Apel na sodnika! Robert Nugen Wilkin je novi zvezni sodnik v Cleve-landu. Brez vsakega vprašanja je, da ga bo potrdila zvezna senatna zbornica. Dasi ni Clevelandčan, pa se govori o njem, da ima dobro srce in razaodno pamet. Kot zvezni sodnik v Clevelandu bo predvsem njegova dolžnost • podeljevati tujezem-cem ameriško državljansko pravico. Mi prav prijazno apeliramo na norega sodnika, da rabi v takih slučajih vedno svoje srce, ne pa samo mrzle črke postave. Mi poznamo naše ljudi, kako se trudijo in prizadevajo, da postanejo dostojni člani te velike republike, in mi mislimo, da bi moral imeti zvezni sodnik enako mišljenje. Novemu sodniku Wil-kinu želimo čim več uspeha in vemo, da se bo zavedal, da je sodnik Zedinjenih držav, ki naj gleda, da se spoštujejo zvezne postave in ki naj gleda, da se ugodi ljudem, ki iščejo pomoči pri zvezni sodniji. Koncert naše mladine v 25,000 delavcev v državi Ohio zgubi brezpo- Pittsburghu , se|nQ zaYar0Ya|nin0 radj d0|0fj|a pos|aYe Železničarji so se izjavili za Roosevelta Cleveland .— Predno se je razšla konvencija unije železničarjev, ki je trajala 10 dni, je bila sprejeta resolucija, v kateri se je ostro obsodil nastop zveznega senatorja iz države Ohio, Roberta Tafta, ker baje deluje proti delavskim interesom. V isti resoluciji se poz i vi je predsednika Roosevelta, da ponovno kandidira za predsednika v letu 1940. Konvencija je izjavila, da nikjer v ustavi ali v kaki postavi Zedinjenih držav ni točke, ki bi prepovedovala komu, da je tretjič izbran za predsednika. Obenem so železničarji obljubili, da bodo delovali za ponovno izvolitev Roosevelta. Združeni mladinski pevski zbori priredijo v nedeljo 11. junija sijajen koncert v Soldiers and Sailors spominski dvorani v Shenley parku, v Pittsburghu. Koncert so preskrbeli zavedni Slovani v Pennsylvaniji. Koncertnemu odboru predseduje Mr. Paul Klun, tajništvo pa vodi mlada Miss Sylvia Fabec. Ostali člani odbora so: dr. F. J. Arch, vrhovni zdravnik JSKJ, Anton Barilar, John Dechman, Joseph Hrvatin, John Jergel, John Lo-kar, Joseph Matičič, Math Pav-lakovič, glavni odbornik KSKJ, Matt Spolar in George Vidina. Odbor je pridno na delu, da bo koncert, ki bo dosedaj edini te vrste, imel tudi dober uspeh, kar tudi mi želimo. Columbus, Ohio, 19. maja. Za- In da bo nadlega še večja se čenši v soboto bo država Ohio pričakuje, da bo prihodnji teden vtrgala podporo radi brezposel- črtanih iz podporne liste nadalj-nosti najmanj 25,000 delavcem, uih 25,000 brezposelnih. In ker Postava namreč pravi, da smejo ni dela za te ljudi se bodo morali brezposelni dobivati samo 16 seveda obrniti na relif. tednov v enem letu podporo. Postava glede podpore v sluča- ju brezposelnosti je jako po-Kljub temu pa ,bo država še manj kij i va, in to kar se tiče pri-naprej pobirala visoke prispevke spevkov od strani delodajalcev od delodajalcev, ki morajo plače- in glede delitve podpore. Kakih vati za brezposelno podporo, da- 118,000 ljudi'dobiva danes v drsi je v dotični blagajni danes že žavi Ohio tozadevno podporo, nekaj nad sto milijonov dolarjev, dasi jih je nad 300,000 brez dela. Administracija pripravlja program za nove davke, da zniža ogromni deficit, ki je nastal Novi slovenski vodja demokratov v 23. vardi Pretekli teden so se demokratski precinktni načelniki zbrali pri Mr. Joseph Simončiču na 63. sesti in so izvolili za vardnega voditelja dobro poznanega Slovenca Anthony (Tom) Zakraj-ška, ki živi na 7603 Cornelia Ave. Mr. Zakrajšek je že dolgo vrsto let aktiven pri demokratski stranki. Sledeči precinktni načelniki so volili za Mr. Zakraj-ška kot vardnega voditelja: John H. Gornik, Frank Biličič, Del-mont W. Linden, Anthony Ko-san, Adolph Brezovar, Joseph Simončič, Stanley Marolt, Frank I-Iaffner, Helen Mikulin, Ed. J. Kovačič, Frank Glach, Frank Zupančič Jr., Frank Pire, Joseph A. Gallagher. Novemu voditelju demokratske stranke v 23. vardi naše prav iskrene čestitke! Suhači imajo v torek volitve v predmestju. Tudi v mestu se pripravljajo za prohibicijo Senator Boyd Državni senator Mr. Boyd-Boič je včeraj povedal, da se je že pred tremi tedni skrivej poročil z Miss Juliano Papp. Dogodek so praznovali včeraj v hrvatski gostilni na 33. cesti in St. Clair Ave. Oba sta se spoznala v nekem restavrantu na Vincent Ave. in E. 9th St., kjer je bila Miss Papp zaposlena kot blagaj-ničarka. Senator Boyd stanuje na 14906 »Sylvia Ave. Obenem je senator Boyd včeraj naznanil, da odpotuje v sredo proti New Yor-ku, kjer se bo vkrcal na parnik Queen Marie in se odpelje v Evropo, kjer ostane dva meseca. Mlada nevesta bo med tem doma. Naše prav iskrene čestitke senatorju Boydu. Rojak umrl V petek ponoči je umrl v Saginaw, Mich., rojak Jože Mlinar, star 55 let in doma iz Vrhnike. V Ameriki je bival okrog 35 let, pred 28 leti je bil tudi v Clevelandu. Zapušča dve hčeri in enega sina, v Clevelandu brata Matt Mlinarja, v stari domovini pa sestro Ivano žibert in po pol brata Janeza žibert. Pogreb se vrši danes. Na pogreb sta odpotovala brat Matt Mlinar in njegov sin Matt ml. Naj bo ranjkemu lahka, ameriška zemlja. Amerikanec ubit Iz Budimpešte, Ogrska, se poroča, da je bil na cesti med Budimpešto in Dunajem ubit 20-letni Mihael Kovač zaeno s svojo materjo. Oba ubita sta ameriška državljana in sta stanovala v Flint, Mich. Z avtomobilom, katerega je vzel Kovač s seboj za potovanje po Evropi, je zadel v neki bus, kar je povzročilo smrtno nesrečo. Cleveland. — V torek bodo šli volivci treh precinktov predmestja Cleveland Heights na vo-išče, da odločijo ali naj se v Cleveland Heightsu ustavi prodaja opojne pijače ali ne. Ob istem času so začeli suhači nabirati podpise v predmestju Lakewood, ki šteje nad 60,000 prebivalcev. Suhači trdijo, da bodo zmagali in da se bo Lake-wood iznebil vseh dosedanjih go-stilen. Ob istem času se je v Clevelandu ustanovil odbor, ki bo de- loval, da se "posušijo" gotovi deli mesta. Skoro je videti, da so angleški časopisi v Clevelandu na strani suhačev, ftot je raz videti iz njih pisanja. Profit, ki ga dela državna komisija za kontrolo opojne pijače, gre v posebni sklad, iz katerega se plačuje starostna zavarovalnina. Ako bo prodaja opojne pijače odpravljena v državi Ohio, tedaj bodo morali lastniki l.iš in posestev plačevati 100 procentov višji davek kot ga plačujejo sedaj. Zanimive vesti iz življenja ameriških Slovencev po številnih naših naselbinah L1iz domovine # W e*enič je dobil iz domo-^ • da mu je 13. aprila \ . •'Jena mamica, stara 82 ^ ^ v vasi Račice, fara "iPrimorskem. V do-\ ^šča sina Ivana, v Tr-^arijo Godnik, v Švici t(iv 11 v Rusiji sina Jo-i[j ^ Ameriki pa sinova An-V r&nka in mnogo vnukov Hh, ^aj Pok°jni *®«Ska zemlja! Vjjfe bolnišnice bolnišnice so te ^prenapolnjene. Ne da p. °yala kakšna epidemija vzrok — materin-K1, °trok je bilo rojenih |Cjih štirih dni. K bo listov je korakalo K »unaj u in zahtevalo I * Nemčijo. Na konvencijo Mr. Lovrenc Zupančič, zastopnik Metropolitan zavarovalne družbe, se je včeraj odpeljal v New York, kjer se bo ta teden vršfia konvencija glavnega urada in zastopnikov te družbe. -V četrtek bo na svetovni razstavi v New Yorku "Metropolitan Day." Mr. Župančiču želimo mnogo zabave y svetovnem mestu. Prve češnje V soboto so dospele v Cleveland prve češnje iz Californije. Ampak zaenkrat so še precej — kisle v ceni. Toži igralnico Max Kaplan, ki je v nekem igralnem klubu zgubil $1,575.00 pri hazardiranju, sedaj toži lastnike dotične igralnice, da mu vrnejo denar. li smo na delu za vas! yredništvo "Ameriške Domovine" se je dne 18. aprila bridko Zll° pri ameriški vladi potom delavskega oddelka vlade Zedi-111 držav in potom kongresmana Martin L. Sweeneya, ker na-lzacijski urad v Clevelandu tako silno zavlačuje prošnje tiso-'judi, ki bi radi dobili prve ali druge državljanske papirje, 'too zahtevali preiskavo, da se dožene, kdo je kriv temu zavla- in te dni smo dobili odgovor. ^°misar za naselniške zadeve Mr. Edward J. Shaughnessy a> da je bila radi našega pisma vpeljana preiskava v New ,u> v Buffalo, kjer je glavni urad za elevelandske prositelje (Jev» in v Clevelandu. Mnogo vladnih uradnikov je bilo na doženejo vzroke. Preiskava je končno dognala: ima uredništvo "Ameriške Domovine" prav, ko trdi, da liudje, ki zahtevajo prvi ali drugi državljanski papir, ne-dolgo čakati, predno se jih zasliši na sodniji. Vlada pra-! dovolj uradnikov na razpolago, da bi se hitreje poslo-^Naclalje pravi generalni komisar, da je v New Yorku enako jfttt v Clevelandu v tem pogledu. I Va glavna vzroka sta, da se zadržujejo prošnje prosilcev za 11 drugi državljanski papir v Clevelandu. Vsaka prošnja 'ti najprvo v Buffalo, odkoder se'poslje v New York, kjer v ^/skem uradu verificirajo izjavo prositeljev za državljanske av; Kot pravi generalni komisar so s tem delom v New Yorku uosem mesecev! Toda obljubil je, da bo po "najboljših jj skušal položaj izčistiti in dati ljudem boljšo postrežbo. H u8i vzrok zadržkov v Clevelandu je, ker imamo v Cleve-4Samo enega sodnika, ki podeljuje državljanske papirje. Ok-^ Meseca je umrl sodnik Jones in od tedaj pa vse do danes po-i^o en sodnik na zvezni sodniji in temu sodniku je nemo-"»iti v kratkem času vse državljanske zadeve. Končno pa J^leralni komisar v svojem pismu na uredništvo "Ameriške da se je v Clevelandu pojavilo tako nenavadno število Jev za prvi ali drugi državljanski papir, da se čudi, kako jj°s°b j e v dotičnem uradu zmagovati vse te prošnje. l^1' Je pa najboljša novica v pismu generalnega komisarja L.^'izacijo, je pa to: Generalni komisar pravi, da kdor čuti, |L ':i njegova prošnja že več kot osem mesecev zadržana, naj ik6 c'o nas in se bo skušalo takoj postreči. k 5 povemo še to: prosilci za državljanstvo, ki niso prestali L 6 v naturalizacijskem uradu, morajo imeti najprvo diplo-I da so zreli za izpit. Sicer se ni treba oglašati. Vsi dru-L 1 »te naredili skušnjo in mislite, da čakate že predolgo, se i našega uredništva, ki bo preskrbelo, da boste čimprej na sodniji in vam bo podeljena državljanska pravica. -o- er*ini zvezni pravdnik je začel s preiskavo raketirstva v stavbinski industriji Enake razmere kot v Clevelandu prevladujejo tudi v državi Pennsylvaniji, Delaware in New Jersey. Proti vsem, ki bodo osumljeni proti-postavnih dejanj bo vpeljana sodnijska obravnava na zveznih sodiščih. Generalni pravdnik Zedinjenih držav Murphy, ki je sicer znan kot velik delavski prijatelj, je izjavil, da je organizirano delavstvo, oziroma njega voditelji, kršilo mnoge zvezne postave. Stavbinske unije v Clevelandu odločno zanikajo, da bi bile one krive, da so cene za nove gradnje visoke v Cleyelandu. Predsednik unije stavbinskih delavcev se je izjavil, da člani njegove unije že dve leti niso dobili boljših plač. »on, .9. maja. Justi-1 ) zvezne vlade je vpe-^ leVelandu' preiskavo, ki ; fte v koliko je raketir-k delavci odgovorno, da jJ^i novih zgradbah v Cle-Jako poskočile. sKavo pridejo ne samo i Utadniki raznih stavbe-pač pa tudi razni Sijaji, o katerih se trdi, | fcarotili z unijami, da V<*»e za delo in material > |h stavbah. iL?6 je izjavil generalni \ ^ Zedinjenih držav, I Cr PrevladuJeJ° v I k u naravnost škandalo- I ®re pri gradnji novih I L Se kot se jih še I eJ ni odiralo. --o- Angleški kralj nima niti minute časa Washington, 20. maja. Ko prideta angleški kralj in kraljica v Zedinjene države ne bosta niti eno minuto gospodarja svojega lastnega časa, pač pa je program narejen tako, da bodo gotovi vladni uradniki vodili vse njih bivanje v Zed. državah. Prihod angleškega kralja ,se pričakuje dne 7. junija ob 9:35 dopoldne in 11. junija se vrne kraljevi par v Kanado in potem v Anglijo. Državni tajnik Mr. Hull in nje- . gova soproga odpotujeta dne 7. junija v Buffalo, kjer bosta 1 sprejela v družbi z angleškim poslanikom angleškega kralja. Iz Buffalo odpotuje družba direkt- ; no v Washington, kjer jo bo čakal na Železniki postaji predsed- : nik Roosevelt, nakar bodo kora-» kali skozi dvojno vrsto marinov proti Beli hiši. Ves čas v Wash-ingtonu bosta kralj in kraljica gosta predsednika, razven ko bosta gosta angleškega poslanika, d je priredil za kraljevi par vrtno partijo, na katero je bilo povabljenih precej Amerikancev, do-čim je nastala strašna zamera pri drugih, ki niso bili povabljeni. Vrtne partije v četrtek 8. junija se udeleži 350 povabljenih gostov. >-o- židje in Chamberlain Eden najbolj prominentnih židovskih rabincev v Clevelandu, rabinec Barnett Brickner, je obdolžil angleškega ministerskega predsednika Chamberlaina, da je "izdal" židovski narod v Palestini, in sicer na ena*k način kakor je izdal čehoslovaško in Špansko. Rabinec Brickner je izjavil, da se Judje ne morejo več zanesti na angleško vlado. Križmanova mama Mnogo naših dobrih žensk in deklet je pretekli petek in soboto odpotovalo na konvencijo Slovenske ženske zveze, ki se vrši v Chisholm, Minn- Med drugimi so odšli tja tudi Križmanova mama, ki bo v Minnesoti obhajala 25. maja 60-letnico svojega rojstva. Njeni dobri in pridni otroci so ji kupili vozno karto za tja in za nazaj, da se mamica nekoliko odpočije od dnevnega trdega dela. Naj jo Bog ohrani pri dobrem zdravju še mnoga leta, je naša iskrena želja! Laški napadalci Tekom neke veselice preteklo soboto v Slov. narodnem domu na 80. cesti je več mladih laških fantalinov hotelo nagajati Slovencem, toda so naši ljudje Lahe kmalu pregnali iz dvorane, nakar 1 je bil mir. * Dva roparja sta te dni odnesla $7,000 v gotovini Carrick banki v Pittsburghu. -o—-- Poljak ubil Nemca v Gdanskem Gdansk, 21. maja. Neki Poljak je ubil danes nekega Nemca iz G danskega in položaj med Nemci in Poljaki je postal še bolj napet kot je že. Ubiti Nemec je po poklicu mesar, dočifo je Poljak šofer poljske komisije za Gdansk. Kot trdijo poljski viri je Poljak streljal v samo-obrambi, dočim trdijo nemški viri, da je Poljak nalašč streljal. Predsednik senatne zbornice v Gdanskem zahteva od poljske republike opravičilo in odškodnino za ubitega Nemca. -,Q- Javni stenografi Governer John Bricker je podpisal postavo, glasom katere dobi vsak Common Pleas sodnik eno.stenografinjo, ki bo dobivala $4.00 na dan in bo plačana od države. Dosedaj so bili ljudje, ki so potrebovali stenografinje na sodniji, prisiljeni plačevati po $16.00 na dan stenografinjam. Vsaka razprava namreč, glede katere tožitelj ni zadovoljen in hoče apelirati, mora biti stenograf-sko zapisana, ker se sicer ne more na višjo sodnijo. Iz Trsta prispela K družini Mr. in Mrs. Jos. Zadnik, ki imata restavracijo in gostilno na 3839 E. 93rd St., je v petek dospela na večmesečni, obisk Ivanka Petek, rojena Vato-vec. Prišla je s svojim sinom iz Trsta. Gospa Petek je sestra Mrs. Zadnikove. Potovala je s posredovanjem tvrdke Kollan-der. želimo, da bo svoje počitnice v tej deželi gospa Petek dobro preživela in ob svojem povratkuv Trst odnesla lepe spomine na našo naselbino. Taft pride Te dni se pričakuje v Cleve- ■ land zvezni senator Robert Taft, ■ ki bo imel z županom Burtonom pogovore glede Taftove predsedniške kampanje v prihodnjem > letu. i Novorojenka umrla i V St. John bolnišnici je umrla - hčerka novorojenka staršem j Donald Finley. Dekliško ime ["■ matere je bilo Mary Cimperman iz Carl Ave. Pogreb se vrši da- - nes popoldne ob 2. uri iz Frank c Zaigraj šek pogrebnega zavoda. Staršem naše sožalje! ameriška!!! domovina AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN ^^^ - SLOVENIAN MORNING I IN lANCUACE ONLY AMERICAN HOME DAILY NEWSPAPER ^19 . CLEVELAND^ OHIO, MONDAY MORNING, MAY 22, 1939 LETO XLII. — VOL. XL1I. kot n. pr. lastniki avtomobilskih tovaren in enaki bodo prisiljeni plačati 8 in pol procenta več davkov. In davki na žganje, vino in pivo bi se podvojili. Nadalje mislijo naložiti davek na kavo in na čaj. Zvišal bi se dohodninski davek za oženjene, ki imajo sedaj izjemo, ako zaslužijo $2,500.00 na leto ali manj, da ne plačajo davka. Svota izjeme bi se znižala na $1,500.00. Samski ljudje, ki so zaslužili doslej do $1,000 na leto, niso plačevali dohodninskega davka. V bodoče bi ga moral plačati vsak kdor zasluži nad $750.00. V tem predlogu je polno dinamita, se je izjavil neki senator, in nekega dne bo eksplodiralo. Washington, 20. maja. Ameriški državljani naj se pripravijo ,da bodo v kratkem začeli plačevati nove davke, ker je administracija mnenja, da se mora oalancirati proračun in znižati narodni dolg. * Predvsem bodo prizadeti oni, ri uživajo pijačo in rabijo tobak. Tajno se govori v kongresnih —.—.—•—.—.—«— I BESEDA IZ NARODA «• ■ • '" *—•—• • • • ■—•—•—* *—• * *——*■ * t. SUBSCRIPTION RATES: D.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 0 months Cleveland, by mall, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PERC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 119, Mon., May 22, 1939 Delo in davki Davki so igrali jako važno vlogo v zgodovini Zedinjenih držav. Da, Zedinjene države so bile rojene v revolti proti davkom. Davki, katere je naložila Anglija, ki je bila tedaj gospodarica Amerike, so povzročili, da so Amerikanci začeli & vojno napram Angliji in da je končno prišlo do Izjave neodvisnosti. Sama ameriška ustava, ki je najvišja postava dežele, predpisuje natančno, kdo sme danes v Ameriki povzro-čevati davke in način, kako se jih pobira. Toda ponovno in ponovno so bili davki tudi v modernih časih Amerike povod protestom napram davkom. Mnogo mestnih županov, governerjev, da celo predsednikov, je zgubilo svoje urade, ker so se pod njih administracijo davki neprestano zviševali. In ameriški državljan, ki ne plačuje davkov, sploh ameriške zgodovine ne pozna. Ekonomska kot politična zgodovina Amerike je neprestano vprašanje davkov. Da, sama najvišja sodnija Zedinjenih držav se je že pred skoro sto leti izjavila, da oblast vlade nalagati davke, pomeni uničevati narod. In to je jako pametna razsodba. Davki lahko postanejo tako visoki, da vam zaplenijo končno vse, kar imate. In to je vzrok, da skoro sleherni Amerikanec danes premišljuje glede davkov, ki so danes večji kot so bili sploh kdaj v zgodovini Zedinjenih držav. Že star pregovor pravi, da se smrti* in davkom nikakor ne moremo izogniti. Toda obenem je tudi resnica, da je davkov mnogo in vsakovrstnih, toda smrt pride samo enkrat, davek nam je pa sleherni dan za petami. In nikdar nismo imeli še toliko davkov kot jih imamo danes. ■ Res je, davki morajo biti, ker brez davkov vlada ne bi mogla poslovati, ne bi mogla plačevati svojih uslužbencev. Toda na drugi strani je tudi resnica, da čimveč vlada pobere v davkih, toliko manj ostane industriji in toliko manj je dela. To smo videli na lastne oči tekom zadnjih let. V AmCTi-ki danes plačuje povprečni posameznik 25 odstotkov svojih letnih dohodkov samo za davke, dočim so davki znašali še pred 10. leti komaj deset odstotkov dohodkov povprečnega davkoplačevalca. V večini ameriških držav obstoji postava, da administracije ne morejo nakladati davkov, ne da bi prej vprašal^ narod za dovoljenje. Ni pa tako, kar se tiče zvezne vlade. Predsednik zahteva, in njegova zahteva gre pred kongres, ki navadno dovoli davke, ne da bi prej dobro presodil, če so. davki potrebni ali ne. Naj podamo samo1 en vzgled pri našem lastnem podjetju. Pred kakimi petnajstimi leti smo plačevali v direktnih in indirektnih davkih nekako $250.00 na leto. Danes se je pa svota dvignila na $3,000 in več, torej so se davki pri primeroma malem podjetju dvignili za tisoč odstotkov. hi enako tožijo vsi mali trgovci, ki so strahovito prizadeti radi silnih davkov. In pri tem ni nobene gotovosti kdaj bodo zopet dvignili davke. Kadar prevladujejo visoki davki so vselej najbolj prizadeti delavci. Industrije se ne drznejo vlagati nov kapital v podjetja, gradi se veliko manj, kupuje se veliko manj in končno se odslavlja delavce od dela, ker je industriji nemogoče napredovati. Amerika je danes še vedno dežela tisočerih možnosti in njenih 130 milijonov prebivalcev ima ogromne potrebščine, pa vendar vidimo, da je najmanj 11 milijonov ljudi brez dela, da privatna industrija zaostaja. Nam se zdi, da bo ameriški narod pri volitvah v novembru mesecu v prihodnjem letu temu naredil konec. Koliko milijonov ljudi je danes, ki služijo pri WPA projektih po $60.00 na mesec ali pa veliko manj v južnih državah, dočim so v privatnih industrijah zaslužili po $125.00 ali več na mesec. To narod boli. Za $60.00 na mesec si ravno lahko kupite dovolj kruha, da ne poginete od lakote, da plačate borno najemnino "in si kupite nekaj borne obleke, toda morate biti pri nakupovanju zelo previdni. Tn če si ne morete kupiti nekaj več kot bore življenske potrebščine, tedaj industrija zastaja, tovarne zapirajo in nastane splošna depresija. Dobro bi bilo za vas, da o vsem tem premišljujete in se začnete pripravljati na prihodnje kongresne in predsedniške volitve, v katerih vidijo zreli Amerikanci edino pomoč iz te davčne in delavske mizerije. Lemont vabi 8—«---•—.------i--•-•-•—--•—■-•--—---•-•—---•-■-■--•-•—< ■ ■ Kaj pravite! ■—■—•—•—•—•—■—•—■—•—•—•—•—•—■—■—»•«—•—•—•—»—•—.—•—w časopisi pišejo, da je bil Hitler strašno zavzet, ko je v Mona-kovem opazoval ples ameriške plesalke Miriam Verne. Kaj bodo ameriške plesalke! Naj bi Dolfe enkrat gledal naš štajeriš, potem bi šele zijal, potem! • * * Nek dopisnik piše v Prosveti: "Nisem za prohibicijo, ampak stvar je ta, da vsakdo rad nekaj več zapije za korist organizacije, ker s tem se stroški krijejo. Pri tem sem sam prizadet, ker kadim kot tovarniški dimnik in nažrem se ga tako, da se moram potem postelje držati, da mi ne udide na Kitajsko, drugi dan pa bolan kot devet mrličev. Kako bi se dalo storiti, da bi vpeljali kako druga sredstvo, da bi dobili dohodke, tako da na prireditvah naj bi se samo pilo in ne žrlo kakor sedaj ?" . . . Torej človek se "nažre," potem pa pravi, da samo radi te naše ljube organizacije. Kako temu odpomoči? Daj copak v blagajno, mesto da bi ga "zažrl," pa bosta oba na boljšem in postelje ne bo treba loviti tam po Kitajskem. Cleveland, O. — Komu ni znano ime "Lemont." Saj je vendar ta Lemont tisti kraj, kamor po-letava naš duh vselej, kadar se spomnimo Brezi j na Gorenjskem,, kamor smo se-od vseh strani vozili na velikih lojtrnih vozovih k Mariji Pomagaj vsako leto ob tem času, med Binkoštmi in do Malega šmarna. Kam pa naj gremo drugam kje drugod iščemo bolj tolažilne-ga kraja in veselejšega bivališča za izlet kakor je slovenski katoliški Lemont — naše ameriške Brezje za verni slovenski narod v Ameriki, že pred 25 leti je bil ta kraj odbran za bogočastje, za najvišji namen, v čast in korist tudi hašega slovenskega naroda. Leta 1926 pa je apostol slovenskega naroda, vsem priljubljeni in nepozabni knezoškof dr. Anton Bonaventira Jeglič, ta kraj javno in slovesno imenoval "slovenske Brezje." Z jasnimi besedami je povedal, da je Marija Pomočnica Kristjanov od tega dne tukaj, kakor za slovenski narod na Brezjah v domovini. Ves prizor tega veličastnega dneva je bil posnet v premične slike in besede knezoškofa Jegliča so zapisane. V sliki ga vidimo, kako z globokimi in resnimi besedami isjgdvarja besede posvečen j a, kazoč na narod'z besedami: "Tu je vaša duhovna Mati, katero ste v domovini častili na Brezjah. Tu se zbirajte pred njeno podobo s prošnjami in uslišani boste!" S takimi in podobnimi besedami je bil slovenski Lemont potrjen in slovesno razglašen za vse nas, ki smo že v domovini častili Marijo na Brezjah. Od tedaj so prenehali sovražniki Lemon-ta. Mesečnik Ave Marija redno prihaja od tam in nas bodri ter nam daje upanje, da bo ta kraj prej ali slej postal slaven za slovenski narod. Kdor še ne pozna Lemonta, naj ga na kratko opišem. Ta kraj se nahaja ob cesti, ki vodi iz Chica-ga v Joliet, 111. Trinajst milj je oddaljen od Jolieta. Ako se peljemo iz Clevelanda v Lemont, .je najbolje, da vzamemo cesto št. 6, ki pelje čez Joliet. Lemont je malo mesto prav blizu naših očetov frančiškanov. Še dve drugi farmi sta tam, ki služita v isti namen, namreč farma na:'j(ih čč. sester, na drug|i strani pa poljskih frančiškanov. Tako je vsa ta pokrajina posvečena bogoslužju. Ob znožju je široka ravnina, hrib je pa poraščen z drevjem, ki daje blagodejno senco. Ta kraj ni bil lcoj v začetku pripravljen za njegov sedanji namen. Prej je bila tu zapuščena farma in bilo je potreba odločne volje, pa pridnih rok. Za to ;:c bili pa kot nalašč oo. frančiškani, ki so od jutra do večera trdo delali, kar sem sam videl mnogokrat. S trdim delom in pridnostjo so po nekaj letih spremenili ta kraj, da je zemlja postala rodovitna. Glavni namen tega kraja pa" je bil, da se tukaj ustanovi samostan z semeniščem, ki naj služi za naraščaj slovenskih duhovnov v Ameriki. To se je tudi doseglo. Za 30. maja smo povabljeni, da pridemo, da bomo priče, ko bo položen vogelni kamen k novemu samostanu in semenišču. Narod slovenski, ki si ponosen na svoje versko prepričanje, na svoje cerkve in šole, veseli se! Semenišče za vzgojevanje vaših sinov za duhovski stan se bo uresničil. To je za ves ameriški slovenski narod velika čast. Narod, ki je zmožen kaj takega postaviti, je kulturen narod in priznan narod. Zato pa naj si vsak posameznik ali pa vsa družina, vsako društvo in naselbina, vsaka fara in organizacija šteje v čast, ko nosi slovensko ime. Take ustanove niso zidane iz asesmenta in mesečnih naklad, kjer mora vsak in vsaka toliko plačati mesečno. Take ustanove se zidajo z vero in dobro voljo vsakega posameznika ali od skupin podarjenega doprinosa Bogu na oltar. Pri tem je naše samo delo in žrtvovanje, vse drugo smatramo, da je Njemu na čast, k|i ohranjuje vse stvarstvo. Drugi pred nami so tako delali za nas, ki smo prišli za njimi, mi pa storimo za one, ki bodo prišli za nami. Pridite v Lemont na 30; maja, da vidimo, če je vse to res. Pridite na slovenske Brezje! A. Grdina Vstopnice in vozni listki za Pittsburgh Vstopnice za koncert Združenih mladinskih pevskih zborov, ki se vrši 11. junija v Soldiers and Sailors Memorial Hall, Schenley Park, Pittsburgh, Pa., so sedaj v prodaji in sicer po 50c in rezirvirani sedeži pa po $1.00. Vstopnice si lahko nabavite pri sledečih: Mrs. Mihevc tajnica Slavčkov, Mrs. Martina Hribar 16813 Grovewood Avenue, Mrs. Louise Jadrich 948 E. 207th St. Euclid, Ohio, Anna Traven 11202 Revere Ave., Mrs. Jennie Marolt 719 E. 157th St., Mrs. Frances Gabrovsek 22 — 26th St. Barberton, Ohio, Mrs. Sustar-sic 13404 Astor Ave., West Park, Ohio ali pa v Černetovi zlatarni 5401 St. Clair Ave. Naprodaj so tudi vozni listki za vlak (special train), ki bo vozil v Pittsburgh in nazaj. Vlak odpelje iz Clevelanda točno ob 8:30 uri zjutraj in vožnja za tja in nazaj stane $2.50 in za otroke, ki še niso dosegli 12 leta, pa $1.25. Vožiie listke si lahko nabavite ravnotako od zgoraj navedenih. Prijatelji mladine in slovenske pesmi so vabljeni, da se pridružijo gostovanju Združenih mladinskih pevskih' zborov v Pittsburgh, Pa. dne 11. junija. Tajnica. EUCLID RIFLE CLUB Zadnjo sredo je bilo pri nas žegnanje. Se reče, lahko bi bilo, saj prilika je bila lepa za to, ko je bil za naše fante tak izreden in zgodovinski dan. Kaj pa je bilo? Ali si je kdo nogo zlomil? Ali je morda kdo napravil petel s tremi asi? Ali je morda kdo ubil 30 golobov izmed mogočih 25? če ni mar bil naš klub povabljen, da se uradno in korporativno udeleži sprejema angleškega kralja in kraljice v Washingtonu, da bi na čast visokima gostoma streljali salvo? Nak in ne! Ne to ne ono, ampak nekaj drugega. Zadnjo sre- 10 se je namreč odločil naš dolgoletni in obče spoštovani prijatelj, dober lovec (ki radi usmiljenja in dobrega srca ne strelja divjačine), pevec, gostilničar in splošno fest fant — spomnil, da je že čas, da se spravi v kak lovski klub, da bo saj imel vzrok uiti 3b sredah popoldne od bare in iz domače hiše. To ni nihče drugi kot naš dobro poznani Ciril Kunstelj, gostilničar na St. Clair Ave. Razume se, da smo ga spreje- 11 z vsemi štirimi in bi se bili samega navdušenja napili, če bi bilo kaj pijače pri rokah. Tako smo mu pa samo klicali "živijo," čeprav malo bolj s hripavim glasom. Velja pa vseeno. Bog te sprejmi v naši sredi in naj bi ti puška nesla naravnost in brez ovinkov in upamo, da se boš sčasoma utrdil toliko, da se ti niti divjačina ne bo več smilila in jo bcš podiral, kadar nas bo domovina in lovska večerja na pomoč klicala. Naš pevski zbor je zdaj tudi kompleten in ti boš p® naprej, Ciril. To šaržo boš imefdo smrti oziroma dokler bo kaj šti-me v tebi. Ravno takega glasu nam je še manjkalo, odkar se je Jakatov glas zbosil in ga ni kovača, da bi ga podkoval. Pozor, fantje! V sredo popoldne bo naš novi član, Ciril Kunstelj, jemal na našem strelišču premikajoče slike.To se pravi pri streljanju in pri kantini. Takih slik se še ni vzelo. Pridite na strelišče vsi, da se boste potem videli na platnu s svojimi golobi, celimi ali zdrobljenimi v kašo. Izid zadnjih tekem je bil sledeč : Lampe................19 Mandel................22 Ogrin..................15 Owen..................13 Klaus....................18 Sepic....................22 Zabukovec..............15 Sober..................10 Golich.................. 9 Filipich................19 Pozdrav vsem in da se gotovo vidimo v sredo pred kantino. . Chas. Lampe, mgr. -o- Tudi v Milanu živi mnogo Slovencev Ob koncu marca tega leta je skupina slovenskih umetnikov — Miha Maleš, France Gorše, Božidar Jakac, Ivan Kos in Maksim Sedej — priredila razstavo slovenske moderne umetnosti v Milanu. Razstavo so te dni zaključili in lahko v vseh ozirih potrdimo, da je imela popolen uspeh. Bila je to prva jugoslovanska umetnostna razstava v tem kulturnem, političnem in gospodarskem središču severne Italije. To pomeni veliko, kdor le malo pomisli na to, kaj vse je bil Milan v italijanski umetnostni zgodovini, pa tudi v razvoju italijanske sodobne umetnosti. Toda prav tolikšen uspeh, kot 'ga je, imela za kulturno spoznavanje med dvema sosednima narodoma, ki si naj ravno na tem polju posredujeta najlepše dobrine svojega poslanstva, .pa je imela ta razstava tudi med našim slovenskim življem, ki živi v Milanu. Naš človek živi raztreseno po vsem .fvetu, nikdo ne bi verjel, kje vse bo srečal svojega rojaka in brata svoje krvi; toda nenadoma, ob prav izredni priliki se jih zbere kar nekje čez noč in takorek'|o'' jo, da je bilo lepo ^^ ljencev, predvsem r ,fle P % tos februarja na nje sprejetih med ^ }o^ državljane. Pravij0' bj H1 upafi nad tem, da f kdaj priti do dogoV°^# ,t terem bi bili naši i Franciji deležni s 0 zavarovanja, kar ] . V gočilo vsaj na stal ^ 5c v domovino. Nera^ ^ j ločili za prestop, t0 je, da bodo kot ^ s Francije dobili P° ^J, \ službovanju nilsP ; !? 7500 frankov, v ^ primeru kot nedrz ^f le 800 frankov, <>e f / :'tj Franciji, a če gred no, niti tega ne. ^ % -V Ljubljani Aj ^ življenja umrla » ^ ja Stare, vdova V' u > ^ rju in pisatelju ^ k tu. Rajna je bila ® ^ £ na, ki je bila P^. znanost in umet" Ali lahko govoriš?" Odkimal sem. "Čutiš bolečine?" Spet m odkimal. , odkritosrčen! Kdor gle-^ smrti v obraz, ne more la-Ali ste nas vi štirje res oteli rešiti?" ^°kirnal sem dvakrat. Učljivo je zamahnil z ro- ogorčen vzkliknil: , Laž laž laž —! Laž pri od-j%n grobu! Da si mi seda.j-Mznal resnico, bi si bil mo-- t; mislil, da se boš pobolj-In bi bil prosil Inču čuno, očeta, da te pusti ži-Pa nisi vreden, da proza tebe! Umreti moraš! "krbno ti bomo stregli, ozdra-krepak, močan moče bi bolan in oslabel umrl, bi bila taka smrt hna kazen za tebe!" so se mi zaprle oči. da bi bil lahko govoril! Sam, . attjeni in prebrisani Sam je p "It P°Polnoma odpovedal. Vse bistroumen je bil nje-■#1f.j Zafer°vor. Kako čisto druga- 1 bil govoril jaz! in*f| da Je uganil moje mi-•j.«1'Je dejai mlademu Apaču: a saj smo ti vendar dokazno in neovrgljivo dokaza smo bili vedno na vaši 1 Tangua je odločil, da 0 tvoji ljudje umreti na In da bi to zabranil, se je boril s "Strelo-„. nožem" in ga premagal. 5>Jeilie je tvegal — vi pa ga v zahvalo še mučiti!" rav nič mi niste dokazali! i K kar si sedajle povedal, V 'K: P^ašaj Tanguo, poglavarji Kaj je vaš ujetnik." 0ra§al sem ga." je povedal?" lažeš. Old Shatterhaad se s "Strelovitim nožem." bojevniki so ga ubili pri ie laž in Tangua je never-^loben človek. Sam dobro iasnio bili na vaši strani, pa W, ^-maščevati in nas spravili." i^segel mi je pri velikem ,l1' da je res, kar je povedal. ^ to verjamem njemu, vam ie. Jlav'ljam ti, kar sem že Old •jj ei'h'3adu povedal. Če bi od- sil lil cno priznali resnico, bi Za vas pri očetu, naj vas |Pi. Kleki petra je bil moj ^ .in prijatelj, zase j al je \ ,,Ul:)nost in ljubezen v moje 'Ne hlepim po krvi in moj Je poglavar, stori vedno ' * ga prosim. Zato tudi Kiowe nismo ubili, našo, pa svojih krivic z življenjem, am-z orožjem, šotori in Nismo se še čisto ze-odkupnino, pa kmalu se ^ogovorili. Rattler je u-|*9eki petro, umreti mo- Vi ^esei štirje ste sicer njegovi vkljub temu pa bi vam i . , . da ste odkritosrčni, i ^Klfu niste boste z njim vred e govoril. Molčeči ni rad govoril. Le in le ob poseb--I i prilikah sem pozneje i- J. x iHr go ror iz njegovih k, usoda mu je bila to-pri srcu, nego je hotel ve Si ^tj vendar ne moremo pri-' a smo vaši sovražniki, ko . bili vedno vaši prijate-še ugovarjal Sam. ^ ci! Vidim, da hočeš s to Vfll,'1:o lažjo na ustih umre-sem vam dosedaj več ko drugim ujetnikom, ahko stregli Old Shatter-Vj, te prizanesljivosti ni-in zato vas bom od- zastražil. vas ne potrebuje v1 med naših prijateljev je dal i- znak? e Pri vhodu je stalo nekaj lju- )- Ui. —Zunaj se nahaja neki člo-i, vek z masko in želi govoriti s u teboj, Mihajlo Bakunjin. io —Kako to, da je mogel vsto-i- piti? l0 —To nam je popolnoma nerazumljivo, — odvrne vpraša-ni, — odkrili smo, da ni naš, [a ko smo zahtevali, da nam po-1- kaže nihilistično bodalo. Iti —Ali ga ni imel? —Ne, bodala ni imel, toda vedel je za geslo. _ —Privedite ga! — ukaže Base kunjin. — Pogledali mu bomo v U- oči, gorje njemu, a ko je špijon. a_j —Doli s špijonom! — zakri-di čijo nihilisti, a stotine bodal se zablišČi v njihovih rokah. ii- Trenutek nato je stal neznane nec pred Bakunjinom. Na obra-j- zu je imel krinko, bil je visok človek in oni del obraza, ki ga m ni zakrivala maska, je izražal porn gum in energijo, v —Ali veš, kje'se nahajaš? — al ga vpraša Mihajlo Bakunjin. az —Vem, prišel sem, da govo-ja rim z vami, bratje smrti. - —Kaj nam imaš povedati ? jj —Prosil bi vas, da me sprejmete v svojo zvezo. —Ali ti je znano, — nadalju-u je veliki zarotnik, — da pomeni sprejem v pašo zvezo za tebe smrt, da ne boš nikoli več varen £ pred špijoni tirana, da boš živel kot preganjana žival? —Vem, vse to mi je znano. —Tn vendar hočeš pristopiti k nam? _ , ^^ —Da, — odvrne neznanec. — v Ne obotavljajte se sprejeti me v svoj krog! Vi ne veste, kdo sem. _ Jaz imam moč, da vas pripeljem F k zmagi, jaz poznam vse poti va- v ših sovražnikov, poznam vsa skrivališča in vem za vsakega, £ ki je vaš sovražnik, ki ga morate odstraniti. g —še enkrat te opozarjam, tujec, — reče Bakunjin, — na našem grbu je kri! —Krvi hočem, — odvrne tujec, — užaljen sem, užalili so me in teptali me z nogami. —Povej mi voje ime, nato ti bom povedal, ali te lahko sprejmemo. —Dobro torej, poglejte me! — vzklikne tujec in s+rga krinko z obraza. Po zborovanju se razširi krik divje jeze, sto in sto grl zakriči: —Ivan Kardov! NihilistP sprva niso verjeli svojim očem, da se nahaja med njimi njihov sovražnik. Toda ko so natančnejše pogledali in spoznali njegov obraz, je bila njihova jeza in želja po maščevanju brezmejna. Mislili so, da je prišel bivši policijski ravnatelj zato, da jih vse zapre, bili so prepričani, da je policija obkolila cirkus.. —Najbrž se hoče Ivan Kardov vrniti na svoje mesto, — so šepetali nihilisti, — in si hoče pridobiti carjevo milost s tem, da mu izroči nihiliste. Ogromno cirkuško areno je napolnil krik. Zdelo se je, da se je cirkus spremenil v norišnico, — navzoči so skakali z galerij in lož in prihiteli k Ivanu Kardovu. Pri tem so neprenehoma kričali: —Cirkus je obkoljen od policije! Streljali bodo s topovi na nas! Ivan Kardov se je vtihotapil k nam, toda sedaj nam ne bo , več ušel. L —Smrt, smrt izdajalcu, smrt . prokletemu špijonu, smrt Ivanu Kardovu! " Vse obkoli Kafdova. Tudi Mihajlo Bakunjin je skočil, oči so mu plamtele od jeze, a . postava se mu vzravna, čim več-. ja je bila nevarnost, tem odloč-. nejši in neustrašnejši je bil ta veliki vodja ruskih nihilistov. —Ivan Kardov! — zagrmi on. — Ali misliš, da si nas zgrabil? Predno pademo v pesti svojim sovražnikom, boš umrl ti!. Ivan Kardov je stal nepremično. Stal je mirno, niti z roko ni ganil, da bi se branil. Bakunjin skoči na mizo in zavpije: * —Naj nihče ne pobegne! Umrli bomo vsi, ako bo treba! —Da, umrli bomo skupno, — odgovorijo nihilisti ter si podajajo roke. Vse je prevzelo navdušenje, niso se bali smrti, hoteli so umreti kot junaki. Ivan Kardov bi postal že zdavnaj žrtev njihove jeze, ako ne bi stopil Mihajlo Bakunjin pred njega ter ga branil s svojim telesom. —Nazaj! — zagrmi on. — Ali ga hočete umoriti z bodali? To bi bilo slabo maščevanje, ne, ta človek mora umreti na drug način. Ivan Kardov stopi k njemu ter mu zašepeče: —Ali me hočeš poslušati, Bakunjin? —Kaj imaš povedati, špijon? — Da se vsi motite, prišel sem brez vsakega spremstva. —Lažeš, to ni resnica. —Lahko ti bom dokazal, da ne lažem. Pošlji svoje ljudi ven in prepričal se boš, d« na daleč in široko nikogar- ' segam ti, Mihajlo BakuMj^ —Ne prisegaj! — 0 U Bakunjin; — saj bi bila kriva prisega! JI — Poslušaj me! — 0J t Kardov. — Daj mi pet 111 ^ časa, pokazal ti bom, da sem prišel kot izdajalec. „ oJO- -Poglej me, nobenega žja nimam pri sebi. A» ^ da bi kot vaš sovražnik P nezavarovan? M —Ne, tudi tedaj bi se rožil, če bi obkolila to zg dbo cela vojska. (Dalje prihodnjič) KDO POTUJE TO LETO V STARI KRAJ? AUGUST KOLLANDER 6419 St. Clair Ave. Cleveland, O- v Slov. Nar. Domu AMERICAN RADIATOR PRODUC WOLFF HtftTIHG CO.