SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Po polti prejeman velja: Za celo leto predpla«an 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden
mesec. 1 gld. 40 kr.
V administraciji prejeman velja:
Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za Četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld.
V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posatnne številke po 7 kr.
i
Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upruvulštvo in ekspcdicija v „Kutol. Tinkami", Vodnikove ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, netrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v Semeiilšklh ulicah St. 2, 1., 17.
Izhaja v$ak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol H uri popoldne.
SŠtev. 2.
V Ljubljani, v sredo, 3. januarija 1894.
Letnik XXII
Vabilo na naročbo._
S I. januvarijem pričenja se nova naročba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo.
»SLOVENEC"
velja za ljubljanske naročnike v administraciji :
Vse leto 12 gld. Pol leta 6 „
Četrt leta . 3 gld. Jeden mesec 1 ,, Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec. Po pošti velja predplačan:
Vse leto Pol leta
15 gld. 8 „
Četrt leta 4gl. — kr. Jeden mesec 1 40 „
ZJpravništvo ,, Slovenca".
Napisi nit ulicah v Ljubljani.
Dre 29. m. in. je »pravno sodišče izreklo razsodbo o uličnih napisih v Ljubljani. Naši č.tatelji že vedo, da je sedai dovoljeno, v Ljubljani napraviti jediuo slovenske napise, da bela Ljubljana svetu pokaže svoje čisto slovensko lice. V nekaterih krogih je zaradi tega veliko veselje, kar kažejo že brzojavni pozdravi, ki vsled tega prihajajo ^Slovenskemu Narodu"-
Reči pa moramo, da je nas nekoliko iznenadil telegram celovških naprednjakov v našem najstar-šem dnevniku. Vse, kar morejo koroški Slovenci doseči, morejo pač doseči le na podlagi narodne jed-nakopravnosti. Dvojezične napise je vlada v Ljubljani branila tudi le sklictvaje se na ustavno zagotovljeno narodno jednakopravnost. Zatorej se nam pač nekoliko čudno zdi, če Slovenci v skoro popolnoma ponemčenem Celovcu se tako vesele slovenskih napisov v Llubljani. Res kdo poreče, da bi tudi drugod dvojezičnih ne bili dosegli. Ali pomisliti je, da stvar se ne tiče le napisov, temveč bodo Nemci skušali, iz take razsodbe izvleči tudi še druge koristi za-se.
Baš sedaj v Celovcu delajo mestni očetje nov Statut, po katerem se izoži ali bolje rečeno popolnoma odpravi pravica slovenščine Dosedaj je bilo malo upanja, da bi »lada pritrdila takemu mestnemu Statutu. Pač pa je sedaj precej drugače. Res je, da je ločiti samostojni in pa preneseni delokrog posebno v mestih s svojim Statutom, ali včasih se mej ob-ma naslovoma ne da potegniti trdno določena črta in se baš ta neomejenost dil večkrat dobro izkoristiti za nasprotuika, zlasti če vlada mu ni pro-tivna.
Z veseljem pozdravljamo vsak naroden napredek in je s tega stališča nam tudi ljubo, če Ljubljana dobi bolj narodno vnanje lice, ali reči moram*, da je vse naše veselje se v noč shlapilo, ko smo prečitali razsodbo upravnega sodišča. V dolgem utemelievanju pravi, da je v prvem in drugem odstavku člana XIX. izraženo le nekako splošno načelo. V koliko izvrševati narodno jednakopravnost, ni določeno. Postavljeno je načelo, katerega je treba podrobno izvesti zakonodavnim potom. Tukaj je že nekak nedostatek v postavodaji. Ko so se sklepali osnovni zakoni, je zbornica poslancev bila vsprejela v član XIX. določbo, da država zagotavlja narodno jednakopravnost, ali gospodska zbornica je pa vsprejela izraz „ pri znava " , za kateri izraz sta se naposled obe zbornici zjedinili. Iz tega je upravno sodišče sklepalo, da država jeduakopravnosti nikakor ne zagotavlja, temveč le priznava načelo, ki se ima pa izvesti s posebnimi zakoni. Pa tudi pravna znanost ta član tako razlaga.
Seveda mi ne smemo kritikovati te razsodbe, dasi se popolnoma ne vjema z dosedanjim tolmačenjem tega člana pri državnem sodišču. Povedati pa moramo, da tista pravna znanost, na katero se upravno sodišče sklicuje, so nekateri nemški liberalni juristi, kateri imajo svoje središče v pravniškem društvu dunajskem.
Pa bodi stvar kakor-koli, gotovo bodo znali naši nasprotniki dobro izkoristiti v svoje namene to razsodbo. Z njo je našemu dosedanjemu političnemu
stališču vsekako nekoliko izpodbit temelj. Od viso-cega sodišča na Dunaju je torej pripoznano, da član XIX. dobi torej še-le pravo veljavo, ko se mu da izvrš lni zakon. Kdaj se pa to zgodi? Najbrž še ne tako hitro. Res se je govorilo, da bode Plener sam predlagal nekak tak predlog. Sedaj je vse tiho. Nemci tega izvrševalnega zakona ne potrebujejo, Poliaki tudi ne dosti bolj, Čehi pa na javno živ-ljenie imajo premalo vpliva. Sedaj bodemo čutili ne le mi, temveč tudi Cehi, kako napako so storili konservativci, ko so boje se za deželno avtonomijo pod Taaffejevo vlado bili popustili lepo priložnost skleniti tak zakon. In kakšen bi pač bil zakon, ki bi se sklenil pri sedanjih razmerah ? Brez priznanja nemškega državnega jezika bi ne šlo. In vendar se utegne pripetiti, da bodemo baš Slovani prisiljeni siliti, da se sklene tak zakon, da tako dobimo nekako trdno zakonito podlago za naše narodne zahteve. Mi se nikakor ne vjemamo s tem, da je z razsodbo upravnega sodišča zares se nemškemu državnemu jeziku prizadejal kak udarec. Da bi bili Nemci nameravali uvesti nemške napise po vseh avstrijskih mestih, mi ne verjamemo, tako pa stvar potem ni več takšnega pomena, če imata Praga iu Ljubljana slovanske, če so v Trstu in Gorici itali-jauski. Pač pa je mogoče, da je upravno sodišče baš pogladilo pot nemškemu državnemu jeziku v Avstriji, ker je napravilo tako negotove razmere, da bodo še Slovani prisiljeni gledati, da se iz n|ih izmotajo, in morda ravno za ceno nemškega državnega jezika, seveda z omejenim delokrogom. Sama razsodba odpira že nemščini široka vrata, skozi katera jo bodo razni njeni prijatelji lahko vrivali.
Zato lahko rečemo, da se z razsodbo upravnega sodišča začenja hujša doba za nas Slovence in čitajoč včerajšnji telegram v „Slov. Narodu" izražajoč veselje nad najnovejšo pridobitvijo v Ljubljani, mislili smo si da se razsodbe upravnega sodišča pač morejo veseliti zares — samo politični mladeniči.
LISTEK
Kako se človek na potu uči.
Comme on s'instruit en voyageant. — Napisal J. Mžry.
Ladija „Sully" povračala se je iz Neapolja in zavila v livoruski pristan. Morje je bilo od Gaiite sera nekam viharno, toda ob solnčnem vzhodu se je pomirilo. Vti potniki drenjali in trli so se na krovu ter občudovali krasno italijansko mesto in ravno, nizko nabrežje, raztezajoče se mimo stolpa Sau Pietro Agrado tjekaj proti oddaljenemu toskan-skerau pogorju in montenerskim višinam. Trije potniki, brez dvojbe ali bolj leni ali pa bolj utrujeni, kot ostali, ležali so še v ozkih malih posteljah v svoji kabini. Oni, ki piše le-te vrstice, bil je seveda mej njimi. Ostala dva bila sta mu popolnoma nepoznana; vedel je samo za številko njunih p >stelj. Garcon nazival jih ni nikdar drugače, kot št. 1 in St. 2.
Le-ta dva gospoda, ki sta ravno prestala morsko bolezen, čutila sta se srečna, da moreta zopet rabiti svoj jezik in zato sta se v svojih posteljah, vi-
sečih druga nad drugo, živahno razgovarjala. Poslušati njuni razgovor zdelo se mi je dokaj zanirai-veje, kot pa gledati na morje in pa na livornski pristan.
Št. 1. „Mislite li, da se bodemo ustavili dalje časa v Livornu?"
St. 2. „Da, menim, da štiriindvajset ur."
„Vam je li Livorno znan?"
„I)a. Napravil sem tamkaj že nekaj kupčije. V Livornu imamo jednega kupca."
%0, dotično trgovsko hišo jaz gotovo poznam. Jaz vem za vse livornske trgovce."
„Ah trgujete z Livornom?"
.Nekoliko. Mi kupčujemo z vinom . . . Aj, dve uri je že, kar sem naročil kozarec madeire Gargon !"
„In jaz jedno oranžo . . . Gargons pripravljajo sedaj na krovu prtljago."
„V Marseille pridemo pojutranjem ob desetih . . .
„Ob desetih ali jednajstih, da . . . Vi prihajate iz Neapolja?"
»Da . . .«
„Jaz pa sem vstopil na ladijo v Citta-Vecchia, prihajam pa iz Rima."
„Ste li zadovoljni s trgovskim vspehom svojega bivanja v Rimu?
„Tako, tako . . . Dobil sem nekaj naročil: prodal sem nekaj bordoškega vina . . . Beračija . . Rim je slabo tržišče."
„Jaz sem se v Rimu pošteno dolgočasil. Ni za jeden vinar kupčije nisem napravil."
„Kje ste pa stanovali?"
„V Torretti, poleg cerkve svetega Avguština. In Vi?"
„V Luigijevi lokandi v vrvarski ulici."
„Ah? Tedaj čisto blizu sv. Petra."
„Da, do tjekaj vodi samo most . . . most. . . kako se že zove? Kako pravite Vi onemu mostu?"
.Vem, vem, most. . . preko reke . . . most, na katerem so postavljeni marmornati angelji."
„Da, tako je; trebe mi je bilo iti samo preko tega mostu ... Šel sem vsak dan v baziliko svetega Petra."
„Cerkev sv. Petra je najlepše, kar je videti v Rimu ... Ste li videli angelje pri kropilniku?"
Politični pregled.
V Ljubljani, 3. januvarija.
Policijo v Pragi oborožili so z revolverji., kar je bilo potrebno pri sedanjem razburjenju v češkem stolnem mestu. Raba revolverjev je policiji dovoljena v prvi vrsti le za brainbo.
Musinska politika. Zadnji čas se Kusini nekako prijazneji kažejo Mladočehom. Morda hočejo, s tem priiiskati na Poljake, da bi jim več privolili, ali pa Poljaki nečejo v ničem Rusinom kaj privoliti, ko niso več potrebni za koalicijo. Mlado-rusinski list „DiIou z vso odločnostjo zagovarja mla-dočeško stranko proti sumničenju, da bi bila kaj kriva Mrvinega umora. V Drobobyču je bil shod starorusinske stranke, ki se je izrekel za zbližanje Rusinov in Mladočehov v državnem zboru. Govorniki so izražali svoje svoje simpatije za Mladočehe. — Z rusinskimi poslanci se slovanska koalicija številno dosti ne pomnoži, ali ta pristop bi bil zaradi tega pomenljiv, ker bi pokazal, da rusinski narod, ki šteje blizu 3 milijone duš ni zadovoljen s sedanjo vlado. Narod 3 milijonov pa vsekako tudi nekaj šteje.
Slovanska koalicija. Mi smo bili takoj ob osnovi slovanske koalicije izrazili- svoj pomislek, da bi se dal osnovati kak skupen program, ker vendar imajo posamični slovanski narodi precej različne in pogostem si nasprotujoče težnje. Podlaga za skupno delovanje bi se utegnila najti v poganjanju za narodno jednakopramost. Ta je vsem slovanskim narodom skupna zahteva, ako se postavijo na malo vzvišeno stališče in se vsak ozira na interese vsega svojega naroda. Za narodno jednakopravnost se lahko poganjajo Slovence, Rusine, Poljaki, če se ozirajo na svoje soplemenike v Šleziji in Bukovini, Hrvatje, če se ozirajo na položaj v Istri, in Cehi, ako kaj mislijo, kako je v Sleziji. Seveda so razmere Cehov v kraljevini in pa Hrvatov v Dalmaciji v narodnem oziru tako ugodne, da si težko mislijo, kako se godi Slovanom v drugih pokrajinah in že zaradi tega teže po druzih stvareh, kakeršne so češko in hrvaško državno pravo, in baš te državnopra\ne ležnje pa ločijo nas Slovane in kakor hitro se začno nekateri Slovani postavljati na tako stališče, pa je trajno skupno delovanje nemogoče. Kakor se pa sedaj kaže, da se Cehi nikakor ne mislijo ozirati na skupne odnošaje avstrijskih Slovanov, temveč hočejo vsa slovansko koalicijo narediti za neki močnejši češki klub. Mlado- in staročeški listi v svojih novoletnih razmatravanjih pišejo, kakor bi slovanska koalicija imela v prvi vrsti namen pomagati češkemu državnemu pravu do izvršitve. To je pač najboljša pot do razrušitve slovanske koalicije. Cehi so le preveč vajeni ozirati se le na svoje ožje češte interese, na druge Slovane se le pa toliko ozirajo, kolikor to ravno ugaja njih specijalno češkim koristim.
lOOOletnica Svatopolkova. Dne 14. fe-bruvarja se bode po Češkem in Moravskem praznovalo tisočletnica Svatopolkova, kateri je bil prvi zje-dinil Češko in Moravsko in razširjeval krščansko kulturo mej Slovani. Pod Svatopolkom sta slovanska apostelja Ciril in Metod sprevračala Slovane v krščansko vero. To slavje je torej večjega pomena ne le za Cehe, temveč za vse zapadne Slovane, za katere se je s Svatopolkom bila začela nova krščanska kulturna doba.
Kancelurska krita v Nemčiji. Nemški listi pišejo tako, kakor da je Itancelarska kriza pred durmi. Konservativci so dan na din prednnejši, »Kreuzzeitung" z velika nesramnostjo napada grofa Caprlvija. Nekateri poslanci, ki so glasovali za trgovsko pogodbo z Eumnnijo baje mislijo glasovati proti trgovski pogodbi z Rusijo in vsled tega bi moral odstopiti grof Caprivi. Kako so napete stvari, se vidi že iz tega, da se je vladi zdelo potrebno, da je obnovila neki star Bismarkov ukaz, po katerem morajo uradniki podpirati vlado v vseh političnih stvareh. S tem se je nadejal grof Caprivi, da prisili vse uradnike-poslance, da glasujejo zanj. To se mu pa vendar ne posreči, ker ima baje v pruskem ministerstvu samem nasprotnike, ki delajo proti njemu. Seveda na skrivnem pa tudi starec Bismarck še vedno ruje proti svojemu nasledniku. Prejšnji kan-celar pa ima baš mej konservativci in višjimi uradniki več prijateljev.
Bolgarsko narodno sobranje je bolje plačanim uradnikom ponižalo plačo za 5 odstotkov. V Bolgariji so dosedaj mnogi uradniki bili jako dobro plačani, ker jih je sprva bilo težko dobiti. Sedaj pa uradnikov več tako ne primanjkuje, in so pa jim lahko nekoliko znižale plače. Država potrebuje denaria za zbolišanje narodnega gospodarstva, treba jej je mnogo storiti za povzdigo kmetijstva in obrtnije. Dežela sicer napreduje ali tudi potrebščine naraščajo in je zatorej treba gledati, da ne zabrede v take težave, kakor sta Srbija in Grška.
Španija in Maroko. Petindvajset kabilskih vodij je prišlo v Melillo naznanit španjskemu poveljniku, da se pokore in je prosilo, da smejo zopet začeti trgovino z Melillo. S tem je vojna takorekoč končana. Maršal Martinez Campos odpotuje sam k su tanu marokanskemu v Marakeš, da se ž njim dogovori o mirovnih pogojih. Španija zahteva 25 milijonov peset vojne odškodnine, katera se jej najbrž dovoli.
Cerkveni letopis.
Cerkvena glasba v mariborski stolnici.
Prebirajoč razne noviue, najdem tu in tam poročila, kako se je pri tej ali oni priliki lepo pelo, kako napreduje prava cerkvena glasba v tem kraju. Le iz naše prelepe vladikovine se tako malokedaj sliši kaj o tem. Iz tega bi se lahko sklepalo, da se pri nas še ne zauimamo tako za cecilijansko petje, kakor bi bilo potreba; to pa popolnoma po krivem. Zato sem se namenil v kratkem poročati o cerkvenem petju v mariborski stolnici, posebno ker je bilo sedaj za velike božične praznike dosti prilike opazovati cerkveno petje. Toda ne samo sedaj, ampak vsako nedeljo in vsak praznik sliši se v Mariboru izborno, dovršeno petje, s katerim bi se smela ponašati največja mesta. Goji se pa prava cerkvena glasba, za kar so nam porok imena skladateljev, katera ima v svojem repertoarju tukajšnje cecilijansko društvo, kakor Witt, Haller, Jaspers, Etl, Stehle, Nick, Brosig, Koenen, Mitterer i. dr. in pa seveda mnogozaslužni vodja tega društva, stolni kapelnik č. g. L. Hudovernik. Kdor je bil pred dvema letoma v Mariboru v cerkvi in poslušal petje, ne mogel bi verjeti, da je mogoče v tem kratkem času tako napredovati, posebno, ako se pomisli, kako težavno je ljudstvo, kateremu se je
.Vsak dan; angelje, tako velike, kot ste Vi, s tacimi prsti, kot je moja roka."
„Ste li videli tudi leve na grobu papeža . . . papeža . . . necega papeža?"
„Te leve? Gotovo več kot stokrat sem pomolil svojo roko v njihovo žrelo "
.Kaki levi so Vam to !" „Ej!"
„In smrt?"
„Kakova smrt?"
.Smrt na grobu, od spodaj, na drugi strani, na levi, spodaj pod orgijami . . ."
.A, smrt, ki je pozlačena! . . . Dvajsetkrat sem jo videl .... In ženski kip .... saj veste .... ona ženska, katero Angleži ..."
„Sveta Veronika?"
.Ne ... A tako! Sveta Veronika je tedaj, ki ima v roki robec?"
.Robec kakor bela zastava?"
„Da, jaz Vam govorim o ženskem kipu za velikim oltarjem.
„In kaj mislite Vi o Angležih?"
„Ako bi bil jaz papež, dejal bi jim: Ali se v moji cerkvi tako obnašajte, kot se spodobi, ali
pa pojdite venkaj......Jaz Angležev ne morem
trpeti."
.Tudi jaz ne. Oni so učinili dosti zlega na Francoskem. Sur ces debris Albiou nous defie, Mais le destin et les flots sont changeauts."
.In kje obedujete v Rimu?"
.Obedoval sem . . . Kako zovete Vi ono ulico, kjer je naslikan medved?"
„Medvedjo ulico."
.Cisto prav. Obedoval sem v Medvedji uHci pri Constantiniju: tamkaj je prav dobra kuhinja. Za dva paola imeli smo juho s parmezanom, lečo, po-lenovko z zeljem, izbornega zajca s poprovo polivko . . ."
.0, zajec je v Rimu vedno izboren!"
.Spinačo, kos pečene piške in pecivo . . . dvaindvajset novcev . . . m al kozarec trpkega, a izbornega vina."
.Jaz, jaz pa kosim pri Gippini-ju na vendSm-skem trgu."
„V Parizu."
.Ne, v Rimu. Mi zovemo venddmski trg oni trg, kjer Re dobivajo poste-restante-pisma."
(Dalja sledi.)
leta in leta podajala lahka, mehkužna glasba, privaditi na resuo, umetno cerbeno glasbo. To je pač mogoče samo umetniku, kakoršen je g. Hudovernik Iivežbal si je v kratkerii	ibor kstefj khko
zadošča najstrožjim zahtevam. pod fljego»im iz-bornim vodstvom pojejo se najtežavnejše mnogo-glasne maše tako precizno, da nevettak tega niti prav ceniti ne ve. Pred vsem občudovanja vredna je nežna intonacija in pravilno izgovarjanje in na-glaševanje besed. Prekrasno se tudi pojejo koralne melodije. Seveda dosedaj še ni bilo mogoče vsako nedeljo peti menjajoče se dele mašne (introitus, gradual« itd,); toda o praznikih se to vedno zgodi!
Za božične praznike slišali smo posebno lepo petje, kar me je tudi napotilo, da sem nap sal te vrstice, da zve tudi širji svet, kako umetno se goji cerkvena glasba v Mariboru. Pri polnočnicah pela se .je lepa Stehle-jeva maša FSalva regina". Drugi dan pa prekrasna Brosigova iutrumentalna maša. S to mašo nam je hotel pač pokazati gosp. kapelnik, kolik razloček je med cerkveno in posvetno glasbo. Gotovo je ta maša s svojo mamečo in divno in-strumentacijo muzikalni umotvor visoke vrednosti, toda žalibog — cerkvena ni, manjka ji brezstrastne, ponižne in mirne pobožnosti; izraz strasti, vekšanje vsakega čutila do vrhunci nikakor ni bistvo cerkvene glasbe. S tem pa nikakor ne zametam instrumentalnih maš sploh. Kolik razloček je n. pr. med to mašo in med instrumentalno mašo Nickovo, ki se je pela na dan sv. Stegna. Tudi tukaj so porabljeni skoraj tisti instrumenti in kolik razloček. Ako se navadi ljudstvo v cerkvi poslušati takšne glasbene umotvore, potem je seveda umevno, da mu ne dopada priprosti koral, ki je pa ravno zaradi svoje priprostosti tako veličasten. Seveda v družbi z glasbo, ki je nakičena z vsem bliščem moderne in-strumentacije, se nam zdi koral, kakor nežna marjetica zraven divne pohotne rože. — Kot vloge so se pele nekatere skladbe iz prekrasnih Haller-jevih „Hymui eucharistici", „Adoro te devote od Frey-a, „Laudate Dominum" od Ett-a i. dr.
Mnogo lepeaa bi se še dalo povedati o našem cecilijskem društvu, toda za danes bodi dovolj, da opozorim širje občinstvo na vzgledno cerkveno petje v mariborski stolnici. Blagi Čitatelj, ako prideš v Maribor, ne bode ti žal, ako stopiš v stolno cerkev in poslušaš izborno petje, na katero smemo po pravici ponosni biti, in o katerem lahko rečemo z sv. Ambrožem, da je le tisto pravo cerkveno petje, ki ne mehkuži, ampak okrepča duha in telo.
Slovstvo.
Družba sv. Mohorja leta 1893.
(Dalje.)
III. Kako so se Mohorjani gibali po posameznih škofijah, kaže sledeče:
a) Goriška n a d š k o f i j a. Napredovala je tu družba letos za 95 udov. Lani je bila napredovala za 312; I. 1891 za 29; I. 1890 padla za 79];
I.	1889 napredovala za 251; 1. 1888 za 798.
Udje se razvrste po dekanijah tako-le: Leta 1892 Leta 1893
1.	Bovec	294	311 + 17
2.	Cirkno	428	348 — 80
3.	Crniče	649	678 + 29
4.	Devin	402	402 — —
5.	Gorica	881	902 -f- 21
6.	Kanal	578	525 — 58
7.	Kobarid	342	347 -+■ 5
8.	Komen	593	633 + 40
9.	Ločnik	470	562 -+- 92 10. Št. Peter 533 566 -f- 33
II.	Tolmin	970	967 — 3 12. Druge 16 13 — 3
Vkup 6l60	6255 -f yd
V četverih dekanijah je število Mohorjanov nazadovalo za 237.
(b Krška škofija. Tolažljivo je, da število družbenikov stalno, četudi nekam počasi, narašča la Koroškem. Letos je družba tam vkljubu premnogim, tudi vremenskim neugodnim razmeram napredovala za 30 udov. Lani je napredek iznašal 346; 1891. I. 242; 1890. I. 226; 1889. I. 286; 1888. I. 475.
Po dekanijah :
Leta 1892 Leta 1893
1.	Beljak	320	341 -+- 21
2.	Borovlje	596	606 + 10
3.	Celovec	366	411	45
4.	Dobrlaves 729	740 -f- 11
5.	Pliberk	845	825 — 20
6. Rožek	354	377	H-	23
7. Sp. Dravograd	140	139	—	1
8. St. Mohor	259	244	—	15
9. Ti nje	459	414	—	45
10. Trbiž	143	143	—	—
11. Velikovec	463	462	—	1
12. Druge	31	33		2
Vkup	4706	4736	+	30
da je huda revščina pritisnila naše štajerske sosede tako zelo, da je takrat število udov med njimi upadlo za 1027. Že leta dolgo jim glavni pridelek uničujejo-tr^na uš, strupena rosa in poleg teh še druge uime, lani pa je bila letina ua sloveuskem Štajerskem tako neugodna, da je marsikoga resno trla skrb za vsakdanji kruh; marsikateri ud je zategadelj, čeravno s težkim srcem, prisiljen odstopil, a zopet ta in oni ni imel s čim pristopiti, naj bi bil še tako rad.
Ob tem takem se ne čudimo izgubi, ampak čudimo se le, kako da je bilo še sploh mogoče, toliko udov nabrati; samo število štajersko-slovenskih družbenikov je še toliko, kakoršno se je pred nedavnimi leti imenovalo že za vso Mohorjevo družbo, nepričakovano, ogromno in častno, namreč 18.217 jih je še." (Dr. ogl.)
Lani je v lavantinski škofiji število bilo poskočilo za 2500; leta 1891 za 1251; leta 1890 za 906; leta 1.889 za 2251; leta 1888 za 1770 udov.
Po dekai.ijah:
L. 1892 L. 1893.
1. Bistrica Slovenska	1116	1038	—	78
2. Braslovče	935	859	—	76
3. Brežice	1050	896	—	154
4. Celje	1076	1125	+	49
5. Dravsko polje	784	730	—	54
6. Gornjigrad	935	911	—	24
7. Jarenina	444	385	—	59
8. Konjice	S01	750	—	51
9. Kozje	957	833	—	124
10. Laško	1240	1119	—	121
11. Sv. Lenart	1087	1066	—	21
12. Ljutomer	1402	1265	—	137
13. Maribor, levi breg	774	723	—	51
14. Maribor, desni breg	410	414	+	4
15. Marnberg	152	158	+	6
16. Nova Cerkev	649	579	—	70
17. Ptuj	1097	1030	—	67
18. Rogatec	534	620	+	86
19. Šaleška dolina	558	572	+	14
20. Šmarje pri Jelšah	1011	969	—	42
21. Šmartin	565	559	—	6
22. Velika Nedelja	855	885	—	30
23. Vuzenica	307	244	—	63
24. Zavrč	498	483	—	15
Vkup	19244	18217		1027
(Konec sledi.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 3. januarija.
(Kanoničuo vmeščena) bila sta danes čč. gg. Janez Skvarča na župnijo Budanje in Mihael Arko na župnijo Sturje.
(Umrl) je včeraj popoldne tu g. Kajetan Kra-šovic, umirovljeni e. kr. carinski ofieijal, v 76. letu d6be svoje. Pokojnik je bil blag mož in posebno delaven ud družbe sv. Vincencija. Bog mu daj večni mir, katerega so mu gotovo izprosili reveži, katere je tako očetovski ljubil.
(Iz pisarne slovenskega narodnega gledališča.) V četrtek dne 4. t. m. se vprizori drugokrat opera „Čarostrelec" (Freischiitz). Partijo »Agate" poje namesto gdč. Leščinske, ki je vsled nepričakovane očetove smrti zadržana, gdč. Josipina J a m n i c k a iz Zagreba, prva Hrvatica, ki nastopi na našem odru. — V tekočem mesecu vprizori se tudi izviren iz življenja modernega rudarskega delavca posneti igrokaz „Premogar" od dr. Jos. Vošnjaka. — Odboru dramatičnega društva je poslal tudi gosp. F u n t e k izviren moderen igrokaz nO če to v sp o m i n", ki se stavi najbrže v re-pertoir za mesec februvar.
(Mestna hranilnica ljubljanska.) Meseca decembra leta 1893 vložilo je v mestno hranilnico ljubljansko 514 strank 127.590 gld. 381/, kr., 337 strank je vzdignilo 156.621 gld. 86'/« kr. V zad-jem četrtletju 1894 dovolilo se je 208 prosilcem za posojilo na zemljišča posojila v vkupnem znesku 152.168 gld. 57 kr.
(Koroške novice). Iz Celovca, dne 1. jan.: Okr. zdravnikom v Spod. Dravogradu je imenovan dr. J. Hofman v Aueru. — Nasprotniki hočejo zloglasno „Sfldmark" tudi na Koroškem spraviti bolj v veljavo. Zato bodo nemški vseučiliščniki napravili dn6 5. t. m. v Celovcu p 1 e s v korist onemu društvu. Radoveden sem le, za koga se bodo nemške krasotice bolj navdušile, za prozajičuo „S(idmark", ali pa za p'esajoče dijake, med katerimi ne manjka tudi narodnih potiiric! — Socialdemokrati se tudi tli vedno bolj gibljejo. Dne 26. decembra so imeli zopet shod v Celovcu, kjer je socijalistični agitator dr. W. Ellenbogeu z Dunaja (žid ?) delavcem razkladal novi evangelij socijalne demokracije. Shod je bil zlasti proti koncu prav buren. Neka od dr. Ellenbogua nasvetovana resolucija pa se ni vspre-jela. — Božični prazniki bili so prav vlažni in topli. Sedaj je nastopilo jasno in mrzlo vreme. Mnogo ljudij boleha za intluenco. — Danes, ua novega leta dah, so imeli vsi celovški trgovci svoje prodajalnice zaprte.	—p.
(Iz Konjic) se nam piše: Z veseljem smo brali Vaše poročilo o lepi božičuici, katero je svetla kue-ginja Matilda Windischgratzova priredila planinskim šolarjem na Haasbergu. Naj Vam še poročam o velikem veselju, katero je njena sinaha kneginja Kristijana, soproga svetlega pr nea Hugona Windisch-Graetz pripravila tisti večer, dne 23. decembra konjiškim šolarjem. 25 fantičev in 25 deklic oblekla je od vrh glave do nog na novo ter jim dala razdeliti še sladčič in igrač. Vrh tega dobiva po zimi vsak šolski dan nad 50 otrok iz obeh tukajšnjih šol gorke hrane ua njenem gradu. Res velika pomoč revnim starišem, katerim svetla kneginja deli vsako zimo več sežnjev drva, ki so pri nas prav draga. Bog povrni svetli dobrotnici vse stoterno. — Konjice štejejo okoli 4500 duš. V tej nadžupniji rodilo se je 1. 1893 85 fantičev in 68 deklic; umrlo je pa 50 moškega in 43 ženskega spola ljudij. Zakonov bilo je sklenjenih v tej fari 32, kar ni ravno veliko.
(Iz Škofje Loke.) V mestni župniji škofjelcški bilo je 1. 1892 rojenih 131 (med temi 7 nezakon.) umrlo jih je 153, najstarejša oseba bila je stara 9Bs/4 1.; poročenih 24 parov. — Influenca se po malem tu oglaša. — Preteklo noč — od 1. na 2. januv. — padlo je snega za 5 cmt. — danes ves dan po malem sneži.
(Sckouerer na vseh koncih in krajih.) Iz Celovca: Dne 20. decembra podelile so se znanemu prusjaku vitezu Schonererju zopet državljanske pravice, katere je bil zgubil, ker je pretepal židovske urednike „N. W. Tagblatta". Privrženci njegovi so ta dan po raznih mestih slavili s popivanjem; — umevno je, da tudi ultranemški Celovec ni zaostal. I tii je bila taka slavnost, pri kateri je imela glavno besedo dijaška mladina, oziroma nje kolovodja cand. med. K. Rothenpieler. Sklenili so pri tej priči tudi, da osnove v Celovcu novo nemško-nacijonalno zvezo, ki ima biti „eiu festes Gegengewicht gegen slavische Uebermacht". Tedaj, nemška gospoda se nas prav pošteno boje! Tudi prav !	—p.
(Odlikovanje.) Gosp. Tomaž Jug, nad-učitelj v Solkanu, odlikovan je od Nj. Veličanstva s srebrnim križcem za zasluge s krono.
(V Opatijo) .je včeraj dospelo cesaričinja-vdova Štefanija z vsem njenim spremstvom.
(Staroslovauski obredni jezik) uveiel se je po naročilu oskrbovalca škofije preč. gosp. msgr. Fr. Volariča v škofiji Krk, ki obsega kvarnerske otoke. Rabil se bode v tej škofiji odslej lepi v Rimu tiskani glagolitski »misale" in „rituvale". — Itali-janisimom je ta ukrep hud trn v peti, a ker sta se omenjeni obredni knjigi izdali z dovoljenjem in potrdilom rimske stolice, zadovoljiti se morajo 8 tem dejstvom.	-f- 4.
(Odgovor lia vprašanje.) Z ozirom na sestavek „ Vprašanje" z dne 13. decembra t. 1., objavljen v Vašem cenjenem listu št. 285 med dnevnimi novicami, želim z ozirom na § 19. tiskovnega zakona, da sprejmete v prihodnji številki sledeči popravek: Ni res, da sem 10. t. m. na Polšniku med službo božjo po kleteh „stikal". a res je, da sem po udeležbi sv. maše (v Sv. Križu) imel tisti dan od 10. ure naprej tam uradni posel radi na novo v klet dejanega vina, katero se po množini ni naznanilo, torej to n bilo „stikanje". Res je nadalje, da imam v smislu predpisa užitninske postave pravico in dolžnost, tudi ob nedeljah, ne gled4 na čas, ako je potreba, uradni posel opraviti. — Ni res. da sem 8 svojim neopravičenim zahtevanjem doma po slujoče ljudi kot varuhe nadlegoval in motil, kajti
res je, da sem bil pripravljen na ljubo doma po-slujočih (v prvi krčmi gospodinje, a v drugi celo gospodarja in gospodinje) zbog svoje dolge poti, potrpeti, dasiravno ima obrtna stranka dolžnost, skrbeti za to, da je kdo za krčmarsko obrt odgovornih doma. — Sv. Križ, dne 20. decembra 1893. — Fran Korun, dacar.
(Promet na tukajšnji tovorni pošti) v letošnjih božiču h praznikih: Doposlanih je bilo 11.894, odposlanih pa 10.724 pošiljatev. Od prvih je bilo strankam dostavljenih 5478; od poslednjih pa tukaj sprejelih 4308, prekartiranih pa 6416 komadov.
(Slepar.) Iz Praš se nam poroča: Pred božičnimi prazniki prišel je v našo vas neznan človek. Prosil je milodarov za cerkev Jezusovega srca v Ljubljani. Rekel je, da ima cerkev 12.000 gld. dolga, in ta dolg se mora plačati v 3 mesecih. Ako se to ne plača, bodo gg. lazaristi iz Ljubljane izgnani. Ljudje so seveda segali precej globoko v žep, ker so mislili, da je to resnica. Rekel je tudi da ima dovoljenje od prečast. kuezoškofa ljubljanskega in g. župnika te fare. Ali on je spravil vse v svoj žep. G. župniku je bilo pa to popolnoma neznano. Imel je sicer nekaj pisarij, ali nikomur ni prišlo na um, da bi pogledal njegovo pravico, ker goljufije niso slutili. Da je bil nepoštenjak se vidi tudi, ker ni šel v vsako hišo, ampak le bolj v priproste. Bolj imenitnih se je ogibal. Gotovo se je bal, da bi ga ne zasačili. In ko je kako hišo zapustil, oziral se je vedno nazaj. Nabral je seveda precej, ker je znal dobro govoriti, da so mu ljudje morali verjeti. Kdor bi dal 3 gld., rekel je, da mu bode o njegovi smrti v tej cerkvi zvonilo in bodo za njega sv. maše. — Ravno isti slepar hodil je tudi po barju in na isti način ljudij sleparil. Sedaj ga imajo že pod ključem.
(Žrebanje) Zaznamek dne 2.januvarija 1894.1. izžrebanih 4°/0 obveznic deželn. kranjskega posojila, kateri glaviuski zneski se bodo 1. julija 1894. leta v imenskej vrednosti izplačali: a 10.000 gld. številka 44; a 5000 gld. št. 24; a 1000 gld. št. 204, 238, 309, 337, 364, 369, 391, 449,457,621,811, 874, 1073, 1118, 1125, 1148, 1240, 1321, 1402, 1570, 1574, 1681, 1716, 1727, 2004, 2077, 2100, 2179; a 100 gld.: št. 41, 84, 89, 125, 141, 162, 171, 238, 267, 274, 279, 286, 329, 380, 398, 459, 462, 489, 501, 516, 551, 656, 757, 827, 838 849, 859, 880, 915, 988, 1058, 1125, 1177, 1220, 1303, 1346, 1348, 1431, 1449, 1511, 1650, 1704, 1706, 1733, 1797, 1808, 1870, 1937, 1947, 1972, 1994, 2004, 2072, 2082, 2112, 2124, 2200, 2206, 2207, 2219, 2222, 2251, 2275, 2359, 2431, 2449, 2497, 2526, 2528, 2545, 2587, 2622, 2681, 2719, 2749, 2784, 2834, 2846, 2872, 2885, 2945, 2947, 2995. — Zaključek: Glavinska imenska vrednost: 83 komadov it 100 gld. = 8300 gld. a. v.; 2S komadov a 100 gld. = 28.000 gld. a. v.; 1 komad a 5000 gld. = 5000 gld.; 1 komad a 10.000 gld. = 10.000 gld, skupaj 51.300 gld. a. v. Navedene obveznice, izžrebane z glavinskimi zneski v imenski vrednosti, bode kranjska deželna blagajnica v Ljubljani izplačevala omenjenega dne, držaje se dotičnih veljavnih predpisov. Dalje se še omenja, da se bodo izžrebane obveznice, kakor tudi kuponi 3 mesece pred zapadlim rokom izplačevali proti 4odstotni eskomptni pristojbini.
Društva.
(Imenik) onih čč. dam in gospodov, ki so se po nasvetu združenih odborov možke in ženske podružnice v Kranji oprostili novoletnih voščil upla-cavši za družbo sv. Cirila in Metoda po 1 krono: Gospe in gospodične : Mar. Chrobath, Mar. Drukar, Kat. Florian, Amal. Globočnik, Julija Globočnik. Marija Globočnik (zdravnikova), Marija Globočnik (notarjeva), Marija Gotzl, Klot. Golf. Mar. Golob, Mena Havška, Ana Jugovič, Fani Jugovič, Franja Jugovič, Milka Jitger, Eliza Kreuzberger, Josipina Krisper, Marija Killer, Matilda Majdič, Mar. Ma-renčič, Eliza Matajc, Ana Mayr, Mar. Mayr, Ana Omersa, Jos. Omersa, Mici Omersa. Pavla Omersa, Hel. Pavšlar, Kat. Pire, Mirni Pire, Olga Pire, Minka Pollak, Jos. Pučnik, Jos. Puppo, Mara Rakove, Marija Rakove. M. R»yer, Jeanette Sajovic, Karla Sa-lovic, Gabrijela Scaria, Marija Stare, Leopoldina Šavnik, Olga Šavnik. Jos. Schiffrer, Ana Stempihar, Mar. Šumi, Mar. Sumi. Gospodje: A. Bregant iz Smartna, Avg. Drukar, Karol Florijan, Ign. Gabrič, Ant. Globočnik, dr. E. Globočnik. Viktor Globočnik, Mat. Hafner iz Stražišča, V. Havška. V. Honig-schmied. Raj. Krisper, Fr. Luznar, Ivan Majdič, Vinko Majdič, Lud. Matajc, Mavr. Mayr. Peter Mayr, Fr. Omersa z rodbino. Fr. Omersa ml., Albert Pavlin, iz Podbrezja, Tasso Pavšler. Tomo Pavšler ml., Ciril Pire, Ferd. Polak, Konrad Pučnik, Kari Puppo,
Ivan Rakove, Jurij Režek, Ferd. Sajovic, Jauko Sajovic, dr. E. Šavnik, Karol Šavnik, Jos. Škerl, Fr. Škulj, dr. Valentin Stempihar, Fran Tomšič.
Spominjajte se
.katoliškega sklada'
ob raznih prilikah!
Telegrami.
Pariz, 3. januvarija. Včeraj so se posvetovali višji uradniki policije in državnega pravdništva, kaj je še potrebno ukreniti proti anarhistom.
Bruselj, 3. januvarija. V Janniersu pri Namuru je dinamitna patrona v hiši nekega rudarja napravila mnogo škode. Našlo se je več dinamitnih patron, ki so se položile pri fužinah v Charleroi. Preiskava se je začela.
Madrid, 3. januvarija. Sodišče je obsodilo tri anarhiste v sedemletno prisilno delo.
Slabo prebavljenje ima lahko slabe posledice, katere se lahko preprečijo z rabo premovane želodčne tinkture 'le-karja Piccolija v Ljubljani. Steklenica velja 10 kr. 3 10-3
Umrli so:
29.	decembra. Ferdinand Prešern, železniškega suge sin, l1/, leta, Cesta na Rudolfovo železnico št. o., božjast.
30.	decembra. Anton Cotman, pleskar, 21 let, sv. Petra cesta 62, jetika. — Katarina Koleša, gostija, 57 let, Karlovska cesta 6, vsled raka v požiralniku.
31.	decembra. Marija Klambauer, usmiljena sestra, 28 let, Kravja dolina 11, poškodba tilnika.
1.	januvarija. Henrik Kocli pl. Pleisvvehr, c. in kr. major v pok , Hilšerjeve ulice 10, ostarelost. — Frančiška Kodela, delavčeva hči, 3 mesece, Tržaška cesta 12 a, ecclampsie. — Katarina Bilfan, posestnikova žena, 85 let, Emonska cesta 10, ostarelost.
2.	januvarija. Terezija Trinker, zasebnica. 72 let, Kongresni trg štev. 2, hripa. — Leopold Megušar, krojačev sin, 3"i meseca, Marije Terezije cesta 14, oslabelost. — Kajetan Krašovic, umirovljeni uradnik, 75 let, Pred Škofijo 14, vne-tica prsne mrene.
Tnjci.
2. januvarija.
Pri Mali&u : Herzog. Keug, Weltin z Dunaja. — Hof-bauer. zasebnik, iz Tržiča. — Schreyer, c. kr. poštar, z Jesenic. — Josipina Jamnicky, operna pevka, iz Zagreba.
Pri tbonu : Berce iz Št. Lamberta. — Anton Lokar iz Ajdovščine. — Franc Gornik, župnik, iz Nevelj. — Grašek iz Kamnika. — Roth iz Zlatara. — dr. Miklosich z Dunaja. — Faber, trgovec, iz Kočevja.
Pri Južnem, kolodvoru: Schmidt s Koroškega. — Tomšič iz Ljubljane. — EIner iz Kranja. — Polak iz Celovca. — Ahčiu iz Kamnika.
Tržaie ceste v Lj ubij »ni
dne 3. januvarija.
	gl.|ki			gl-!	kr.
Pžeoi-a m.st. . . .	7|	50	Speh povojen, fcgr. .		64
Rc-ž. „ ...	6	50	Surovo maslo, ,		82
Ječmen,	6 50		Jajce, jedno	-	3:
Oves, „ ...	7i	—	Mleko, liter ....	—	10
	8		Goveie me»o, fcgr. .		64;
Proso, „ ...					
	1 6,	—	Telečje	—	f 8
Koruza, , ...	1 5!	50	Svinjsko	—	56
Krompir, „ . . .	1 2	20	Koštraiiovo „	—	36
Leča, hktl. . .	113	—»	Pišanee.....	—	46
Grah, „ . . .	13	—	Golob ....	—	18
FJOI, „ .	9		Seno, 100 kgr. . .	3	57
M&sio, kgr. .	1	—	Slama, „ r	2	87
Mast,	—	68	Drva trda. 4 knb. mtr.	7	30
i Speh sv«/.	r	56	m^nta. .	5	20
i
15 1
Britko užaljeni naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša iskreno ljubljena stara mati, oziroma tašča in sestra, gospa
Uršula Hladni k roj. (uk
danes ob 9. uri dopoldne, previdena s sv. zakramenti, po kratki mučni bolezni, v 82. letu svoje starosti mirno zaspala v Gospodu.
Pogreb bode v sredo, dnž 3. t. m., ob 9. uri dopoldne.
Svete maše zadušnice se bodo brale v domači farni cerkvi sv. Jošta.
Črni Vrh nad Idrijo, 1. prosenca 1894.
Jakob Hladnlk, sin. — Marija Rudolf roj. Hladnik, hči. — Frano Rudolf zet. — Janko Rudolf, učitelj; Alojzij Rudolf, kapelan; Dominik Rudolf, vojak; Filip Rudolf; Karol Rudolf, dijak, vnuki. — Frančiška Rudolf, vnukinja.
|j| Velika zaloga vina.
a>
.a ©
»d
d a
S
ci
"Z
T) O h
Dominik Trojanšek,
veliki posestnik,
v Gorici, llia Municipio št. 8,
priporoč-a se posebno Past. duhovščini in drugim gospodom, ki žele imeti v resnici zanesljiva	598 16—7
dobro vino
belo in črno. Vsem naročiteljem vina zagotavljam najnižje cene in najboljše blago. Imam izvrstno „rebulo" iz goriške okolice, posebno dobro istrijansko vino „teran" in posebno izvrsten „re-foško" v steklenicah iz 1. 1889.
Pokušnja pošilja se prosto.
P M •d o w<
P
B
n
p <
n
(D
K* •i P
11 Natforni istrijamki črni teran. |;|
Vremensko sporočilo.
J Cas j Stanje			i . Veter | Vreme i I	Mokrine na 24 ur v mm
opazovanja	irftUomerft v mm	toplomera po Celziju		
17. u. zjut. 2, 2. u. pop. i 9. u. zveč.	732 4 732'5 734 3	- 40 1-8 -3 0	si. vzh. oblačno zm. vzh. . m. jvzh. „	0 60 sneg
--- „----- ,,
Srednji temperatura —29 , za 0*1 pod normalom
Zahvala.
Ker mi je povodom odlikov&aja z Najvišega mesta došlo čestitek v tako mnogem številu, da mi ni mogoče posebej zahvaliti se vsakemu gosp. cestilcu, naj blagovolijo častiti gg. čestilci dovoliti, da jim po tej poti izrazim svojo prisrčno zahvalo.
Ljubljana, I. januvarija 1894.
Dr. Leonard Klofutar,
stolni prost.
PMG 6e^elno"v°scene
___sveče "r"
priporoča in razpošilja s poroštvenim listom
fifil
6 (5-1)
v Ljubljani.
Stranski zaslužek.
I Stn
$ 2160
i
2160 gld. stalne plače na leto se lahko zaslužijo osebe vsacega stanu, katere hočejo porabiti svobodne ure. — Ponudbe pod W. 6688 Rudolfu Mosse v Pragi.	593 4—3
Stanarinske knjižice
za stran ke z uradno potrjenimi določbami hišnega reda v slovenskem in nemškem jeziku , z razpredelbo za vplačevanje stanarine, vodovodne in mestne doklade, dobe Se komad po 15 kr., 10 komadov vkup t gld. v
Katol. Tiskarni v Ljubljani.
Z novim letom 1894 počenši prodajam goveje meso po sledečih Zlližilllill ceiiuli:
1 K° zadnje po 56 kr. 1 „ sprednje „ 46 „
Zahvaljujoč se svojim p. n. prejemnikom za dosedanji obisk, priporočam se i nadalje
z odličnim spoštovanjem 10i 3-2
MiIa.KL Kosale,,
mesarski mojster, Slonove ulice štev. 4.
SiŠKlE] PSSlSIPISilSlfSl^lSlfi 5lZ£ig 51/fcng BiTftna 11
isHB Dunajska t> o i" as a.
Dne 3. januvarija.
P»pirna renta 5%, 16% davku	.98	gld
Srebrna renta 5%, 18* davka . .	*>8	,
Ziata renta 4%, davka prosu . .... 118	„
4% avstrijska kronina renta, 200 kron	96	„
Akcije avstro-ogerske banke, H00 gid. . 1004	„
Kreditne akcije, 160 gld. . ......352	„
London, 10 funtov stri....... 124	„
Sapoleondor (20 fr.)........ 9	„
Cesarski cekini........ .	5	„
Samskih mark 100 . .	60	„
35 kr. 15 . 70 , 75 „
05 88 86 92
Qa6 2. januvarija.
OgersKa zlata renia 4%	116	*ld	45 sr,
Ogerska kronina renta 4 %. 200 kron .94	65 „
4% državne srečke 1. 1854.. 250 gld.	145	.	— „
5% državne srečke 1. 1860.. 1U0 gid. ,	161	.	— .
Državne srečke 1. 1864., 100 gid. '. .	194	.	50 .
Zastavna pisma avsrr. osr. zem. kred. banKe 4 %	98	,	30
4% kranjsko deželno posojilo.....97	„	60 „
Kreditne srečke. 100 gld.	—	—
St. Genois srečke. 40 gld	«9	.	50
4% srečke dunajske parobrodne družbe Avstr. rudečega Križa srečke, 10 gld.
Rudolfove srečke, )0 gld.....
Salinove srečke. 40 gld......
Waldsteinove srečke, 20 gld. . . . Ljubljanske srečke .,.,,, Akcije angio-avstrijske banke, 200 uld. Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. »t. Akcije južne železnice. 200 gld sr. Papirnih rubeliev 100 . .
139 gld. - k;
n
50 , 75 .
m
50 .
23 71 47
153 2925 107 132
10
Nakup in prodaja vsakovrstnih driavnlh papirjev, aredk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšeza dobitka. Kulantna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„n ERC1I
flellzeilB it. 10 Dunaj, Mariahilferstraise 74 B
66
SJT Fojamlla v vseh gospodarskih in Inančnlh stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vostni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glnvnlc.
lida-ateli : Or. Ivan laaaiM.
Odgovorni vrodnit;: Andrej Kalan.
Tis« . K»toiiškc Tiskarn«" v Liubliani