‘4RTO XV Š lEV. 394 EJEM IPE-Air Kal mislijo v Trstu 3( Danes zaključujemo svoje poizvedo-■otoje o gledišču trgovinskih zbornic oi tetran meje glede pobude Gospodarici kega razstavišča v Ljubljani oziro-[•$ la Trgovinske zbornice Slovenije za ustanovitev rednega letnega sejma ,jitipe-Adrija« v Ljubljani, in priobču-tno končno še mnenje Tržaške trzinske zbornice. Začeli smo v Vidna, nadaljevali v Gorici in zdaj za-Ijučujemo s Trstom kot najvažnejšim trgovinskem središčem v obmejnih krajih. eujNaš urednik je na Trgovinski zbornici izrazil željo bralcev »Gospodarji tva«, in gotovo tudi tržaških gospodarskih krogov sploh, da bi zvedeli, ,j< akšno mnenje ima Tržaška trgovinica zbornica o tej pobudi in kako dale so že dovedli dosedanji stiki med fgovinsko zbornico v Trstu in Trgovsko zbornico Slovenije, ki je ne le avno po svojem glavnem tajniku dr ^ E Novaku seznanila vodstvo Tržaške rgovinske zbornice s svojim gledi-Eem. Tržaška javnost se toliko bolj mirna za gledišče Trgovinske zbor-6ce, ker je prepričana, da bi bil na-hljnji razvoj trgovinske izmenjave tsta z jugoslovanskimi obmejnimi Lelami vsekakor v veliko korist iraškega gospodarstva. Glede na to, k je vsa zadeva v razgovorih med tedstavniki jugoslovanskih in av-Tajskih gospodarskih krogov v mej 'ih deželah že tako dozorela, da so tistojni osrednji avstrijski in jugo-iovanski javni organi v načelu že ali svoj pristanek, je naš urednik v henu »Gospodarstva« postavil tudi Jrašanje, ali je morda Trgovinski hornici kaj znanega o stališču osred iih italijanskih oblastev glede pri e jan j a sejma »Alpe Adrija« v Ljub-iani. Na trgovinski zbornici so predstav-'iku našega lista radi dali zaželena '»jasnila ter pokazali za novo gosposko pobudo — in to predsednik Gornice dr. R. Caidassi, kakor tudi 'jen glavni ravnatelj dr. St. Addob-ati veliko zanimanje. Gledišče zbor-'ice se da zajeti z naslednjimi vrsta-Ui: Pobuda trgovinske zbornice v Ljub-iani je zbudila pri Tržaški trgovinici zbornici veliko pozornost glede 'a njene razne pozitivne strani. Se-lanek z dr. B. Novakom, glavnim Mnikom Ljubljanske trgovinske zbor-'ice je omogočil globljo proučitev Prašanja in lahko rečemo, da je do-'edel do prvih konkretnih korakov za Tesničcnje izvirne zamisli »trostran-kega sejma«, iz katere se je porodi-9 nameravana prireditev »Alpe Adrija« 'a podlagi jugoslovanskega, avstrij kega in italijanskega sodelovanja. Tržaška trgovinska zbornica je formalno povabila Ljubljano na pred-lodni sestanek v našem mestu na avni strokovnih izvedencev. Priprav-iajo se ustrezni stiki z videmsko in briško pokrajino, da bi po skupnem horazumu pripravili potrebne korale pri osrednjih oblastvih v Rimu la bi dohiteli posebno, kolikor zadc-a kontingente, dosežke, ki se razvi-aj0 v razgovorih z upravami sejmov Gradcu, Innsbrucku in Celovcu z vstrijske strani in ljubljanskega sejma z jugoslovanske strani. Ker gre za akcijo, ki naj doseže fojno izmenjavo in ker sta se Videm m Gorica pridružila Trstu, se ustvarit večja verjetnost, da bodo tudi z ‘alijanske strani bolj širokogrudno Uravnavali vprašanje priznanja polnega kontingenta za novi^ sejem, ‘lede »kontingentov« je izkušnja polizala, da je to eno izmed najtežjih hrašanj, ki jih je treba rešiti na za Woljiv način za prizadete strani, še bsebno na tistih blagovnih sektorjih Jer se pojavlja istovrstnost v razpotji vem blagu pri raznih gospodarjih. Glede na to obstaja v Italiji 'roka sprostitev glede uvoza in iz-'»Za, bi se vprašanje ne pojavljalo v hiemirljivi obliki, če bi se ne postavale z ene strani kvantitativne uvoz-'e omejitve glede prav tistih vrst 'laga ki bi jih druga stran še poseb 'o rada dobavljala. Prav v tem je ;»čni križ za vse tiste, ki jim je bilo 'atio v čast in breme, da se pogajajo m trgovinske pogodbe s tujino. Znano je tudi, da ne moremo sprita nenehnega iskanja gospodarske m »gracije na evropskem področju vžgati niti na omenjenih sektorjih pri Tofekcionističnih pojmih. Ce bo se-»tn »Alpe Adrija« pripomogel k potešitvi razvoja na tem posebnem po Jfočju — kakor mi verujemo — bo iaPravil veliko uslugo našim gospostvom. ^roti omejevanju voženj s tovornjaki Vsedržavna italijanska trgovska in i tistična zveza je te dni poslala vla-Priporočilo, naj bi skušala odpra-v'ti vse ovire v mednarodnem blagov-Vrn prometu po cesti. Zveza pripo-^inja v svojem priporočilu, da^ sedali sistem kontingentov glede števila »ženj s tovornjaki v tujino utegne ,.0stati s časom zelo škodljiv za baltiške poslovne kroge in še pose-|ej za pridelovalce sadja in zelenjave. h0$topno uvajanje liberalizacij skth Sel v trgovino bo naletelo na oko-jteQele oblike protekcionizma, kakor Prav sedanja ureditev tovornih prenov med Italijo in tujino. Italijanska vlada je sklenila doslej . drugimi državami naslednje zadev-je sporazume: z Zahodno Nemčijo se ^ dogovorila, da bo izdala vsako leto |,°tnačim avtoprevoznikom 150 dovo-ketaj za prevoz blaga s tovornjaki. .Ogovor z Belgijo predvideva 25 stal-,,'la in 20 začasnih dovoljenj, dogovor Francijo ni še določen, vendar tudi d to državo lahko potuje le od časa yQ časa določeno število tovornjakov, j ''T dogovor velja tudi med Italijo in ^goslavijo. Trgovska in turistična J e?a se zdaj zavzema zato, da bi vla-|j? Vse te omejitve odpravila in dovo-prost promet med Italijo in tuji- GOSPODARSTVO CENA LIR 30 POŠT. PLAČ. V GOT. PETEK, 10. NOVEMBRA 1961 SPED. IN ABB. POSTALE GR. II TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933 OECD o svetovnem gospodarstvu Dva zgodovinska dogodka = Ali bo Britanija končno pristopila k EST? Neki zahodni gospodarstvenik je te dni zapisal, da bosta dva dogodka na področju gospodarskega sodelovanja v letu 1961 zgodovinska, in sicer ustanovitev Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj — OECD (Or ganization for Economic Cooperation and Develpment) ter pričetek pogajanj med Veliko Britanijo in Evrop skim skupnim trgom za njen pristop. Kakor znano, gre pravzaprav za preobrazbo prejšnje Organizacije za gospodarsko sodelovanje v Evropi — OEEC (Organization for European Economic Cooperation), ki je omogočila pristop tudi Združenih ameriških držav in Kanade. OEEC je imela 18 članic v Evropi, k tem je treba zdaj prišteti še Kanado in Združene ameriške države ter predstavnika Evropske gospodarske skupnosti. Nova organizacija, ki ima sedej v Parizu, je pričela poslovati 30. septembra. Ne gre samo za dopolnitev števila članov, temveč preobrazba predvideva tudi nove naloge, ki jih je prevzela OECD. OEEC je bila ustanovljena pravzaprav kot nekakšen izvršni organ ameriškega Marshallovega plana ter se je pozneje po zaključku te ameriške podporne akcije posvetila bolj mednarodni trgovini. Nova ustanova OECD bo do neke mere še nadalje posredovala v trgovinskih zadevah, in sicer na izrecno željo manjših držav, ki se ne bodo pridružile Evropskemu skupnemu trgu; vendar je glavna naloga OECD, da se posveti vprašanju podeljevanja gospodarske pomoči nerazvitim deželam in tako v izpopolnjeni obliki prevzame delo Skupine za podpiranje razvoja (Development Assistance Group), ki je bila likvidirana in v -kateri so bile samo finančno močne države. Z OECD bo sodelovala tudi Japonska kot jtri-družen član; njena beseda bo upo- Da se Francozi oziroma francoska diplomacija ne veseli posebno, pristopa Velike Britanije k Evropskemu skupnemu trgu, je bilo že davno znano. Francozi so bili vselej nekako ljubosumni glede angleških posegov v evropske zadeve na političnem in gotovo tudi na gospodarskem področju. Že del j časa sta si Francija in Zah. Nemčija mnogo bližji kakor Francija in Velika Britanija v raznih pogledih, tako na primer tudi glede pogojev za ureditev spornih vprašanj med Sovjetsko zvezo in Zahodom. Da so prišli Francozi na dan z novim predlogom, naj se države Evropske gospodarske skupnosti povežejo tudi politično, je popolnoma v skladu z njihovo politiko v zadnjih letih. Francija ne predlaga torej nič manj, kakor da prično države Evropske gospodarske skupnosti tudi politično sodelovati, in to na podlagi nekega posebnega statuta, ki mu pravijo vrh vsega, da je evropski. Osnovo za takšen statut že pripravljajo; o njem bodo razpravljali na sestanku ministrskih predsednikov držav Evropske gospodarske skupnosti. Do tega sestanka bi moralo priti že meseca novembra, toda odložili so ga prav zato, da lahko izvedenci med tem časom izdelajo takoimenovani »evropski statut«. Ostale vlade so sprejele francoske osnovne misli, ki naj bodo podlaga statutu. Edino nizozemska vlada se obotavlja ter je mnenja, da je treba s. takšnim statutom počakati, dokler ne pristopi k Evropskemu skupnemu trgu Velika Britanija; tu di ta mora o politični povezavi držav EST izreči svoje mnenje. Osnovo za statut so izdelali v francoskem zuna njem ministrstvu in nanjo je dal svoj pristranek tudi general De Ganile, predsednik republike. Ni dvoma, da se prav zaradi tega načrta, da bi se namreč države Evropske gospodarske skupnosti tudi politično povezale s posebno pogodbo, utegne zadeva pristopa Velike Britanije zaplesti. Celo predsednik ameriškega senatnega odbora za zunanje zadeve je nedavno v Londonu izjavil, da je treba pozdraviti nastop Velike Britanije k EST, ker bo tako dana možnost Angležem, ki imajo velika politična izkušenja, da prevzamejo vodilno vlogo v Evropski gospodarski skupnosti oziroma Evropskem skupnem trgu, ki bi utegnila sicer pripasti Zahodni Nemčiji. Jasno je po vsem tem, da ni vprašanje pristopa Velike Britanije samo gospodarske narave, temveč tudi politične. Po francoskem predlogu naj bi se bodoče politično združenje zahodnoevropskih držav, včlanjenih v EST, imenovalo, »Unija Evropskih držav« (Union des Etats Europ’eens). Izognili so se torej označbi »federacija« ali »konfederacija«. Unija bi imela tudi »evropski parlament«, komisijo števana v prvi vrsti, ko pojde za gospodarsko pomoč državam na Daljnem vzhodu. Do takšne preobrazbe in preustroja OEEC v OECD je prišlo v prvi vrsti na pritisk Amerike in gotovo ni slučajno, da je predsednik ministrskega sveta OECD postal kanadski finančni minister Donald Fleming in namestnik glavnega tajnika Američan Charles W. Adair, izvedenec ministrstva za trgovino. PRISTOP VELIKE BRITANIJE K EST — DRUGI ZGODOVINSKI DOGODEK Isti komentator pravi, kakor smo omenili, da je bil dan 31. julija 1961, ko je angleški ministrski predsednik Harold Mcmillan napovedal, da bo Velika Britanija pristopila k Evropskemu skupnemu trgu, drugi zgodovinski dan v razvoju svetovnega gospodarstva leta 1961. Francija je kot članica Evropskega skupnega trga zahtevala, naj Velika Britanija v nekakšni pismeni spomenici razloži vsa posebna vprašanja, ki bodo zadevala njeno članstvo v EST. Gre za odnose z Britansko skupnostjo (Common-wealth) in za usodo drugih šestih članic Evropskega zdruežnja za svobodno trgovino, ki ga vodi Velika Britanija. Ostale članice EST so pregovorile Francoze, da niso vztrajali pri svoji zahtevi, da bi namreč Velika Britanija pismeno obrazložila svoj položaj, pač pa je to storila ustno med razgovori v Parizu, ki jim je po nalogu predsednika Macmillana prisostvoval Edvvard Heath. Do pravih pogajanj med Veliko Britanijo in članicami EST za pristop Velike Britanije pride šele te dni v Bruslju. Nihče danes še ne ve, kako bodo potekla ta pogajanja, še posebno zaradi upiranja dominionov. (odbor), ministrski svet in redne Konference predsednikov vlad. Sodelovanje v uniji bi se nanašalo na politiko, kulturo in obrambo, kolikor ni ta v pristojnosti NATO. Gospodarsko sodelovanje, bi se še vedno razvijalo v so dosedanji komisiji pri Evropski gospodarski skupnosti in unija bi se v to ne mešala. Zahodno-nemška vlada se je obvezala, da bo o poteku pogajanj za ustanovitev linije sproti obveščala angleško vlado. EST grozi kriza zaradi kmetijstva V trenutku, ko se v Bruslju začenjajo prava pogajanja za pristop Vel. Britanije k Evropskemu skupnemu trgu, piše, New York Times, ki sicer priznava uspehe Evropskega skupnega trga, da grozi tej mednarodni gospodarski skupnosti resna kriza. Po štirih letih, odkar se je pričela uveljavljati ta mednarodna gospodarska organizacija, še ni bilo mogoče rešiti sporov, ki so se pojavili na poli k skupni in enotni ureditvi trgovine s kmetijskimi pridelki med državami Evropske gospodarske skupnosti. Rimska pogodba o ustanovitvi Evropskega skupnega trga sicer predvideva izdelavo skupnih smernic za razvoj kmetijstva in svobodno trgovine s kmetijskimi pridelki, toda ne določa lestvice, po kateri bi bilo treba od leta do leta zniževati carine za kmetijske pridelke, kakor obstaja za industrijske proizvode. Vsi dosedanji poizkusi, da bi se dosegel sporazum med državami EST glede izmenjave kmetijskih pridelkov, so bili zaman. Po vsem tem obstajajo še danes najrazličnejše oblike uvoznega nadzorstva, javnih podpor in urejavanja cen, s katerimi skuša vsaka država zaščititi svoje kmete. Glede izvoza kmetijskih pridelkov je najbolj prizadeta Francija. Njeni predstavniki so ob raznih priložnostih jasno povedali, da je treba še v tem letu prebiti led na kmetijskem področju, sicer bo Francija uporabila svojo pravico, da ustavi nadaljnje izvajanje načrta za odpravo vseh ovir do svobodne trgovine med državami EST, in sicer tudi glede nadaljnjega zniževanja carinskih tarif za industrijsko blago; to je doslej doseglo 30%. Taka pravica pripada Franciji kakor vsaki drugi članici EST, ker se s koncem tekočega leta bliža konec prvega razdobja Evropskega skupnega trga, ki traja štiri leta. Prehod v drugo štiriletno razdobje zahteva soglasen pristanek vseh držav članic. A ko do tega sporazuma ne pride, se nadaljnje zniževanje carin u-stavi za nedoločen čas. V smislu rimske pogodbe je treba priti do popolne odprave vseh ovir za svobodno trgovino med državami EST v 15 letih. Ako bi iz katerega koli razloga vsa akcija ne prešla v drugo razdobje, bi to po mnenju sodelavca omenjenega ameriškega lista pomenilo začetek konca Evropskega skupnega trga. SODELOVANJE JUGOSLAVIJE IN OECD Pretekli teden, 28. oktobra, je bil v Parizu podpisan sporazum o sodelovanju Jugoslavije in Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OE CD). Jugoslavija je od leta 1955 prisostvovala delu Organizacije za gospodarsko sodelovanje v Evropi (OEEC) kot opazovalec ter je tudi aktivno sodelovala v organih, ki so se bavili s proizvodnostjo in tehnično pomočjo, kmetijstvom in rudarstvom, znanstveno tehničnimi kadri in uporabnimi raziskovanji, kakor tudi proučevanjem gospodarskih vprašanj posameznih dežel. Na opdlagi novega sporazuma bo Jugoslavija nadaljevala to sodelovanje v novi organizaciji. Sporazum je v imenu Jugoslavije podpisal poslanik dr. Darko černej, v imenu OECD pa glavni tajnik Torkil Kristansen. Cena delovne sile odloča Angleški predelovalci bombaža se čedalje bolj vznemirjajo zaradi konkurence tekstilnih tovarn v državah, kjer so proizvodni stroški nižji in ki lahko uspešneje konkurirajo angleškim tovarnarjem, čeprav imajo ti za seboj dolgoletno izkušnjo. V azijskih državah, kakor na Japonskem, Hong Kongu, Indiji, Pakistanu in drugod so plače delavcev mnogo nižje kakor v Veliki Britaniji, kjer je življenjska raven mnogo višja, in te države lahko izvažajo tekstilne izdelke po nižjih cenah. Vprašanje je, kako naj se Angleži branijo pred prodiranjem tkanin iz teh dežel. Kako naj preusmerijo proizvodnjo? Ali pa kako naj jo poceni jo. Izvedenci angleške vlade predlagajo, naj se zmogljivost angleških tekstilnih tovarn prilagodi novim raz meram, kar pomeni, naj se zmanjša. Mnogi industrije! se takšni rešitvi upirajo. Pozornost je zbudil sklep največje bombažne skupine na svetu Fine Spinner and Doublers, da si pomaga iz stiske tako, da sama postavi lastne tovarne na Daljnem vzhodu, kjer je delovna sila cenejša. Predsednik te družbe je kritiziral angleško vlado, da se premalo zanima za bombažno industrijo, v katero je bilo vloženega toliko denarja. Že nekaj let se na Angleškem izvaja načrt, ki gre za tem, da se skrči zmogljivost tekstilnih tovarn; tako so v tovarnah za predelavo bombaža od leta 1959 odstranili že polovico vre ten in 40% statev. Delavstvo odhaja v druge tovarne, predvsem kemične in strojne, nekateri celo v vzrejališča perutnine. V deželi Lancashire, kjer je nekdaj prevladovala tekstilna industrija, vstajajo nove tovarne drugih strok. Tekstilni tovarnarji se ne odločijo lahko za investicijo denarja v stroje, ki so potrebni za prehod na novo industrijsko področje. Vlada prispeva tudi sama k reorganizaciji industrije z državnim prispevkom, ki doseže 25% vloženega kapitala. V zadnjem času je bil s predstavniki dominionov oziroma kolonij. kakor Indije, Pakistana in Hong Konga dosežen sporazum, s katerim so se te države obvezale, da bodo same prihodnje leto omejile izvoz tkanin oziroma oblačil na Angleško. Tovarnarji se obotavljajo, ko gre za to, da bi še nadalje skrčili zmogljivost svojih obratov ter navajajo na primer, da je skrčenju zmogljivosti bombažne industrije v Lancashiru leta 1959 sledila izredno ugodna konjunktura po svetu in veliko povpraševanje po bombažu. Domača industrija v Lancashiru ni mogla niti zadovoljiti naraščajočega povpraševanja in v Anglijo so pričeli uvažati čedalje več tekstilnih izdelkov iz tujine. Proti uvozu iz držav, kjer industrija proizvaja z nižjimi plačami, so uvedle države Evropskega skupnega trga zelo strogo nadzorstvo. V Združenih ameriških državah kupujejo iz tujine oblačila poceni samo v razmerju 6% od celotne potrebe, medtem ko kupujejo Angleži kar 40%. Američani nameravajo še skrčiti u-voz z Japonskega in iz Hong Konga. Prejšnji teden je prišlo pod okriljem G ATT med osmimi državami uvoznicami do sporazuma, da bo treba o tem vprašanju doseči sporazum širšega obrisa. Te države so se meseca julija obvezale, da bodo za čas enega leta popolnoma ustavile svoj izvoz. Združene ameriške države upajo, da bodo lahko prepričale vlade držav Evropskega skupnega trga, da bi tudi one prevzele več tekstilnih izdelkov po nizkih cenah iz azijskih dežel. ‘fp&cializ Mcija h&p'šhh tuja ^ilhtu n i/i c a Nekako pred tremi leti je bil izročen prometu prvi privez za ladje dolge in velike plovbe v novem koprskem pristanišču, letos drugi in začela se je gradnja tretjega priveza. To bo dalo skupno 300 metrov operativne obale. Vzj>o redno s tem pa se gradi oziroma dograjuje drugo veliko skladišče s celotno površino 7.344 kv. metrov, ki bo služilo za skladiščanje hitro kvarljive-ga blaga. Te dni so prenesli v skladišča velike, hladilne naprave. Gre za pet velikih celičnih komor, ki so jih z ladij prenesli neposredno v skladišča in montirali. Novo skladišče poleg vsega izpolnjuje vse pogoje, ki jih postavljajo carinski predpisi za carinska skladišča. Tako se bo s to gradnjo in z gradnjami, ki ji bodo sledile, koprsko pristanišče uveljavilo v prometu z južnim sadjem, in to ne samo za Jugoslavijo, temveč tudi za tranzit. O tem so bile že sklenjene nekatere pogodbe s sosednimi državami. Drugi del obale ali dru- gi privez, ki je bil zgrajen, bo tako služil z ustreznim skladiščem v glavnem temu namenu, to je posredovanju hitro kvarljivega blaga iz prekomorskih dežel za notranjost. Ne bomo navajali vseh načrtov, pripravljenih še pred izgradnjo pristanišča v Kopru, ker je kljub uspehom, ki jih pristanišče dosega, to kar je bilo doslej storjenega komaj začetek. V gradnji je namreč še veliko trinadstropno skladišče za trajnejše čuvanje blaga, vse pa kaže, da bo treba z deli pohiteti celo bolj kot je bilo predvideno po načrtih. Pritisk na koprsko pristanišče je namreč vedno večji in kmalu pristanišče ne bo zmoglo vsega prometa. V tej zvezi se posebno kaže kot nujna gradnja železnice, ki bi pristanišče povezala z zaledjem. Samo kamionski promet z zaledjem ne zadostuje in tudi ni najbolj ekonomičen zlasti za velike pošiljke. Gradnja železnice je predvidena v prihodnjih petih letih; vendar pa vse kaže, da bo treba z njo pohiteti, saj postaja koprsko pristanišče stvar vsega našega gospodarstvo, kot je ugotovil pred kratkim eden izmed komentatorjev, ko je obravnaval to vprašanje. Pri tem je posebno poudaril, da se z gradnjo koprskega pristanišča rešuje vprašanje najsevernejšega jugoslovanskega pristanišča, da naj bi z njim nadomestili izgubo Trsta. Zato tudi utemeljuje potrebo po hitri izgraditvi tega pristanišča, kar pa je le eden izmed arzlogov, ki izvirajo iz realnega gledanja na sedanji položaj. Koprsko pristanišče naj bi namreč postalo pomožno pristanišče Reke, katere zmogljivosti so omejene in že izčrpane; s povezavo koprskega pristanišča z železnico bi tudi uspešno rešili vprašanje boljšega izkoriščanja Južne železnice. Dovolj razlogov torej, da se posveti organski rasti tega pristanišča zaslužena pozornost. -žj- .* • ' Copjright *The Observer' (London) 1961 J .'iJrK- Predstavniki nevezanih in nevtralnih držav sploh so na skupščini Organizacije združenih narodov pritiskali na velesile (na karikaturi Macmil lan — Anglija, Hruščev — Sovjetska zveza in Kennedy — ZDA), da bi se za vselej odrekli atomskim poskusom, ki zaradi radioaktivnosti ogrožajo človeško zdravje. Čudno, niti predstavniki Velike Britanije in Amerike, ki so se sicer zgražali nad zadnjimi atomskimi razstrelitvami v Sovjetski zvezi, se niso hoteli dokončno odpovedati poskusnim razstrelitvam atomskih bomb, temveč si vedno puščajo ena vratca odprta: »Če bodo oni, bomo tudi mi«. Zdaj pravi Hruščev: »Ako Amerika zopet prične razstreljevati atomske bombe, bomo tudi mi začeli znova«. Splošno prevladuje mnenje, da ni ti po 30 atomskih eksplozijah v Sovjetski zvezi ni ozračje nad zemljo še tako zastrupljeno z radioaktivnimi snovmi, da bi bilo smrtno nevar no za ljudi, pač pa trdijo mnogi izvedenci, da se utegnejo pojaviti posledice pri otrokih, ki se bodo šele rodili, Angleži so naznanili, da bodo pravočasno opozorili matere, ko se bo radioaktivnost že tako razširila, da ne bodo smele več hraniti svojih o-trok s kravjim mlekom, temveč z mlekom v prahu. Pravijo, da poteče okoli 10 dni od dneva, ko padejo radioaktivne snovi na travnike, do dneva, ko prično oddajati krave, ki so se pasle na okuženi travi, mleko, zastrupljeno z radioaktivnimi snovmi, to je predvsem s stroncijem 90. Čim više v zraku eksplodirajo bombe in čim večja je vročina, pri kateri se razpočijo, toliko več sprožijo radioaktivnih snovi, oziroma toliko prej postanejo te nevarne za človeka. Te se ne spustijo na Zemljo, temveč krožijo dolgo v ozračju. Italija naj zniža carine proti tretjim S 1. januarjem 1962 bo Italija v smislu sporazuma iz leta 1957 o ustanovitvi Skupnega evropskega trga znižala za nadaljnjih 10% svoje carine nasproti ostalim članicam te organizacije, to je Francije, Zah. Nemčije, Nizozemske, Belgije in Luksemburga. Če se bo komisija Evropskega skupnega trga izrekla za novo pospešitev, bodo članice EST predčasno znižale carinsko zaveso za nadaljnjih 10%. Če pride res do tega, bo Italija 1. januarja znižala svoje carine na uvoz blaga iz ostalih članic EST kar za 20%. Ni pa nikjer predvideno, da bi Italija hkrati znižala tudi carine na uvoz iz tretjih držav, ki niso organizirane v Evropski gospodarski skupnosti, kakor na primer Švica, Avstrija ali Jugoslavija. Zanimivo je, kaj misli o tem komisija Evropske gospodarske skupnosti. Ob zaključku nedavnega zasedanja, na katerem je pregledala delovanje organizacije v zadnjih treh mesecih, je, komisija izdala običajno poročilo. V njem pravi, da morajo države članice Evropskega skupnega trga še bolj sprostiti blagovno izmenjavo z državami izven te organizacije. To narekuje razvoj konjunkture v zunanjem svetu pa tudi v notranjosti Evropskega skupnega trga. To velja toliko bolj za Italijo, ki je ohranila visoke carinske pregrade nasproti tretjim državam. Skupna carinska tarifa med Evropskim trgom in tretjimi državami bo znatno nižja od sedanje italijanske tarife. Za to naj bi Italija po priporočilu komisije nekoliko popustila v tem pogledu že zdaj, ne da bi čakala poenotenje tarif za vse članice EST nasproti tujini. Tega mnenja so tudi nekateri italijanski gospodarski krogi. Osrednja Zveza trgovcev za vso Italijo je namreč v svojem glasilu poudarila, da bi italijanski trg imel od znižanja carin nasproti tretjim državam pravzaprav korist. Korist bi bila v tem, da hi si italijanska industrija lahko v večji meri nabavljala surovine na tujih trgih; to bi zopet odprlo nove možnosti za povečanje italijanskega izvoza na te trge. Zveza trgovcev utemeljuje svojo trditev tako-le: Od januarja do avgusta letos so italijanske valutne in zlate rezerve narastle od 3080 na 3369 milijonov dolarjev. To pomeni, da plačilna bilanca z lahkoto krije tudi večji pri-manjklaj, ki bi nastal v trgovinski bilanci. Tudi Francija jc pred časom znižala svoje carinske tarife nasproti tretjim državam in ni videti, da bi njen notranji trg zaradi tega trpel kakšno škodo. Poleg vsega Italija ne. potrebuje velikih valutnih rezerv in je nevarno, da bi morala z njimi priskočiti na pomoč drugim državam. Pa še en argument govori v prid znižanju carin nasproti tretjim državam, in sicer ta, da bi italijanski trg ne dajal Nemcem, Francozom, Belgijcem, Nizozemcem in Luksemburžanom prevelikih prednosti. Promet čez Trst še vedno upada Avstrijski tranzit ni zadovoljiv - Napredovanje cestnega prometa Podatki o prometu čez tržaško pristanišče za mesec september niso zadovoljivi in odkrivajo še nadaljnje nazadovanje. Pomorski promet se je namreč skrčil in podatki za september niso nikakor pripomogli k zboljšanju celotne slike za prvih devet mesecev. Po morju so v letošnjem septembru pripeljali 334.275 ton blaga, odvoz pa je znašal 93.271 ton. Tako je pomorski promet v prvih devetih mesecih letošnjega leta dosegel 2,859.731 ton v smeri proti Trstu in 914.746 ton v smeri iz Trsta. Skupen promet je znašal po vsem tem 3,774.477 ton ter je bil za okoli 110.000 ton manjši kakor promet v prvih devetih mesecih lanskega leta (3,884.109 ton). V primerjavi z lanskim letom se je v prvih 9 mesecih povečal dovoz surovega petroleja (od 1,143.079 na 1,213.060 ton), železne rude (od 461.357 na 572.066 ton), pšenice (od 89.031 na 109.236 ton), lesa (od 36.170 na 68.790 ton) itd. Znižal pa se je dovoz premoga, in sicer od 405.179 na 183.784 ton, gorilnega olja (od 130.230 na 110.125 ton), kave (od 31.424 na 31.147 ton) itd. Pri odvozu je nazadovala količina petroleja (od 124.144 na 112.748 ton), magnezita (od 42.089 na 26.650 ton), lesa (od 142.430 na 98.673 ton), bencina (od 87.866 na 58.341 ton) itd., napredoval pa je odvoz železa v palicah (od 42.788 na 83 tisoč 530 ton), cementa (od 26.635 na 54.519 ton), sladkorja (od 2.108 na 15 tisoč 598 ton) itd. PROMET PO ŽELEZNICI Po železnici so v septembru pripeljali v Trst 84.656 ton blaga, odpeljali pa 142.088 ton. Promet je dosegel v obe smeri 226.744 ton; promet v prvih devetih mesecih pa je znašal 1,807.935 ton ter je bil za okoli 200.000 ton manjši od prometa v istem razdobju lanskega leta (2,004.968 ton). Železniški promet po državah se je razvijal takole (v tonah): JANUAR — SEPTEMBER Notr. Italije 240.338 202.528 442.866 Avstrija 263.244 618.883 882.127 Češkoslov. 103.336 117.325 220.661 Zah. Nemčija 26.942 84.421 111.363 Jugoslavija 35.375 12.368 47.743 Poljska 1.175 885 2.060 Romunija 3.804 2.272 6.076 Švica 6.823 36.940 43.763 Madžarska 9.575 30.877 40.452 Druge države 6.961 3.963 10.824 Skupaj 697.573 1,110.362 1,807.935 Avstrija zavzema torej v tranzitnem prometu proti Trstu oziroma v obratni smeri še vedno prvo mesto med zalednimi državami. Avstrijski tranzit je v prvih devetih mesecih tega leta dosegel 48,79% prometa po železnici. V primerjavi s tranzitom v prvih sedmih mesecih, ko je znašal 47,82%, se je avstrijski delež prometa po železnici v zadnjih dveh mesecih torej nekoliko dvignil, saj je za vse razdobje devetih mesecev znašal 48,79%. Kljub temu je v primerjavi s prometom v lanskem letu avstrijski delež še vedno močno v zastoju. V prejšnjih letih je avstrijski promet po železnici dosegel tudi 60%. Letos se je zmanjšal dovoz lesa (od 132.202 na 105.380 ton), magnezita (od 40.124 na 20.931 ton, pšenice (od 27.902 na 13.372 ton), itd., napredoval pa je dovoz jekla (od 52.505 na 82.848 ton), sladkorja (od 5.813 na 22.980 ton), premoga (od 18.610 na 39.254 ton) itd. Pri odvozu z železnico je močno napredoval delež rudnin (od 315.896 na 423.050 ton), bencina (od 44.801 na 75.500 ton) itd., nazadoval pa delež železne pločevine (od 29.277 na 19.530 ton), premoga (od 193.308 na 32.801 ton), koruze (od 151.164 na 8.926 ton) itd. K podatkom o prometu po železnici je treba še dodati podatke o cestnem prometu, ki se v zadnjih letih čedalje bolj dviga. Blagovni promet po cesti je dosegel v prvih sedmih mesecih letos 159.995 ton v smeri proti Trstu (lani v istem času 132.465 ton) in 769.309 ton v smeri iz Trsta (lani 647.303 ton). Skupen promet v obe smeri je letos dosegel 929.304 tone ter je bil za 149.536 ton večji od lanskega v istem času. Na prvem mestu po količini je cestni promet z notranjostjo Italije (letos 522 tisoč 666 ton blaga v obe smeri), nato sledijo Avstrija (216.755 ton), Tržaško ozemlje (127.179 ton), Jugoslavija (48 tisoč ton), Zah. Nemčija (11.967 ton). VELIKO ŠVICARSKO POSOJILO AMERIKI Finančno ministrstvo Združenih ameriških držav je pri švicarski narodni banki najelo posojilo 46,3 milijona dolarjev v švicarskih frankih. S tem denarjem hočejo Američani olajšati svojo plačilno bilanco in utrditi dolar. Po letu 1918 je to prvo posojilo te vrste v Švici. Za prve tri mesece bodo obresti znašale 1,25%. Že meseca marca je a-meriško ministrstvo kupilo v Švici za 25 milijonov dolarjev švicarskih frankov. Razvoj italijanske industriie v 1.1961 Italijanski minister za industrijo in trgovino Colombo je pred poslansko zbornico prebral zanimivo poročilo o razvoju industrije v prvih osmih mesecih letošnjega leta. Obseg industrijske proizvodnje se je v tem času povečala za 8,4% v primerjavi z istim razdobjem lanskega leta. Indeks proizvodnje se je dvignil od 177,7 na 192,6 (osnova 1953 = 100). Med posameznimi industrijskimi panogami je napredovala zlasti mehanska industrija; njen proizvodni indeks se je v omenjenem razdobju dvignil od 158,4 na 183,4 (osnova 1953 = 100), tako da se je obseg proiz vodnje povečal za 15,8%. Minister Colombo je napovedal, da bo letošnja proizvodnja težke industrije v Italiji dosegla 9 milijonov ton. Obseg investicij v industrijo se je dvignil od 1.086 milijard lir v letu 1959 na 1.333 milijard v letu 1960. Napredek je znašal 247 milijard lir, ali 22,7%. Za letošnje leto je minister dejal, da bodo po vsej verjetnosti investicije (zasebne in državne) dosegle 1.463 milijard lir ali 20% več kakor lansko leto. V zvezi z razdelitvijo investicij po pokrajinah je govornik poudaril, da bo industrija na italijanskem jugu prejela 444 milijard lir ali 30% vseh investicij. m nase (lil Renjp IMisli ob grobovih Letos smo že sedemnajstič počastili spomin vseh, ki so v zadnji vojni žrtvovali svoje življenje, da bi se nam bolje godilo in da bi na svetu zavla dala pravičnost. Bili so to naši sinovi, bratje, sestre, zaročenci in mož je; za premnoge niti ne vemo, kje jim je grob, da bi na njem prižgali svečko. In če na grob položimo šop krizantem ali za pokojnim zmrmra-mo očenaš, nikar ne mislimo, da smo s tem že opravili svojo dolžnost. Prvo, kar nam nalaga spomin na padle in kar nam prav gotovo velevajo oni sami, je, da se vprašamo, ali so njihove žrtve prinesle človeštvu blaginjo, ki so jo oni zrli v zarji svobode in miru pred seboj v trenutku, ko so bili pripravljeni dati zanjo največ, kar ima človek — svo je življenje. Drugo vprašanje: Kaj smo mi, ki smo preživeli in bili priča njihove Žrtve, storili, da se ideali, za katere so se žrtvovali — resnična svoboda, socialna pravičnost, vsaj strpljenje in sprava med narodi, če ne bratstvo —da se ti ideali tudi uresničijo? V času atomskih bomb in superbomb je področje, na katerem se posamezni državljani lahko udejstvujemo in vplivno posegamo v javno življenje, res ozko, a vendar nam je tudi a-tomska doba pustila nek kotiček —■ vsaj družino — da lahko posredno vsaj nekaj storimo za svoj rod in človeško skupnost. Pogosto tega kotička niti ne opazimo, ali pa včasih tudi namenoma gremo mimo njega. Kje so ideali, za katere so naši ljudje umirali na bojišču, v svojih vaseh in tudi na svojih domovih? Kje je resnična svoboda? Kako naj govorimo o spravi in miru med narodi, če pa pokajo nad nami bombe in superbom-be in se velesile nočejo za vedno o-dreči jedrskim poizkusom? Zgled bi moral priti prav od najmočnejših in najvidnejših, a ob sili velikih držav ostaja zahteva manjših po prekinitvi atomskih poizkusov in zastrupljanja z radioaktivnimi snovmi današnjega in bodočega rodu — glas vpijočega v puščavi. In na naših domačih tleh, kjer skoraj ni družine, ki ne bi te dni žalovala za padlim svojcem? Mi smo krvaveli, a diplomatsko bitko so dobili drugi. Toda vsaj tisto bi nam lahko dali, kar je zapisano v diplomatskih protokolih, če so nam za zeleno mizo preprečili združitev s svojim narodom in ko vendar lojalno priznavamo novi državnopravni položaj. Da imaš pravico do kruha ti pred priseljencem in ne narobe; da je tudi zate mesto v javni službi; da v svojem jeziku lahko napišeš vsako vlogo na javne urade in da jo v materinem jeziku lahko braniš; da se v svoji vasi, kjer so tvoji predniki delali in trpeli 1300 let, res lahko počutiš doma in da te nihče ne izpodriva na lastni zemlji — to so vendar drobtine v primerjavi s prelito krvjo m neizmerno žalostjo preostalih ter popolno oblastjo v rokah vladajočega naroda. Ljudje božji, sedemnajstič se torej letos zbiramo ob grobovih! Ko bi vsako leto napravili vsaj korak naprej na poti do svojih pravic! V resnici nas celo postavljajo pred nove nepotrebne preizkušnje — kakor je bil najnovejši popis po narodnosti v današnjih razmerah — kot da bi oni ne čuti več opomina iz odprtih grobov in kakor da nismo celo s krvjo izpričali svoje žeje po pravici! Dolga bo naša pot do pravice, pa tudi pot do resnične sprave na teh tleh. Kdo je kriv, da hodimo na grobove še vedno ločeno, mi na svoje, oni na svoje? Krivica, ki jo še trpi mo, nas še vedno loči in tudi pogrevanje preteklosti. Občutka, da gre za pogrevanje, ne izbrišejo niti še tako blesteči napisi o krščanski spravi nad tako imenovanimi »jojbami«, pa naj bodo diktirani še s tako visokega cerkvenega mesta, ko vendar prav najvišji predstojniki cerkvene oblasti še vedno razlikujejo te grobove od grobov naših padlih, kakor da bi v teh ne bili pokopani prav tako kristjani. Prve blagoslavljajo, a druge ignorirajo. Vsaj ob robu grobov bi se razločevanje (diskriminacija) morala prenehati, toliko prej, ker ni spričo vloge cerkvenih krogov v današnji politnični konstelaciji v Italiji samo duhovne narave, temveč ima tudi politične posledice. Zakaj ne bi prišlo javno znamenje za spravo in pomirjenje na našem ozemlju prav s te strani? — Ib — II po sfcru PRED OBNOVITVIJO POGAJANJ O JUŽNEM TIROLSKEM. Svečanosti ob priliki proslave 80-letnice papeža Janeza XXIII. sta se udeležila tudi kancler Gorbach in zunanji minister dr. Krei-sky. Kancler se je sestal tudi s predsednikom vlade Fanfanijem, s katerim je načel tudi vprašanje Južnega Tiro-la; tam je v zadnjem času zavladalo bolj mirno ozračje. Po svojem povratku na Dunaj je kancler Gorbach dal o teh razgovorih precej optimistično izjavo, češ da ista obe strani jasno zavzeli gledišče in da kažeta dobro voljo, da se čimprej najde zadovoljiva rešitev. V Rimu je ostal dr. Waldheim kot izvedenec zunanjega ministrstva, da pripravi tla za nove razgovore med Avstrijo in Italijo. Na drugi strani poroča »Corriere della sera« iz Rima, da so v rimskih krogih mnenja, da so Gor-bachove izjave preoptiinistične. Gledišči Rima in Dunaja se ne razlikujeta samo glede podrobnosti, temveč so razlike globlje. List trdi, da se je položaj Avstrije pred Organizacijo združenih narodov poslabšal zaradi izvršenih a-tentatov. Iz drugega vira poročajo, da je policija v dolini Passeirtal odkrila v neki votlini večjo zalogo orožja in streliva, kakor več brzostrelk, pušk, pištol in ročnih granat. Vse je bilo lepo zavito z ovojem iz plastike. ALI SO ITALIJANSKI ŠKOFJE PROTI SODELOVANJU S SOCIALISTI? V rimskih političnih krogih prevladuje mnenje, da bo vladna kriza nastopila šele po kongresu krščanske demokracije meseca januarja. Katere politične skupine bodo sestavile novo vlado, je težko napovedati. Zopet je na dnevnem redu vprašanje sodelovanja med krščanskimi demokrati in Nennijevimi socialisti; ti so pripravljeni podpirati vlado levega centra, ki bi jo sestavili krščanski demokrati. V tem pogledu si krščanska demokratska stranka še ni povsem na jasnem, ker obstajajo v njej razne struje glede sodelovanja s socialisti. Glede na vpliv Cerkve na polico življenje v Italiji je važno gledišče italijanskih škofov in kardinalov, ki so se te dni posvetovali o tem vprašanju ma skupnem sestanku. Uradnega sporočila o njihovem gledišču še ni, vendar so časnikarji po stranskih kanalih zvedeli, da se je konferenca izrekla proti sodelovanju. V načelu sicer ni pomislekov proti takšnemu sodelovanju, vendar se zdi, da/ni razvoj še dozorel, kolikor gre za sam program takšne vlade. Tudi med škofi so razne struje, v sedanjem položaju pa je zmagala is trnja, ki se ne more še sprijazniti s sodelovanjem med krščanskimi demokrati in socialisti. ALI SE NEMCI RES NISO SPREMENILI? Vsa Jugoslavija je zopet vstala pokonci zavedajoč se, da gre za o-brambo največjih pridobitev osvobodilne borbe in za ugled države. V Miin-chenu je namreč policija aretirala jugoslovanskega državljana Lazo Vrača-riča, ravnatelja zagrebškega podjetja »MeGa«, ki je prišel tja po poslih. Aretiran je bil na podlagi tiralice Hitlerjeve tajne policije »Gestapo« iz leta 1941, češ da je sodeloval pri oboroženem napadu na nemške vojaške sile. Jugoslovanska vlada je odločno protestirala in hkrati je s posebno noto o tem obvestila vse države, ki so se v zadnji vojni borile proti Hitlerjevi Nemčiji. Ravnanje .nemške policije in nemškega sodišča, ki je odredilo aretacijo je povzročilo razumljivo ogorčenje v vsem zunanjem svetu, zlasti danes, ko si državniki prizadevajo, da bi končno uredili nemško vprašanje; miselnost, ki so jo razodeli ob tej priložnosti Nemci, seveda preprečuje spravo med narodi v Evropi. Vracariča so po petih dneh izpustili. Osrednja nemška vlada se izgovarja, da gre za postopek krajevnih oblasti, ki uživajo avtonomijo. Nemško sodišče je obtožilo Vrača-riča, da je kot partizan 30. oktobra 1941 sodeloval pri napadu na neko nemško letalsko enoto, pri katerem sta bila ubita dva nemška vojaka. Vračarič zahteva od nemških oblasti odškodnino. ZOPET Dr. ADENAUER, TODA Z MANJŠO VEČINO. Na podlagi sporazuma med krščanskimi demokrati in liberalci je zahodnonemški parlament zopet izbral za kanclerja dr. Adenauerja; vendar je ta zbral manj glasov kakor v prejšnjih letih. Zanj je glasovalo 250 poslancev, proti njemu 206, 26 pa se jih je vzdržalo. Proti njemu so glasovali^ socialisti, poleg njih pa tudi 15 pristašev krščanske demokracije oziroma liberalcev; tema skupinama so po večini pripadali tudi tisti, ki so se glasovanja vzdržali. Po parlamentarnih volitvah so postavljali tudi prof. Er-harda kot možnega kandidata za kanclersko mesto. Da bi zmanjšali njegov vpliv, predlagajo njegovi nasprotniki ustanovitev posebnega ministrstva za pomoč nerazvitim deželam; prof. Er-hard odklanja ta predlog. ČUDNE ZAHTEVE NEMŠKIH LIBERALCEV. Do sestave nove zahodno-nemške vlade, v kateri sodelujeta krščanska demokracija in stranka svo-hodnih demokratov (liberalcev), je pri-šlo z veliko težavo. Dr. Adenauer je moral žrtvovati zunanjega ministra von Brentana in sprejeti od liberalcev določene pogoje glede bodoče zunanje politike. »Daily Express« poroča, da zahtevajo liberalci, da morajo Združene ameriške države omogočiti tudi Nemcem nadzorstvo nad atomskim orožjem, ki ga imajo v Zah. Nemčiji. Po-f^a je treba na zahtevo liberalcev zboljšati položaj nekdanjih nacistov in članov SS. List pripominja, da so te zahteve značilne in da dokazujejo, da Nemčija ne zasluži zaupanja Vel Britanije. BOMBE PRED PRIHODOM KRALJICE. Konec prejšnjega tedna je eksplodirala bomba poleg bronastega kipa predsednika Gane dr. Nkrumaha v Akri. Dva dni pozneje sta se razpočili se dve bombi, prva pri poslopju državne loterije, druga pa v parku, kjer je bila že postavljena slika angleške kraljice poleg podobe predsednika Nkrumaha. Sodijo, da je to delo opozicije. V Londonu je dogodek zbudil toliko večje vznemirjenje, ker je prav te dni na dnevnem redu obisk angleške kraljice v Gani. Zadeva je prišla pred parlament, nakar je minister za dominione D. Sandy znova odletel v Akro. V Londonu so mnenja, da bo skušal pregovoriti predsednika Nkrumaha, da bi on sam predlagal, da se obisk kraljice odloži. Mednarodna trgovina Kaj je opravil inž. E. Mattei O razgovorih, ki jih je imel predsednik italijanske družbe za izkoriščanje petrolejskih vrelcev in zemeljskega plina ENI inž. E. Mattei med svojim obiskom v Beogradu, niso bile uradno objavljene podrobnosti. Zato se moramo omejiti na poročila iz drugih virov. Neki list iz Milana poroča, da je inž. Mattei zaključil več dogovorov glede tesnega sodelovanja z jugoslovansko petrolejsko industrijo. ENI naj bi prispevala k razširitvi velikih jugoslovanskih petrolejskih čistilnic v Sisku, na Reki in v Bosanskem Brodu. V ta namen je ENI pripravljena podeliti kredit 30 milijonov dolarjev. ENI bo dobavila opremo in stroje za novo petrolejsko čistilnico v Pančevu (ob izlivu Tamiša v Donavo); na razpolago bo dala tudi potrebno strokovno osebje. V smislu dogovorov, ki jih bo ENI še podpisala, bo ta raziskovala področje v Vojvodini, kjer naj bi bila bogata ležišča nafte. Za plačilo uvoza opreme iz Italije bo jamčila Jugoslovanska investicijska banka. Sodelovanje na, petrolejskem področju med ENI in Jugoslovanskimi podjetji naj bi trajalo 3-5 let. Iz Beograda poročajo ,da je izvršni odbor Sveta za naftno in plinsko industrijo, ki je proučil načrt za leto 1962, mnenja, da bi bilo treba določiti za pospeševanje proizvodnje 5 milijard dinarjev, ki bi jih uporabili predvsem za raziskovanje. Zagotoviti je treba denarna sredstva za razširjenje nafto-plin-skih področij: Stružeč II, Plandište, Lipovljani, Kikinda, Jagnjetovac, El;i-mir II in Ferdinandovac. Zvezni geološki zavod je nameraval sestaviti študijsko skupino, ki bi raziskovala področja ob Jadranskem morju. V Sisku so že pričeli s pripravami za povečanje zmogljivosti čistilnice. V ta namen bodo potrošili 9,5 milijarde dinarjev. Zmogljivost bodo povišali od sedanjih 500.000 ton surove nafte za 660.000 ton, tako da bo zmogljivost predelave dosegla okoli 1,200.000 ton. Opremo bo dobavila italijanska tovarna »Nuovo Pignone« v dveh letih. IZREDNO NIZKA CENA SVINCA Na ameriškem trgu je konec prejšnjega tedna svinec dosegel najnižjo ceno v zadnjih 11 letih, in sicer 9,92 stotinke dolarja za funt. London je sledil temu zgledu; tako je tudi na londonskem trgu cena nazadovala na 61% funta šterlinga za tono. Navtična razstava v Padovi V nedeljo, 29. oktobra so v prostorih padovanskega sejma odprli stalno navtično razstavo ter razstavo rabljenih čolnov in rulot. Navtična razstava je v novem steklenem paviljonu, ki krije 1.600 kv. metrov. Razstava obsega vrsto čolnov, navadnih in pokritih s kabino ter pogonskih strojev domače in tuje izdelave. Na ogled bo tudi nekaj jadrnic. Rabljeni čolni so razstavljeni na površini 1.200 kv. metrov. Za nekatere večje čolne, ki so na prodaj a jih niso mogli pripeljati v Padovo, dajejo pri upravi sejma vse potrebne podatke glede cen, oblik itd. Rabljene rulote so razstavljene v. posebnem paviljonu. Ta razstava in razstava rabljenih čolnov ostaneta odprti do 30. aprila 1962. leta. Navtična razstava pa bo stalna. Občinstvo si lahko ogleda razstave vsak dan. Razstave so že prve dni privabile izredno mnogo obiskovalcev. Tudi kupčije so se začele odvijati takoj od začetka, čeprav je bilo napovedano, da bodo razstave trajale čez vse leto. Obiskovalci so pokazali zanimanje zlasti za motorne čolne in pa za večje jadrnice. Na področju avtomobilskih prikolic »roulotte« so se kupčije razvile v dve smeri; za manjše prikolice so7 se zanimali avtomobilisti, ki bi radi prvič poizkusili »nomadski« turizem; za večje pa se zanimajo vozniki, ki že imajo manjšo prikolico, a bi jo radi zamenjali z večjo. NOVA ZAKONSKA UREDITEV ZA UVOZ MASLA IZ TUJINE S posebnim ministrskim odlokom, ki je bil objavljen v Uradnem vestniku 30. oktobra, je bila odpravljena dosedanja ureditev za uvoz masla na podlagi minimalne cene. Po novi ureditvi so oblasti uvrstile maslo v spisek »A« in v spisek »B« Import; to pomeni, da bo veljala tudi za maslo zakonska ureditev uvoza kakor velja za ostale blagovne vrste na teh spiskih, in sicer »po posebnih dovoljenjih« (licencah), ki jih podeljuje Ministrstvo za zunanjo trgovino. Ministrstvo bo začelo podeljevati dovoljenja prosilcem 1. januarja 1962. Med tem časom pa bo vlada uvozila nekaj masla iz tujih držav, da bo lahko krila notranje povpraševanje. Ministrstvo za zunanjo trgovino bo v doglednem času določilo uvozne kontingente za maslo iz držav Evropskega skupnega trga, iz držav Splošnega sporazuma o tarifah in trgovini (GATT) in iz Argentine. Poleg tega bo ministrstvo določilo kontingente tudi za države, s katerimi ima Italija dvostranske trgovinske posle. KONKURENCA ITALIJANSKEMU SADJU NA NEMŠKEM TRGU Urad italijanskega zavoda za zunanjo trgovino v Miinchenu na Bavarskem je izdelal posebno študijo o pre-skrbovanju nemškega trga s sadjem iz tujine. Iz te študije je razvidno, da se italijanskim izvoznikom obeta huda konkurenca s strani grških, francoskih, bolgarskih, madžarskih, jugoslovanskih, španskih in turških izvoznikov. Tako na primer je Italija v letu 1960 dobavila sama okoli 90% vseh breskev, ki jih je Zah, Nemčija uvozila iz tujine. Letos pa je kot dobaviteljica nastopila tudi Grčija, ki je imela nenavadno bogato letino; na nemški trg so Grki izvozili 1900 vagonov breskev po železnici in 6.500 stotov s tovornjaki; Italija je izvozila na nemški trg 20.227 vagonov breskev. Grčija namerava v petih letih podvojiti svoj pridelek breskev. Zdi se, da te breskve niso tako okusne kakor italijanske, zato pa Grki bolj skrbijo za ■embalažo in za ličnost pri prikazovanju pridelka. Poleg tega ponujajo blago po nižji ceni. CENE RIŽA Italijanski Državni zavod za riž je te dni objavil cene, po katerih bo odkupoval neoluščen riž pridelka 1961/62. Cena ne bo v nobenem primeru presegla 7070 lir za stot, kakor je bila določena za odkup pridelka 1960/61. Ta maksimalna cena bo veljala za odkup do konca leta 1961, v naslednjih mesecih bo vsak mesec za 30 lir pri stotu višja. Najvišja bo cena julija meseca (7.280 lir), ki ostane neizpremenjena tudi v avgustu in septembru. MALO PŠENICE V KANADI Letošnji pridelek pšenice v Kanadi je bil po slabi letini iz leta 1937 eden izmed najkatastrofalnejših. V nekaterih predelih niso pridelali niti polovico običajnega pridelka. Lani je znašal pridelek 489,6 milijona bušlov, letos računajo, da je bilo komaj 261,68 milijona bušlov. V razdobju 1951-60 je povprečni pridelek dosegel 497,4 milijona bušlov. Pridelek ječmena cenijo na 33z,97 milijona bušlov (lani 456 milijonov) in rži na 6,23 (lani 10 milijonov). SEVA/? ANGLIJA UVEDE DECIMALNI SISTEM ZA DENAR? Iz Londona poročajo, da bo vlada še pred koncem tega leta sprejela sklep o uvedbi decimalnega denarnega sistema. Sedanja delitev valute na funte, šilinge in penije (1 funt velja 20 šilingov in 1 šiling 12 penijev) ovira računanje v angleški valuti. Nekatera podjetja so si že pomagala s tem, da namesto šilinga računajo v desetinkah funta. »Daily mail« pripominja, da bo ta preobrazba stala 350-500 milijonov funtov, ker bo treba prenarediti računske stroje. ZNIŽANJE OBRESTNE MERE NA ANGLEŠKEM. Angleška narodna ban ka je znova znižala obrestno mero in sicer od 6,5 na 6%. Računajo, da hoče banka s tem preprečiti dotok ka-pitalov iz Amerike in iz Evrope. Iz New Yorka poročajo, da se zdaj kapitalistom ne bo več splačalo pošiljati denar v London. ZMANJŠANJE ANGLEŠKIH REZERV. Meseca oktobra so se devizne rezerve Velike Britanije skrčile za 8 milijonov funtov šterlingov in znašajo zdaj 1,261 milijonov funtov šterlingov. Valute v Parizu (v prometu od banke do banke, V (novih francoskih frankih) GOSPODARSKO PISMO IZ JUGOSLAVIJE Razvoj gospodarstva v novem okviru \ Ameriški dolar 4,9070 Kanadski dolar 4,74 Angleški funt 13,81 Nemška marka 1,2285 Švicarski frank 1,370 Belgijski frank 0,0986 Nizozemski goldinar 1,3630 Italijanska lira (100) 0,7860 Švedska krona 0,9490 Norveška krona 0,6890 Danska krona 0,7115 Portugalski eskudo 0,1720 Avstrijski šiling 0,19 Španska pezeta 0,0813 Argentinski pezo 0,0580 Brazilski kruzeiro 0,0150 Grška drahma 0,1630 Jugoslovanski dinar 0,0042i TRGOVINE OB SOBOTAH POPOL- DNE ZAPRTE? V Genovi so že pred meseci oblasti odredile, da morajo biti trgovine ob sobotah popoldne zaprte. Delavske sindikalne organizacije zahtevajo, da bi temu zgledu sledili tudi po drugih mestih. Nekatere trgovine bi lahko zaprle druge dneve popoldne. Med trgovci so mnenja deljena. Ugoden razvoj švicarske urarske industrije Švicarske tovarne ur so s prodajo v inozemstvu zadovoljne, čeprav po vrednosti prodaja ne napreduje. V zadnjih treh letih se je izvoz dvignil namreč samo po količini. V prvih sedmih mesecih tega leta je izvoz po količini v Evropo napredoval za 16,4%, v Afriko za 1,5%, na Srednji vzhod za 10,1%, v Azijo za 7%, v Južno Ameriko za 3,8% in v Oceanijo za 3%. Nazadoval pa je izvoz v Sev. Ameriko, in sicer za 1,3%. Najboljši kupci so ZDA, Hongkong, Zahodna Nemčija, Italija in Vel. Britanija; izvoz v te države doseže 43% vsega izvoza. Švicarski tovarnarji ugotavljajo, da izvoz v Evropo popušča, pač pa si obetajo povečanje izvoza v ZDA. Domnevajo, da so zaloge ur v evropskih državah precejšnje. Posebno močnih sprememb v mednarodni konjunkturi po vsej verjetnosti ne bo. ZEMELJSKI PLIN IZ ABRUZZOV Minister za industrijo in trgovino Colomibo je izjavil predstavnikom tiska, da bodo v Abruzzih pridobivali po 1,600.000 kub. metrov zemeljskega plina na dan. Polovico bodo porabili v Abruzzih, 400.000 kub. metrov v Rimu in 400.000 v Terniju za nadaljnji razvoj industrije. Ljubljana, oktobra 1961. V gibanju gospodarstva v letošnjem letu se pojavljajo nekatere značilnosti, ki so posledica uvedbe novih ukrepov. O njih smo že ponovno govorili in jih ne bomo obširneje ponavljali. Omenili bi le, da ti ukrepi zadevajo zlasti omejevanja kratkoročnega kreditiranja, zoževanje investicijske potrošnje v začrtane okvire in zlasti v okvir gospodarskih zmogljivosti. Posebno pa so se pojavile nekatere posledice na področju zunanjetrgovinskega poslovanja z uvedbo novega e-notnega obračunskega tečaja nasproti dolarju in z uvedbo carin. Vsi ti ukrepi naj bi vplivali na razvoj gospodarstva, da bi tako čim bolj odpadli administrativni posegi, ki se niso nikjer pokazali za najboljše regulatorje gospodarstva, temveč nasprotno. V Sloveniji lahko ugotovimo, da sta pod novimi pogoji, če tako imenujemo nove gospodarske ukrepe v lanskem in letošnjem letu, industrija in rudarstvo zabeležila v prvih osmih mesecih letos napredek za 13% nad lanskim povečanjem v istem času. Ta napredek je sicer visok, vendar ne zadovoljuje, ker je nekaj nižji, kot je bilo predvideno po gospodarskem planu za letošnje leto. Sicer je do konca leta še štiri mesece in zato bi bilo preuranjeno glede tega izrekati sodbe. Zadnji meseci v letu so navadno v proizvodnji intenzivnejši in se delovni kolektiv podjetij posebno potrudijo, da dosežejo, kar so si zadali v začetku leta. NOVE TERMOELEKTRARNE IN PLINARNE Morda bi bilo treba kritično ugotoviti veliko nagomilavanje zalog premoga, kar je za Slovenijo posebno važno. Velike zaloge premoga, ki jih vsa leta po vojni ni bilo in je ves premog šel še »gorak« iz rudnikov v potrošnjo, so letos v glavnem posledica modernizacije ž elezniškega prometa s uvajanjem Dieslovih lokomotiv in elektrifikacijo. V prihodnjih letih bo razvoj šel še hitreje v tej smeri. Zato nujno nastaja vprašanje, kam s premogom, ki ga železnice in drugi potrošniki ne bodo več rabili toliko. Zato deloma že sedaj grade termoelektrarne, ki naj bi služile kot regulator v potrošnji električne energije v sušnih in zimskih mesecih. V Velenju in Šoštanju pa začenjajo graditi velikansko plinarno, ki naj bi dobavljala plin vsem velikim potrošnikom kot so železarne (Štore, celo Jesenice), in to po plinovodih. Grad njo teh naprav finansira združenje podjetij, bodočih potrošnikov plina, ki je bilo ustanovljeno že lani. Računajo, da se bodo sicer velike investicije izplačale že v zelo kratkem času. Kako bodo rešili vprašanje po- Velika tovarna papirja v Italiji Angleška skupina Albert E. Reed bo s sodelovanjem italijanske finančne skupine La Centrale zgradila v Cassi-nu veliko tovarno papirja. Temeljni kamen je bil položen v prisotnosti ministra Colomba in predsednika skupine Reed paper group. Začetna zmogljivost tovarne bo znašala 50.000 ton na leto, to je petino potrošnje papirja v Italiji. Pozneje bodo zmogljivost dvignili na 75.000 ton. Angleška skupina je že soudeležena pri turinski tovarni Rexim-Bugnone Company, ki proizvaja papirnato zavoj-nino. JESENICE - GORENJSKO PORURJE Vsakdanji dan na Jesenicah Hitreje od zastarele železnice se odvija osebni promet po cestah z avtobusi in številnimi osebnimi avtomobili. Komur se na Jesenicah mudi, ne potuje več z železnico. Jesenice imajo seveda svojo redno avtobusno mestno progo in ne gre več, da bi brusil pete na primer od Javornika na Plavž. Doslej so delavci pri dnevnih in nočnih izmenah preplavljali vlake proti Bledu, Kranjski gori in Lescah. Posebno v zgodnjih jutranjih urah ni bilo prijetno vstajati takoj po 4. uri zjutraj in hiteti do železniške postaje. Zdaj posebni avtobusi železarne pobirajo delavce po blejskih in gornjesavskih vaseh tako rekoč s hišnega praga. BOLJŠE PLAČE KOT NEKDAJ Povprečna delavska plača v železarni se giblje od 25 do 30.000 dinarjev mesečno, seveda pa dosegajo visokokvalificirani delavci in mojstri tudi o-koli 50.000 dinarjev mesečne plače. Na delo ne nosijo več v torbicah, kot nekoč, suhe hrane, ker prejmejo za malico tople enolončnice za komaj 30 din. Razliko plača seveda železarna. Pred nekaj leti so bežali mnogi delavci v Nemčijo, ker so jih privabljale visoke nemške plače. Takoj za mejo so posebni uradi iskali zelo iskane visokokvalificirane jeseniške delavce in jih spravljali v Nemčijo. Zdaj je to stvar preteklosti, ker je poleg rednega dela vse polno možnosti zaslužka v prostih urah. Obilica zaslužkov in možnosti dela v raznih obratih in podjetjih povzroča prehajanje delavcev iz enega podjetja v drugo, kar je seveda zelo nemil pojav za delavski svet in upravni odbor železarne. Zaradi stalnega pre-sedlavanja neizkušenih delavcev, mečejo nanje krivde za številne nesreče pri delu. Toda tega mnenja pa niso sindikati, ki se upravičeno borijo proti opuščanju varnostnih naprav v podjetjih. NOVA STANOVANJSKA NASELJA Že na prvi pogled vidiš, da so jeseniški delavci bolje oblečeni in da so bolj zdravi ter bolj rejeni kot so bili še pred nekaj leti. V vseh vaseh, ki dajejo kovinarje železarni, se rdečijo strehe novih hiš. Gradijo jih v veliki večini jeseniški kovinarji. Na Jesenicah gradijo tri gradbena podjetja nove stanovanjske bloke v mestnem predelu »Plavž«, ki je v gornjem koncu mesta. Tam se vrste stolpnice in številni stanovanjski bloki v tisti gradbeni zmešnjavi, ki je značilna za naglo rast novih stanovanjskih naselij. Skačeš preko lukenj in se motaš skozi bohoten ple- vel, da prideš do popolnoma novega, prelepega stopnišča. Obiskal sem po letih prijatelja, ki je prej čemel v nekdanji jeseniški »Kurji vasi«. (»Kurje vasi« ali »žabje kraje« so imeli prej vsi večji slovenski kraji). Ustavil sem se zdaj v kuhinji, ki mi je, ljubša od salona, njegovega in kakršnega koli. Občudoval sem njegove štedilnike in so bili kar trije, kot se zdaj spodobi za vsako novo stanovanje: na drva, na elektriko in butan-plin. Skočil sem k prvemu, da rešim mleko, ki je pravkar prekipevalo; toda gospodinja se mi je le taktni posmejala, ker je bil lonec, vrag švabski ali kakšen že neki ter je žvižgal ironično in ubogo mleko ni moglo uteči iz posode. Neprestano so prihajali njegovi odrasli otroci. Kosilo se je vleklo ure, do kasnega popoldneva, kot je navada in potreba, v Jugoslaviji. Prvi so prišli tisti, ki so hodili v zadnje razrede srednjih šol. In na Jesenicah so: dve osemletki, popolna gimnazija, srednja tehnična šola, metalurška šola, go- spodinjska šola, dva otroška vrtca in še kakšno sem izpustil. Po šolski mladini je, prihajala domov delovna, tista, ki že zasluži denar in včasih celo več kot »ta stari«: nekateri iz tehničnega strojnega oddelka tovarne, drugi iz neke prodajalne, tretji iz občinskega načrtovalnega urada itd. Na hitro so pokosili in se nekam porazgubili, da ulove kratko sonce na Jesenicah, ki ga jim krade, strma Mežaklja. Nekdo je pobral teniško raketo in odšel na športno igrišče. PROSTE URICE MLADINE Na Jesenicah lahko marsikaj kritiziraš, pa ti ne bodo zamerili. Tudi velike pomembne stvari v tovarni, osebne in druge, toda ne dotikaj se. ene stvari z neposvečenim jezikom, in sicer njihovega moštva hokeja na ledu. Glede tega ne poznajo šale. Ne poznajo šale niti pozimi, ko' pet tisoč Jeseničanov navija za svoje ljubljence na tekmah pod Mežakljo. Vsi člani hokejskega moštva so kovinarji in jih ljudje bolj poznajo kot ravnatelje tovarn ali pa mladega župana Trevna. Dolgoletni prvaki Jugoslavije in stari znanci na vseh hokejskih poljih Srednje Evrope,! Zamenjali so glede priljubljenosti staro gardo jeseniških skalašev, plezalcev in smučarjev. Množični priljubljeni šport ni več planinstvo, in to na Jesenicah, v trdnjavi predvojnega slovenskega planinstva, temveč hokej, nato košarka, potem odbojka, in šele nato nogomet, ki je pač takšen kot po drugih krajih Slovenije. S tem je vse povedano in to kot dobro veste, za slovenski nogomet ni kompliment. S tem smo že prišli do mladine, ki tvori 80% sedanjega jeseniškega prebivalstva. Saj vrejo na Jesenice na delo samo mladi ljudje. V tovarni sami je le še majhen odstotek predvojnih kovinarjev, tistih, ki so se borili po raznih sindikalnih organizacijah. Kaj dela v prostem času: Se zanima za šport in pridno obiskuje dva jeseniška kinematografa. Nikdar niso bile gostilne na Jesenicah kaj prida in se tudi zdaj z njimi ne hvalijo preveč. Mladina pije neprimerno manj kot je bilo to prej običaj. Nekaj jo zadržuje motorizacija. Neusmiljeno je pravilo: če voziš, ne smeš piti. (Nadaljevanje sledi) —ar— trošnje nekateri drugi premogokopi, kot n. pr. v Kočevju, ki je bil letos v celoti obnovljen in moderniziran, ni znano. Vendar spričo nagle industrializacije ni bojazni, da bi prišlo do težav, kolikor so, so pa le prehodne in posledica prepočasnega prilagojevanja nekaterih podjetij novim pogojem. Nekatere gospodarske veje dejavnosti v letošnjem letu niso pokazale predvidenega razvoja. Med njimi je zlasti proizvodnja nafte. Ta je že dalj časa v nekaki krizi, ker vrtine v Prekmurju doslej niso dale pričakovanih uspehov. Nasprotno je na drugih območjih v državi, kjer so vrtali in prišli do velikih ležišč nafte; tako bo kmalu odpadla potreba po uvozu. Tudi podjetje »Nafta« v Lendavi stoji zato pred vprašanjem preorientacije proizvodne, pri čemer mislijo na prehod na proizvodnjo plinov, zlasti butana in metana. Tega pa je več kot Z H ol, dovolj, le z gradnjo naprav, ki jih j prevzelo neko italijansko podjetje, v zaostanku. V tej zvezi naj končno omenim6 da so se v prvih osmih mesecih tos zelo povečale investicije v osno'’ na sredstva, čeprav to povečanje tako visoko kot lani v istem čas6 ih Podjetja še vedno večji del svoji!n sredstev vlagajo v nove gradnje, |acj obnove in podobno. To je posebni važno za slovensko industrijo, ki nujno potrebna modernizacije in p** večanja, ker bo sicer kljub tradicij spričo novih tehničnih dosežkov zeli j zaostala. V tej zvezi naj omeni®* .“j modernizacijo in povečanje železarn^ na Jesenicah, ki je prejela nad 30 ®*. lijard sredstev kot prvi obrok, in Tot varno pohištva v Novi Gorici, ki -z nad milijardo investicij povečal*^ obrat in proizvodnjo za 100% in že v dobrem letu. — žj — i/e tolra G i|* £bclafrd UTRINKI Jugoslavija Češkoslovaška Madžarska Romunija Bolgarija v % - 7,5 - 0,8 - 3,3 + 59,6 21,7 izmenjave. Nazadoval PREMALO SPECIALIZIRANIH DELAVCEV V ITALIJI V Italiji, ki je bila znana doslej z* radi svojega visokega števila breZP0 selnih, se v zadnjem času nekatera vf lika podjetja pritožujejo, da nimaj0 dovolj kvalificiranih delavcev. Tako n3 primer ne najde znana petrolejska dr žavna ustanova ENI dovolj tehnik0' in specializiranih delavcev. Ta usta®’" va je pozvala strokovno izobražene sp6", cialiste in kvalificirane delavce, ki & '* šli v tujino, da bi našli zaslužka, 1®! se vrnejo domov, kjer bodo našli Jelo pri njej. Ustanova je pripravlj®1*1 zaposliti okoli 1800 takšnih izvedence') Zanimivo je, da je urad za delo ' zadnjih dvanajstih mesecih pooblasti 4000 podjetij, da lahko zadržijo svoj6 delavce in nameščence na čezurneb’ delu, ker ne najdejo dovolj kvalifie’’ rane delovne sile. Znano je namreč, d-1 dovoljuje zakon čezurno delo samo ' primeru, ko ni dovolj kvalificirane d6' Ig, lovne sile. V enajstih pokrajinah severne It* lije so bili meseca septembra priprti'’’ Ijeni sprejeti 400 mizarjev, ki znajo iz’ delovati pohištvo, 500 drugih mizarje'’' 439 mehanikov, 1288 kvalificiranih f kj lavcev iz železarske stroke in stroj0 Ig gradnje, 70 krojačev, 100 tkalcev in ® ka drugih. V prvih povojnih letih je bilo v P* liji približno okoli 2 milijona ljudi bri dela, danes jih je še okoli 1 milijo1’' BAN CA Dl CREDITO Dl TRIESTE S. P. A. TRŽAŠKA KREDITNA BANKA GLAVNICA LIR 600.000.000 - VPLAČANI H LIR 160.000.000 TRST - ULICA FABIČ FILZI ŠT. 10 TELEFON 9T. 30-101 BRZOJAVNI NASLOV: BANKREO tv; fec Lestenci, svetilke, popolne opreme za kopalnice m , m po cenah, ki se ne dajo primerjati F Brandolin Via S. Maurizio, 2 Grand Hotel Toplice - Bled Prvovrsten hotel odprt celo leto. Moderno opremljene sobe s kopalnicami in balkoni. Termalno kopališče s stalno temperaturo 23°C. Drsanje na jezeru, žičnica za smuk, vsakovrstne zabave in razvedrila. o Prvovrstna domača in mednarodna kuhinja in odlična domača vina. JntxA*jUA6(ta ItisfveA, MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT GLAVNA DIREKCIJA — TELEF. 141, 184 TELEX: 03-517 n Mednarodna špedicija in transport z lastnimi kamioni • Pomorska agencija • Špediterska služba na mednarodnih razstavah in sejmih v tuzemstvu s specialno organizacijo • Transportno zavarovanje blaga • Carinjenje blaga • Redni zbirni promet iz evropskih centrov • Kvantitativni prevzem vagonskih in kosovnih pošiljk • Strokovno embaliranje • Dodajanje ledu in vskladiščenje blaga v lastnih skladiščih • Avtoremont in servisna popravila motornih vozil v avtomehanični delavnici v Sežani. FILIALE: Beograd, Zagreb, Ljubljana, Rijeka, Maribor, Sarajevo, Sežana, Subotica, Novi Sad, Zrenja-nin, Jesenice, Nova Gorica, Kozina, Podgorje, Prevalje, velesejemska poslovalnica v Zagrebu, Ploče - Bar. Čl LJ C O J® INIJA Održava osam linija i to: Sjeverna Evropa (tjedno) Sjedinjene Države Amerike (desetodnevno) Južna Amerika (mjesečno) kovani (tjedno) Iran, Irak (svaki mjesec i pol) Indija, Pakistan, Burma (mjesečno) Daleki Istok, Japan (mjesečno) Baleki Istok, Sjeverna Kina (dvomjesečno) Na svim progama plovi 40 brzih i modernih brodova, ko ji imaju 280.000 tona nosivosti, rashladni prostor, tankove za biljna ulja i 320 putničkih mjesta. Prevozite robu prugama ”JUGDLIAIIJE’ SEDEŽ, TRST Ut. I C A FABIO FILZt IT. lili. TELEFON t T. I • . o « Kje so naši trgovci? M a političnem obzorju Zakon z dne 17. oktobra 1961 št. 1038 "bloča spremembe dosedanjih predpisih glede podelitve družinskih doklad njihove višine kakor tudi višine tozadevnih prispevkov. Tako je glede doklad odpravil za dosego družinske vOklade za sinove in enake od 14. do leta, pogoj skupnega bivanja. Rav-otako določa podelitev družinske do-lade tudi poljedelskim delavcem za ljih sinove od 14. do 18. leta. Nadalje loča podaljšanje družinske doklade a vseučiliščnike za ves čas rednega 'Jbenja, toda ne čez 26. leta starosti ir določa na dve leti rok za izgubo 'pravice do družinskih doklad. Glede pristojbin pa določa prispevke A nove najmanjše in največje pristojne na plače. Najvišje pristojbine so: ) 2.000 lir dnevno za podjetja trgov-kega in obrtniškega sektorja in b) '500 lir dnevno za vsa druga podjetja, /išina prispevka se. izračunava za vse )v|ni delovnega časa in plačilo do naj-eč 26 dni mesečno. Obrtniška podjetja pod črko a) bo-b morala prispevati na kosmati pla-i, vedno v mejah višine 2.000 lir, dnev-i znesek po naslednji tablici: Od bruto dnevne plače do 900 lir je te,ba odšteti 100 lir, od 901 do 1000 lir O0 lir, od 1001 do 1100 lir 220 lir, od 101 do 1200 lir 240 lir, od 1201 do 1300 ir 260 lir, od 1301 do 1400 lir 280 lir, b 1401 do 1500 lir 300 lir, od 1501 do 600 lir 320 lir, od 1601 do 1700 lir 340 ir, od 1701 do 1800 lir 360 lir, od 1801 'a 1900 lir 380 lir in od 1901 do 2000 ir 400 lir od bruto plače. SPOmRSKEGA ZDRUŽENJA Nove družinske doklade in višji prispevki za socialno zavarovanje Na 500, lir je dvignjena konvencionalna dnevna plača za zaposlene v malem pomorskem ribolovu. Novi predpisi veljajo že od 19. oktobra 1961. Medtem ko se štejejo nove višine prispevkov, pristojbin in tozadevnih najmanjših in najvišjih plačil od prvega plačilnega roka po tistem, ki poteka ob uveljavljenju novega zakona. V primeru tedenskega, 14- ali 15-dnev-nega plačevanja po 19. oktobru 1961 je treba upoštevati spremembe, glede 10. novembra 1961 dve različni prijavi višine prispevkov. Izpolniti je treba dva obrazca GS/2 za mesec oktober, in sicer do 19. oktobra eno za štirinajstdnevno ali petnajstdnevno plačevanje in drugo za ostali čas; v primeru tedenskega plačevanja drugo prijavo za teden od 23. oktobra dalje. Obe prijavi morata biti izročeni istočasno, kajti njima mora biti priložen samo en obrazec V/4, izpolnjen kot po dosedanjih predpisih. Podjetja, ki imajo v službi dnevničarje, morajo vpisati v prijavo za mesec oktober število delovnih dni do 18. oktobra in po 18. oktobru kakor tudi tozadevna ustrezajoča plačila. Za izplačilo družinskih doklad za sinove in enake v starosti od 14 do 15 let in za sinove dijake in enake v starosti nad 18 let je potrebno predhodno dovoljenje Zavoda za socialno zavarovanje. VIŠINA TEDENSKIH IN MESEČNIH DRUŽINSKIH DOKLAD 1) V industrijskih podjetjih znaša tedenska družinska doklada za otroke 1.140 lir, za ženo (moža) 828 lir in za druge sorodnike (starše), ki živijo v družinski skupnosti pa 330 lir. 2) V obrtniških podjetjih, trgovinskih in poklicnih je določena tedenska družinska doklada 1.140 lir za otroke, 828 lir za ženo (moža) in 330 lir za starše oziroma ostale sorodnike, ki živijo v družinski skupnosti. 3) Za kreditna podjetja, zavarovalna in v davčnih najemnih podjetjih je določena mesečna družinska doklada lir 6.500 za vsakega otroka, lir 6.500 za ženo (moža) in 6.500 lir za starše oziroma ostale sorodnike, ki živijo v družinski skupnosti. Novi zakon je prinesel spremembe, ki po eni strani, glede družinskih doklad koristijo nameščencem, po drugi strani pa dajatve za socialno zavarovanje pretirano ponovno obremenjujejo posamezna podjetja. Že v preteklosti so razne strokovne organizacije, med njimi tudi naše združenje, večkrat zahtevale znižanje pristojbin za socialno zavarovanje, ker že do sedaj so te občutno zavirale, gospodarsko dejavnost. Novi znatni poviški teh pristojbin bodo prav gotovo močno prizadeli šibki gospodarski položaj podjetij. ZIMSKI URNIK ZDRUŽENJA Na željo prizadetih članov je tajništvo določilo nov zimski urnik uradovanja. Od 1. novembra dalje posluje urad združenja vsak dan od 8. do 12.30 in od 15. do 16.30; ob sobotah pa le od 8. do 13. ure. Uradnica za izpolnjevanje delovnih obveznosti in socialnega zavarovanja je na razpolago strankam od 9. do 11. ure in od 15. do 16. ure. ODPOSLANSTVO SINDIKATA SLO- ZRAČNA PROGA TRST - RIM. Mi- Avtomobilske pristojbine povišane 1'EnsKE ŠOLE IZ TRSTA se je v ipo-•edeljek oglasilo pri prof. M. Udini, Ivnatelju javnega šolstva pri vladnem Generalnem komisariatu, da bi ga šepnilo z nekaterimi vprašanji v zvezi nastavitvijo profesorjev in učiteljev letošnjem šolskem letu. Prof. Udina e odposlanstvu obljubil, da se bo osebki zanimal, da bi se ta vprašanja re-'*la ugodno. PRIZNANJE SLOVENSKIM STRO-(OVNIM ŠOLAM. Dosedanjim slovenim industrijskim tečajem na Opčinah, v Nabrežini in Dolini je. bil končki priznan značaj rednih šol. Doslej so % ti tečaji podrejeni drž. industrijski ;°li s slovenskim učnim jezikom v Ro-ianu. To priznanje je bilo napovedano le lansko leto, a so ga .pristojne šolske Vlasti izrekle šele letos. Trgovinski tečaji na Katinari in Proseku so še ve-frio odvisni od trgovske šole pri Sv. tvanu. Trst dobi športno palačo, v bližini Sv. Marka bo ustanova C.O.N.l. Gradila športno palačo. Zgradba bo kivzela 6000 kv. metrov površine. V "jej bo prostora za 3000 gledalcev. GLASBENA MATICA V TRSTU vabi na KONCERT MLADINSKEGA PEVSKEGA ZBORA IZ SEŽANE sh te; b0 v nedeljo, 12. novembra, ob 17. uri v Avditoriju Dirigent: Majda Hauptman Pri klavirju: Lilijana Kranjec Stopnice so v prodaji v Tržaški knjigarni ter eno uro pred pričetkom pri-'editve v baru Moscolin (naspr. Avdit.) NAŠE SOŽALJE V Trstu so umrli 70-letna Ivanka Proteg, 91-letni Just Škabar, 71-letna Mateja Miklavčič por. Balbi in 63-letna vana Marinkovič por. Uršič. Pri prometni nesreči na Opčinah sta podlegli ^-letna Alba Merilc por. Antonazzo in te-letna Silvana Antonazzo. V Šempo-aju je umrl 5-letni Aleksander Rebu-te v Ljubljani pa 95-letni gimnazijski 'atehet dr. Gregorij Pečjak. nister za obrambo Andreotti je odgovoril na pismo tržaškega župana dr. Franzila glede zračne prometne zveze z Rimom. V svojem pismu pravi minister Andreotti, da bodo letala na progi Rim - Trst pristajala na letališču v Mirnu pri Gorici, dokler ne bo končno dograjeno letališče v Ronkah. NABREŽINSKI ŽUPAN ODSTOPIL. Devinsko-nabrežinski občinski svet je na svoji seji 7. novembra sprejel odstop župana Dušana Furlana, ki je odstopil zaradi bolezni. V imenu sveta se je županu zahvalil za opravljeno delo podžupan Škrk. Po odstopu Furlana je njegove posle začasno prevzel svetnik Srečko Colja. Ker je sedanji tajnik g. M. Gerbini zaprosil za šestmesečni brezplačni dopust iz družinskih razlogov, je notra nje ministrstvo imenovalo za začas nega tajnika g. Oskarja Franzota iz Doberdoba. Zadeva je toliko bolj značilna, ker je ministrstvo v svojem pi smu devinsko-nabrežinski občini sporočilo, da g. Franzot obvlada tudi slovenščino; novi tajnik pa je sam izjavil, da našega jezika ne zna in da je o tem že obvestil nadrejeno oblast. NOV SPORAZUM O ČEŠKOSLOVAŠKEM TRANZITU Nedavno so bili v Trstu zaključeni razgovori med glavnim podravnateljem podjetja »Čechofracht« iz Prage Fran-tiškom Fialo in predstavniki tržaške trgovinske zbornice ter Javnih skladišč. Gre za nadaljnje povečanje češkoslovaškega prometa čez tržaško pristanišče. Obseg, ki ga je predvideval prejšnji sporazum iz februarja 1961, se poveča približno za okoli 100.000 ton. Dogovorjeno je bilo, da odpotuje kmalu po Novem letu posebno tržaško odposlanstvo v Prago, da se dogovori glede bodočega sodelovanja. DANES BODO STAVKALI uradniki zaposleni v tržiških obratih Združenih jadranskih ladjedelnicah. Stavko je sklicala sindikalna organizacija FIOM zaradi tega, ker je vodstvo GRDA zavrglo zahtevo uradnikov po povišanju prejemkov. Stavka bo trajala od 14. do 24. ure. Finančni odbor pri Poslanski zbornici je. odobril zakonski načrt o povišanju pristojbin, ki jih mora plačati državi, kdor kupi avtomobil. Zakon sta že sprejeli obe veji parlamenta, zaradi tega bo stopil v veljavo, kakor hitro bo objavljen v Uradnem vestniku. Fiksna pristojbina bo naslednja: za motorno kolo in poljski traktor 500 lir; za osebni avtomobil z motorjem do 8 KS 3.500 lir, do 12 KS 7.000 lir, do 20 KS 10.000 lir, do 30 KS 14.000, do 40 KS 21.000, čez 40 KS 28.000 lir; za tovorno vozilo do 7 stotov zmogljivosti 7.000 lir, do 15 stotov 17.000 lir, do 30 stotov 21.000, do 45 stotov 28.000 lir, do 60 stotov 35.000 lir, do 80 stotov 42.000 lir, čez 80 stotov 56.000 lir; za prikolice. do 20 stotov nosilnosti 14.000 lir, do 50 stotov 24.000 lir in čez 50 stotov 35 tisoč lir; za prikolice za prevoz potnikov do 15 sedežev 10.000, do 25 sedežev 13.000 lir, do 40 sedežev 18.000 in čez 40 sedežev 25.000 lir. Po novem zakonu bodo povišane tudi pristojbine, ki jih plačuje državi kdor kupi avtcmobil na obroke, in sicer za registracijo zadevne pogodbe. Avtomobilisti se pritožujejo, da morajo plačevati čedalje več davkov. Domneva, da bo uvedba carin na darilne pošiljke in uvoz potrošnega blaga sploh v Jugoslavijo močno prizadela tržaška podjetja, ki so se specializirala v tem poslu, se ni uresničila v takšnem obsegu, kot so prvotno splošno računali. Deloma je ta vrsta trgovine res trpela, toda na drugi strani se dotok jugoslovanskih potnikov v Trst ni ustavil, nasprotno, v zadnjem času, odkar prihaja mnogo kupcev zlasti iz srbskih predelov Jugoslavije, se je celo povečal. Jugoslovanski carinski predpisi dovoljujejo jugoslovanskim državljanom, da iz tujine uvozijo brez carine za 30.000 dinarjev potrošnega blaga; v tem po gledu niso jugoslovanski carinarji strogi in tako potniki dejansko lahko prenesejo v Jugoslavijo še več blaga. Posebne olajšave za uvoz blaga, ki so si ga jugoslovani kupili v tujini s pri-služenim denarjem, so tudi še v veljavi. K dolgi vrsti jugoslovanskih potnikov iz notranjosti, ki jih srečuješ po tržaških ulicah, je treba dodati še potnike iz obmejnega pasu, ki tudi v Trstu nabavljajo precejšnje količine blaga. Jugoslovani odhajajo iz Trsta obloženi z blagom vseh vrst; kupujejo zlasti mnogo tekstilnih izdelkov. To prav gotovo ustvarja u-godno konjunkturo za tržaško in tudi goriško trgovino, ki je glede na domačo potrošnjo na tako ozkem ozemlju preveč razvita in bi brez teh jugoslovanskih kanalov prav gotovo zašla v hudo krizo. Vsiljuje se nam vprašanje, v kakšni meri so slovenski trgovci izkoristili to novo konjunkturo? Kolikor zadeva tekstilno blago, presneto malo; saj se skoraj nihče izmed naših ljudi ne bavi s to trgovino. Poleg drugih starih tržaških trgovin je vstala vrsta novih, a ne naših. Tudi ob samem Kanalu skoraj ni več prostora za kramarske stojnice. Res škoda, da so naši trgovci, ki bi tudi zaradi znanja jezika lahko bolje postregli jugoslovanskim kupcem, v tem pogledu pokazali premalo podjetnosti. Podražitev mleka v Švici Švicarska vlada je po dolgem proučevanju raznih predlogov in položaja na trgu povišala ceno enega litra mleka za 2 stotinki (Rappen), to je za 2,89 lir in sicer od 43 na 45 stotink liter (na 65 lir). Zveza švicarskih proizvajalcev mleka in švicarska kmečka zveza sta predlagali povišanje cene od 43 na 47 stotink. Živinorejcem v planinah je bilo dovoljeno zvišanje kar za 4 stotinke, ker hoče vlada s tem podpreti živinorejo v treh gorskih pasovih. Živinorejci v teh predelih bodo prodajali mleko kakor v dolinah, razliko dveh stotink pa jim bo plačevala država. V ta namen je potrošila okoli 17 milijonov frankov na leto. S povišanjem cene za dve stotinki je bil povišan dnevni zaslužek živinorejca za 1,5 franka na dan. Poleg tega je bil kmetom olajšan položaj tudi s povišanjem cene krompirju (za 25 stotink), nadalje s povišanjem cene sladkorne pese. Kmetje prejemajo tudi posebno nagrado za pridelovanje krmnega žita; povišane so bile tudi nagrade za izredno debelo živino. Nova vozila na tur inski razstavi Letošnja razstava avtomobilov v Turinu je prinesla le malo novega. V zadnjem času tovarne ne čakajo na odprtja podobnih razstav, da predstavijo občinstvu svoje zadnje izdelke. Ostra konkurenca med tovarnami ne dopušča, da bi zgubljali čas s čakanjem na razstavne prireditve. Tako na primer ni čakala na turinsko razstavo Fiatova tovarna, ki je svoj zadnji model 1300 - 1500 predstavila občinstvu že pred nekaj meseci, pa tudi druge italijanske tovarne nimajo na letošnji razstavi posebnih novitet. Med tujimi državami, ki so nastopile na tej 43. razstavi, so pokazali zanimive modele zlasti Francozi. Ti so razstavili novo SIMCO (1000) in dva nova modela Renault, medtem ko Svetovna konjunktura za kavčuk Trenutno nizke cene - Proizvodnja in potrošnja. .Cena naravnega kavčuka v zadnjem času nazaduje. Pred kakšnim ted-l)0m je dosegla naj nižjo raven v le-l°šnjem letu. Sedaj so cene na mednarodnih trgih še vedno precej nizke, in sicer je pred koncem oktobra ''»stal v Singapuru funt kavčuka vrste RSS št. 1 78 »ožinskih penijev«, v Londonu 24 1/8 24 1/4 penija na kvvvorški borzi pa 28,70, p8,90 sto-tettke dolarja. V prejšnjih letih so tejle cene naravnega kavčuka precej Tišje, posebno visoko raven pa je kavčuk dosegel leta 1959; to je razvidno tudi iz nasledne razpredelnice 'Podatki se nanašajo na zadnje kopije v posameznih letih): ngapur v stotinkah ožinskega dolarja za St = 453 gr) S? 1958 1959 1960 1961 ^2,25 84,125 113,62 86,75 78 r °ndon v penjih za funt = 453 gr) 4,36 ' 24,87 33,25 25,25 241/8 VELIKE POTROŠNICE: ZDA, ZSSR IN KITAJSKA S trg vplivajo največje države u Nžnice, kakor Združene ameriške dr-Se, Sovjetska zveza in Kitajska, po Sgi strani pa je naadzovanja cene Savnega kavčuka kriv v veliki mete tudi umetni (sintetični) kavčuk, ki po svetu proizvajajo v čedalje !eč. Glede ravnanja posameznih dr-S uvoznic na mednarodnih trgih S omenimo, da so v zadnjem času futajci skrčili svoj uvoz. V prvih pe-!lh mesecih letošnjega leta so kute'1! 29.000 ton naravnega kavčuka, do-ptp je njihov uvoz v istem razdobju Si dosegel kar 81.000 ton. Sovjetska ;veza lahko odločilno vpliva na med-Sodne trge s surovinami, toda v ,stošnjem letu ni vznemirila trga s favčukom, temveč je vse leto nada-vleVala z rednimi nakupi surovega 'avčuka v razmerju 15.000 ton na me-S- Američani še vedno razprodaja- jo kavčuk iz strateških zalog in s tem tlačijo ceno. VLOGA AVTOMOBILSKE INDUSTRIJE Razvoj avtomobilske proizvodnje seveda vpliva na trg s kavčukom. Tako na primer je zaradi negotovosti, ki je vladala na ameriškem avtomobilskem trgu, upadalo ameriško povpraševanje po naravnem kavčuku, in sicer vse lansko leto razen v mesecu maju, ko se je povpraševanje povečalo. Nekaj podobnega so zabeležili tudi v angleški avtomobilski industriji. Druga polovica leta pa je bila neugodna za naravni kavčuk. Zaloge so se začele kopičiti in študijski odbor za kavčuk jih je ocenil konec 1960. leta na okoli 145.555 ton. V istem času so znašale zaloge umetnega kavčuka okoli 170.000 ton. SVETOVNA PROIZVODNJA V letu 1960 so na svetu proizvedli 2,055.000 ton (po 1016 kg) naravnega kavčuka, in sicer največ v Malaji in Singapora, ter v Indoneziji. V posameznih državah so pridobili (v tisočih ton): SVETOVNA POTROŠNJA Angleži in Američani so letos v prvih 4 mesecih razprodali iz svojih strateških zalog 6000 ton kavčuka. Vsem tem količinam naravnega in u-metnega kavčuka stoji nasproti lanska potrošnja naravnega in umetnega kavčuka, ki je dosegla 3,840.000 ton, in sicer od tega 2,070.000 ton naravnega in 1,770.000 ton umetnega kavčuka. V razpredelnici so zbrani podatki o potrošnji kavčuka v letu 1960 (tisočih ton po 1016 kg) naravni umetni skupaj ZDA 506 1.114 1.620 Velika Brit. 170 110 260 Zah. Nemčija 145 95 245 Francija 128 88 216 Japonska 161 48 209 Italija 69 46 115 Češkoslov. 52 2 54 Druge države 839 267 12o Skupaj 2.070 1.770 3.84(1 Malaja - Singapur 720 Indonezija 690 Tajska 160 Ceylon 92 Vietnam 77 Brit. Afrika 52 Sarawak 47 Liberija 43 Proizvodnja umetnega kavčuka je v letu 1960 dosegla 1,940.000 ton (po 1016 kg). Največ umetnega kavčuka proizvajajo v Združenih ameriških držah, kakor nam pokaže naslednja preglednica (v tisočih ton): ZDA 1.450 Kanada 157 Zah. Nemčija 90 Vel. Britanija 90 Italija 70 Druge države 83 Skupaj 1.940 PREDNOST IMA ŠE VEDNO NARAVNI KAVČUK Kljub temu da Združene ameriške države potrošijo na leto dvakrat več umetnega kavčuka, kakor naravnega ima naravni gumij še vedno prvo mesto. Kako pa kaže za bodoče? Cena umetnega kavčuka je za nekaj penijev pri funtu nižja od cene naravnega kavčuka. Ta razlika v ceni je premajhna, da bi lahko vplivala na industrijo; ta ima še vedno rajši naraven kavčuk. Izvedenci so mnenja, da se bo cena kavčuku v prihodnjih mesecih dvignila. To domnevo potrjujejo zlasti z dejstvom, da si bo morala industrija kmalu ustvariti nove zaloge. NEMŠKI IZVOZ MANJ NAPREDUJE V septembru so zahodnonemška podjetja prejela iz tujine za 7°/o manj naročil kakor setpembra lanskega leta. Domača naročila so se zmanjšala za 5,2 odstotka. je tovarna Peugeot razstavila že znane izdelke; Citroenova vozila so prav tako že znana, tako tudi model AM1 6, čeprav je še razmeroma »mlad«. Zanimivo je tudi novo vozilo nemškega Volksvvagen, ki je končno le spremenil zunanjo obliko karoserije. Zato pa je novi model ohranil tehnične karakteristike starega Volksvvagena. Vozilo S1MCA 1000 je podobno Fiatu 1100. Pogonski stroj je nameščen zadaj, in sicer tako kakor pri FIAT 600, le da je močnejši (FIAT 600 ima 767, ta pa 944 kub. cm. prostornine), ter se po zmogljivosti približuje motorju FIAT 1100. Šibkost novega vozila — zlasti če ga primerjamo na primer z nemškim Volkswagenom — je v tem, da nima »ogrodja« in zato daje vtis premajhne trdnosti. Vozilo u-tegne postati resen tekmec FIATU -1100, in sicer tudi s ceno: SIMCA 1100 stane »na cesti« 935.000 lir. Tovarna Regie Renault je prikazala vozila Renault 4, ljudsko vozilo za štiri osebe, ki stane 650.000 lir (motor 750 kub. cm ga spravlja vštric s FIAT 600). Štiricilindrski štiritaktni motor je nameščen spredaj in poganja prednja kolesa. Pogonski stroj, menjalnik in sklopka tvorijo blok, ki sloni na sprednjo os in na katerega se ta-korekoč mimogrede prilepijo ostali deli vozila. Če odvijemo nekaj vijakov se vozilo razdeli na dva dela, kar ustvarja v človeku pri vožnji. neprijeten občutek, vsaj dokler se temu ne navadi. Estetika ni prav najboljša: Francija je pač Francija. Fiatovo vozilo ima 4 predstave, medtem ko jih ima Renault le tri. Na italijanskem trgu gredo v promet vozila s štirimi prestavami mnogo bolj kakor vozila s tremi; in to bi morala Regie Renault že vedeti, saj svoj čas ni mogla prodreti z vozilom »Dauphine« z menjalnikom na tri prestave ter je začela dobavljati motorje (Alta Romeo) s štirimi prestavami. Renault 4 ima pa pred FIAT 600 to prednost, da ne potrebuje zamenjave vode, čeprav je motor vodno hlajen, in maziva. Tudi poraba goriva je nizka, kakor je razmeroma nizka prodajna cena. ALI JE TO NALOGA INDIPENDEN-TISTOV? »LTndipendenza«, glasilo ene izmed indipendentističnih političnih skupin v Trstu, daje v zadnji številki pod naslovom »Dogaja se v Trstu« navodila novemu vladnemu gen. komisarju. Kaj se dogaja? Novi vladni komisar dr. Mazza je pravtako simpatičen Titu, piše list, kakor je bil dr. Palamara, ki je dovolil, da so se Titovi emisarji vgnezdili najprej v tržaški okolici, a so se nato vrinili v sredino mesta, kjer so ustanovili nešteto trgovinic in poslovnih agencij, katere finansira posebna banka. Vdor te heterogene množice je izpremneil mestno lice ... V takšnem tonu pisan članek je podpisal neki Ser-gio Lener. Doslej smo bili vajeni čita-ti takšne izlive v glasilih skrajnih nacionalistov in bivših fašistov, kakor na primer v rimskem »Secolo« ali milanskem »Candidu«, ki je te dni obmolknil. Očitno hočejo indipendentisti te prekositi, da bi jim ne očitali, da niso dovolj patriotični. S. I.cner predobro pozna zgodovino Trsta, da ne bi vedel, da smo Slovenci v Trstu imeli svoje trgovine in svoje banke, preden je sam prišel v Trst. Dobro bi bilo, da si članek prečrtajo tisti Slovenci, ki še vedno glasujejo za indipendentiste in ne za slovenske kandidate. UGOTAVLJANJE MANJŠINE NI POTREBNO. Na Dunaju je bil nedavno sestanek osrednjega odbora Zvezne (federativne) unije Evropskih manjšin, katerega se je udeležil tudi dr. V. Inz-ko, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev. Osrednji odbor Zvezne unije evropskih manjšin je zavrnil ta-koimenovano ugotavljanje manjšine, kakor bi ga hoteli uvesti v Avstriji s posebnim zakonom; šele nato bi izvršili določbe državne pogodbe v prid Slovencem. Odbor Zvezne unije se sklada z glediščem koroških Slovencev, ki so se v razgovoru z zunanjim ministrom dr. Kreiskym uprli ugotavljanju manjšine. Zanimivo je, da tudi tržaški. Slovenci, zahtevajo izvedbo londonskega sporazuma in priznanje manjšinskih pravic ne glede na njihovo število; s tega vidika je bil tudi zadnji popis prebivalstva po narodnosti nepotreben. PROTI POPISU PO NARODNOSTI. Marija Bernetičeva je v imenu komunistične stranke nastopila na seji tržaškega občinskega sveta proti popisu Slovencev po narodnosti oziroma po občevalnem jeziku v današnjih razmerah ter navedla tudi razne pomanjkljivosti tega popisa. BENEŠKI SLOVENCI ZA AVTONOMIJO. »Matajur«, glasilo Slovencev v videmski pokrajini, poroča, da so v zadnjem času sprejeli resolucije v prid ustanovitve avtonomne dežele Furlanija - Julijska krajina tudi številni občinski sveti v furlanskih občinah, pa tudi demokratična opozicija v občinah zapadne Benečije, v Reziji, Tipani, Brdu in Nemah. Temu zgledu niso sledili konservativni župani v drugih občinah. »Matajur« je tudi podprl zahtevo po deželni avtonomiji, ki jo je izrekel izvršni odbor Slovenske kulturno-gospo-darske zveze na svoji seji v Čedadu. SKUPNI NASTOP SLOVENSKIH KMETOV NA KOROŠKEM. Na volitvah v kmetijsko zbornico, v krajevne kmečke odbore in okrajne kmečke zbornice, ki bodo 19. novembra, bodo Slovenski koroški kmetje nastopili skupno in glasovali za listo »Skupnosti južno-koroških kmetov«. MANJŠINSKA VPRAŠANJA V EVROPSKEM MERILU. Francoski časopis »Le Monde diplomatique«, ki se bavi s političnimi in diplomatskimi vprašanji, je napisal tudi članek o položaju Južnih Tirolcev, v katerem postavlja manjšinska vprašanja na širšo osnovo. Evropska solidarnost naj bi Južne Tirolce dovedla do tega, da bi opustili terorizem, Italijane pa naj bi prepričala, da je nujno, da se menja sedanji statut avtonomne dežele »Gornje Po-adižje«, ki združuje bocensko in tridentinsko pokrajino. Tako mora na primer bocenski pokrajinski svet zdaj mirno gledati, kako se Italijani naseljujejo v bocenski pokrajini in kako bodo nekega dno italijanski predstavniki potisnili Nemce v bocenskem pokrajinskem svetu v manjšino. CERKVE ZA ZAOSTALE DEŽELE. Evangelska Cerkev v Nemčiji (Vzhodni in Zahodni) je od leta 1959 zbrala po svojih farah med svojimi verniki okoli 40 milijonov nemških mark za gospodarsko zaostale dežele. S tem denarjem bodo v Aziji in Afriki izvršili 200 raznih načrtov. Katoliška Cerkev je v ta namen v Zah. Nemčiji nabrala v istem času okoli 90 milijonov nemških mark. S tem denarjem bodo finansirali okoli 800 raznih načrtov v zaostalih državah. Zahodnonemška država je v zadnjih 4 letih podelila tem deželam za 5,6°/o milijarde mark posojil. * SPET PRIJETNO SREČANJE S ČERNIGOJEM Avgust Černigoj je nemiren duh, ki nenehoma išče nove umetnostne izraze. Že njegova zadnja razstava v baru »Moncenisio« nam je nakazovala njegov najnovejši razvoj iz abstraktnosti v informelnost, to je iz skrajne post-impresionistične pojmovnosti v brezobličnost. Černigojev razvoj je — neglede na stališče, ki ga zavzemamo do sodobne umetnosti — barvno presenetljiv: temni rjavi, črni, srebrni, zlati in rumeni toni venčajo njegove umetnine v zmagoslavni sijaj, svojstvena tehnika pa jim vliva doslej nesluteno perspektivno globino, ki jo običajno slikarsko lahko podaja le kipar, živahnih rdečih in modrih tonov se, je Černigoj otresel v korist enovitnejšega izraza, ki lepo u- Izvoz iz Slovenije napredoval V razdobju januar-september t. 1. je Slovenija izvozila za nekaj nad 17 milijard dinarjev blaga (lani 15,7 milijard dinarjev v istem razdobju). Vrednost je obračunana po tečaju 500 dinarjev za dolar. Izvoz se je torej zvišal za okoli 1,3 milijard dinarjev (nad 8%). To je posebno pomembno, ker se izvoz izvaja deloma že po novih zaključkih, to je po novem gospodarskem sistemu, ki je podpiranje izvoza zelo omejil. Dalje je značilno, da se je izvoz usmeril v večji meri na zapad, to je v države z zamenljivo valuto. Tako se je rednost izvoza v te države zvišala v prvih 9 mesecih na 11,4 milijarde (9,8 milijard lani). Odstotek udeležbe držav z zamenljivo valuto na izvozu Slovenije se je zvišal od 3,0 na 2,5 milijard dinarjev (19% na 15% celotnega izvoza). Zvišala pa se je vrednost izvoza v klirinške (afriške, azijske) države, in to od 2,9 na 3,1 milijarde dinarjev. Vendar se je izvoz v klirinške države v strukturi udeležbe znižal od 18,2 na 18%, ker se je celotni izvoz zvišal v večji meri kot pa izvoz v te države. Napredovanje izvoza iz Slovenije je predvsem zasluga industrije, , toda tudi izvoz kmetijskih pridelkov beleži dobre rezultate (hmelj), ki so pri izvozu iz ostale Jugoslavije zaradi neugodnih hidroloških razmer slabši. Zaradi tega je bil na primer prepovedan izvoz koruze, ki je sicer eden glavnih izvoznih pridelkov jugoslovanskega kmetijstva. Sklepanje novih zaključkov po novem gospodarskem sistemu poteka u-godno tako, da dosega njihova vrednost mesečno že nad dve milijardi dinarjev. Četudi ni računati, da pride do izvedbe vseh zaključkov, se vendar lahko potek sklepanja novih zaključkov smatra za ugodno znamenje za bodoči razvoj jugoslovanske zunanje trgovine. R. K. činkuje s skladostjo umetniške zamisli in tehnične izvedbe. Zato je njegova zadnja razstava v Občinski galeriji v Trstu, ki je bila od 26. oktobra do 7. novembra, zbudila veliko zanimanje v javnosti. Obisk in kritika to le potrjujeta. Černigoj je razstavljal 25 del, med katerimi je bilo okrog 20 oljnatih slik in risb, le pet pa je bilo grafik. Svojim informelnim stvaritvam ni dal nobenega naslova, češ naj si ga sam obiskovalec razstave določi po čisto subjektivnih vtisih. Verjetno pa je tudi slikar sam imel težave pri miselnem okvirjanju svojih informelnih umetniških dosežkov, ki so brez tvarine in torej tudi brez konkretnih misli in vsebine. Primerno uvodno besedo za razstavni katalog je napisal ravnatelj muzeja »Revoltella« v Trstu Claudio Montene-ro. Tržaška hranilnica pa je iz posebnega sklada odkupila Černigojevo grafiko »Milje«, ki je nastala med zadnjo slikarsko tekmo v Miljah. Ta odkup je spet precej značilen. jj. VEČER SLOVENSKE POEZIJE V ITALIJANŠČINI V SPOMIN L. SALVINIJA Društvo književnih prevajalcev Slovenije v Ljubljani se je 7. novembra letos oddolžilo spominu pokojnega italijanskega slavista L. Salvinija. Priredilo je večer slovenske poezije v italijanščini. Svojstvena proslava je bila v viteški dvorani Križank. Sodelovali so Mileva Ukmarjeva in Ivan Jerman z recitacijo slovenskih pesmi, ki sta jih nato v italijanskem Salvinijevem prevodu brala dr. Franjo Smerdu in Silvester Škerl. Božidar Borko je s primerno uvodno besedo prikazal lik in književno delo pokojnega Salvinija ter podčrtal njegove zasluge pri izdaji slovenskega pesniškega zbornika v italijanskem prevodu »Sempreverde e ros-marino« (Zimzelen in rožmarin), s katerim je pobliže seznanil italijanske kulturne kroge s slovensko poezijo od njenih začtekov do današnjih dni. IMHMg ZELENA KNJIGA O JUŽNEM TIRO- LU. Znani časopis za zunanjo politiko »Relazioni Internazionali« je objavil v svoji številki z dne 21. oktobra 1961 zeleno knjigo o južnotirolskem vprašanju, in sicer pod naslovom »Libro ver-de sul Alto Adige«, ki jo je italijanska vlada predložila parlamentu. TISKARSKI ŠKRAT. Cena »Statističnega letopisa 1961« Zveznega zavoda za statistiko v Beogradu ne znaša 200 dinarjev, kakor je pomotoma stalo v našem listu, temveč 2000 dinarjev. Prav tako je tiskarski škrat pokvaril izvirni naslov Andričevega dela »Na Drini most« (»Na Drini čuprija«) ter ga spremenil v »Most na Drini«. 2l6B— j 'V' PfittOJliSCJLl Napovedane ladje (Jugolinija) Proga Jadransko morje — — Indija — Pakistan: Učka 20/11, Triglav 24/11. •— Indonezija — Daljni vzhod: Triglav 24/11. — Japonska: Triglav 24/11. — Severna Evropa: Pula 10/11, Slo-boda 20/11. — Severna Amerika: Črna Gora 16/ 11. — Severna Afrika: Pula 10/11, Črna Gora 16/11. — Južna Amerika: Makedonija 13/ 11. — Perzijski zaliv: Romanija 8/11, Vojvodina 3/12. JADROLINIJA Proga Jadransko morje — — Dalmacija — Grčija (tedenska): Opatija 14/11, Lastovo 21/11. -— Grčija — Kreta (štirinastdnev na): Orebič 10/11, Orebič 24/11. NOVA PROGA IZ TRSTA. Tržaški Llovd bo zgradil 5000-tonsko tovorno ladjo, ki naj doseže trgovinsko hitrost 16 vozlov. Ladja bo postavljena na brzo progo Trst-Gvinejski zaliv, na kateri plujejo že tri druge ladje. LADJE SPLOŠNE PLOVBE Motorna ladja »Bled« je 2. novembra odplula iz Kopra proti New Yor-ku, kjer jo pričakujejo 17. t. m. Ladja »Bohinj« je 2. novembra odplula iz Tesalonikov proti Benetkam in Kopru, kamor prispe 11. t. m. Dne 28. novembra bo ladja ponovno nastopila pot proti Severni Ameriki. Motorna ladja »Bovec« je 8. novembra odplula iz New Yorka namenjena na Jadransko morje. Dne 28. decembra bo ladja nastopila novo pot proti Združenim ameriškim državam. ANGLEŠKE LADJEDELNICE SE BOJIJO TUJE KONKURENCE »LTnformation poroča iz Londona, da se angleške ladjedelnice bojijo naraščajoče konkurence tujih ladjedelnic. Vprašanje je, ali bodo ladjedelnice lahko konkurirale glede cen, dovoljevanja odloga plačil in glede pravočasne izročitve naročenih ladij. Tudi v ministrstvu za finance sledijo pozorno temu razvoju ter se boje, da bi zvišanje plač dovedlo do povišanja cen. Finančni minister Selwyn Lloyd je mnenja, da je nevarnost v tem trenutku velika, glede razvoja v bodočnosti pa ni pesimist. ŽIVAHNA DEJAVNOST JUGOSLOVANSKIH LADJEDELNIC. Računajo, da bodo prihodnje leto jugoslovanske ladjedelnice izročile domačim in tujim podjetjem za 250.000 hrt. ladij. V smislu naročila bi še to leto morali izročiti »Jugooceaniji« in »Splošni plovbi« ladje »Idrija« in »Ljubija« (vsaka po 18.400 ton nosilnosti). Za domača plovna podjetja bi morali izdelati 70.000 brt, od katerih so izdelali že 45.000 brt. Ladji »Idrija in »Ljubija« bo izročila puljska ladjedelnica »Uljanik«. Ta je tudi že zgradila ladjo »Bela Krajina«, ki plove za »Splošno plovbo«; ladji »Idrija in »Ljubija« sta enakega tipa kakor »Bela krajina«. JUGOSLOVANSKA TRGOVINSKA MORNARICA razpolaga s 58 linijskimi prekooceanskimi ladjami, 152 tramper-ji, 68 ladjami ga prevoz tovora v obalni plovbi in na progah v Italijo in Grčijo, 68 potniškimi ladjami, ki lahko vzamejo na krov 27.000 potnikov. PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNIK PODJETJE t, A GORIZIANA 60RIZ1A - VIA DUCA D A0STA N. 88 - TEL. 28-45 - GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo gostinski Šolski center HOTEL CirRlBb KOPER Domača kuhinja Vsak dan glasba s plesom do 24 ure. — Nove moderno opremljene sobe z vsem komfortom. r' .. ....3 UVOZ - IZVOZ dw (ta latAfova im. \pAMUtya. Vremec r. Opčine - Narodna 78 Talaf. 21-306 (e*ie ufrocUu! TRfll IS - TRIESTE Sedeti ■ r. 1. TRIESTE-TRST, V. Donele 3 — Tel. 38-827, 31-906, 91-880 UVAŽA: vse lesne sortmane in produkte gozdne industrije. IZVAŽA: vse proizvode FIATove avtomobilske industrije in rezervne dele »Vse vrste gum tovarne CEAT in vse proizvode najvažnejših italijanskih industrij. Splošna plovba aAa Piran KU\ Telefon 51-70 eSSSSS Telex 03323 03522 Vam nudi svoje usluge na ekspresni potniško tovorni liniji za Združene države Severne Amerike Potovanje traja iz Trsta samo 15 dni Na liniji sodelujemo z Jugolinijo iz Reke Poslužujte se naših uslug na redni službi okrog sveta z rednimi odhodi enkrat mesečno in v prevozih dolge in obalne plovbe 4. stran Italijanski trg Ta teden je italijanski trg zopet oživel, in to po krajšem premora zaradi praznikov. Blago spet redno prihaja na trg in kupčije se razvijajo zadovoljivo. Trg z zelenjavo in sadjem je živahen, vendar se cene niso spremenile. Povpraševanje po mehki pšenici se je o-krepilo in cene so poskočile. Cene koruze so zmerne, dobro pa se držijo cene oluščenega in neoluščenega riža. Trg z govejo živino ni preveč zadovoljiv, kajti ponudba je večja od povpraševanja. Nasprotno pa se prašiči zelo dobro prodajajo, in to zaradi povpraševanja s strani predelovalnih industrij. Tudi perutnina se dobro prodaja. Cene mlečnim izdelkom se še vedno držijo čvrsto in blago gre hitro od rok. Nekoliko v zastoju je trg z oljem, ker sploh ni zanimanja s strani prekupčevalcev. Trg z vinom se razvija dobro in cene so čvrste. KAVA TRST. Navajamo cene za kg ocarinjene kave. Brazilska kava: Pemambu-co 3, 17/19 1210, Santos Fancy 18 1310, Victoria V 18/19 1185; Srednjeameriška kava: Ekvador extra superior 1200, Haiti naravna XXX 1265, Kostarika 1370; Arabska in afriška kava: Gimma 1240, Moka Hodeidah št. 1 1290; Indonezijska in malajska kava: AP/1 975, AP special 985, Rob EK/1 3-5% 940, Rob EK/1 special 960, Rob EK/3 10-12%, Slonokoščena obala 965 ilr za kg. POPER TRST. Saravvak beli 380 šilingov za cwt. cif. Trst, vkrcano v oktobru, Sa-rawak črni special 315 šilingov vkrcano oktober-november, pod istimi pogoji, Malabar vkrcano oktober-november, 350 šilingov za cwt. cif., Tellicherry garbled criv. vkrcano oktober-november, 357 šilingov, Tellicherry extra bold 367 šilingov; brazilski črni poper, vkrcan oktober-november, 330 šilingov za cvvt. cif., brazilski beli poper, vkrcan novembra 405 šilingov za cvvt. cif. Trst. Ocarinjen poper: Saravvak črni 1155 lir za kg, Saravvak beli 1350, Tellicherry criv. 1275, Tellicherry extra bold 1295 lir za kg. LES TRST. Navajamo zadnje cene za avstrijski rezan les, dostavljen na mejo, neocarinjen. Smrekov rezan les: I-II širok 31-33.000, 0-III širok 26.500 do 28 tisoč, 0-IV širok 25-26.500, III-IV širok ali ozek 22-23.000, IV 19.500 do 21.000, tramovi 25.500-26.500, les krajših mer izpod 4 metre 19-20.000, izpod 3 m 15 do 17.000; tramovi po »običaju Trst« 14-15.000. Macesnov les: I-II 32.500 do 34.500, I-II-III 28-29.500, III 22.500 do 24.500. Borov les: I-II 31.000-33.000, I-II-III 25-26.000, III 18-20.000 lir kub. m. ZELENJAVA IN SADJE MILAN. Cene veljajo za kg, vštevši embalažo. Navaden kostanj 60-120, ma-roni 120-180, kaki iz Neaplja 2540, jabolka različnih vrst merkantilna 20-60, Delicious extra 100-130, I. 60-100, rene-te I. 6090, hruške Abate Fetel extra 125-140, I. 110120, Kaiser extra 150160, I. 120150, Williams I. 80130, belo grozdje extra 130180, I. 120-160, grozdje »regina« 150-200, črno grozdje 70120, limone extra 120130, I. 100130, merk. 40 do 85. Suh česen 250300, kuhana pesa 60100, korenje kraj. pridelka 7090, od drugod 8090, cvetača 50100, zelje 40 do 60, čebula 30-60, olupljene čebulice 120140, dišeča zelišča 250300, fižol 170 do 350, »boby« 100-130, koromač I. 30 do 80, II. 1030, gobe (netto) 16001800, cikorija kraj. pridelka 50120, solata 50 do 120, endivija 70135, Trocadero 120 do 200, krompir Binthje 44-55, Majestic 4142, okrogel krompir Berimo 29-32, zelena paprika 2050, rumena 40150, paradižniki Riviera 30140, peteršilj 60 do 100, repa 25-40, zelena 3080, špinača 70 do 100, bučice 75-180, buče 3045 lir za kilogram. VINO MILAN. Cene veljajo za stop/stot za vino proizv. 1961, trošarina in prometni davek nevračunana. Rdeče piemontsko vino 10/11 stop. 660-720, 11/12 stop. 720740, Barbera superior 13/14 stop. 770 do 800, Moškat 18.30020.300 lir za stot, Oltrepo pavese 10/11 stop. 660720 lir, 12/13 stop. 740770, mantovansko rdeče 10/11 stop. 610-630, Valpolicella Bardo-lino 10/11 stop. 680710, Soave belo 11 stop. 730750, Raboso 10/11 stop. 630 do 650, Merlot 11/12 stop. 710760, rdeča filtrirana vina iz Emilije 11/12 stop. 85008700 lir stot, belo vino iz Romagne 10/11 stop. 600620, rdeče 10/11 stop. 600 do 620, bel mošt 10/11 stop. 540560, klasični Chianti 12/13 stop. 380420 lir, toskanska steklenica, navadna toskanska vina 10/11 stop. 625-645, Aretino belo 10/11 stop. 635-655, belo vino iz Mark 10/11 stop. 625-645, rdeče 605-625, Sanse-vero belo 11/12 stop. 630650, Martina Franca 11/12 stop. 650670, rdeča filtri- rana vina iz Brindisija 10.30010.800 lir stot, iz Barlette 1010.200 lir stot, Mi-lazzo Barcellona 12/13 stop. 610430, Al-camo 13/14 stop. 540560, belo vino iz Sardinije 12/13 stop. 585-605, rdeče 13 do 14 stop. 575-595 lir stop/stot. ŽITARICE VERCELLI. Cene veljajo za stot, f.co skladišče. Navadna mehka pšenica 6200 do 6500, hibridna koruza 35003700, navadna domača koruza 40004200, mara-no 45004700, domač oves 31003400; ne-oluščen riž Pierrot 5600-5800, Balilla 5700-5900, Roncarolo 6000-6200, Ardizzo-ne 60006200, G. Rossi 69007300, Mara-telli 6300-6900, Rizzotto 68007500, Razza 77 68007500, R. B. 70007600, Arborio 69007400; oluščen riž Pierrot 10.300 do 10.500, Balilla 10.300-10.500, Ardizzone 11.70012.000, G. Rossi 13.500-13.800, Ma-ratelli 13.10013.500, Rizzotto 13.800 do 14.300, Razza 14-14.500, R. B. 14.200 do 14.600, Arborio 14.20014.700; pšenična moka tipa »00« 94009500, tipa »0« 8600 do 8800, tipa »1« 8200-8400, koruzna moka 50005200, presejana 60006500 lir za stot. ŽIVINA ZA REJO IN ZA ZAKOL MANTOVA. Goveja živina za zakol: voli I. 270290 lir kg, II. 200250, III. 150170, krave I. 200-230, II. 120-150, biki 280310, junice 250270, teleta 5070 kg težka 460500, 70-90 kg težka 470-520, čez 90 kg 520570; goveja živina za rejo: neodstavljena teleta 50-70 kg težka 500580, 70100 kg težka 500560, voli za vprego 270290, krave mlekarice 140 do 160.000 lir glava, navadne mlekarice 110130.000 lir glava; debeli prašiči 100 do 125 kg težki 335 lir kg, 125-150 kg 340 lir, 150180 kg 343 lir, čez 180 kg težki 345 lir, suhi prašiči 3050 kg težki 400 lir, 50-70 kg 480 lir, neodstavlje-ni prašiči 2025 kg težki 490 lir za kg. MLEČNI IZDELKI LODI. Cene veljajo za kg prodaje na debelo, trošarina in prometni davek nevračunana, brez embalaže, f.co skladišče. Maslo iz centrifuge 860870, lombardsko maslo 820830, domače maslo 830840, emilijsko 800830, maslo iz sladke smetane 760770; sir reggiano proizvodnje 1959 840860, proizvodnje 1960 690710, grana iz Lodija proizvodnje 1959 800810, proizvodnje 1959/60 730750, proizvodnje 1960 680690, proizvodnje 1960 61 590610, grana svež 450-455, postan 460-500, sbrinz svež 470490, postan 560 do 580, emmenthal svež 540550, postan 590620, originalen švicarski emmenthal 710730, provolone svež 530-540, postan 570600, italico svež 450460, postan 490 do 510, crescenza svež 330-360, postan 440-450, gorgonzola svež 315-320, postan 490520, pasterizirani švicarski sirčki (6 kosov) 170200, suh slan sir svež 140 do 150, postan 220-230 lir za kg. PERUTNINA IN JAJCA MILAN, živi domači piščanci extra 800-810, I. 700740, II. 650680, navadni piščanci F. 280300, domači zaklani piščanci 900950, navadni zaklani piščanci 800810, zaklani I. 360420, II. 310340, zmrznjeni piščanci uvoženi iz Madžarske 400-500, žive domače kokoši 550 do 620, zaklane domače kokoši 800900, svei-že uvožene kokoši zaklane v Italiji 520 do 600, zmrznjene uvožene kokoši 400 do 500, zaklani kapuni 1000-1150, žive pegatke 840850, zaklane 9001100, zaklani golobi I. 10501200, II. 10001050. žive pure 600-630, zaklane 800900, zmrznjene uvožene pure 400-500, živi purani 500600, zaklani 600-750, uvoženi zmrznjeni purani 400500, žive, gosi 430500, zaklane 420-600, žive race 400410, zaklane 420520, živi zajci 450460, zaklani s kožo 550-600, brez kože 570-700 lir kg. Sveža domača jajca I. 4142, navadna domača jajca 38-39, sveža uvožena ožigosana jajca 23-25 lir za jajce. OLJE FLORENCA. Cene veljajo za kg, f.co Florenca. Oljčno olje, extra z največ 1% oljčne kisline 585-600, oljčno olje I. z največ 1,50% oljčne kisline 525-585, fino oljčno olje s 3% kisline 485-525, oljčno olje s 4% kisline 475485, ratificirano oljčno olje 500-510, semensko olje. I. 365-370, olje iz zemeljskih lešnikov 390-392 lir za kg. PARADIŽNIKOVA MEZGA PIACENZA. Dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga proizvodnje 1961 v škatlah po 10 kg 140-150 lir za kg, v škatlah po 5 kg 145-150, po 1 kg 155-160, po % kg 165-175, v tubah po 200 g 42 do 44 lir tuba, v tubah po 100 g 30-31 lir tuba; trikrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah po 10 kg 150 do 160 lir, po 5 kg 155-160, po 1 kg 165-170 lir, po % kg 175-185 lir, v tubah po 200 g 4648 lir tuba, po 100 g 32-33 lir tuba, olupljeni paradižniki v škatlah po 3000' g 230-240 lir škatla, po 500 g 50-52 lir, po 300 g 33-35 lir škatla. KRMA MODENA. Seno majske košnje 2700 do 2800 lir stot, seno druge košnje 2700 do 2800 lir stot, seno iz zdravilnih zelišč prvega reza 2500-2600, drugega reza 2500-2600, tretjega raza 2500-2600, seno iz naravnih travnikov 1900-2000, koruzna slama 1700-1800, lanene pogače 6700-6800, pogače iz zmletega lana 6700 do 6800, pogače iz zemeljskih lešnikov 5600-5800, koruzne pogače 4200-4350, mo- VALUTE V MILANU 30-1061 9-11-61 Dinar (100) 60,00 61,00 Amer. dolar 624,00 623,00 Kanad. dolar 603,25 601,00 Francoski fr. 125,75 125,10 švicarski fr. 144,42 144,00 Avstrijski šil. 24,10 24,09 Funt šter. pap. 1756,10 1755,00 Funt šter. zlat 6200,00 6200,00 Napoleon 5325,00 5300,00 Zlato (gram) 711,00 709,00 BANKOVCI V CURIHU 9. novembra 1961 ZDA (1 dol.) 4,30 Anglija (1 funt šter.) 12,05 Francija (100 nov fr.) 85,75 Italija (100 lir) 0,687 Avstrija (100 šil.) 16,55 Češkoslovaška (100 kr.) 14,00 Nemčija (100 DM) 107,00 Belgija (100 belg. fr.) 8,57 Švedska (100 kron) 82,25 Nizozemska (100 gold.) 119,00 Španija (100 pezet) 7,00 Argentina (100 pezov) 4,80 Egipt (1 eg. funt) 7,00 Jugoslavija (100 din.) 0,39 Avstralija (1 av. unt) 9,55 Na trgu s kovinami se je nadaljevalo dviganje cene cina. Baker je čvrst, medtem ko je cena svinca popustila. Cink nazaduje. Cena kavčuka je občutno nazadovala. Na trgu z vlakni sta volna in bombaž ohranila čvrste cene, medtem ko je juta znatno popustila. Med žitaricami je pšenica ostala čvrsta, koruza pa je nekoliko nazadovala. Sladkor, kava in kakao so ohranili čvrste kotacije. ŽITARICE V Chicagu je cena pšenici v tednu do 3. novembra nazadovala od 202 7/8 na 20214 stotinke dolarja za bušel proti izročitvi v decembra. Cena koruze je nazadovala od 109 7/8 na 109% stotinke dolarja za bušel pod istimi pogoji. Pšenica je še vedno čvrsta v prvi vrsti zaradi nastopa skladiščnikov, ki si ustvarjajo velike zaloge blaga. Tudi na ceno koruze vplivajo zaloge, ki jo sicer tlačijo navzdol zaradi obilnega pridelka. SLADKOR — KAVA — KAKAO Cena sladkorja je ostala v New Torku neizpremenjena pri 2,65 stotinke, dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. Na ceno je vplivala zlasti vest, da so vnesli v svetovno pogodbo za sladkor tudi evropski sladkor iz pese. Kuba bo še nadalje ohranila ceno svojemu sladkorju na višini 2,50 stotinke dolarja. Kava je v pogodbi »M« nekoliko napredovala, in sicer od 38,50 na 38,85 stotinke dolarja za funt proti izročitvi v decembru. Mehika in Bogota bosta predlagali znižanje davkov na izvoz kave. Tudi cena kakava je nekoliko napredovala, in sicer od 22,88 na 22,94 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. KOVINE V Londonu so v tednu do 3. novembra zabeležili naslednje kotacije: baker 230 (prejšnji teden 22914) funtov šter-lingov za tono (1016 kg); cin 974 (prejšnji teden 955), svinec 61% (62); cink 71 (71%); močno je poskočila cena činu, in sicer pod vplivom vesti, da so v podjetju Steel Company of Wales ponovno pričeli z delom. Poleg tega je na ceno vplivala tudi vest, da so se razprodaje cina z Malaje skrčile. Na newyorški borzi so bile kotacije naslednje: baker 29,95 (prejšnji teden 30,00), svinec 9,92 (9,68), cink St. Louis 11,50 (neizpr.), aluminij v ingotih 24 (24%), antimon Laredo 28-28% (neizpr.) stotinke dolarja za funt; lito železo 66,44, Buffalo 67 (neizpr.), staro železo po- vprečen tečaj 34,50 (prejšnji teden 37,83) dolarja za tono; živo srebro v jeklen kah po 76 funtov 189-192 (prejšnji teden 188-191 dolarjev za jeklenko). KAVČUK Na londonski borzi je vrsta RSS popustila od 24 1/8 - 24 1/4 na 22 1/2 - 22 5/8 penija za funt. V New Torku je cena prav tako popustila, in sicer od 28,70 na 27,55 stotinke dolarja za funt. Na ceno kavčuka je vplivala zlasti namera ameriške vlade, da razproda del svojih strateških zalog na mednarodnem tržišču. VLAKNA Na newyorški borzi je bombaž ostal neizpremenjen pri 35,65 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. Glede pridelka v letu 1962 so izvedenci mnenja, da bo manjši od letošnjega za okoli 200.000 bal. Volna vrste suint je popustila od 121 na 120 stotink dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. V Londonu je vrsta 64’s B nazadovala od 99 na 97% penija za funt proti izročitvi v decembru. V Roubaixu (Francija) je. volna nekoliko pridobila na ceni, in sicer od 1290 na 1295 frankov proti izročitvi v novembru. Juta Mili first je v Londonu ostala neizpremenjena pri 145 funtih šterlingih za tono. PROTI PODRAŽITVI CINA Zadnja seja Mednarodnega sveta za cin ni prinesla nič novega. Prevladuje mnenje, da ta mednarodni svet nima tiste moči, ki jo imajo dragi podobni sveti; vendar je vplival na tržišče s činom tako, da se cena te kovine ni v zadnjih letih povzpela do višine 1000 funtov šterlingov za tono. Na zadnjem zasedanju so predstavniki potrošnikov cina zavrnili predlog, ki so ga iznesli predstavniki proizvajalcev, da bi namreč činu nekoliko zvišali ceno. Zlasti Angleži, ki so močni potrošniki cina, so nasprotovali povišanju cene. Opazovalci pa so mnenja, da imajo Angleži še drag, nasproten interes; po eni strani zahtevajo nizko ceno, po drugi bi pa radi videli, da bi Malaka in Nigerija več zaslužili z izvozom cina na mednarodni trg, tako da bi se povečale valutne rezerve v območju funta šterlinga. PROTI MONOPOLU ZA KININ. Ministrski svet bo v kratkem razpravljal o zakonskem osnutku, po katerem naj bi bil odpravljen državni monopol za kinin. To zahtevajo pravila Evropskega skupnega trga. | fSCnik KMEČKE ZVEZE ©rji in gnoji pred zimo! Če pozimi priroda počiva (kar je se- zemlje zadosti gnojiti. To pomeni, da O I o n m n n,a-/n rt i nn , . n It,- , J G : .... m I ; -. —. — .. I .. 1 -1 520-540, taleggio svež 390400, postan ka iz soje 6400-6800 1 ir stot. MEDNARODNA TRŽIŠČA CHICAGO 17.10.61 30.10.61 8.11.61 Pšenica (stot. dol. za bušel) . . 204,- 2024/, 203.1/4 Koruza (stot. dol. za bušel) . . 109.V, 108.1/, 110,— NEW YORK Baker (stot. dol. za funt) - ■ 31.- 31.- 31 - Cin (stot. dol. za funt) ■ ■ 120.75 122,— 123,- Svinec (stot. dol. za funt) . . 10.80 11.— 10.30 Cink (stot. dol. za funt) . . 11.50 11.50 11.50 Aluminij (stot. dol. za funt) . . 24.- 24,— 24,— Nikelj (stot. dol. za funt) . . 81.25 ;81 25 81.25 Bombaž (stot. dol. za funt) 35 63 35.65 35 65 Živo srebro (dol. za steklenico) . . . . 188,- 190.- 190,— Kava »Santos 4« (stot. dol. za funt) . 34 — 33 3U 33.3/4 LONDON Baker (funt. šter. za d. tono) . . 8304/. 228.V, 231.3/4 Cin (funt šter. za d. tono) . . 937,— 958,— 967.V2 Cink (funt šter. za d. tono) . • 72.»/, 71.Ve 69-5/s Svinec (funt šter. za d. tono) . . 633/, 61,— BI.— SANTOS Kava »Santos D« (kruzejrov za 18 kg) . . . 764,— 726,— 752,- veda le navidezno), ne počiva zemlja, če kmeta ne priganjajo spomladanska ali poletna opravila pa mora v zimskem času misliti in pripravljati ukrepe za prihodnje leto. Takšne ukrepe naj bi naši poljedelci čimbolj poznali, pravzaprav bi se moralo med zimskim početkom o njih temeljito razpravljati na ustreznih sestankih, predavanjih in tečajih, ki neprimerno več zaležejo kot tiskana beseda. Dve opravili sta pozimi temeljni: pravilna priprava zemlje in gnojenje. Vsakdo ve, da zahteva vsako živo bitje, torej tudi rastlina za svoj razvoj toploto, vodo in zrak. V čimbolj pravilnem razmerju jih rastline uživajo, tem bolje uspevajo. To pa ni odvisno le od vremena, ampak tudi od kmetijsko strokovnih posegov človeka. Učinek toplote, vode in zraka se zelo močno ravna po kmetovalčevem umnem delu. Semkaj spada obdelovanje zemlje, ko je prazna in ni posejana ali zasajena. Z obdelavo zemlje pripravljamo pravilno grudičavost in zemeljski zlog (rahlost), da se s tem poveča zračenje in sposobnost upijanja in kopičenja padavinske vlage, zimske in poletne, kar je posebno' za našo suši izpostavljeno zemljo še posebnega pomena. S tem zemljo namreč prezračimo in pripravimo drobnoživke k delovanju. K obdelovanju zemlje spada predvsem oranje v letu pred naslednjo letino. Oranju, ki ga opravimo pred mrazom (od septembra do polovice novembra), pravimo predzimsko, onemu iz novembra in decembra pa zimsko oranje. V predzimski obdelavi zemlje je še nekaj toplote in drobnoživke še delujejo. Zrahljanje in delovanje drobno-živk napravita zemljo trajno godno ter pripravita rastlinam hrano. V času zimskega oranja pa toplota navadno pade in življenje drobnoživk zamre. Če se zdrobljena in zrahljana zemlja ni napila vlage in mraz ne stisne zemeljskih drobcev v grudice, se zemlja zbije in je oranje neuspešno. Tako oranje; velja, se razume, le za težko ali srednjc-težko zemljo. Težke zemlje je pri nas malo, dočim je precej srednjetežke. Najbolj pogodimo, če jo preorjemo pred zimo (do polovice novembra), ko drobnoživke še delujejo, čim globlje jo zrahljamo, tem zanesljivejšo letino bomo dosegli. Ne moremo nikoli dovolj poudariti, kako velikega pomena je gnojenje z naravnim in umetnim kot dodatnim gnojilom. Naravni gnoj (hlevski, mešanec, zelenišenje) je glavno gnojilo. Naš kmetovalec ne pozna mešanca (komposta) in prideluje le hlevski gnoj. Vedno ga je premalo in ne more z njim Italija glavni kupec jugoslovanskega furnirja Izvoz furnirja iz Jugoslavije je bil v prvih osmih mesecih t. 1. po količini za 3%, po vrednosti pa za 20% večji kot v istem razdobju lanskega leta. Razlika zvišanja glede na količino in vrednost jc posledica dejstva, da se je zvišal predvsem izvoz cenejšega bukovega furnirja, ki pa predstavlja glavno vrsto jugoslovanskega furnirja, namenjenega izvozu. Tako se je zvišal izvoz bukovega furnirja od 2.474 ton (73,9 milijonov dinarjev) v prvih 8 mesecih 1960 na 3.604 tone (126,5 milijonov dinarjev) v prvih osmih mesecih t. 1. Istočasno se je zvišal izvoz orehovega furnirja od 1.471 ton (395,3 milijonov din) na 1.546 ton (412,9 milijonov din), hrastovega furnirja od 1.017 ton (179,2 mil. din) na 1.350 ton (244,9 mil. din), slepega furnirja od 373 ton (11.7 mil. din) na 485 ton (17,7 din) in ostalega furnirja od 306 ton (58,5 mil. din) na 320 ton (58,8 mil. din). Skupaj se je zvišal izvoz furnirja v prvih 8 mesecih na 7.325 -ton (718,6 mil. din) v istem razdobju lanskega leta. Glavni uvoznik jugoslovanskega ou-kovega furnirja je Italija. Njen uvoz se je zvišal od 1.952 ton v razdboju januar-avgust lanskega leta na 2.274 ton v istem razdobju letos. Sledi ji Velika Britanija s 748 ton, Avstrija s 364 ton in Egipt s 178 ton. Manjše količine so uvozile Francija (12 ton), Zah. Nemčija (6 ton) in švedska (19 ton). Glavni kupec orehovega furnirja je Poljska s 794 ton nasproti lanskim 422 ton, sledi ji Sovjetska s 565 ton. Ostali uvozniki orehovega furnirja so Avstrija (38 ton), DR Nemčija (43 ton) in češkoslovaška (38 ton). Hrastov furnir je Jugoslavija izvozila v omenjenem razdobju v glavnem v Sovjetsko zvezo (446 ton), v Veliko Britanijo (357 ton), v Češkoslovaško (208 ton), v Egipt (164 ton) in v Belgijo (147 ton). Italija, Avstrija in Grčija so uvozile le neznatne količine jugoslovanskega hrastovega furnirja. Slepega furnirja je prevzela največ Italija (324 ton nasproti 277 v prvih 8 mesecih 1960), sledita ji Madžarska s 144 ton in Velika Britanija s 17 ton. Največji kupec ostalega furnirja je bil Egipt s 116 ton nasproti 44 ton v razdobju januar-avgust 1960, padel pa je izvoz v DR Nemčijo od 137 na 92 ton. Uvozniki so bile je Avstrija, Italija, ZR Nemčija in Češkoslovaška. V skupni količini zavzema prvo mesto Italija s 36%, sledita Velika Britanija s 16% in SZ s 14%. Ta tri tržišča sta tudi najstalnejša, medtem ko se izvoz na ostale trge iz leta v leto močneje spreminja. Švedska železna ruda se je pocenila Zaradi poslabšanja konjunkture trgu z jeklom so švedski rudniki leza I. Kap pocenili rado, ki jo dobavljajo nemški industriji, za 5%. Pocenitev velja za prihodnje leto, Že pred dvema letoma so Švedi znižali ceno rade za 10%. V prvih 8 mesecih tega leta se je izvoz- železne rade iz Švedske povišal za 10%. V zadnjem času so naročila iz tujine, zlasti iz Anglije popustila. Računajo, da bo letošnje povečanje izvoza doseglo 21,5 milijona ton (lani 20 mil. ton). Zaloge rade so se letos povečale. na že- dobi zemlja premalo organskih snovi (rastlinskih ostankov in živalskih odpadkov). Takšna zemlja se kaj kmalu vleže in jo dež in suša hitro in močno zbijeta, da se večkrat sploh ne da obdelovati. Takšne so vsakoletne tožbe naših kmetovalcev. Njihova prva in poglavitna naloga je, da poskrbijo za čim večji pridelek hlevskega gnoja in, da z njim pognojijo v času predzim-skega oranja. Zaradi tega opozarjamo tudi na pridelovanje mešanca, ki je tako primeren in uspešen za senožeti. Potrebno je povedati nekaj še o lahki zemlji, kakršne je pri nas dosti. Ta zemlja je zaradi razmeroma velike vsebine kremenčevega peska dovolj zračna, slaba pa po sposobnosti za upija-nje in ohranitev vode. Hitro se segreje in osuši, hitro je v njej presnavljanje rastlinske hrane in padavine hrano hitro izpirajo. Kljub tem njenim slabostim pa more biti po svoji rodovitnosti večkrat enaka dobrim zemljam. Njena rodovitnost ne zavisi toliko od obdelave, kolikor od drugih kmetijsko-tehničnih ukrepov, kot so dobro gnojenje z naravnim in umetnim gnojem, kolobarjenje, namakanje in podobno. Posebno važno na tej zemlji je pravočasno ali zgodnje spomladansko oranje, in gnojenje. S tem dosežemo, da posevek prej vzklije in raste v času zgodnjega poletnega deževja ter ne trpi suše. Razen tega najdejo rastline, po zgodnjem gnojenju zadosti že pripravljene hrane in posebno v prvi rastni dobi bujno uspevajo. j. f. Kmet in vrtnar v novembru NA NJIVAH: Pričnemo z globokim jesenskim oranjem in urejanjem zemljišč tako, da čez zimo ne bo zastajala voda v brazdah, ampak bo odtekala po odtočnih jarkih. Ob tem oranju lahko opravimo temeljno gnojenje z gnojili, ki se počasi razkrajajo. V to skupino spadajo hlevski gnoj, apneni cianamid, Thomasova žlindra. V VINOGRADU: V vinogradu opravimo globoko jesensko kop in pognojimo vinograd z hlevskim gnojem. Pri mladih trtah bomo obrezali rosne korenine, ki poganjajo iz cepiča tako, da prisilimo podlago k razvoju močnega koreninskega sistema. Nadomestimo stare trte z novimi cepljenkami. Po odpadanju listja lahko pričnemo z obrezovanjem. Utrjujemo kole in preperele nadomeščamo z novimi. V SADOVNJAKU: Začnemo z obiranjem oljk in jih hranimo v hladnih prostorih, če jih ne moremo predelati takoj. Pričnemo z obrezovanjem in s sajenjem sadnih dreves. Opravimo tudi gnojenje z hlevskim gnojem. Ostrgamo staro lubje zato, da se v razpoke ne skrijejo razni škodljivci. Po tem delu bomo opravili še prvo zimsko škropljenje. NA VRTU: Zaščitimo zelenjadnice pred mrazom tako, da jih pokrijemo s slamnatimi preprogami. Take zaščitne preproge postavimo poševno v smeri vetra tako, da lahko sončni žarki nemoteno prihajajo do rastlin. Boj škodljivcem v shrambi ii. Ko pospravimo pridelke, moramo poskrbeti za pravilno vskladiščenje Za to velja osnovno načelo, da spravimo le res suha zrna v čisto in dobro prezračeno shrambo. Tiste škodljivce, ki napadajo rastline že na nji vi, zatiramo že tam in sicer z DDT. Boj proti škodljivcem v shrambi delimo na razkuževanje vreč, razkuževanje shramb, zaščito semen ob vskladiščenju in razkuževanje napadenih pridelkov. Razkuževanje vreč. Vse škodljivce, ki se zadržujejo v vrečevini uničimo, če damo vreče v peč in jih pustimo tam približno 1 uro pri toploti 80» C. Učinkovita je tudi uporaba plinov, in sicer ogljikovega žveplenca. Uporaba tega in dragih plinov se ne priporoča zaradi njihove strupenosti. Poznamo manj nevarna sredstva, in sicer CT-CLOR E (2-4 kg na 100 litrov vode). Porabimo približno 1 liter te raztopine (emulzije) na vsakih 10 - 15 mq površine. To deluje na škodljivce, ki so že v shrambi, in deluje še naslednje 3 mesece. Obenem prašimo razpoke v zidu, stropu ali podu z CTTOX 10 in LINTOX 1. ŠTEDILNIKI ■■ PECI na plin elektriko, les in premog. ELEKTRIČNI LIKALNIKI, PRALNI STROJI, grelci za vodo, hladilniki. ELEKTRIČNE LUCI VSEH VRST, SERVISI IN DEKORATIVNI PREDMETI iz keramike, porcelana in kristala. NAMIZNI PRIBORI IZ NERJAVEČEGA JEKLA - MNOGOŠTEVILNI PREDMETI ZA KUHINJO, dom, restavracije, gostilne in podobno kehJze TRST • Piazza S. Giovanni 1 Zaščita semen ob vskladiščenju. Semena zaščitimo tako, da kupe pra-šemo z LINTOX 1 tako da ustvarimo na zrnju zaščito pred napadom škodljivcev. Prav tako raztrosimo isto sredstvo okoli kupa in napravimo ko lobar 10 - 20 cm širok, še boljše bo, če ta prah zmešamo z zrnjem. Ce v-skladiščimo zrnje v razkuženih vrečah, že same vreče ščitijo zrnje pred napadom. Razkuževanje napadenih pridelkov. V ta namen uporabljamo pline, ki se širijo med zrnjem in uničijo škodljivce. Danes uporabljamo najpogosteje preparat, ki ga prodajajo pod imenom GRANOSAN. Pri tem moramo biti zelo oprezni. Prostor, v katerem so vskladiščeni pridelki, moramo zapreti nepredušno. Če so kakš ne špranje v zidu, v vratih ali drugod, jih moramo zapreti z lepilnimi papirnatimi trakovi, da plin ne more uhajati iz prostora, nato potrosimo preparat v prostoru v taki količini, da na vsak stot zrnja pride 70 - 90 gramov GRANOSANA. Pri tem uporabljamo masko. Poleg GRANOSANA poznamo še LINTOX in CYTOX 10. Ker ti niso škodljivi za človeka in rokovanje z njimi ne predstavlja nobene nevarnosti, jim dajemo prednost. Čigava bo sirarna! Agencija »Italia« poroča, da namera va Ustanova za obnovo kmetijstva, i ji predseduje dr. G. Delise, predsedni) pokrajinskega sveta, zgraditi na Kra su sodobno sirarno. Po dolgem prouče vanju so strokovnjaki izrekli ugodni®’ mnenje in zdaj že izbirajo prostor, kjtp naj bi stalo to podjetje. Sirarna M sprejemala vse mleko domače molže s tem bo zadovoljila živinorejce, ki. sA zdaj v skrbeh zaradi nameravane phil povedi prodaje domačega mleka po ht šah. Na vsem področju zberejo dan®'' okoli 70 stotov mleka na dan in ta ko ličina bo zadostovala za obratovanji sirarne, ki bo proizvajala maslo, sit n: smetano in drage mlečne izdelke zi } domači trg. Posebno pozornost bodi T posvetili proizvodnji sira. Stroški zi:i* postavitev sirarne bodo znašali okoli' 50 milijonov lir. Verjetno bodo post»'s* vili tudi stajo za rejo krav mlekaric i V tem poročilu ne najdemo nikje<*n pojasnila, v čigavih rokah bo sirarna ^ Naši živinorejci so pač mnenja, da ti** sirarna morala biti v domačih rokali če bo že stala na Krasu in če bo pc1,*' hirala mleko z našega področja, če b61*1 v drugih rokah, je znamenje, da ne bff n' do pri njej imeli naši ljudje nobeni besede in da bo ustvarjena nova postes*-janka za utrjevanje tujega vpliva n1 naši zemlji. Gre seveda v prvi vrsti Š I koristi našega kmeta, ki mu je živine I reja danes eden izmed glavnih dohodkov za preživljanje, če naše mlekarice ne bodo smele, več donašati mlek3 na domove in če ga bodo morale izročati sirarni, je pač jasno, da si bo ta ustvarila monopolni položaj in da N lahko po svoje diktirala cene mleku. HUDA ZIMA NA PRAGU Dan po vseh svetih je tudi na Tržaškem nenadoma nastopilo grdo vrentf' dež in skoraj sneg z burjo. Med kmeti gre od roda do roda glas, da je tisto leto, ko je bila letina za orehe dobra, navadno huda zima. V resnici je bilo letos izredno mnogo orehov. SicV tudi nekateri vremenoslovci napovedujejo hudo zimo. Čudno je, da so letos odletele tudi tiste ptice selilke, ki so v zadnjih R tih ostale čez zimo v naših krajih. »GOSPODARSTVO« izhaja trikrat mesečno. — UREDNIŠTVO in UPRAVA: Trst, ul. Geppa **' tel. 38-933. — CENA: posamezna številka lir 30, za Jugoslavijo din 20. NAROČNINA: letna 850 lir, polletna 450 lir. Pošt. ček. račun »Gospodar stvo« št. 11-9396. Za Jugoslavijo letna 700 din, polletna 350 din; za osl*i-inozemstvo 3 dolarje letno. Naroča s< pri ADIT, DRž. ZALOŽBA SLOV EN*' JE, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3i* tek. račun štev. 600-14-3-375 — CEN$ OGLASOV: za vsak m/m višine v širini enega stolpca 50 lir. — Odgovor ni urednik: dr. Lojze Berce. — Založnik: Založba »Gospodarstva«. — Tiskarna »Graphis« v Trstu. Hotel POŠTA Trg Oberdan I (v centru mesta) - T** 24-157. — Vse udobnosti, mrzla in t# pla tekoča voda, centralna kurjav* telefon v sobah. Dvigalo. Cene od ^ lir dalje. »NEUNIČLJIVO« OSEBNO VOZILO ŠKODA O c t a v i a KARAKTERISTIKE: pogonski stroj 1089 kubičnih cm, poraba bencina 7 litrov za 100 km-brzina 125 km-h, cena 895.000 lir plus prometni davek (I.G.E.) ZastopnikAUTOEMPORIO- TRST, Ul. T. Luciani 6 Tel. 72-233 (lastnik: Igino Cociancich) VAŽNO: za kupce do 31. decembra letos stroški za prometni davek in vpisnino na račun podjetja! Ekskluzivna agencija za prodajo vesp vseh vrst Velika izbira rabljenih vesp — — I Z V O Z — — TRST Via S. Francesco, 44 mmirn »n coeso TRST — TRIESTE, CORSO ITALIA 1 (Vogal P. Borsa) Telefon štev. 29-043 BOGATA IZBIRA SVILENIH, MAKO IN NAYLON DEŽNIH PLAŠČEV ZA MOŠKE, ŽENSKE IN OTROKE. OBIŠČITE NAS S POLNIM ZAUPANJEM! BLAGO ZAJAMČENE KAKOVOSTI PO NAJNIŽJIH CENAH — IME I« MAE - Hliholj Krnel - TRST Cainpo S. Giacomo 3 - Tel. 95-881 Ure najboljših znamk, velika izbira zlatih okraskov za vse prilike IMPEXPORT UVOZ- IZVOZ-ZASTOPSTVA TRST, Ul. Cicerone 8 T e 1 e f. 38-136 - 37-725 UVAŽA: VSAKOVRSTEN LES-CEMENT IN GRADBENI MATERIAL - MESO IN ŽIVINO IZVAŽA: TEHNIČNI MATERIAL - RAZNE STROJ** TEKSTIL - KOLONIALNO BLAGO ?nd;1,eknzaktoni:1“oblago POSREDUJE PO TRŽAŠKEM IN GORIŠKEM SPORAZUMU . SPEBIAUZIBAIIO PflBJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPERZAGUf Ul. del Bosco 20 - Tel. 50010 Telegr.: Impeiport - Trieste AVTOP REVOZU IŠKO PODJETJE L POŽAR TRST - ULICA M0RERI ŠT. 7 Tel. 28-373 Prevzemamo vsakovrstne prevoze ta tn In Inozemstvo. Postrežbo hitra. Ceno ugodne KOBILI MADALOSIO Trst ■ Trieste, ul. XXX Ottobre vogal ul. Torrehianca, tel. 35-740 Uaeme permafles Pohištva — dnevne gobe — oprema -a urade - vozičlii _ posteljice RAZSTAV*.- UL. VALDimvO, II — UL. T. FILZI, 7 VIST# TB8T, Ul. Carducc! 15, tel. 29-656 Bogata izbira naočnikov, daljno-gleda v, šestil, računal in potrebščin za višje šole, toplomerov in fotografskega materiala. Trunsinlriii IMPORT - EXPORT VSEH VRST LESA, TRDIH GORIV, EKSOTOV IS STROJEV ZA LESJfO INDUSTRIJO d. d. TRST - Sedež: ulica Cicerone 8/II Telefon: 30-214