja na zemljišču tako, kot je evidentirano v načrtih in katastrih, izvaja strokovno operativna dela v zvezi z razlastitvijo zemljišča. Poleg navedenih zadev opravlja biro tudi druge storitve občanom, državnim organom ter delovnim in drugim organizacijam, če to vpliva na evidentirano stanje v načrtih, kkrtah, katastrih in evidencah geodetske službe oziroma, če se lahko opravijo le na podlagi teh načrtov, kart, katastrov in evidenc. Poleg teh nalog opravlja po naročilu tudi sledeče zadeve: par-celacijske, zakoličbene in preddelil-ne načrte kot priloge urbanističnemu načrtu, opravlja zakoličbe in izmere za ceste in druge objekte, opravlja geodetska dela s področja opazovanja posedanj oz. premikov visokih in nizkih gradenj, iždeluje za potrebe delovnih organizacij načrte novega stanja po spremembi kot priloga o prijavi o spremembi za potrebe katastra komunalnih naprav (15. čl. zak. o katastru komunalnih naprav), izdeluje geodetske načrte kot prilogo k dokumentaciji za tehnični pregled objekta (zakon o določenih vprašanjih s področja investicijske izgradnje), opravlja revizijo zemljiškega katastra in tehnično revizijo načrtov, opravlja ostala geodetska dela, kolikor niso v pristojnosti drugih organov in organizacij. Direktor zavoda v ustanavljanju je Miška Leopold, ki zavod zastopa in zanj podpisuje v smislu zak. določil. Poleg direktorja podpisujeta za zavod še Cuznar Irena, računovodkinja in Kniewalđ Kamilo, geometer, ki je pooblaščen za podpisovanje načrtov in računov v odsotnosti direktorja. Koper, 31. decembra 1970. Rgz 281/1 64 Spremembe Okrožna gospodarska sodišča razglašajo Besedilo: Savinjsko-šaleška lekarna, Mozirje. Pri ' samostojnih organizacijah združenega dela — pravnih osebah — Lekarna Šoštanj in Velenje se vpiše: Naziv organizacije združenega dela se spremeni in je odslej: Savinjsko-šaleška lekarna Mozirje — Lekarna Šoštanj, sedež: Šoštanj, Kajuhova 13. Izbrišejo se samostojne pravice te organizacije združenega dela/tako, dh ni več samostojna organizacija — pravna oseba, ne odloča samostojno uporabi in razpolaganju s sredstvi ter nima več svojega žiro računa pri banki. Odslej posluje ta organizacija združenega dela v imenu in za račun zavoda Savinjsko-šaleška lekarna Mozirje. Izbriše se pooblaščenka za podpisovanje pri tej ozd. Anica Podlesnik, računovodkinja; naziv organizacije združenega dele se spremeni in je odslej Savinjsko-šaleška lekarna Mozirje — Lekarna Velenje, sedež: Velenje, Vodnikova 1. izbrišejo se samostojne pravice ter organizacije združenega dela tako, da in več samostojna organizacija — pravna oseba, ne odloča samostojno o uporabi in razpolaganju s sredstvi ter nima več svojega žiro računa pri banki. Odslej posluje ta organizacija združenega dela v imenu in za račun zavoda Savinjsko-šaleška lekarna Mozirje. Izbriše se pooblašenka za podpisovanje pri tej ozd. Ela Antlej, računovodkinja. Celje, 14. januarja 1971. Rgz X 59/7 77 Razglasi sodišč Dražbeni oklici I 1589/69 1229 Dne 8. aprila 1971 bo pri tem sodišču v sobi št. 2 prisilna dražba nepremičnine vlož. št. 42 k. o. Mestni vrh: I. skupina: del k. o. 42 Mestni vrh — cenilna vrednost je 6.399,70 din, najmanjši ponudek je 4.266 din, varščina pa 639 din; II. skupina: del k. o. 42 Mestni vrh — cenilna vrednost je 1.614 din, najmanjši ponudek je 1.076 din, varščina pa 161 din; III. skupina: del k. o. 42 Mestni vrh — cenilna vrednost je 2.746,40 din, najmnajši ponudek je 1.830 din. varščina pa 284 din; IV. skupina: del k. o. 42 Mestni vrh — cenilna vrednost je l. 280,80 din, najmanjši ponudek je 853 din, varščina pa 128 din. I 1454/69 1230 Dne 8. aprila 1971 bo pri tem sodišču v sobi št. 2 prisilna dražba nepremičnin vlož. št. 58 k. o. Hva-letinci in prckomejna v k. o. Novinci: I. skupina: prekomejna k. o. Novinci — cenilna vrednost je 2.782,80 din, najmanjši ponudek je 1.855,20 din, varščina pa 279 din; II. skupina: del k. o. 58 Hvaletinci — cerfilna vrednost je 1.781,20 din, najmanjši ponudek je 1.187,50 din, varščina pa 178 din; III. skupina: del k. o. 588 Hvaletinci -— cenilna vrednost je 1.650,40 din, najmanjši ponudek je 1.100,30 din, varščina pa 165 din; IV. skupina: del k. o. 58 Hvaletinci — cenilna vrednost je 2.436.60 din, najmanjši ponudek je 1.436.60 din, varščina pa 215 din; V. skupina: del k. o. 58 Hvaletinci — cenilna vrednost je 1.849 60 din, najmanjši ponudek je 1.233,10 din, varščina pa 105 din; VI. skupina: del k. o. 58 Hvaletinci — cenilna vrednost je 508,55 din, najmanjši ponudek je 339,10 din, varščina pa 50 din; VII. skupina: del k. o. Hva- letinci — cenilna vrednost je 132 din, najmanjši ponudek je 88 din, varščina pa 13,20 din. Pravice ki ne bi dopuščale dražb je treba prijaviti najkasneje na dražbenih narokih preden se pričneta dražbi, ker bi se sicer te pravice ne mogle več uveljavljati na škodo zdražitelja v dobri veri. Sicer pa se opozarja na dražbena oklica, ki sta nabita na oglasni deski tega sodišča. Občinsko sodišče v Ptuju, dne 12. februarja 1971. Amortizacije vrednotnic. Katerih imetniki