Št. 3 (2630), leto LI»Novo mesto, četrtek, 20. januarja 2000 »Cena: 220 tolarjev
GEODETSKA
S sadjem lahko najboljši
Sadjarstvo bi lahko pomembno zaznamovalo posavske gospodarstvo ■ Pripravljajo se na razstavo - Muzej v Artičah
BREŽICE, KRŠKO - Ob tem, ko nekateri v Posavju razmišljajo, na kaj opreti bodoči gospodarski razvoj pokrajine, so drugi že zdavnaj izbrali dejavnost, s katero naj bi prebivalstvo ob spodnji Savi ne samo životarilo ampak živelo dostojno. Ta dejavnost je za mnoge domačine lahko sadjarstvo, menijo v krogih tukajšnjih kmetijskih strokovnjakov in tistih, ki sc že ukvarjajo s pridelavo in prodajo sadja.
Po nekaterih primerjavah so podnebne razmere ponekod v Posavju veliko ugodnejše kot v evropskih deželah, ki veljajo za zgled kmetijske uspešnosti. Tudi zato naj bi tukajšnje sadjarstvo doživelo večji razmah od sedanjega.
Korak v to smer bo nemara pome-
Čevljarji grozijo s stavko
Nezadovoljstvo v novomeškem podjetju Inter Tob
NOVO MESTO-V torek, 18. januarja, se je sestalo predsedstvo sindikata čevljarjev Alternativa v novomeški firmi Inter Tob. V tem podjetju delodajalec neredno izplačuje plače, ki so nižje, kot jih določa kolektivna pogodba; tudi regresa za lansko leto zaposleni niso dobili. Delodajalec po besedah sindikalistov ovira delovanje sindikata in sindikalno članarino še vedno nakazuje sindikatu, iz katerega so delavci že pred meseci izstopili.
Predsedstvo sindikata je zato oblikovalo stavkovni odbor. Ta zahteva: izplačilo zapadlih in premalo izplačanih plač po panožni kolektivni pogodbi najkasneje do 28. januarja; obračun dela preko polnega delovnega časa, dela ob nedeljah in praznikih; zagotovitev materialnih pogojev za delovanje sindikata; poravnavo namerno povzročene škode zaradi nakazovanja članarine na drug račun.
Stavkovni odbor, poudarjajo, se je takoj pripravljen začeti pogajati z delodajalcem, če stavkovne zahteve ne bodo sprejete, pa grozijo, da bodo v podjetju Inter Tob Novo mesto začeli v petek, 28. januarja, stavkati. Štavka naj bi trajala do uresničitve stavkovnih zahtev.
A. B.
nila tudi razstava Sadje in cvetje Posavje 2CKM), ki jo bodo letos or-ganizirali v brežiški, krški in sevniški občini. Razstavo, na katero se že pripravljajo, organizira Sadjarsko društvo Posavja v sodelovanju s Strokovnim sadjarskim društvom Slovenije, kmetijsko svetovalno službo in posavskimi občinami.
Na razstavi, ki vključuje več sorodnih dogodkov na različnih krajih, bodo v Sevnici predstavili posavsko sadno cesto. V krškem kulturnem domu bodo izbirali kraljico sadja. Ve se že tudi, da bo v Brežicah razstava sadja v gradu in v Termah Čatež hortikulturna predstavitev.
V sklopu omenjene vseslovenske razstave bodo utrdili tudi sadjarski skupni spomin, in sicer s sadjarskim muzejem, ki ga bodo uredili v Artičah.
M. L.
RAZPISAN JE VPIS V VISOKE ŠOLE
LJUBLJANA - Obe univerzi, ljubljanska in mariborska, sta skupaj s samostojnimi visokošolskimi zavodi s koncesijo pripravili razpis za vpis v visoko šolstvo v študijskem letu 2000/2001. Vsi dijaki zaključnih letnikov srednjih šol ga bodo prejeli v šolah, drugim pa bo na voljo v prijavno-infor-macijskih službah obeh univerz, na vseh visokošolskih zavodih, enotah Zavoda za zaposlovanje in v svetovalnih službah osnovnih šol. Besedilo razpisa bo dostopno tudi na internetu (http://www.uni-Ij.si/razpis).
Za vpis v 1. letnik bo skupaj na voljo 21.823 mest, kar je največ doslej, od tega 14.293 za redni in 7.530 za izredni študij. Kandidati bodo morali prvo prijavo na razpis (obrazci bodo na voljo v knjigarnah) oddati najkasneje do srede, 8. marca. Še pred odločitvijo bodo 11. in 12. februarja lahko pridobili potrebne informacije na informativnih dneh v visokošolskih zavodih. Najkasneje do konca januarja bo izšel še razpis za vpis v višje strokovne šole, ki bodo predvidoma ponudile okrog 2.200 vpisnih mest.
hise maribor d.o.o.
OB ONESNAŽEVANJU PITNE VODE
Voda, ki diši po človeku
Vodi i’ krajih ob spodnjem loku reke Krke in vsem, ki jo pijejo, se v tem tisočletju slabo piše, če njeno prihodnost napovedujejo najnovejši dogodki.
Ljudem iz vasi pri Cerkljah ob Krki v brežiški občini je takoj na začetku leta 2000 v kuhinje in hleve skupaj z vodo začelo pritekati po vodovodnem omrežju še nekaj. Voda s to primesjo je dišala po gnojnici, in sicer so si bili glede vonja enotnega mnenja tako tukajšnji domačini kot strokovnjaki iz Celja. Uradna prepoved, ki je sledila iz Celja in po kateri vode ljudje niso smeli več uporabljati, je postavila življenje v zasneženih in poledenelih vaseh pri Cerkljah ob Krki januarja leta 2000 na glavo. Svet pri Cerkljah ob Krki se po vodni aferi počasi spušča na pravo mesto v svoje stalne tečaje, vendar ostaja grenak priokus vode, ki je zadišala po gnojnici.
Podoben vodni šok, kot so ga v začetku letošnjega leta doživeli ljudje v krajevni skupnosti Cerklje ob Krki, je nekaj prej že doletel najbližje sosede te krajevne skupnosti. Takrat je voda iz vaškega vodovoda spominjala na nafto.
Dve tako močni onesnaženji sta vsekakor dobro lokalno povprečje pri doseganju najslabšega. Če je to najslabše - gnojnico in kurilno olje v pitno vodo - poslala človeška pamet ali narava, je vseeno. Tudi domačinom, ki so tik pred tem, da jim spet vdre kaj slabega v njihove vaške vodovode.
M. LUZAR
ZA NOVA ZNANJA
SEVNICA - Društvo kadrovskih delavcev Posavje, ki že vrsto let povezuje kadrovske delavce posavskih podjetij, je prejšnji četrtek pripravilo dobro obiskan seminar o novostih v pokojninski zakonodaji. Društvo skrbi za izobraževanje svojih članov, saj se ti že dolgo ne ukvarjajo več samo s kadrovanjem. Zaradi tega morajo stalno spremljati spremembe in novosti v delovnopravni zakonodaji ter programe spodbujanja zaposlovanja in odpiranja novih delovnih mest. Pri tem jim pomagajo strokovnjaki s področja upravljanja, načrtovanja in razvoja kadrov. Društvo je aktivno v zvezi na državni ravni, letos pa namerava izboljšati še sodelovanje s sosednjimi društvi.
UPRAVA Novo mesto
bo
v ponedeljek, 31.1.2000
začela poslovati v poslovni stavbi HEDERA, Ljubljanska c. 26 tel.: 393-10-10 V petek, 28. januarja, ne bo uradnih ur.
VREME
Ob koncu tedna bo prevladovalo hladno in povečini suho vreme.
NOVOMEŠČANl 2000 IN KLUB LOKALPATRIOT - Petkov večer 14. januarja je v Novem mestu izzvenel v znamenju mladih ustvarjalcev. V Dolenjskem muzeju so odprli fotografsko razstavo Novomeščani 2000 Boruta Peterlina, dve uri kasneje pa so odprli tudi vrata kluba LokalPatriot z razstavno galerijo Simulaker, s čimer je Društvo novomeških študentov uspešno zaključilo večletno bitko za mladinski klub. O razstavi in klubu pišemo več na kulturni strani. Na sliki: otvoritev razstave v Dolenjskem muzeju je glasbeno popestril jazzovski trio Žabjak. (Foto: M. Markelj)
Berite danes
stran 2:
•Ali država vzpodbuja zaraščanje?
stran 3:
•Dogodek v ciganski Gogi
stran 4:
• Tekstilna šola z novim programom
stran 8:
•Pohištvo Brežice za zdaj rešeno
stnjn 11:
• Že tretje sojenje štirim
preprodajalcem mamil
stran 18:
•Je pustil srebrnike v cerkvi trgovec?
stran 20:
•Kaj vendar izvira pod Izvirom?
ISSN 041
dolenjka, a.d.
NOVO MESTO
Dolenjka vas vabi k ugodnemu nakupu po znižanih cenah: zimska oblačila do 22. januarja 2000 zimska obutev do 1. februarja 2000
6-2242
224000
DOLENJSKA BANKA V LJUBLJANI - Prejšnjo sredo zvečer je Dolenjska banka v svoji ljubljanski enoti pripravila tradicionalno ponovoletno srečanje s poslovnimi partnerji iz ljubljanskega območja in z Dolenjci, Belokranjci in Posavci “na začasnem delu v Ljubljani”. Za kulturni del večera je poskrbela izvrstna igralka Saša Pavček, ki je izvedla odlomek iz monokomedije Bužeca jaz, btu.ee on. Direktor Dolenjske banke Franci Borsan je okoli 100 zbranim spregovoril o uspehih banke v lanskem letu in načrtih za prihodnost, ki jo Dolenjska banka vidi v povezovanju z bančno skupino Nove Ljubljanske banke. V vseh pogledih prijeten večer so obogatile degustacija odličnih vin po izboru dr. Julija Nemaniča in izvrstne jedi ob njih, za kar je poskrbela ekipa novomeške restavracije Breg. (Foto: A. B.)
Spomenika ne bo, bo pa hvaležnost
V Vinici javna tribuna o sporazumu o obmejnem sodelovanju in prometu - Ratifikacija sporazuma priložnost za manj razvite - Zakaj toliko besed o meji, ko pa gre za 20-kilometrski pas?
POSAVSKI KADROVNIKI
VINICA - Črnomaljski občinski odbor LDS in Društvo slovensko-hrvaškega prijateljstva Kolpa iz Vinice, ki jima predseduje Jože Stegne, sta v ponedeljek pripravila javno tribuno o odnosih s sosednjo Hrvaško in sporazumu o obmejnem sodelovanju in prometu. Kot je dejal Stegne, naj bi tribuna izzvenela kot poziv z južne meje, da tam ne živijo lutke, ampak ljudje, ki najbolj občutijo posledice neurejenih odnosov zaradi ncratificiranega sporazuma.
Predsednik parlamentarnega skupine prijateljstva v državnem
odbora za mednarodne odnose in poslanec v državnem zboru Jelko Kacin je spomnil, da je omenjeni sporazum nastal na podlagi volje Slovenije in Hrvaške. Aprila 1997 sta ga zunanja ministra Zoran Thaler in Mate Granič podpisala in sabor ga je kmalu tudi ratificiral, državni zbor pa še vedno ne. “Mandat za podpis sporazuma so dale tudi stranke, ki mu danes nasprotujejo. In čeprav je bilo obljubljeno, da bo 18. januarja sporazum na dnevnem redu seje državnega zbora, ga predsednik Podobnik nanj ni uvrstil. Ne vem zakaj,” je dejal Kacin ter poudaril, da je sporazum v korist obeh držav ter dolgoročno ustvarja boljše možnosti za gospodarski razvoj manj razvitih. Če pa bodo dosegli, da se bo bodoča šengen-ska meja na Kolpi zmehčala, bodo za naložbe ob južni meji po njegovem pritegnili še tuje investitorje. “Nekateri pravijo, da južna meja ni povsod določena. A meja je, morali bi jo le označiti in ponekod še uskladiti. Da pa jo bomo določili in označili, imamo še veliko časa, za to pa moramo imeti sporazum. Pri meji na morju pa Slovenija ne more pristati na manj pravic, kot jih je imela v Jugoslaviji, ko smo imeli nemoten dostop na odprto morje. Meja na morju pa ni določena, ker je nikoli ni bilo,” je zatrdil Kacin. Dodal je, da sporazum sam po sebi ne pomeni nič, daje pa državljanom obeh držav možnosti in priložnosti za lažje trgovanje, prehajanje meje, investiranje. A le, če je uzakonjen. Uzakonitev je po njegovem predpogoj, ki lahko prispeva k boljši politični klimi na obeh straneh, zavlačevanje ratifikacije pa je zavestno in gre predvsem na škodo ljudi ob meji.
Poslanec v državnem zboru Jože Avšič, ki je tudi predsednik
zboru s saborom, je poudaril, da sporazum, ki bi na slovenski strani zajel 260 tisoč, na hrvaški pa 200 tisoč ljudi, ne govori o meji, ampak o prometu in obmejnem sodelovanju v 20 kilometrov širokem pasu. “Vsi državljani Slovenije naj bi bili pred zakonom enaki, kar pa ne drži, saj za Slovence ob italijanski in avstrijski meji velja maloobmejni režim, ki je bil omogočen, še preden je bila določena meja med Italijo in takratno Jugoslavijo. Nasprotniki ratifikacije sporazuma se bojijo, da nam bo morda škodoval, ker meja med državama še ni določena, vendar bo to urejeno šele z mednarodno pogodbo. Nerazumljivo je odpiranje problema državne meje, ki ga sporazum ne omenja,” je dejal Avšič.
Za novega poslanca v saboru iz karlovške županije Ivico Štajdo-harja je nesprejemljivo, da ne bi izkoristili prednosti med dvema državama, kjer so se ljudje in njihove kulture vedno mešale. Podpredsednik Društva slovensko-hrvaškega prijateljstva Kolpa Jo-
sip Boljkovac je predlagal, naj bi ob južni meji ustvarili oazo, kjer bi se pretakale ideje, blago, denar in ljudje. Po mnenju črnomaljskega podžupana Andreja Kavška njihovi občani ne občutijo tako močno posledic ncratificiranega sporazuma, saj je državna meja, ki poteka po Kolpi, rešena. Metliški župan Slavko Dragovan pričakuje uzakonitev sporazuma, da bodo ljudje ob meji lažje zadihali, vendar naj državni zbor reši morebitne nejasnosti. Zupanu Kostela Valentinu Južniču pa se, kljub temuda se je na obeh straneh Kolpe stkalo veliko prijateljskih in sorodstvenih vezi, zadnje čase prav zaradi nerešenih obmejnih vprašanj upira iti čez mejo.
Razpravljavca iz Sečovelj in Ljubljane sta opozorila, naj pred ratifikacijo sporazuma najprej uredijo mejo, da ne bo nejasnosti. Po mnenju Juša Mihelčiča z Liste za Metliko je bilo preveč govora o meji, v resnici pa gre za 20-kilometrski obmejni pas. Če je usmeritev obeh držav evropska, je meja brez pomena, zato je po njegovem sporazum le prehodna zadeva, ki nas v resnici navaja na brezmejnost. Jože Matekovič z Liste za Metliko je pristavil, da tistim, ki bodo uzakonili sporazum, res ne bodo postavljali spomenika, jim bodo pa hvaležni.
M. BEZEK-JAKŠE
MASA
A H L E T A
Orožje lahko dostopno?
Eden najbolj čislanih in najbolj osovraženih človekovih izdelkov je nemara orožje. V tokratni anketi Dolenjski list vprašuje za mnenja o tem, kako dostopno je orožje v Sloveniji. Če bi odgovarjali tisti, ki so nedavno ukradli orožje iz enega od slovenskih vojaških skladišč, bi verjetno rekli, da je orožje dostopno približno tako lahko kot poleti lubenice na tržnici. Z njimi bi se verjetno strinjali tudi tisti, ki so v Beogradu ustrelili zloglasnega Arkana, enega največjih balkanskih zasebnih preprodajalcev orožja. Daje orožje lahko dostopno, verjetno mislijo tudi tisti, ki so koncem osemdesetih in v začetku devetdesetih let kupovali Sloveniji strelski pribor za poznejše narodnoosamosvojitvene in druge namene. Pijan prebivalec Slovenije, ki zaman prosi za dovoljenja za lovsko puško, bi nemara preklinjal, da so kršene temeljne človekove svoboščine, če mu državni organi ne izdajo ustrezne orožarske listine. Če kot gospodinja nameravate v bodoče nositi med damskim priborom samokres, boste v iskanju tega železca verjetno na lastni koži skusili, ali je orožje v vse bolj prestreljeni Sloveniji dobiti lahko ali težko. Nekaj je: zaskrbljujoče slaba je državna služba ali vojska ali policija, ki varuje državo in državljane, pa jo okradejo tako, da sama ne ve ne, kako ne kdaj. Če pa ve - mislimo na zadnjo veliko izginotje orožja na Slovenskem - je še bolj zaskrbljujoče. Mar ne?
TONE KLAJIČ, voznik reševalnega vozila, iz Ribnice: “Že samo po nesrečah sodeč, je orožja preveč, če pa k temu dodamo še nasilna dejanja, pa sploh. Sem proti orožju in po njem ne čutim potrebe. Več kot ga je,, več je kriminala. Že sedaj ga ni težko dobiti, če ga bo lahko imel vsak, ki se čuti ogroženega, pa bomo s tem še povečali tako število nesreč kot tudi kaznivih dejanj.”
ZDENKO JUG, gozdar iz Štalcer-jev pri Kočevju: “Orožje je od nekdaj bilo in vedno bo. Imeli so ga že v kameni dobi. Vendar pa ni za vsakega. Sam ga ne potrebujem, nisem pa proti, če bi ga imeli ljudje za osebno zaščito. Vendar bi moral biti poleg znanja o orožju in poučenosti, kako z njim ravnati, prvi pogoj za nošenje orožja, da ima človek 'urejeno podstrešje’.”
ALBIN KRALJ, upokojenec iz Trebnjega: “Zadnje čase v časopisih res beremo samo še o tragičnih nesrečah, kjer se domači med sabo streljajo, koljejo ipd. Ne vem, kje ljudje dobijo vse to orožje, očitno ni težko priti do njega. Da bodo dovoljenja za pridobitev orožja zaostrili, me zelo veseli, čeprav za to še nisem slišal. Kriminala je že tako preveč.”
MARIJA VESEL, trgovka iz Črnomlja: “Pri nas je veliko neprijavljenega orožja, saj je bila blizu nas dolgo vojna. Pri takšnem orožju je težko kaj preverjati. Zato bi morali pri tistih, ki jim dajo orožni list, preveriti, kdo so, ali znajo orožje uporabljati in za kaj ga bodo potrebovali. V Sloveniji še nismo tako ogroženi, da bi ga potrebovali za osebno varnost.”
JOŽE ŽUGELJ, vzdrževalec v semiški Iskri: “Iz lastnih izkušenj vem, da je težko dobiti orožni list, in prav je tako. Ljudje z registriranim orožjem tudi ne bodo naredili neumnosti. Tisti, ki imajo orožje ilegalno, najbrž niso prosili za orožni list. Zato bi morali poostriti kazni za lastnike ilegalno pridobljenega orožja, še bolj za tiste, ki orožje preprodajajo.”
MATIJA VVACHTER, optik iz Novega ipesta: “Nikakor ne gre, da bi orožje lahko dobil, kdorkoli bi si ga zaželel. Dovoljenje za nošenje orožja naj bi dobil samo tisti, ki ga res potrebuje, ki ima za to utemeljene razloge. Če imaš orožje, ga lahko uporabiš tudi takrat, ko to sicer ne bi bilo nujno. Še posebej resen pa je problem ilegalne trgovine z orožjem.”
CIRIL ZUPANČIČ, univ. dipl. arhitekt, iz Brežic: “Sramota, da se lahko zgodi kaj takega, kot se je s krajo orožja. Kako se lahko zgodi, da odpeljejo tako količino? Logično bi bilo, da bi ob tem dogodku minister odstopil. Orožja nimam, nikoli si ga nisem želel. Kako je orožje dostopno državljanom, ali je lahko dobiti orožni list, ne morem reči. Orožja v zasebnih rokah mora biti manj.”
MIJA KODELA, zavarovalniška inštruktorica, iz Krškega: “Po mojem bi moralo biti orožje najstrožje varovano. Gre za veliko vrednost, hkrati je nevarnost, da pride v roke komu, ki bi ga uporabil zoper človeka. Nisem nikoli razmišljala o tem, kako se pride do orožja. O kraji orožja bi rekla, da je ni mogel izpeljati en sam. Če bo interes države, se bo orožje in krivca našlo.”
VILI ZUPANČIČ iz Boštanja: “Mislim, da več orožja v naših domovih nikakor ne bi izboljšalo naše varnosti. To kaže tudi ameriška praksa, čeprav ne rečem, da v posameznih primerih oborožitev ne bi pomagala. Po moje bi se morali za izboljšanje varnosti v čim večji meri in večkrat obrniti na detektive in druge ustrezne službe, ki so za to ustanovljene.”
V
Cabranka in Kolpa manjšata Slovenijo
V Osilnici so ogorčeni, ker država zanemarja celo nujna vzdrževalna dela na brežinah obeh rek - Sanacijo po poplavah pred dvema letom pričakujejo letos
OSILNICA - Zaradi večletnega zanemarjanja vzdrževanja brežin Kolpe in Čabranke s slovenske strani na eni in hrvaških posegov in gradenj 011 drugi strani pokrajina ob obeh mejnih rekah močno spreminja svojo podobo. V osilniški dolini se ljudje zato upravičeno bojijo, da utegne priti celo do sprememb katastrskih meja.
V nasprotju z višje ležečo občino Loški Potok, kjer je Hidrotehnik po katastrofalnih poplavah pred dvema letoma že saniral hudournik Čabranke od izvira do mostu za Črni Potok, v Osilnici na sanacijo še čakajo. Računajo, da bodo pristojni vse potrebno opravili letos. V nasprotnem primeru se namreč utegne zgoditi, da bo Čabranka načela protipoplavni zid, kot se je to že zgodilo pri Papežih, ali pa bo odnesla še kakšno pot, kot jo je denimo pri Strojičih. Tu so morali po poplavah pred dvema letoma, ko so hudourniške vode odnesle dobršen del zemlje, prestaviti telefonske drogove,
vendar so ti sedaj ponovno skoraj čisto ob reki, saj deroča voda spodjeda in odnaša zemljo še naprej. Vendar je to, kot pravijo v Osilnici, samo eden izmed vidnejših dokazov, da je njihovo hudo-vanje nad ljubljansko izpostavo Uprave za varstvo narave upravičeno. Enako velik, če ne še večji problem, so namreč tudi neurejene brežine reke Kolpe.
Tako kot ob Čabranki so Hrvati tudi ob Kolpi svoje vasi zavarovali s protipoplavnimi zložbami, ki sojih postavili, kot pravijo Osilni-čani, brez soglasja naše države. Te in še posebno nekaj deset metrov dolg betonski zid pri vasi Hrvat-
sko še dodatno preusmerjajo rečno strugo, da voda še z večjo močjo odnaša polje ter spodjeda cesto, ki pa je za Osilničane kot še vedno edina prometna povezava Osilnice s svetom vitalnega pomena. Ker nihče ne obnavlja nekdanjih jezov, tako da so denimo o grintovškem in jezu pri Bosljivi Loki danes vidni le še ostanki, tudi Kolpa postaja vse bolj hudourniška in že dodobra spodjedla mir-toviško in osilniško polje. Svojo nejevoljo, ker država zanemarja celo nujna vzdrževalna dela na brežinah, so zato izrazili na nedavnih sestankih vaških skupnosti. Kot so poudarili, jim namreč ni vseeno, da reki odnašata njihovo zemljo in manjšata polja, s tem pa, morda zveni to patetično, Kolpa in Čabranka manjšata tudi Slovenijo! M. LESKOVŠEK-SVETE
Ali država vzpodbuja zaraščanje?
Kmete, ki imajo v zakupu zemljo Sklada kmetijskih zemljišč, je presenetila obdavčitev - Gre za protizakonito ali celo protiustavno stanje? - Obdelavo bodo opustili
NOVO MESTO - Vlada naj bi v teh dneh obravnavala pobudo državnega sveta o ureditvi izrednih razmer med kmeti, ki so zakupili zemljo od Sklada kmetijskih zemljišč. Takoj po novoletnih praznikih je skupina šentjernejskih kmetov na državni zbor in ministrstvo za kmetijstvo ter nato še na državni svet naslovila peticijo. Skoraj istočasno so v Ljubljano prihajali tudi protesti skupin kmetov iz drugih krajev po Sloveniji. Razburjenje v njihovih domovih so povzročile konec decembra izdane odločbe o odmeri katastrskega dohodka. Kmetije nepričakovanih in znatno povečanih dajatev ob komaj še znosnih najemninah za zemljišča namreč ne prenesejo, saj bi bilo v takih razmerah ceneje kupovati uvoženo koruzo.
Kmetje na Šentjernejskem po-	škov, da smo počistili in pripravili
lju, ki imajo v zakupu zemljo pro-	polje. Kako naj se izide račun, če
padlega obrata KZ Krka v Dra-	smo posejali koruzo, pšenico in
škovcu, so sprva pomislili na pro-	ječmen, za katere je bruto iztržek
test pred davčnim uradom, nato pa le ubrali mirnejšo pot. Ko so najeli opuščena zemljišča, za katera plačujejo okrog 220 mark od hektarja, da bi okrepili svoje kmetije, niso vedeli, da jim bo najem in pridelava na najeti zemlji za toliko povečala katastrski dohodek.
Da ne govorimo na pamet, poglejmo primer. Kmet Darinko Brudar je prej za 5 ha svoje zemlje z olajšavami imel odmerjenih za okrog 90.000 tolarjev katastrskega dohodka, a tudi brez olajšav ta ne bi presegel 300.000 tolarjev. Od najetih štirih hektarjev so mu odmerili za 550.000 tolarjev KD, pri čemer ne smemo pozabiti, da od tega zemljišča plačuje okrog 70 tisočakov najmenine. “Se pred obdelavo smo imeli na vsak hektar okrog 140.000 tolarjev stro-
* Zakupniki pravijo, da dobiček od obdelave zakupljene zemlje že plačujejo državi (Skladu kmetijskih zemfjišč) v obliki najemnine. Ta je po njihovem prepričanju taka, kot jo gospodarjenje na kmetiji še lahko prenese, zaradi dodatne obdavčitve po katastrskem dohodku pa se obdelava ne splača več. “TVeba bo jasno opredeliti, kdo je zavezanec za davek od katastrskega dohodka: ali je to lastnik (država, ki je pobrala dohodek z najemnino) ali kmet, ki je vzel zemljo v najem in na njej prideluje. Ce je vlada res dober gospodar, bo morala to urediti, sicer bodo kmetje zemljo vrnili in bo zaraščala,” je povedal Hrovat.
na hektar 200.000 tolarjev?” razmišlja Brudar.
Tudi če bi vlada pogoje za naprej spremenila, je škoda že storjena, kajti odmera katastrskega dohodka za leto 1998 je že tu, mimo pa je že tudi leto 1999. Hudo je, ker seje mnogim kmetom tako močno povečala osnova za odmero vseh vrst prispevkov, da bodo prikrajšani na področju otroškega varstva, štipendij, otroških dodatkov.
Sredi preteklega tedna je problematiko obravnavala komisija za kmetijstvo v državnem svetu, kjer sta pot k reševanju podprli tako kmetijsko kot tudi finančno ministrstvo. Kot je za Dolenjski list
Darinko Brudar: “Že najemnina je na meji rentabilnosti, zato dodatne obdavčitve ne bomo prenesli. Zakupniki na Šentjernejskem polju smo precej složni in bomo, če se razmere ne spremenijo, zemljo vrnili. ”
F <
povedal predsednik državnega sveta Tone Hrovat, je komisija zahtevala od vlade, da zadrži izvršbo odločb, dokler se ne uredi odnos med zakupniki in zakupo-dajalci (torej državo in kmeti), dokler odločbe ne bodo preverjene in dokler se ne uredi kataster. Stanje zemljišč v katastru namreč ne ustreza stanju v naravi. Kot so zapisali v peticiji, se zemljišča, ki so v naravi zelo podobne kategorije, v katastru vodijo kot gozd ali pa hmeljišča. To pa pri obdavčitvi pomeni zelo veliko razliko, saj se za hektar gozda obračuna 6.000 SIT katastrskega dohodka, za enako veliko hmeljišče pa kar
200.000	SIT! Kmetje še opozarjajo, da gre v naravi za močvirnato območje - njive in travnike. Takšna obravnava po njihovem mnenju postavlja zakupnike pred zakonom v neenak položaj.
BREDA DUŠIČ GORNIK
Zaklepajte vozila!
Našli Romuna z ukradenim avtom
TREBNJE - 14. januarja ob 2.20 so policisti med kontrolo prometa na hitri cesti št. I izven naselja TVebnje ustavili voznika osebnega avta z novomeško registracijo, za katerega pa se je izkazalo, da je romunski državljan. 'Uidi sopotnik je bil romunski državljan. Tbjca sta dan prej nekaj po 23. uri ilegalno vstopila v našo državo preko železniškega mostu v Rosalnicah, šla peš v Metliko, kjer sta na parkirnem prostoru v Ulici 1. maja vlomila v tri osebne avtomobile. Potrebovala sta namreč prevoz proti Italiji. Odpeljala sta se z opel vectro, vendar so jima policisti avto zasegli in ga vrnili lastniku, ki sploh še ni vedel, da so mu avto ukradli. Zoper tujca so napisali predlog sodniku za prekrške in ju skupaj s kazensko ovadbo privedli k preiskovalnemu sodniku okrožnega sodišča v Novem mestu.
PU Novo mesto opozarja vse občane, naj vozila zaklepajo in v njih ne puščajo predmetov, naj avtomobile parkirajo na osvetljenih parkiriščih, če se le da, montirajo alarmno napravo ali kako drugače zavarujejo vozilo pred tatvinami in vlomi. Občani naj bodo pozorni tudi na nepoznane osebe, kar še posebej velja za kraje v bližini državne meje. O morebitnih ilegalcih in osebah, ki so sumljivega videza ali obnašanja, naj obvestijo bližnjo policijsko postajo ali operativno komunikacijski center na tel. št. 113.
PROGRAMI ZA ODRASLE
LJUBLJANA - Andragoški center Slovenije je izdal pregled izobraževanja odraslih 1999/2000, ki nudi podatke o 186 organizacijah, ki izobražujejo odrasle, ter o več kot 3.000 različnih programih. Pregled je izšel v knjižni obliki in na CD-romu; na voljo je tudi v knjižnicah in na spletni strani www.acs-saec.si/pregled.
VRTEC NA SMUČEH - Agencija za Šport Novo mesto je tudi letos v sodelovanju z Rogovo šolo smučanja na smučišču Rog - Črmošnjice pripravila vrsto smučarskih tečajev za otroke iz novomeških vrtcev. V prvem tednu po novem letu je smučarsko znanje ob otroški vlečnici nabiralo 47 otrok, drugi teden 54, do konca tečaja pa se bo naučilo smučati 215 otrok, če njihovih vrst ne bo razredčila gripa. Že pred tečajem na Gačah seje 27 otrok decembra udeležilo zimovanja na Rogli, ki ga je prav tako pripravila Agencija za šport. (Foto: Marko Klinc)
Ljubljansko pismo
Zaplankanost na kvadrat
Evropa je proti plotovom
Nova hrvaška vlada ima, kot smo slišali v obljubah tamkajšnjih predvolilnih opozicijskih strank, v načrtu občutno izboljšanje odnosov s Slovenijo. In kako se na to napoved pripravljamo pri nas? Brez pravega posluha tudi za naše koristi, kaj šele za sosedove, to je že jasno.
Kot vemo, je ob koncu minulega leta slovenski parlament iz obravnave umaknil zakon o ratifikaciji sporazuma o obmejnem prometu in sodelovanju s Hrvaško. S tem je ostalo prizadetih vsaj 250.000 ljudi na naši in 200.000 na drugi strani slo-vensko-hrvaške meje. Ta je namreč pred desetimi leti neposredno posegla v življenje ljudi, z vzpostavitvijo prihodnje schen-genske meje pa bodo prebivalci na vzhodu in jugu obeh držav še bolj prizadeti.
Nasprotniki tega sporazuma, ki sta ga slovenska in hrvaška vlada podpisali že leta 1997, mu očitajo predvsem tveganje z zlorabo, ki naj bi izhajalo iz dejstva, da meddržavna meja na kopnem in morju še ni dokončno določena. Razprave in polemike o primernosti njegove ratifikacije razkrivajo neverjetno lahkomiselnost nekaterih politikov, celo iz vrst koalicijske večine. Njihovi neredki medklici z zahtevami po “pravični” meji v Istri, ki naj bi enkrat potekala po reki Mirni, drugič vsaj na Savudrijskcm polotoku, pomenijo pozivanje k ozemeljskim zahtevam in preklicu določb o mejah mednarodno priznane slovenske države, kot so
jasno zapisane v Temeljni ustavni listini Republike Slovenije 25. junija 1991 in so tako za našo kot tudi za sosednjo državo mednarodnopravno zavezujoče. Poigravanje z nevarnim ognjem cenene nacionalistične (predvolilne) demagogije, ki poziva k odpiranju mejnih vprašanj z enostranskimi ozemeljskimi zahtevami, je zato skregano s pravno in evropsko usmerjenostjo slovenske demokratične države.
Zaradi nepodpisa omenjenega sporazuma so nedvomno najbolj prizadeti dvolastniki, ki imajo do svojih posesti veliko daljše poti kot pred desetletjem, saj morajo potovati po tuji državi preko uradnih prehodov. Neposredno je prizadet razvoj obmejnih območij, zlasti še turizma, onemogočena pa so tudi hitra posredovanja ob naravnih in drugih nesrečah.
Kaj bo torej s sporazumom? Ali bosta prevladala modrost, treznost in bo sporazum končno ratificiran v državnem zboru na eni od januarskih sej? Ali pa je blokada sporazuma že usodno dejstvo, s katerim se je bolje sprijazniti, morda tudi za ceno začasne izjalovitve prizadevanj za že skoraj doseženo ugodno rešitev premoženjskopravnih vprašanj s Hrvaško?
Kakorkoli že, obmejne občine Rogatec, Rogaška Slatina, Podčetrtek, Brežice, Krško in Šentjernej ter posavska območna gospodarska zbornica so že izrazile podporo za ratifikacijo sporazuma. Prav bi bilo, če bi se jim pridružile tudi preostale občine od Lendave do morja oziroma ob naši najdaljši meji. Navsezadnje ne smemo prezreti, da imamo Slovenci na Hrvaškem menda okoli 35.000 vikendov, in če vsak vikend predstavlja tri Slovence z volilno pravico, je jasno, da to ni številka, ki bi jo še tako butast politik zlahka prezrl, še zlasti na pragu volitev.
VINKO BLATNIK
Nov omeška kronika
DIONIZ - Kako je v gostinskem lokalu na novomeškem Novem trgu, ki nosi ime po grškem bogu rodovitnosti, vina in sadjarstva, nasploh, kronist ne more soditi. Mora pa biti
hrupno, saj je radio ves čas navit na ves glas. Da pa ves ta hrup ne hi ostal samo v lokalu, so nad
vit na ves
vhodom namestili zvočnike, preko katerih hrupno nasilje zganjajo tudi nad nič krivimi mimoidočimi. Morda gre za novodoben način praznovanj orgiastičnega Dionizovega kulta. Poznavalci pravijo, da ima v Dionizijevih praznovanjih svoje korenine grška drama. V novomeškem primeru gre bolj za hrupno tragedijo.
NEVARNOST - Pešci, ki hodijo po novomeškem Glavnem trgu, v glavnem gledajo v nebo. Pa ne da bi od tam pričakovali kakšne posebne milosti, ampak imajo ti pogledi bolj preventivni in samoobrambni značaj. Skoraj bi lahko rekli, da gre za samoohranitveni nagon. S streh v teh časih pada zle-deneli sneg, še večja nevarnost pa je omet, ki odpada z nevzdr-zevanih pročelij hiš. Mimogrede lahko “fašeš“ še kakšno opeko z dotrajanega simpsa ali kos žleba. Nekateri lastniki pa so -to je treba priznati - tako uvidevni, da pasante na taka presenečenja, ki iz sprehoda po mestu delajo rusko ruleto, opozorijo z napisom. Najbolje bi bilo, ko bi kar na vhodih v mesto postavili opozorilne table z napisom: Hodite na lastno odgovornost!
BREZA - Upravljalec blokovskega naselja na Jakčevi ulici v Novem mestu je dobil račun podjetja za urejanje in vzdrževanje javnih površin, parkov, nasadov, zelenic in drugih površin. Vsega hudega vajeni so ob tem računu začeli kar križem gledati. Za razžaganje in odvoz dveh že prej podrtih brez so jim zaračunali reči in piši skoraj 47.000 tolarjev. Iz specifikacije se vidi, da so se s tem gromozanskim delom 4 delavci dajali 3 ure, kar znese 24 tisočakov, 11 jurjcv so zaračunali odvoz tega brezovega gozda na deponijo, Komunali pa naj bi za to, da so lahko ti dve debelci z vejicami odložili na posvečeno deponijsko zemljo, plačali blizu 12 jurjev. Breza je naše najdražje drevo.
Ena gospa je rekla, da je primerjava nakaze, ki so jo konec lanskega leta postavili na novomeškem Glavnem trgu, s ciganskim šotorom res žaljiva za Rome. Kakršni že so, kaj takega pa res ne bi naredili!
Suhokranjski drobiž
KULTURA IN KUHARSKI TEČAJI - Drugi kuharski tečaj na Prevolah je za številne tečajnice pripravilo tukajšnje Kulturno društvo Hinje skupaj s šolo in Kmetijsko svetovalno službo. Mateje in Branke Škufca, gonilnih sil tukajšnjega društva, sicer na petkovem tečaju ni bilo, so pa šolsko kuhinjo “zavzele” gospodinje od vsepovsod. Med njimi je bila tudi učiteljica tukajšnje šole Irena Blatnik, ki je poleg Valerije Poreber in Cvetke Lavrič skrbela, da je tečaj potekal nemoteno.
. POŽARI NAS “KOŠTAJO” -Zupan Občine Žužemberk Franc Škufca je na občnem zboru gasilcev v Ajdovcu dejal, da je občina v preteklem letu plačala GRC Novo mesto za tri intervencije v Ajdovcu in eno na Vinkovem vrhu 1,2 mil. tolarjev. Pri zadnji intervenciji so se gasilci prostovoljci poslavljali od svojega gasilskega tovariša. Ko so zabrneli telefoni, so se v svečanih uniformah odpravili v akcijo, ki pa na srečo ni bila potrebna. Poklicni gasilci so prišli za prostovoljci z Dvora in iz Ajdovca, za poklicnimi gasilci pa je prišel še račun - na občino!
IVANKA MESTNIK MED UČENCI - Osnovno šolo Žužemberk je pretekli teden obiskala pisateljica Ivanka Mestnik, avtorica knjig V dedovi grapi. Medvedek na obisku. Korak s poti in Vikend sredi vasi. Učencem je v šolski knjižnici predvajala tudi film o svoji vnukinji Željki, ki bije boj s hudo boleznijo.
¥Mi
os c i
Grmska višja kmetijska šola
Na srednji kmetijski šoli Grm bo letos začela delovati še višja strokovna kmetijska šola - Prvo leto računajo na vpis okoli 40 izrednih študentov - Gradnja prizidka
NOVO MESTO - V prihodnjem šolskem letu bo v okviru novomeške srednje kmetijske šole Grm začela delovati višja strokovna šola za področje kmetijstva. Za uvajanje te šole je dal na zadnji lanski seji podporo in soglasje tudi novomeški občinski svet, novomeška občina je tej šoli zagotovila tudi pomoč. Poleg novomeške občine so podprle uvajanje te prve višje strokovne kmetijske šole tudi ostale dolenjske občine, novomeški oddelek Kmetijskeg zavoda Slovenije in Zavoda za zaposlovanje.
“Ker je bil program te višje strokovne kmetijske šole v Sloveniji potrjen šele te dni, v prvem šolskem letu najbrž ne bomo mogli uvesti rednega študija in bodo tako prvi študentje izredni,” pravi Vida Hlebec, prof., ravnateljica srednje kmetijske šole Grm. Program šole je zasnovan tako, da bo na višji ravni izobraževala gospodarje kmetij, organizatorje določenih dejavnosti, povezanih s podeželjem, poudarek bo na razvoju dopolnilnih dejavnostih na kmetiji, kmečkem turizmu in ekološkem kmetovanju. Gre za dveletno višjo strokovno šolo, pogoj za vpis pa je končana srednja šola kmetijske, vrtnarske, gozdarske smeri in gimnazija. “Računamo, da se bodo v to šolo vpisovali predvsem študentje iz šolskega okoliša naše šole, se pravi iz Dolenjske, Bele krajine, Posavja, kočevsko-ribniškega konca pa tudi posamezniki iz Primorske in Gorenjske, v prvi vrsti naši nekdanji dijaki,” pravi Hlebčeva. “Za poučevanje na tej višji šoli je zagotovljen tudi ustrezen kader, in sicer učitelji naše šole in predavatelji iz novomeške enote Kmetijskega zavoda.”
Njihove poizvedbe kažejo, da bi se v 1. letnik rednega študija vpisalo 70 do 80 študentov, glede na to, da letos skoraj gotovo ne bodo mogli organizirati rednega študija, pa računajo na okoli 40 izrednih študentov. Zanimanje za ta
študij je še toliko večje, ker doslej v Sloveniji ni bilo višješolskega izobraževanja za področje kmetijstva.
Srednja kmetijska šola Grm je za uvedbo višješolskega študija kot nalašč, saj ima več kot 110-let-no tradicijo pri kmetijskem izobraževanju, ob svoji ustanovitvi pa je bila prva kmetijska šola s slovenskim učnim jezikom. Njena vloga pri razvoju Kmefijstva na Dolenjskem in v Sloveniji sploh je vredna spoštovanja. Zanimanje za višješolski študij s področja kmetijstva je na Dolenjskem prisoten že dalj časa, kar dokazujejo tudi dislocirani oddelki višješolskega izobraževanja biotehniške fakultete.
Vida Hlebec
Dobrote od kolin do pusta
Državno tekmovanje o etnoloških in kulinaričnih značilnostih slovenskega podeželja na grmski kmetijski šoli
NOVO MESTO - Drugega državnega tekmovanja na temo etnološke in kulinarične značilnosti slovenskega podeželja, ki je bilo prejšnji četrtek na srednji kmetijski šoli Grm, se je udeležilo 13 ekip iz kmetijskih in živilskih šol iz vse Slovenije ter ekipa srednje gostinske šole Novo mesto. Vsaka ekipa je izdelala raziskovalno nalogo, v kateri so dijaki obdelali posamezen ljudski praznik oziroma običaj in z njim povezane jedi. Naloge so oddali teden dni pred tekmovanjem, da jih je komisija lahko pregledala in ocenila. Za tekmovanje pa so pripravili mizo z jedmi, sledila je predstavitev jedi in zagovor naloge.
V glavnem so se tekmovalne ekipe omejile na zimsko- spomladanski čas, nekako od kolin do pusta. Po oceni strokovne komisije so bile vse naloge zelo dobre, prav tako so mladi tekmovalci pokazali veliko znanja in izvirnosti pri pripravi jedi. Vidi se, da so s pridom uporabljali nasvete in napotke starejših ljudi, svojih staršev, starih staršev in drugih, katere so spraševali o nekdanjih
običajih, z njimi povezanih jedeh ter o njihovi pripravi.
Prvo mesto je komisija prisodila ekipi srednje gostinske šole Šentjur, kije pripravila nalogo in razstavo na temo “ribanje zelja”; drugo mesto so prisodili ekipi srednje živilske šole Maribor za nalogo “Kako se na Prekmurskem oljovo dela”, tretje pa ekipi srednje agroživilske šole iz Ljubljane za nalogo “Martinovanje v mojem kraju”. Poleg teh so posebno priznanje za dobro pripravljene naloge dobile še ekipe srednje šole za gostinstvo in turizem Novo mesto za nalogo “Koline, domači praznik”, srednje kmetijske šole Grm za nalogo “Praznični kruhi”, druga ekipa iste šole za nalogo “Tfgatcv na Primorskem”, ki so jo pripravili dijaki te šole, sicer doma s Primorskega, ter ekipa Srednje agroživilske šole Ljubljana za nalogo “Koline”.
To je bilo, kot rečeno, že drugo tovrstno državno tekmovanje, obe so pripravili na novomeški grmski kmetijski šoli, od koderr je tudi ideja za to tekmovanje, ki naj bi postalo tradicionalno. A. B.
*T
RAZSTAVA DOBROT - Na tekmovanju o etnoloških in kulinaričnih značilnostih slovenskega podeželja je 13 ekip srednjih gostinskih in živilskih šol iz cele Slovenije pripravilo tudi razstavo jedi, vezanih na določen praznik oz. ljudski običaj, ki so si jo obiskovalci z zanimanjem ogledali. Ekipa domačina, grmske kmetijske šole, je dobila posebno priznanje za pripravo prazničnih kruhov, ki jih pečejo ob miklavževem, za božič in novo leto. (Foto: A. B.)
Povečuje pa se tudi zanimanje za kmetijsko srednješolsko izobraževanje. Tako je v tem šolskem letu na srednji kmetijski šoli Grm vpisanih 620 dijakov v različnih programih. V okviru šole deluje tudi dijaški dom, v katerem biva več kot 110 dijakov. Šolsko posestvo obsega 170 ha zemljišč in dijaki pri praktičnem pouku spoznavajo različne kmetijske dejavnosti, tudi tako imenovane dopolnilne. Na šoli je zaposlenih okoli 80 ljudi.
Že sedaj je na šoli precejšnja prostorska stiska. Nova višja strokovna šola pa prinaša še nove potrebe. Zato bodo letos pričeli graditi prizidek, v katerem bo velika amfiteatrska predavalnica, 7 učilnic z laboratoriji, tja pa bodo razširili tudi telovadnico. Gradnjo prizidka je že “požegnalo” ministrstvo za šolstvo, ki bo tudi glavni financer.
A. BARTELJ
Letošnji mirnopeški proračun
0d 248 milijonov tolarjev naj bi “pičlih” 110 milijonov SIT dobili od države
MIRNA PEČ - Osrednja točka zadnje seje mirnope-škega občinskega sveta je bila predstavitev proračuna za ietošnje leto, kot ga predlaga občinska oblast. V dneh po seji naj bi svetniki na ta osnutek dali svoje pripombe in predloge, na naslednji seji pa naj bi usklajeni proračun sprejeli.
Letošnji proračun mirno-peške občine naj bi tako znašal nekaj več kot 248 milijonov tolarjev, kar je slabih 7 odst. več kot lani. Država bo letos preko tako imenovane finančne izravnave prispevala manj kot polovico načrtovanih sredstev, v Mirni Peči pravijo “pičlih 110 milijonov tolarjev”, lastni prihodki pa naj bi znašali dobrih 90 milijonov tolarjev; od tega naj bi se največ, 78,5 milijona tolarjev, zbralo od dohodnine. Krajevni samoprispevek naj bi “vrgel” 22,4 milijona tolarjev, občani pa naj bi za vodovod in ceste iz svojega žepa prispevali še dodatne 4 milijone tolarjev. Od ministrstev si v Mirni Peči za razne programe obetajo kakih 13 milijonov tolarjev.
Velika postavka na odhodkovni strani proračuna so investicije, za kar naj bi namenili 52,5 milijona tolarjev. Za dokončanje mrliške vežice načrtujejo 20 milijonov tolarjev, za prenovo ambulante 18 milijonov SIT, za naložbe na cestnem področju dobrih 12,5 milijona SIT, za ureditev kanalizacije v globodolski dolini pa 2 milijona tolarjev.
Za otroško varstvo namenjajo blizu 54 milijonov tolarjev ali 21,6 odst. proračuna, za izobraževanje 17,5 milijona, za socialno varstvo 16,7 milijona, za urejanje prostora 23,2 milijona, za delovanje občinske uprave pa bo šlo 25,8 milijona tolarjev. Tu so še stroški za pospeševanje .kmetijstva, za komunalno dejavnost, razvoj turizma, drobnega gospodarstva, za kulturo, šport in druge potrebe. Skupaj načrtovani odhodki za blizu 28 milijonov tolarjev presegajo proračunske prihodke.
A. B.
m
L!
ŠE ZADNJI OBISK DEDKA MRAZA - Prejšnji četrtek je društvo prijateljev mladine Mojca povabilo na rotovž vse, ki so pomagali pri pripravi Veselega decembra, od prostovoljcev do županov, med slednjimi se je srečanja udeležil le škocjanski župan Janez Povšič. V zahvalo za pomoč je društvo tudi zanje pripravilo zanimiv program, v katerem je nastopil čarovnik Gusti, na harmoniko je zaigral Franc Potočar, vse najboljše v novem letu pa je vsakemu posebej voščil še dedek Mraz. Na fotografiji stoji poleg dedka Mraza Janez Pavlin - oče novomeških Veselih decembrov. (Foto: J. D)
Veseli december pod streho
Za obdaritev 4.300 otrok prispevalo več kot 460 donatorjev iz vseh šestih občin - Dobra dva milijona državi
NOVO MESTO - Društvu prijateljev mladine Mojca iz Novega mesta, ki je že dolgoletni organizator Veselega decembra in eden največjih sponzorjev, je tudi tokratni Veseli december uspelo spraviti pod streho. Obdarili so 4.300 otrok, novoletno okrasili novomeški Glavni trg in organizirali novoletni sejem, ni pa jim še uspelo pokriti vseh stroškov.
Že v jeseni so v društvu izvedeli, da jim Zavod RS za zaposlovanje ne more več zagotoviti delavcev iz programa javnih del, zato so večino del, od pakiranja daril, do postavljanja stojnic in pri okrasitvi mesta, opravili s prostovoljci. Prostor za shranjevanje robe in pakiranje daril jim je na Glavnem trgu v prostorih bivšega Tekstila odstopil novi lastnik Milan Badovinac. Med 25 prostovoljci pa so bili tudi otroci, ki so bili presrečni, da so lahko pomagali dedku Mrazu.
Na prireditvah po krajevnih skupnostih, teh je bilo kar 26, kjer je dedek Mraz (z izjemo občine Dolenjske Toplice, kjer so program z dedkom Mrazom pripravili sami) obdaril vse otroke na območju nekdanje novomeške občine, so nastopile baletke Glasbene šole Marjana Kozine, mladi
pevki Sanja Cerjak in Sandra Muhič, čarovnik Gusti in Silvo Polak v vlogi dedka Mraza.
Za Veseli december je prispevalo več kot 460 donatorjev iz vseh občin, občine in udeleženci sejma, skupaj se je zbralo nekaj več kot 12 milijonov 560 tisoč tolarjev, denar pa pričakujejo še od novomeške občine, ki jim dolguje okrog milijon 700 tisoč tolarjev. Stroški za darila so znesli 12,5 milijonov tolarjev, program jih je stal okrog milijon 129 tisoč tolarjev, okrasitev Glavnega trga pa okrog milijon 70 tisoč tolarjev; skupaj je to okrog 14 milijonov 700 tisoč tolarjev. Razne materialne stroške, ki sojih imeli v društvu s pripravo Veselega decembra v zadnjih treh mesecih, bodo morali kriti sami. Če pa bi izstavili račun še za vse, kar so postorili prostovoljno, in če bi k temu prišteli še prispevke posameznih obrtnikov v materialu in delu, bi se stroškov za Veseli december nabralo za več kot 17 milijonov tolarjev.
Žal pa je na koncu treba povedati še to, da je na račun Veselega decembra za dobra dva milijona bogatejša tudi država, ker društva ni oprostila plačila DDV-ja.
J. D.
PLES V STRANSKI VASI
STRANSKA VAS - Društvo podeželske mladine Novo mesto vabi v soboto, 22. januarja, ob 20. uri na ples v gasilskem domu v Stranski vasi. Vstopnina je 500 tolarjev, za pijačo in veselo raz-poleženje bo poskrbljeno.
Dogodek	v	ciga
Cigani so neprijetni sosedje. Če kdo, to dobro vedo prebivalci Kamene, Potočne vasi, Muha-bera in drugih primestnih predelov, ki mejijo ali imajo “tesnejši stik" s proslulim romskim naseljem Žabjak. Gotovo pa k reševanju tako imenovane romske problematike in problema sožitja Romov in “civilov" prav nič ne pripomore zganjanje hrupa na neprimernem kraju in v neprimernem času. Prav to pa se je zgodilo na nedavni javni razpravi ob razgrnitvi osnutka spremembe zazidalnega načrta za romsko naselje Žabjak, ki je bila sklicana v prostorih gasilskega društva Kamence.
Zadeva, ki naj bi bila pravzaprav rutinska, je prerasla v “dogodek”, ki pa na koncu ni prinesel nič. Ljudje, spodbujeni z lažnimi obljubami, da bo na sestanku tekla beseda o celovitem reševanju romske problematike, so se v velikem številu zbrali v gasilskem domu na Kamencah. A tam je tekla beseda le o tem, zaradi česar je bila tudi iz formalnih razlogov sklicana razprava: o osnutku spremembe zazidalnega načrta za del romskega naselja Žabjak. V resnici gre le za poskus legalizacije razglašenega Cigo bara, gostinskega lokala v novem delu romskega naselja, ki so mu menda zaradi slabega prizvoka, ki ga nosi Žabjak, nadeli ime Brezje.
Ko so ljudje v polni dvorani gasilskega doma spoznali, da gre le za (mini) lokacijsko razpravo, so bili razočarani in so se počutili prevarane. Tudi na občini, ki je
bila uradni sklicatelj te javne razprave, se niso pripravili na kaj več kot na predlagano delno spremembo zazidalnega načrta ali, povedano po domače, na nekakšno legalizacijo razširitve ciganske stanovanjske hiše v že dolgo obstoječi Cigo bar. “Za to nas res ni bilo treba klicati!" je bil pogost jezen komentar. Saj jih v resnici “za to” tudi niso, pač pa so - vse tako kaže - nekakšni “kavboji” izkoristili priložnost za netenje nezadovoljstva in reševanje nakopičenih problemov na horukarski način. In potem je tudi ljubljanski televizijski novinar, ki je vajen veliko hujših šlamastik, nemočno iskal ljudi, ki bi mu bili pripravljeni dati kakšno uporabno izjavo.
Od vsega skupaj nič. Še manj. Celo tisto, kar bi lahko rešili, so blokirali. In tako Cigo bar ne bo legaliziran, kar bi pomenilo tudi možnost rednega nudzora in kontrole, kaj šele, da bi tam odprli še urejeno “cigansko” trgovino. Pa nič! In vse to prav v časih, ko se neprijetni stiki med “civilnim" in romskim svetom na tem občutljivem območju izboljšujejo, k čemur je precej pripomogla tudi otvoritev prvega dela novomeške severne obvoznice, ki je neurejene in neprijetne avtomobilizirane prebivalce romskega naselja speljala mimo upravičeno nasršenih prebivalcev Potočne vasi in Kamene.
Kot je slišati, bo občina odstopila od poskusa legaliziranja Cigo bara. Vojna med kavboji in indijanci se nadaljuje.
A. BARTEU
Mši	I Z M ASIH	OBČI M
Tekstilna šola z novim programom
Ministrstvo za šolstvo in šport je za prihodnje šolsko leto Tekstilni šoli Metlika odobrilo razpis za nov program oskrbnika - Tlidi s tem naj bi ohranili edino srednjo šolo v občini
METLIKA - V Tekstilni šoli Metlika se zavedajo pomena svoje šole. Toliko bolj, ker je za Belo krajino značilen beg možganov, prav v njihovi šoli pa lahko po eni strani najdejo zaposlitev izobraženci, po drugi pa mladim ljudem nudi izobrazbo v domačem kraju. A zadnja leta se je vpis v šolo zmanjševal, saj je ne le v Beli krajini, ampak po vsej Sloveniji in tudi drugod po svetu vse manj zanimanja za tekstilne poklice.
Zato so na šoli že nekaj let iskali dodaten program, s katerim so želeli obdržati šolo in v domačem kraju ponuditi večjo izbiro izobra-, ževanja. “Želeli smo program, ki ga na Dolenjskem in v Beli krajini še ni. Po več neuspelih poskusih smo spoznali, da je za našo regijo, ki teži predvsem k razvoju turizma in kmetijstva, hkrati pa ima veliko tekstilnih podjetij, zelo primeren program oskrbnika,” je pojasnila ravnateljica Tekstilne šole Branka Klarič. To je triletni program srednjega poklicnega izobraževanja, ki daje zelo široko pahljačo znanj in zato omogoča zaposlitev na različnih področjih. Tako v gostinstvu, turizmu, trgovini, podjetništvu, pri oblikovanju tekstilnih izdelkov skrbi za ljudi s posebnimi potrebami in še kje. Šolanje je mogoče nadaljevati v dvoletnem programu, študij pa na višjih in visokih strokovnih šolah.
S programom oskrbnika v metliški Tekstilni šoli so se strinjali tudi na ministrstvu za šolstvo in
šport, seveda pa je morala šola zbrati dovolj interesentov za vpis. Zato so predstavniki šole z njim seznanjali učence po belokranjskih in dolenjskih šolah. “Zanimanje je bilo tolikšno, daje ministrstvo za šolstvo in šport odobrilo razpis tega programa v prihodnjem šolskem letu. Tako na februarskem informativnem dnevu kot na marčevskem vpisu pa bomo že natančno vedeli, kakšne so resnične namere učencev. Pričakujemo, da se bo za nov program odločilo za en oddelek učencev, torej 25. Potem bomo urejali še vse ostalo, kar je potrebno za nov program: predvsem materialne pogoje, v sodelovanju z ostalimi šolami pa tudi kader, ki ga v glavnem že imamo,” je pojasnila ravnateljica.
Poleg programa oskrbnik Tekstilna šola za prihodnje šolsko leto razpisuje še oddelek triletnega programa srednjega poklicnega izobraževanja za krojača in šiviljo ter program nižjega poklicnega izobraževanja za pomočnika kon-
Kiosk in nepravilnosti
Kiosk sredi Črnomlja, zaradi katerega je bilo nekoč veliko polemik, še vedno stoji, na dan pa prihajajo nepravilnosti
ČRNOMELJ - Pred leti je nekaterim Črnomaljcem precej dvigoval pritisk kiosk, ki so ga postavili na Ttgu svobode tik ob stavbi, v kateri je bila takrat geodetska uprava, torej na osrednjem črnomaljskem trgu v starem mestnem jedru. V kiosku so nekaj časa prodajali pijačo in morda manjše prigrizke, sedaj pa že nekaj let sameva in propada, nikogar pa ni, ki bi ga pospravil.
Ne čudi torej, da je bilo na občinskem svetu že nekajkrat postavljeno vprašanje o nadaljnji usodi kioska, ki ga marsikdo imenuje črnomaljska sramota. Kot je
SPOREN KIOSK - Kiosk, v katerem je bila nekoč okrepčevalnica "Na trgu ”, že precej časa sameva na Trgu svobode. Na dan pa curljajo vesti, da pri njegovi postavitvi ni bilo vse tako, kot bi moralo biti. (Foto: M. B.-J.)
zapisal v enem od odgovorov Vinko Kunič iz občinske uprave, na Inšpektoratu RS za okolje in prostor pravijo, da je Vrhovno sodišče RS zadevo v zvezi s kioskom vrnilo v prvotno stanje, s tem pa so vsi akti občine in inšpektorata odpravljeni. Zaradi tega so morali inšpekcijski postopek začeti znova, ne pa, kot je bilo že slišati, ker bi v arhivu izgubili spis. Tako so morali začeti na novo vse od vloge investitorja za priglasitev del za postavitev kioska, ki je bila dana že pred desetimi leti.
Po Kuničevih besedah iz inšpektorata v dopisu navajajo, razvidno pa je tudi iz upravnega spisa, da so bile pri obravnavi vloge za postavitev kioska storjene številne nepravilnosti. Zaradi tega je mogoče sklepati, da so investitorju postavitev kioska najprej odobrili, veliko pozneje pa z odločbo zavrnili. Ker se je investitor pritožil na to odločbo in odločbo inšpektorata, ki je zahteval odstranitev kioska, je sodišče vse akte odpravilo. Vlogo investitorja za izdajo potrdila o priglasitvi del bi moral upravni organ v tridesetih dneh zavrniti z odločbo, saj v nasprotnem primeru po 62. členu zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor velja, da so dela dovoljena. Kot je še zapisal Kunič, so iz odgovora inšpektorata na občinski upravi sklepali, da upravni organ ni izdal tovrstne odločbe v predpisanem roku, zato ne morejo nedvoumno ugotoviti, kakšen postopek je stekel. Inšpektorat zato tudi nima zakonske podlage za ukrepanje.
M. B.-J.
fekcionarja. To je dvoinpolletni program, v katerega se lahko vpišejo tudi učenci, ki imajo zaključenih vsaj šest razredov osnovne šole ali osnovno šolo s prilagojenim programom. Prav tako pa bo
* Na metliški Tekstilni šoli se zelo trudijo, da bi bila kakovost pouka in dela nasploh v šoli pa tudi v prostem času čim višja. V tem šolskem letu so se vključili v projekt odprte šole, ki v okviru Zavoda za šolstvo omogoča na šoli različne interesne dejavnosti, ki so predstavljene tudi na internetu.
tudi v prihodnjem šolskem letu en oddelek dvoletnega nadaljevalnega programa za konfekcijskega modelarja.
M. BEZEK-JAKŠE
JAVNA RAZSVETLJAVA
ČRNOMELJ - V Črnomlju denar za gradnjo javne razsvetljave v prvi vrsti namenjajo za osvetlitev najbolj obremenjenih vpadnic v mesto, kot so regionalne ceste Kolodvorska, Belokranjska, Viniška, Kočevje. V letošnjem letu načrtujejo, da bodo dokončali razsvetljavo v Ulici 21. oktobra in v Kanižarici. Potem bodo osvetlili manj obremenjene lokalne in lokalne zbirne ceste, kot so Zadružna, Butorajska, Cankarjeva. Za osvetlitev ostalih nižje kategoriziranih ulic pa bodo zaradi pomanjkanja denarja in zaposlenih na občinski upravi morali pomagati stanovalci. Krajevna skupnost Črnomelj je sicer na občino poslala seznam, vendar bi morali določiti tudi prednostna dela. Kot pravijo v občinski upravi, bi morali, če bi gradnjo javne razsvetljave vključili v program opremljanja stavbnih zemljišč, stanovalci ali krajevna skupnost zagotoviti del denarja in sodelovati pri gradnji.
SREČANJE PLANINSKIH VODNIKOV
MIRNA GORA - V soboto in nedeljo, 22. in 23. januarja, bo na Mirni gori tretje srečanje vodnikov Planinske zveze Slovenije. Udeleženci si bodo najprej ogledali krajinski park Lahinja, nato pa se z Mirne gore povzpeli do doma na Mirni gori. Pripravili bodo tudi okroglo mizo z naslovom “Kje nas pa čevelj žuli?” in pohod na Gače.
NAMESTO KAVE POŽAR
ČRNOMELJ -A. M. si ic 17. januarja ob 7. uri na električnem štedilniku nameravala skuhati kavo, toda ker ni imela več časa, je ta opravek izpustila. Pozabila pa je, da je pustila vklopljeno ploščo štedilnika. Odšla je iz stanovanja. Ko se je ob 22. uri vrnila domov, je opazila, da se je nad štedilnikom vnela omarica, ogenj pa se je hitro razširil po vsej kuhinji. Požar, ki je povzročil milijon tolarjev škode, so pogasili črnomaljski gasilci.
Prostovoljca vsakemu starostniku?
V črnomaljskem Domu starejših občanov se je dobro uveljavilo prostovoljno delo srednješolk, ki prinašajo mladostno vedrino - Prostovoljci tudi osnovnošolci in člani društev?
ČRNOMELJ - Dom starejših občanov (DSO) Črnomelj že drugo šolsko leto pri prostovoljnem delu sodeluje s srednjo šolo Črnomelj, letošnje šolsko leto pa tudi s sredpjo zdravstveno šolo iz Novega mesta. Tako vsak teden za poldrugo pro prihaja v dom šest dijakinj iz črnomaljske gimnazije in tri iz zdravstvene šole ter devetim stanovalkam doma s svojo mladostno vedrino popestrijo prosti čas.
Vse dijakinje, ki sicer obiskujejo šele prvi letnik srednje šole, so se same odločile za tovrstno prostovoljno delo. A čeprav imajo črnomaljske dijakinje tudi mentorici Janjo Jankovič iz Srednje šole in Marušo Kramarič iz Centra za socialno delo, dekleta prostovoljno delo opravljajo zelo samostojno, zrelo in z veliko mero odgovornosti. Tako zatrjuje vodja službe zdravstvene nege in oskrbe v DSO Valerija Lekič-Poljšak, ki tudi vodi in usklajuje tovrstno delo v domu. Vsaka od deklet redno obiskuje “svojo” stanovalko, pri svojem delu pa
Valerija Lekič-Poljšak
upoštevajo želje starejših. Tako jim berejo, se pogovarjajo, hodijo na sprehod, pišejo pismo, se igrajo družabne igre. Prostovoljke se udeležujejo tudi skupnih srečanj stanovalcev, z njimi pa naj bi šle tudi na izlete in piknike.
V DSO želijo s prostovoljnim delom dijakov olepšati življenje stanovalcev. “Mlade prostovoljke prinašajo v dom vedrino, optimizem. Pomagajo tudi pri premagovanju občutkov o nepotrebnosti, kakršne ima večina stanovalcev. S pomočjo prostovoljk starejši lažje prebrodijo težave ob izgubi prejšnjega socialnega okolja. To medgeneracijsko druženje obnavlja in neguje temeljni odnos med ljudmi, zlasti pa odnos stari - mladi, pri tem pa gre za obojestransko dajanje in sprejemanje,” pravi Poljšakova, ki hkrati opaža, da stanovalke nadomeščajo dekletom tudi babice, prostovoljke pa njim vnukinje.
Po besedah Poljšakove so zadovoljni s prostovoljnim delom deklet tudi zato, ker vnašajo med stanovalce vedrino in dobro razpoloženje in jih starejši sprejemajo z veliko hvaležnostjo. Po njenem je sodelovanje doma s sred-
njimi šolami dobrodošlo odpiranje ustanove navzven, kar vpliva tudi na odnos družbe do doma starejših. Vendar ne skriva želje, da bi bilo v prihodnjem šolskem letu med prostovoljci v njihovem domu še več srednješolcev, a tudi osmošolcev ter članov različnih društev. “Morda se zares sliši nekoliko idealistično, vendar si tako zaposleni v domu kot 205 stanovalcev želimo, da bi imel vsak svojega prostovoljca,” pove v imenu vseh Valerija Lekič-Poljšak.
M. BEZEK-JAKŠE
DRAŽBA KLOBAS
TRNOVEC - Pred podružnično cerkvijo sv. Antona v Trnovcu pri Metliki bo v nedeljo, 23. januarja, po maši, ki se bo pričela ob 10. uri, tradicionalna licitacija klobas in drugih mesnih dobrot, domačini pa bodo pripravili tudi pokušnnjo kmečkih jedi. Izkupiček od dražbe bodo namenili za obnovo vaške cerkve.
KOMEDIJA V ČRNOMLJU
ČRNOMELJ - Zavod za izo-braževanje in kulturo Črnomelj vabi v soboto, 22. januarja, ob 19. uri v tukajšnji kulturni dom na ogled radožive renesančne komedije Angela Beolca Ruzzante-ja “Muhca”. Gostovalo bo Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice.
Vsak tretji Semičan je gasilec
Poveljnik Gasilske zveze Semič Martin Plut o pomenu gasilstva v občini - TVi gasilska društva še vedno brez vozil - Bodo ljudje končno prenehali kuriti v naravi? - Priznanje za delo
OSKORŠNICA - Ko je Martin Plut z Oskoršnice pri Semiču pred dobrima dvema desetletjema končul srednjo šolo in se zaposlil v bližnji Iskri, je ugotovil, daje veliko njegovih vrstnikov in sodelavcev v gasilskih društvih. In odločil se jim je pridružiti. Hkrati seje izobraževal. Danes je gasilski častnik. Imel je tudi pomembne funkcije tako v Gasilskem društvu Semič kot v nekdanji Občinski gasilski zvezi Črnomelj.
MI ADI STAROTRŠK1 TAMBURAŠI - Nekaj več kot 20 učencev osnovne šole Stari trg ob Kolpi je pred dobrima dvema letoma začelo igrati na tamburice pod vodstvom učitelja glasbe Toneta Grahka. Mladi tamburaši igrajo sedaj belokranjske ljudske pesmi, toda Grahek, ki mu to ni prva, a zagotovo ne tudi zadnja tamburaška skupina, obljublja, da bodo kmalu zaigrali še drugačne melodije. (Foto: M. B.-J.)
A tudi danes Plut ni brez pomembnih nalog, saj je poveljnik Gasilske zveze Semič in član občinskega štaba Civilne zaščite. “Ko sem prišel med gasilce, me je kar potegnilo mednje. In ko so ostali spoznali, da sem predan gasilstvu in pripravljen delati, so se funkcije kar kopičile. Seveda ne gre za častne funkcije, temveč predvsem za obilo dela in odgovornosti,” pravi Martin in prizna, da je imel veliko večjo odgovornost, ko je poveljeval gasilskemu društvu kot gasilski zvezi. Seveda gasilstvo ni le gašenje in izobraže-vaje, ampak tudi skrb za novosti, naložbe.
Gasilsko društvo Semič šteje 180 do 200 članov, gasilska zveza pa združuje v devetih društvih 1.151 gasilcev. Pomeni torej, da je gasilec skoraj vsak tretji semiški občan, medtem ko je v Sloveniji gasilec vsak deseti državljan. “V semiški občini ima gasilstvo tradicijo in velik pomen, saj je v mar-
sikaterem kraju gasilsko društvo edino društvo in središče družabnega življenja,” je zadovoljen Plut. A hkrati je tudi srečen, ker v občini ni večjih požarov, čeprav gasilcev to ne uspava. Lani jih je bilo sedem, v glavnem pa so gorele stavbe, medtem ko so prej prevladovali travniški požari. Martin upa, daje ljudi srečala pamet in da so prenehali kuriti v naravi. Požarna varnost je po njegovem v
Martin Plut
občini na zadovoljivi ravni, nekoliko drugače pa je z opremljenostjo. “Gasilsko društvo Semič je dobro opremljeno, le posojil, ki smo jih najeli na nakup opreme, se moramo rešiti. Ostala društva pa imajo le opremo za osnovno gašenje. Vendar smo tako dobro povezani med seboj, da lahko semiški gasilci v nekaj minutah izpeljejo iz gasilskega doma,” pravi Martin Plut, ob tem pa potarna, da gasilska društva iz Rožnega Dola, Črmošnjic in Krvavč-jega Vrha sploh nimajo gasilskih vozil, pri treh društvih pa so vozila stara že več kot 30 let. Težave so tudi, ker je v občini malo vodnih virov in zlasti pri gozdnih požarih ne pomaga še tako dobra oprema, če gasilci ne pripeljejo tudi vode.
Plutje ob semiškem občinskem prazniku konec lanskega leta prejel za dolgoletno delo v gasilstvu občinsko diplomo. A pravi, da bo delal v gasilstvu tako kot doslej, saj ni bil prizadeven zaradi priznanj, ampak zaradi pripadnosti gasilstvu, ki je po njegovem kot živi pesek. Odkar so ga gasilci sprejeli medse, jih ne more več zapustiti.	BEZEK-JAKŠE
Sprehod po Metliki
JAJCA - Okrog novega leta je v metliških trgovinah zmanjkalo jajc. Pokupili sojih namreč Hrvati, saj jih pri njih ni bilo mogoče dobiti niti po nekajkrat višji ceni, kot so veljale v Sloveniji. Metličani so jajčno evforijo komentirali zelo na kratko: Hrvati so po smrti svojega predsednika očitno ostali brez jajc...”
BOLEZEN - Pretekli petek naj bi bila otvoritev prenovljenega metliškega gasilskega doma oz.izpostave Ministrstva za obrambo, ki se bo preselila v nove prostore v gasilskem domu. A je tik pred zdajci iz ministrstva prišlo sporočilo, da slovesne otvoritve ne bo, ker predstavniki iz ministrstva zaradi bolezni ne morejo priti v Metliko. Če se sedaj tegobam in problemom, ki jim imajo na obrambnem ministrstvu, tako reče...
ODER - Na osrednjem metliškem trgu je še v začetku tega tedna (in morda še vedno) stal oder, s katerega so konec lanskega leta razveseljevali malčke in na katerem je na Silvestrovo noč Metličanom igral ansambel. Glede na to, da sta mimo tudi že “vlaški” božič in novo leto, bi bilo prav, da bi umaknili s trga ostanek prazničnih dni, razen če nimajo v Metliki z odrom še kakšnih drugačnih namenov. Pa menda ne bo tam dočakal majske Vinske vigredi?!
Črnomaljski drobir
POLEDICA - Po Leinem klancu v Črnomlju je ob poledici prepovedana vožnja. Na to opozarja tudi prometni znak. Mnogim torej ne preostane drugega, kot da se po nevarnem klancu podajo peš. Pešcem namreč hoja (še) ni prepovedana, čeprav niso niti povsem prepričani, ali jim je dovoljena, kajti tam še vedno ni pločnika. Mnogim pa je žal, da si je niso prepovedali kar sami, saj jih ni tako malo s Sadeža in Vrtne ulice, ki so si prav na znamenitem Leinem klancu zlomili roko ali nogo.
ONESNAŽENOST - Črnomaljski župan Andrej Fabjan je na nedavnem zboru krajanov tolažil meščane, da se zaveda velikih težav, ki jih zaradi izpustov iz tovarniškega dimnika povzroča IMP-Livar. Vendar je v isti sapi dejal, da se samo od svežega zraka tudi ne da živeti. Je že res, a njegovi občani mu vedno bolj nestrpno dokazujejo tudi, da se še težje živi z onesnaženim zrakom. Pa če mu je to prav ali ne.
Semiške tropine
SMISELNOST - Semičani so nekje slišali, da so predstavniki naše ljube države dejali, da bodo še proučili, ali je smiselno na Jugor-ju zgraditi priključek državne ceste proti Semiču po predpisih. Državljani pa zagotavljajo, da bodo proučili, ali ima smisel plačevati davke za takšne veleume.
SPOMENIK - Ljudje, ki se vozijo mimo romskega nasilja So-vinek ali Štiri roke, kot ga nekateri še vedno bolje poznajo, že dolgo opozarjajo, da cesta marsikdaj bolj spominja na mehanično delavnico. Romi namreč na njej popravljajo avtomobile, ko pa že povsem obupajo nad starimi kri-pami, jih marsikdaj “pozabijo” kar ob cesti. Tudi fičko na fotografiji je nekaj časa stal malo na
cesti in malo na bankini, potem pa so ga zvlekli na drugo stran ceste in zažgali. Pa ni edini “spomenik” malomarnosti. V romskem naselju imajo avtomobilov, zažganih, kot je fičko, da bi človek lahko izbiral. Različnih znamk so, le “barva” je pri vseh enaka: zažgana.
SOLIDARNOST - Na sobotni dobrodelni prireditvi, ki so jo v semiški telovadnici pripravili člani gasilskega društva Semič, je bilo videti tudi veliko Črnomaljcev in Metličanov. Kadar tovrstne prireditve pripravijo v Metliki ali Črnomlju, je Semičanov le za vzorec. Žato pa jih je v Metliki in Črnomlju mogoče pogosteje srečati v trgovinah ali na prireditvah, kjer poleg dobre volje ne manjka tudi pijače. Je že tako, da Metličani in Črnomaljci pomagajo solidarno polniti gasilsko kaso, Šemičani pa trgovske in pivske blagajne.
&bl>e ‘2 Kočevia JII	IZ	NAŠIH	OBČIM	ttMM
DRŽAVA NI KRIVA ZA VSE - V zadnji oddaji Tednika TV Slovenije smo imeli med drugim priložnost videti tudi neslaven dvoboj “argumentov” kočevskega lastnika in direktorja podjetja Gia, d.o.o., Igorja Aupiča in v njegovem podjetju zaposlenih delavcev. Po dolgem času šušljanja so imeli prebivalci Kočevja tako prvič priložnost o zadevi slišati kaj več. Žal niso zvedeli nič, česar ne bi že vedeli. Da imamo tudi v Kočevju t.i. mobitel podjetnike, ni nobeno razkritje, še manj pa je zadovoljiva obrazložitev novinarja Marjana Jermana, da bodo v Kočevju sedaj vsi kazali s prstom na Aupiča, da pa je končno glavni krivec za vse država, ki pobere svoje, ne zanima pa je kaos na področju plačilnega prometa. Novinar ima seveda prav, vendar samo do tam, ko se nehamo loviti po papirjih in se zazremo v človekovo dušo. Delavci, ki so, kot pravijo, kljub grožnjam direktorja, da jih bo odpustil, če se bodo obrnili na TV in pred kamerami spregovorili o podjetju, tvegali in s svojimi težavami seznanili širšo javnost, so prvi, ki se strinjajo, da ni stvar države, ali je človekova duša “svetla” ali “temna”!
OBČAN SPRAŠUJE, MEDVED ODGOVARJA
“Zakaj imajo največje kočevske trgovine, kot so Mercatorjeve in Nama, za živila napisane cene tudi na spodnjem delu najnižje police?”
“Da se kupci nauče klečeplazenja, ki jim bo v današnji stvarnosti prišlo še kako prav. ”
Ribniški zobotrebci
ŠE ENKRAT ŠPORTNIK LETA - Po prireditvi z ne najbolj posrečeno izbranim naslovom “Športnik leta”, ki jo je organizirala Športna zveza Ribnica v sodelovanju z ribniško občino decembra lani, bo jutri v Ribnici še ena prireditev s podobnim nazivom. Tokrat gre že za četrti tradicionalni finalni izbor “R-kanalovega športnika leta 1999”. .Slavnostna zaključna prireditev, ki je postala samostojen projekt ribniške lokalne televizije R-kanal tako zaradi razhajanj med prvotnima organizatorjema prireditve, R-kanalom in Športno zvezo Ribnica kot menda tudi osebnih zamer med zadolženimi za organizacijo prireditve, bo jutri ob 19. uri v dvorani Ideal centra v Ribnici. Za razliko od decembrske prireditve pa bodo tokrat razglasili športnika leta v ribniški občini za preteklo leto tako, kot to končno napoveduje tudi naziv prireditve!
Kostelski rižni
SEMINAR ZA VODNIKE -Seminar za turistične vodnike, ki seje začel 15. jnuarja, obiskuje 16 kandidatov, ki bodo še do 21. januarja poslušali predavanja, nato pa bodo imeli praktične vaje, seminarske naloge bodo izdelovali v februarju, ko bodo opravljali tudi zaključni izpit. Med kandidati so le Kostelci, ki žive doma ali v Kočevju in drugod in ki izpolnjujejo razpisne pogoje, določene za seminar.
OBNOVILI POGODBO -Tu-ristično-športno društvo Kostel in Pošta Ljubljana sta te dni obnovila oziroma podaljšala pogodbo o sodelovanju za leto dni. Pošta v Kostelu, ki je doslej zaposlovala poleg upravnice še poštarja s polnim in poštarja s polovičnim delovnim časom, bo poslej zaposlovala dva poštarja s polnim delovnim časom in tako zagotovila vsakodnevno dostavo pošte v vse vasi.
TURNIR TROJK - Tradicionalni turnir trojk v košarki bo 21. januarja ob 17. uri v prostorih osnovne šole. Fara. Startnina je 3000 tolarjev, najboljše ekipe pa bodo dobile pokale in denarne nagrade. Prijave še sprejemajo po telefonih 802-175 in 802-418.
ČEBELARSKO PREDAVANJE - Dipl. inž. Ivan Jurkovič iz Ljubljane bo 21. januarja ob 17. uri predaval za čebelarje o čebelarjenju v enoletnem obdobju in proizvodnji bio medu. Vabljeni so čebelarji iz zgornje Kolpske doline in tudi drugi.
Poleg izobrazbe tudi delo
Na ljudski univerzi v Kočevju so zaključili usposabljanje druge skupine brezposelnih za natakarske in kuharske pomočnike - 14 udeležencem že zagotovili delo
KOČEVJE - Na ljudski univerzi v Kočevju so v teh dneh zaključili z usposabljanjem druge in s tem tudi zadnje skupine brezposelnih, ki bodo še prejeli verificirano potrdilo za pomožna dela v gostinstvu. Programov usposabljanja namreč ne bo več, vrzel, kije zaradi tega nastala, pa so na ljudski univerzi v Kočevju že zapolnili z dvema novima programoma.
Šestmesečno usposablanje za natakarske in kuharske pomočnike je lani uspešno zaključilo 18
0
Jožica Pečnik
ZA ČIMPREJŠNJE SPREJETJE PROSTORSKIH SESTAVIN
KOČEVJE - Občina Kočevje je v letu 1998 pripravilo gradivo o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin programa do obdobja 2000, kije bil v javni obravnavi, vendar še ni bil sprejet kot obvezen občinski akt. Posamezni interesenti za nakup državnih in občinskih zemljišč ter interesenti za nameravano gradnjo ugotavljajo, da jim sprejetje teh sestavin občinskega plana močno ovira njihove zamišljene uresničitve. Zavzemajo se, da se bi navedeni in predlagani odlok čimprej sprejel. Ob tem se zavzemajo, naj bi svoje delo opravile tudi krajevne skupnosti, ki naj bi s svojimi predlogi opredelile zemljišča za nameravano gradnjo stanovanjskih in ostalih stavb.	-	vd
DEJAVNI PIHALNI ORKESTER KOČEVJE
KOČEVJE - Letni koneert pihalnega orkestra Kočevje (junija so izdali prvi CD) je v dvorano Šeškovega doma privabil skoraj 400 ljudi, kar je več, kot so godbeniki pričakovali. Veliko ljudi jih je prišlo poslušat tudi ob veselem decembru. Letos se bodo predstavili v več slovenskih krajih - v Straži, Dobrepolju, ob kulturnem prazniku tudi v Kočevju, junija pa se na tradicionalnem letnem koncertu. Aprila naj bi odšli v Oer Erkenschwich, pobraten z mestom Kočevje, jeseni pa še v Split na mednarodno tekmovanje. Nastop v Nemčiji in na Hrvaškem bo odvisen od denarja, medtem ko bodo zanesljivo nastopili oktobra v Kopru na prvem mednarodnem tekmovanju pihalnih orkestrov.
Z BAKLAMI NA SVETO ANO
RIBNICA - V soboto zvečer je kljub mrzlemu vremenu in ledeni cesti od veterinarske postaje v Ribnici proti Sv. Ani, vse bolj priljubljenemu kotičku sprostitve in čistega okolja, z baklami v rokah odšlo okrog petdeset ljudi. Ti so se odzvali vabilu članov mladinskega odseka Planinskega društva Ribnica, ki so v lični planinski koči pozdravili in nazdravili novem letu ter drugim praznikom. Čeprav je bila hoja težja kot so pričakovali, je rajanje trajalo do zgodnjih jutranjih ur, zato mnogi ob vrnitvi bakel več niso potrebovali.
DEBATIRALI V ANGLEŠČINI
LJUBLJANA, KOČEVJE - Na mednarodnem debatnem tekmovanju v angleškem jeziku na temo o Evropski uniji, ki je bilo v Ljubljani od 14. do 16. januarja, je zasedla odlično drugo mesto eki-
pa Kočevje B, v kateri so bili dijaki 2. letnika kočevske gimnazije Radič, Kep in Grabrovec. Na tek-
slušateljev, tem pa seje v teh dneh pridružilo še 15 novih. “Pogodba z zavodom za zaposlovanje nas zavezuje, da slušateljem pomagamo poiskati tudi zaposlitev,” pravi vodja izobraževanja Jožica Pečnik. Ljudska univerza je kot izvajalec programa že zagotovila delo 14 slušateljem iz prve skupine, v gostinstvu pa bodo skušali najti delo tudi slušateljem iz druge skupine, ki pa je, kot pravi Pečnikova, tudi zadnja, saj je država programe usposabljanj ukinila. “Pripravljajo nadomesten program, ki bo razširjen, vendar še ni dokončno znano, kakšen bo,” pojasnjuje Pečnikova. Znano pa je, kot pravi,
da bodo po novem tudi za pomožna dela slušatelji morali imeti opravljeno nižjo dvoletno poklicno šolo.
“Potrebe po priučenih delavcih v praksi so, vendar pa usposabljanja. ki je osebam brez poklica omogočilo, da so se usposobile za opravljanje določenega poklica, ne bo več,” pravi z obžalovanjem Pečnikova. Pozdravlja pa ob tem odločitev države, da bo po novem dala prednost programom za izobraževanje mladih brezposelnih oseb, ki nimajo poklicev in sodijo zato med najtežje zaposljive. Na ljudski univerzi Kočevje so zato v sodelovanju z ljubljan-skijn zavodom za zaposlovanje in uradoma za delo v Kočevju in Ribnici ta mesec že vpisali udeležence izobraževanj za dva nova triletna programa, in sicer za poklica voznik in kuhar ali natakar.
M. L.-S.
Deponiji še za 10 let
Sanacija ribniške bo stala 70, kočevske pa 120 milijonov
KOČEVJE, RIBNICA - Tako v ribniški kot kočevski občini so že pred časom sprejeli program o ločenem zbiranju odpadkov in tako naredili prvi korak k prijaznejšemu odnosu do okolja. Zaradi novih ured o komunalnih deponijah, pa so se morali odločiti tudi za sanacijo obstoječih.
Na deponiji v Mali gori, kamor vozijo odpadke iz ribniške občine, Loškega Potoka in Sodražice, so že lani opravili zemeljska dela na robnih nasipih, postavili ograje, lovilce izcednih voda in uredili depo za zasipni material. Letos načrtujejo zgraditi čistilno napravo, odplinjevalne jaške in dodelati brežine. Sanacija bo veljala blizu 70 milijonov tolarjev, zaključili pa jo bodo prihodnje leto z razširitvijo deponije tako, da bo nanjo moč odlagati komunalne
odpadke še 10 let. Za 10 let pa ocenjujejo, da bo zadostovala tudi deponija pri Mozlju, na katero odlagajo odpadke iz kočevske in kostelske občine. Prilagoditev novim odredbam ravnanja z odpadki in nabava sodobne tehnologije, od vozil, tehtnice, posebnih posod do stiskalnice, s katero bodo za petkrat zmanjšali prostornino odpadkov, bo veljala 120 milijonov tolarjev. Da bi si zagotovili potrebna investicijska sredstva, je kočevski občinski svet sprejel novo ceno za odvoz smeti, s katero bi v treh do štirih letih krili stroške naložbe, vendar je pristojno ministrstvo še ni potrdilo. V občini tudi računajo, da bo država v tem času uvedla tako, kot je to že za obremenjevanje voda, tudi takso za obremenjevanje okolja.
M. L.-S.
Logika in proza z roko v roki
Zanimanje za raznovrstnost obrodilo sadove: prva zbirka pripovedi nekdanje državne prvakinje v logiki Mojce Delač iz Kočevja
KOČEVJE - Dijakinja prvega letnika kočevske gimnazije Mojca Delač je na državnem tekmovanju v logiki za letošnje šolsko leto osvojila 9. mesto. Še bolje se je odrezala na tekmovanju iz razvedrilne matematike, Kjer je zasedla tretje mesto, vendar pa, kot pravi, je svoj največji uspeh v preteklem letu doživela skoraj ob samem izteku leta, ko je kočevskemu občinstvu predstavila svojo zbirko pripovedi “Korak za korakom”.
movanje so bile vabljene tričlanske ekipe iz držav vzhodne Evrope, udeležilo pa se ga je le okoli 20 ekip iz Slovenije in Hrvaške, med njimi tudi iz Novega mesta in Kočevja. Zmagala je B-ekipa Ljutomera, druga je bila ekipa Kočevje B, tretja Celje A, in četrta El Diablo iz Kočevja.
Logika in matematika na eni in pripovedništvo na drugi strani nimajo veliko skupnega. Prav to, da gre za tako zelo različne stvari, pa je tudi tisto, kot priznava Mojca, kar jo privlači. Pri 15 letih je namreč še premlada, da bi se posvetila samo eni stvari, poleg tega tudi še ni odkrila ničesar, kar bi jo zanimalo bolj kot toliko drugega, kar bi še rada odkrila. Kot večina njenih vrstnikov se Mojca namreč šele preizkuša in išče, kaj ji najbolj leži. Daje to logika, ve in je dokazala že pred štirimi leti, ko je osvojila celo naslov državne prvakinje, da pa je to tudi proza, ji s pohvalnimi ocenami potrjujejo bralci njene prve zbirke pripovedi, katere izid ji je ob lanskoletnem Prešernovem dnevu omogočila tedaj še njena matična šola
Prvi primer vračila vaške lastnine
V Lazcu so se lastniki sporazumeli
LAZEČ - Miran Poje, predsednik vaške skupnosti, pravi, da je njihov primer, ki je bil rešen v predvidenem roku, prvi na območju kočevske in ribniške upravne enote. Kot je znano, so postopki vračanja vaške lastnine od primera do primera različni, v KS Draga, kamor spada tudi vas Lazeč, pa še posebno zapleteni. V vasi Lazeč, kjer je vsega 24 hiš, je imelo pravico na vrnjeno zemljo in gozdove samo 11 gospodinjstev. Vaščani so se sporazumeli, da ne gredo na delitev, pač pa da vsa lastnina postane skupna last. Preostalim, ki te pravice, gledano s pravnega stališča, nimajo, pripadajo prosti deleži, ki so nastali v desetletjih, odkar je bilo to vaško premoženje podržavljeno. Vaščani so tudi plačali pravni postopek vračanja, ki pa jim ga je agrarna skupnost že povrnila iz izkupička posekanega lesa. Tako bodo Lazarci laže zadihali in ne bodo tako kot do sedaj odvisni zgolj od pičlih sredstev občine.
Podobne agrarne skupnosti so ustanovljene po skoraj vseh vaseh občine Loški Potok. Kaže pa, da se primeri vse bolj zapletajo, še posebej zato, ker se je večina nekdanjih lastnikov odločila, da sc zemljišča vrnejo poimensko in po razpoznavni razmejitvi. Če bodo pri teh zahtevah tudi vztrajali, bo postopek dolg in še posebno drag. Pri tem se postavlja tudi vprašanje upravičenosti ustanavljanja agrarnih skupnosti, če te ne bodo imele s čim gospodariti.
A.	KOŠMERL
Zbora odposlancev iz Kočevja.
Mojčina mentorica Nada Kovačič je v predgovoru h knjižici Korak za korakom zapisala: “Najsrečnejši trenutek doživi učitelj pri svojem delu takrat, ko ob učenčevih izdelkih ostrmi in ko se mu zazdi, da se preko izdelkov z njim pogovarja in z njim čuti. Nekaj podobnega sem doživela ob srečanju z literarnimi izdelki Mojce Delač.” V knjižici je zbranih 13 pripovedi, med katerimi je največ doživljajskih spisov, vendar pa tudi spisov, ki bralcu odstirajo pogled na življenje, ljudi in naravo skozi otroške oči. Posebnost sicer drobne, a tako za otroke kot odrasle zanimive knjižice pa je tudi v tem, da se v njej zrcali tudi Mojčino odraščanje. V knjižici so namreč zbrani njeni najboljši spi-
Mojca Delač
si od 6. do vključno 8. razreda in od tod, kot pravi Mojca, tudi ime “Korak za korakom”.
Odkar je v gimnaziji, ima Mojca za pisanje manj časa. Pri slovenščini pripravlja raziskovalno nalogo o Veroniki Deseniški, pripravlja se za Cankarjevo priznanje, redno obiskuje krožek iz logike, sicer pa tudi za samo učenje porabi več časa kot v osnovni šoli. Razmišlja, da bi se vpisala v mednarodno gimnazijo, za kar bo potrebno še več dela kot sicer, vendar pa ob njeni volji in nadarjenosti ni izključeno, kot pravi tudi sama, da ne bo njeni prvi zbirki pripovedi sledila še kakšna - morda še bogatejša in zrelejša, kakršna bo seveda tudi Mojca.
M. LESKOVŠLK-SVETE
NOVA PRAŽARNA KAVE
TRAVA - Počasi, a vztrajno in z dokajšnjo mero nezaupanja se ljudje le odločajo za samostojne dejavnosti. Tako je na Travi v KS Draga, Gorazd Poje odprl pražar-no kave, ki meni, da oddaljenost od večjih središč ne vpliva na prodajo, pač pa se pritožuje nad plačilno nedisciplino in dolgimi odlogi plačila. Kljub zagatam bo, kot pravi Poje, dejavnost širil, in sicer na odkup in pakiranje raznih zdravilnih čajev, zato je začel sodelovati tudi s svetovalno službo iz Ribnice. V delo se vključujejo še preostali družinski člani. Zlasti aktivna je Gorazdova mama Slavica Poje, ki je vključena v društvo kmečkih žena iz Kočevja, kjer si pridno nabira znanje in meni, da bi morali tak aktiv ustanoviti tudi v občini Loški Potok. Vsekakor so zamisli cele družine izredno pozitivne in tudi uresničljive, če jim bodo prisluhnili na pristojnih mestih.
A.	K.
SPREJELI SPREMEMBE MEJE
VRBOVEC PRI KOČEVJU -Občinska sveta Dobrepolje in Kočevje sta na rednih sejah v minulem letu sprejela odločitev, da se spremeni meja med naseljema Vrbovec iz območja občine Kočevje in Rapljevo iz območja občine Dobrepolje. Tako spremenjena meja je postala občinska meja med navedenima občinama. Pristojna geodetska služba je že pripravila kartografski prikaz mej med parcelami, ki bo v bodoče označeval to mejo v katastrski občini Polom. Pred uvedbo lokalne samouprave sta bili obe naselji v občini Kočevje, po tej spremembi pa je eno prešlo v območje občine Dobrepolje, zato je bilo potrebno spremeniti mejo med njima in s tem občinsko mejo. Pohvalno je, da je prišlo do te odločitve, kajti mnogokrat neurejene zadeve iz tega področja povzročajo nevšečnosti.
- vd
LETOS BREZ VEČJEGA PUSTOVANJA?
RIBNICA - Člani pustnega društva Gorica vas pri Ribnici so doslej štirikrat pripravili odmevna pustovanja. Lani se je v sprevodu po ribniških ulicah zbralo čez tisoč mask iz vse Slovenije; Ribnica je bila tako ob Ptuju in Cerknici tretje središče, kjer se je najbolj noro rajalo, pustovanje pa je ob sejmu suhe robe in lončarstva ter srečanju v moji deželi postalo tretja “blagovna znamka”, s katero so se Ribničani ponašali. Levji delež pri organizaciji prireditve je prenesla občina Ribnica, ki pa je letos najbrž ne bo mogla v celoti financirati. Predsednik društva Cveto Marinšek se bo o denarju in morebitni pomoči še ta teden pogovarjal z županom Jožetom Tankom. V primeru, da jih bo občina zavrnila, bodo sami v dvorani športnega centra pripravili manjše pustovanje in medse povabili nekaj društev iz Slovenije.
Naložbe za ljudi in razvoj
Med prednostnimi naložbami v kostelski občini so izboljšanja cestnih povezav, posodobitve vodovodnega in izgradnja kanalizacijskega omrežja
KOSTEL - Da bi izboljšali pogoje za življenje okoli 700 prebivalcev pred dobrim letom ustanovljene nove občine, si v občini Kostelu močno prizadevajo izboljšati cestne povezave med posameznimi vasmi, posodobiti vodovodno in zgraditi kanalizacijsko omrežje. Tako za letošnje leto načrtujejo kar nekaj investicij, ki pa ne bodo osnova le za ohranitev življenja v tej demografsko ogroženi dolini ob Kolpi, ampak tudi za razvojne programe.
Na področju urejanja cest dokončujejo odsek ceste Borovec -Banjaloka skupaj s priključki za vasi Drežnik, Jesenov Vrt in Pečunak. Cesta pomeni pomembno krožno povezavo z bivšim zaprtim območjem Kočevske, z dokončanjem regionalne ceste Borovec- Osilnica preko Dragargev pa bo postala poleg obkolpske ceste tudi ena glavnih turističnih komunikacij. Ker gre za obmejno in demografsko ogroženo občino, gradnjo sofinancira ministrstvo za
ekonomske odnose in razvoj. Že spomladi pa bodo v občini pričeli tudi tlakovati dostopno pot v trg pod kostelskim gradom ter urejati odvodnjavanje na lokalni cesti proti Žagi, za kar potrebujejo še 15 milijonov tolarjev.
Med večjimi naložbami, ki se jih bodo lotili letos, je tudi izgradnja kanalizacijskega omrežja za naselja ob Kolpi. Gradnja bo potekala v fazah, njeno dokončanje pa bo omogočilo tudi pričetek delovanja čistilne naprave pri
Fari, ki je sicer že postavljena, a še ne ‘deluje, saj je nanjo zaenkrat pričključena le tamkajšnja šola. Z 20 milijoni tolarjev, kolikor jih imajo na voljo letos, bodo položili kanalizacijske cevi pri Fari, prihodnje leto v Potoku in Jakšičih ter nato še v Vasi in na Hribu.
Nadaljevali bodo tudi z že lani začeto sanacijo vodovodnega omrežja. Na vodnem zajetju pri Jakšičih so lani morali namestiti dezinfekcijsko napravo, letos pa bodo zamenjali preko 40 let stare cementno azbestne cevi od Potoka do Fare. Celotno omrežje, ki se napaja iz omenjenega zajetja, bodo, kot upajo, posodobili v naslednjih letih.
M. L.-S.
MM IZ NAŠIH OBČI N
Trebanjski RK vse bolj nepogrešljiv
V trebanjski občini aktivnih 17 KORK - Upad krvodajalcev, lani le 923 - Dela ne bo zmanjkalo: socialna pomoč, obiski starostnikov, obdaritve, tradicionalne akcije itd.
TREBNJE - Pretekli teden so se na rednem letnem sestanku zbrali predsedniki in predstavniki vseh 17 krajevnih organizacij Rdečega križa (KORK) v trebanjski občini, katere delo predsednik Območnega združenja RK Trebnje Dušan Mežnaršič ocenjuje kot dobro. “Pregledali smo lanske dejavnosti, in moram reči, da smo bili vsi dokaj aktivni, zagnanost pa bomo skušali bolj spodbuditi še na Kačjem selu in na Čatežu,” je povedal.
Ena osnovnih nalog RKje krvodajalstvo, in prav na tem področju v trebanjski občini čutijo upad. Lani je kri darovalo le 923 občanov, načrtovali pa sojih 1200. “Ta sprememba je nastala predvsem zaradi nerazumevanja vodilnih struktur v podjetjih, ki delavcem pogosto ne dajo možnosti, za sodelovanje v tej humanitarni akciji ali pa jim zato vzamejo stimulacijo,” je razložil Mežnaršič in dodal, da je z aktivisti domačim poslancem vse leto dajal pripombe v zvezi z Zakonom o preskrbi s krvjo, kije v parlamentarni proceduri. Trebanjski RK je velik poudarek dajal tudi nudenju pomoči socialno ogroženim družinam in otrokom, tudi družinam s Kosova. Sodeloval je na primer pri gradnji Pavlinove stanovanjske hiše v Migolici pri Mirni, ki je zdaj že pod streho, pa tudi-pri drugih. Razdelili so 14 paketov hrane.
105 otrokom osnovnošolcem so v dveh skupinah omogočili letovanje na Debelem Rtiču, “več pa tudi zaradi slabega odziva Treba-njcev in sploh Dolenjcev na akcijo 'Nikoli sam’ ni bilo mogoče,” je povedal Mežnaršič. Odmevna je bila akcija skupaj z VVO Trebnje, ko so otroci zbirali igrače za revnejše otroke, “sodelovali smo v tradicionalnih akcijah ob dnevu boja proti kajenju, alkoholizmu, aidsu, v vaji Nato pakta imeli smo devet tečajev za 202 bodoča voznika, predavanja v osnovnih šolah in prav tu si želimo ponovno za-
živitev mladih članov RK z mentorji,” je povedal predsednik Območnega združenja RK Trebnje.
Posebna skrb je bila vse lansko leto namenjema tudi starim občanom, pa ne le zato, ker je bilo mednarodno leto starejših. Trebanjska občina ima namreč vse večji odstotek starejših prebivalcev, kar sto, starih nad 90 let. Poleg običajnih srečanj za starejše nad 70 leti so aktivisti organizirali še dodatna srečanja starostnikov nad 80 leti, izkazali so se zlasti na Mirni in v Šentrupertu. Pohvalno je, da je trebanjski KORK vzpostavil dobro sodelovanje tudi z novim domom za starejše občane, kjer vsaka dva tedna obiščejo vseh 134 stanovalcev. KORK tu deluje z raznimi aktivnostmi, predvsem delavnicami.
Dušan Mežnaršič
Sevniške so bolj zdrave
Uspešno zmanjšali umrljivost čebel - Med že prodan • Uveljavljajo društveno blagovno znamko
SEVNICA - Sevniški čebelarji so preteklo soboto na letnem občnem zboru ugotavljali, da imajo v povprečju precej bolj zdrave čebele, kot so drugod po Sloveniji, in daleč bolj zdrave, kot so na območju Dolenjske in Bele krajine. Kot je povedal predsednik Društva čebelarjev Janez Levstik, so z anketo dognali, da je odmrlo le 4,3 odst. čebel, medtem ko jih drugod po Sloveniji odmre od 5 do celo 16 odstotkov. Še vedno pa čebelarji, ki ne prejemajo Slovenskega čebelarja in ne sledijo toliko preprečevanju bolezni, tudi tu beležijo 16-odst. umrljivost, zato naj bi dosegli, da se bo vsak čebelar včlanil v društvo.
Člani sevniškega društva imajo okrog 1.500 čebeljih družin, vendar skoraj nič več medu za prodajo, saj je bila lanska čebelja paša daleč pod povprečjem. Kot so dejali, so le močne družine dale nekaj kilogramov medu za točenje, medtem ko so slabše komaj preživele sebe. V prodaji medu na domu so dosegali ceno 800 do 900 tolarjev, medtem ko je Medex odkupoval kilogram sprva po 540 in pozneje po 400 tolarjev. Nadpovprečno letino so imeli le pri
A
V okviru božično-novoletne obdaritve so razveselili kar 1560 starostnikov, obiskali pa so tudi 210 domačih, ki preživljajo jesen življenja v sedmih drugih domovih. “Ne da se povedati, kako so veseli naših obiskov, saj se mnogokrat zgodi, da domači nanje kar pozabijo. Veseli so nas zaradi pogovora, ne zaradi skromnega darilca. Zato, domači, sosedje in znanci, obiskujte svoje starejše!” pravi Šuštaršič.	^	MURN
NEUREJENA NASELJA - V naselju Hudeje (na sliki), kjer živi približno 150 Romov, ima vodo okrog deset hiš, elektriko pa šest. Vodovoda in elektrike nimajo v Zagorici. Skratka: v romskih naseljih je treba najprej poskrbeti za osnovno infrastrukturo. Zakaj ne bi pri tem sodelovali tudi sami? (Foto: L. M.)
Romi pri ureditvi svojih naselij
Prvi pogoj za socializacijo Romov, ki jih je v občini okrog 210, ureditev njihovih naselij - Njihova vključitev v program javnih del “Romi za Rome” ■ Izobraževanje, kulturno udejstvovanje
kostanjevem medu. Posavski čebelarji se povezujejo in skupaj pripravljajo izobraževalne seminarje in posvete. Sevniški so se lani trikrat predstavili s prodajno razstavo ter uspešno sodelovali na ocenjevanju medu v Gornji Radgoni in srečanjih čebelarjev v slovenskem merilu. Njihov član Franci Marolt je v 1. generaciji na seminarjih pridobil naziv čebelarski mojster, izredno prizadevna v društvu pa sta bila Štefka in Lojz Flajs. Posebej velja omeniti še mlade čebelarje, ki stalno dobivajo priznanja v regijskem in državnem merilu. Društvo je zato Nataši Novšak, nekdanji učenki OŠ Boštanj, podelilo posebno priznanje.
V že omenjeni anketi so bili sevniški čebelarji precej kritični do veterinarskega svetovanja, češ da ni ustrezno. Pogrešajo predvsem praktične prikaze zdravljenja in obisk pri vsakem čebelarju vsaj enkrat letno. Čebelarji bodo letos še bolj nastopali proti škropljenju v času cvetenja, skrbeli za zdravje čebeljih družin in poskusili bolj uveljaviti društveno blagovno znamko.
B. DUŠIČ GORNIK
TREBNJE - Kot v vseh občinah z romskim prebivalstvom je tudi v trebanjski osnovni problem ureditev naselij, kjer živijo Romi. In nimajo jih malo - zdaj jih v naseljih Hudeje, Malu Loka in Zagorica pri Velikem Gabru ter še v posameznih družinah živi okrog 210. V prvi vrsti bi bilo treba zagotoviti komunalno infrastrukturo, ki je osnovni pogoj za socializacijo.
Pohvaliti je idejo, da bi Romi sami sodelovali pri ureditvi svojih naselij, ki so v glavnem z vseh vidikov problematična. Kot sta povedala direktorica Centra za socialno delo Trebnje Anica Miklič in koordinator za romska vprašanja pri trebanjski občini Dušan Mežnaršič, se trudijo z vključitvijo
okrog osem do deset Romov v program javnih del “Romi za Rome”, pri čemer sodelujejo s podjetjem Portoval, ki je koncesionar za javna dela. Po njunem mnenju je to še posebej pomembno, ker Romi v večini nimajo privzgojenih delovnih navad, tako glede izobraževaja, higiene, kul-
V*
%
NAJSTAREJŠI ČEBELAR - Franc Stopar (desno) je najstarejši čebelar v sevniški občini. Gospod si je nadel že 9 križev in se s čebelarstvom ukvarja celih 75 let. Prejšnjo soboto je v imenu Društva čebelarjev Sevnica predsednik Janez Levstik (levo) starosti sevniških čebelarjev izročil posebno priznanje. Čebelar Stopar je ob tem povedal, da se zelo dobro zaveda pomena združevanja čebelarjev v društva, kajti tudi sam je od leta 1937 deloval v društvu kot blagajnik. (Foto: B. D. G.)
ture obnašanja, ki jo od ostalih državljanov zahteva naša družba.
S tem programom želijo delovati tudi v tej smeri.
Program Romi za Rome, s katerim imajo v nekaterih občinah dobre uspehe, vsebuje: urejanje in graditev romskih naselij, saj barake v večini niso komunalno opremljene in so neogrevane, urejanje okolice bivališč, dovoznih poti in poti v naselju, čiščenje in odvoz odpadkov, sekanje grmovja, sodelovanje pri urejanju infrastrukture v naselju itd. Pomembna je tudi zdravstvena vzgoja. Program je namenjen pretežno brezposelnim, ki so pripravljeni pomagati Romom pri vključitvi v družbo, mlajšim in , dolgotrajno brezposelnim ter Romom, ki bi se radi civilizirali. “Ureditev in sprememba življenjskih navad bi prispevala k lepši podobi okolja in boljšemu sožitju z ostalimi prebivalci, zato velja v ja program vključiti čimveč Romov, seveda predvsem pri delih, ki niso vezana na lastništvo, kajti še vedno je, vsaj v Hudejah, največji problem odkup zemljišča zaradi dolgotrajnega postopka dedovanja,” je povedala Anica Miklič.
Sicer pa je po besedah Dušana Mežnaršiča v trebanjski občini zaslediti napredek pri izobraževanju Romov, za kar ima največ zaslug Center za izobraževanje in kulturo z direktorico Darinko Tomplak; nekateri Romi obiskujejo celo 7. in 8. r. osnovne šole. Želijo si tudi delovanja v kulturnem društvu Mavrica. L. MURN
Lepi načrti za imenitno stavbo
Športno društvo Partizan Sevnica trdno odločeno, da obnovi zgradbo TVD Partizan -R. Perc: “V novi dvorani nove dejavnosti” - Partizan kot valilnica športov
SEVNICA - Čas, ko bo stavba TVD Partizan Sevnica zaživela z novo podobo, se še odmika. Dejstvo pa je, da je Športno društvo Partizan Sevnica trdno odločeno obnoviti objekt iz tridesetih let prejšnjega stoletja.
MED POD SKUPNO ZNAMKO - Sevniški čebelarji so v preteklem letu že oblikovali in nabavili kartonsko embalažo za med, zdaj pa predlagajo še skupne društvene nalepke. Na občnem zboru so pozvali člane, naj poskrbijo, da bo med v čistih kozarcih in pokrovčkih ter označen z identifikacijsko nalepko, kar jim nalaga tudi novi pravilnik o emhaliranju medu. Embalažo, ki jo člani lahko kupijo v društvu, je članom predstavil Stanko Vovk (levo). (Foto: B. D. G.)
Robert Perc, predsednik ŠD Partizan Sevnica: “Če bi dvorano obnovili, bi v njej lahko ponudili obiskovalcem boljše možnosti za rekreacijo, ki je tam že zdaj. Ponudili bi jim lahko tudi nove dejavnosti. Zdaj v dvorano prihajajo otroci, radi bi ponudili rekreacijo tudi odraslim.”
Stavba TVD Partizan, ko bi bila lepša in boljša, ne bi samevala. Tako so prepričani partizanovci. Stoji v mestnem središču in ljudje radi hodijo vanjo. Stavba, v kateri je osrednji in zdaj skorajda edini rekreativni prostor dvorana, je polna malodane vse dni v tednu. V njej domujejo fitnes, aerobika, gimnastika, atletika, samoobramba, karate, odbojka in rekreativna košarka, poleg tega tam telovadita sevniška srednja šola in otroški vrtec. “Z izjemo nogometa in rokometa, ki imata domicil v sevniški veliki športni dvorani, je ves sevniški šport povezan s TVD Partizan. V Partizanu se pripravljajo tudi športniki, ki dosegajo vidne uspehe. Do leta 1990 je bil TVD Partizan valilnica vseh športov v Sevnici,” pravi Perc.
Obravnavana sevniška stavba, kamor so v preteklosti vodile mnoge poti ne le telovadcev, ampak tudi drugih Sevničanov, je zdaj v solastništvu Športne unije
Slovenije in ŠD Partizan Sevnica. ŠD Partizan Sevnica zdaj, ko je solastnik, ve, zakaj bi obnovilo stavbo. Ob tem tudi upa, da jo bo lahko obnovilo do konca leta
■fe. T-JfežrlP
V DVEH LETIH DO NOVEGA TVD PARTIZAN SEVNICA? -Robert Perc (na fotografiji), pravi, da je stvarno pričakovati obnovo stavbe do tega roka. Obnova je vsekakor smiselna, saj ima hiša TVD Partizan nedvomno nekaj prednosti pred veliko večjimi športnimi dvoranami, menijo Partizanovci. (Foto: M. L.)
2002. Občini je do tega, da bi stavbo obnovili. Iz tega strinjanja z obnovo bo mogoče prišlo tudi kaj občinskega denarja za obnovo. ŠD Partizan računa tudi na denar ministrstva za šolstvo in šport in Fundacije za financiranje športnih organizacij Slovenije, saj se prijavlja na razpise obeh ustanov. Ne smemo tudi pozabiti, da so TVD Partizan naklonjeni tudi različni sponzorji, katerih denarje zdaj dobrodošla podpora sprotnemu vzdrževanju propadajočega, čeprav nekdaj imenitnega sevniškega objekta.
Ob TVD Partizan so partizanovci pred časom opazno izboljšali ograjo pri zunanjem igrišču za cesto in začeli obnavljati bližnje tribune. Otroci so na omenjenem zunanjem igrišču konec novembra lani igrali košarko. Partizanovcem je to znamenje, da so s celotno ob-noviteljsko zamislijo na pravi poti in da se zavzemajo za stavbo, kamor prihajajo različne generacije Sevnice.
M. L.
VABLJENI V ŠENTJANŽ NA VAJO ZBORA
ŠENTJANŽ - Kulturno društvo Milana Majcna iz Šentjanža bo uprizorilo komedijo Vinka Moederndorferja Vaja zbora. Premiera bo v soboto, 22. januarja ob 19. uri, ponovitev pa naslednji dan, v nedeljo, ob 15. uri.
Trebanjske iveri
NE, NE GRE ZA SNEG -Pred vhodom v trebanjsko stavbo, kjer domuje Upravna enota, na kolu visi velik list z obvestilom, na katerem sc razločno vidi le: pozor in puščica navzgor. Vsak najprej pomisli, da gre za opozorilo za sneg, ki se pozimi večkrat nepričakovano spusti s streh. Toda kako, saj so zdaj strehe že nekaj časa “gole”? V resnici gre
za odpadanje ometa z vrha stavbe, kar seveda ni nič manj prijetno kot kup snega, ki ga lahko človek dobi na glavo. Toda prav to, da gre za omet, se skorajda ne vidi. Menda imajo kakšen nov flomaster, da bi opozorilo na novo zapisali in bi sc ve(i)dclo, za kaj gre - preden bo prepozno.
Z BOŽJO POMOČJO? - Da ima trebanjski RK veliko dela na različnih področjih, je razvidno iz sosednjega sestavka, toda - če verjamete ali ne - daleč največ zaposlitve bodo letos imeli s starimi ljudmi. Zelo veliko občanov namreč dočaka zelo visoko starost. Letos jih bodo obiskali kar sto, starih nad 90 let, koliko pa je še mlajših! No, pri prvih bo zraven tudi predsednik in župan, če se bo le dalo. Toda čeprav so v občini lahko ponosni, daje za njihove občane tako dobro poskrbljeno in dočakajo res visoko starost, pa že vrsto let niso imeli stoletnika. Kot zakleto - tik pred to letnico umirajo. Lani jim je umrl najstarejši, 97-lctni starostnik, zdaj pa je njihova nada 97-letna nuna v trebanjskem samostanu šolskih sester. Z božjo pomočjo bo morda le uspelo.
PREVEČ HVALE ŠKODUJE - Ko so prejšnji teden praznovali ob odprtju razširjenega vrtca Čebelica v šentruperski osnovni šoli, smo v prispevku o tem pohvalili petje otroškega pevskega zborčka pod vodstvom Tjaše Br-car. Toda to ni bila Tjaša, temveč Nataša Brcar, ki je njena hčerka. No, daje vsaj vse ostalo v družini.
VABILO NA KRIŠKO GORO
TREBNJE - Planinsko društvo Trebnje vabi v nedeljo, 23. januarja, na izlet na Kriško goro. Odhod bo ob 7. uri s trebanjske avtobusne postaje. Prijave zbira Alojz Šalehar na tel. št. 44-965.
Sevniški paberki
ZA TROTE TUDI? - Društvo sevniških čebelarjev si prizadeva, da bi se jim pridružil vsak čebelar, saj bodo le tako preprečili zanemarjenje čebeljih družin in širjenje bolezni. Iz enega manjših sevniških kolektivov so se ob tem po tiho vprašali, ali bi v društvo sprejeli še njih. “Saj v naši firmi tudi redimo enega trota,” so dodali.
VEČ OD KRALJA - Sevničani so dobili svojega kralja, vendar pa to k boljšemu razumevanju med vinogradniki na levem in desnem bregu reke Save verjetno ne prispeva mnogo. Zdaj, ko je v ospredju njegova prevzvišenost cviček, je hudič. Kranjci so si izborili svoje vino, kaj pa je ostalo vinogradnikom na štajerski strani? Ib vprašanje je bilo pred slabim letom skoraj usodno za vinogradnike, ki bi se najraje razcepili na dvoje. Sevniškemu kralju (cvička) je ime Zalašček, čeprav bi potrebovali vsaj kakega Wilhelma 11. ali Olta von Bismarcka, da bi deželo poenotil.
IŠČE SE KOMERCIALIST -V sevniški Jutranjki in tako tudi v brežiškem in hrastniškem obratu še visi na nitki okrog 800 delovnih mest. Nova direktorica bo težko shajala brez strokovno podkovanih sodelavcev, zato si veliko obeta od državne pomoči pri izobraževanju delavcev in vključevanju v projekte za kadrovsko prenovo. Če bo ta uspešna, bo Jutranjka morda dobila tudi komercialiste, ki na sejmih ne bodo bežali pred novinarji.
Krške novice
NENAVADNO I. - Raka je polna nenavadnih dogodkov. Mercator se je odločil, da bo preselil svojo trgovino s trga v novo stavbo ob cesti v smeri proti Sevnici. Trgovino je do danes že tudi preselil. Vendar sc je v dneh, ko je vladala predse-litvena mrzlica, pripetilo še nekaj pomembnega. V staro trgovino so v rioči od četrtka na petek vdrli vlomilci. Verjetno so hoteli odnesti iz trgovine čim-več, da se trgovke ne bi mučile s selitvijo blaga v novo prodajalno...
NENAVADNO II. - Ko so na Raki slovesno in kulturno odpirali restavracijo in zavarovalnico, so tja prispeli prvi mož krške občine, prvi mož Dolenjske banke, prvi mož zavarovalnice Triglav v Krškem, prva dama Nuša Derenda in ostali. Med temi ostalimi ni bilo nikogar z vrha krajevne skupnosti Raka, ki bi na tleh Rake pozdravil župana, če že podjetnika in tega dne slavljenca Krošlja ne bi hotel.
POKONČEVANJE - V Krškem ali nekje blizu, je nekdo streljal na gozdne delavce. Dejanje, kakor je boleče in žalostno, vsekakor pomeni za lokalne razmere posodobitev. Včasih so iz nedoumljivih razlogov v Krškem ljudi zažigali na grmadi, danes jih iz enakih razlogov želijo pokončati z orožjem. Meso je drugo, duh isti.
■v
Novo v Brežicah
N-
PREKRATKE ZAPORNICE - Prebivalci Sel in Mosteca ter ostali uporabniki ceste, ki povezuje oba kraja, so lansko pomlad z odobravanjem opazovali delo železničarjev, ki so se na nevarnem nezavarovanem prehodu omenjene ceste čez mednarodno dvotirno železniško progo lotili postavljanja zapornic. Njihovemu veselju pa je kmalu sledilo razočaranje, saj železničarji vse do danes začetega dela niso dokončali. Pa ne da jim je spet zmanjkalo denarja, so pomislili nekateri nepoučeni, medtem ko drugi zatrjujejo, da razlog tiči v nerazčiščenih zemljiško-lastniških zadevah na območju ob progi, koder naj bi tekla nova severozahodna vpadnica, zaradi katere bo menda prišlo celo do ukinitve sedanjega železniškega prehoda pri Polo-vičevi poslovni stavbi v Selah.
KAM S TIČEM? - Brežiške turistične delavce močno boli in grize, da sojih med samim snovanjem novega turističnoinfor-macijskega centra v po njihovem mnenju turistično nezanimivem Krškem prehiteli za celo leto, po eni od teorij pa celo za celo stoletje. Do zaostajanja pri načrtovanju je v Brežicah menda prišlo predvsem zaradi tega, ker se prihodnjemu razvoju turizma sicer naklonjene glave niso mogle sporazumeti, kam naj bi TIC sploh postavili. Tisti, ki menijo, da bodo turisti k njim prihajali zaradi lepot mesta in slikovitega podeželja, bi ga radi odprli v starem mestnem jedru, drugače misleči pa menijo, da bi moral stati onkraj Save v znanih in dobro obiskanih toplicah ter goste od tja usmerjati v raziskovanje bližnje in daljne okolice. Če Brežičane prav poznamo, bo edina rešitev problema v odprtju dveh turističnih pisarn, sicer še dolgo ne bo niti ene.
OBLJUBE
Ljudje pogosto obljubljamo, toda obljub vedno ne izpolnimo. Ali pa? Dane obljube moramo izpolniti, Učence smo povprašali, kaj menijo o obljubah.
• Obljuba pomeni, da moram nekaj izpolniti, ne pa koga razočarati. (Aleksandra, 5. e)
• Obljuba je zame dolg. (Mitja, 6. a)
• Obljuba je dolžnost, ki jo moraš izpolniti. (Lea, 5. a)
• Beseda, ki jo moraš držati. (Urška, 5. d)
• Obljubo izpolnim le včasih. (Igor, 7. a)
• Največkrat obljubim, da se bom poboljšal. (Denis, 7. b)
SABINA KALIN, DANIJELA BOSANČIČ, novinarski krožek OŠ Brežice
RAKA - Če je Raka doslej imela en trg, kjer so bile zbrane vse ključne dejavnosti, tako ali drugače pomembne za kraj, zdaj verjetno dobiva še drugega. Vse kaže, da se krajevno središče s trga seli k novi večnamenski stavbi, ki jo je ob cesti v sevniški smeri zgradilo raško podjetje Kopros.
V objektu sta ob koncu prejšnjega tedna odprla vrata gostinski lokal in zastopstvo zavarovalnice Triglav. Zupan Franci Bogovič je o otvoritvi rekel, da pomeni za Rako lepo priložnost. “Naj jih bo več,” je predlagal zbranim in do-
HELENA LIPEJ V KAVARNI AMARCORD
BREŽICE - V tukajšnji kavarni Amarcord so 14. januarja odprli razstavo slik Helenc Lipej. Lipejeva, ki se ukvarja s slikarstvom od leta 1998, je članica Društva likovnikov Brežice. Slika v prijetnih barvnih tihožitja s cvetjem, sadje in podobno, posveča pa ste tudi krajini.
dal, da “morajo biti za take priložnosti ljudje”. Kdo vse od vaščanov je slišal župana, je vprašanje, vsekakor mu je prisluhnil Drago Krošelj, investitor stavbe, ki ga je župan pohvalil kot človeka, ki je vzel na pleča in opravil naporno delo, ko se je namenil graditi večnamenski objekt na Raki.
Župan Bogovič je rekel, da je čas, ko je občina razvoj polagala po krajih, že preteklost. Občina bo zdaj, kot je dejal, le nudila podporo, če se kdo odloča za razvoj. Pomagala bo, če se pojavi človek, ki bo nastavil hrbet v prid skupnemu razvoju. Kot je menil župan, je stavba, v kateri so tistega dne odprli nove prostore, pridobitev za podjetnika Krošlja, vendar tudi za Rako.
Otvoritve restavracije in zavarovalniškega zastopstva so se ude-
Vsak teden imajo torek
IMI fr N A Š I H O B Č I M
“Lepa priložnost, naj jih bo več”
ŠOLSKA TRGOVINA - Podobo tistega, kar je artiški šoli prineslo 2. mesto v ocenjevanju urejenosti, sooblikuje Drobtinica. To trgovino s šolskimi potrebščinami vodijo učenci. Trgovina je brez vrat, tako kot je artiška šola “šola brez ključev”. (Foto: M. L.)
V leto 2000 tudi s tremi izpolnjenimi željami
Prireditev v Artičah
ARTIČE - Prvo trimesečje so v artiški osnovni šoli sklenili s projektom Gremo v 2000. Pika na i tovrstnemu projektnemu trudu je bila skupna prireditev otrok in staršev. Na dan prireditve je šola organizirala delavnice, za vedrejši del druženja pa je pripravila posebej srečanje otrok in posebej staršev. Družabni dogodek je bil odmeven v vseh navzočih generacijah.
Da gremo v leto 2000, so učenci pokazali tudi tako, da so iz različnih zornih kotov predstavili prejšnje stoletje in nanizali svoje zamisli o prihodnosti. Na tak način so pristopili k šolskemu pouku, modi, pričeskam, prevoznim sredstvom.
V sklopu prireditve ob predstavitvi projekta so v šoli postavili tudi skrinjico želja otrok in staršev. Otroci so v skrinjo napisali 200 želja, od katerih so se 3 uresničile. Ena od treh je bila, da bi učenka videla ravnatelja na vrhu šolske plezalne stene. Ravnatelj Miha Haler je splezal na 8 m visoko steno.
Šolsko prireditev so po ravnateljevih besedah izpeljali ob pomoči zunanjih sodelavcev. Tik zaključek prvega trimesečja nekako govori v prid odločitvi TUristične zveze Slovenije, ki je v ocenjevanju urejenosti slovenskih osnovnih šol podelila zgledno 2. mesto osnovni šoli Artiče.
M. L.
Na Raki postopoma nastaja novo krajevno središče? ■ V novi stavbi, ki jo je zgradilo podjetje Kopros, že pošta, restavracija, zavarovalnica in trgovina - Otvoritev ob pomembni družbi
Potem ko je OŠ Globoko začela s tem šolskim letom v dveh oddelkih uvajati devetletko, jo bo v naslednjem uvedla OŠ Artiče - “Starši niso proti” - Uidi otroci iz sosednje občine
ARTIČE - Osnovna šola Artiče v brežiški občini gre skupaj z osnovnimi šolami iz Vinice, Dolenjskih Toplic in Boštanja v drugi krog poskusnega uvajanju devetletke. Lani je v brežiški občini osnovna šola Globoko začela uvajati devetletko v dveh oddelkih.
“Pod okriljem novomeške organizacijske enote Zavoda Republike Slovenije za šolstvo se skupaj z drugimi šolami že pripravljamo na novi način. V te priprave so vključeni strokovni delavci teh kolektivov, posebno učiteljice in vzgojiteljice, ki bodo delale kot dvojice v bodočem 1. razredu. V nekaterih skupinah otrok že tudi poskusno delajo skupaj,” pojas-njujej Miha Haler, ravnatelj OŠ Artiče.
Po ravnateljevih besedah šola zastavlja bodoče delo devetletne
šole ob sodelovanju staršev. “Z njimi imamo sestanke in jih obveščamo o načrtih. Starši bodo do marca že izrekli mnenja o tem, ali bodo otroke vključili v devetletno osnovno šolo. Predhodno zbiranje mnenj kaže, da starši nimajo odklonilnega stališča do nove šole,” pravi ravnatelj.
Artiška osnovna šola bo uvedla predvidoma en 1. razred devetletke s 24 otroki poleg enega 1. razreda osemletke, v katerem bo 20 učencev. Glede na število otrok na artiškem območju šola merri,
da ji za devetletko ne bo potrebno pridobivati dodatnih prostorov. Na območju Artič namreč upada število rojstev.
Po Halerjevih besedah bo za bodočo devetletko v Artičah dobro, da tukajšnja šola dela s predšolskimi otroki na ustrezen način. “V vrtcu delamo po metodologiji korak za korakom, ki je blizu delu v devetletni šoli. Zato bo v šoli verjetno nekaj težav manj.”
V artiški šoli niso zaskrbljeni, ko gre za število učencev. Po dogovoru so v šoli v Artičah tudi otroci iz krajevne skupnosti Osredek pri Podsredi iz sosednje občine Kozje.
M. L.
ZA KASTELČEVE - Dane Mižigoj (desno) iz Krškega je v Novem mestu izročil darilo Kastelčevim, ki ga je v njihovem imenu sprejela hčerka Barbara (levo). Kdor bi želel pomagati Kastelčevim, lahko to stori preko Društva za pomoč žrtvam nasilja v Novem mestu, p. p. 345, 8000 Novo mesto. Številka Mirandinega mobitela je (041) 214-311. (Foto: M. L.)
V torek, 18, januarja, je bil 150. pohod brežiških torkovih planinskih pohodnikov - Upokojen in planinec!
Dane Mižigoj Kastelčevim
KRŠKO, NOVO MESTO - Če človeka doleti nesreča, se še zmeraj najdejo ljudje in ustanove, ki pomagajo. Eden od teh je očitno Dane Mižigoj iz Krškega, ki je izročil v soboto darilo Kastelčevim iz Malega Cerovca pri Novem mestu, ki so ostali brez doma in katerih nesrečo je opisoval Dolenjski list v prejšnji številki.
Mižigoj je izročil paket, v katerem so bili denar in nekatere druge stvari, le nekaj dni po dogodku, taka hitra pomoč pa je še posebej dobrodošla. O svojem hitrem odzivu in pomoči v nesrečah pravi: “Ko berem o težavah otrok ali družin, se odločim komu lahko več pomagam. Pri tem me usmerja tudi notranji vodnik, kakršnega ima vsak človek, vendar je vprašanje, če se ga vsi ljudje zavedajo. Nikoli mi ne manjka, kar podarim, tudi če podarim denar.”
Mižigoj je v Krškem pobudnik in organizator različnih humanitarnih in drugih akcij, znan je tudi v poslovnem svetu. Delaven in uspešen je tudi kot predsednik društva Sožitje Krško, saj ga poznajo malodane vsi varovanci društva, ki jih je v krški občini 106. Njegovo družbeno delo spodbuja osebna izkušnja. “Ko sem bil star šest let, smo morali zaradi Nemcev od doma. Ostal sem brez vsega, imel sem le tisto, kar sem imel na sebi. Zato mogoče več čutim do ljudi v težavah. Seveda ni nujno, da zaradi osebnih težav ljudje bolj čutijo s sočlovekom, ki ima probleme. Kajti ljudje velikokrat prehitro pozabljajo tudi
svoje težave, ker jih pokvari izobilje, v katerem začno živeti.
Solidarnosti je v Posavju očitno kar nekaj. Med organizacijami novejšega datuma, ki se vključujejo v človekoljubne akcije, je, denimo Rotary klub Čatež. Po Miži-gojevih navedbah je klub del denarja, zbranega na dveh dobrodelnih koncertih, podaril vsem posavskim društvom Sožitje - brežiškemu, krškemu in sevniškemu.
M. L.
DOGODKI V TERMOPOLISU
ČATEŽ OB SAVI - V Clubu Termopolis bo danes ob 21. uri večer zimzelenih melodij. Jutri ob 22. uri se bo začel večer hrvaških uspešnic, za kar se bo posebej trudil d. j. Matjaž. V soboto ob 22. uri bo Termopolis party, kjer bodo poskrbeli za razpoloženje seksi gogo plesalke. Ta večer bodo pripravili tudi nagradne igre in izbrali mistra Termapolisa. Glasbo bosta izbirala d. j. Pero Granič in Damir Rukavina.
PONAREJENO DELOVNO DOVOLJENJE
OBREŽJE - 33-letni romunski državljan je 14. januarja vstopil v Slovenijo z nacionalnim potnim listom, policist pa je med postopkom ugotovil, da ima osumljeni v njem ponarejeno italijansko delovno dovoljenje. Vrnjen je bil na Hrvaško, zoper njega pa bo podana kazenska ovadba.
ležili poleg župana Bogoviča tudi prejšnji krški župan Danilo Siter, direktor zavarovalnice Triglav v Krškem Zoran Šoln, direktor Dolenjske banke Franci Borsan in drugi.
V omenjenem objektu je že pred restavracijo začela delati pošta, po otvoritvi gostinskega lokala in zavarovalnice pa se je vanjo preselila Mercatorjeva trgovina.
M. L.
Artiče v drugem krogu devetletke
Darilo novomeški družini brez doma
BREŽICE - V torek, 18. januarja, je bil 150. pohod brežiških torkovih planinskih pohodnikov, ki se srečujejo štiri leta. “Na pohod gremo vsak torek ob vsakem vremenu. Samo julija in avgusta je premor, ko imamamo vsak zase poletne počitnice,” pravi Tone Lipej, inž. gozdarstva iz Brežic, planinec in vodja torkovcev, kijih je zdaj okrog 40. V druščino sme •tisti, ki je član društva upokojencev in član Planinskega društva Brežice.
Torkovci ob svojih torkih hodijo 3 do 4 ure, in to pretežno po hribovitem in valovitem svetu. Med potjo obravnavajo kulturna, zgodovinska in druga vprašanja. Zidanica kot postaja na poti ni izključena, vendar ni cilj torkovih pohodov, ker torkovci vedno nosijo s seboj malico. Skrbijo za “energetsko podporo iz nahrbtnika”,
kot bi se tehnično izrazil inž. Lipej.
Doslej so prehodili svet od Bele krajine in Dolenjske do Zasavja, dodobra so se zagrizli že tudi v samoborsko gorje v sosednji Hrvaški. V zadnjem času jim postaja všeč, da si organizirajo daljšo turo s podporo avtobusa.
V torkovcih glavnino predstavljajo zakonski pari, ki so upokojeni. Celotna brežiška druščina, ki jo je osvojil torek, ima od hoje dobro telesno počutje in in tudi prijeten občutek, ki ga zagotovi izmenjava mnenj, klepet, druženje z ljudmi. Na pohode hodi povprečno 20 ljudi.
Planinsko društvo Brežice bo letos praznovalo 50-letnico. Torkovci bodo ob obletnici primaknili k svečanostim svoj delež, in sicer razstavo o svojem štiriletnem delu.	M.	L.
TORKOVI PLANINSKI POHODNIKI IZ BREŽIC - Najstarejši pripadnik torkovcev je v 79. letu starosti in se vedno udeležuje pohodov, kar mlajšim pripadnikom brežiškega gibanja za zdravo gibanje vliva optimizem. Na fotografiji: na Šedmu pri Senovem 9. marca 1999. (Foto: arhiv torkovcev)
PENINA ZA OPAZNI DOGODEK - Ob nedavni otvoritvi restavracije in zavarovalnice na Raki sta hkrati odprla steklenici penečega se vina krški župan Franci Bogovič (na sliki drugi z desne) in Drago Krošelj, prvi mož podjetja Kopros, ki je zgradilo objekt (na Bogovičevi levi). (Foto: M. L.)
NOVA POŠTA - Pošta na Raki je pred nedavnim začela poslovati v novih prostorih. Selitev pošte, ko so jo napovedovali, je v kraju in zunaj precej močno burila duhove. Konec dober, vse dobro, bodo verjetno rekli tisti domačini, ki v teh dneh vstopajo po opravkih k delovnim okencem v sodobno urejeni pošti. Poštni delavci so s prostorsko spremembo vsekakor zadovoljni. (Foto: M. L.)
0<Mt
*
h
<•
SEMINAR ZA GOSTINCE
LJUBLJANA - Podjetje Izza iz Slovenske Bistrice vabi na seminar o dekoraciji jedi za različne priložnosti, ki bo v soboto, 29, januarja od 8. do 16. ure v restavraciji BTC v Ljubljani. Namenjen je gostinskim delavcem, predavala pa bo strokovna učiteljica Food and Beverage Manager Romi Gričnik.
MARCA VOLITVE
Zbornica, ki se je kuhala 9 let
V marcu bo okrog 170.000 članov volilo organe nove Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, 40 dni pred volitvami pa bodo lahko začeli vlagati kandidatne liste
NOVO MESTO - Ustanovitev kmctjjsko-gozdarskc zbornice, kakršna je v zahodnoevropskih deželah običajna in smo jo med vojnama v Jugoslaviji že imeli, so pripravljali celih devet let. Kot seje izkazalo, bi nekaterim kar ustrezajo, da bi bili obvezni člani le večji kmetje, saj potem zbornica ne bi zastopala večine kmetijstva in ne bi i)ila reprezentančna partnerica vladi.
PERSPEKTIVE DELAVCEV V INDUSTRIJI - V decembru so delavci v podjetjih, organizacijah in družbah prejeli povprečno 182.908 tolarjev bruto plače za november kar je po izračunih statističnega urada za dobrih 11 odst. več kot leto prej. Čista izplačana plača v decembru je bila povprečno 114.944 tolarjev. Kaj pomeni za koga to povprečje, si lahko zamisli vsak sam, če pa sklepamo po pritiskih sindikatov javnih in državnih služb, bo povprečje kmalu še višje. Najprej sodniki, nato zdravniki, zdaj že učitelji in po vsej verjetnosti kmalu še železničarji. Kako daleč za tem lepim povprečjem zaostajajo delavci v industriji, se nihče ne vpraša. Ali pa morda. Za včeraj je sedem sindikatov industrijskih delavcev sklicalo konferenco o perspektivah delovnih mest v industriji in o socialni varnosti zaposlenih. (Foto: B. D. G.)
Zakon o kmetijsko-gozdarski zbornici smo lani že dobili, zdaj kmetom in kmetijskim organizacijam ostane še, da postavijo na ključna mesta ljudi, ki bodo zastopali njihove interese. Zakon opredeljuje, daje obvezno članstvo v zadrugi za tiste, ki presegajo
20.000	tolarjev katastrskega dohodka (kar je približno 1,5 ha zemlje). To so lahko lastniki, zakupniki, uživalci, imetniki pravice uporabe kmetijskih zemljišč in gozdov ter osebe, ki so pokojninsko zavarovane kot kmetje. Na kmetijije lahko več članov zbornice, vedno pa članarino plačuje le eden.
Obvezni člani zbornice so tudi samostojni podjetniki, ki opravljajo kmetijsko, gozdarsko ali ribiško dejavnost in kmetijske organizacije. Trenutno znaša članarina za fizične osebe 3 odst. od KD, vendar ne manj kot 2.000 tolarjev na leto, za podjetnike 1,53 odst. od osnove in za organizacije 0,2 odst. od njihove davčne osnove.
Nenadni padec v pokojninski krog
Nekaj tisoč lastnikov družb z omejeno odgovornostjo, ki so doslej živeli izven kroga pokojninskega zavarovanja, in še enkrat toliko mladih upokojencev bo zakon razburil
NOVO MESTO - Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju prinaša nekaj sprememb v krog zavarovancev, ki je podoben krogu zdravstvenega zavarovanja ali zavarovanja za brezposelnost. Pokojninsko zavarovanje je obvezno in vsak delavec ob vstopu v delovno razmerje avtomatsko postane zavarovanec. Delodajalec ga mora prijaviti v matično evidenco, sicer lahko delavec svoje pravice iztoži za naznj.
Zavarovanci so tudi funkcionarji v zadrugah in družbah ter vsi, ki opravljajo delo po dolgoročnih pogodbah za nekega delodajalca in so za to delo plačani. Med zavarovanci so tudi samozaposleni kot samostojni podjetniki in vsi, ki opravljajo kakršnokoli dovoljeno pridobitno dejavnost. Vsakdo, ki opravlja neko dejavnost, ki mu omogoča izdajanje računov, je vpisan v nek register, sicer dejavnosti po zakonu ne bi smel opravljati. Tisti, ki register vodi, mora po zakonu takoj sporočiti zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, da je nekdo začel z dejavnostjo, zavod pa potem pozove samostojnega podjetnika, naj se prijavi kot zavezanec.
Kot pravijo v ministrstvu za delo, je s tem odpravljena pomanjkljivost v prejšnjem sistemu, ko so bile osebe, ki so opravljale neko dejavnost zavarovane kot lastniki družb in jih ni bilo mogoče prisiliti, da se vključijo v sistem pokojninskega zavarovanja, če jim niso prej dokazali, da res vodijo poslovanje podjetja. Zdaj se bodo lahko izognili prijavi za zavezanca le, če so že zavarovani na kaki drugi osnovi. Ocenjujejo, da bo na tem področju še precej razburjanja, saj naj bi šlo za nekaj 1000 oseb, ki so bile doslej navajene bolj udobno živeti.
Pri zavarovanju kmetov in članov kmečkega gospodinjstva za-
KAKO KAZE NA BORZI?
Sivi trg se ko
Leto 2000 se je dobro začelo. Trgovanje na Ljubljanski borzi je postreglo z višjimi tečaji v vseh segmentih trga, optimizem pa še kar narašča. Po nekakšnem zatišju konec lanskega leta so spet iskane delnice farmacevtskih podjetij Leka in Krke, ki so v samo dveh letošnjih trgovalnih tednih pridobile dobrih 6 odstotkov. Po dolgih mesecih je cena delnic Term Čatež ponovno presegla rčtven 14.500 tolarjev; tu dosega rekorde tudi Mercatorjeva delnica.
V družbi omenjenih delnic se je znašla še delnica kranjske Save, ki se je 6. januarja končno preselila s sivega trga v borzno kota-cijo. Družba se je potrudila s pripravami na kotacijo, kar je, seveda ob dobrem poslovanju Save, prispevalo k visoki ceni delnice, saj se je povsem približala 19.000 tolarjem. Čeprav je taka cena v primerjavi z nekaterimi drugimi delnicami relativno visoka, jih ni malo, ki stavijo, da bo dosegla svojo knjigovodsko vrednost, ki je 30. 9.1999 znašala 26.582 tolarjev. Nominalna vrednost delnic je sicer 10.000 tolarjev, izdanih pa je bilo 1.720.987 delnic.
Živahno trgovanje je pokazalo, da so investitorji željni novih naložbenih možnosti za svoje portfelje, saj nova ponudba na trgu ni vplivala na znižanje cen
drugih delnic. Ravno tako na trgu ni pustila posledic povečana ponudba delnic Gorenja iz naslova zamenjave delnic iz serije B v G. Z zavlačevanjem prihoda na borzo je končno prekinila še Pivovarna Laško, tako da po odobreni vlogi za borzno kotacijo A pravzaprav čakamo samo še na prospekt družbe. Na sivem trgu zdaj ostaja le še peščica “velikanov".
Poleg novih delnic poživljajo trgovanje tudi bančna povezovanja. Komaj sta A banka in SKB banka prekinili razgovore o medsebojnem povezovanju, že sta Nova KBM in SKB banka podpisali dogovor o nameri združitve bank. Ta novica je žal sovpadla z objavo sporočila, da bo SKB banka zaradi dodatnih popravkov in rezervacij za naložbe imela 5,5 milijarde tolarjev izgube. Posledica obeh informacij je bilo veliko nihanje tečaja delnic.Precej živahno je tudi trgovanje s pidi, ki vsak dan pridobijo kak odstotek vrednosti. Po bistveno zmanjšani ponudbi certifikatskih delničarjev in splošni podcenjenosti delnic pidov pa rasti najbrž še ne ho konec. Torej se malo potrpljenja in čakanja le izplača.
MARJETKA ČIČ Dolenjska borznoposredniška družba Novo mesto Tel. (068) 371-8221, 371-8228
Predvideno je tudi prostovoljno članstvo v zbornici.
Zbornica po zakonu lahko izvaja javna pooblastila in pri tem izdaja tudi javne listine. Zelo pomembno je, da lahko daje pripombe in predloge na zakone, podzakonske akte, proračun in njegovo delitev, izobraževalne programe in druge javne dokumente s področja kmetijstva, gozdarstva in ribištva, saj bo tako dobila priložnost, da pravočasno uveljavi interese kmetijstva.
V okviru zbornice bodo po novem delovale kmetijske svetovalne službe, selekcija in kontrola proizvodnje v živinoreji ter centri za sadjarstvo, vinogradništvo in ze-lenjadarstvo. Zbornica bo tudi ustanovitelj in lastnik zavodov za kmetijstvo ter državne uprave za kmetijstvo in bo dobila tudi pristojnost nad svetovalno službo za gozdarstvo. S takim združevanjem bodo nastali Kmetijsko-gozdarski zavodi, ki bodo delovali kot regijski razvojni centri. Kot pravi Ervin Kuhar z ministrstva za kmetijstvo, zbornica tako prinaša kmetom in kmetijskim organizacijam večjo enotnost, večji vpiv na državo ter tudi na strokovne službe za kmetijstvo.
Slovenska zbornica ima v primerjavi s tujimi tudi nekatere slabosti: ne vključuje namreč lovstva, gozdarskih izvajalskih organizacij (GG-jev) in kmetijskega šolstva. Kmetijsko-gozdarski zavod Novo mesto naj bi tudi po novem deloval za območje Dolenjske, Bele krajine in Posavja, čeprav so poslanci z dopolnilom dosegli, da je pet območnih zbornic več. Med njimi sta tudi enoti v Posavju in na Kočevskem, vendar v ministrstvu pravijo, da zaradi tega tam še ne bo zavodov. V novi zbornici naj bi na državni ravni zaposlili do 15 novih delavcev, nekaj pa še na območnih enotah, ki se bodo okrepile s pravniki in gozdarskimi svetovalci. Na ravni upravnih enot bodo delovale izpostave s svetovalci.
B. D. G.
TRENING ZA VEČJO UČINKOVITOST
LJUBLJANA - Center za tehnološko usposabljanje, ki deluje pri GZS, bo pripravil od 25. do 27. januarja trening za večjo učinkovitost vodij v proizvodnji. Udeleženci bodo utrjevali svoje znanje o poslovnih komunikacijah, problemih in konfliktih, dobili razlage svojega vedenja in navodila za prepoznavanje svojih zmožnosti ter se seznanjali z načini motivacije.
kon zmanjšuje najnižjo pokojninsko osnovo od 111 na 72 tisočakov (bruto minimalna plača), hkrati pa veča mejni katastrski dohodek. Tako je pokojninsko zavarovanje obvezno pri KD nad 165.000 tolarji (prej nad 104.000 SIT), če kmet ni zavarovan drugje. Za vse ostale je zavarovanje prostovoljno.
Zakon tudi predvideva, da vsak samozaposleni lahko zaprosi za izvzem iz sistema, če njegovi prihodki niso dosegali niti polovice minimalne plače na mesec; za ta čas mu potem ne teče pokojninsko zavarovanje. To vprašanje bodo morale pristojne službe še dodatno opredeliti, kajti davkarija beleži letne in ne mesečne prihodke. Zakon prinaša tudi novosti za upokojence, ki so doslej lahko opravljali dejavnost in hkrati prejemali pokojnino. Po novem bodo nekateri morali dejavnost zapreti, če niso že pred upokojitvijo opravljali te dejavnosti, če nimajo vsaj enega zaposlenega in če niso starejši od 63 (moški) oz. 61 (ženske) let. Če gre za delo po pogodbi, se bo zniževala pokojnina. Če bo zaslužek večji od 55 odst. minimalne plače, se pokojnina zmanjša za 5 odst., ob večjih zaslužkih pa je upokojenec lahko tudi skoraj ob tretjino pokojnine (do 31 odst.). V ministrstvu za delo pravijo, da je več tisoč takih mladih upokojencev, ki se bodo morali odločiti. Zavedajo pa se, da bo ta sistem zaživel šele po 1. januarju 2002, saj pred tem ne bo davčnih odločb o letošnjih zaslužkih.
Po novem bo več možnosti za prostovoljno vključitev v pokojninsko zavarovanje. Prostovoljnih zavarovancev je zdaj nekaj čez 22.000, toda v prihodnje naj bi jih bilo precej več. Mednje se lahko prijavijo brezposelni, ki so prijavljeni na zavodu, skrbniki otrok, mlajših od 7 let, tisti, ki delajo s skrajšanim delovnim časom (za razliko do polnega). Vsi našteti lahko plačujejo najmanj polovico zneska najnižje pokojninske osnove (zdaj znaša 13.500 SIT mesečno). Za vse druge, ki opravljajo kako dejavnost, je najnižja pokojninska osnova za celoten obseg pravic 27.000 tolarjev, možno pa je tudi zavarovanje za omejen obseg pravic (9.000 SIT mesečno).
B. D. G.
ZAKLADNE MENICE
IJUBIJANA - Ministrstvo za finance je za torek, 25. januarja, med 13.30 in 14. uro razpisalo že 21. avkcijo trimesečnih zakladnih menic. Naročila sprejema večina bank, vplačilo na avkciji sprejetih naročil pa bo 27. januarja.
Zanimivi javni razpisi
Odprtih je kar nekaj za gospodarstvo pomembnih razpisov - Razpisna dokumentacija je na voljo v Podjetniškem centru
NOVO MESTO - Za podjetja, še posebej pa male podjetnike in obrtnike, ki nimajo svojih pravnih in strokovnih služb, je včasih veliko vredno, da vedo za priložnosti, ki jih nudijo javni razpisi. Še posebej pomembno, da za razpise zvedo pravi čas, zato Podjetniški center Novo mesto opozarja, da je v Uradnem listu št. 100/99 objavljenih in še odprtih kar nekaj zanimivih razpisov.
Tako so bili objavljeni javni razpisi za sofinanciranje tržnih raziskav na ciljnih trgih v tujini, za sofinanciranje udeležbe slovenskih podjetij na specializiranih sejmih v tujini in za sofinanciranje usposabljanja kadrov
na področju trženja. Prijaviti se je mogoče tudi na javni razpis za sofinanciranje uvajanja mednarodnih sistemov kakovosti po sistemih ISO 9000 in/ali ISO 14000, tehnične mape in Evropske nagrade za kakovost.Poseben razpis je namenjen podjetjem slovenske živilskopredelovalne industrije, in sicer za sofinanciranje udeležbe na specializiranih sejmih v tujini, ponujeno pa je tudi sofinanciranje izdaje znanstvenih monografij.
Razpise in razpisno dokumentacijo je mogoče dobiti v podjetniškem centru v Kočevarjevi ulici v Novem mestu, tel. 372-980.
B.	D. G.
Straški Novoles bi pripojil Pohištvo Brežice
Nadzorni svet za zdaj le za poslovno povezavo
STRAŽA - Novoles Straža ima v načrtu programsko širitev, zato se tudi zanima za brežiško tovarno pohištva, saj v svojem programu nima pohištva iz iverke, oblečene v folijo. Glavni direktor Novo-lesa Zvone Novina je povedal, da so upravi v Brežicah poslali pismo o nameri za pripojitev, saj želijo imeti v družbi vsaj 75-odst. lastniški
Zvone Novina
delež. Nadzorni svet Pohištva Brežice se za zdaj zavzema le za poslovno povezavo, te pa, kot pravi Novina, Novoles ne potrebuje.
“Pripojitev bi nam prinesla dodaten program, hkrati pa menimo, da bi zmanjšala stroške. Med drugim bi z enotnim nastopom Pohištvo dosegalo ugodnejše nabavne cene, saj smo tudi sami velik kupec ivernih plošč. Poleg tega smo dovolj velika in dobra družba, zato imamo tudi trge. Na dolgi rok bi bila mogoča tudi združitev naše tovarne Bor v Krškem s Pohištvom Brežice na eni lokaciji v Brežicah, kar bi spet zmanjšalo stroške,” je razložil di-rektor.”Kolikor vem, posluje Pohištvo z izgubo, in ker velja zakon o finančnem poslovanju, bodo v družbi morali razmisliti, kaj bodo sami s sabo. Borznoposredniška družba Certius, ki je po informaciji, da se zanimamo za Pohištvo, odkupovala delnice od zaposlenih in postala večinska lastnica (menda ima čez 60-odst. delež), pa mora tudi vedeti, da je finančna sanacija nujna, saj izguba vsak dan zmanjšuje vrednost kapitala,” je še dejal Novina.
Pohištvo Brežice za zdaj rešeno
Po prisilni poravnavi prenova proizvodnega programa in prodaje ter “čiščenje” delovnih mest - 36 je presežnih delavcev - Med zaposlenimi še vedno desetina invalidov
BREŽICE - Novembra se je uspešno zaključila sredi leta uvedena prisilna poravnava za delniško družbo Pohištvo Brežice. Upniki, med njimi je največji Lesna iz Slovenj Gradca, so pristali na delni odpis terjatev in odlog plačila terjatev. V podjetju so se v hudi zagati lotili finančne reorganizacije, kije tesno povezana s prenovo proizvodnega programa, prodaje, povečevanjem produktivnosti, posodobitvijo opreme ter z odpravo neproduktivnih delovnih mest. Prav zaradi slednjega so v podjetju okrog 40 zaposlenih opredelili za presežne delavce, tako da zdaj v tovarni skupaj z zaposlenimi v invalidskem podjetju Intarzija ostaja še 208 delavcev.
Kot je povedal direktor Izidor Slatner, je med zaposlenimi v podjetju kljub temu še vedno 10 odst. invalidov. Pohištvo Brežice proda približno polovico izdelkov doma in drugo polovico na tujem, pri čemer je precej posredne prodaje na tuje trge. Eden glavnih izvoznih izdelkov so furnirane stopnice, ki jih po merah delajo za nemški trg. Na trgu je podjetje najbolj znano po garni-turskih spalnicah, v minulem letu pa je razvilo novo sistemsko spalnico
Izidor Slatner
Gala z različnimi elementi in možnostjo prilagoditve prostoru, ki naj bi ji kmalu sledil tudi regal.
“V Pohištvu smo že zaznali povečanje prodaje, in če bo šlo tako naprej, lahko računamo na boljše poslovanje, tako da bi v letu 2001 že poslovali pozitivno. Približali smo se kupcu, saj klasične spalnice izgubljajo boj s takimi, ki so izdelane po meri. Delamo za Slovenijo in poskusno za trge bivše Jugoslavije, zdaj pa skupaj z nekaterimi drugimi podjetji poskušamo priti tudi v Rusijo,” je povedal Slatner.
In kako najdejo kupce za furnirano pohištvo v času, ko je v trendu masivno pohištvo? “Trend masivnega pohištva že počasi pojen-juje, poleg tega pa gre za cenovno zelo različne izdelke. Masivno pohištvo je drago in ga kupijo le redki, naše je cenejše in zato primerno za množice. Kljub vsemu smo lahko na trgu, še posebej v tujini, konkurenčni le s tehnološko zahtevnejšimi izdelki, v katere je vloženega več dela. Naše spalnice se uvrščajo na konec najnižjega ali na začetek srednjega cenovnega razreda.”
Družba Pohištvo Brežice namerava v tem letu posodobiti opremo in računalniški sistem ter izboljšati kakovost. Tovarna je še edini primerek malo večje industrijske družbe s sedežem v brežiški občini. Njen večinski lastnik je zdaj družba Certius, medtem ko imajo preostale deleže v lasti notranji delničarji. Direktor Slatner pravi, da ne ve natančno, kakšna je trenutna lastniška struktura. Kot je dejal, so se že pogovarjali z več možnimi kupci, med drugimi tudi z Novolesom iz Straže, po čemer lahko sklepamo, da bi brežiško podjetje radi prodali.
B.	D. G.
PO NOVO ZNANJE KAR NA ČATEŽ
ČATEŽ OB SAVI - Izobraževalno središče Miklošič iz Ljubljane pripravlja za konec januarja v Termah Čatež več izobraževalnih oblik. 27. in 28 januarja bosta dve dvodnevni delavnici. Prvo, o razvoju novih proizvodov in proizvodnih procesov, bo vodil dr. Miro Jereb, namenjena pa je vsem, ki se ukvarjajo s planiranjem, razvojem, organizacijo, dokumentacijo in vodenjem. Druga delavnica bo obravnavala praktične primere priprave in izvedbe javnih naročil vključno z nadzorom in revizijo. Od 26. do 18. januarja bodo na Čatežu tudi tridnevni superintenzivni jezikovni tečaji (angl., nem., ital., franc.) za začetnike ali pa za tiste, ki bi radi osvežili svoje znanje.
-f\l°
O PITANJU GOVEDI
ČRNOMELJ - Kmetijska svetovalna služba Črnomelj vabi rejce na predavanje o pitanju govedi, ki bo v torek, 25. januarja, ob
10. uri v občinski sejni sobi. Predaval bo dipl. ing. Anton Darovic iz Kmetijske svetovalne službe Trbovlje, predstavila pa se bo tudi Emona Krmila.
KAKO S PARKLJI?
ČRNOMELJ - Pri Stanku TUr-ku iz Jelševnika 15 pri Črnomlju bo v sredo, 26. januarja, prikaz obrezovanja parkljev. Črnomaljska služba za kmetijsko svetovanje sporoča, da se bo prikaz pričel ob
11. uri, vodil pa ga bo mag. Bergant iz osemenjevalnega centra Preska.
Z NOVOMEŠKE TRŽNICE
Uidi ta mrzli ponedeljek so na novomeški tržnici s svojimi pridelki vztrajale branjevke. Korenje in kolerabo so ponujale po 200 do 250 tolarjev kilogram, krompir po 20, fižol od 300 do 500, česen po 500, čebulo v rešti po 250, zeljnate glave za sarmo po 300, repo po 200, peteršilj po 1000, zeleno solato po 300, kislo zelje po 300, zeljnate glave po 100, jabolka po 80 do 100, jabolčne krhlje pa po 800 in kilogram orehovic jedrc po 900 do 1100 tolarjev kilogram. Na voljo je bilo tudi žganje (liter je stal 800 tolarjev) ter domača ajdova moka - za kilogram je bilo potrebno odšteti 400 tolarjev.
sejmisca
BREŽICE - Na sobotnem sejmu so imeli naprodaj 97 do 3 mesece starih prašičev, 15, starih 3 do 5 mesecev, in 9 starejših. Prvih so prodali 41 po 310 do 330, drugih 7 po 250 do 270, tretjih pa 5 po 210 do 220 tolarjev kilogram.
Slovensko kmetijstvo na poti v EU
Predsednik državnega sveta Tone Hrovat predaval trebanjskim kmetom, kako naj se pripravijo na vstop v Evropsko unijo - Slabosti in prednosti - Leta 1931 v zahodno Evropo že izvozili 61.000 ton jabolk
ČATEŽ PRI TREBNJEM - “Slovenski potrošniki so premalo osveščeni. Ko hi vedeli, v kakšni zemlji pridelujejo pridelke v EU, bi znal vsak bolj ceniti domače pridelke,” je med drugim poudaril v daljšem predavanju okrog 200 zbranim kmetom na občnem zboru Govedorejskega društva Trebnje v Ravnikarjevi gostilni na Čatežu Tone Hrovat, predsednik državnega sveta, bivši pospeševalec, ravnatelj kmetijske šole na Grmu in še aktualni kmet. Hrovat s soprogo namreč pridno kmetuje na Preski pri Primožu v sevniški občini.
Med prednosti slovenskega sadje z večjo samozavestjo izvažali
kmetijstva je poleg lepe, raznolike pokrajine v luči uvodne trditve o premajhni osveščenosti omenil še čisto naravo. To je ponazoril s podatkom, da pri nas porabijo letno okrog 50 kg dušikovih gnojil na hektar, v EU pa desetkrat več, se pravi, daje v zemlji tudi neprimerno več nitritov. Hrovat je dejal, da Nizozemci raje jedo slovenska jabolka, uvožena preko Avstrije, svoje, na pogled sicer zelo lepo sadje, pa izvažajo (tudi) k nam. Zatorej je menil, da bi lahko naše
VINO, KRUH IN ŽGANJEKUHA
JANKOVIČI - V soboto, 22. januarja, bo ob 16. uri na domačiji Raztresenovih v Jankovičih pri Adlešičih podelitev priznanj za vina, ki jih ocenjujejo prav danes. Sledilo bo predavanje dipl. inž. Janija Gačnika o žganjekuhi, nato pa še licitacija lani in predlani nagrajenih vin, denar pa bodo namenili za dokončanje mrliške vežice v Adlešičih. V kulturnem programu bodo nastopile Kresnice iz Adlešičcv, pripravili pa bodo tudi razstavo letos nagrajenih vin ter kruha in sladic iz ajdove moke, ki jih bo pripravilo Društvo kmečkih žensk iz Adlešičev in Gribelj.
tudi na najzahtevnejša tržišča. Naposled smo v zahodno Evropo po Hrovatovih besedah že leta 1931 izvozili okrog 61.000 ton jabolk in okrog 3000 ton češenj! Povprečni kmetiji v EU s 150 ha zemlje, več kot 100 pitanci, 50 plemenskimi svinjami, 100 ha poljščin in 5 ha nasadov oz. sadovnjakov lahko naše desetkrat manjše kmetije konkurirajo le z znanjem in visoko kakovostjo pridelkov. Višja finalizacija uslug našega kmetijstva pomeni tudi, da pridelavo spremlja predelava, dopolnilne dejavnosti, turizem, kulturna ponudba, ki bo, tudi zaradi čistega, še ne preveč okrnjenega okolja zamikala bogatega kupca.
Med slabosti slovenskega kmetijstva je poleg majhnosti, razdrob-
OBCNI ZBOR REJCEV DROBNICE
METLIKA - Društvo rejcev drobnice Bele krajine pripravlja redni letni občni zbor društva, ki bo v nedeljo, 23. januarja, ob 9. uri v Vinski kleti v Metliki. Na zboru bodo izvolili tudi novo vodstvo.
HROVAT MED TREBANJSKIMI GOVEDOREJCI - Predsednik državnega sveta, Tone Hrovat je na predavanju trebanjskim kmetom poudaril, da bo tudi od kakovosti znanja v kmetijstvu v mnogočem odvisna njegova usoda v EU. (Foto: P P.)
ljenosti posesti, zaraščanja, premalo znanja in finančnih sredstev prišteti tudi še vedno prisotno miselnost, češ če ne boš za kaj drugega, boš šel pa za kmeta, boš ostal doma. V Sloveniji je znašala v najboljših letih podpora kmetijstvu komaj 30 odstotkov vrednosti pridelkov, v EU znaša 60 do 80 odstotkov, na Japonskem pa celo 120 odstotkov! Po Hrovatovih besedah 10.000 do 15.000 slovenskih kmetij ustreza standardom EU, 40.000 do 60.000 je mešanih kmetij, prav toliko pa neperspektivnih ali pa bodo to “ljubiteljske” kmetije.
P PERC
S topazom naskakujejo tržno nišo
Je priložnost v intenzivni biološki pridelavi? - Kmalu še novi nasadi - Jabolko topaz dosega na trgu odlično ceno - V Švici po 400 tolarjev za kilogram
ARNOVO SELO - Sadjarstvu je ena od kmetijskih panog, ki imajo največ možnosti za uspešno preživetje v okviru Evropske un(je. V Sadjarski zadrugi Posavja želijo pogumno zasesti del tržne niše v Evropi, ki se ponuja intenzivnemu biološkemu sadjarstvu, saj zanj Unjja še nima omejitev in je še deležno podpor. Tako so lansko pomlad v različnih krajih po Sloveniji (med drugim tudi v Šentjanžu in v Brežicah) zasadili prvih 8 ha nasadov.
“Izbrali smo sorto topaz, ki je odporna do jablanovega škrlupa in precej dobro odporna do jabla-nove pepelovke, t. j. do bolezni,
(J) kmetijsko svetovanje
Kmetovanje na vodovarstvenem območju
Vladni predpisi urejujejo tudi kmetovanje na območjih varstvenega pasu za zajem vode. Določitev vodovarstvenih območij in skrb za vodo so v pristojnosti občine. Običajno so določena tri območja. V samo 1. območje spada zajetje za vodo in je običajno v ogradi. Na drugem in tretjem varovanem območju veljajo za kmetijska zemljišča omejitve glede obdelovanja, gnojenja in varstva rastlin.
Posebne omejitve so pri dušiku zaradi nevarnosti onesnaževanja vode z nitrati. Letni vnos dušika je za posamezne kulture točno določen, pri čemer se upošteva količina mineralnega dušika v tleh. Če je v tleh več kot 30 kg/ha mineralnega dušika, se presežek odšteje od dovoljene količine za posamezno kulturo. Tako je npr. dovoljeno za koruzo letno gnojiti le do 170 kg dušika, za jara žita 80 in za metu-Ijnice le 30 kg. V obliki živinskih gnojili lahko vnesemo letno le do 50 kg N/ha na lahkih in do 80 kg na težkih tleh, toda s prejšnega pravila za detelje ne več kot 30 kg N.
Določene so tudi prepovedi gnojenja v času mirovanja rastlin, ker je v tem času nevarnost izpiranja hranil v podtalnico kot tudi v času po žetvi in na njivah brez dosevkov. Prav tako je to odvisno od tipa tal, ker so lahka tla bolj prepustna za hranila kot težka tla. Tako je npr. za travnike prepoved gnojenja z gnojevko ali gnojnico na lahkih tleh od 15. 10. do 31. 1. in na težkih tleh od 15. II. do 15. 1. Medtem ko na ostalem kmetijskem območju, poraslem z zeleno odejo, kjer ni nevarnosti za onesnaževanje voda, ni časovne omejitve glede gnojenja, če so tla sprejemljiva za hranila. Vsekakor pa ne smemo polivati gnojila\)b nobenem času in nikjer, če so tla zmrznjena, snežena, prepojena z vodo, nerodovitna.
Na območju vodnega zajetja in v razdalji 200 m od zajetja pa je prepovedano kakršnokoli gnojenje z dušikom. Prepovedano je tudi preoravanje travinja. Na območju varstvenega pasu za zajem vode je prepovedano namakanje rastlin, vnos, blata, mulja in komposta. Kmetije in lastniki zemljišč, ki kmetujejo na vodovarstvenem območju, morajo prilagoditi kmetovanje omenjenim predpisom. Predvsem je potrebno uskladiti intenzivnost kmetovanja, urediti gnojišča in gnojnične jame, da so dovolj veliki za hranjenje živinskih gnojil za čas, ko gnojenje ni dovoljeno.
Na vodovarstvenih območjih je prepovedano za varstvo rastlin uporabljati vse pripravke, izdelane na osnovi atrazina, kot tudi kombinirane pripravke z atrazinom. Skratka, s predpisi hoče država obvarovati vodo kot najpomembnejšo naravno dobrino. Občine pa so s posameznimi predpisi še dodatno določile pogoje kmetovanja na posameznih vodovarsvenih območjih. Dejstvo pa je, daje kmetovanje bistveno omejeno, kar pomeni za kmete tudi izpad prihodka.
MARJETA UHAN, dipl. inž. kmet.
Kmetijski zavod Ljubljana, Oddelek Novo mesto
'
Erika Orešek
proti katerim se v naših nasadih najpogosteje škropi. Pri intenzivni biološki pridelavi ni dovoljena uporaba sintetičnih zaščitnih sredstev in mineralnih gnojil, še posebej pa ne herbicidov. Sadjarji si tako lahko pomagajo le z rastlinskimi izvlečki, samo v manjših količinah z bakrenimi pripravki, z organiskimi gnojili ter z obdelavo tal pod drevesi. Poleg tega v nasadu vzdržujejo ugodne razmere za življenje koristnih organizmov: valilnice za ptice, stojišča za ujede, kupe kamenja za podlasice, mesta
s stoječo vodo, žive meje, oaze raznovrstnega zelenja za koristne žuželke,” pravi Erika Orešek, ki skrbi v zadrugi za tehnologijo in bio pridelavo.
Pridelavo bodo nadzirali tujci, kajti našega nadzora zdaj trg še ne prizna. Prvo leto so pridelovalci smeli zasaditi najmnaj 0,7 ha nasada, vendar ga bodo morali v naslednjih letih povečati na 3 ha. Prodaja pridelka je zagotovljena za vse kakovosti za 8 let. Zdaj naj bi nastalo še 9 ha takih nasadov, nato pa načrtujejo precej večje širjenje. Sadjarska zadruga Posavje je kupila licenco in ima izključno pravico za sorto topaz v Sloveniji. Sorta je v postopku zaščite kot sorta in po drugi strani tudi kot blagovna znamka, tako da takih jabolk ne more nihče prodajati mimo zadruge, prav tako pa tudi sadik ni mogoče dobiti v prosti prodaji.
Razume se, da so v zadrugi naredili študijo o tem, kako se taka pridelava splača. Pri tem so ugotovili, daje sama naprava nasadov sicer dražja kot v običajnem jab-lanovem nasadu, vendar je vzdrževanje cenejše. Prav tako je lahko cenejša pridelava v celoti, če poteka v razmerah, kakršne so v Sloveniji. Pričakujejo, da bodo jabolka topaz na trgu od običajnih sort dražja vsaj za 20 odst. V Nemčiji dosegajo zelo visoko ceno, v Švici pa jih prodajajo po 4 marke kilogram.	B	D	G
N
HRIBČEK BOM KUPIL...
Ureja: dr. Julij Nemanič
Obogatitev mošta
(Nadaljevanje in konec)
Zato bi bilo škoda upati, da je možno s koncentriranjem moštov iz premalo zrelega grozdja dobiti kakovost, ki jo daje sonce in trgatev ob tehnološki zrelosti grozdja. S to tehniko tudi ni mogoče nadoknaditi kakovost grozdja iz preobloženih trt.
Danes so že zelo uveljavljene industrijsko pripravljene odbrane kvasovke. Z razsluze-njem belega mošta zmanjšujemo delež divjih kvasovk, zato se dodane odbrane kvasovke lažje uveljavijo v razsluzenem moštu. Koncentriranje mošta traja nekaj ur in mošt kroži, temperatura za razmnoževanje kvasovk (19° do 26° C) je zelo ugodna in divje kvasovke se zelo razmnožijo, kar lahko oteži oziroma prepreči dodanim kvasovkam, da bi prevzele glavno vlogo.
Za normalen potek alkoholnega vrenja in dobro povretje mošta je v dobršni meri zaslužna tudi aktualna kislost mošta. Švicarski poskus je pokazal, da je pri sorti žlahtnina logiki navkljub poviša pH vina. Thk rezultat so razjasnili s kemično analizo mineralov, povišal se je kalij in zmanjšal vinsko kislino. Pri rizvancu je pH ostal enak, torej se sorte obnašajo pri kon-centriranju mošta različno. Koncentriranje rdečih sort je povečalo vsebnost fenolnih snovi in obarvanost vina, medtem ko so se sestavine obnašale podobno kot pri belih vinih. Pri vinih modrega pinota se je odrazilo koncentriranje v višji senzorični kakovosti vina. Raziskava je trajala nekaj let, zato so ugotovljene razlike v vplivu
koncentriranja moštev na kakovost vin boljših in vremensko slabših letnikov. Pri grozdju slabših letnikov med kislinami prevladuje jabolčna. Vina iz koncentriranih moštov so bila tako kisla, da sojih morali kljub popolnemu naravnemu razkisu še kemično razkisati. Sam postopek koncentriranja povečuje motnost moštov (poveča se delež koloidov), kar omogoča kvasovkam boljšo porazdelitev in intenzivnejšo fermentacijo. Sledi hitrejše naraščanje temperature, ki jo je potrebno brzdati.
Koncentriranje moštov se bo govoto dogajalo tudi v Sloveniji, predvsem v večjih kleteh. V dveh kratkih člankih sem lahko dal krajšo informacijo o tej novosti v vinarstvu, ki se tiče tako pridelovalcev vina, kot tudi porabnikov. Vino kot najbolj žlahtna pijača, ki jo je človek srečal, se je ohranilo v svoji originalnosti, ker ga ščiti vinska zakonodaja. S še tako visoko tehniko ni možno doseči kakovosti, če je ni bilo že v grozdju. S koncentriranjem moštov se zgoščujejo snovi, ki pomenijo višjo kakovost a tudi pomanjkljivosti (napake) mošta. Dobre rezultate bomo lahko dosegli s pomočjo koncentriranja moštov le iz zdravega in zrelega grozdja. Noben stroj pa nam ne bo omogočil kakovosti vina, če ne bo trta zmerno obložena z grozdjem. V Sloveniji še nimamo vseh pravilnikov o postopku pridelave vina. Ko jih bomo dobili, bo gotovo tudi predpisano, za katere kakovostne razrede vin smemo koncentrirati mošte. Upajmo je, da se vinarji le ne bodo preveč navdušili nad to revolucionarno tehniko.
dr. JULIJ NEMANIČ
KMETJE MNOŽIČNO NA PREDAVANJE - Sredi preteklega tedna so kmetje iz občin na območju upravne enote Novo mesto do zadnjega kotička napolnili prostor, ki so ga organizatorji iz Kmetijske svetovalne službe v Novem mestu odmerili za predavanje. Obe temi sta pritegnili okrog ISO kmetov in mnoge izzvali k vprašanjem. O slovenskem kmetijstvu v okviru Evropske unije je govoril predsednik državnega sveta Tone Hrovat (levo), medtem ko je Ervin Kuhar (desno) iz kmetijskega ministrstva predstavil vlogo in organiziranost bodoče Kmetijs-ko-gozdarske zbornice ter volitve v njene organe. (Foto: B. D. G.)
ODPORNA DO ŠKRLUPA, LEPA IN OKUSNA - Jabolka topaz, češke sorte iz leta 1984, so zelo dobrega okusa, tako da jih lahko mirno primerjamo z ostalimi sortami iz klasične pridelave. Dobro se držijo v hladilnicah, kjer jih je mogoče skladiščiti tudi do junija naslednje leto. Tako imajo vse značilnosti dobre sorte, poleg okusa tudi rodnost, izgled, trpežnost in odpornost," pravijo posavski sadjarji. (Foto: B. D. G.)
\ helena mrzlikar j gospodinjski kotiček
Pripomočki pri kuhi in peki
Za domače gospodinjenje imamo na voljo že veliko pripomočkov, namenjenih izključno pri delu, ki traja dalj časa ali jih ročno ne bi zmogli opraviti. Danes imamo pri nakupu strojev in strojčkov že veliko izbiro. Mnogo nam pomenijo znamka, model, cena, garancija, servis, rezervni deli itd. Pri pripravi hrane je lahko v največjo pomoč univerzalni vsestransko uporabni gospodinjski stroj, s katerim lahko delamo skoraj vse. Široko uporaben je tudi palični mešalnik, ki pride še posebno prav pri pripravljanju kremnih juh, pa-siranju omak, pirejev, mlečnih krem, stepanju smetane s posebnim nastavkom in podobnem. Palični mešalnik je zelo priročen, ker ga lahko shranjujemo na stenskem nastavku. Za pripravo jedi z omenjenimi pripomočki se največkrat uporabljajo votle mere, da v posodo strojčka ne zdevamo preveč sestavin. Najbolje je uporabljati merilni lonček. Recepti so prirejeni tako, da strojčka med pripravljanjem ni treba pomivati.
Za pripravo KROMPIRJEVIH POGAČIC (8 kom.) potrebujemo 3 velike krompirje, 1 majhno čebulo, 2 jajci, 3 žlice moke, 2 žlici surovega masla ali margarine, žlič-
ko soli, 1/2 žličke zmletega popra in olje za pečenje. Krompir operemo in olupimo. V posodo strojčka namestimo ploščo za ribanje in z njo krompir naribamo. Stresemo ga v skledo in prelijemo s toliko mrzle vode, daje pokrit. Iz posode vzamemo ploščo in nastavek ter vložimo univerzalni nož. Čebulo olupimo, narežemo in v strojčku sesekljamo. Dodamo ubiti jajci, moko, stopljeno maščobo, sol in poper. Krompir odcedimo, osušimo s papirnato brisačo in dodamo drugim sestavinam. Posodo zapremo m strojček vključimo. Nehamo takrat, ko se sestavine sprimejo v enakomerno mešanico. V ponev nalijemo olja. da sega 1/2 cm visoko. Iz mase oblikujemo 8 pogačic, jih zložimo v ponev z vročim oljem in svetlo opečemo na obeh straneh.
Če se nam mudi, lahko hitro pri-ravimo TESTO ZA PITO. Potre-ujemo 20 dag moke, 10 dag na koščke narezanega zelo hladnega surovega masla, 5 dag sladkorja in 1 jajce. Vse sestavine natančno odmerimo, damo v posodo strojčka in z univerzalnim nožem mešamo toliko časa, da se oblikuje testo, ga zavijemo v folijo in postavimo za 30 minut v hladilnik. Nato ga poljubno oblikujemo.
C
v' ..
Videnje mesta in njegovih ljudi
V mali dvorani Dolenjskega muzeja so odprli fotografsko razstavo Novomeščani 2000 Boruta Peterlina - Obsežen projekt naj bi se zaključil z izdajo knjige
JAZZOVSKI TRIO RENATA CHICCA
NOVO MESTO - Jutri, 21. januarja, bo ob 19.30 v veliki dvorani Kulturnega centra Janeza Trdine koncert tria pianista Renata Chicca, v katerem ob njem igrata še Žiga Golob in Drago Gajo. Trio bo predstavil zgoščenko Lipa zelenela je s posnetki enajstih jazzovsko prirejenih slovenskih ljudskih pesmi.
IMATE SPACALOVO DELO?
LJUBLJANA - Moderna galerija pripravlja veliko pregledno razstavo del slikarja, grafika in kiparja Lojzeta Spacala, zato vljudno naproša imetnike njegovih del, da posredujejo galeriji podatke o delih, ki jih hranijo. Podatek lahko sporočijo pisno na naslov Moderna galerija, kustos mag. Igor Kranjc, Tomšičeva 14, Ljubljana, telefonsko 061/214-106, po faksu 061/214-120 ali po elektronski pošti infoŽmg-lj.si.
NOVO MESTO - Mladi, a že uveljavljeni in uspešni novomeški fotografski ustvarjalec Borut Peterlin, ki se lahko pohvali z več uglednimi fotografskimi nagradami, je pred skorajšnjim odhodom na enoletno izpopolnjevanje v znamenito Benettonovo fotografsko delavnico Fabri-co v italijanskem Trevisu pripravil v mali dvorani Dolenjskega muzeja razstavo, s katero javnosti ponuja na ogled prve sadove svojega ambicioznega in zahtevnega projekta Novomeščani 2000.
Razstavo so odprli v petek, 14. januarja, zvečer. Številnemu občinstvu sta o avtorju in razstavi spregovorila direktor Dolenjskega muzeja Zdenko Picelj in arhitekt Jovo Grobovšek, nekdanji organizator fotografskih razstav v Dolenjskem muzeju. Grobovšek, ki je na koncu razstavo odprl, je v svojem nagovoru na kratko podal tudi zanimiv pregled fotografskega ustvarjanja v Novem mestu.
Otvoritev je povezoval Sašo Du-kič, glasbeno pa jo je popestril jazzovski trio Žabjak. Na otvoritvi je spregovoril tudi avtor razstave, ki je posebej poudaril, da je projekt Novomeščani 2000 še v nastajanju, da ni zaključen in da ga brez pomoči ne bo mogel uresničiti v željenih okvirih, to pa je knjiga fotografij o Novem mestu in njegovih ljudeh.
Peterlin namreč želi ustvariti svojstven dokument časa na prelomu tisočletja iz fotozgodb o posameznih Novomeščanih. V
Glineni reliefi in kipci
V galeriji Krka je na ogled razstava glinenih reliefov in malih plastik pedagoga Branka Šustra
NOVO MESTO - V galeriji Krka so za začetek letošnje razstavne sezone odprli razstavo, na kateri se s svojimi likovnimi deli predstavlja diplomirani pedagog in učitelj likovne vzgoje na novomeški osnovni šoli Grm Branko Šuster. Pred domače občinstvo stopa z obsežnim izborom reliefov v glini in z nekaj malimi plastikami. Vsa dela so novejša, Šusterjih je ustvaril v obdobju zadnjih dveh, treh let, odkar se ob rednem pedagoškem delu intenzivneje posveča izvirni likovni ustvarjalnosti.
Kot sam ustvarjalec pravi, najraje kipari v lesu, vendar pa je zaradi razmer, v katerih ustvarja, njegov najpogostejši material glina, ki jo oblikuje na izviren način kot nekakšne reliefne žgane peč-nice, patinirane in obdelane z akrilnimi barvami. “Avtorja privlači krajina, največkrat z imaginarno reko in ožarjenimi griči, vznemirjajo ga nostalgični ostanki preteklosti in izročila, ki nam jih je ohranila zgodovina umetnosti; mestoma dopolnjuje motive z arhitekturnimi elementi,” je v spremni besedi na vabilu zapisala umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka Tatjana Pregl Kobe ter opozorila tudi na prav tako izvirne Šustrove male plastike, ki nastajajo iz glinastih reliefnih osnov, ko jih avtor ustvarjalno uvija in pregiblje v prostorske strukture.
Iz pogovora, ki sta ga Šuster in Kobetova opravila po pozdravni besedi predsednika Kulturno-umetniškega društva Krka Janeza Bernika in potem ko je voditeljica otvoritvene slovesnosti Bar-
Branko Šuster na otvoritvi svoje razstave v galeriji Krka.
bara Barbič Jakše prebrala spremno besedo z vabila, se je razkrilo Šustrovo razumevanje likovnih umetnin predvsem kot prepričljivih del. Umetniška prepričljivost raste iz dobre kompozicije, izvirnosti in iskrenosti, za obvlado* vanje vsega tega pa je zelo pomembno znanje. Tu se Šustrova ustvarjalnost srečuje z njegovo pedagoško dejavnostjo, saj po njegovem likovni pedagog poučevanje obogati tudi na izkušnjah iz lastne ustvarjalnosti. “Pravi pedagog mora imeti stik z ustvarjalnostjo,” je odločno zatrdil Šuster.
Posebnost otvoritvenega večera v galeriji Krka so bili tudi glasbeni gostje. Namesto običajnih uveljavljenih glasbenih poustvarjalcev so tokrat nastopili Mačkoni, narodno-zabavni ansambel, ki ga sestavljajo štirje petošolci brusni-ške osnovne šole.
M. MARKEU
i
B
Borut Peterlin pred velikim kolažem, ki na razstavi zbuja največ pozornosti.
objektiv fofografske kamere ne lovi le markantnih posameznikov in uglednežev iz novomeške politike, gospodarstva, športa in kulture, ampak posveča pozornost tudi preprostim ljudem, anonimnežem in posebnežem ter njihovim zgodbam, torej so junaki Peterlinove fotografske pripovedi ljudje različnih družbenih slojev in različnih generacij, tako rekoč vse, kar je vizualno zanimivega, od župana do Romov. Projekt je avtor posvetil Novemu mestu in znamenitemu novomeškemu umetniku Božidarju Jakcu, s katerim ga ne druži le strast po dokumentiranju, ampak tudi dejstvo, da sta
SIJOČE GORE
NOVO MESTO - V torek, 18. januarja, so ob sedmih zvečer v galeriji Luna odprli fotografsko razstavo Sijoče gore alpinista Andreja Markoviča.
DAN D NA RADIU SLOVENIJA
Novomeška skupina Dan D, ki se uvršča v vrh dolenjskih rock-ovskih ansamblov, se bo predstavila na 2. programu Radia Slovenija v oddaji Izštekani, ki bo na sporedu v petek, 21. januarja, ob 22.25. Naslednji dan bodo odlomke oddaje predvajali na Valu 202 v redni oddaji Izštekani po Izštekanih ob 16.30.
OD ZNOJA DO BOJA
ŠMARJETA - V tukajšnji osnovni šoli bodo jutri, 21. januarja, ob štirih popoldne predstavili knjižno novost Mirana Beretiča Od znoja do boja. Na prireditvi bodo učenci brali odlomke iz knjige, nastopili bodo mladi glasbeniki, ob tej priložnosti pa bodo v prostorih šole postavili tudi razstavo del mladega likovnika Boža Vehovarja.
oba študirala na praški Akademiji lepih umetnosti (FAMU).
Razstava v Dolenjskem muzeju, kjer je na ogled nekaj deset črno-belih in barvnih fotografij večjega formata ter kolaž velikosti več kot tri kvadratne metre z okrog dvesto fotografijami, ponuja vpogled v Peterlinov fotografski projekt in zarisuje tudi njegove bistvene značilnosti, hkrati pa tudi nakazuje, da pri Novomeščanih 2000 ne gre za fotografsko upodobitev realne družbene elite, ampak za osebno avtorjevo videnje mesta in njegovih ljudi.
M. MARKEU
O KANADI
NOVO MESTO - V veliki čitalnici Knjižnice Mirana Jarca bo danes, 20. januarja, ob šestih zvečer potopisno predavanje z diapozitivi o lepotah Kanade. Predaval bo Marjan Žiberna.
S PESMIJO IN PLOŠČO POČASTILI JUBILEJ - Dvorana trebanjskega kulturnega doma že dolgo ni bila tako nabito polna kot v soboto, 15. januarja, zvečer, ko je na domačih odrskih deskah nastopil oktet Lipa in s slavnostnim koncertom počastil desetletnico svojega delovanja. Oktet je pod umetniškim vodstvom Toneta Strmoleta v dveh sklopih odpel izbor zahtevnejših in lahkotnejših zborovskih skladb domačih in tujih skladateljev ter tako najlepše predstavil sadove kakih tri tisoč ur vaj ter nastopov, s katerimi je razveseljeval ljubitelje zborovskega petja v domači občini in drugod. Kot gostje so na koncertu nastopili glasbeniki instrumentalnega kvarteta Unikat. Voditelj prireditve Slavko Podboj je v pogovoru z oktetov-ci in producentom Vladimirjem Brlekom predstavil cedejko Zori rumena rž, s katero je oktet Lipa na sodobni zvočni nosilec trajno zapisal lepoto svojega petja, na koncu pa so oktetovcem za jubilej voščili predstavniki drugih pevskih zborov, trebanjske godbe, občine in krajevne skupnosti, vsi z najlepšimi željami, da bi oktet s svojo pesmijo še naprej bogatil življenje v trebanjske občini. (Foto: MiM)
Klub kot žarišče ustvarjalnosti
Mladi iz Novega mesta končno do svojega kluba - LokalPatriot z galerijo Simulaker, kiber kavarno, čitalnico, prizoriščem za prireditve in gostinskim lokalom
NOVO MESTO - Devetdeseta leta so se v novomeški študentski in mladinski kulturi zapisala kot leta, ko seje v študentskih vrstah močno okrepilo delovanje na različnih področjih in se je potreba po ureditvi primernih prostorov za njihove kulturne in druge dejavnosti zastavila kot zelo aktualno vprašanje. Bilo je več poskusov, da bi si študentje in mladina uredili klubske prostore, vendar so drug za drugim padali v vodo, najprej zaradi organizacijske nedorečenosti pobudnikov, kasneje pa predvsem zaradi pomanjkanja politične volje. Društvu novomeških študentov, kije imelo pobudo v svojih rokah od leta 1994, je po vseh peripetijah le uspelo presekati novomeški mladinski klubski gordijski vozel.
Konec leta 1998 je društvo ustanovilo zavod Mladinski klub Novo mesto, ki je prevzelo projekt ureditve klubskih prostorov. Ker je šla rakom žvižgat najprimernejša lokacija v Kulturnem centru Janeza Trdine, so se odtočili za nadomestno, in sicer v kletni etaži občinske stavbe na Novem trgu. TU so lani po zamislih študenta arhitekture Andrej Blažona adaptirali prostore in konec prejšnjega tedna je bil klub uradno odprt.
Kot pravi v. d. direktorja kluba Marko Zpjc, je novomeška mladina z odprtjem kluba LokalPatriot (ime so izbrali z anketo) pridobila kulturno prizorišče za vse tiste najrazličnejše programe, ki sojih doslej prirejali po različnih lokacijah v mestu. Osnovni namen kluba je, da mladim omogoči ustvarjalno življenje in hkrati nudi prostor za prijateljsko druženje in povezovanje idej. V klubu bodo potekale uprizoritvene dejavnos-
OBLIKOVALCI PROSTORA IN PROGRAMA - Andrej Blažon, Marko Zajc in Iztok Hotko.
ti, od glasbenih, gledaliških in filmskih nastopov do literarnih večerov in srečanj z avtorji. Za razstavno dejavnost je v klubu organizirana galerija Simulaker, kije na otvoritveno razstavo povabila Tanjo Lazetič in Dejana Ha-bichta z njunim fotografskim projektom Koledar 2000. Vodja galerije Iztok Hotko pravi, da bodo v galeriji sistematično spremljali in predstavljali predvsem dosežke sodobne likovne umetnosti mladih ustvarjalcev s svežim in drznim pristopom do umetnosti ter tako zapolnili tovrstno praznino v novomeški razstavni dejavnosti. Gotovo bosta mladino v klub vabila tudi kiber kavarna z dostopom do interneta in čitalnica s kvalitetnim časopisnim, revialnim in knjižnim tiskom. Svet kluba in programski svet bosta skrbela, da se bo poslanstvo kluba uresničevalo po začrtanih smernicah in bo LokalPatriot resnično kulturna pridobitev Novega mesta.
M. MARKEU
IZOBRAŽEVANJE
ODRASLIH
Andragoški center Republike Slovenije je izdal knjigo in cede-rom Izobraževanje odraslih v Sloveniji 1999/2000, ki ponuja pregled osnovnih podatkov o 186 organizacijah za izobraževanje odraslih ter opis 3283 programov, ki so jim na voljo v vsej Sloveniji. Publikacija je na voljo v vseh splošnoizobraževalnih knjižnicah in na spletni strani www.acs-saec.si/pregled.
Pester in tehten knjižni paket
Sedem knjižnih novosti Slovenske matice
Slovenska matica je pred koncem lanskega leta poskrbela, da so prišli na svoj račun ljubitelji tehtnega in zanimivega branja z različnih področij, od literarne zgodovine, esejistike in filozofije do leposlovja, dnevniških zapiskov in naravoslovja. V drugem lanskem paketu knjig je izdala kar sedem pomembnih knjižnih novosti
ZANIMIV KNJIŽNI MOZAIK - V Knjižnici Mirana Jarca so minuli četrtek, 13. januarja, predstavili knjižno novost Iz takih korenin upokojenega novinarja Toneta Jakšeta. S to, že tretjo knjigo, se zaokrožuje niz okoli 500 reportažnih zapisov o življenjskih usodah in izkušnjah “korenin", žena in mož iz različnih krajev širše Dolenjske. Zapisi so v zadnjih dvajsetih letih izhajali v Dolenjskem listu, z njimi pa je Jakše ustvaril svojstven mozaik življenja v tem koncu Slovenije. Na predstavitvi, ki jo je vodila Jadranka Matič Zupančič, so ob avtorju o knjižni novosti spregovorili še njen oblikovalec Milan Markelj, likovniki Danja Bajc, Dirk Heij, Jožica Škof in Franc Železnik ter tiskar Stane Opara. Za glasbene predahe je poskrbel citrar Rudi Mlinarič, odlomke iz knjige pa sta brali Lidija Murn in Mirjam Bezek Jakše. Slikarji so ob tej priložnosti postavili začasno razstavo izbranih del, s katerimi so likovno obogatili Jakšetovo knjigo, v avli knjižnice pa je za mesec dni na ogled razstava fotografij v knjigah predstavljenih ljudi. (Foto: MiM)
Že kar zajetno zbirko Filozofska knjižnica je obogatila 44. knjiga, ki prinaša prevod knjige Franza Brentana PSIHOLOGIJE Z EMPIRIČNEGA VIDIKA. S tem delom, ki je najpogosteje citirano Bretanovo delo, dobivamo v slovenščini že drugo knjigo znamenitega filozofa, očeta fenomenologije, ki je imel velik vpliv na zahodno filozofijo, neposredno in posredno pa je segel tudi k nam. Z Brentanom se je že pred vojno ukvarjal France Veber, fenomenologija pa je bila sploh v središču pozornosti “disidentskih” slovenskih mislecev, čeprav je šele s slovensko osamosvojitvijo dobila domovinsko pravico na univerzi. Prevod je opravil France Jerman, ki je tudi pisec spremne besede.
V zbirki Razprave in eseji so pod naslovom OBZORJA SLOVENSKE KNJIŽEVNOSTI izšli prispevki o slovenski književnosti 19. in 20. stoletja izpod peresa Franceta Bernika. Za objavo je izbral tiste slovenistične in pri-
merjalne študije, ki po njegovem mnenju prinašajo z dokaznim gradivom podprto znanstveno aktualno in spodbudno sporočilo. Razprave, med katerimi je tudi sedem prispevkov, doslej objavljenih le v tujem revialnem tisku, so razvrščene v osem sklopov, ki segajo kronološko od 19. do 20. stoletja. Za Bernika je književnost občutljiv seizmograf veličine ali bede posameznih zgodovinskih obdobij, zato ugotovitve literarnozgodovinskega značaja govore tudi o zgodovini slovenskega naroda.
S slovensko književnostjo se ukvarjajo tudi študije o pesništvu in jeziku, ki so izšle v knjigi Borisa Paternuja OD EKSPRESIONIZMA DO POSTMODERNE. Delo ima dva vsebinska dela: prvi, obsežnejši, zajema študije o slovenski poeziji od ekspresionizma do neposredne sodobnosti, drugi pa štiri študije o jezikovnih pojavih znotraj poezije in pesniškega bolj ali manj avtonomnega ravnanja z besedo.
Jože Snoj v zbirki esejev METAMORFOZA GROZE niza razmisleke in ugotovitve o slovenski preteklosti in sedanjosti ter o slovenski literaturi, njegovi premisleki pa ne rastejo le iz mišljenja, ampak poganjajo v rast iz globokih osebnih doživljanj, ko ga je v deških letih v Mokronogu na Dolenjskem zajelo nasilje okupatorjev in komunistične revolucije, po vojni pa polakirani svinčeni tlak časov komunistične oblasti, v katerih ni šlo “za delo z glavo in srcem, ampak za ohranjanje glave in skrivanje srca”. Eseji, napisani v izbrušenent slogu, so razvrščeni v tri sklope: Leta spomina ali groza, Leta zgodovine ali cilj in Leta poezije ali mit. Esejem so dodani pesniški fragmenti poeme Metamorfoze groze, po kateri je knjiga dobila naslov.
O doživljanju prve svetovne vojne govori knjiga MOJ DNEVNIK, ki je nastala po zapiskih Franca Rueha, avstro ogrskega oficirja, zavednega Slovenca, ki je ves čas vojne, od 1915 do 1918, pisal dnevnik, zapiski pa so se ohranili vse do današnjih dni. Za tisk jih je pripravil Ruehov vnuk Igor Vilfan. Dnevniške zapise je opremil s številnimi fotografijami iz družinskega albuma in tako ust-
varil zanimivo pričevanjsko delo o časih, ki so bili dolgo časi potisnjeni na rob javnega spomina.
Maribor je kot drugo večje slovensko mesto dobil svoje knjižno zbirno zrcalo po zaslugi Andreja Brvarja, ki je monografijo MARIBORSKA KNJIGA zasnoval kot publikacijo o zgodovini in značaju prestolnice slovenske Štajerske, kakor ju prikazujeta poezija, proza in spominska literatura različnih avtorjev od Rudolfa Gustava Puf-fa iz 19. stoletja do sodobnih literatov. Besedilo spremlja izbor likovnih upodobitev mesta ob Dravi, ki ga je pripravila Milojka Kline.
V matičinem knjižnem paketu je tudi knjiga z naravoslovnega področja. Marijan Kotar in Robert Brus sta pripravila monografsko predstavitev vseh samoniklih drevesnih vrst na ozemlju Slovenije. V knjigi NAŠE DREVESNE VRSTE sta z besedo in fotografijo nazorno predstavila 71 naših drevesnih vrst. Vsaka vrsta je predstavljena z morfološkim opisom, s podatki o njeni razširjenosti ter z opisom ekoloških, gojitvenih in okoljetvornih značilnosti pa tudi uporabnosti njenih delov. Temu so dodane zanimivosti z medicinskega, kulturnega, narodopisnega in mitološkega področja, kar je novost za tovrstne domače publikacije. Slednjih je zelo malo, zato je knjižna novost toliko bolj dobrodošla in vredna pozornosti.
M. MARKEU
POTA
IN STj§
'P
NOV PRAVILNIK O AVTOSOl.AH
dežurni
poročajo
DEBLO JO JE STISNILO DO SMRTI
DRENOVEC NA BIZELJSKEM - 11. januarja se je pri podiranju drevesa v Drenovcu smrtno ponesrečila hrvaška državljanka, 27-letna L. M. V gozdu sta bila skupaj z 72-letnim očetom. Okoli 17. ure se je L. M. povzpela na drevo preko dva metra od tal, ker je hotela z motorno žago prežagati deblo. Zaradi nestrokovnega žaganja je drevo počilo po sredini, 4-metrski del se je prelomil in padel po tleh, spodnji del pa je stisnil L. M. ob sosednje drevo tako močno, da je na kraju nesreče umrla. Tuja krivda je izključena.
Zadnji čas za več reda in strokovnosti v avtošolah
Pogovor z direktorjem Avtomoto, d.o.o., Rudijem Bogatajem o novostih novega pravilnika - V veljavi s 1.5.2000 - Tildi poligon - V 10 letih spremembe: v Sloveniji 288 avtošol ■ Močna nelojalna konkurenca - Nered odraža slaba prometna varnost
NOVO MESTO - Prometna varnost se pri nas kljub trudu policije slabša. Kaj še storiti, da bodo vozniki bolj previdni? Morda pa to ni le naloga policije, ki v glavnem ukrepa represivno. Morda vetja pomisliti tudi na to, kdo in kako poučuje ter usposablja naše voznike, preden se pojavijo na cesti. Prav novi pravilnik o avtošolah, ki prinaša vrsto novosti, je bil povod za pogovor z Rudijem Bogatajem, direktorjem Avtomoto, d.o.o., iz Novega mesta, v okviru katerega poleg avtošole deluje še avtopralnica in gostinska dejavnost.
Novi pravilnik o avtošolah je nje kandidatov. V veliko avtošo-
VLOMIL V AVTO - Neznanec je v noči na 12. januar vlomil v parkirano vozilo v Brežicah in ukradel dva poslovna kovčka z dokumentacijo, očala in kartici za nakup goriva. Lastnik je oškodovan za okrog 50 tisoč tolarjev.
NAŠEL PLINSKO PIŠTOLO -Novomeščan je 12. januarja popoldne na hodniku stanovanjskega bloka v Scidlovi ulici v Novem mestu našel plinsko pištolo s praznim nabojnikom. Policisti, ki so orožje zasegli, še ugotavljajo, kdo je lastnik pištole.
OB GSM TELEFON - M. Č. iz Novega mesta je oškodovana za okrog 40 tisoč tolarjev, ker ji je 10. januarja popoldne neznanec iz garderobne omare v OŠ Grm ukradel prenosni GSM telefon.
NOR NA KARTICE - Neznanec je v noči na 13. januar vlomil v kombi, last Pošte Novo mesto, ki je bil parkiran v parkirni hiši na Novem trgu. Iz predala armaturne plošče je izginila kartica za vhod v parkirno hišo, kartica za vhod na parkirišče novomeške bolnišnice in Magna kartica.
UKRADEL ŽENSKO TORBICO - J. G. iz Črmošnjic pri Stopičah je neznanec 13. januarja nekaj po 14. uri iz odklenjenega avta, parkiranega pri pokopališču v Šmihelu, ukradel torbico z denarjem, čekovnimi blanketami in dokumenti. Oškodovana je za 15 tisoč tolarjev. . CIGARETE IN ŽGANA PIJAČA - V noči na 14. januar je iz trgovine Mercator Dolenjska na Raki izginilo več zavitkov cigaret in nekaj steklenic žganih pijač. Lastnik je s tatvino oškodovan za 120 tisoč tolarjev.
GLASBENIK - Neznanec je v noči na 15. januar izven naselja Veliki Kamen pri Krškem iz parkiranega avta ukradel avtoradio in dva zvočnika v vrednosti 60 tisoč tolarjev.
verjetno potreben, saj je stari veljal od leta 1983. V tem času pa je prišlo na tem področju do tolikih sprememb, daje verjetno že nuja.
“Resje. Prav Zakon o varnosti cestnega prometa, sprejet maja 1998, je Ministrstvu za šolstvo in šport naložil izdelavo novega pravilnika, ki bo stopil v veljavo 1.
Rudi Bogataj
maja letos. Lahko rečem, da se je predvsem zadnja leta na tem področju toliko zgodilo, da pravilnik prihaja z desetletno zamudo. Posledice bodo žal še nekaj časa vidne.”
Imate pri teh velikih spremembah v mislih množično ustanavljanje zasebnih avtošol z letom 1990? Zdaj jih je v Sloveniji že okrog 288. Toliko jih verjetno res ne potrebujemo.
“Pred desetimi leti je bilo pri nas 66 avtošol, zdaj pa jih je registriranih 288, samo na novomeškem območju deset. Prišlo je do močne nelojalne konkurence, boj za vsakega kandidata, za vsako ceno, in to s čudnimi metodami, ki so slabo vplivale na samo zna-
ZNOVA HITROST
NOVO MESTO - Policisti so na področju PU Novo mesto v torek, 11. januarja, med poostreno kontrolo prometa ustavili 258 voznikov. Zaradi prekrškov so zoper 22 napisali predlog sodniku za prekrške, na kraju so denarno kaznovali 59 kršiteljev, od tega največ zaradi prekoračene hitrosti in neuporabe varnostnega pasu. Pešci so predpise kršili v 22 primerih.
NEPRAVILNO
PREHITEVANJE
MEDVEDJE SELO - 15. januarja je 25-letni voznik L. J. iz okolice Trebnjega izven naselja Medvedje selo na cesti Mirna -Trebnje začel prehitevati osebni avto, v tem trenutku pa je iz nasprotne smeri pripeljala 20-letna voznica M. P., ki je zavirala, toda vseeno je prišlo do trčenja. Voznica se je v nesreči hudo poškodovala in so ji zdravniško pomoč nudili v novomeški bolnišnici.
lah se namreč ne izvaja teoretični del izobraževanja ali pa se ta zelo poenostavi, čeprav je bistvenega pomena. Nadzor je bil zelo pomanjkljiv, upajmo, da bo sedaj drugače. Seveda ni nihče proti konkurenci, ker je zdrava, toda biti mora lojalna. Večina avtošol slabo izpolnjuje pogoje tako starega, kaj šele novega pravilnika, in to ni dobro. Rezultati so vidni na cestah. Koliko mladih voznikov je udeležencev v nesrečah!”
Novi Pravilnik o avtošolah bo po napovedih prinesel več reda in strokovnosti na tem področju. Katere so najpomembnejše novosti?
“Avtošola bo morala redno zaposlovati najmanj dva inštruktorja, ki bosta morala imeti najmanj srednjo strokovno izobrazbo, in vodjo šole. Imeti bo morala tudi najmanj z višjo izobrazbo usposobljenega učitelja predpisov. Avtošola mora imeti tudi ustrezno opremljeno učilnico z vsemi pripomočki in poslovne prostore s sanitarijami. Ža izvajanje učenja vožnje z motornimi vozili B-kategorije mora imeti najmanj tri vozila take kategorije, in sicer z močjo najmanj 40 kilovatov. Na vsaka tri vozila mora biti najmanj eno opremljeno s klimatsko napravo.
BOMBE NISO NAŠLI
KRŠKO - Na srednji tehnični šoli v Krškem so 17. januarja ob 8.20 dobili anonimno obvestilo, da je v šoli nastavljena bomba. Na kraj so takoj prišli policisti in strokovna komisija. Objekt so v celoti izpraznili in natančno pregledali, toda eksplozivnega telesa oz. sumljivega predmeta niso našli. Dijaki so odšli domov. Zbiranje obvestil, da bi odkrili anonimnega klicatelja, se nadaljuje.
Pomembne so tudi novosti pri pogojih za učenje v C- in E-kategori-ji, saj morajo imeti ta vozila na tovornem zaboju ponjavo, avtobusi morajo biti po novem dolgi najmanj 11 metrov. Vozilom, kijih uporablja avtošola, je omejena tudi starost: vozila A-, B- in H-kategorije ne smejo biti starejša od pet let, vozila C-, D - in E-kate-gorije pa ne več kot deset let. Poleg opreme, določene za motoriste, mora kandidat za kategorijo A in H pri usposabljanju uporabljati še zaščitna oblačila. Kandidat se mora udeležiti najmanj 15 ur teoretičnega usposabljanja. Pravilnik prinaša tudi dopolnila na področju vodenja evidenc, preverjanja znanja itd.”
Novo določilo, ki bo vrsti avtošol, predvsem manjšim, povzročilo kup preglavic, je verjetno poligon, ki je obvezen. Ga vaša avtošola ima in sploh, kako bo vas “prizadel” novi pravilnik?
“Avtošola mora po novem imeti poligon oz. najmanj tisoč kvadratnih metrov veliko neprometno površino, na kateri bodo kandidati imeli začetne vaje iz vožnje motornega vozila. Del poligona mora biti asfaltiran. Mi stare in nove pogoje skorajda v celoti izpolnjujemo, tudi glede poligona, ki je že dokaj urejen na Marofu. Mnoge avtošole pa bodo imele težave. Sicer pa morajo tiste, ki so se registrirale do uveljavitve nove-
ga Zakona o varnosti cestnega prometa, svoje delovanje usklasi-ti s pravilnikom do maja letos, daljši je rok za prilagoditev starosti vozil in klimatske naprave, ki začne veljati maja 2002.”
Kako usposobiti čim boljše voznike in k<g sploh narediti, da bodo naše ceste manj krvave?
“Novi pravilnik določa 23 vaj, nikjer pa ni rečeno, v koliko urah jih je treba predelati. Kandidat ima povprečno 35 ur vožnje. Prihajajo predvsem mladi pa tudi povratniki. Trenutno imamo zaposlenih enajst delavcev, na razpolago je osem vozil. Naša avtošola dobro sodeluje s Svetom za preventivno in vzgojo v cestnem prometu, po osnovnih šolah na širšem območju Novega mesta izvaja tečaje za kolo z motorjem, pri nas potekajo tečaji za izobraževanje voznikov - inštruktorjev itd. Vključili smo se v lani ustanovljeno sekcijo avtošol pri Gospodarski zbornici Slovenije, katere prva naloga je ureditev neenakopravnega položaja avtošol pri plačevanju DDV-ja. Trudimo se predvsem, da bi usposobili dobre, previdne voznike. Pri nas se namreč premalo zavedamo, da je za to potrebna dobra vzgoja od vsega začetka, že v družini in šoli, ne računati le na represivno ukrepanje policije. Takrat je že prepozno.”
LIDIJA MURN
Največ Kitajcev
Prijeli še štiri hrvaške pomagače
POSAVJE - Zima in mraz za ilegalce očitno nista nobena ovira. 11. januarja so krški policisti dobili kar 14 kitajskih državljanov, ki so ilegalno prestopili državno mejo na Vlaškem križu blizu Brežic. Pri tem so jim pomagali oz. jim nudili prevoz z osebnimi avtomobili 28-letni I. K., 24-letni I. V. in 31-letni D. B., vsi hrvaški državljani. Vsem sprovajalcem so policisti zasegli vozila, odvzeli so jim prostost in jih privedli k preiskovalnemu sodniku. Kitajske državljane pa so po postopku vrnili na Hrvaško.
16. januarja dopoldne je peš prišlo preko Sotle v bližini naselja Jereslavec in ilegalno prestopilo mejo 7 turških državljanov, starih od 15 do 43 let. Pot so nadaljevali v smeri naselja Slogonsko, kjer jih je čakal vodič ozr. prevoznik, 37-letni hrvaški državljan B. K. Naložil jih je v kombinirano vozilo in jih odpeljal v smeri Brežic, kjer pa so jih prijeli policisti. Turke so vrnili na Hrvaško, vodiču pa so odvzeli prostost; s kazensko ovadbo je bil predan preiskovalnemu sodniku v Krškem.
i*
NOVI POGOJI ZA AVTOŠOLE - Novi pravilnik nekatere določbe tako zaostruje, da jih verjetno vse avtošole - predvsem manjše - ne bodo mogle izpolniti. Nekaj jih bo zato zaprlo vrata, vse glasnejše pa so tudi pobude za njihovo združevanje. (Foto: L. M.)
ODPELJAL KAR S TUJIM AVTOM
ŠENTJERNEJ - 32-letni D. B. iz okolice Šentjerneja je 14. januarja prišel na bencinski servis Petrol v Šentjerneju, se usedel v osebni avto znamke R-5, last M. K. iz okolice Krškega. Ker so bili v avtu kontaktni ključi, se je kar odpeljal. Policisti so ga kmalu izsledili v Kostanjevici in mu avto zasegli. Enako kaznivo dejanje je osumljeni storil tudi 16. januarja dopoldne, ko se je meni nič tebi nič odpeljal z avtom znamke Yugo, last V. S. iz okolice Šentjerneja. Vozilo je bilo parkirano pred trgovino Mercator v Šentjerneju. Tudi tu je lastnik pustil v avtu kontaktne ključe. Policisti so tatu kmalu izsledili v križišču v Ločni v Novem mestu in mu avto zasegli. Zoper D. B. bodo napisali kazensko ovadbo.
POBRATENJE S PGD ŽDINJA VAS - “Predstavljate eno najaktivnejših gasilskih društev, ki jim je nov elan dal gasilski dom, posebno mesto pa pohvalno dajete delu z mladino, "je na občnem zboru PGD Jablan v nedeljo, 16. januarja, dejal poveljnik GZ Novo mesto Tine Filip. Predsednik ja-blanskih gasilcev - v društvu jih je III - Jože Drenik je med pomembnejšimi pridobitvami v preteklem letu omenil novo gasilsko vozilo Renault trafic 4x4 s prikolico za prevoz opreme, v letu 2000 pa želijo po besedah tajnika društva Zvoneta Papeža 9. julija na tradicionalni veselici razviti prapor društva ter na domu blagosloviti sliko sv. Florjana. Dokončno je treba urediti še igrišče za domom. Seveda tudi vnaprej ne bodo zanemarili dela na področju izobraževanja ter nabave nove opreme in orodja. Posebne pohvale za odlično vodenje operativnega delaje bil na sestanku, ki so sega udeležili še gasilci iz sosednjih PGD Mirna Peč, Globodol in Hmeljčič, deležen poveljnik društva Franci Novak. PGD Jablan pa je od nedelje pobrateno s PGD Ždinja vas. (Foto: L. Murn)
SO POLICISTI RAVNALI V SKLADU Z ZAKONOM?
Že tretje sojenje štirim preprodajalcem mamil
Novomeški kriminalisti so z MKS 14.3.1995 sledili anonimnemu klicu, da bo B. L. prodal kilogram heroina - Šlo za 248,37 g -V Žužemberku prijeli tri, kasneje še enega preprodajalca - Policija delovala zakonito? - Dve sodbi že razveljavljeni
NOVO MESTO - Prejšpji teden s« na zatožni klopi Okrožnega sodišča v Novem mestu znova sedeli štirje mladeniči, obtoženi kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili (čl. 196/1 KZ RS), in sicer: 24-letni Leon Brundula iz Grosuplja ter 28-letni Tadej Svete, 40-letni Dejan Šinkovec in 30-letni Boštjan Fakin, vsi Ljubljančani. To se je od kaznivega dejanja pred skoraj petimi leti zgodilo že tretjič. Do zdaj je bil namreč postopek že dvakrat -leta 1995 in 1998 - izpeljan na prvostopenjskem sodišču, toda sodbi sta bili vedno razveljavljeni.
Ključno vprašanje oz. problem namreč je, ali so v danem primeru policisti delovali v skladu z zakonom ali ne. Ker je Višje sodišče v Ljubljani obakrat menilo, da dejansko stanje ni bilo v celoti pojasnjeno, predvsem okoliščine v zvezi s prodajo mamila, je prejšnji teden pred spremenjenim senatom s predsednikom Borisom Kodričem znova potekala glavna obravnava.
Prvi dan je bilo na programu branje zagovorov, drugi dan pa so o spornem dogodku govorili policisti. Vsem je bil skupen slab spomin, ker je stvar že tako časovno odmaknjena, zato naj sodišče raje upošteva njihove prejšnje izjave.
Kakorkoli že, 14. 3. 1995 dopolne jc Gorazd Plapar, kriminalist na Upravi kriminalistične službe Novo mesto, v skupini za organiziran kriminal, prejel anonimno obvestilo. “Neznana ženska je povedala, da namerava Leon Brundola popoldne v okolici Novega mesta prodati kilogram heroina. Ni se hotela predstaviti in je takoj prekinila telefonsko zvezo. Obvestil sem predpostav-
ljene in bil kasneje od vodje skupine za organiziran kriminal Janeza Šerclja pozvan k akciji,” je povedal Plapar. Novomeški kriminalisti Brundole niso poznali, zato so se o njem pozanimali v Ljubljani in izvedeli, da gre “za osebo, ki je bila že nekajkrat obravnavana zaradi preprodaje mamil. Zdelo seje dokaj verjetno, da se bo kaj takega res zgodilo tudi na Dolenjskem, zato sem se povezal z Mobilno kriminalistično skupino (MKS) iz Ljubljane in njenim vodjem Štefanom Skalarjem. Dobila sva se in dogovorila o akciji,” je na obravnavi povedal Šercelj.
Novomeščani so blizu kraja Soteska opazovali promet na cesti Dvor-Žužemberk, Ljubljančani pa so beležili vozila iz smeri Ivančna Gorica-Žužemberk. Ti smeri sta bili najbolj verjetni za prihod v Žužemberk. Policisti so bili vseskozi na zvezi. “V avtu znamke Fiat Uno sem prepoznal Brundulo in še dva druga fanta. Vozil sem za njimi in o vsem obveščal Šerclja. Ustavili so se na trgu pred žužemberškim gradom. Petnajst do trideset minut zatem smo jih z mojimi fanti po navodilih Šerclja aretirali, uporabili smo tudi sredstva za vklepanje. Pri
njih smo našli še bombo, pištolo, razpršilec in neznano snov, ki bi bila lahko mamilo,” je povedal Skalar. Novomeščani so v Žužemberk prišli, ko so bili vsi trije: Leon Brundola, Tadej Svete (oba sta odvisna od heroina) in Dejan Šinkovec (ne kaže znakov odvisnosti), že aretirani, na kraj sta prišla preiskovalni sodnik in okrožni državni tožilec. Kot je povedal kriminalist Plapar, so se po razgovorih odločili še za prijetje Boštjana Fakina, ki naj bi
• Glavna obravnava seje v torek prekinila, ker je senat ugodil predlogu odvetnikov, da se zločjjo vsi dokazi, pridobljeni na podlagi 150. člena Zakona o kazenskem postopku, in sicer predvsem zaradi načela zakonitosti in pravne varnosti, ki so v tem primeru vprašljivi. Sodišče mora počakati na pravnomočnost tega sklepa, zato je glavna obravnava prestavljena na 22. februar. Pritožbo na sklep, kije možna v treh dneh, je že napovedal okrožni državni tožilec, kije dejal, daje s tem sklepom sodišče povzročilo bistveno kršitev postopka, saj bi bil ta lahko zajet kvečjemu v sodbi. 'Didi odvetniki so si pridržali pravico do pritožbe.
mamilo priskrbel in ga je ostalim trem zaupal brez predplačila. Brundola naj bi namreč dobil kupca za pol kilogram heroina, zato so se odpeljali v Žužemberk.
Toda kje je kupec mamila, še vedno ni znano. “Kupec je menda pobegnil. Thidili smo sc, da ga
izsledimo, žal neuspešno,” je dejal Plapar, o tem pa ni kaj dosti vedel niti Šercelj. Rekel je, da je bil na kraju kaznivega dejanja govor le o treh prijetih fantih. “Ne vem, da bi kupec pobegnil. Menim, da je šlo za dobro organizirano skupino, ki se ukvarja s prodajo mamil. Heroin bi si lahko tudi medsebojno prodajali.” Tudi Štefan Skalar o morebitnem kupcu ne ve nič, “naša naloga je bila le izvedba aretacije.”
Ključno vprašanje po mnenju Višjega sodišča v Ljubljani je, ali je policija delovala zakonito. V začetku leta 1995 je namreč začel veljati novi Zakon o kazenskem postopku, ki v 150. členu natančno določa, kaj morajo policisti pridobiti za t.i. posebne operativne metode in sredstva, ki sojih v danem primeru uporabili. Na obravnavi so policisti dejali, da ni bilo časa, da bi dobili odredbo preiskovalnega sodnika, in da v omenjeni akciji ni šlo za nič drugega kot za pravilno ovrednotenje anonimnega telefonskega klica ter nato za reagiranje, ki se je izkazalo za pravilno in uspešno. “Vožnja z avtomobilom za osumljenci ni nikakršno sledenje, temveč le zbiranje obvestil, in MKS ne deluje le tam, kjer se že zgodi kaznivo dejanje, temveč tudi na območjih, kjer je predviden sum, da ga bo nekdo storil. Vsak umik mamila s tržišča je preventivna dejavnost policije.” L. MURN
Kaj vse se lahko zgodi v eni sami sekundi ?
Na primer: nov avtomobil 31. decembra ob 23. uri, 59 minut in 59 sekund v naslednji sekundi pridobi eno leto. Vendar kilometrski števec ostane na ničli, avtomobilski plašči so še zmeraj neuporabljeni, sedežne prevleke nedotaknjene. Avtomobil ostane isti, popolnoma nov ... Pridobi le novo ceno. Nižjo. Vsaj pri nas, pri Citroenu.
S 1. januarjem imajo vsi modeli osebnih vozil letnika '99 novo, ugodnejšo ceno. Prihranek bo velik, vožnja z novim Citroenom pa ... pravi užitek.
A
CITROEN
www.citroen.si
Citroen priporoča TOTAL
ZDRAVILIŠČE DOLENJSKE TOPLICE
IMATE BOLEČINE V KRIŽU?
Obiščite fiziatrično ambulanto!
VAS PESTI REVMA?
Pomagajo vam lahko v revmatološki ambulanti!
VAS BOLIJO KOLKI?
Poiščite ortopedsko ambulanto!
IMATE MRAVLJINČASTE ROKE?
Pomoč boste našli v nevrološki ambulanti!
Rešitev za vse naštete težave vam ponuja Zdravilišče Dolenjske Toplice, kjer visoko usposobljena zdravstvena ekipa, v šestih specialističnih ambulantah, poskrbi za vaše zdravstvene težave.
Za pregled se lahko dogovorite na telefonski številki 068/39 19 400, 39 19 500
vsak dan med 15. in 16. uro.
ZDRAVILIŠČE DOLENJSKE TOPLICE - Zavetje vašega zdravja!
I E* KRKKZDRAVI LIŠČK
že od 2.992.000 SIT že od 1.293.000 SIT
xantia
r *T '
berlingo xsara
že od 1.610.000 SIT že od 1.762.000 SIT
• Vel|d t4 v%4 osebna vozila (i/jema so Saioji izdelani do vključno avgusta 1999) Citroen Slovenija, d o O, Ulka 15. maja 18. 6000 Koper
Kdor ne pohiti, zamudi!
Svetujemo vam, da pohitite, saj je število avtomobilov Citroen z novo, ugodnejšo ceno omejeno. Naša ponudba velja, na žalost, le do prodaje zalog.
Posebna ponudba velja tudi za nekatere različice modelov Jumpy in Jumper, letnik '99.
12
Brezskrbnih 12 let.
S Citroenom.
Avtomobili Citroen, kupljeni po 1. januarju 2000, imajo 3-letno garancijo na barvo in kar 12-letno na prerjavenje.*
KMETIJSKA ZADRUGA TREBNJE, z.o.o. Baragov trg 3, 8210 Trebnje
objavlja
JAVNO LICITACIJO
za prodajo nepremičnine
Poslovna stavba na Jezeru v izmeri 301 m2 in dvorišče v izmeri 718 m2, pare. št. 65/2 k.o. Lukovek.
Izklicna cena je 12.000.000,00 SIT.
Licitacija bo v sredo, 26.1.2000, ob 9. uri na kraju samem.
Interesenti morajo pred začetkom licitacije nakazati 10 % varščine od izklicne cene na lastnikov žiro račun številka: 52120-601-12045.
Potrdilo o plačilu morajo predložiti licitacijski komisiji pred začetkom licitacije.
RADIO
U MIV 0 X
107.5 MHz UKV
Rožna ulica 39, Kočevje tel./fax 061/855-666
LERAN, d.o.o.
Novo mesto Lebanova 24
tel./fax:	068/322-282
tel.	068/342-470
mobitel: 0609/633-553
Prodamo:
• HIŠE: v Novem mestu, Brežicah, Krškem, Črnomlju, Metliki, Meniški vasi, Šmarjeških Toplicah, Malem Vrhu pri Brežicah, Orešju, Žužemberku, Mokronogu, Semiču, Straži, Gor. Vrhpolju, Dol. Brezovici, Škocjanu, Bučki, Dol. Ponikvah, Ljubljani, Domžalah, Cerovem Logu, Trebnjem (okolica):
• STANOVANJA: v Novem mestu, Krškem, Črnomlju, Šmarjeških Toplicah, Smolenji vasi;
• VIKENDE: v Kotu pri Dvoru, Borštu pri Ajdovcu, na Bučki, v Gabrju, na Šutenskem hribu pri Podbočju, Tolstem Vrhu, Novi gori nad Stražo, v Karteljevem (Poljane), na Trški gori, Ruperčvrhu.
• GRADBENE PARCELE: v Mirni Peči, Mokronogu, Vrhu pri Šentjerneju, Grobljah pri Šentjerneju, Šmarjeških Toplicah, Novem mestu;
• POSLOVNE PROSTORE: v Novem mestu (Glavni trg, Novi trg, Šolski center, Bučna vas), Črnomlju (picerija, diskoteka), Žužemberku;
• KMETIJE: v Gor. Nemški vasi pri Trebnjem, Orešju, na območju Bele krajine;
• NAJEM: oddamo poslovne prostore in stanovanja v Novem mestu.
Oglasite na na sedežu podjetja ali nas pokličite.
1			 1			1		 iv J
r		z	
	nacionalna cnacos								
l
DAEWOO
RATIO
MOTOR
Racionalna odločitev
BESEDO IMA ZDRAVNIK
Nov način zdravljenja artroze
Artroza jc eno najpogostejših in najstarejših ortopedskih obolenj, saj ima pri starejši populaciji celo 85 odst. prebivalstva rentgenološko dokazane artrotične spremembe enega ali več sklepov. Za to obolenje je značilno izginevanje sklepnega hrustanca, otekanje sklepa, okorelost in končno omejena gibljivost in deformacije. Vse to spremljajo večje ali manjše bolečine, zlasti pri obremenitvah in gibanju, kar seveda najbolj moti. S starostjo število bolnikov narašča.
Vzrok sklepne obrabe v celoti ni znan. Ločimo primarne artroze (teh je največ), kjer ne poznamo vzroka in največkrat zajamejo več sklepov naenkrat ali pa vsaj dva sosednja, in sekundarne artroze, ki nastanejo kot posledica različnih obolenj ter prizadenejo največkrat en sklep (npr. po zlomih v sklepu, prirojenih deformacijah sklepov, vnetjih, prekrvavitvenih motnjah, stanja po okvarah meniskusov ipd.).
Proces obrabe se začne na površini hrustanca in postopoma napreduje globlje. Tak hrustanec izgubi sijaj in modro-belka-sto barvo, postane rumenkast, krhek in neodporen za obremenitev, hrapav, razbrazdan, se tanjša. Proces gre nato globlje in zajame tudi koščene sklepne površine. Vse se klinično manifestira kot bolečina, pogoste otekline, izliv v sklep, okorelost in omejena gibljivost ter končno z deformacijo sklepa. Artroza prizadene predvsem sklepe, ki nosijo težo, zlasti kolena in kolke.
Preventivni ukrepi so: odstranitev ali zmanjšanje prirojenih nepravilnosti sklepa, točna anatomska naravnava zlomov, čim hitrejše ozdravljenje vnetij sklepov, sanacija okvar meniskusov, vezi ipd. Načinov zdravljenja artroze je več:
• medikamentozno zdravljenje z nesteroidnimi antirevmatiki, ki zmanjšujejo vnetja in bolečine. Imajo pa lahko precej negativnih spremljajočih pojavov;
• fizikalno zdravljenje;
• intraartikularne injekcije kortikosteroidov. Ti zmanjšajo vnetno komponento sklepne ovojnice, vendar je uporaba teh omejena;
• kirurško zdravljenje: toaleta sklepa, osteotomija, endoprote-za, artrodeza.
V novejšem času se pri zdravljenju artroz sklepov vedno več uporablja intraartikularno dajanje hialuronske kisline (preparat Hyalgan). Hialuronska kislina je naravna spojina, ki se nahaja v človeškem organizmu, je v veliki meri sestavni del tkiv, kot so očesna steklovina, popkovnica, sklepni hrustanec. Hialuronska kislina daje zdravemu sklepnemu hrustancu njegove tipične lastnosti: (r trdnost, elastičnost in spolzko površino, ki so nujne za brezhibno gibanje sklepa. Vse navedene lastnosti mora hrustanec ohraniti tudi pri veliki obremenitvi.
Pri artrozi je hialuronska kislina v sklepih okrnjena, zaradi tega je kakovost hrustanca prizadeta. Hyalgan je zdravilo, katerega učinkovina je hialuronska kislina. Dajemo ga v obliki injekcij neposredno v prizadeti sklep. Preparat se daje z injekcijo v sklep 1-krat tedensko 3- do 5-krat, najpogosteje 5-krat. Bolnik lahko pričakuje od zdravljenja s Hyalganom naslednje dolgotrajne učinke: zmanjšanje bolečin in izboljšanje gibljivosti sklepa.
Pri 90 odst. bolnikov z artrozo sklepa je učinek dolgotrajen. Zdravilo bolniki dobro prenašajo, redko po injekciji sklep prehodno oteče ali boli. Preparat je registriran že v skoraj vseh zahodnoevropskih državah, tudi v ZDA in Kanadi. V svetu se zdravi že preko milijon bolnikov; po podatkih, ki so nam dostopni, močno narašča prodaja preparata, kar govori za učinkovitost, saj je na tržišču že 8 let, pri nas pa je bil registriran pri Ministrstvu za zdravstvo Republike Slovenije aprila 1998.
Prof. dr. JANKO POPOVIČ
Propagandne oglase lahko naročite na telefonsko številko 068/39 30 614 ali 041/623 116 ali na faks številko 068/39 30 540!
T^AAPLAST
TOMPLAST Mirna
Sodimo med hitro razvijajoče družbe, ki se uveljavljajo v proizvodnji delov za evropsko avtomobilsko industrijo in nudimo zanimivo in samostojno delo mladim in ambicioznim kadrom za naslednja delovna mesta:
1.VODENJE KONTROLE
• VII. ali VI. stopnja strokovne izobrazbe tehnične smeri
• 3 leta delovnih izkušenj, prednost imajo kandidati s poznavanjem sistemov kakovosti - ISO, VDA...
• aktivno znanje vsaj enega svetovnega jezika
• poznavanje računalniških programov v windows okolju
2.SAMOSTOJNI RAZVOJNI TEHNOLOG
• VII. ali VI. stopnja strokovne izobrazbe tehnične smeri
• 3 leta delovnih izkušenj
• aktivno znanje vsaj enega svetovnega jezika
• poznavanje računalniških programov v windows okolju in AUTO CAD
3. PROCESNI KONTROLOR
• V. stopnja strojne tehnične smeri
• 3 leta delovnih izkušenj
• natančnost in doslednost
Zainteresirani lahko oddajo prošnje na sedež družbe TOMPLAST d.o.o., Cesta na Gradec 5, 8233 Mirna, oziroma pokličejo na tel. 068/47-965. Rok za oddajo prošnje je do konca meseca januarja 2000. Kandidati bodo obveščeni o izboru v roku enega meseca.
Clio za športne užitke
Clio Šport 2,0 16V združuje prefinjenost in športnost -172 KM, 220 km/h, 7,3 s do 100 km/h - Cena bo okoli 4 milijone SIT
Clio jc žc več let zapored nabolje prodajani avtomobil v Sloveniji. Lani so prodali 7.543 teh Renaultovih avtomobilov, ki jih proizvajajo tudi v novomeški tovarni Revoz; to je skoraj 3.400 več, kot so prodali drugouvrščenega Volkswagnovega golfa. Clio pa jc tudi najbolje prodajani avto v svojem tržnem razredu v Evropi.
Od leta 1990, ko je stekla proizvodnja clia, pa do konca lanskega leta so v Evropi prodali več kot 5 milijonov cliov, od tega več kot milijon cliov 2, katerih proizvodnja je stekla konec leta 1997.
V začetku leta 2000 pa so začeli prodajati novo različico tega priljubljenega avta, Clio šport 2,0 16V. Zanj zlasti med mlajšimi (tudi po srcu) ljubitelji avtomobilov vlada precejšnje zanimanje, saj na edinstven način združuje športnost in prefinjenost v kompaktnem avtomobilu. Novi clio, ki ga je razvil Renaultov športni oddelek, ima 2-litrski 16-ventilski motor, ki zmore 172 konjskim moči, kar obeta lepe vozniške užitke.
Športno obliko avta poudarjajo posebni elementi v barvi karoserije, kot so razširjena prednja blatnika iz prožnega kompozita, prednji odbijač z dodatnimi zračniki in meglenkama ter poudarjeno obrobljena pragova. Zadnjo šipo v zgornjem delu diskretno podaljšuje športno oblikovan spoj-ler, na vratih prtljažnika pa je logotip Renault Šport. Pokrov motorja je iz aluminija, kot ga ima ža tudi clio 1,6 16V. Posebej za to različico pa so razvili 15-palčna lita platišča s po šestimi dvojnimi kraki. Nanje sodijo pnevmatike dimenzij 195/50, s katerimi so blatniški koši popolnoma zapolnjeni in tako že na prvi pogled poudarjajo športni značaj tega avtomobila.
Posebno skrb so snovalci namenili oblikovanju notranje opreme avtomobila. Prefinjeni (usnje, aleantara) in obenem športni značaj avtomobila poudarjajo še aluminijasti elementi, kot so dirkaško preluknjane sto-palkc in okrogli vrh ročice menjalnika, notranjost je v usklajenih modrih tonih, osnova instrumentalnega dela armaturne plošče pa je bela. V osnovni ceni so tudi klimatska naprava, termoodbojno vetrobransko steklo, obarvana stekla, električno spuščanje in dviganje stekel, centralno zaklepanje vrat z daljinskim upravljanjem, servo volan, radio-kasetofon z vgrajeno obvolansko napravo za upravljanje itd. Doplačati je treba le za predvajalnik zgoščenk in izmcnjevalnik CD za 6 plošč.
Najpomembnejše pa je športno srce tega avta. Motor so razvili iz 2-litr-skega 16-ventilskega motorja, ki ga vgrajujejo v modele espace, laguna in scenic, a so mu s pomočjo najnovejših tehnoloških rešitev, ki so jih razvili s pomočjo tekmovalnih izkušenj, povečali moč na 172 KM (pri 6.200 vrtljajih na minuto), navor pa na 200 Nm (pri 5.400 vrtljajih na minuto). Za primerjavo: največja moč in navor običajne različice tega motorja znašata 140 KM oz. 188 Nm. Po tovarniških podatkih je najvišja hitrost tega trojevratnega športnega clia, težkega 1.035 kg, 220 km/h, od 0 do 100 km/ h pospeši v 7,3 s., povprečna poraba v skupnem ciklu pa znaša 7,9 1 neosvinčenega bencina na 100 km.
Seveda je izdatno poskrbljeno tudi za aktivno in pasivno varnost: pro-tiblokirni zavorni sistem ABS najnovejšega rodu jc povezan z elektronskim uravnalnikom zavorne sile (EBV), zavorne razdalje so izredno skrajšane; sistem programiranega varovanja (SPV) obsega čelni varnostni blazini s programiranim praznjenjem, prednja varnostna pasova z za-tegovalnikoma in omejilnikoma zatezne sile; v naslona sedežev vgrajeni stranski varnostni blazini za zaščito glave in prsnega koša; sistem lsofix za pritrditev otroškega varnostnega sedeža na zadnjo klop.
Clio Šport 2,0 16V izdelujejo v tovarni Alpine v normandijskem mestu Dieppe, sestavijo pa jih 33 na dan. V Sloveniji bo ta avto predvidoma naprodaj aprila letos, njegova maloprodajna cena pa bo okoli 4 milijone tolarjev.
Komur vse to ni dovolj, naj še malo počaka: letos bo stekla še prodaja ekskluzivne različice clio V6 s centralno nameščenim 24-ventilskim motorjem z močjo 250 KM.	^	g
DOLENJSKI LIST
Poleg kegljišča na Germovi 6 v Novem mestu
posluje
repčevalmco
Postregli vas bodo s:
• picami
• hamburgerjem
• giricami
• pomfritom
• sladoledom
• ledeno kavo
• sadnimi kupami
in raznovrstnimi pijačami.
“S 068/321-878 Vabljeni!
DOLENJSKI LIST
v vseh prodajnih enotah!
Cene veljajo od 13. do 27. 1. 2000 oz. do prodaje zalogi
Viseča svetilka ESTO
...
26.990,
Kavni espresso avtomat PHILIPS
Garnitura RP posode
kovim0^mha
S Kartico Kovinotehna za gotovino
do 5 % ceneje!
nemogoče je mogoče
KOVINOTEHNA
30
e
r- (vi
L Ld h i
i
vas
četrtkov
prijatelj
Izberite pravi način
14
STIRIKAJST
RAZLOGOV
verjetno se vam da ste želeli nekor da boste da ste pozabi a ste morda poza
Ste ze po
Pokličite nas: 080 40 40 Obiščite nas: www.simobil.si
SI.MOBIL
Clio Renault Šport 2,0 I6V
Žužemberk spet našel Kamničane
Žužemberčani so v gosteh pri vodilnem Žurbi Teamu Kamniku vodili z 2:1 in nepričakovano osvojili točko - V soboto bo Žužemberk na domačem igrišču s Pomurjem odločal o obstanku
Triatlonec zmagal na smučeh
Prvi ribniški tek v Danah
RIBNICA - Na smučišču v Da-
Ž LIŽEMKKKK - Žužemberški odbojkarji so minulo soboto v Kamniku pripravili še eno veliko presenečenje. Kamničane, ki so še vedno na vrhu prvoligaške lestvice, so v prvem delu prvenstva na domačem igrišču celo premagali, zato na drugem letošnjem srečanju nihče ni pričakoval še enega presenečenja, češ da si vodilno moštvo, ki se je z Žužemberčani že opeklo, tokrat ne bo privoščilo še enega spodrsljaja. A očitno Žužemberčani niso mislili tako in so po izgubljenem prvem nizu povedli z 2:1, žal pa v preostalih dveh nizih niso več našli poti do končne zmage, nepričakovano točko pa so Kamničanom le odščipnili.
Osvojena točka je za Žužem-	ne bo mogel več pomagati. Kljub
berčane še toliko več vredna, saj so	temu so Suhokranjci dobro držali
jo dosegli brez svojega najboljšega	korak s Kamničani, ki so njihov
moža Vladka Petkoviča, ki jim žara-	odpor strli šele ob koncu prvega
di težke poškodbe kolena to sezono	niza. Po dobljenem prvem nizu so
nah so v nedeljo pripravili prvi ribniški tek na smučen, ki sc ga je v
vetrovnem vremenu udeležilo 30 tekmovalcev iz Kočevja, Ribnice, Ljubljane in sosednjih občin. Tek naj bi postal tradicionalen in v prihodnje tudi bolj množičen, saj bodo po besedah Benjamina Henigmana, predsednika športne zveze Ribnica, več pozornosti namenili tudi razvoju zimskih športov. Absolutni zmagovalec tekme je bil Damjan Kromar, sicer član Thiatlon kluba Ribnica in zelo vsestranski športnik.
Pri mlajših deklicah je na trikilometrski progi zmagala Hani Ivančič s časom 13 minut, pri mlajših dečkih Simon Pogorelec s časom 17:53, pri
mlajših dečkih pa Andrej Remic, ki je na progi prebil 21 minut. V skupini
tekmovalcev do 40 let, ki so tekli na osem kilometrov, je kot rečeno zmagal Damjan Kromar s časom 22:13, drugi je bil Janez Gorše s časom 24:56 in tretji Rajko Cestnik s časom 27:18. V skupini tekmovalcev nad 40. letom
je zmagal Nande Šilc (27:45), drugi je bil Ludvik Petelin (28:33) in tretji Janez Konečnik (28:51). Med ženskami je zmago slavila Vladimira Ivan-
čič, ki je za progo potrebovala 40 minut. •	M.	G.
JANUARJA KRANJEC
SEVNICA - Na januarskem turnirju za odprto prvenstvo Sevnice v hitropoteznem šahu je nastopilo 19 šahistov. Zmagal je Toni Kranjec, drugi je bil Milan Mitrovič (oba Ševnica) in tretji Ivan Gmajner (Krško). (J. B.)
NISO SE JIH USTRAŠILE - Novomeške odbojkarice se niso ustrašile vodilne ekipe prve lige, a možnosti, da bi presenetile vrsto, sestavljeno iz večine državnih reprezentantk, ni bilo. Kljub temu Novomešlanke v drugem nizu niso bile daleč od zmage. Na sliki: udarec reprezentantke Maje Vahen (12) sta poskusili z blokom zaustaviti Maša Kopilova in Maja Guštin, v ozadju pa akcijo spremljata Milka Nemčeva in Snežana Rajak. (Foto: I. V)
Krka Telekom izpadla iz Saporte
Košarkarji Krke Telekoma so povratno srečanje pokala Saporta z Adeccom dobili 57:56, kar je bilo premalo, da bi se uvrstili v osmino finala - Pred tem lepo proti Mariborčanom
ZM Maribor res ni moštvo, ki bi do zadrega sedeža napolnilo športno dvorane Marof, a tistim novomeškim košarkarskim navdušencem, ki so se v soboto zvečer odločili za ogled tekme 17. kola lige Kolinska med Krko Telekomom in Mariborčani, ni bilo žal. Predstava, ki jo je priredil veliki novomeški košarkarski as Matjaž Smodiš, je bila vredna več kot 800 tolarjev, kolikor stane vstopnica za tekme domače lige.
Matjaž, ki si je pred tednom v Ljubljani na tekmi s Slovanom poškodoval gleženj in potem v torek v Milanu ni nastopil na tekmi šestnajstine finala pokala Saporta, je hitro okreval in v soboto stopil na parket že v začetni peterki. Tako dober, kot je sedaj, ni bil še nikoli. Dokaz: prvih 9 minut in 54 sekund tekme z Mariborčani. Matjaž je odigral simultanko v slogu košarkarskega velemojstra. Kot bi bil sam na igrišču, je natančno metal z različne razdalje, pobiral odbite žoge pod obema košema. V manj kot 10 minutah je dosegel kar 22 točk s tem, da je zadel vse štiri mete za tri točke, od petih metov za dve točki-jih je zadel štiri, zadel dva od treh prostih metov, zbral 5 skokov in dve pridobljeni žogi. Ob njegovem
odhodu z igrišča je Krka Telekom vodila 30:13, najuspešnejši strelec liga Kolinska Matjaž Tovornik pa je v istem času dosegel le 4 točke.
Nadaljevanje srečanja ni bilo več tako spektakularno. Ko je Sunara Smodiša posedel na klop, so si gostje opomogli, predvsem Matjaž Tovornik, ki je do konca polčasa po doseženih točkah ujel Smodiša, do konca tekme pa je z 41 točkami dokazal, da tudi po 40. rojstnem dnevu upravičeno velja za najboljšega strelca. V drugem polčasu seje Smodiš vrnil na igrišče in dodal še 9 točk, pri čemer niti enkrat ni več zgrešil. Skupno je dosegel 31 točk ob 92-odst. uspešnosti meta iz igre. Ko Smodiša ni bilo na igrišču, ga je po strelski plati uspešno zamenjal drugi od dveh pravih Novomešča-
nov v prvi peterki Krke Telekoma Simon Petrov, ki je do konca srečanja zbral 29 točk.
Vse to je bil dokaz, da so bili novomeški košarkarji na povratno srečanje šestnajstine pokala Saporta z Milanskim Adeccom izvrstno pripravljeni. Žal so prvo tekmo v Milanu izgubili s sedmimi točkami razlike, kar pa ne bi smelo biti nenadomestljivo, a v torek Novomeščani niso bili dovolj zbrani, da bi pre-
• Krka Telekom je prvo tekmo šestnajstine pokala Saporta brez poškodovanega Matjaža Smodiša izgubila s 55:62. Prvi polčas in začetek drugega dela tekme sta obetala drugače, saj so Novomeščani ves čas vodili, nato pa so domačini doživeli svoj trenutek. Najprej so nadomestili zaostanek 44:50 in z delnim izidom 18:0 povedli z 12 točkami prednosti. Novomeščani so do konca srečanja lahko le še omili poraz, za kaj več pa jim je zmanjkalo časa.
magali izredno motivirane Italijane za več kot sedem točk razlike. Vzrok za neuspeh je bil predvsem katastrofalno nenatančen met ključnih igralcev Krke Telekoma Nakiča, Smodiša in Petrova, ki je od 12 metov zadel le dvakrat. Italijani so bili od Novomeščanov boljši tudi v skoku in v številu pridobljenih žog.
I. V.
trgu v Novem mestu.
V POLFINALU POKALA NOVOMEŠČANI Z LAŠKIM
KOT Z DRUGEGA PLANETA - Matjažu Smodišu je kratek počitek zaradi poškodbe gležnja očitno samo koristil, saj je prvih deset minut tekme z ZM Mariborom igral, kot da ni s tega planeta, branilci nasprotnega moštva pa ga kljub obupnim poskusom nikakor niso mogli ustaviti. Na sliki: Smodiš med metom, desno njegovo akcijo spremlja Zoran Viskovič, desno pa ga skuša zaustaviti Mariborčan Žiga Ravnikar. (Foto: I. V.)
Kamničani skupaj s številnim občinstvom, ki ob zadnjih velikih uspehih kamniške odbojke na vsaki tekmi do zadnjega kotička napolni domačo športno dvorano, podcenili goste z Dolenjske, kar so Žužemberčani z veseljem izkoristili. Ob dobremu sprejemu Smrketa in Gotenca ter z odličnim napadom Babnika in obolelega Puclja so presenetili sami sebe in trenerja Brulca ter niz dobili s 25:19. Thdi v tretjem nizu so Kamničani večji del le lovili prednost Žužemberčanov, ki po vodstvu 24:22 priložnosti za točko niso izpustili iz rok. Žal v četrtem nizu ni šlo več tako, kot bi si Žužemberčani želeli. Kamničani so se končno zbrali in brez težav izenačili, v skrajšanem petem nizu pa Žužemberčani niso bili brez možnosti, saj so do 10:10 držali korak s tekmeci, na koncu pa jim je zmanjkalo tudi športne sreče, tako da so si dve točki prislužili Kamničani.
V soboto, ob 19. uri, se bo v Žužemberku verjetno začelo odločilno srečanje, na katerem si Žužemberčani lahko dokončno zagotovijo obstanek v prvi ligi. Pomerili se bodo s Pomurjem, ki je z 12 točkami, kolikor jih je do sedaj zbral tudi Žužemberk, uvrščeno na mesto za Suhokranjci. V primeru zmage Žužemberka se bo Pomurje do konca prvenstva borilo za obstanek z Granitom, v naprotnem primeru pa se bo to dogajalo z Žužemberčani.
MEDNARODNI TURNIR MLADIH KOŠARKARJEV
NOVO MESTO - Košarkarska šola kluba Krka Telekom bo v soboto, 22. januarja, pripravila mednarodni košarkarski turnir za dečke do 13. in do 11. leta starosti. Turnir bo v športni dvorani Leona Štuklja, začel se bo ob 10. uri, nastopali pa bodo mladi košarkarji košarkarskih šol zagrebške Cibone, ljubljanskega Sportselccta in domačega kluba Krka Telekom.
MED VETERANI POVEDEL JOŽE BLAS
SEVNICA - Januarski turnir veteranov sevniškega kluba Milan Majcen v pospešenem šahu je dobil Jože Blas, drugi je bil Franc Derstvenšek in tretji Rudi Prosenik. (J. B.)
KOŠARKA Pokal Saporta, 1/16 finalu, L tekma - ADECCO MILANO : KRKA TELEKOM 62:55 (28:34); ADECCO MILANO: Portaluppi 22, Michelon 6, Richardson 7, Nailon 10, Baldi 2, Gizi 9, Jere-mič 6.
KRKA TELEKOM: Jevtovič 5, Viskovič 2, Grum 5, Drobnjak 9, Ščekič 16, Nakič 18.
Prosti meti: Adecco 14:16, Krka Telekom 13:19. Trojke: Adecco 6 (Portaluppi 4, Richardson, Gizi), Krka Telekom 6 (Nakič 3, Ščekič 2, Grum, Drobnjak). Osebne napake: Adecco 25, Krka Telekom 16.
Liga Kolinska, 17. kolo - KRKA TELEKOM : ZM MARIBOR 103:81 (49:39)
KRKA TELEKOM: Jevtovič 8 (0:2), Petrov 29 (4:4), Smodiš 31 (4:5), Viskovič 2, Grum 7 (1:2), Drobnjak 5, Ščekič 4, Nakič 17 (1:2).
ZM MARIBOR: Tovornik 41 (9:9), Ritonja 16 (6:11) itd.
Prosti meti: Krka Telekom 10:15, ZM Maribor 17:24. Met za tri točke: Krka Telekom 15:26 (Petrov 7, Smodiš 5, Nakič 2, Drobnjak), ZM Maribor 10:25 (Tovornik 8, Brolih 2). Osebne napake: Krka Telekom 23, ZM Maribor 17. Pet osebnih: Viskovič (37.).
OSTALI IZIDI: Kraški zidar : Slovan 75:59, Savinjski Hopsi : Pivovarna Laško 77:78, Helios : Rogla Atras 89:68, Union Olimpija : Triglav 87:50, Loka kava : Zagorje 74:78. V 18. kolu bo Krka 22. januarja igrala v gosteh z Roglo Atrasom.
LESTVICA: 1. Union Olimpija 34, Pivovarna Laško 32, 3. Krka Telekom 31, 4. Zagorje 27, 5. Triglav 26,6. Slovan 26,7. Savinjski Hopsi 24,8. Helios 22,9. ZM Maribor 22,10. Loka kava 21,11. Rogla Atras 21, 12. Kraški zidar 20.
1. B SKL, 14. kolo - HRASTNIK : TEN KRŠKO 78:66 (45:31); LESTVICA: 1. Radenska Cre-ativ 24,2. Kemoplast 23, 3. Bežigrad 23, 4. Banex 23, 5. Nova Gorica 23,6. Itn Krško 21,7. GD Hrastnik 21, 8. Elektra 20 itd. V 15. kolu bolen Krško 22. januarja ob 20. uri igral doma z Elektro.
Roberts 22, 3. Žalec 16, 4. Jelovica 14, 5. M-Degro Piran 13, 6. Gramiz Kočevje 10,7. Vegrad 10, 8. Bajc Daewoo Izola 9,9. Branik 2, 10. Burja 0.
ROKOMET 1. SRL, ženske, 12. kolo - Gramiz Kočevje : Branik Maribor 37:11 (19:3). LESTVICA: 1. Robit Olimpija 22, 2. Krim Neutro
ODBOJKA 1. DOL, ženske, II. kolo - TPV
NOVO MESTO : INFOND MELTAL BRANIK 0:3 (-15, -23, -18); TPV NOVO MESTO: Čo-ralič, Rajak, Grabič, Horvat, Guštin, Radak, Nemčeva, Kopilova, Vcrnig.
LESTVICA: 1. Infond Meltal Branik 33,2. Kcmiplas Koper 26, 3. HIT Nova Gorica 24, 4. ZM Ljutomer 18, 5. Šentvid 18, 6. Formis Bell Rogoza 17, 7. TPV Novo mesto 16,8. Marsel Ptuj 10, 9. Asics Thbor 3, 10. Jeti Šport Bled 0. V 12. kolu bodo Novome-ščanke igrale v gosteh z Bledom.
1. DOL, moški, 13. kolo - ŽURBI TEAM KAMNIK : ŽUŽEMBERK 3:2 (20, -19, -23, 14, 11); ŽUŽEMBERK: Smrke, Babnik, Gotenc, Drobnič, Slak, Lazič, Pucelj, Kump.
LESTVICA: 1. Žurbi Team Kamnik 30, 2. Salonit Anhovo 30, 3. Maribor Stavbar 1GM 29,4. Bled 28, 5. Fužinar GOK Igem 25, 6. Olimpija 19,7. Žužemberk 12,8. Pomurje 12, 9. Granit 10, 10. Astec Triglav 0. V 13. kolu bo Žužemberk v soboto, 22. januarja, igral doma s Pomurjem.
2. DOL, moški, 13. kolo - Krka Novo mesto: Beltinci 0:3 (15, 15, 17); Črnuče: Kovinar Kočevje 3:0 (14, 17, 20). LESTVICA: 1. Brezovica 36... 9. Kovinar Kočevje 9... 11. Krka Novo mesto 6 itd. V 13. kolu bo Krka 22. januarja igrala v gosteh s Fužinarjcm II in Kovinar doma s Šoštanjem. 3. DOL, zahod, ženske, 13. kolo -Semič : Kemiplas Koper III 1:3; Vimpro Izola : Kočevje 3:2, TPV Novo mesto II : Brestanica 3:1, Magro Grosuplje : Črnomelj 0:3. LESTVICA: 1. Piran 34, 2. Kočevje 33,3. Črnomelj 30... 7. Brestanica 16... 9. TPV Novo mesto II 11, 10. Semič 6 itd. V 14. kolu bo 22. januarja Črnomelj igral doma s TPV Novo mesto II, Brestanica doma z Izolo in Kočevje doma s Semičem.
3. DOL, zahod, moški, 13. kolo -Gostilna Jarm Kropa : Pneuma Center Mokronog 1:3; LESTVICA: 1. Salonit Anhovo II 36... 4. Pneuma Center Mokronog 23 itd. Mokronožani hodov 14. kolu 22. januarja igrali doma s Salonitom Anhovim II.
Atleti so leto začeli v dvorani
Sedem zmag dolenjskih in posavskih atletov na mitingu Rebernik se trudi za normo za svetovno prvenstvo -
Olimpije v Ljubljani - Sašo Krašovec hiter v Celju
Na sobotnem dvoranskem atletskem mitingu v Ljubljani so dolenjski atleti dosegli kar 7 zmag in več uvrstitev med najboljše tri. Čeprav se je zimska atletska sezona šele začela, so se nekateri izkazali tudi z dobrimi izidi. Najboljši izid tekmovalca je dosegel Rožic Prezelj, z drugim mestom in osebnim rekordom 206 cm pa seje izkazal izkazal Novomeščan Sašo Rebernik, ki si letos prizadeva izpolniti normo 214 cm za nastop na mladinskem svetovnem prvenstvu v Čilu. V Ljubljani je le za las podrl letvico na višini 209.
V skoku ob palici je med mlajšimi mladinci s preskočenimi 380 cm zmagal Primož Jcralič, član Krke Telekoma, med pionirkami pa Ma-
Medalje na Ravnah
Sara Hojski v reprezentanci
PREDAVANJE O SKRIVNOSTIH JADER
NOVO MESTO - Jadralni klub Novo mesto bo drevi ob 19. uri pri-
Eravil predavanje Zvonka Beziča krivnosti jader. Predaval boo izboru jader za jadrnice, materialih, krojih, uravnoteženju jader in še marsičem, kar zanima vsakega ja-
KRŠKO - Minuli konec tedna so na Ravnah na Koroškem pripravili mednarodni plavalni miting, na katerem so nastopili trije madžarski in 12 slovenskih plavalnih klubov, med njimi tudi krški Celulozar. Krški plavalci so dokazali, da so dobro pripravljeni, saj je večina med njimi dosegla svoje najboljše rezultate.
Devet Krčanov je osvojilo skupno 15 medalj, od tega pet zlatih, š(
est
dralca. Predavanje bo v sejni sobi Zavarovalnice Triglav na Novem
NOVO MESTO - Finalni turnir košarkarskega pokala Slovenije bo bo 8. in 9. aprila v Laškem. Žreb je določil, da se bo Krka Telekom v polfinalu srečala s Pivovarno Laško, drugi polfinalni par pa bo Union Olimpija : Loka kava.
srebrnih in tri bronaste.
Sara Hojski je med deklicami zmagala na 50 in 100 metrov delfin, Nina Andrijaševič je zmagala na 100 hrbtno, na 100 m prosto in 50 m prosto pa je bila druga. V kategoriji kadetov in absolutno je Jaro Kovačič zmagal na 200 m delfin, na 100 m prosto je bil drugi ina 100 m delfin tretji.
Rok Kerin je v kategoriji mladinci in absolutno osvojil drugo mesto na 400 m mešano in tretje mesto na 200 m mešano. Matej Furst je bil med mlajšimi dečki drugi na 100 m pro-stoin tretji na 50 m prosto in 50 m hrbtno, Mitja Furst pa je bil med kadeti drugi na 200 m mešano.
Potrditev dobrega dela v krškem klubu je tudi povabilo Sari Hojski v državno reprezentanco. Sara bo od 18. do 20. februarja nastopala na mitingu v Viareggiu v Italiji. S. P.
teja Drobnič iz Brežic (300 cm) nad Novomeščanko Alenko Može (240 cm), med članicami pa je bila Brcži-čanka Suzana Kos s 310 cm druga.
V skoku v višino je med mlajšimi mladinkami Brcžičanka Janja Budna s preskočenimi 155 cm osvojila drugo mesto, med mlajšimi mladinci pa je bil njen klubski tovariš Janez Kjošelj s 170 cm tretji. Med pionirji je bil Šentjernejčan Klemen Bučar s 145 cm drugi, Brežičan Rožle Bučalo pa s 140 cm tretji.
V skoku v daljino je med mlajšimi mladinkami s 538 cm zmagala Nina Šimunič iz Dolenjskih Toplic, med članicami pa sta bili njeni klubski tovarišici Tanja Prudič (525 cm) tretja in Snežana Miladinovič (524 cm) četrta. Med pionirji sta se v skoku v daljino izkazala Brcžičana: Rok Držanič je s 480 cm zmagal, Denis Butara pa je bil s 466 cm tretji.
V troskoku je med članicami nastopila le Tbpličanka Manja Praznik, ki je preskočila 12,14 m, med člani pa je bil Željko Jotanovič iz Dolenjskih Toplic z 13,78 m dolgim troskokom drugi, Aleš Konda pa s 13,72 četrti.
V teku na 60 m z ovirami je bil med člani novopečeni član Krke Telekoma Šentjernejčan Jože Vrta-čič s časom 6,98 šesti, med starejšimi mladinkami pa je bila Šentjenejčan-ka Maja Nose s časom 8,02 druga. V teku na 60 m z ovirami je Brežičan Ilija Trajkovski med člani s časom 8,23 zmagal, Novomeščan Luka Lužar pa je bil s časom 9,18 tretji, medtem ko je med mlajšimi mladinci Brežičan Marko Trajkovski s časom 8,60 zmagal.
Na petkovem dvoranskem atletskem mitingu v Celju so nastopili tudi mladi atleti Krke Telekoma. Matija Krašovec je med pionirji z zmago na 60 m in izidom 7,38 že tretjič letos potrdil, da bo to sezono za vrstnike nepremagljiv, na tretje mesto se je v isti disciplini uvrstil njegov klubski tovariš Mišel Kna-feljc, med deklicami pa je bila Kaja Vukšinič prav tako tretja. V skoku v višino je med pionirkami Gordana Dragišič s preskočenimi 150 cm zmagala, Anja Plantan pa je v teku na 60 m z ovirami osvojila tretje mesto.
DOLENJCI V PIKADU
TREBNJE - Tlebanjska ekipa v pikadu, Dolenjci Florjan, iz Blata pri Trebnjem nastopa v 1. notranjski ligi, kjer je po prvem delu tekmovanja zbrala 10 točk in je na lestvici šesta. Dolenjci so zadnjo tekmo ig-
rali v Ljubljani in z 8:12 izgubili z ekipo Eros Bu
3ulls. Z 20 točkami vodi kranjski Zois. (N. G.)
MLADINCI IN KADETI ZMAGUJEJO
NOVO MESTO - Košarkarji Krke Ttlekoma uspešno nastopajo rudi v mlajših kategorijah. Konec minulega tedna so kadeti, ki igrajo za razvrstitev od 1. do 12. mesta v državi v zahodni skupini, v gosteh z 86:76 ugnali do tedaj prvouvrščeno Ježico II. Z 29 točkami je bil najboljši strelec Krke Telekoma Iva-škovič, Gliha pa je dosegel 27 točk. Mladinci igrajo v skupini za razvrstitev od 7. do 12. mesta v državi in so tokrat s 91:82 premagali vodilne Savinjske Hopsc. Najučinkovitejša pri Krki Telekomu sta bila Stakič s 35 in Bevc s 23 točkami.
Starotržanom največ medalj
Na dolenjskem prvenstvu v pospešenem šahu je večina
medalj šla v Stari trg ob Kolpi ■ Natanko 100 udeležencev
NOVO MESTO - V soboto, 15. "januarja, je šahovski klub Novo mesto na osnovni šoli Šmihel pripravil dolenjsko mladinsko prvenstvo v pospešenem šahu. V sedmih kategorijah je nastopilo-natanko 100 šahistov iz Dolenjske in Bele krajine. Prvenstvo je obenem štelo tudi za kvalifikacijski turnir za nastop v državnem prvenstvu v pospešenem šahu, ki bo februarja v Rogaški Slatini, na katerega seje uvrstilo 23 Dolenjcev in Belokranjcev.Na prvenstvu so najuspešneje nastopili mladi šahisti iz Starega trga ob Kolpi, predvsem med deklicami, kjer so Starotržanke le eno od devetih medalj prepustile drugim, medtem ko so šle zmage dečkov tudi v Šmihel in Novo mesto.
Izidi: do 16. leta: 1. Milan Radomir (Novo mesto), 2. Borut
Lužar (Novo mesto), 3. BTine Budkovič (Trdnjava 1896 Ljubljana); do 14. leta, dečki: 1. Berin Karamchič (Šmihel Novo mesto),
2. Žiga Volf (Kočevje), 3. Miha Primc (Center Novo mesto); deklice: 1. Špela Farič (Stari trg ob Kolpi), 2. Maja Madronič (Stari trg), 3. Katja Kastelic (Mirna Peč); do 12. leta, dečki: 1. Igor Mihelič (Stari trg), 2. Matjaž Hrovatin (Stari trg), 3. Miha Hočevar (Center Novo mesto); deklice: 1. Sabina Mihelič (Stari trg), 2. Natalija Kure (Stari trg),
3. Tjaša Štaudohar (Stari trg); do 10. leta, dečki: 1. Roman Šegina (Stari trg), 2. Marko Drobnjak (Grm Novo mesto), 3. Matevž Štih (Center Novo mesto); deklice: 1. Mateja Mukavec (Stari trg), 2. Erika Martinčič (Stari trg), 3. Angie Blažič (Stari trg).
POGOVOR Z MIRKOM FIFOLTOM
Sandi kot Rebellin, Slovenija na Mangrt
Tehnični direktor kolesarskega kluba Krka Telekom je spregovoril o letošnjem poklicnem moštvu, o izjemni telesni pripravljenosti Sandija Papeža, o novem moštvu kolesarjev do 23. leta, o klubskem proračunu in o dirki Po Sloveniji ter še o marsičem, kar se zanimivega dogaja v kolesarstvu.
V Krki Telekomu je letos precej novega. Kaj vse ste v svojem delu v klubu spremenili?
Za letošnjo sezono smo spet sestavili moštvo, ki se bo po moči in upajmo tudi po rezultatih približala predlanskemu moštvu, kije doma in na tujem dosegalo izjemne uspehe. Naj omenim le trojno zmago na dirki Po Sloveniji, 17. mesto Branka Filipa na svetovnem prvenstvu profesionalcev v kronometru in 28. mesto Gorazda Štanglja na cestni dirki na svetovnem prvenstvu profesionalcev.
Kateri kolesarji bodo letos predstavljali udarno moč Krke Telekoma?
Poleg Uroša Murna, ki je bil že lani prvi mož moštva, imamo letos v naših vrstah še nekaj kolesarjev, od katerih upravičeno veliko pričaku-
Razbili enoličnost zimske vadbe
Dolgoprogaši nastopili na zasneženi progi v Murski Soboti - Sevničanom tri, Novomeščanom pa ena zmaga - Tekmovanje v krosu dobrodošla popestritev zimske vadbe
SEVNICA, NOVO MESTO - Medtem ko tekači na kratke proge in skakalci pozimi tekmujejo na dvoranskih tekmovanjih, dolgoprogaši le trenirajo za poletno sezono, enoličnost treningov pa so v nedeljo, 16. januarja, prekinili z zimskim krosom v Murski Soboti, Kjer so na zasneženi progi za kros uspešno nastopili tudi tekači iz Sevnice, Novega mesta in Šentjerneja.
Sevničanom so zmage v Murski
Soboti prinesli Ana Sotošek med cicibankami, Alija Mehič med mlajšimi dečki in Alenka Radej med mlajšimi mladinkami, trener Krke Telekoma Robert Dragan pa se je veselil članske zmage Boštjana Kozana.
Med številnimi drugimi in tretjimi mesti velja omeniti uvrstitev starejših mladincev, kjer sta se v odsotnosti Marka Gorenca iz Por-tovalda za zmago pomerila reprezentanta Velenjčan Boštjan Buč in Sevničan Borut Veber. Tokrat je bil močnejši Buč, Veber je bil drugi, tretje mesto pa je zasedel Novome-
ščan Miha Kapš, ki je do lani treniral skok v višino in mnogoboj, v
4:18,7; cicibani (1000 m) - 1. Alija Mehič 3:51,7, 7. Pavle Drobne (oba Sevnica) 4:50,5; cicibanke (700 m) -1. Ana Sotošek (Sevnica) 3:45,6; člani do 50. leta (10.000 m) -6. Rafko Drašček (Sevnica) 39:28,0.
katerem je bil celo drugi v državi. Njegov trener Robert Dragan, ki
meni, da so podobna tekmovanja
ŠTIRJE NOVOMESCANI NA OLIMPIJSKE IGRE
zelo dobrodošla, saj dolgoprogašem niio napornih z
Telovadile v spomin na Leona Štuklja
V Krškem zmagale Mariborčanke
KRŠKO - Gimnastično društvo Rain Krško je v soboto, 15. januarja, v telovadnici osnovne šole Jurija Dalmatina v Krškem pripravilo novoletni ženski pozivni gimnastični troboj v spomin Leona Štuklja. Tekmovale so telovadke v kategoriji deklic B programa Gimnastične zveze Slovenije iz telovadnih društev Studenci iz Maribora, Tabor iz Ljubljane in Rain Krško.
V ekipnem delu tekmovanja je s sešteykom mnogoboja 109,60 točke zmagala ekipa TVD Studenci (Fras, Zorec, Štritof in Popošek), na 2. mesto se je uvrstila ekipa ljubljanskega Tabora s seštevkom 103,90 točke (Podlipec, Doborovnik, Rosič in Uršič), mlade domačinke (Bregar, Štus, Gramc) pa so zasedle 3. mesto z zbranimi 92,30 točkami.
V posamični konkurenci je 1. mesto osvojila Tjaša Fras iz mariborskega društva Studenci z zbranimi 37,80 točkami, 2. mesto pa sta si s seštevkom 36,00 točke delili Ljubljančanka Anja Podlipec in Ines Zorec iz Studencev. Najvišji oceno tekmovanja je prejela Tjaša Fras, 9,700 točke za sestavo na parterju. Najbolje uvrščena domača tekmovalka je bila Vesna Bregar, ki je s seštevkom 32,300 točke osvojila osmo mesto, Urška Štus pa je bila z 31,200 točke deseta.
R. ZORKO
razbijejo monotonijo napornih zimskih priprav, je bil prijetno presenečen nad Kapševim napredkom in hitro preobrazbo iz skakalca v dolgoprogaša. Na tekmovanju niso sodelovali tekmovalci novomeškega Portovalda, ki se pripravljajo na dvoranske tekme.
Uvrstitve: člani (4000 m) - L Boštjan Kozan (Krka Telekom) 13:19,9; st. mladinci (4000 m) - 2. Borut Veber (Sevnica) 13:07,9, 3. Miha Kapš (Krka Telekom) 13:45,8, 8. Damjan Golob (Krka Telekom) 15:44,7; st. mladinke (4000 m) - 2. Janja Pungerčar (Sevnica) 18:11,8; ml. mladinci (4000 m) - 2. Dejan Ambrožič 13:44,9, 3. Matjaž Berus (oba Krka Telekom) 13:48,1, 6. Gregor Vodenik 14:34,2, 9. Jure Kalšek (oba Sevnica) 15:00,0, 10. Peter Golob 15:04,5 (Krka Telekom); ml. mladinke (3000 m) -1. Alenka Radej (Sevnica) 12:08,4; st. pionirji (3000 m) -3. Jože Bučar (Šentjernej) 10:51, 5. Mitja Šega 11:01,1, 6. Gregor Košir (oba Krka Telekom) 11:07,9; st. pionirke (2000 m) - 2. Janja Bučar (Šentjernej) 7:58,1; ml. pionirji (2000 m) - 2. Sebastijan Drobne (Sevnica) 8:08,4; ml. pionirke (1000 m) - 2. Barbara Resnik (Sevnica)
NOVO MESTO - Na zadnjem, dopolnjenem seznamu evidentnih kandidatov za nastop na olimpijskih igrah leta 2000 v Sydneyju je 44 slovenskih športnikov, med njimi tudi
štirje Novomeščani, od tega trije čalni Krke Telekoma. V atletski
olimpijski reprezentanci sta metalec diska Igor Primc in šprinter Jože
Vrtačič (oba krka Telekom), ki je uvrščen v štafeto 4 X 400 m. V kole-
sarski reprezentanci sta Uroš Murn (Krka Telekom) in Gorazd Štangelj,
ki je bivši član Krke Telekom.
FURLAN NAJUSPEŠNEJŠI MED TREBANJSKIMI ŠAHISTI
ŠENTRUPERT - Člani šahovskega kluba Trebnje so zadovoljni z doseženim v lanskem letu. Njihova ekipa se je oktobra dalj časa borila celo za zmago v 1. slovenski ligi, uspešno pa je nastopila tudi na več ekipnh turnirjih. Na osmih klubskih hitropoteznih turnirjih je nastopilo skupaj 27 šahistov; šestkrat je zmagal mojster Fide Miha Furlan, ki je tudi skupni zmagovalec klubskih turnirjev, po enkrat pa sta zmagala mojstrska kandidata Tomaž marin-šek in Andrej Brcar.
jemo. Predvsem smo veseli, da se nam je za dve leti pridružil eden najbolj obetavnih mladih kolesarjev Novomeščan Martin Derganc, ki sc je zadnja tri leta kalil v Italiji. V moštvu je ostala večina domačih kolesarjev, ki so za Krko Telekom vozili v lanski sezoni razen Bogdana Finka, ki je po strokovni plati prevzel delo z mladimi kolesarji, in Roberta Pintariča, ki je odšel za trenerja na Ptuj.
Okrepili ste se še z nekaj slovenskimi kulesarji?
Naš dres bosta oblekla dolgoletni član ljubljanskega Roga Boris Premužič, kije najuspešnejši slovenski kolesar na dosedanjih šestih dirkah Po Sloveniji, in Kristijan Mu-gerli, ki je lani vozil za polprofesionalno moštvo (TT3) De Nardi iz Italije.
Kaj pa dolgoletni član Krke Telekoma, odlični hrvaški gorski kolesar Vladimir Miholjevič?
Thdi Miholjevič je ostal pri nas, je zdrav in od njega letos veliko pričakujemo.
V moštvu imate spet nekaj Italijanov, tokrat so se Krki Telekomu priključili na drug način.
V moštvu bomo imeli šest Italijanov in Španca. Gre za tesnejše sodelovanje z Italijani na tekmovalnem, strokovnem in marketinškem področju. Šest italjanskih kolesarjev za nas ne pomeni dodatnega stroška, saj bo denar zanje prišel iz Italije, poleg tega pa bomo skupaj z njimi v moštvo dobili trenerje, mehanike, fizioterapevte in medicinske strokovnjake ter kar precej opreme. Tehnični vodja moštva bo italijanski strokovnjak Mario Bolletta, kije do sedaj treniral moštvo do 23. leta, pod njegovim nadzorstvom pa je treniral tudi svetovni mladinski prvak v kronometru s prvenstva v Novem mestu Simone Lo Vano, tri leta zapored pa je njegov varovanec zmagal na italijanskem prvenstvu v kronometru. S tem se je v Italiji o našem moštvu začelo precej več pisati in govoriti.
Kaj pa Španec?
No, druga stvar je naše sodelovanje s špansko pokrajino Galicija. V moštvo je prišel Joaquim Lopez, ki je sodil med najboljše kolesarje do 23. leta v Španiji in lani zmagal štiri dirke in osvojil drugo mesto na španskem gorskem prvenstvu. Tako kot z Italijani mislimo tudi s Španci sodelovati bolj na široko. Gre za neke vrste približevanje Slovenije Evropski zvezi in športno vključevanje v evropske združevalne tokove. Načrtujemo oblikovanje evropske šole kolesarstva. Pokrajina Galicija razvoj kolesarstva načrtuje podobno, kot to počnemo pri nas, in tudi tam delajo načrtno z vsemi starostnimi skupinami kolesarjev. Dogo-
Po osmih letih zmaga Milene Veber
Izkušena trebanjska kegljavka Milena Veber je na 17. odprtem prvenstvu Trebnjega po osmih letih dosegla svojo peto zmago - Med 12 finalistkami še dve Kočevki in Krčanka
NOVO MESTO - V nedeljo, 16. januarja, seje s finalnimi nastopi na kegljišču Doleivjskega lista v Novem mestu kočalo najmočnejše kegljaško tekmovanje na Dolenjskem - 17. odprto prvenstvo IVebnjega. Tekmovanje seje začelo 18. decembra, skupaj s finalom pa je trajalo 7 tekmovalnih dni. nastopilo je 81 kegljavk iz večine slovenskih klubov, na Finalnem tekmovanju pa je nastopilo 12 v predtekmovanju najuspešnejših kegljavk.
Kočevja je v finalu kegljala nekoli-slabšt
Pred finalnim nastopom je vodila Milena Kunčič iz Impola iz Slovenske Bistrice, Lidija Stevanič iz Kočevja je bila tretja, štirikratna
zmagovalka tega tekmovanja (1983, 1987,1989 in 1992) Tlebanjka Mile-
na Veber pa je bila pred finalnim nastopom četrta. Na finalnem turnirju so skupaj z Vebrovo nastopile
štiri dolensjke kegljavke Očitno je bila izkušena trebanjska kegljavka Milena Veber izjemno motivirana, saj je v finalnem nastopu za 2 točki popravila kvalifikacijski izid Kun-čičeve 1n tako z novim rekordom novomeškega kegljišča Dolenjskega lista prehitela vse tekmice in po os-
ko slabše in s tretjega zdrsnila na osmo mesto, napredovali pa sta Kočevka Vesna Marinč na šesto in Krčanka Lojzka Škafar na šesto mesto.
Končni vrstni red: 1. Milena Veber (Trebnje) 877, 2. Milena Kunčič
(Impol) 871,3. Brigita Rozina (Pro-sol Stiking Ljubljana) 860,4. Štefka
Hrovat (Prosol Stiking) 845, ka Škafar (Sremič Krško) 839,
ista pri
mih letih spet zmagala na odprtem prvenstvu Trebnjega. Škafarjeva iz
, 5. Lojz-“6.
Vesna Marinč (Kočevje) 838, 7. Liljana Drev (Šoštanj) 834, 8. Lidija Stevanič (Kočevje) 829 itd.
MODRASI PIČILI V MIRNI PEČI
MIRNA PEČ - Mirnopcški rekreativni odbojkarji so po več letih spet pripravili odbojkarski turnir, na katerem je zmagalo domače moštvo Modrasi, ki so ga sestavljali mirno-peški odbojkarji, ki so pred leti nastopali v 3. slovenski ligi. Modrasi so v finalu premagali Picerijo Novljan, na tekmi za 3. mesto pa so dolenjski odbojkarski sodniki ugnali Krko.
MESOJEDEC SEVNISKI ŠAHIST LETA
SEVNICA - V sevniškem šahovskem klubu Milan Majcen vsako leto izberejo šahista, ki je na vseh tekmovanjih skupaj zbral največ točk, in ga proglasijo za šahista leta. Lani Zvonko Mesojedec ni imel resnejšega tekmeca, saj je zbral še enkrat več točk kot drugouvrščeni Franc Derstvenšek. Vrstni red:
Zvonko Mesojedec 1158, 2. Franc Derstvenšek 565, 3. Martin Povše
530 itd. (J. B.)
NAJBOLJŠE TRI - Najboljše tri kegljavke 17. odprtega prvenstva Trebnjega: Milena Kunčič, Milena Veber in Brigita Rozina.
l^KRKKZDRAVILIŠČfV HOTELI OTOČEC
TENISKI CENTER OTOCEC
varjamo se, da bi združili ekipi do 23. leta in bi skupaj vozili dirke v Španiji, Sloveniji in Italiji. S tem bi lahko navezali tudi stike s španskimi pokrovitelji, da bi nam pomagali tudi pri profesionalnem moštvu.
Kaj pa nastopi poklicnega moštva v Španiji, ki ima nekaj zelo močnih profesionalnih dirk na čelu z Vuelto, tretjo največjo etapno dirko na svetu?
Tlidi na to računamo, da nam bo tako sodelovanje omogočilo priti na močne španske dirke. Vuelta ni izključena.
Pa so vaši kolesarji sposobni nastopiti na tako močni, dolgi in težki dirki?
Kolesarji Krke Tfclekoma so dovolj dobri, da bi lahko nastopili na taki dirki. Seveda ne bi mogli igrati vidnejše vloge v skupnem vrstnem redu, lahko pa bi presenetili v kateri izmed posameznih etap. Večji problem je organizacijska sposobnost moštva za nastop na taki dirki.
V moštvu je ostal tudi Sandi Papež, ki je svojo kariero že prekinil in odšel za leto dni med trenerje, lani pa seje vrnil. Bo kljub letom lahko sledil mlajšim?
Sandi se je odločil, da bo tekmoval vsaj še eno sezono. Kar se tiče njegove pripravljenosti moram povedati, da je vrhusnko pripravljen. Naše kolesarje je v Italiji testiral zdravnik, ki je opravil tudi teste z italijanskim moštvom Liquigas. Sandi je po rezultatih testiranj enakovreden celo Davidu Rebellinu, ki je na svetovni lestvici uvrščen na peto mesto.
Sandije bil na testiranjih vedno zelo uspešen, na pravih dirkah pa zadnja leta tega ni izkoristil.
Sandi lahko še zelo veliko naredi, saj je telesno dovolj dober. Njegov problem je v psihološki pripravljenosti. Tfelesna pripravljenost je le eden od faktorjev, ki vplivajo na uspešen nastop.
Kaj pa delo z mladimi v vašem klubu? Kaj je z obljubljenim moštvom do 23. leta?
Strokovno delo z vsemi mlajšimi kategorijami je prevzel Bogdan Fink, ki se bo kot trener posvetil še posebej zelo številčni in močni ekipi starejših mladincev. Sam ima z mladinskim kolesarstvom dobre izkušnje, saj je bil med mladinci na svetovnem prvenstvu v Angliji tretji, poleg tega pa končuje študij na fakulteti za šport. Janez Jagodic, ki je dolga leta skrbel za mladince, bo vodil novonastalo ekipo do 23. leta, za katero pa bo po strokovni plati skrbel trener profesionalcev Srečko Glivar. Tudi moštvo do 23. leta bo močno. V njem bodo Zagorc, Plankar, Ferfolja, Demarin, Kočjaž in Prevejšek, priključil pa se jim bo tudi Gimpelj, ki bi rad še enkrat poskusil prebiti sc med poklicne kolesarje.
Kakšni so glavni sezone?
Kar se tiče domačih dirk, bomo na njih nastopali predvsem z moštvom do 23. leta, poklicno moštvo pa bo praviloma nastopalo lc na dirki Po Sloveniji, Veliki nagradi Krke in Kriteriju Telekoma ter na državnem prvenstvu. Na vseh dirkah bomo poskušali zmagati. Kar sc tiče ciljev
Mirko Fifolt
na mednarodni sceni, je v prvem planu Murnov nastop na olimpijskih igrah. Progo si je že ogledal in mu ustreza, tako da lahko od njega pričakujemo precej.
Vse to ni poceni. Je klubski proračun skrivnost?
Ne, klubski proračun ni skrivnost, čeprav je zelo visok. Vanj je všteto vse, od denarja do materialne pomoči in uslug ter tudi stroški tujih kolesarjev, ki jim jih bodo neposredno krili njihovi osebni sponzorji v tujini. Tako sestavljen proračun bo znašal okoli 1,8 milijona mark, dobra polovica tega je namenjena poklicnemu moštvu, malo manj od polovice pa delu z vsemi ostalimi ekipami in organizaciji dirk.
Tlidi letos boste vi pripravili dirko Po Sloveniji. Nameravate progo prilagoditi svojemu najboljšemu kolesarju ali boste tako kot lani dali priložnost za zmago drugim?
Dirka Po Sloveniji je v svetu že poznana kot zelo težka dirka in taka bo ostala tudi naprej. Razmišljamo, da bi šla najtežja etapa čez Vršič v Bovec in od tam kar na Mangart, kjer se nad 2000 m nad morjem konča najvišja slovenska cesta. Seveda imamo v moštvu tudi kolesarje, ki bi lahko zmagali tako etapo, recimo Miholjevi, Lopez ali Derganc, pa tudi Murn na tako težki dirki ne bi bil brez možnosti, če bi mu uspelo dobiti prednost na kateri drugi težki etapi.
Z Mirkom Fifoltom se je pogovarjal Igor Vidmar
NOGOMETASICE BODO BRCALE POD MAROFOM
NOVO MESTO - Ženski nogometni klub Radio Krka bo v soboto, 22. januarja, v športni dvorani Marof v Novem mestu pripravil drugi mednarodni ženski turnir v malem nogometu za pokal Intel servisa. Nastopile bodo ekipe Radio Krka, Jarše (državne prvakinje), Škale (pokalne prvakinje in lanske zmagovalke), Pohorje, Maribor, Cerkni-Kobarid, Senožeti, Ilirija, pet
ekip iz Hrvaške ter najverjetneje ena ekipa iz Italije. Tekme se bodo začele ob 8. uri, polfinale bo ob 18. uri in finale predvidoma ob 19. uri. Vstopnice bodo stale 300 tolarjev, organizator pa bo med gledalci izžrebal več praktičnih nagrad.
v
Šport iz Kočevja in Ribnice
• KOČEVJE- Rokometašice Gramizasov 12. krogu državnega prvenstva prepričljivo ugnale Branik. Zmagale so z 37:11, ob bolj zbrani igri pa bi bil izid lahko še višji. Kočevkc so kljub očitni premoči igrale zelo prizadevno. Večino zadetkov so dosegle v hitrih protinapadih, saj so v obrambi, ker je blestela vratarka Barbara Gorski, izpolnjevale navodila trenerja Cirila Andoljška, ki je poudaril, da mora biti to le lažji trening pred pomembnim gostovanjem v Kopru, kjer se prav tako nadejajo zmage. Pri Gramizu je bila najboljša strelka tekme Polona Klub z osmimi zadetki.
• RIBNICA - Rokometaši Inles Rika so končali kratke priprave na Debelem-Rtiču in se nemoteno pripravljajo za nadaljevanje prvenstva v prvi ligi. Trener Janez Ilc je povedal, da poškodovani igralci dobro okrevajo in da bodo zanesljivo v ekipi že 5. februarja na tekmi proti Pridam in 9. februarja na pokalni tekmi proti Trebnjemu. Čeprav so se v prestopnem roku nekatere ekipe okrepile, pa Ribničanov to ne moti, saj se zavedajo svojih mož-
nosti; ob ugodnem razpletu bi se lahko uvrstili tudi na šesto mesto, kar bi bil zanje kot novince v prvi ligi sanjski uspeh.
• RIBNICA - V okviru smučarskega kluba Ribnica so zelo dejavni tudi člani skakalnega kluba, ki so poleti zavihali rokave in za ureditev 40 metrske skakalnice pri Svetem Frančišku navozili petdeset tovornjakov nasipnega materiala. Skakalnica je zdaj pripravljena in čaka, da bi zapadlo več snega, saj v novembru niso izvedli načrtovanih tekmovanj. Na lanski tekmi je nekdanji reprezentant Goran Januš skočil 45 metrov in postavil rekord skakalnice, vendar ob boljši ureditvi zaletišša in izteka možno skočiti še dlje.
• KOČEVJE - Košarkarji Snežnika so v 14. krogu v drugi državni ligi v gosteh s 65:103 izgubili z vodilnim Koprom. Kočevci so se favoritom bolj upirali v prvem polčasu, ko so zaostajali za deset točk, v nadaljevanju pa sojih mladi domači igralci povsem dotolkli; z veliko borbenostjo so namreč povsem zasenčili izkušene Kočevce, ki slabo zadevali in zaspali v obrambi.	M.	G.
Odgovori,	popravki	in	mnenja)Izkušnja mamice z novomeško porodnišnico
Sporočilo bralcem
V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori, popravki in mnenja ”, vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo (13. člen).
Novomeška
kronika
DL 52 in 2, 30. decembra in 13. januarja
Ne zanima nas, zakaj se direktorica Radia Max počuti tako prizadeto in ponižano ob novinarskem opozarjanju na nesprejemljivost kramarskega onecaščanja novomeškega Glavnega trga, pri čemer je kritika letela zvečine na Občinarje, maxovcev pa niti minimalno ni bilo zaznati. Dolžni pa smo pojasniti, zakaj je prišlo do naše “nenaklonjenosti” oz. neob-jave reklame za taisto prednovoletno veseljačenje.
Številko Dolenjskega lista, v kateri naj bi bila objavljena tudi dvokolonska, ne prav visoka reklama, kdo vse bo ob prehodu v 2000. leto bobnal vkup zabave željno rajo, smo pripravljali dobesedno sredi selitve v nove poslovne prostore. V takih okoliščinah se k sreči ni zataknilo še pri čem drugem, pomembnejšem, ne pa samo pri omenjeni reklami. Nikakršnega razloga nismo imeli, da je ne bi objavili, žal pa po elektronski poti ni prišla do nas. Torej ne drzi, da reklame nismo “utegnili” objaviti - nismo je mogli, ker je nismo imeli. Res pa je, da se v selitveni gneči nismo nič naprezali, da bi do reklame prišli še kako drugače.
Sploh pa, če prav razumemo gospo Pevčevo, je njihova gala prednovoletna predstava uspela kljub temu, da je umanjkala reklama v Dolenjskem listu. Čestitamo, dobiček je torej večji za toliko, kolikor jim ni treba plačati za objavo reklame. Škoda, da niso naročili vsaj pol strani, če ne celo celostranske reklame!
DRAGO RUSTJA direktor Dolenjskega lista
V
Črnomaljski
drobir
DL 2, 13. januarja
V vašem časopisu ste 13. januarja letos v rubriki Črnomaljski drobir objavili kratek nepodpisan zapis, naslovljen z Anonimnost, v katerem se avtor norčuje iz domnevne anonimnosti javnomnenjskih anket. Ker zadeva presega nivo tudi slabe šale, se čutimo neposredno prizadete, ker smo bili ob zbiranju ponudb izbrani kot najboljši ponudnik za izvedbo javnomnenjske raziskave o morebitni uvedbi samoprispevka v občini Črnomelj.
Naj povemo nekaj dejstev: glede na to, da so telefonske številke občanov, med katerimi opravljamo ankete, objavljene v telefonskem imeniku, je na videz logično, da telefonske ankete niso anonimne, saj lahko kdorkoli za vsako telefonsko številko brez težav ugotovi, komu pripada. Seveda pod pogojem, če bi nekdo imel namen ugotavljati, kaj posamezni anketiranec meni o določenem problemu. To je težava, s katero se srečujemo v organizacijah, ki opravljajo javnomnenjske ankete, saj je nekomu, ki ne pozna postopka anketiranja, težko sprejeti sicer povsem logično razlago o anonimnosti.
Naj zato posebej poudarimo, da je osnovni smisel javnomnenjskega anketiranja v iskanju skupinskih rezultatov in ne v proučevanju individualnih mnenj. To pomeni, da bi kakršnokoli ukvarjanje s posameznikovimi odgovori v anketi pomenilo hudo zlorabo samega postopka.
Anonimnost ankete pa zagotavljamo na naslednji način: v agenciji Ninamedia, ki se ukvarja z raziskovanjem javnega mnenja, imamo računalniško voden proces anketiranja: računalnik iz obstoječega telefonskega imenika po vnaprej določenem načrtu naključno izbere določeno število telefonskih številk (ob katerih niso zapisani nikakršni podatki o nosilcih številk), sam opravi klic in šele, ko pride do vzpostavitve povezave, se predstavi naš anketar in začne pogovor z njemu povsem neznanim anketirancem. Nihče v procesu anketiranja nima vpogleda v kakršnekoli podatke posameznega anketiranca in nihče od zunaj nima pravice ali možnosti zahtevati tovrstnih podatkov. Še več. Anketirani posameznik je v procesu zajemanja in obdelave podatkov zgolj brezosebni “case”, kar je morda v kakšni drugi situaciji socialno nesprejemljivo, v javnomnenjskih anketah pa nujno in samoumevno. Tako je bila vsaka telefonska anketa, ki smo jo opravili od prvega dne, ko smo se pred devetimi leti začeli ukvarjati s to dejavnostjo, do danes, popolnoma anonimna in nikoli nihče ni izvedel niti za en sam osebni podatek naših anketirancev. Enak tretma bo imel tudi črnomaljski župan. K takšnemu ravnanju nas zavezujejo profesionalni standardi, ne nazadnje smo tudi člani mednarodnega združenja Esomar, pri vstopu v katerega smo podpisali kodeks marketinškega raziskovanja in raziskovanja javnega mnenja, v katerem je med drugim poseben poudarek na zagotavljanju popolne anonimnosti pri anketiranju. Vsako drugačno ravnanje bi bolj škodovalo nam, ki se ukvarjamo z anketiranjem,kot pa samim anketirancem, enako, kot bi denimo avtorju spornega prispevka ne bilo ljubo, če bi mi zapisali, da ga je k pisanju spodbudil nekdo iz županu nasprotnega tabora.
Skratka, Ninamedia uporablja za zajemanje javnomnenjskih podatkov takšne metode in upoštevava takšne etične standarde, kot vse resne javnomnenjske agencije po svetu. Rezultati skrbno izpeljanih strokovnih postopkov so se med drugim obrestovali tudi v kvalitetnih napovedih volilnih izidov na volitvah 1992, 1996 in na predsedniških volitvah 1997.
P.s.: Nihče iz Ninamedie osebno ne pozna gospoda Andreja Fabjana, nismo se niti pozanimali, kateri politični opciji pripada, zato je vsako namigovanje glede morebitnih zlorab javnomnenjske raziskave nesmiselno.
NIKOLA DAMJANIČ, direktor Ninamedia, d.o.o.
Iščejo M. Činžar
DL 2, 13. januarja
V zvezi z vašim člankom izjavljam, da ni res, da sem kot samostojna podjetnica ponujala posojila v korist tretjih oseb kar po telefonu in da niso bila nikoli realizirana. Z vsako stranko sem se srečala vsaj enkrat, raje večkrat. Dejanja, ki mi jih očita Policijska uprava Krško, pa izvirajo predvsem iz mojega pogodbenega sodelovanja z g. Simonom Ferjucem, s.p., in zakoncema Her-ga s Ptuja, proti katerim že teče sodni pregon; tudi sama sem vabljena, da pričam proti njim. Od njih sem bila tudi sama ogoljufana, kar sem 24. decembra 1999 tudi povedala kriminalistu v Krškem.
Po svojih močeh sem pomagala oškodovancem tako, da sem jim uredila drugo posojilo, vsakemu pa sem v celoti vrnila denar iz lastnega žepa. Čudi me, da sem sedaj samo jaz obdolžena za dejanja, ki so jih dejansko storili drugi, morda zato, ker je g. Ferjuc sin bivšega komandirja policije.
Zaradi vsega se čutim globoko prizadeta in po krivem obdolžena dejanj, kijih nisem zagrešila, in prosim vse, ki se morda čutijo oškodovane, da se pisno obrnejo na naslov, naveden v pogodbi z njimi. Z vsakim od njih sem pripravljena stopiti v stik in se o zadevi razumno pogovoriti.
MARIJA ČINŽAR Brestanica
Ostanejo sledi
DL 2, 13. januarja
V Dolenjskem listu št. 2 z dne 13.1.2000 je bil na str. 20 objavljen članek z naslovom Ostanejo sledi. V njem avtor navaja pomanjkljive podatke o izdajanju zbornikov pri založbi Drumac Maribor, v katerih objavljajo svoje pesmi in prozo upokojenci iz vse Slovenije, med njimi tudi nekaj Dolenjcev, vendar avtor članka ni imel pred seboj obeh delov 9. zbornika in je tako izpustil dva avtorja iz 1. dela. To sta Gabrijela Kolar iž Sevnice in Slavka Janežič iz Škocjana. TUdi ne drži, da je Marijana Vončina doma iz Starega trga, ker je Korošica in živi v Slovenj Gradcu, je pa članica Kulturnega društva Stari trg v Slovenj Gradcu.
V založbi Drumac je od leta 1991 do 1. 1999 izšlo 9 zbornikov, štirje v eni knjigi, ostalih pet pa v dveh. Naslovi so: Iz srca, K srcu, Od srca do srca, Darovanje, Cvetovi I, II, Odmevi srca I, II, Prehojene poti I, II, Srebrne niti I, II in zadnji - Ostanejo sledi I, II. V zbirki od Srca do srca je svojo zadnjo knjigo Zapoj, bela golobica, izdala pisateljica Anica Zidar iz Mokronoga.
Založba Drumac izdaja tudi zbirko Naše poti, v kateri so svoje zbirke izdali: Ivan Škofljanec z naslovom Rojstvo cveta (1997), Karolina Zakrajšek - Mi smo del narave (1997), Ana Doberšek - Kmečke zgodbe (1997), Nežka Raztresen -Nepozabni biseri (1998), Slavka Janežič - Slavček poje (1998).
SLAVKA JANEŽIČ Škocjan
Prvega otroka rodila v Ljubljani, kjer so zanjo zelo lepo poskrbeli - Drugega je rodila v novomeški porodnišnici, od koder pa ima slabe izkušnje
Ne vem, kje naj začnem. Mogoče s tem, da moja hči danes praznuje prvo leto življenja, ali pa s tem, da sem danes izvedela, kdo je pokojna, ki si je vzela življenje v novomeški porodnišnici. Eno in drugo je zadosten razlog za moje pismo. Rada bi vam namreč opisala svoje izkušnje med bivanjem v novomeški porodnišnici.
Pa začnimo na začetku. Leta 1995 sem zanosila. Rok sem imela 28. februarja 1996. Decembra 1995 pa je prišlo do težav. Dobila sem namreč krče, zato sem bila sprejeta v takratno staro porodnišnico. Grozno doživetje! Ne samo da sem od službujoče sestre vsak dan slišala, da mi bo otrok umrl, če se bo rodil že zdaj, tudi razmere za bivanje so bile nemogoče. 20. decembra 1995 sem malodane izsilila odpustnico in odšla domov. In ker je prišel moj čas, sem 27. februarja 1996 vesela odhitela v Ljubljano. Vsa srečna sem se prepustila negi in skrbi ljubljanskih babic in sester, da ne govorim o porodničarju dr. Leonu Megliču (dr. Meglič je celo naš someščan). Krasno sem se imela, res. Vso porodno dobo sem preživela ob. stalni navzočnosti vsaj ene babice, vmes pa me je večkrat prišel pogledat tudi dr. Meglič. Ko pa je šlo zares, je bil dr. Meglič ves čas prisoten, poleg njega pa še vsaj tri babice in seveda moj mož. Lahko rečem, da sem se počutila več kot varno. In na svet je prišel moj sin Tilen. Tudi kasneje, med bivanjem v sobi, me je dr. Meglič še prišel pogledat in me vprašal, kako se počutiva Tilen in jaz. Vsako vizito meje zdravnik pregledal, sina pa je vsak dan pregledala otroška zdravnica. Pregledala ga je pred mano. Še enkrat, počutila sem se varno.
Zdaj pa k bistvu mojega pisanja! 1. januarja 1999 sem imela
rok poroda drugega otroka. 6. januarja sem končno dočakala znake, ki so pokazali, da se je začelo. Popadki so bili pogosti, zato sem morala v novomeško porodnišnico. Ves čas sem ugibala, ali ne bi vseeno raje šla v Ljubljano. Ker pa so si popadki sledili vsake dve do tri minute, sem odšla v našo porodnišnico. V sprejemni pisarni sem vprašala, katera babica je v službi. Ne boste verjeli, v tej porodnišnici je to zelo pomembno. Ko mi je sestra povedala, da je to babica Metka, sem začutila ogromno olajšanje. Babica Metka je svoje delo opravila več kot odlično in moram priznati, da imam zelo nizek prag bolečine, zato je potrebovala dobre živce in precej potrpljenja. Hvala za pomoč, babica Metka! Rodila sem zdravo hčer.
Potem pa se je začelo. Hči se je rodila 6. januarja 1999 ob 9.50. Šele naslednji dan, 7. janaurja, je Špelo pregledala pediatrinja. Ko sem dobila Špelo nazaj, sem videla, da ima rokav majičke pripet na hlačke. Nihče mi ni povedal, kaj se dogaja. V Ljubljani so mi sina vedno pregledali pred mano. No, potem sem končno izvedela: Špela je imela počeno ključnico. Nič staš-nega, pa vendar! Zakaj traja cel dan, da otroka pregleda pediater? Končno izveš, kaj je z otrokom. Toda kaj, če bi bilo kaj resnejšega? Hvala Bogu, s Špelo je bilo potem vse v redu.
Gremo naprej. V sobi ponoči nisem imela tople vode, ker pa dojenčki kakajo noč in dan, je bil to velik problem. Kaj naj storim? Torej, ata, po robčke za umivanje dojenčka bo treba! “Pampers ne dajemo. Ena za čez noč bo dovolj,” so mi rekli. Jaz pa imam rada suhe in lepe ter predvsem zdrave ritke, zato, ata, po pampers! “Vložkov imate dva paketa do-
Koliko mrtvih zaradi parkiranja?
Novomeški odlok omogoča voznike nepravilno parkiranih vozil kaznovati strožje od tistih, ki dejansko ogrožajo druge - Pajek odpelje tudi tiste, ki nikogar ne ovirajo
Ne zagovarjam ukinitve odvoza nepravilno parkiranih vozil, a kar se s s pajkom dogaja v Novem mestu, po mojem mnenju presega meje normale. Z njim sem se srečal pred kratkim, ko sem za JO minut pustil svoje vozilo poleg parkirnega prostora, ne da bi s tem oviral promet ali kogarkoli ogrožal.
V našem pravu še vedno velja, da naj bi bili vsi zakoni in podzakonski akti vse do občinskih odlokov usklajeni in tudi v skladu z ustavo. Tako 221. člen zakona o varnosti v cestnem prometu določa, da lahko policist odredi odvoz parkiranega vozila, če ta ogroža druge udeležence v prometu. Po neki logiki bi pričakovali, da bodo v skladu s tem členom zapisani tudi občinski odloki. Novomeški občinski odlok pa v nasprotju s tako logiko odreja, da lahko pajek odpelje skoraj vsako nepravilno parkirano vozilo, četudi ni nikomur napoti in nikogar ne ogroža. Pri tem bi lahko ugotavljali skladnost z ustavo in s tem zaposlovali ustavne sodnike, lahko pa se le vprašamo, če je taka brutalnost res nujna.
Zanima me, kaj je sestavljavce odloka vodilo, da so spisali tako odlok. Voznik, ki nepravilno par-
kira svoje vozilo in pri tem recimo nikogar ne ovira niti ne ogroža, je
AsAMA
MA&9AA/
vrmHtriEHi
NOVI PEMOS
Obsedeni z županom
Posamezniki so dobesedno obsedeni z županom. To pomeni, da so domalo osebno užaljeni, če na primer prvi mož v občini odkloni pokroviteljstvo nad praznovanjem stopetdeset-letnice godbe in predlaga koga drugega. Ali pa če ni župana na vsako pasjo procesijo, ga že razglasijo za sovražnika asociacije, ki je pripravila fešto. Županovim besedam pripisujejo večji pomen, kot to zaslužijo i besede i župan, ki je navsezadnje samo človek. Obnašajo se tako, kot bi bilo njihovo življenje odvisno zgolj od gospoda župana. Pa bi bilo nepravično pričakovati, da bo imel gospod župan enak odnos do vseh pojavov, vseh ljudi. Če mu ne leži kultura, mu pač ne, je pa zato močnejši, denimo, v športu ali v lovstvu.
Sploh pa bi bilo treba razčistiti enostavno vprašanje,.kdo je komu potrebnejši: župan krajanom ali krajani županu. Poglejte: pripravljavci mednarodnih poletnih kulturnih prireditev Pridi zvečer na grad morajo vsako leto posebej prepričevati gospoda župana in svetnike, da so prireditve za Metliko koristne in potrebne. Logično bi bilo ravno obratno. Uiti bi moralo namreč tako, da bi gospod župan člane prireditvenega odbora prosil, naj vztrajajo, saj bi s tem dokazal svojo prepričanje o koristnosti grajskih dogajanj. Sicer gre za občutek posiljevanja, za vtis, da se vse skupaj dogaja zato, da bi bilo zadoščeno prirediteljem, ki od samega dolgčasa nimajo početi kaj pametnejšega. Dokler bo tako, bo župan vzvišen nad programi in prosilci za denar do te mere, kot da gre za zadovoljevanje osebnih interesov in ne širše občinskih.
TONI GAŠPERIČ
s kaznijo in drugimi stroški kaznovan huje kot tisti, ki s svojo vožnjo huje ogroža ostale udeležence v prometu. Zanima me, koliko smrtnih žrtev, koliko je bilo hudo in koliko lažje poškodovanihžara-di nepravilnega parkiranja ter kakšno materialno škodo so povzročila nepravilno parkirana vozila, da so se v Novem mestu odločili za tak red.
Alojzij Lukšič, Mali Slatnik 35 a
volj!” Aja? In spet: Ata, po always ultra!
In tako naprej .'Stroškov se je nabralo za pol mojega starševskega dodatka: Odveč je dodati, da me je vse to in še dosti več v Ljubljani čakalo na nočni omarici. TUdi na kombinirane tam praške niso pozabili. Niti enkrat mi ni bilo potrebno prositi za karkoli.
Zato se sprašujem, kako je lahko novomeška porodnišnica dobila naziv “novorojenčku prijazna”? Moji Špeli ni bila, pa če povzamem izkušnje mojih znank in prijateljic, tudi njim ne kaj preveč. Če so bili že otroci dobro oskrbovani, so bile mamice toliko slabše. Saj ne rečem, kakšni je bilo gotovo vse všeč in vse super, jaz pa imam raje zdravnika, ki kdaj pa kdaj spegovori, ki zna reči dober dan in na svidenje, ki me bo pogledal, se mi mogoče nasmehnil in me celo vprašal, kako mi je. Pregledali so me itak samo prvi dan po porodu. Dr. Pavlin pa na žalost ni nič od zgoraj naštetega. Vsi ostali - s tem mislim ginekologe porodničarje - pa ne govorijo skoraj nič. Prav čudno jih je videti na viziti. Povprečje je malo popravil dr. Kralj, kije enkrat vodil vizito. Z njim je vse kar oživelo.
Zanima me, ali strokovno osebje novomeške porodnišnice sprejema samo zasluge. Odgovornosti se namreč branijo z vsemi štirimi. Sestre so v večini res zelo mlade, toda disciplina in red bi vseeno lahko bila. Meni in hčeri nihče ni pregledal zapestnic ob odhodu, zato me zamenjava dojenčkov niti ni tako presenetila. Kar pa se tiče pokojne, moram reči, da mi je zelo žal, ker nihče ni videl njenih težav, čeprav so bili v porodnišnici seznanjeni z njenim stanjem. Eno je gotovo: deklica nima več mamice. Želim ji srečno otroštvo in lepo, predvsem pa zdravo življenje. Osebju porodnišnice pa tole: nekaj bo treba spremeniti, začnite pri sebi! In če se čisto nihče ne čuti odgovornega, potem je nekaj hudo narobe. Potem to niso več sestre in zdravniki, ampak stroji.
MOJCA MATKOVIČ Novo mesto
ANTONOVO NA STOPNEM
Po praznovanju sv, Antona in blagoslovu krač in živine v Marijini cerkvi na Stopnem pri Škocjanu, ki gaje vodil škocjanski kaplan Janko Ivančič, je bila pred cerkvijo tradicionalna licitacija krač. Pri slovesnosti v cerkvi je sodeloval dekliški zbor Plamen, zunaj pa so zapeli Fantje z vasi. Dobre volje kljub zimskemu mrazu.ni manjkalo.
Izbran Slovenec leta 2000
Največ Slovencev bi na kosilo povabilo Milana Kučana, potem Tomaža Humarja in Adija Smolarja
LITIJA - V vsakoletni tradicionalni decembrski akciji Nedeljskega dnevnika, koga bi povabili na kosilo, je za lansko leto prepričljivo zmagal Milan Kučan, drugo mesto je zasedel Tomaž Humar, tretje pa Adi Smolar.
Med Slovenkami bo šla največkrat na kosilo Štefka Kučan.
Polna litijska športna dvorana -prireditev si je ogledalo okrog 2 tisoč ljudi - je ob zvokih rogov lesenih rogistov iz Kresnic v petek zvečer pričakala in pozdravila (letos že sedmič) kot Slovenca leta 1999, predsednika RS Milana Kučana, ki je prišel v spremstvu soproge Štefke. Prireditev sta povezovala Rado Časi in Anja Garbajs, ki sta klicala goste od spodaj navzgor: Lojzeta Slaka,
Mileno Zupančič, Štefko Kučan,
Srečka Katanca, Adija Smolarja,
Tomaža Humarja in Milana Kučana. Slednji je na Časlovo vprašanje, kaj bo s tolikimi kosili, dejal:
“Jaz ne bom pojedel nobenega, polovico jih podarjam tistim Slovenkam in Šlovencem, ki so na robu preživetja. Od druge polovi-
AFORIZMA
• Na veliko se piše in govori o hrani, ki ščiti organizem - kaj pa zaščita denarnice?
• Tipičen slovenski menu: evro-balkanska čorba, zabeljene cene in “sladica” iz obljub.
DARILO DRUGOUVRŠČENEMU - Litijski župan predaja Vaško situlo drugouvrščenemu Tomažu Humarju.
ce jih polovico podarjam Tomažu Humarju, ker potrebuje energijo, da bo lahko v drugem poskusu preplezal še neosvojeni vfh. Od druge polovice drugo polovico pa podarjam Adiju Smolarju, da bo vsaj malo podoben meni in litijskemu županu Mirku Kaplji.”
Vsi izbrani so prejeli priložnostno darilo, prva dva pa Trobčeve karikature, iz rok litijskega župana pa kopijo vaške situle, spomin na Litijo. Na prireditvi so nastopili: Alfi Nipič, Helena Blagne, Slovenski muzikanti, Zasavci, Moped show itd.
K. ŠUŠTERŠIČ
Prevarani krajani in delavci Snežnika
Država zahteva 70-odst. delež v Javnem podjetju Snežnik Kočevska Reka - Vladi podrejeni Snežnik nadaljuje razprodajo podjetja - Taki državi ni zaupati
Krajani Kočevske Reke in še posebej zaposleni delavci Snežnika so kar nekaj let živeli v napetem zatišju pred viharjem. Kaj malo ali nič niso vedeli o razvojnih usmeritvah podjetja, o lastninskem preoblikovanju in drugih namerah vlade. Pri vseh teh spremembah zaposlenim ni nihče poročal, se z njimi posvetoval ali jih kaj povprašal. Napetost in nezadovoljstvo sta vse bolj naraščala, dokler vlada ni začela razprodajati podjetje in odpuščati ljudi. Sedaj vedo, da so prevarani, in napetost se je spremenila v globoko razočaranje.
Najprej je vlada RS sprejela ugotovitveni sklep, da ima Republika Slovenija v Javnem podjetju Snežnik Kočevska Reka svoj delež družbenega kapitala v višini 70 %. Na podlagi 72. člena Zakona o gospodarskih javnih službah je ustanovitelj upravičen le do 60 % deleža tega kapitala. Družbeni pravobranilec je najprej zahteval, naj vlada predloži dokumentacijo, iz katere bo razvidno, da Republiki Sloveniji pripada 70-odst. delež. Ker vlada te dokumentacije ni predložila, je pravobranilec sprožil tožbo proti Republiki Sloveniji, sodišče se pa že dve leti in pol na tožbo preprosto ne odzove. Kljub temu vladi podrejeni Snežnik nadaljuje razprodajo podjetja. Direktor Snežnika pa si je privoščil še marsikaj, kar v sklepu vlade ni zapisano: poskrbel je za izločitev nepremičnin oziroma brezplačen prenos lastništva, ki so ga ustvarili delavci Snežnika (kulturni dom, mehanična delavnica, več stanovanjskih objektov...). Ljudje so prepričani, da je samovoljna direktorjeva odločitev zahrbtno de-
Dražji vrtci
Za 8 odstotkov
LITIJA - VVZ Litija je občinskemu svetu posredoval predlog za 25-odstotno povišanje ekonomske cene za programe predšolske vzgoje od 1. januarja letos dalje, in sicer trikrat po 8 odstotkov: 1. januarja, 1. marca in 1. maja. Svetniki so potrdili le 8-od-stotno od novega leta dalje, ostalo so zavrnili.
Kot je povedal ravnatelj Franci Končar, so se življenjski stroški zelo povečali, veliko družin zaradi nizkih osebnih dohodkov plačuje le najnižjo ceno - 8 tisoč tolarjev, kar ne zadošča niti za prehrano in za ogrevanje. Po novem naj bi starši za varstvo svojih otrok v litijskih vrtcih plačevali mesečno za dnevno varstvo otrok, starih 1 do 2 leti. 44.667 tolarjev, od 2 do 7 let 40.526 tolarjev ter za skrajšani 5-urni program varstva s prehrano za otroke od 2 do 7 let 31.048 tolarjev.
Litijski svetniki niso izglasovali ravnateljevega predloga iz lanskega novembra, da VVZ Litija nujno potrebuje sredstva v višini 7.835 tisoč tolarjev za nakup opreme, ki sojo naročili. To naj bi se zgodilo s prerazporeditvijo kontnih postavk. Svetniki pa so podprli predlog, da mora VVZ Litija za preostanek predlaganih podražitev pripraviti dodatno analizo upravičenosti podražitev.
K. ŠUŠTERŠIČ
janje in prekršek, kateremu bi morala slediti ustrezna kazen. V tej in takšni državi pa tovrstnih sankcij zagotovo ne bo. Pričakovati je, da bo nadzorni odbor po končanem svojem delu direktorja zamenjal. Šodeč po zdajšnji vladni praksi, bo direktor odšel na novo (še boljše) vodilno delovno mesto, kjer ga bo čakala nova vladna direktiva.
Delavci in krajani pa bodo ostali. Zavoljo premišljene in načrtne taktike vladajoče oblastne sestave zaposleni niti niso vedeli, da z njimi ves čas nekdo manipulira in jih vara. Država si je brez njihovega privoljenja preprosto prisvojila njihovo podjetje, v katerega so vlagali več desetletij. Tako so izgubili tudi osnovni vir dohodka. Zagotovo se zanje ne bo nihče zavzel in jih zaščitil: niti občina in še manj država, ki je pobrala Snežni-
kov kapital. Vladni obljubi iz leta 1998, da ne bo prihajalo do ukinjanja delovnih mest, se zdaj ljudje le grenko nasmehnejo. Tudi predsednik državnega zbora Janez Podobnik je septembra 1998 v Kočevski Reki javno izjavil, da bo stanje v Snežniku proučil, odstranil morebitne nepravilnosti, predvsem pa pomagal zbližati vse uporabnike prostora ter jih skušal motivirati za sodelovanje pri razvoju kraja. Od vsega tega ni bilo nič storjenega. Ljudje vse bolj prepoznavajo, da se država ljudem ne kaže kot njihova zaščit-nica, kakršna naj bi bila, ampak kot pretkana in nevarna nasprotnica. Taki državi ljudje ne morejo zaupati, pričakovati pa je, da bodo svoje razočaranje ustrezno izrazili na letošnjih parlamentarnih volitvah.
IVE A. STANIČ
Pogorelcema pomagala CZ
Litijanoma pogorela lesena počitniška hišica - Brez strehe nad glavo, obleke... - Pomoč trebanjske CZ
DOLENJSKE LAKNICE -Berto Kos in Ana Kokot, Litijana, ki že dve leti in pol živita v leseni počitniški hišici v Dolenjih Lakni-cah pri Mokronogu, sta se v ponedeljek, 10. januarja, zvečer vračala z avtom iz Ljubljane domov. Čakalo pa ju je pogorišče. Okrog 14. ure je namreč hišica začela goreti in kljub trudom gasilcev iz PGD Mokronog in PGD Trebelno je lesena stavba z vso opremo pogorela. Ostal je le spodnji del, zidana klet. Škoda znaša okrog 1,5 milijona tolarjev.
Ne moreta verjeti, kako seje to zgodilo. Kriminalisti natančnega vzroka požara še niso povedali, menda pa je zagorelo, ker so se odprla vratca štedilnika na drva in
OBČNI ZBOR KRAJANOV
PONIKVE - Svet KS Dolenja Nemška vas vabi krajane v petek, 21. januarja, ob 18. uri v gasilski dom Ponikve na občni zbor. Ker bo obravnavana tematika zelo aktualna - izgradnja avtoceste, problematika preskrbe z vodo, ureditev komunalne infrastrukture v naselju Dolenja Nemška vas - želijo, da se sestanka udeleži vsaj en član vsakega gospodinjstva.
V ATOMSKE TOPLICE
24. novembra smo se ob 8. uri učenci 5., 7. in 8. r. z razredniki odpravili plavat v Atomske Toplice. Prišli smo ob 9. uri. Tam smo približno 15 minut plavali za oceno, potem pa smo se tunkali, žogali, nosili na ramenih in še kaj. Tudi malica nam je tokrat vsem teknila. Zal je čas, namenjen kopanju, kar prehitro minil in morali smo domov. Želimo si še veliko takšnih dni.
ŠPELA POLJŠAK, 6. r.
OŠ Koprivnica
AJDOVCI GASILI TRIKRAT - Gasilci prostovoljnega gasilskega društva Ajdovec so lani gasili trikrat. Prvič so svoje cevi razvili, ko je gorelo v mizarski delavnici I-Les v Gorenjem Ajdovcu, drugič pa ko je zagorelo gospodarsko poslopje na Podlipi. Mlajši člani so nastopali na gasilskih tekmovanjih, s prostovoljnim delom pa so pokrili prostor za poletne prireditve, ulili tlake in položili ploščice v toaletnih prostorih in za odrom. Na letnem občnem zboru sta jih pozdravila žužemberški župan Franc Škufca in v imenu gasilske zveze Novo mesto in občinskega poveljstva Žužemberk Andrej Banko, blagajnik Darko Pucelj (na sliki) pa je občnemu zboru predtavil poslovanje društva. (Foto: S. Mirtič)
je goreče poleno padlo ven. “Dim je opazil sosed, ki je poklical pomoč, toda veliko se ni dalo več storiti,” je povedal Berto Kos, ki je zaposlen v novomeškem Revozu. Skupaj z dolgoletno partnerico Ano Kokot, kije upokojena, pa jima je zelo hudo tudi za njuno psico, nemško ovčarko, ki je zgorela. “Ostalo nama je le to, kar imava na sebi, in avto. Prve dni sva začasno spala pri sosedih v Pavli vasi. Vsem se za pomoč zahvaljujeva,” sta povedala.
Pri prebroditvi težav so jima nesebično priskočili na pomoč v štabu Civilne zaščite v 'frebnjem. Zdravstveni dom jima je začasno, dokler drugače ne rešita stanovanjskega problema, dal v uporabo počitniško hišico, ki sta jo postavila zraven pogorele zidanice. Kot je povedal Dušan Mežnaršič, predsednik Območnega združenja RK Trebnje, so jima iz sklada CZ pomagali še s posteljnino, RK jima je dal nekaj obleke, o finančni pomoči pa se dogovarjajo tudi
z občino.	.	.,
L. M.
iz Kanade
Belokranjski klub iz Toronta je v sodelovanju s Slovenskim parkom, Športnim klubom Slovenija iz Hamiltona, Slovenijo iz Toronta ter s Ca-nadian Slovenian Genealogi-cal Fundation povabil v goste Nogometni klub Kolpa iz Podzemlja, ki bo kot prvi slovenski nogometni klub gostoval v Severni Ameriki. To naj hi se dogodilo že letos, zato bo treba poiskati vrsto pokroviteljev, saj bo polet čez lužo zahteval lep kupček denarcev. Tja, v Kanado namreč, pa namerava v bližnji prihodnosti odleteti tudi metliška Mestna godba, ki praznuje letos junija stopet-desetletnico nepretrganega delovanja. Bojda so že prejeli neuradno povabilo.
Pred tremi leti so bili na turneji po Kanadi člani folklorne skupine Ivan Navratil, oktet Vitis ter Silvester Mihelčič, pred dvema letoma pa Toni Verderber. Vsa ta gostovanja so zasluga v Kanadi živečih Belokranjcev, ki vložijo veliko truda in denarja, kajti domala enomesečno bivanje v deželi tisočerih jezer le ni tako poceni, še posebej, če vemo, da gre za dokaj številčne skupine. Navada je že, da letalske vozovnice plačajo obiskovalci, ki zaprosijo za pomoč podjetja, samostojne podjetnike, obrtnike ter občino. Godbeniki pa so pripravljeni prispevati znaten del cvenka iz lastnih žepov, saj se zavedajo, da bo težko zbrati blizu petdeset tisoč mark, kolikor bi zadostovalo za letalske
vozovnice.
TONI GAŠPERIČ
IGRALA JE GODBA
LOKA, RADEČE-Želez-, ničarska godba iz Zidanega Mosta je pretekli petek, 14. januarja, priredila koncert v Loki, dan pozneje pa še v Radečah.
Prispevki za dializni sklad
NOVO MESTO - Do 14. januarja seje v sklad za dializo nabralo 10.790.488 tolarjev, kar kaže veliko podporo vse javnosti za ta projekt. Nad 100 tisoč tolarjev so darovali: Jakopin, d.o.o., NM; Društvo ledvičnih bolnikov, izkupiček srečelova; od 10 do 50.000 tolarjev so darovali: Status, d.o.o., Metlika; Gea College Pic, d.o.o.; Kakovost 2000, d.o.o.; Kukman Beti, Črnomelj; Lams, d.o.o., Gradac; Abanka 11/1; Julij Mušič; PBS 12/1; Vida Sanjkovič, Palček NM; SKB 10/1; do 10.000 tolarjev so darovali: Julij Brine; Ivanka Bučar; Andrej Grkšič; Viktor Matijašič; PBS 10/1; Ljubica Popovič; Milena Pureber, Frizerstvo; Nikola Dragičevič; SKB 13/1. Za prejeta sredstva se donatorjem najlepše zahvaljujejo.
Pomlajevanje in samozdravljenje
Študijski krožek vaj pomlajevanja in samozdravljenja na novomeškem RIC-u - Starodavne tibetanske vaje
NOVO MESTO - Na Razvoj-no-izobraževalnem centru Novo mesto pričenjajo delavnico vaj pomlajevanja in samozdravljenja, ki jo vodi Martina Kralj, vodilna strokovnjakinja na tem področju v Sloveniji in soavtorica priročnika Vrelec mladosti.
Gre za starodavne tibetanske vaje, ki so se izkazale kot učinkovit pristop posameznika k perečemu problemu preranega staranja, slabega telesnega zdravja, duševnih stisk in duhovne neizpolnjenosti. Skozi stoletja sojih oblikovali in uporabljali tibetanski menihi. Vaje so preproste in dostopne vsakomur.
Njihovi izjemni učinki so vsestranski. S temi vajami izboljšujemo energijski pretok, prikličemo ozdravitveno moč, dosežemo notranji mir pa tudi staranje upočasnijo. Na upočasnjenost staranja vplivajo številni dejavniki, izrednega pomena sta krvni obtok oziroma stanje ožilja in hrbtenice. Pet obredov, pet vaj, ki se imenujejo tudi vrelec mladosti, izjemno pripomore k izboljšanju krvnega obtoka in večji gibljivosti hrbtenice. Zato vaje ne ohranjajo samo zdravja in vitalnosti, ampak tudi mladostni videz. Organizem postane odpornejši na stresne situacije, med izvajanjem vaj pa človek vzpostavi globlji stik s seboj. Vaje pomagajo tudi pri prebavnih motnjah, glavobolu, bolečinah v
TUDI STAROST JE LAHKO LEPA
Ob koncu minulega tedna sem praznovala svoj 90. rojstni dan. Ob tej priliki sem spoznala, v kako čudoviti sredini preživljam svojo starost. Rada bi se zahvalila podžupanji Martini Vrhovnik in podžupanu Borisu Dularju, ki sta me s prijazno besedo tako prijetno presenetila. Enako bi se rada zahvalila g. Seriniju s Turistične zveze Dolenjske in Bele krajine, predstavnici RK in članom Turističnega društva Straža ter predstavnikom krajevne skupnosti. Hvala tudi mojim dragim sosedom za tako prijetno presenečenje. Tudi starost je lahko lepa.
MARIJA AŠ, Straža
ROJSTNI DAN - Četrtega januarja je v krogu domačih praznovala 95. rojstni dan gospa Josipina Rosenberg iz Lebanove ulice v Novem mestu, najstarejša krajanka v krajevni skupnosti Drska. Življenje ni bilo preveč prijazno do nje - zgodaj je izgubila moža, zato je sama vzgajala in spravila h kruhu dve hčeri. Zdaj ji ljubezen in pozornost vsi njeni vračajo. Slavljenj-ki sta voščili tudi predstavnici KO RK Drska. (Anica Bukovec)
MARIJA AŠ DEVETDESETLETNICA - V Straži je pred kratkim Marija Aš praznovala devetdeseti rojstni dan. Ob njenem jubileju so jo obiskali podžupanja Mestne občine Novo mesto Martina Vrhovnik, podžupan Boris Dular, predstavniki Krajevne skupnosti in Turističnega društva Straža ter predstavniki Turistične zveze Dolenjske in Bele krajine. (Majda Luzar)
'it
KOLEDOVANJE V ŠENTRUPERTU - V Šentrupertu smo že tretje leto zapored obujali stari slovenski verski in kulturni običaj koledovanje. Nad 90 otrok in njihovih staršev voditeljev se je v manjših skupinah v dneh med božičem in novim letom podalo na pot od hiše do hiše. Po zgledu treh kraljev so koledniki prinašali v naše domove blagoslov, pesem in prisrčna voščila. Še posebej očarljiva sta bila vonj kadila in pripoved kolednice. Darove, ki smo jih zbrali, smo namenili misijonom. Radi smo se pridružili vseslovenski koledniški akciji, namenjeni misijonarju Ernestu Saksidi v Braziliji, kjer nastaja mesto otrok sirot. Zajeten del darov ljudi bomo namenili tudi naši rojakinji s. Zvonki Mikec, ki v Angoli gradi šolo za tamkajšnje otroke. Da bi obujanje naših starih običajev v nas utrjevalo medsebojno prijateljstvo ter globoko narodnostno in krščansko zavest! (Sandi Osojnik, Šentrupert)
hrbtu in vratu, togosti v nogah in vratu, artritisu, osteoporozi, znakih menopavze, zamašenih sinusih, krčnih žilah itd.
Veliko število Slovenk in Slovencev se že napaja ob vrelcu mladosti, sedaj imamo priložnost, da se vrelčkarkam in vrelčarjem pridružijo tudi Novomeščani in okoličani, in to brezplačno.
M. Š.
GNEČA OKOLI ŠTEDILNIKA - Prejšnji konec tedna sta učiteljica praktičnega pouka v gostinstvu Valerija Poreber in svetovalka za kmečko družino in razvoj dopolnilnih dejavnosti Cvetka Lavrič v kuhinji osnovne šole Prevole pripravili tečaj peke peciv iz biskvitnega testa. Gospodinje so se naučile peči biskvitne rolade, pecivo s kislo smetano, ledene torte, jogurtove kocke in biskvitne potice. (Foto: S. Mičtič)
/
„
LANI KOMBI, LETOS ČRPALKO - Ko je prostovoljno gasilsko društvo Dvor lani kupilo Renaultov kombi master in gaje skupina članov društva v 600 delovnih urah nadgradila v gasilsko orodno vozilo ter s tem društvu prihranila več kot milijon tolarjev, je bil glavni cilj dvorskih gasilcev izpolnjen. Na srečo večjih požarov na njihovem območju lani ni bilo, posredovati pa so morali dvakrat. Letos nameravajo kupiti novo visokotlačno črpalko in prapor. Na občnem zboru sta se jim pridružila tudi župan Franc Škufca in predstavnik gasilske zveze Novo mesto Jože Zoran. (Foto: S. Mirtič)
i® • ssqddOdi7dOw@@QQ • ©DBDs® • ^©pBgB • i7®[p®[Fftg]š® • g®[raB[]Tra0w®©G0 • ©00Ds® • gO®[p)0©0
NASE KORENINE
Mornar iz zelenega morja
Tisti, ki ste prepričani, da dobro poznate zemljepis, boste nejeverno dejali: “Iz katerega zelenega morja? Saj ga vendar ni!” Pa jaz in Kotarjev Tone z Malega Bana blizu Pleterij pod Gorjanci dobro veva, da je. Le plimovanje je precej drugačno, kot je v drugih morjih, za katera pravimo, da so modra. Zeleni plimni val plane semkaj vsako pomlad. Začne brsteti tam doli ob zeleni Krki in se vse mogočnejši dviguje po vznožju Gorjancev tja do vrha. Potem valovi v pomladnih sapicah in poletne nevihte bičajo ter brazdajo njegovo površino, dokler je jesenski mrazi ne začnejo razkrajati. Polna čudovitih mavričnih barv se poslavlja, potem pa zbledi in zaledeni. Drugo pomlad se začne spet vse znova.
Tone je bil dolga leta mornar v tem morju. Ker temu zelenemu morju ponavadi pravimo gozd, bo bolj prav, če tudi njemu rečemo kar gozdar. Ali še pravilneje: upokojeni gozdar. Kajti trideset let je že tega, kar se je službeno nehal potapljati v tisto šumeče zelenje na pobočjih Gorjancev. Zdaj le posluša, kako mu spomladi ptičje žvrgolenje naznanja, da je spet napočil čas ženitve in spletanja gnezd, in kako jeseni zavijajoče tuljenje motornih žag razglaša slovo.
Njegove oči so vajene tega zelenja že od vsega začetka, saj so ugledale luč sveta nedaleč stran. Kot drugi sin se je rodi! malemu kmetu Antonu Kotarju in njegovi ženi Mariji. To je bilo jeseni leta 1914. Iste jeseni se je razvnela tudi prva svetovna vojna, ki je njegovega očeta odtrgala od kmetije in iz naročja mlade družinice ter ga poslala na obrambne okope v Galicijo. Tli je bil v enem od naletov ruske vojske ranjen. Ob koncu vojne seje vrnil invaliden.
Tone se torej še spominja prve svetovne vojne. Spominja se zamolklega topovskega grmenja, kije prihajalo tam daleč izza zelenih valov dolenjskih gričev, in spominja se tistih, ki so ušli iz grmečega pekla. V zavetju somraka so prihajali do podgorskih kmetij na obronku gozda in prosjačili za hrano ter obleko. Ko se je oče vrnil domov, so se spet počutili bolj varne. Kmalu je zaduhtelo po sveže zaoranih brazdah in znova je zavekalo v zibelki. Še deset Kotarjcvih otrok seje rodilo po prvi svetovni vojni, tako da jih je bilo vseh skupaj dvanajst. Med njimi tudi Martin, ki je v ' naslednji vojni padel v partizanih in bil pozneje proglašen za narodnega heroja.
Kotarjeva kmetija ni bila velika, zato so morali otroci kmalu z doma. Tone je po osnovni šoli odšel v Bosno k bratom trapistom, ki so v Banjaluki imeli samostan, šolo in sirotišnico. Tu je dokončal srednjo šolo, nato pa je v Mariboru dobil še gozdarsko izobrazbo. Tako je postal goden za samostojno življenje. Kot gozdar se je proti koncu tridesetih let zaposlil v pleterskem samostanu. Tako je postal zeleni “mornar”.
Enkrat smo se v tem sestavku že srečali s številko dvanajst. Toliko je bilo otrok pri Kotarjevih
v Velikem Banu. A v tistih časih okoli prve svetovne vojne po naših domovih to ni bilo nič nenavadnega. Toliko jih je bilo naprimer tudi pri Slabetovih v bližnjem Apneniku. Dvanajst otrok se je namreč rodilo gospodarju Jožetu in njegovi ženi Ani. Jože je številno družino preživljal tako, daje v Pleterjah služil za konjarja. Pa sta se spoznala, njegova hči Katarina ali Tinca, kakor sojo takrat klicali, in pleterski gozdar Tone. Vzklila je ljubezen in konec januarja štiridesetega leta sta se znašla pred oltarjem farne cerkve v Šentjetneju.
Tonetova in Katarinina zakonska barka je srečno splula in še istega leta je na njenem krovu prvič zavekalo. Pridružila se jima je hčerka Katarina. Mirne plovbe pa je bilo kmalu konec. Barka je zašla med čeri druge svetovne vojne in sovražne bombe so burkale njeno pot. Razdejale so dom mlade družine v Vrhpolju in Katarinin rodni Ap-nenik ji je ponudil zatočišče. Še Tone, Jože, Marija, Peter in Jožica so se potem povzpeli na krov Kotarjeve barke. Šest otrok je torej štel njun zakon. Polovico manj, kot sta jih bila vajena iz rodnih gnezd, pa vendar kar veliko za novi čas. Dandanes bi že družinam s polovico manj otrok rekli, da so številne.
Tone je bil vesten mornar. Dostikrat seje moral potopiti v zeleno podgorsko morje, da je spravil vseh šest otrok h kruhu. Medtem je svoji družinski barki zgradil tudi varen pristan v Malem Banu. S prijaznega grička nad pleterskim samostanom je lep razgled na gorjanska pobočja, porasla z gostimi gozdovi, ki se kakor morski valovi zaganjajo v strmino. Tone je poznal vse njihove skrivnostne globine. Potapljal seje vanje po skrivnih stezicah in domače mu je bilo petje gozdnih ptic in ujed. Njegov korak se je stapljal z gozdno tišino in se prožno in varno gibal mimo bivališč skritih gozdnih živali.
Zdaj le še skozi okno sledi sencam, ki potujejo preko gorjanskega pogorja, in temne lise v njem mu povedo, kje so nekoč pogozdovali: “Z gozdovi smo včasih preudarno gospodarili. Kolikor dreves smo iz njega vzeli, toliko sadik smo zasadili. Samo upam lahko, da je tudi danes tako,” pravi šestinosem-desetletni gozdar. Zdaj, ko je drevje še golo, je v strmini jasno videti tiste temnozelene otočke, kjer je bila smreka umetno posajena. “Bukve nismo sadili. Taje tukaj doma in se zaseja sama. Mi pa smo hoteli narediti mešan gozd,” pravi stari gozdar. Že bežen pogled na vznožje pogorja pove, da je načrt uspel.
Kako pa je uspela plovba Katarinine in Tonetove barke? Kar dobro. Zdaj, po šestdesetih letih, sta zasidrana v Malem Banu. Na domu sta ostala sama, a pet njunih še živih otrok ju redno obiskuje in jima pomaga pri delu, često pa sc oglasijo tudi vnuki in pravnuki. Prvih je štirinajst, drugih pa osem. Zadnji podatek je sila varljiv, vsekakor pa utegne biti pri Kotnikovih v Malem Banu konec tega meseca sila živo.
TONE JAKŠE
BOGATA NAJDBA
Je pustil srebrnike v cerkvi trgovec?
Na hribčku nad Kovačo vasjo pri Starem trgu ob Kolpi, od koder je prelep razgled daleč naokrog, je nekoč stala cerkev s v. Antona Pado-vanskega. A 13. junija daljnjega leta 1938 je bilo tam zadnje veliko žeg-nanje, saj se je še istega dne zvečer razbesnela nevihta in strela je udarila v cerkev, ki je zagorela kot bakla. Junija lani je bilo na god sv. Antona Padovanskega v delno obnovljeni cerkvi po natanko 61 letih zopet žegnanje.
Nad Kovačo vasjo so že v 16. stoletju zgradili cerkev sv. Ane, ki so ji v 18. stoletju dogradili še prečno ladjo in jo poimenovali po sv. Antonu Padovanskem. A kljub temu da je stala na eni najlepših razglednih točk v Poljanski dolini in je šlo vse prej kot za majhno cčrkev, ljudje najbrž niso zbrali ne dovolj denarja ne moči, da bi jo po požaru obnovili. Poleg tega je bila na pragu druga svetovna vojna. In ko so prišli v te kraje italijanski vojaki, jim je padla v oči prav požgana cerkev. Oropali so je še tistega, kar ji je ostalo: na Hrvaško so odpeljali zvonova. Poljanski župnik Jože Pavlakovič je od domačinov zvedel, da je bilo po vojni menda že zbranega nekaj materiala za obnovo cerkve, a so ga porabili za obnovo domovine. Propadanje cerkve pa se je nadaljevalo. Nekoliko so ji pri tem pomagali tudi vojaki po drugi svetovni vojni, ki so se na cerkvi učili minirati. Pri tem so podrli tudi del zida pri glavnih vratih in že je grozilo, da se bo zvonik na preslico zrušil.
Ko je Pavlakovič pred devetimi leti prišel za župnika v Stari trg, je skupaj s krajani počistil precej zarasle ruševine, kapelo pa so pokrili, a je veter odnesel zasilno kritino. Sredi leta 1998 pa so se znova lotili obnove cerkve, saj je grozilo, da se bo zrušilo še tisto, kar je od nje ostalo. Do lanskega žegnanja jim je uspelo utrditi zidove, postaviti ostrešje in bakreno kritino, čaka pa jih še precej dela. Čeprav je bila in še bo obnova cerkve sv. Antona Padovanskega
velik zalogaj, pa je prav tako kot to, da so preprečili nadaljnje propadanje, pomembna tudi presenetljiva najdba v zidu cerkve, kakršne je gotovo nihče ni pričakoval. Ko je namreč utrjeval zid pet metrov od tal, so se Nikoli Štubljarju izpod orodja usuli srebrni kovanci različnih velikosti. O pomenu novcev je potem, ko so jih natančno proučili in očistili, preteklo soboto v Starem trgu predaval Andrej Šemrov iz numizmatičnega kabineta Narodnega muzeja v Ljubljani.
Celo strokovnjake je v zbirki 57 novcev presenetilo marsikaj. Najstarejši novec je bil skovan na Bavarskem v prvi polovici 15. stoletja, sicer pa prevladujejo srebrniki iz nemških dežel, čeprav je presenetljivo veliko tudi češkega denarja. Nekaj je tudi novcev, ki jih sicer na slovenskem ozemlju niso našli ravno veliko. Eden od takšnih je kovanec iz beneške republike. Zanimivo je, da je bilo med novci nekaj takšnih, ki v drugih delih sedanje Slovenije niso bili v obtoku, na primer praški novčič, kakršnih so na slo-
venskem ozemlju našli le nekaj. Posebno pozornost je pri strokov-njakih zbudil tudi tolar, ki je v zbirki eden mlajših, a največji, saj ima kar štiri centimetre premera, medtem ko je premer ostalih centimeter ali nekoliko več. Posebne pozornosti je vreden tudi kovanec s portretom Ferdinanda I., ki je ukazal zapleniti zlato in srebro (tudi posodo in svečnike iz cerkva), da so iz žlahtnih kovin skovali denar, s katerim je plačal vojake za obrambo pred Turki. Ta kovanec je toliko pomembnejši prav zato, ker seje zaradi ukaza Ferdinanda I. pri nas iz tistih časov ohranilo zelo malo srebrnih in zlatih izdelkov.
V mošnjičku, v katerem so bili tudi novci iz madžarske kovnice, kovnice v bližini Firenc in iz salzburške nadškofije, so bili zbrani kovanci, skovani v približno sto letih. Zadnji so iz leta 1556, kolikšna je njihova vrednost, pa je težko oceniti. Za zgodovinarje so neprecenljive vrednosti, v 16. stoletju pa je bila njihova vrednost približno pol plače takratnega strelca, torej okrog 80 tisoč današ-
		RT- j
		BF
		Bi j *
iffljRji ar' ,		
POL STOLETJA STARI NOVCI - Novci, ki so jih predlansko poletje našli pri obnovi cerkve nad Kovačo vasjo, so ob nedavni predstavitvi v Starem trgu vzbudili veliko zanimanja. Gotovo pa bo še bolj zanimivo slišati, kakšna je bila usoda zadnjega lastnika sedeminpetdesetih srebrnikov, če bo komu uspelo dokopati se do njegove življenjske zgodbe. (Foto: M. B.-J.)
njih tolarjev. Kdo je bil njihov zad-nji lastnik, ostaja še skrivnost. Andrej Šemrov ugiba, ali jih ni morda v cerkev skril trgovec, ki je trgoval tudi na Hrvaškem in Madžarskem, vendar jih ni prišel nikoli iskat, ker je storil bridko smrt. Domneva tudi, daje lastnik umrl leta 1556. Morda bodo zgodovinarji s pomočjo arhivov razkrili, kaj se je v tistem času dogajalo v teh deželah ter iz izsledkov sklepali o usodi lastnika srebrnikov.
Župnik Pavlakovič je lani izrazil pobožno željo, da bi se v zvoniku cerkve sv. Antona Padovanskega v Kovači vasi 150-kilogram-skemu zvonu, ki so ga pripeljali iz Poljan nad Škofjo Loko, pridružil še 100-kilogramski zvon. Niti v sanjah pa si ni mislil, da se bo ta želja tako kmalu uresničila. Kmalu po lanskem junijskem žegnanju je namreč Ana Režek iz Močil obljubila 500 DEM za nov zvon. “Nisem vedel, kdaj seji bo pridružil še kakšen darovalec. A ko smo se sredi septembra vračali z Rogle, kjer je bilo praznovanje 80-let-nice Uniorja, je Peter Madronič prav tako obljubil 500 DEM za nakup zvona. Vendar smo ob pregledu starega zvona ugotovili, da bi bilo najbolje kupiti dva zvonova. In konec novembra smo ju že pripeljali v Stari trg,” niza župnik Pavlakovič. Ves denar za zvonova so darovali verniki, minulo nedeljo, dan pred godom sv. Antona Puščavnika, pa soju pri maši, ki jo je vodil generalni vikar Božidar Metelko iz Ljubljane, blagoslovili. Večjega, nad katerim sta prevzela botrstvo Unior in Peter Madronič, so posvetili A. M. Slomšku in podarili Uniorju. Manjšemu pa je bila botra Ana Režek, posvetili so ga sv. Ani in podarili občini Črnomelj. “Tako se želimo vsaj simbolično zahvaliti za pomoč pri oživljanju naših krajev in obnavljanju župnijskih objektov,” je zadovoljen poljanski župnik, ki že razmišlja tudi o nadaljnji obnovi cerkve na griču nad Kovačo vasjo.
MIRJAM BEZEK-JAKŠE
NASI ZVESTI NAROČNIKI
Usovi že pol stoletja z nami
Časopis je naročil prvorojenec Jože, ko pa se je preselil v Ljubljano, je Dolenjski list ostal na Gorenjih Jesenicah pri bratu Rudiju in mami Ani - Radi ga prebirajo vsi pri hiši, najprej gospodar.
Usova mama, 89-letna Ana, je še zelo čila in zdrava. Bolj kot vse je to želela tudi svojim otrokom, zlasti prvorojencu Jožetu, rojenemu 1933, ki mu je pri 14 letih pričela nagajati skleroza multiplex in mu leta 1972 dokončno izžela izmučeno telo. Po materi je Jože imel veliko veselje do branja, in ker je hotel biti na tekočem z domačimi zanimivostmi, je naročil leta 1950 Dolenjski list.
Ko se je ob napredovanju bolezni Jože preselil v Ljub-
ljano, so se domači dogovorili, da bo “Dolenj’c” ostal doma, naročnik pa je postal danes 62-letni mlajši brat Rudolf. In tako je ostalo do danes. Rudijeva starejša sestra Mici je v Nemčiji, Anica v Trebnjem, mlajši brat Stane pa ima hišo v soseščini. Poleg Rudija, žene Ane in mame Ane so časopis radi prebirali vsi štirje Rudijevi otroci: tudi najstarejša hči Šonja, zdaj medicinska sestra v novomeški bolnišnici, Mija, vzgojiteljica v Šmarjeti, Alenka, trgovka v Tfebnjem, ki so že zdoma, in najmlajša hši Tanja, študentka 3. letnika Visoke šole za socialno delo, ki je še doma.
Časopis praviloma prvi pregleda gospodar Rudi, ki najprej preleti oglase, da bi videl, ali
kdo prodaja kaj uporabnega za kmetijo. Usovi imajo namreč 6 ha zemlje, od tega 4 ha obdelovalne, 6 krav molznic in potrebuje za lažje delo kar nekaj kmetijskih strojev. Ker ima Rudi “zlate roke”, saj zna mehanizacijo dobro vzdrževati in popravljati, dokupuje praviloma rabljene stroje. Pred kratkim so kupili rabljen trosilec za gnoj in novo nakladalko. Rudi je delal v nekdanji Tovarni šivalnih strojev na Mirni, v pokoj pa je šel iz Tesnil. Pri njih je bila zbiralnica mleka že pred več kot pol stoletja. Usov ata, ki se je na Dolenjsko priženil z Gorenjskega, je bil mlekar že v šentruperški mlekarni. Pet otrok je izgubilo pridnega očeta leta 1949. “Anči je zadolžena za molžo, to pa dobro obvlada tudi Tanja,” pojasni delitev dela med ženo in hčerko gospodar Rudi. On se raje zapelje v hosto, kjer je prenaporno za nežnejši spol,
z veseljem pa gre v “goro”, v vinograd na Okrogu, kjer je pred desetletjem posadil 500 trt. Usovi so že nekajkrat pridelali zelo dober cviček in belo dolenjsko vino, s katerim so postregli že tudi marsikakšnemu popotniku, ki se je želel naužiti čudovitega razgleda od njihovega vinskega hrama na šentruper-ško kotlino.
Rudijeva žena prebere v “Dolenjcu” najprej domače zanimivosti in Trebanjske iveri, nato portret tedna, mati Ana pa rada zgodbe o življenju ljudi, ki jih pišemo novinarji, in Halo, tukaj. “Ne moremo si misliti, kako bi bilo, če ne bi med nas prišel Dolenjski list, zato komaj čakamo četrtka,” pravi Tanjina mamica. Tanjo menda najbolj zanimajo nova rojstva v Dolenjcu, zbode nekdo dekle, ki se le prešerno nasmehne in si misli svoje.
PAVEL PERC
• Norčujejo se iz tnalih kmetov - Gruntarji se strašno radi delajo norca iz malih kmetov, ki imajo le hišo s poslopji in k večemu kak oral njive. Pravijo jim zaničljivo lesehenjki, kakor goslačem, češ ker morajo jemati v najem tuje njive ali pa si pomagati s krčmarijo ali rokodelstvom, ne razlikujo se dosti od prostih gostačev. Če ima tak sehenjek tudi dobro življenje vsled pridnosti in rokodelske spretnosti ne pridobi si s tem še nikakega spoštovanja, razun če kmetje mislijo, da si je že toliko pridobil, da si kupi lahko kmetijo.
• Ubog sebenjek - Krčmar Rezar je z vsem dobro založen. Kar kdo potrebuje kupi lahko pri njem, ima vsega orodja dovolj, vsi sosedje hodijo prosit ga na posodo za sto reči zdaj za sekiro, pa za pilo, za verigo, olje, maslo, moko, slamo etc. on pa ni še prosil nikoli za nič druzega ko enkrat za gnojen koš. In vkljub vsemu temu ga zaničujejo kot sebenjka in mu se smejajo ko ga vidijo delati na vso moč od zore do trde noči češ kaj se revež napenja - zmogel si ne bo nikoli - kar je to ostane - ubog sebenjek, naj bi se ne trpinčil tako neumno po živinsko.
USOVI BI TEŽKO BREZ DOLENJCA - Rudi in dve Ani Us z Gorenjih Jesenic so zvesti bralci Dolenjskega lista že pol stoletje. (Foto: P Perc)
TELEVIZIJSKI SPORED
Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov!
ČETRTEK, 20.1.
SLOVENIJA 1
8.40 ■ 9.30
13.00
13.45
0.50 Teletekst TMenski izbor Oddaja za otroke 9.45 Pod klobukom
10.35 Zgodbe iz Školjke
11.05 National geographic, serija, 10/11 11.55 Vino moje dežele
Poročila Tedenski izbor Večerni gost
14.35 Zoom
16.05 Osmi dan Slovenci po svetu Tedi
Slike iz Sečuana Obzornik
Delo v teku, serija, 3/7 Evropa in ljudje Risanka
Dnevnik, vreme, šport Tednik TV Poper Turistična oddaja Odmevi, kultura, šport Gibljive slike
16.30
17.00
17.35
18.00 18.10
18.40
19.10
19.30
20.05 21.00
21.35
22.10
23.05
SLOVENIJA 2
8.00 Vremenska panorama -10.00 Strela z jasnega, 6/13 -10.50 Videoring -11.20 Nič svetega, nan. 2/20 - 12.10 Svet poroča - 16.00 Ljubezen v senci, film -17.30 Po Sloveniji -18.05 Dr. Ouinnova, nan. -19.00 So leta minila, nan., 5/7 -19.30 Videoring - 20.05 Na robu, serija -
20.25 Filmski triki - 21.00 Resna glasba - 22.00 Poseben pogled, film - 23.45 Slovenski jazz
KANAL A
8.30 Vse za ljubezen, pon. -10.30 Uboga Maria, pon. -11 .00 Oprah show -12.00 Adrenalina -13.30 MacGyver, pon. -14.30 Družinske vezi, nan. -15.00 Ne mi težit, nan. -15.30 Resnični svet, nan. -15.55 Oprah shovv -16.45 Uboga Maria, nad. -17.10 Maria Isabel, nad. -17.40 Vse za ljubezen, nad. -18.30 Simpatije, nan. -
19.30 Princ z Bel Aira, nan. - 20.00 Morilski um, film - 21.40 Katarina velika, nad. - 22.30 Frcnch in Saunders, nan. - 23.10 MacGyver, film - 0.00 Dannyjcve zvezde
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -17.00 Risanka - 18.15 lz združenja -19.00 Novice -19.15 Tedenski kulturni pregled - 19.30 24 ur - 20.00 Kontaktna oddaja - 20.40 Nas poznate? - 21.00 Novice -21.15 TMenski kulturni pregled - 21.25 Oder občutkov
HTV 1
7.25 Tv spored - 8.00 Dobro jutro, Hrvaška -
10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program -
12.00 Poročila -12.35 Umazane laži (serija) -13.20 TTenutek za... -13.55 Guldenburgovi (serija) -14.45 Lovci na slonovino (film) -16.30 Morje -17.45 Dok. oddaja -18.20 Kolo sreče -
19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Predsedniške volitve - 21.35 Kviz - 23.00 Pol ure za kulturo - 23.35 Poročila - 23.55 Španski film -1.40 Mešani pladenj (film)
HTV 2
9.40 Kraljestvo divjine -10.05 Hrvaška kulturna in naravna dediščina -10.3 Kung Fu (film) -12.10 Ponovitve -15.55 Poročila za gluhe in naglušne - 16.00 Znanstveni album - 17.30 Hugo, tv igrica -17.55 Žepni nožič (nan.) -18.20 Iz jezikovne zakladnice -19.05 Županijska panorama -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.00 Kviz - 20.20 Seinfeld (serija) - 20.50 Urgenca (serija) - 21.40 Opazovalnica - 22.15 Škrlatna cesarica (film) - 23.55 Nočni pogovori - 0.55 Umazane laži (serija) -1.40 Serija - 2.25 Portreti - 3.25 Kaos (film)
PETEK, 21.1.
SLOVENIJA 1
8.40- 1.00 Tčletekst
9.30 TMenski izbor Oddaja za otroke 10.00 Slike iz Sečuana
10.10 Enajsta šola
10.45 Delo v teku, serija, 3/7
11.15 Evropa in ljudje 11.25 V vojni z mamili, 3/3
13.00 Poročila
13.15 Vremenska panorama 13.50 TMenski izbor
Aliča, kult. magazin
14.15 Slovenci v Avstaliji
15.10 Po domače
16.30 Mostovi	___________
17.00 Rdeči grafit
17.35 Miškolin
18.00 Obzornik
18.10 Resnična resničnost 18.40 Dosežki
19.10 Risanka
19.30 Dnevnik, vreme, šport
20.00 Zrcalo tedna
20.15 Petka
21.35 Vrtičkarji, nad., 13/13
22.10 Odmevi, šport
23.00 Polnočni klub
SLOVENIJA 2
8.00 Vremenska panorama -10.00 Dr. Ouinnova, nan, -10.35 Superveleslalom (ž) -10.45 Na robu, serija -11.10 Filmski triki -11.35 Pasqua-lino semdem letpo, italij. film -11.50 Supervele-
slalom (m) - 13.25 Videoring -14.00 Črna orhideja, TV drama -15.40 Eva, ang. film -17.30 Po Sloveniji -18.05 Skrita področja znanosti -18.40 Rokomet -19.30 Videoring - 20.05 Generacije znanosti - 20.25 Daleč od ponorelega sveta-21.25 Grace na udaru, nan., 3/25 - 21.50 Film tedna -23.25 Umori, nan., 10/22-0.10 Umor 1. stopnje, nad., 11/18 -1.00 Noč z Dickom, nan.
KANAL A
8.30 Maria Isabel, pon. - 9.30 Vse za ljubezen, pon. -10.30 Uboga Maria, pon. -11.00 Oprah show -12.00 Atlantis -13.30 MacGyver, pon. -
14.30 Družinske vezi, nan. -15.00 Ne nji težit, nan. -15.30 Resnični svet, nan. -15.55 Oprah shovv -16.45 Uboga Maria, nad. -17.10 Maria Isabel, nad. -17.40 Vse za ljubezen, nad. -18.30 Simpatije, nan. -19.30 Princ z Bel Aira,. nan. -
20.00 Mladoporočenci - 20.30 Zmenkarije -
21.00 Čarovnice, film - 22.00 Mož, kije šel na hrib inse vrnil zgore, film - 23.45 MacGyver, nan.
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -17.00 Najspot -17.50 Kulturni pregled -18.20 Kmetijski nasveti -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Videoboom 40 -
21.00 Novice - 22.15 Motosport - 21.45 Ajd dijo
HTV 1
8.00 Dobro jutro -10.05 Izobraževalni program
- 12.00 Poročila - 12.35 Umazane laži (nad.) -13.20 Trenutek za... -13.55 Serija -14.45 Noro zaljubljen (film) - 16.30 Dok. oddaja -17.00 Hrvaška danes -17.45 Moj dom -18.20 Kolo sreče -18.55 Risanka -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.00 Predsedniške volitve - 23.30 Lepa naša - 0.35 Iz temeljev HTV - 2.40 Dok. oddaja
- 3.10 Opazovalnica - 3.40 Moj dom
HTV 2
10.45 Kung Fu (film) -12.20 Ponovitve -13.45 •Pol ure za kulturo -14.15 Morje -15.55 Lassie (serija) -15.55 Poročila za gluhe in naglušne •
16.00 Znanstveni album -17.00 Tčlevizija o televiziji -17.25 Hugo -17.50 Zdravnik v hiši -
19.00 Županijska panorama -19.30 Dnevnik -
20.00 Kviz - 20.20 Od Zemlje do Lune (serija) -21.15 Foxov filmski večer - 22.35 Opazovalnica
- 23.05 Hladna vojna -1.30 Vodič dobrega seksa
SOBOTA, 22.1.
SLOVENIJA 1
7.00 - 2.15 Tčletekst
8.00 Tedenski izbor Zgodbe iz školjke 8.30 Radovedni Tiček 8.45 Zlatko Zakladko 9.15 Pod klobukom 10.10 Film
11.40 Lassie, nan.
12.05 Tčdnik
13.00 Poročila
13.35 Turistična oddaja
13.55 Med valovi
14.25 Petka 15.45 Film
17.00 Cofko cof, risanka
17.25 Mozartova druščina, 3/26
18.00 Obzornik
18.10 Na vrtu
18.35 Ozare
19.10 Risanka
19.30 Dnevnik, vreme, šport
19.55 Utrip 20.15 Orion
21.50 Vino moje dežele
22.30 Poročila, šport
23.05 Nenavadna druščina, nan., 3/13
23.30 Napis na zidu, ang. nad., 3/4 0.20 Francoski film
SLOVENIJA 2
8.00 Vremenska panorama - 9.30 Videoring -
10.05 Noro zaljubljena, 24/25 -10.30 Nevarni zaliv -10.35 Superveleslalom (ž) -11.20 Svetnik, nan. 2/43 - 11.50 Smuk (m) -12.10 Štafeta mladosti -13.00 Šport -19.30 Videoring - 20.05 Film - 21.40 Turandot, opera - 0.40 Obtoženi, ang. nan., 5/8
KANAL A
8.00 Risanka - 9.30 Družinske zadeve, nan. -
10.00 Nora hiša, nan. -10.30 Dušni pastir, nan.
-11.00 Dvojčka Edison, nan. -11.30 Webster, nan. -12.00 Zmenkarije - 12.30 Mladoporo- _ čenči, pon. -13.00 Kung Fu, nan. -14,00 Padla zvezda, film -16.00 Adrenalina -17.00 Zgodba o Thmmy Wynette, film -19.00 Veličastnih sedem, nan. - 20.00 Vročinski val, film - 21.40 Blagoslov smrti, film - 23.30 Striptizete - 0.10 Atlantis
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -17.00 Videoboom 40 -17.55 Kako biti zdrav in zmagovati -18.20 Motosport -19.00 Novice -19.30 24 ur - 20.00 lz zdrpženja - 21.00 Novice - 22.15 Najspot .	-
HTV 1
7.25 Tv spored - 7.30 Poročila - 8.05 Film -10.00 Tovarna sanj -11.15 Risana serija -12.00 Poročila -12.35 Hruške in jabolke -13.10 Kmetijski nasveti -14.55 Shane (film) -17.10 Beverly Hills (serija) -18.10 Melrose Plače (serija) -18.55 Risana serija -19.30 Dnevnik, vreme, šport -
20.00 Predsedniške volitve - 20.20 Film po izbiri gosta - 23.15 Zabavna oddaja -1.10 Poročila
HTV 2
8.20 Iz temeljev HTV -11.15 Nedeljska premiera -14.15 Zvezdne steze (serija) -15.35 Hladna vojna (serija) -16.30 Črno-bclo v barvi -19.30 Dnevnik, vreme, šport -19.55 Vfclikani 20. stoletja - 20.50 Opera Box - 21.40 Frasier (serija) - 22.10 Opazovalnica - 22.45 Pravica za vse (serija) - 23.30 Logarjeva hiša (serija) -1.10 Beverly Hills -1.55 Melrose Plače (serija)
NEDELJA, 27.1.
SLOVENIJA 1
7.05 - 1,05 Teletekst 8.00 Živžav Risanke
9.20 Jelenine •
9.25 Super stara mama, nan., 25/26 9.50 Ozare Pihalni orkestri Okus po cvetju
Audubonov živalski svet, serija Obzorje duha Ljudje in zemlja Poročila Pomagajmo si Orion
Prvi in drugi Čari začimb Po domače Obzornik Slovenski magazin Spoznavanje narave in družbe Žrebanje lota Risanka
Dnevnik, vreme, šport Zoom
Družinske vezi Poročila, šport Ples v Ameriki
9.55
10.25 11.00
11.30 12.00
13.00
13.35 14.05
15.35
16.00
16.30 18.00 18.10
18.40 19.10 19.15
19.30 20.00
21.35
22.30
22.50
SLOVENIJA 2
8.30 Tretje oko, serija - 9.15 Nikoli v dvoje brez tebe, nad., 49/60 - 9.20 Vfeleslalom, 1. vožnja (ž) -9.40 Nevarni zaliv-10.20 Slalom, l.vožnja(m) -10.30 Ata, nan. -11.00 Zvezde Hollywooda -
11.30 Parada plesa -12.00 Policija -12.20 Veleslalom, 2. vožnja (ž) -13.20 Slalom, 2. vožnja (m) - 13.00 Šport -19.30 Videoring - 20.05 Umetnost zahodnega sveta - 21.05 Raymonda imajo vsi radi, nan. - 21.35 Cik cak - 22.05 Šport v nedeljo - 23.05 Ouestion of honor, am. film
KANAL A
8.00 Risanka - 9.30 Družinske zadeve, pon. -
10.00 Nora hiša, nan. -10.30 Dušni pastir, nan. -
11.00 Dvojčka Edison, nan. -11.30 Webster, nan. -12.00 Skrita kamera -12.30 Fashion TV nan. -
13.00 Kung Fu, nan. -14.00 Srečna dama, film -
15.50 Klik: Atlantis; Nesmrtna. Hughleyjevi -
19.00 Nemogoče - 20.00 Priden sinko, film -
21.30 Stilski izziv - 22.10 Nevarne skušnjave, film
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -17.00 Orfejčkova parada -
18.25 Rezerviran čas -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Kako biti zdrav in zmagovati - 20.30 Smo dobri gospodarji? - 20.45 Nas poznate? -
21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote -
21.30 Kmetijski razgledi
PONEDELJEK, 24.1.
SLOVENIJA 1
8.10 - 0.40 Teletekst
9.00 Tedenski izbor Risanke
9.15 Rdeči grafit
9.50 Resnična resničnost 10.20 Dosežki 10.40 Na vrtu
11.05 Botri vzhajajočega sonca 11.35 Gibljive slike
12.05 Utrip
12.15 Zrcalo tedna 12.30 Prvi in drugi
13.00 Poročila
13.15 Konj za Deni, ang. film 14.50 Pomagajmo si 15.40 Polnočni klub
16.30 Dober dan, Koroška
17.00 Radovedni Taček 17.20 Super stara mama, nan.
18.00 Obzornik
18.10 Dober večer
19.00 Risanka
19.10 Žrebanje 3x3 plus 6
19.30 Dnevnik, vreme, šport
20.05 Klinika pod palmami, nem. nan., 8/24
21.00 Odstiranja
22.10 Odmevi, kultura, šport
23.00 Odstiranja
SLOVENIJA 2
8.00 Vremenska panorama -10.00 Daleč od ponorelega sveta, nad. -10.55 Euroncvvs -15.30 Policija -16.00 Cik cak -16.30 Veliki skladatelji
-17.30 Po Sloveniji -18.05 Snežna reka, nan. -19.00 Lingo -19.30 Videoring - 20.05 Jasno in glasno - 21.00 Studio City - 23.00 Brane Rončel izza odra - 0.25 Eva, film
KANAL A
8.30 Maria Isabel, nad. - 9.30 Vse za ljubezen, • pon. -10.30 Uboga Maria, pon. -11.00 Oprah show -12.00 Dannyjeve zvezde -13.30 Mac-Gyver, nan. -14.30 Družinske vezi, nan. -15.00 Ne mi težit -15.30 Resnični svet, nan. -15.55 Oprah show -16.45 Uboga Maria, nad. -17.10 Maria Isabel, nad. -17.40 Vse za ljubezen, nad.
-18.30 Simpatije -19.30 Princ z Bel Aira - 20.00 Ljudstvo proti Larryju Flyntu, film - 22.15 Zvezdna vrata, nad. - 23.10 French in Saunders, nan. - 23.50 MacGyver, nan. - 0.40 Dannyjcve zvezde
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -17.00 Orfejčkova parada -18.25 Športni pregled -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Pokličite župana - 20.45 Nas poznate?
- 21.00 Novice - 21.20 Brez šminke
TOREK, 25.1.
SLOVENIJA 1
8.10-1.10 Teletekst
9.00 TMenski izbor Mostovi
9.30 Radovedni Taček
9.45 Otroška serija
10.20 Dober večer
11.10 Znameniti umetniki
12.05 Klinika pod palmami, nan., 8/24
13.00 Poročila
14.00 Odstiranja
16.30 Prisluhnimo tišini
17.00 Zlatko Zakladko
17.15 Kako rada imam šolo, nan., 3/26
17.30 Moja žival in jaz, nan., 3/26
18.00 Obzornik
18.10 Zgodovina vode, serija, 3/4
19.10 Risanka
19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Peta hiša na levi, nan., 6/10 20.35 Izbrana poglavja iz 20. stol.
21.00 Omizje
22.10 Odmevi, šport
23.00 Lovska strast, švic. drama 0.20 Zgodovina vode, serija
SLOVENIJA 2
10.00 Tedenski izbor: Snežna reka, nan.; 10.45 Videoring; 11.20 Resnica ali kazen, film -12.35 Euronews-14.10 Risanka -14.35 Jasno in glasno -15.30 Studio City -17.30 Po Sloveniji -18.05 Veter v hrbet, kan. nad., 15/26 - 19.00 Ljubezen in zakon, am, nan. -19.30 Videoring - 20.05 Dok. oddaja - 21.00 Kaskaderka, film - 22.30 Svet poroča - 23.00 Glasba in človeški um, serija, 3/3
KANAL A
8.30 Maria Isabel, nan. - 9.30 Vse za ljubezen, nad. -10.30 Uboga Maria, pon. -11.00 Oprah shovv -12.00 Atlantis -13.30 MacGyver, pon. -
14.30 Družinske vezi, nan. -15.00 Ne mi težit, nan. -15.30 Resnični svet -15.55 Oprah shovv -16.45 Uboga Maria, nad. -17.15 Maria Isabel, nad. -17.40 Vse za ljubezen, nad. -18.30 Simpatije, nan. -19.30 Princ z Bel Aira, nan. -
20.00 Adrenalina - 21.00 Kobilica, film - 23.10 French in Saunders, nan. - 23.50 MacGyver, nan.
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -17.00 Risanka -18.00 Brez šminke -18.25 Šport -18.30 Za uho in oko -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Ole-ana, film - 21.00 Novice - 21.15 Pokličite župana, pon.
SREDA, 26.1.
SLOVENIJA 1
8.40 - 1.00 Teletekst 9.30 Tedenski izbor Risanke
10.05 Kako rada imam šolo, nan., 3/26
10.20 Moja žival in jaz, nan., 3/26
10.35 Japonske pravljice
10.50 Mozartova druščina 11.15 Zgodovina vode, 3/4
12.05 Peta hiša ne levi, nan., 6/10
12.35 Izbrana poglavja iz 20. stol. 13.00 Poročila
13.20 Tedenski izbor Prisluhnimo tišini
13.50 Obzorje duha
14.20 Ljudje in zemlja 15.10 Omizje Sledi Mostovi Male sive celice Obzornik
National Geographic, serija, 11/11 Risanka
Dnevnik, vreme, šport Sedmi pečat Odmevi, kultura, šport Sončni žarek Koncert simfonikov
shovv -12.00 Dannyjeve zvezde -13.30 Mac-Gyver, pon. -14.30 Družinske vezi, nan. -15.00 Ne mi težit, nan. -15.30 Resnični svet, nan. -15.55 Oprah shovv -16.45 Uboga Maria, nad. -17.15 Maria Isabel, nad. - 17.40 Vse za ljubezen, nad. -18.30 Simpatije -19.30 Princ z Bel Aira, nan. - 20.00 Film po izbiri gledalcev
- 22.10 Roka pravice, nan. - 23.00 French in Saunders, nan. - 23.40 MacGyver, nan. - 0.30 Dannyjevc zvezde
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -17.00 Oleana, film -18.25 Smo dobri gospodarji? -19.00 Novice -19.30 24 ur - 20.00 Motosport - 20.30 Rezerviran čas
- 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Ajd dijo
16.00
16.30
17.00
18.00 18.10
19.10
19.30
20.05
22.10
23.05
23.30
SLOVENIJA 2
8.00 Vremenska panorama -10.00 Veter v hrbet, kan. nad. - 10.50 Dok. oddaja - 11.35 Kaskaderka, film -13.05 Videoring - 13.40 Euronevvs -16.00 Veličastni, fr. film -17.30 Po Sloveniji -18.05 Strela z jasnega, nan. -19.00 Sorodne duše, nan., 4/13 -19.30 Videoring -
20.00 Odbojka - 21.30 Tenis - 22.30 Kengurujeva palača, avstral. nad. 2/2
KANAL A
8.30 Maria Isabel, pon. - 9.30 Vse za ljubezen, pon. -10.30 Uboga Maria, pon. -11.00 Oprah
TELEVIZUA NOVO MESTO
STU
io
103.0 MHZ
DOM
Žreb jc za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia I) in Dolenjskega lista dodelil nagrado Gregorju Blažiču z Griča pri Klevevžu 12. Nagrajencu čestitamo! Lestvica, ki je na sporedu vsako nedeljo ob 17. uri (ponovitev pa je ob torkih o polnoči), je ta teden takšna:
1. (2) Na Dolenjskem - ansambel Petra Finka
2. (1) Letu 20(X) - ansambel Lojzeta Slaka
3. (4) Novo leto 2(KK) - ansambel Rubin
4. (3) Otožno dekletce - ansambel Mavrica
5. (8) Beli venček - Jože Bohorč s prijatelji
6. (5) Otrokom novega tisočletja - ansambel Mačkoni
7. (6) Kmečka peč - ansambel Tonija Verderberja
8. (7) Beli cvet - ansambel Pogum
9. (-) Daleč od srca - Bratje iz Oplotnice
10. (9) Le muzika - ansambel Mikola Predlog: Bilo je na Valentina - Fantje izpod Rogle
KUPON ŠT. 3 Glasujem za: Moj naslov:
Kupone pošljite na naslov: Studio I), p.p. 103, 8000 Novo mesto
NAGRADNA KRIŽANKA 3
NAGRADE V NOVO MESTO, ČRNOMELJ IN LESKOVEC
Žreb je izmed reševalcev letošnje 1. nagradne križanke izbral Silvo Lovko iz Novega mesta, Ivana Bariča iz Črnomlja in Heleno Frankovič iz Leskovca.
Lovkovi je pripadla denarna nagrada, Barič in Frankovičeva pa bosta za nagrado prejela knjigo. Nagrajencem čestitamo.
Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 31. januarja na naslov: Dolenjski list, Germova ulica 4, p.p. 212, 8001 Novo mesto, s pripisom “križanka 3”. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu.
REŠITEV 1. KRIŽANKE
Pravilna rešitev 1. nagradne križanke se brano, v vodoravnih vrsticah, glasi: PAKOBUL, OBELINA, ŠPORTNIK, LETA, ESO, AVALA, OT EKI PA, ANINA, PASANI AZI, ATM, JOKASTA, KREPELO, TEK, TANA, ASCOTA, ANAS, RAZPAD.
AVTOR:
JOŽE
UDIR
IME AM. ŠAH. VELEMOJSTRA FISHERJA
JAR LUKA NA OTOKU HONŠU
SPODNJE
HLAČE
NEREŠUIVO PROTISLOVJE (V FILOZOFIJI;
IZRAELSKA
LUKA
KOŽNA
RAZPOKA
KAR SE OD SVEČE NAKAPLJA
MESTO V ZAHODNI MAKEDONIJI
-v
PUŠČAVSKI
RIS
VEČJA
TRAVNATA
POVRŠINA
DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST
OKRASNI
KAMEN
(VRSTA
KALCEDONA)
ČISTO
PREMOŽENJE
BELA PORCELANSKA GLINA
UMETNOST,
SPRETNOST
NAGLAS,
POUDAREK
MOČ
INDIJSKI
JELEN
VZDEVEK FR. PISCA GARY ROMAINA
SREDOZEM.
OKRASNA
RASTLINA
ODPRTINA V KRAŠKIIH TLEH
GORSKA GMOTA V BERNSKIH ALPAH (ŠVICA)
RDEČI KRIŽ SLOVENIJE
CITROENOV
AVTO
ARABSKI
ŽREBEC
IME RADIJSKE NAPOVEDOVALKE KOROŠČEVE
GORA V ŠVICI
REŠEVALNI
ČOLN
KDOR SE
VDAJA
OPIJU
DESNI
PRITOK
VISLE
(POLJSKA)
ZDRAVILO V OBLIKI KROGLICE
K
France Mihelič: Spomin na Žužemberk
V svetu Miheličevih demonov
Zadnji del trilogije Lojzeta Gostiše o slikarju Francetu Miheliču - Monumentalno delo trajne vrednosti
Ob koncu lanskega leta je Slovenska akademija znanosti in umetnosti izdala knjigo Lojzeta Gostiše “France Mihelič v svetu demonov”. Gre za zadnjo knjigo iz trilogije o enem največjih slovenskih slikarjev Francetu Miheliču, s katero je umetnostni zgodovinar Lojze Gostiša, ki je bil domala pol stoletja tesen umetnikov prijateljski spremljevalec in njegov neutrudni kronist, sklenil svoje življenjsko delo. Gostiševa trilogija o Miheliču je izšla v časovnem razmiku štirih let; prva knjiga nosi naslov Na poti k mrtvemu kurentu, druga Balada o ožganem drevesu. Tretja, “V svetu demonov”, zajema umetnikovo najdaljše ustvarjalno obdobje od konca druge svetovne vojne do leta 1998, tako rekoč do umetnikove smrti. To obdobje zajema umetnikovo znamenito fantastično ustvarjalnost. Vsekakor Gosti-ševo delo vzbuja občudovanje že zaradi svoje obsežnosti in s tako široko ter izčrpno monografijo se ne more pohvaliti noben drug slovenski slikar. Monumentalno delo trajne vrednosti.
O Gostiševem kritičnem pristopu in uporabljenih prijemih pri obravnavi Miheličevega slikarstva - za vsako knjigo trilogije je napisal tudi izčrpno študijo - je ob izidu zadnje knjige prof. Marijan Tršar med drugim dejal: “Kar posebej pade v oči, je njegovo (Gostiše-vo) dosledno izhajanje iz obravnavanih likovnih del, skoraj dokumentarno beleženje tega, kar mu pripoveduje, sugerira slika.” In naprej: “Lahko bi rekel, da je vsem (trem knjigam) skupen isti izvir, namreč poznano pa največkrat pozabljeno dejstvo, da je bil Gostiša prijateljsko zvest sledilec Miheliču in njegovemu delu malone vsa povojno leta. Kdo drug, ki ni poznal slikarja tako od blizu kot on, bi mogel ob njegovih risbah, grafikah in slikah natresti prgišče verzov, v katerih se brati likovna vsebina s pesniško? In kdo bi vedel, kot Gostiša, kateri pesniki, domači ali tuji, so bili najbolj pri srcu temu slikarju, ljubitelju poezije? Pa tudi - kdo bi mogel zaključiti Miheličevo zadnjo uro z njemu najljubšim Poejevim Krokarjem? Zares velika prednost je ta človeško dokumentarična zmožnost pisca, ki je lahko znanstveno di-skurzivnost obsežnega teksta prepletel s čustvenimi reminiscencami drobnih, vsakdanje efemernih, pa vendar slikarjev značaj natanko izrisujočih listov iz svojega starega dnevnika! Če prihaja danes čedalje bolj v navado v monografijah povrhu reprodukcij avtorskih del razgrniti pred bralcem/gledalcem tudi slikarjevo človeško intimo v nizu fotografij iz njegovega življenja, je Gostiši srečna okoliščina, da je bil malone pol stoletja slikarjev vedno pričujoči zapisovalec, omogočila čudovito vezivo dnevniškega apostro-firanja Miheličevih del, načrtov, velikih zamisli, ki se morebiti niti niso vse uresničile... Toda tisto, po čemer se bo ta monografija posebej zapisala v spomin vseh, ki bojo kdajkoli imeli opraviti s fenomenom Miheličevega fantastičnega slikar-
stva, bo zagotovo njena dokumentarna natančnost in izčrpnost.”
Avtor trilogije Lojze Gostiša pa med drugim pravi: “Mihelič je bil močna, pokončna, v svoji izjemni ustvarjalni moči tudi sorazmerno egocentrična osebnost. Vse življenje je podrejal svoji umetnosti - če je le mogel, tudi ljudi okoli sebe. Bil je prodoren, piker, ciničen, pa tudi družaben, nadvse duhovit, skratka očarljiv človek. Bila sva prijatelja in kot takšnega sem ga vseskozi iskreno spoštoval.” Gostiševa trajna skrb je bil Miheličev ustvarjalni opus. Za prvi dve knjigi njegove monografske trilogije je zbral, uredil in katalogiziral 2000 del, za tretjo pa nad 6000 del. Čeprav so mnoga od njih danes izgubljena, so in bodo ostala zapisana, dokumentirana v Gostiševih knjigah. Brez njegovega 45-letncga beleženja in zbiranja gradiva o Miheličevi umetniški osebnosti te trilogije zagotovo ne bi bilo.
Prof. Milček Komelj pa je oceno najnovejše Gostiševe knjige oziroma cele trilogije o Miheliču sklenil takole: “O umetniku je (Gostiša) spregovoril doslej najbolj dokumentirano in z najglobljim poznavanjem, kot njegov glasnik, zanesljiv znanstvenik, izbrušen in v besedah uravnotežen tankočuten estet ter zvest prijatelj, ki je nad Miheličevim delom in življenjem dobesedno bdel; med tem pa se je od umetnika tudi učil, saj se je ob velikanskem spoštovanju mojstrove ustvarjalnosti izkazal tudi kot njegov kritičen presojevalec in utelešen kronist.”
Oba, France Mihelič in Lojze Gostiša, sta povezana tudi z Dolenjsko. Mihelič je otroštvo, ki ga je po lastnih besedah najmočneje zaznamovalo (“Kar sem ustvaril, je le nadgrajevanje tistega, kar sem doživel in prinesel s seboj iz otroških let.”), in zgodnjo mladost preživljal v ribniškem koncu. V zrelih slikarskih letih pa je z ženo, pisateljico Miro Mihelič, rad in pogosto zahajal v svojo počitniško hišico, skrito v zelenilu dreves nad Krko v Žihovem selu, kjer je nastalo več njegovih slik. Zlasti v blagih poletnih večerih je rad posedal na bregu nad Krko, v kateri so se pobliska-vale gibke ribe. Na eno stran se mu je pogled ustavljal na Trški gori, na drugo pa na skrivnostnih Gorjancih. In oboje je dobilo odsev tudi v njegovi umetnosti.
Lojze Gostiša živi v Malem Lipoglavu pri Šmarju-Sapu, ženo pa je dobil v znani šent-jernejski Majzljevi rodbini. Leta 1993 je Gostiša pripravil monumentalni faksimile Valvasorjevega Opus insignium ar-morumque 1687 - 1688 iz Metropolitanske knjižnice v Zagrebu. Leta 1995 je izdal katalog Valvasorjeve knjižnice Bibliot-heca Valvasoriana, ki je prav tako v Zagrebu. Pred izidom pa je faksimile Dizmove kronike, ko po sodbi poznavalca prof. Jožeta Kastelca ne bo samo vrh slovenskih naporov faksimili-ranih izdaj, ampak tudi najkvalitetnejše Gostiševo uredniško, tehnično in strokovno znanstveno delo.
A. BARTEU
VAŠKI VODOVODI
Kaj vendar izvira pod Izvirom?
Bo uspelo enaindvajsetemu stoletju, kar ni uspelo rimskim časom, namreč umazati vodni izvir pod vasjo Izvir v brežiški občini? Vprašanje si ljudje ne zastavljajo iz žalovanja po Rimljanih ali zgolj zato, ker je omenjeni studenec v pobočju Gorjancev vsa leta do zdaj veljal za krajevno posebnost, ampak se sprašujejo iz iskrenega strahu za svojo zdravo pitno vodo. Dejstvo je pač, da izvir pod vasjo Izvir napaja precej razvejeni lokalni vodovod za več vasi v krajevni skupnosti Cerklje ob Krki. Če je tega vodovoda konec, kaj potem?
V letošnjem januarju so se stvari tudi v resnici že zaskuale tako, kot da izvirskega vodovoda ni.
Niti prekuhana ni bila dobra
Sedmega januarja je Zavod za zdravstveno varstvo Celje prejel obvestilo, da je voda v cerkljanskem vodovodu onesnažena. Zavod so tudi obvestili, da so prebivalcem omenjene krajevne skupnosti naročili, da morajo vodo s spornega vodovoda prekuhavati. Čeljski zavod za zdravstveno varstvo se je takoj odzval na omenjene informacije: “Na našo zahtevo je bil ukrep prekuhavanja vode takoj spremenjen v pre-oved uporabe vode za prehram-ene namene, predelavo, proizvodnjo in promet živil ter napajanje živine.” Zavod je tudi svetoval Cerkljam, da se “prizadete uporabnike preskrbi s pitno vodo iz cistern iz javnega vodovoda Brežice - Glogov Brod”.
Za 1.500 ljudi iz 14 vasi, v katere je po krajevnem vodovodu napeljana omenjena onesnažena voda, je bila to kaj slaba tolažba, vendar najboljše, kar so jim v zameno za začasno izgubljeno vodo lahko dali takoj prvi trenutek.
Celjski zavod pri terenskem ogledu zajetja Izvir in njegove širše okolice 7. januarja ni odkril
E'
bi
v Cerkljah ob Krki so domačini lahko dobili Vinovo vodo v trgovini Posavja Mercatorja. “V imenu krajanov in v svojem imenu se zahvaljujem Vinu Brežice za podarjeno vodo in gasilcem za požrtvovalno delo,” je pred dnevi rekel Karel Kožar, predsednik krajevne skupnosti Cerklje ob Krki.
Čiste pitne vode, ki so jo dovažali gasilci?so se domačini razveselili. Vendar so tudi zaskrbljeni zaradi onesnaženja, najbrž tudi zato, ker po besedah nekaterih naključnih sogovornikov voda dozdaj ni bila nikoli tako močno umazana. “Prvič v zgodovini se je zgodilo, da je voda tu tako onesnažena. Doma sem blizu tam, kjer je zajetje za ta vodovod. Kadar so bili nalivi, se je voda v tem izviru res skalila, a čez dva ali tri dni je bila spet čista,” je povedala domačinka v Račji vasi.
Zgodovina in sedanjost
Vodo iz izvirka pri vasi Izvir, ki je, kot opisano, v središču pozornosti, ljudje uporabljajo že iz rimskih časov. Iz tega vodnega vira so poleg domačinov pili tudi vojaki na letališču v Cerkljah ob Krki. Omenjeni studenec iz davnih časov je vzela v zaščito tudi občina Brežice, saj je občinski svet v začetku lanskega januarja pilil lokalno zakonodajo, s katero seje bil namenil varovati dragoceni vodni vir.
ZA VESELI DECEMBER
Od 10. do 17. januarja so na žiro račun DPM ,Mojca’ Novo mesto št. 52100-678-80209 za veseli december prispevali: Jožica Pirkovič, s.p., Šmarješke Toplice, 5 tisoč; Šmajdek 3 tisoč; Marija Novak, s.p., Novo mesto, 20 tisoč; Transglob, d.o.o., Ljubljana, 6 tisoč; VVO Novo mesto 50 tisoč; Miro Gazvoda, s.p., Lutrško selo, 10 tisoč; Darilo, d.o.o., 10 tisoč; Zavarovalnica Triglav, d.d., 80 tisoč in Marjan Mihelčič, s.p., Novo mesto, 8 tisoč tolarjev.
Dolenjski list, Primož Plevnik, Srednja šola za gostinstvo in turizem Novo mesto, Studio D, TV Vaš kanal, Zdenka Lindič-Dragaš, IMP Novo mesto in Bife Rezelj.
In vendar je, vsej veličastnosti ‘diub\
onesnažena. Preblizu je človeku in
tega izvirka navkljub voda od tam
njegovim civilizacijskim dosežkom. Sodobnega načina življenja, ki ogroža tudi izvirsko vodo, ni mogoče ločiti od sodobnega človeka. Zato bodo verjetno morali ločiti v Cerkljah ob Krki svoje vodovodne pipe od svojega sedanjega krajevnega vodovoda. Ali pa bodo še naprej v strahu, kaj jim bo jutri dal aquaeductus romanus.
M. L.
V 70. letu starosti nas je zapustil dragi mož, brat, stric in svak
RAJKO DOLINAR
iz Grosuplja, po rodu l Laz pri Uršnih selih
Ob boleči izgubi se zahvaljujem zdravstvenim delavcem Kliničnega centra (urološkega, gastrokirurškega in onkološkega oddelka) in osebju Zdravstvenega doma Grosuplje. Iskrena hvala govornikoma za poslovilne besede, godbi Kluba Maksa Perca za zaigrane žalostinke in pevcem za občuteno zapete pesmi. Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter za spremstvo ob zadnjem slovesu.
Žena Fanika v imenu vseh njegovih
VODA! - Iz neoporečnega vodovoda so gasilci točili vodo v avtomobilske cisterne in jo razvažali po vaseh v ogroženi krajevni skupnosti Cerklje oh Krki. Na fotografiji: Bine Butara, gasilec in šofer v PGD Cerklje ob Krki, je pripeljal vodo v Račjo vas. Njegov sin Siomon je eni od domačink pomagal polniti kanglico. (Foto: M. L.)
ZAHVALA
V 70. letu starosti nas je zapustil naš dragi oče, brat, tast, stari ata in dedi
FRANC AŠ
iz Dolenjskih Toplic
Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste pokojniku pomagali in mu stali ob strani v času njegovega življenja in se mu sedaj ob njegovi smrti poklonili, darovali cvetje, sveče in dobrodelne prispevke. Hvala tudi župniku Franciju Vovku za poslovilne besede, gasilcem, upokojencem ter vsem, ki ste pokojnega pospremili na zadnji poti.
Vsi njegovi
znakov onesnaženja: voda v zajetju je bila na videz bistra ter brez vonja in okusa. “Uporabniki na omrežju pa so navajali, daje imela voda prejšnji dan izrazit vonj po gnojevki. Krajani so zato že 6. januarja intenzivno izpirali omrežje na hidrantih,” je v začasno poročilo zapisal celjski zavod.
Zavod je nemudoma vzel vzorce vode v zajetju pod vasjo Izvir ter v vodovodu, in sicer med drugim v cerkljanski šoli in v enem od gostinskih lokalov. Po tem terenskem ogledu je naročil upravljavcu vodovoda, da mora do preklica prebivalcem voziti pitno vodo s cisternami.
Zavod je po prvih delnih rezultatih mikorbioloških analiz omenjene vode predlagal upravljavcu vodovoda, naj čimprej zagotovi neprekinjeno dezinfekcijo pitne vode, in sicer tako, da bo v vodi v omrežju večja koncetracija klora, kot je bila ob onesnaženju.
Gasilska akcija z vodo in z “Vinom”
Po obvestilih o onesnaženju izvirskega vodovoda so začeli vodo dovažati s cisternami gasilci PGD Cerklje ob Krki in PGD Dolnja Pirošica. Vodo, ki so jo v cisterne natakali iz brežiškega vodovoda, so gasilci vozili ali v sredo vasi ali na dvorišča večjim porabnikom, zlasti kmetom z veliko živine. Za tri vasi z območja, ki je zaradi onesnaženja ostalo brez vode, so dragoceno tekočino s cisternami vozili kar v njihove vaške vodohrane. Tako pomoč z vodo so nudili domala celotni krajevni skupnosti, izjema pri tem so bile le vasi, ki imajo svoje vaške vodovode.
Podjetje Vino Brežice je podarilo vsakemu gospodinjstvu na ogroženem območju paket enainpol-litrskih plastenk svoje vode. Gasilci so to razvažali po gospodinjstvih,
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, brata in dedka
JOŽETA TERŠARJA
dipl. inženirja kemije
se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, ki ste počastili njegov spomin, nam pisno, ustno in brzojavno izrazili sožalje, darovali denar v dobrodelne namene, obložili zadnji dom našega dragega s prelepim cvetjem in svečami ter ga pospremili na zadnji poti. Vsem lepa hvala.
Žena Nada z družino
Novo mesto, 20.1.2000
ZAHVALA
Skrb, delo in trpljenje -tvoje je bilo življenje.
Bolečine si prestala, zdaj boš mirno v grobu spala.
V 77. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, babica, prababica, sestra in teta	---
ALOJZIJA BANOVEC
roj. TFdič
iz TUševega dola 7, Črnomelj
Ob boleči izgubi naše drage mame se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih. Posebna hvala osebju novomeške bolnišnice, Domu starejših občanov Črnomelj, govornikoma gospe Jelačevič in gospodu Planincu, KO ZB Thlči Vrh, kolektivom Esol Črnomelj, KZ Črnomelj, Danfoss Črnomelj, žagi Benetič, Jelki, d.o.o., Vinica in sosedom za vso pomoč. Iskrena hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevkam z Otovca, hvala za zaigrano Tišino in pogrebni organizaciji Hiti. Žalujoči: sinova Jože in Lojze z družinama, hčerki Anica in Tončka z družinama, vnuki in pravnuki,
sestra z možem in ostalo sorodstvo
Boštjanu v slovo
Na lanski božični večer smo se na Preloki pri Vinici poslovili od našega dragega učenca, sošolca in prijatelja Boštjana Starešiniča. Mesec dni pred žalostnim dogodkom je Boštjan v šoli še praznoval svoj 19. rojstni dan in se s sošolci veselil novoletnega praznovanja. A ni se več vrnil v šolo. Ne moremo doumeti smisla njegove prezgodnje smrti in še vedno se sprašujemo, zakaj se je moralo zgoditi tako. Boštjan je bil zelo prijazen fant. Vedno je bil nasmejan, rad se je pošalil, bil vedno
dobre volje. Rad je hodil v šolo, še rajši pa jc preživljal proste dneve v svoji družini na Preloki. Bilje dober športnik, nepopisno je bil srečen ob
ZAHVALA
V 42. letu starosti je tragično preminil naš dragi brat in stric
SLAVKO
MALENŠEK
s Potokov 5
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje, pokojnemu darovali cvetje in sveče. Posebna zahvala govornici Andreji Rauh za poslovilne besede, GD Rožni Dol, pevcem za zapete žalostinke, pogrebnikom in g. Kukarju za organizacijo pogreba. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoča sestra Dragica z družino
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, pradedka in brata
LUDVIKA
GOLOBA
borca III. bataljona VDV z Mirne
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam ustno in pisno izrazili sožalje, pokojnemu darovali cvetje, sveče ter ga pospremili na zadnji poti. Hvala govornikoma ge. Mariji Logar in g. Ivanu Kosu, pevcem iz Mokronoga, praporščakom ter ZB Mirna in ZB Trebnje. Zahvaljujemo se tudi dr. Steli Munk in osebju Splošne bolnišnice Novo mesto. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Vera, otroci Branko, Sonja, Cvetka, Vanjo in Breda i družinami, sestra Matilda in drugo sorodstvo
ZAHVALA
V komaj 50. letu je svojo življenjsko pot mnogo prezgodaj sklenil naš dragi mož in oče, brat, stric, svak
JOŽE HUDOKLIN
iz Šentjerneja
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem, sošolcem in znancem za ustno in pisno izražena sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala tudi zdravniškemu in ostalemu osebju novomeške bolnišnice ter vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi
vsaki prejeti medalji na športnih tekmovanjih. Sodeloval je na vseh večjih prireditvah v okviru specialne olimpiade Slovenije. Letos pa bi kot nogometaš sodeloval tudi v slovenski ekipi na svetovni olimpiadi na Nizozemskem. Boštjan je znal opazovati naravo in dogajanje okoli sebe, vse to pa je tudi umetniško izrazil. Njegovi likovni izdelki so bili na natečajih večkrat najboljši. Bilje tudi med mlajšimi člani gasilske
vrste na Preloki, na kar jc bil še posebej ponosen. Boštjanovo prekratko življenje je bilo srečno. Rasel je v družini, ki ga je ljubila, rasel v kraju, ki ga je on ljubil. A šolska klop je ostala prazna in nič več ni slišati veselega jutranjega pozdrava. Boštjan, pogrešamo te.
EMA ŠUJICA, ravnateljica OŠ Milke Šobar Nataše, Črnomelj
ZAHVALA
V 98. letu nas je zapustila naša draga mama, babica, prababica in teta
JOŽEFA
ROLIH
Ob smrti naše drage mame se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom za podarjeno cvetje in sveče. Posebna zahvala Domu starejših občanov Šmihel, moškemu pevskemu zboru za ganljivo zapete žalostinke, gospodu za lepo opravljen obred in JP Komunala za organizacijo pogreba. Iskrena hvala.
Vsi njeni
ZAHVALA
V 59. letu starosti nas je po težki bolezni mnogo prezgodaj zapustila naša draga žena, mama, babica, tašča, vnukinja, teta in sestra
ANICA DRAB
z Gornje Težke Vode 15
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, znancem in prijateljem za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče in denar za svete maše. Zahvala tudi Marjanu Berkopcu za poslovilne besede, podjetju Revoz Novo mesto in Ljubljana, Društvu invalidov Novo mesto, pevcem iz Šmihela za zapete žalostinke. Posebna zahvala sestram de Notre dame in gospodu župniku za lepo opravljen obred ter pogrebni službi Oklešen.
Žalujoči: mož Alojz, sinova Slavko in Jože z družino ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas.
So vezi močnejše.
Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas.
(Mila Kačič)
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta, tasta in dedija
ANTONA ROMA
iz Ulice Slavka Gruma 35, Novo mesto
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob njegovi bolezni in smrti kakorkoli pomagali, nam lajšali bolečine in z nami sočustvovali. Hvala vsem in vsakemu posebej. Za vedno bo ostal v naših srcih.
Vsi njegovi
POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE
Leopold Oklešen
K Roku 26, Novo mesto ®	068/323-193
mobitel: 0609/625-585 0609/615-239
delovni čas: NON STOP
Vsi, ki so upravičeni do povračila pogrebnih stroškov, imajo pri celotni storitvi le minimalno doplačilo. Opravljamo tudi prevoze v tujino in v nekdanje jugoslovanske republike.
Sporočamo žalostno vest, daje umrl naš sodelavec
BOGOMIR ROGINA
monter el. omrežij
Vestnega in prizadevnega delavca bomo ohranili v lepem in trajnem spominu.
KOLEKTIV PE ELEKTRO NOVO MESTO
ZAHVALA
V 62. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga
MARIJA
BUKOVEC
iz Vel. Podljubna 10
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in dobrim sosedom, vaščanom Vel. Podljubna in Uršnih sel, ki so nam kakorkoli pomagali, nam stali ob strani v težkih trenutkih, nam izrazili sožalje, pokojni darovali cvetje, sveče ter svete maše in jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala tovarni Labod, ge. Zupančičevi za poslovilne besede, kaplanu za lepo opravljen obred ter pogrebni službi Oklešen. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi, ki smo jo imeli radi
ZAHVALA
V 88. letu starosti nas je zapustila draga mama, babica, prababica in teta
ANICA BERK
Zahvaljujemo se sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste v težkih trenutkih sočustvovali z nami, nam izrazili sožalje in pokojnici darovali cvetje, sveče in svete maše ter jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala Zdravstvenemu domu Trebnje, dr. Saldi za hitro pomoč, g. govornikoma za Jepo izrečene poslovilne besede, pevcem, PGD Sveti Rok, Železnici SV Novo mesto, g. kaplanu iz Šentruperta in g.župniku iz Kašlja za lepo opravljen obred, pogrebni službi Novak in za zaigrano Tišino. Vsem še enkrat hvala!
Vsi njeni
ZAHVALA
Vse do zadnjega sta se borita, da hi boj z boleznijo dobila, a na koncu pošle vama so moči in za vedno zaprla sta oči.
Po hudi bolezni sta nas zapustila
MAJDA in ADOLF URBIČ
iz Mokronoga
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani, nam izrazili sožalje in pokojnikoma darovali cvetje, sveče in svete maše. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njuni
OSMRTNICA
Iztekla se ja življenjska pot našega upokojenega sodelavca iz SEKTORJA ZA PROIZVODNJO
ZDRAVIL
ANTONA AVSCA
iz Smolenje vasi 46, Novo mesto
Od njega smo se poslovili v četrtek, 13. januarja, na pokopališču v Smolenji vasi. S hvaležnostjo se ga bomo spominjali.
Delavci in upokojenci Krke, tovarne zdravil, d.d., Novo mesto
m TEDEN
A	TEDENSKI KOLEDAR - KINO - BELA TEHNIKA - ČESTITKE - ELEKTRONIKA - KMETIJSKI STROJI - KUPIM - MOTORNA VOZILA - OBVESTILA -
lr\	POHIŠTVO - POSEST - PREKLICI - PRODAM - RAZNO - SLUŽBO DOBI - SLUŽBO IŠČE - STANOVANJA - ZAHVALE - ŽENITNE PONUDBE - ŽIVALI
tedenski
Četrtek, 20. januarja - Boštjan Petek, 21. januarja - Neža Sobota, 22. januarja - Cene Nedelja, 23. januarja - Kajko Ponedeljek, 24. januarja - Felicijan Torek, 25. januarja - Darko Sreda, 26. januarja - Pavla
LUNINE MENE
21. januarja ob 5.42 - ščip
kino
BREŽICE: Od 20. do 22.1. (ob 18. uri), 23.1. (ob 18. in 20. uri) ter 24.1. (ob 20. uri) komedija Vohun, ki me je nategnil. Od 20. do 22.1. (ob 20. uri) kriminalni film Kocka. 25. in 26.1. (ob 20. uri) kriminalni film 6. čut.
ČRNOMELJ: 21.1. (ob 20. in 22. uri) komedija Očka po sili. 23.1. (ob 17.30 in 20. uri) komedija Ona je prava.
DOBREPOLJE: 21.1. (ob 16. uri in 10.30) risani film Tarzan 23.1. (ob 15. uri in 19.30) akcijski film Globoka modrina.
GROSUPLJE: 21.1. (ob 19. uri) akcijski film Globoka modrina.
IVANČNA GORICA: 20.1. (ob 17. uri) risani film Tarzan. 20.1. (ob 20. uri) akcijski film Globoka modrina.
KOČEVJE: 22.1. (ob 18. in 20. uri) risani film Tarzan. 24.1. (ob ob 18. in 20. uri) akcijski film Globoka modrina. KRŠKO: 21.1. (ob 20. uri) ter 22. in
23.1. (ob 18. uri) kriminalni film Afera Thomasa Crowna.
METLIKA: 21.1. (ob 20. uri) komedija Ona je prava. 23.1. (ob 18. in 20. uri) komedija Očka po sili.
NOVO MESTO: 20. in 21.1. (ob 18. uri), 22. in 23.1. (ob 16. in 18. uri) ter od 24. do
26.1. (ob 18. in 20. uri) akcijski film Ful gas. Od 20. do 23.1. (ob 20. uri) kriminalni film Zbiralec kosti.
RIBNICA: 22.1. (ob 21. uri) akcijski film Globoka modrina. 23.1. (ob 17. uri) risani film Tarzan.
SEMIČ: 22.1. (ob 19. uri) komedija Očka po sili.
TREBNJE: 21.1. (ob 20. uri) in 23.1. (ob 17. uri) drama Srčne igre.
VELIKE LAŠČE: 22.1. (ob 19. uri) akcijski film Globoka modrina. 23.1. (ob 19. uri) risani film Tarzan.
film
• SIBIRSKI BRIVEC, epska romanca (Sibirski cirjulnik/The Barber Of Siberia, 1999, Rusija, Francija, Italija, Češka republika, 180 minut, režija: Nikita Mi-halkov)
Nikita MUrnikov je zanimiv režiser. V sedemdesetih in osemdesetih je bil s šaljivimi malimi f ilmčki o svoji družini in le na videz nekritično nedolžnimi poldo-kumentarci oponent rdečega režima, po perestrojki pa se je na tiho priključil Jelcinovim vrstam. Če se ne motim, je celo kandidiral za dumo. Vsekakor je znanstvo, če že ne prijateljstvo, s predsednikom pripomoglo, da je zdaj Že na Silvestra sarfiosestopljeni zapiti car Boris za potrebe Brivca prešerno odstopil svoje kremeljske palače in okoliške trge. Le tu, v tem imperatorskem in buržoaznem okolju, je lahko nastal prvi epski in protikomunistični film iz postkomunistične Rusije. Pa ne da bi se revolucije spoh dotaknil, ne, vse se odvrti med 1885 in 1905, pred boljševizmom in Leninom, toda ruvno freska tega časa je obenem meter za prihajajočega.
Sibirski brivec nostalgično pripoveduje, kako lepo je bilo prej v carski Rusiji, največji deželi na svetu, kjer so bili ljudje srečni (pa čeprav, pravi zgodovina, silno revni), tisti vsaj malo višjega stanu pa so se itak imeli neskončno “fajn". Lepo uniformirani, čedni, duhoviti, vljudni vojaki so govorili tuje jezike, aristokracija je ponosno uživala v branju in poslušanju velikih rus-
kih klasikov, pilo se je vodko in jedlo kaviar, vozilo s snežnimi sanmi, plesalo, skratka, carska Rusija je bila en sam neskončen žur. V to idilo trešči Julia Or-mond, očitno že predestinirana za tragične epske vloge (npr. Jesenska pripoved), komunikativna in osvobojena Jane, ki pride lobirat za dokončanje orto ma-šine, Sibirskega brivca, stroja za sekanje in podiranje silne sibirske hoste. Toda punca obtiči med simpatičnim kadetom Tolstojem in njegovim nadrejenim generalom Radlovom, zato izbere tretjega, izumitelja stroja in lastnega očima McCrackena. Štorija se gleda v flash-backu, v pismu sinu, plodu ruskih razmerij, ki se uri za ameriškega vojaka in je edini v enoti, ki pozna in igra Mozarta. Toliko o izobrazbi najmočnejše vojske na svetu.
Pod črto je stanje sledeče. Prvi dve uri mineta hitro: uvod, vzpon in vrh so komedijantski, burkaški, še kar znosni. Toliko da zvemo, kaj vse se dogaja ruskim dušam, koliko ga nesejo ti tipi, pa čast, ponos in podobni pretirano samozavestni patetični klišeji, ki jih vsakih nekaj minut še podrepi vzklik “It’s Russian tra-dition!” V tretji uri, podaljšku, ki naj bi filmu upravičil deklarirano epskost, se ritem skoraj ustavi, čas je za refleksijo, hoče reči Mihalkov. Hej, tovariši, taisti Nikita, ki je v začetku devetdesetih posnel izjemno stalinistično dramo Sleparsko sonce, oskar 94, in komično mongolsko Urgo, nominacija 92. Škoda! Kajti za historični spektakel ni nujna epopeja z vrtoglavim proračunom, dovolj je epska vizija, ideja, pa čeprav je njena zgodba na zunaj minorna, znotraj pa ruskih dimenzij.
TOMAŽ BRATOŽ
Izdajatelj: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rustja Uredništvo: Jožica Dorniž (v.d. odgovorne urednice), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Breda Dušii Gornik, Tanja Jakše Gazvoda, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj, Lidija Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar
Izhaja ob četrtkih. Cena izvoda 220 tolarjev: naročnina za 26 izvodov v I. polletju 5.460 tolarjev, za upokojence 4.914 tolarjev, za pravne osebe 10.920 tolarjev; za tujino letno 70 evrov oz. druga valuta v tej vrednosti. V ceni izvoda oz. naročnini je upoštevan 8-odst. DDV.
Naročila in pisne odpovedi sprejemamo samo s prvo številko v mesecu. Oglasi: Cena 1 cm v stolpcu za oglas (in mali oglas pravnih oseb) 2.900 tolarjev (v barvi 3.100 tolarjev), na prvi ali zadnji strani 5.800 tolarjev (v barvi 6.200 tolarjev); za razpis 3.500 tolarjev. V ceni oglasa oz. razpisa ni upoštevan 19-odst. DDV. Mali oglas do deset besed 1.900 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 190 tolarjev. V ceni malega oglasa je upoštevan 19-odst. DDV.
Žiro račun pri Agenciji za plačilni promet v Novem mestu: 52100-601-59881. Transakcijski račun pri Dolenjski banki, d.d., Novo mesto: 970-7100-4405/9.
Naslov: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Germova ulica 4, p.p. 212.
Telefoni: uprava 068/39 30 500, v.d. odgovorne urednice 39 30 528, propagandna služba 39 30 514, naročniška služba 39 30 508 in 39 30 510, mali oglasi in osmrtnice 39 30 512, računovodstvo 39 30 504 in 39 30 506. Telefaks: (068) 39 30 540.
Elektronska pošta: info@dol-list.si Internet http://www.dol-list.si Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo.
Računalniški prelom in filmi: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o.
Tisk: DELO-TČR, d.d., Ljubljana, Dunajska 5.
Male oglase
sprejemamo tudi na telefonsko številko
068/39 30 512
Izven delovnega časa lahko mali oglas oddate na avtomatski telefonski odzivnik.
Osmrtnice in zahvale
sprejemamo tudi po pošti in na faks številko
068/39 30 540
BELA TEHNIKA
MALO RABLJENO hladilo omaro Gorenje, 6 predalov, za 35.000 SIT, in otroški avtosedež Slit , 0 do 18 kg za 5000 SIT prodam TJ (068)377-291.	124
KMETIJSKI STROJI
TRAKTORSKO PRIKOLICO nosilnosti 21, za manjši traktor, prodam. B (0608)87-033. 113
TRAKTOR Tomo Vinkovič 420, lepo ohranjen, garažiran, ugodno prodam. TT (068)46-336.	128
ROTACIJSKO KOSILNICO 135 kupim. Plačilo takoj! (0608)42-807.	143
KOMBAJN Djuro Djakovič 770 z adapter-jem za koruzo prodam. B (068)89-188. 163
MOTORNA VOZILA
HONDO hatch bach, letnik 1988, obnovljeno, prodam. B (068)325-615.	12!
CLIO 1.2, 3V, letnik 1998, 17.500 knt, rdeč, registriran do 5/2000, prodam za 1.250.000 SIT B (068)326-126 ali (041)596-329.	126
NISSAN PRIMERO 1.6 SLX, letnik 1993, prvi lastnik, prodam. B (068)81-335 ali (0609)641-110.	144
126 P BIS, letnik 1991, rdeč, lepo ohranjen, prodam. B (068)85-924.	145
SEAD IBIZA 1.6 GLX, letnik 1995,125.000 km, rdeče barve, 3 vrata, prodam. B (041) 652-660.	148
OPEL ASTRA 1.4 i, 5 vrat, 8/94,75.000 km, kovinske črne barve, registrirano do 8/2000, prodam. B (041)644-332.	155
IBIZA 1.6, letnik 1996, z veliko dodatne opreme, registriran za celo leto, prodam. B (068)29-985, po 15. uri.	168
CLIO BE BOR star 4 leta, lepo ohranjen, prodam. B (041)902-776.	169
FIAT PUNTO 55 S, letnik 12/94, registriran, prva lastnica, lepo ohranjen, prodam. B (068)84-249.	171
R KANGOO 1.2, star 2 leti, registriran do 4.2.2001, prodam. B (041)566-045 ali (068)323-293.	180
ŠKODO FELICIJO LX1, letnik 1996, bele barve, v odličnem stanju, prodam. B (068) 85-819.	158
FORD FIESTO 1.3, letnik 1994, prodam. B (068)25-026.	150
RENAULT TRAFIC KASON, star dve leti, prodam za 2,000.000,00 SIT. B (041)506-840, Dušan.	147
R 4 GTL, letnik 1992, kovinsko moder, registriran do 28.5.2000, garažiran, prodam. B (068)341-027.	154
FORD FIESTO 1.3 flair, 3/96, 3 vrata, prvi lastnik, prodam za 1,150.000 SIT. B (041) 560-991.	146
POHIŠTVO
SPALNICO, dnevno sobo in 2 otroški sobi ugodno prodam. TJ (068)341 -693.	134
POSEST
NAŽAGANA mešana drva bukev, hrast, prodam. Možna dostava. TJ (041)779-505.
KROMPIR, primeren za nadaljnjre sajenje, sorte sante, jerla, frizija in romana, prodam. Lampret, Gatina 23, Grosuplje, TJ (061)762-316.	130
PRVO PREMO s kolesi za traktor Štore 502, harmoniko c, f, be, Kač, 3 nove komate in 10 ovac prodam, TJ (068)67-003.	140
ZFLIŠČAR za hudo bolne! Kapljice Milin za zdravljenje artritisa, protina, prostate in hemeoroidov. Učinkuje tudi proti tvorbi na prostati.tr (041)886-345.	165
BALI RANO SENO, sadjevec, belo in rdeče vino, kakovostno, z dokumenti, prodam. 0(068)344-017.	157
STEKLENO VOLNO prodam. O (068)73-209.	179
RAZNO
DELNICE VIZIJE, Krke, vseh ostalih skla-dov ter podjetij lahko prodate preko Borznoposredniške hiše Medvešek Pušnik v Mercator centru Novo mesto. Gotovina takoj! TJ (068)39 30 262.	26
VAS ZANIMA USODA, potrebujete pogovor, nasvet? Pokličite! TJ (090)46-52, 156 SIT/min.	04
-V
VEDEŽEVANJE - TAROT
090 40 80
SVETOVANJE - NUMEROLOGIJA
090 41 08
ASTROLOGIJA
MIRJANA, s.p. NENA.d.o.o. 166 SIT/MIN v	s
IZDELUJEMO brunarice, vrtne ute, pasje ute, balkonske ograje, obloge, zaključne letve, palete, postelje, masivna vrata... Sp. Pohanca 5 a, Artiče, TJ (0608)77-459 ali (041 )758-773.
ANGLEŠČINO za osnovno in srednjo šolo inštruiram. tT (068)377-760.	118
UČITELJA (-ICO) dvOstavnega knjigovodstva za zasebnike (trgovina na debelo) na APLICOM programu iščem. Dobro plačilo! 7J (068)377-291.	123
NOVI TRG, prodam ali oddam vpeljano trgovino, 50 m:, primerno za gostinski lokal. TJ (041)208-773.	133
VEDEŽEVANJE, astrologija, odklanjanje urokov, razlaga sanj. STIK PHONO, 156 SIT/min, (090)41-50 ali (090)43-36.	138
GOSTIŠČE v Šmihelu oddamo v najem. TJ (068)323-615.	142
NUDIM VARSTVO za vašega malčka TT (068)48-797.	172
SLUŽBO DOBI
VINOGRAD, 9.5 a, 350 trt, star 4 leta, na parceli 10 a, okoliš Dobličke gore, prodam. Urejen izkop za vikend. TJ (041)968-908. TREBNJE, kraj Štefan, prodam 2 zazidljivi parceli in nedograjeno hišo na sončni legi. TJ (068)44-433, v soboto od 9. do 11. ure. PARCELO v okolici Šentjerneja prodam. TJ (068)81-837.	132
VINOGRAD v Hmeljčiču, starejša trta, na sončni legi, ob asflatni cesti, prodam. TJ (068)34-65-141. '	137
NAD KOPROM prodam veliko istrsko hišo. Možnost gostinske ali trgovinske dejavnosti. Asfalt, vodovod, telefon. TJ (041)808-034.
PLANTAŽNI SADOVNJAK, jablane, 6(1 a, na Grabrovcu pri Metliki prodam. TJ (068) 23-502.	178
PRODAM
OPEMLJENO mesnicov Krškem prodam. TJ (0609)612-938.	86
HONORARNO, za dvakrat na teden, zaposlimo natakarico v okrepčevalnici As na Otočcu. TJ 041/730-151.
DEKLE za delo v gostinski kuhinji (pomivanje posode in ostala dela), iščem. Kmečki hram, d.o.o., Tbmačevska 50 a, 1000 Ljubljana, TJ (0609)651-499.	47
DEKLE za delo za šankom zaposlimo. Bistro Nina, Bršljin 1, Novo mesto.	84
ŠOFERJA C- E- kategorije za vožnjo na relaciji Slovenija - Madžarska zaposlimo. TJ (041)627-859.	101
VOZNIKA KIPERJA zaposlim. TJ (068)42-350 ali (041)616-306.	115
VEČ ELEKTROINŠTALATERJEV takoj zaposlim. B (068)82-129 ali (0609)654-322.
HONORARNO ZAPOSLIM kuharico. B (041)673-498.	119
PRODAJALCA na terenu zaposlimo B (041)696-370 ali(041)590-237.	136
DELO NA DOMU nudim (serijsko šivanje). Pogoj: industrijski šivalni stroj. TJ (0608)22-140.	•	159
KUHARICO, po možnosti iz okolice Trebnjega, za delo v dopoldanski izmeni takoj zaposlim. TT (068)45-710 ali 44-978.	161
MLADO simpatično natakarico zaposlimo. QelOje izmensko. TJ (068)341-871.	162
V T RGOVINI z avtodeli TUrbo shop v Novem mestu zaposlimo trgovca. Zaželjenc izkušnje. TJ (068)324-824 ali 376-010.	164
V REDNO delovno razmerje sprejmemo delavca in mizarja. TJ (041)617-676.	167
TEHNIK v servisu vodomerov dobi delo. TT (068)743-060 ali 743-070.	176
SUZUKI
AVTO
prodaja vozit
mehanika
kleparstvo
ličarstvo
Avtomehanika Jurij Murn, s.p. Resslova 4, Novo mesto TS 068/24-791
KREKOVA BANKA
UGODNA PONUDBA KREDITIRANJA PREBIVALSTVA DO 5 LET ZA KOMITENTE IN NEKOMITENTE
PE NOVO MESTO. Prešernov trg 1 Tel.: (068) 371-9860 www.krekova-banka.si pC- >JO drtSeMP./ V jb'2-Oi cfosifCjč-
GRADBENEGA INŽENIRJA in gradbene-ga tehnika takoj zaposlimo za delo v biroju in gradbeni operativi. Pisne ponudbe pošljite na naslov: INGO INŽENIRING, d.o.o., Vojko-va 19, p.p. 156,5001 Nova Gorica. 174
STANOVANJA
DVOSOBNO STANOVANJE, 59.60 nr, na Seidlovi cesti prodam. TJ (068)324-311 ali (041)704-231.	120
NOVEJŠE enosobno stanovanje ali garsonjero ali novejši bivalni vikend v Novem mestu kupim. TJ (068)323-373.	122
DVOSOBNO STANOVANJE v Bršljinu (pritličje stanovanjske hiše) oddam. TJ (041)581-740.	131
PRODAM ali oddam dvosobno stanovanje, pritlično, v bloku v Novem mestu, CK, telefon. TT (041)667-378.	139
DVOSOBNO STANOVANJE v Novem mestu, 54 m2, prodam. TT (068)312-407, dopoldne ali (068)28-956, popoldne. 153 STANOVANJE, delno opremljeno, v Novem mestu, oddam v najem, TJ (068)324-266.170 DVOINPOLSOBNO STANOVANJE, 68 m2, CK, telefon, KATV, na Ragovski ul. v Novem mestu prodam. TJ (041)628-851. MANJŠE STANOVANJE v Novem mestu ali okolici kupim. TJ (068)323-832.	175
DVOSOBNO STANOVANJE, 56 m2, na Ul. Slavka Gruma prodam. TJ (041)638-595 ali (068)326-788, popoldan.	177
NAJAMEM opremljeno dvosobno stanovanje v Novem mestu. TJ (068)324-683. 149
Sprejemamo naročila za enodnevne piščance, bele, rjave, grahaste. Valilnica HUMEK Tel. 068/324-496, 67-108
SPREJEMAMO NAROČI LA za enodnevne, kilogramske bele piščance ter rjave in gra-hastc jarkice. Martin Metelko, Hudo Brezje 16, Studenec, TJ (0608)89-038. 166 2 PRAŠIČA, težka cca 110 kg, prodam. TJ (068)323-290.	181
PSIČKA in psičko, čistokrvna, škotska ovčarja, stara 7 tednov, ugodno prodam. TJ (041)328-107.	182
2 PRAŠIČA za zakol, težka 180 kg, prodam. TJ (0608)87-606, po 15. uri.	184
PRAŠIČE, težke od 100 do 120 kg, prodam. 3(068)325-308.	151
TELE, staro 10 dni, kupim. 3 (068)79-833. TELICO SI MENTALKO, brejo 8 mesecev, in kostanjevo kolje prodam. 3 (068)324-097. TELIČKO SIMENTALKO, staro 9 tednov, prodam. 3 (068)24-069.	152
2 PRAŠIČA po 110 kg, domača krma, prodam. 3(068)82-171.	116
PASJE MLADIČE čuvajske pasme, plemenitih staršev, oddamo. 3 (068)50-302.	141
ŽIVALI
RJAVE NESNICE, stare od enega do štirih mesecev bodo v prodaji do 30.3. Jože Jeršin, Račje selo, Trebnje, 3 (041)708-671 ali (068)44-389.	33
VALILNICA GUNJIL.AC s Senovega sprejema naročila za enodnevne in večje piščance. 3 (0608)71-375.	39
BREJO KOBILO in žrcbico, staro 8 mesecev, prodam. 3(041)844-352.	125
5 PRAŠIČEV, težkih 100 kg, prodam. Možen zakol. 3(041)764-766.	135
O zO
/}
CD
O/
A
O
•H* 068/324-377
Propagandne oglase
lahko naročite na telefonsko številko 068/39 30 514 ali 041/623 116 ter na faks številko 068/39 30 540!
Popusti za letnik 1999 od 50.000 do 300.000 SIT!
DEŽURNE TRGOVINE
V soboto, 22. januarja, bodo odprte naslednje prodajalne živil:
• Novo mesto: od 8. do 20. ure: Mercator Center od l do 19. ure: Samopostrežba Mačkovec
od 7. do 20. ure: Vita, trgovina Darja, Ljubljanska od 7. do 20. ure: market Saša, K Roku od 7. do 20. ure: trgovina Sabina, Slavka Gruma od 7. do 20. ure: trpina Tina, Šegova ulica od 7,30 do 13. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. ure do 19,30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 8. do 21, ure: trgovina Žepek, Ragovska od 7. ure do 14.30: market Maja, Bučna vas od 7. do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 7. do 20. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 8. do 17. ure: trgovina Brcat Smolenja vas od 7.30 do 13. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 13. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 20. ure: market Perko, Šentpeter od 7. do 20. ure: trgovina Marks, Vavta vas od 6.30 do 17. ure: market Malka, Mestne njive od 6,30 do 17. ure: pekarna Malka Žužemberk, prodajalna Kandija
• Brežice: do 13. ure: Market
• Uršna sela: od 8. do 16, ure: Urška
• Šentjernej: od 7, do 17, ure: Market Šentjernej od 7, do 18. ure: trgovina Klas, Šmarje pri Šentjerneju
od 7, do 18. ure: trgovina Na Gorici, Gor Vrhpolje
V nedeljo, 23. januarja, bodo odprte naslednje prodajalne živil:
• Novo mesto: od 8, do 12. ure: Mercator Center Cikava
od 8. do 11, ure: Samopostrežba Glavni trg, Market Smretnikova, Samopostrežba Mačkovec, Market Ljubljanska, Market Ragovska, Market Drska,
Samopostrežba Šmihel, Nakupovalni center Dolenjka
od 7. do 13. ure: Vita,trgovina Darja, Ljubljanska od 8, do 13. ure: market Saša, K Roku od 7. do 20. ure: trgovina Sabina, Slavka Gruma od 7. do 20. ure: trgovina Tina, Šegova ulica od 8.30 do 12. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. ure do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 8. do 19. ure: trgovina Žepek, Ragovska od 8. do 11, ure: market Maja, Bučna vas od 8. do 12, ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 8. do 12. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 8. do 12. ure: trgovina Brcat Smolenja vas od 8. do 12. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 11. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 12, ure: market Perko, Šentpeter od 8. do 17, ure: trgovina Marks, Vavta vas od 7. do 12. ure: market Malka, Mestne njive od 7, do 12. ure: pekarna Malka Žužemberk, prodajalna Kandija
• Uršna sela: od 8. do 12. ure: Urška
• Straža: od 8. do 11. ure: Samopostrežba Straža
• Šentjernej: od 8. do 11. ure: Market Šentjernej od 8. do 12. ure: trgovina Klas, Šmarje pri Šent-
od 7. do 12. ure: trgovina Na Gorici, Got Vrhpolje
•	Škocjan: od 7.30	do	10,	ure: Pri mostu
•	Trebnje: od 8. do	11.	ure: Samopostrežba
Blagovnica
• Mirna: od 7,30 do 11. ure: Grič
•	Mokronog: od 8.	do	11.	ure: Samopostrežba
•	Črnomelj: od 8.	do	11,	ure: Pod lipo, Market
Čardak
• Semič: od 7.30 do 10.30: Market
• Brežice: od 8. do 13. ure: I
Dolenjski list Novo mesto, d.o.o.
Novo mesto, Germova ulica 4
Po pogodbi o delu
ali za opravljanje pripravništva
zaposlimo (za določen čas)
novinarja
Pogoj je fakultetna izobrazba.
Prijave zbiramo do srede, 26. januarja 2000, na naslov Dolenjskega lista.
EUREST Dunajska 22 1000 Ljubljana
Smo mednarodno podjetje na področju prehrambenih storitev.
OBJAVLJAMO prosto delovno mesto
VODJE PODRUŽNICE
(za območje Dolenjske)
Od kandidatov pričakujemo:
•	strokovno izobrazbo ekonomske ali gostinske smeri
• izkušnje s področja gostinstva, prehrane ali storitvene dejavnosti
•	dobro poznavanje praktičnega dela v produkciji
•	organizacijske sposobnosti in sposobnost vodenja tima
•	govorno znanje angleškega ali nemškega jezika
•	vozniško dovoljenje
Kandidatom nudimo:
• zaposlitev za nedoločen čas, s pogojem 3-mesečnega poskusnega dela
•	konkurenčno plačo, pogojeno z dosežki dela
•	delo v privlačnem in tehnološko sodobnem delovnem	okolju
•	priložnost za osebno napredovanje
Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v roku 8 dni od objave na naslov:
EUREST, d.o.o., Dunajska 22,1000 Ljubljana Dodatne informacije na telefon 061/133-31-37.
S
■Ik SAf h !
'h	Vi-mJi
XIM * tj I'».- ‘A »J
9 ( - r *	.	”*	i
f
h
a
	MU-		
tv			Lfaz/rš
KAKTUS PETDESETLETNIK - Božični kaktus, kije na fotografiji in ki ga imajo v Sevnici pri Bonovih, raste že 50 let. Milka in Jože ga oskrbujeta tako, da raste pokonci, čeprav so taki kaktusi ponavadi bolj pri tleh. Kaktus je pred več kot 40 leti vaščanka podarila Milki, ko se je tej rodila hčerka. (Foto: M. L.)
ZRNO, d.o.o. Gmajna 6 8274 RAKA
V trgovini ZRNO na Ranču poteka posebna predsezonska akcija kmetijskega in gradbenega materiala:
• cement	769,90	SIT
• apno	385,00	SIT
• mod. blok (cel kamion)	82,90 SIT
• arm. mreža 9x6	5.299,00	SIT
Najugodnejše fasade avstrijskega proizvajalca OUARZOUTH:
• stiropor fasada debeline 5 cm kpl.
1.487,00 SIT
• toplotni omet supertherm - vreča
1.050,79 SIT Trgovsko podjetje ZRNO zbira naročila in pripravlja ponudbe za vse vrste lasad, izdelavo notranjih in zunanjih strojnih ometov, večje zidarske storitve, izvedbo vodovoda in centralne napeljave, soboslikarske storitve, izvedbo tlakov in knaut predelnih sten. Na ta način boste v ZRNU dobili informacijo in pomoč pri gradnji hiše od temeljev do strehe.
• KMETIJSKI MATERIAL:
NPK 15-15-15	1.539	SIT
NPK 8-26-26	1.785	SIT
NPK 7-20-30	1.699	SIT
UREA	1.184	SIT
KNA	1.099	SIT
Zaščitna sredstva so znižana do 30% do 30.1.2000.
• primextra TZ	kg 1.395 SIT
• ridomil	kg	2.750	SIT
Izredno ugodna ponudba semenske koruze PIONER in ostalih hibridov:
• koruza stira 25 MK	5.860 SIT
V Zrnu zbirajo naročila za semenski krompir po ugodnih predsezonskih cenah.
• Za vse kupljeno blago vam Zrno omogoči dostavo na dom oziroma gradbišče.
Telefon: 0608/75-410 0608/75-086
Opravičilo!
V prejšnji številki Dolenjskega lista je v oglasu za trgovino ZRNO z Rake prišlo do napake.
V ponudbi kmetijskega materiala za NPK 15-15-15 je pravilna cena 1.539 SIT in ne 1.339 SIT, kot je bilo zapisano.
Se opravičujemo.
Verjem^e ali ne
OGNJIŠČE
M	
	p
V
*
Če želite vsak četrtek v letu prejeti vsebinsko bogat in oglasno odmeven časopis, ki ga bere blizu sto tisoč ljudi, izpolnite naročilnico in jo pošljite na naslov: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Germova ulica 4, p.p. 212.
Za vse drugo bomo poskrbeli mi, vi pa pazite, da si ne bo ob četrtkih sosed iz vašega poštnega nabiralnika pred vami “izposodil” vašega Dolenjskega lista.
§€
Naročilnica za
mi
H
S to naročilnico naročam DOLENJSKI LIST za: Ime in priimek:________________________________________
Upokojenec:	da
Naslov (kraj, ulica, hišna številka): _
Pošta:
Naročnik izjavlja, da naročilo res velja zanj, dokler naročnine ne bo pisno odpovedal, sicer pa bo naročnino plačeval osebno ali s posebno položnico, ki mu jo bo poslal Dolenjski list.
Naročnik bo časopis začel prejemati od prve številke dalje v mesecu:	2000
Kraj:
Datum:
Podpis:
2.
zavarovalnica triglav, d.d.
največja slovenska zavarovalnica
REDNO ZAPOSLI
Vodjo predstavništva v Črnomlju
z dokončano VII. stopnjo ekonomske, komercialne ali strojne smeri
Zavarovalne zastopnike za prodajo
premoženjskih in osebnih zavarovanj za širše območje:
Novega mesta, Trebnjega, Črnomlja in Kočevja z dokončano V. ali VI. stopnjo izobrazbe
OD VAS PRIČAKUJEMO:
komunikativnost veselje do dela z ljudmi samoiniciativnost in iznajdljivost lastni prevoz
PONUJAMO VAM:
* ustvarjalno delovno okolje
* strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje
* samostojno in dinamično delo
* stimulativne zaslužke
* varno zaposlitev
Vaše cenjene ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pričakujemo v 8 dneh po objavi na naslov:
Zavarovalnica Triglav d.d., OE Novo mesto Novi trg 8, 8000 Novo mesto
Prodajni center podov
PCP PUREBER-
PARKETARSTVO
RADIO f BREŽICE
na
88,9
95,9 MHz
Kitajska restavracija CESARSKI VRT Ljubljanska 51, Novo mesto Tel. 068/324-623
Vsak dan od 11. do 23. ure vam nudimo bogat izbor kitajskih jedi.
m- *
m”
rlTNESS - SOEAMJ - MASAŽA
Vorančeva ulica 1
(Regrške košenice) Novo mesto Tel.: 068/322-827
NOVO MESTO
Podjetje za varovanje premoženja in oseb, d.o.o. Novo mesto Seidlova 5 tel.: 068/325-325 faks: 068/3917-305
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE ZAKLADNICA
izdaja
državne kratkoročne vrednostne papirje
esecna
akladna menica
varna in likvidna naložba
Zakladna menica je serijski, imenski vrednostni papir obrestovan po nominalni obrestni meri in izdan v apoenih po 100.000 SIT
Pooblaščeni vpisniki:
ABANKA d.d. Ljubljana 061171 82 04 BANK AUSTRIA CREDITANSTALT d.d. Ljubljana 061177 78 53 BANKA CEDE d.d. 063 431120 • BANKA KOPER d.d. 066 451 445 BANKA VIPA d.d. 065 128 53 02 • DOLENJSKA BANKA d.d. 068 316 548 FACTOR BANKA d.d. 061137 76 13 • GORENJSKA BANKA d.d., Kranj 064 28 40 NOVA KREDITNA BANKA MARIBOR d.d. 062 229 23 22 • SKB BANKA d.d. 061171 56 38 NOVA LJUBLJANSKA BANKA d.d., Ljubljana 061176 52 06 SLOVENSKA ZADRUŽNA KMETIJSKA BANKA d.d., Ljubljana 061172 72 62
Oznaka menice	Datum vpisa	Datum izplačila	Število dni
TZ21	25.01.2000	28.04.2000	92
TZ22 • ŠZ03	22.02.2000 • 22.02.2000	25.05.2000 • 24.08.2000	91 • 182
TZ23	28.03.2000	29.06.2000	91
TZ24 • ŠZ04	25.04.2000 • 25.04.2000	27.07.2000 • 26.10.2000	90 • 181
TZ25	23.05.2000	24.08.2000	91
Za izplačilo obveznosti ob zapadlosti jamči Republika Slovenija
Podrobne informacije pri vseh pooblaščenih vpisnikih in izdajatelju:
Ministrstvo za finance • Zakladnica • Sektor za upravljanje z likvidnostjo proračuna • Beethovnova 11 • 1502 Ljubljana Telefon: 386 (61) 178 65 55, 386 (61) 178 63 34 • Telefax: 386 (61) 125 70 66 E-mail: majda.vrhovec@mf-rs.si, tomaz.oplotnik@mf-rs.si • http://www.sigov.si/mf/slov/menice/prosp.html
PORTRET TECjA TEclNA
Glasba predvsem kot hobi
IHo Breza sicer razveseljuje ljudi predvsem po Beli krajini, a fantje to počnejo predvsem iz lastnega zabave
\r
Jože Ž
Ko govorimo o zdravi kmečki logiki, je včasih slišali kot fraza, vendar je po tej logiki vse tako preprosto in hkrati življenjsko. Na to misel pride človek, ko se pogovarja z Jožetom Žugljem iz belokranjske Dragomlje vasi. Govori na kratko, a jedrnato. Vsako besedo postavi na pravo mesto, in ko o kakšni stvari reče, da v tem ni nikakršne filozofije, ampak je po njegovem pač tako, kot je povedal, to navadno še kako drži.
Jože je namreč odraščal na kmetih in tudi sam je, sicer po sili razmer, kmet, zato ne čudi, da živi po kmečki pameti. Ne pritožuje se, kar je danes redkost. In kot se mu zdi danes, da ima vsak zakaj svoj zato, je mislil tako tudi, ko se je kot nebogljen štirinajstletnik odpravil iskat znanje v ljubljanski Litostroj. Pri šestnajstih so prišli v razred vprašat, če bi kdo dal kri. Ni se jih odločilo veliko, a on je bil med njimi. Prav danes daje v metliškem zdravstvenem domu kri že oseminpetdeseti. Za sedemnajst litrov je je že bilo. Ko je delal v Novoteksu, je hodil na krvodajalsko akcijo po štirikrat na leto. “Takrat so krvodajalstvo podpirali bolj kot danes. Imeli smo prost dan pa še po pet kilogramov ostankov blaga smo dobili. A tudi brez tega bi daroval kri, res pa je, da sem imel prijetnejši občutek, ker v tovarni razmišljajo tako kot jaz, ” pravi ter pristavi, da glede krvodajalstva nima posebne filozofije. “Ljudem je pač potrebno pomagati s krvjo, meni pa pri tem prav nič ne manjka in srečen sem, če sem s tem komu že rešil življenje," pravi. Letos se bo prijavil tudi kot darovalec organov. “Še s starih avtomobilov smo nekdaj odvili kakšen del in ga koristno uporabili. Zakaj ga ne bi od nas?" se pošali.
Če bi bili v vladi tako složni, kot je skupina sosedov iz okolice Velikega Slatnika, bi nam bilo lepo. Kot je povedal Ivan Barbič iz Novega mesta, so člani vinske gorice Hribi v osmih dneh solidarno odstranili ostanke od požara in pokrili vikend sosedu Jožetu Gazvodi, ki je bil v času požara v tujini. “Predsednik vinske gorice Franc Pavlin pravi, da bodo zdaj stavbo še obnovili,” je povedal. Kot po naključju se je oglasil tudi Jože Gazvoda iz Smrečnikove ulice v Novem mestu. Zahvaljuje se vsem, ki so mu priskočili na pomoč ob požaru, še posebej pa Francu Pavlinu in Štefanu Blažiču.
Bralec Barbič še vprašuje, kdaj bodo ukinili prazne avtobuse, ki delajo samo gnečo v Novem mestu in okolici. “Kdo bo to plačal?” se sprašuje. Enako vprašanje je ponovil še bralec iz Novega mesta, zato
 -------------------------v
Halo, tukaj DOLENJSKI LIST
Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev - pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Na telefonski številki (068)39 30 522 vas čakamo vsak četrtek med 18. in 19. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil.
\__________________________
Žugelj je poleg službe po malem kmetoval, ko pa se je leta 1984 poročil, se je odločil, da bo za nekaj let ostal doma, kajti otroci so bili majhni, starši ostareli, žena v službi. A ko je hotel zopet v službo, je ugotovil, da ni dela niti za mlajše. Pa saj je na kmetiji dovolj dela, le dohodek ni reden. A tudi kmetovati na Žug-Ijevi domačiji ni najlažje, kajti najboljše njive je Jožetov praded zapil. Pa Jože ni pristaš nacionalnega športa, kot mu sam pravi, pri katerem ljudje le tarnajo, kako se nič ne splača. Ne čaka doma na pomoč, ampak dela, kolikor je v njegovi moči, čeprav je spoznal, da mora tudi kmet najprej uporabiti pamet in šele potem mišice. Da živinoreja v tej podgorjanski vasici ne gre, je že dognal, zadnja krava pa je šla od hiše pred nekaj dnevi. Še pred petnajstimi leti so v vasi namolzli po 250 do 300 litrov mleka na dan, danes pa ga dajo tri krave daleč premalo za vaške potrebe.
Toda Jože že kupuje ovce in prebira knjige o reji drobnice. “Saj ne bom obogatel, prav pa je, da živali pojedo, kar nakosim. Pa v najem bom vsel nekaj zemlje, da ne bo zaraščala, ” načrtuje ter si natoči v kozarec kot kri rdečo metliško črnino iz svojega vinograda. V dragomeljskih goricah ob vasi ga ima, a čeprav lega ni preveč znana, je mogoče iz grozdja done-govati odlična vina. NaI, lanski Vinski vigredi je postala Žugljeva metliška črnina kraljica, a letos ne bo, napove že vnaprej, vino bo namreč že prej prodal.
Jožeta mnogi poznajo prav po tem, da je zraven povsod, kjer delajo zastonj: v krajevni skupnosti, v upravnem odboru Društva vinogradnikov Bele krajine, pri gasilskem društvu Dragomlja vas, ki ga je leta 1922 ustanavljal še njegov stari oče, on pa je sedaj predsednik. Pa v planinskem društvu v Metliki. In ko prijatelji pripravijo zabavo, jim Jože v velikem kotlu skuha odličen golaž A kako najde čas? “Če ima človek trdno voljo, lahko naredi vse. Pomembno je, da življenje ni le garanje, ampak tudi zabava in sprostitev. Predvsem pa ne smemo imeti vedno pred očmi le, koliko nas bo kaj veljalo, ampak se moramo kdaj tudi razvajati, ” je prepričan, čeprav ne skriva, da bi bil sam najbolj srečen, če bi lahko potoval. A kaj, ko kmetija kliče in daljših izletov kot po Sloveniji si skoraj ne more privoščiti.
MIRJAM BEZEK-JAKŠE
bomo o tem v časopisu še pisali. “Župan je obljubil, da bo poskrbel za ureditev prometa v mestu. Kaj imamo zdaj od obljub, razen tega, da sc naokoli prevažajo prazni avtobusi? Na Glavnem trgu je še vedno nered, še posebno ob ponedeljkih in petkih,” je poudaril. Sicer pa je opozoril še na dve prometni za-ati. Meni, da je pravi čudež, če v rižišču pri bivšem hotelu Kandi-ja, ki je zelo obremenjeno in je še vedno brez semaforjev, še ni prišlo do hujše nesreče. V taki gneči so seveda še posebej ogroženi pešci, ki jim ni prav nič prijetno niti na začetku Ragovske ceste, kjer je ta zaprta za promet (razen za tamkajšnje stanovalce), a avtomobili nemoteno švigajo gor in dol. Nevarno je še posebej pozimi, ko je edini pločnik zasut s snegom.
Matija Kovač iz Nemške Loke pri Kočevju je naročnik Dolenjskega lista že, odkar izhaja, in čeprav je že od leta 1982 upokojenec, je šele zdaj opazil, da lahko uveljavlja popust pri naročnini. Svetovali smo mu, naj pošlje v našo naročniško službo enega zadnjih odrezkov pokojnine.
Mož z mobitelom, sicer iz okolice Novega mesta, je prebiral zapis o samomorih med Slovenci, zanima pa ga, koliko samomorov je vsako leto v Sloveniji in kako je s tem po regijah. Naša novinarka je za podatke zaprosila, a nanje še čaka. Ko jih bo dobila, jih bo objavila.
Vera Cerar z Mestnih njiv v Novem mestu je naša naročnica že več kot 40 let in bi rada plačevala naročnino na pol leta. Kot so pojasnili v naročniški službi, bodo položnice vsi prejemali na šest mesecev, zato tega ni potrebno posebej sporočati. Res pa smo pred časom o tem spraševali v anketi.
KRUPA - Tomaž Absec s Krupe in Boštjan Simonič iz sosednje Moverne vasi v svoji soseščini nimata vrstnikov, vsaj fantov ne, zato ne čudi, da sta postala toliko večja prijatelja. A ker sta vedno tičala skupaj, Tomaž pa je obiskoval tudi nižjo glasbeno šolo za kitaro, je tudi Boštjana zamikalo, da bi igral.
Tomažev oče je včasih igral na harmoniko, zato seje nad njo kot samouk navdušil še Tomaž. In tako sta z Boštjanom skupaj ubirala melodije in se drug ob drugem učila: Absec na frajtonarici, Simonič na sintetizatorju. Najprej zgolj za lastno zabavo, ko pa sta znala že precej melodij, sta pred približno sedmimi leti duet poimenovala Breza in začela igrati najprej na manjših zabavah. A ko
KRŠKO - V ponedeljek, 17. januarja, je v enem od stanovanjskih blokov na Cesti 4. julija 62/a popoldne prišlo do močne eksplozije, v kateri so bili telesno poškodovani: 21 -letni R. S., 19-letni M. V., 27-letni D. B. in 18-letni M. L. Odpeljali so jih v brežiško bolnišnico. R. S. so nato zaradi hudih poškodb prepeljali v UKC Ljubljana, ostale tri pa v novomeško bolnišnico.
Do nesreče je prišlo, ker sta R.S. in M. V. v dnevni sobi v stek-
Stari znanec I^opold Korevec je tokrat ošvrknil naš časopis. Pravi namreč, da mora opise v križankah brati z lupo, ker so natisnjeni tako tanko in bledo, pogosto pa najde tudi vsebinske napake. Na tanke črke smo opozorili pristojne, zato upamo, da bodo lahko poskrbeli tudi za tiste, ki slabše vidijo. Poleg tega Leopolda jezi, da že cel teden vsi govorijo o epidemiji gripe, vendar še ni zasledil niti besedice o tem, ali so tisti, ki so se cepili proti gripi, varni pred njo.
M. G. iz Novega mesta je razočarana nad načinom dela medicinskih sester v zobozdravstveni službi. “Ker je mamo bolel zob, sva vse jutro klicali v zdravstveni dom. Izbrane zdravnice ni bilo, vendar je sestra rekla, da mama lahko pride, ob tem pa ni opozorila, da nujne primere (z bolečinami) sprejemajo le od 7.30 do 8.30. Ko ie mama prišla, jo je sestra nadrla. Čakala je tri ure. Konec tedna se ji je stanje poslabšalo, zato sem spet klicala in povedali so mi, da dela dežurni zobozdravnik. Mama je šla tja in spet jo je sestra nadrla, čeprav je bila vsa zatekla in je tudi srčna bolnica. Rekla ji je, da je ne bodo sprejeli, a ker je kar sedla v čakalnico, so jo nazadnje le sprejeli.” Bralka pravi, da ima vsak svoje delo in težave, vendar meni, da sestre nimajo nobene pravice vpiti na bolnike. Navsezadnje ne prihajajo vsi vsak dan v ambulanto, da bi poznali vsa pravila delovanja, še posebej pa se ji ne zdi primerno tako kričati na starejše.
D. B. iz Metlike nc more do telefona, zato nam je pisala. Poziva nepridiprave, naj ne razbijajo šip na njem hiši (št. 52) v Metliki. Pravi, da je o tem že obvestila policijo, zato bodo storilci, če jih ujamejo, plačali škodo.	r	n	r
je zanju zvedelo več ljudi, niso bili dovolj le inštrumenti. Kupiti sta morala še ozvočenje in ko so ju začeli vabiti na večje zabave in poroke, so bili tudi njuni harmonika, kitara in bariton, na katere igra Tomaž, ter Boštjanov sintetizator premalo. Tako se jima je pred tremi leti pridružil še Dušan Plut z Mladice s trobento in nastal je trio Breza.
Fantje igrajo različno glasbo, odvisno pač od tega, koga zabavajo. Največkrat nastopajo po Beli krajini, večkrat pa tudi drugod po Sloveniji, pred letom pa so jih zdomci povabili celo na martinovanje v Nemčijo. Priznajo pa, da še vedno igrajo predvsem v svojo lastno zabavo in nimajo nikakršnih želja, da bi posneli lastno kaseto ali celo ploščo. M. B.-J.
len kozarec za vlaganje vlila prej pripravljeno eksplozivno zmes na osnovi vodikovega peroksida. Ko je R. S. na kozarec pritrdil pokrov, je prišlo do močne eksplozije, saj je zmes zelo občutljiva za trenje. Eksplozija je močno poškodovala tudi stanovanje, saj so popokala stekla na oknih, poškodovana je notranjost, delci, ki so padli skozi okna, pa so poškodovali tudi nekaj, pred blokom parkiranih osebnih avtomobilov. Med ogledom stanovanj so tam našli še več plastenk z navedeno zmesjo, ki je izredno nestabilna in nevarna ter stroki že dolgo znana, zato se sploh ne proizvaja. Strokovnjaki iz CKZP MNZ so zmes delno nevtralizirali. Eksplozivna moč v stanovanju najdene zmesi je ustrezala moči okrog 2,5 kg TNT.
Zaradi varnosti so med ogledom stanovanja 22 stanovalcev iz osmih enot takoj evakuirali, kasneje pa še ostale. Za varnost je bilo primerno poskrbljeno tudi v okolici bloka. Zupan občine Krško Franci Bogovič je s svojimi strokovnimi sodelavci in s stanovalci poskrbel za začasno nastanitev evakuiranih stanovalcev.
Zoper osumljence bo pri okrožnem državnem tožilstvu v Krškem vložena kazenska ovadba.
L. M.
SOS TELEFON RAZŠIRIL DEŽURSTVO
NOVO MESTO - Društvo SOS telefon za ženske in otroke žrtve nasilja obvešča, da je njihov telefon razširil svoje dežurstvo za štiri ure dnevno. Kdor potrebuje pogovor ali umik v zatočišče, lahko pokliče vsak dan od 18. do 22. ure, ob delavnikih pa tudi od 12. do 18. ure na brezplačno tel. št. 080/11-55. Od 18. do 22. ure so vsak dan dosegljivi tudi na tel. št. 061/97-82. Gluhpnemi lahko pošljejo opis svojih težav po faksu na št. 061/441-993. Društvo vabi vse, naj se pridružijo skupini za samopomoč za ženske, ki so ali še vedno doživljajo nasilje.
Glavni trg 11, 8000 Novo mesto Tel.: 068/ 372 100 Fax: 068/ 372 101
šola Tujih jezikov
Vpis v tečaje AN, NEM, FR,
IT, RUŠČ in KITAJŠČINE.
SEVNICA - Jože Bon iz Sevnice bo 17. februarja praznoval svojo 90. letnico, Dolenjski list bo takrat star 50 let. Jože ima v svojem zanimivem arhivu I. številko Dolenjskega lista, ki je prav lepo ohranjena. Verjetno ni naključje, da se je časopis obdržal v Jožetovem arhivu pol stoletja. Mož očitno spoštuje časopise in knjige in jih tudi rad prebira. “Prebere vse od prvega lista do zadnjega. Tako da sem včasih že jezna pa mu kar rečem: 'Ni vse zate napisano, je tudi kaj zame’,” v šali pravi Milka, Jožetova žena.
“Bral sem, če sem imel čas. Dolenjski list zmeraj berem rad. Nanj sem zdaj spet naročen. Za nekaj časa sem nehal biti naročnik, in to zaradi pisanja Iva Pirkoviča Balada o krakovskih gozdovih,” pripoveduje Jože Bon. Čeprav on takrat ni bil naročen na Dolenjski list, je ta časopis vseeno prihajal v hišo, in sicer na Milkino ime. Tudi Milka očitno ceni tisk, tak ali drugačen, saj se spominja: “Če mene vprašate po kakšnih mojih papirjih, po arhivu, tega žal nimam. V Nemčiji, kjer smo stanovali, smo pogoreli, bomba nam je uničila. Zgorelo je tudi nekaj mojih knjig, ki sem jih imela. Zanje mi je bilo bolj žal kot za obleke.”
Jože je pobliže poznal ne le Dolenjski list od samega začetka
časopisa, ampak tudi ljudi, ki so ga ustanovili.
“Čas teče naprej,” pravi Jože pri tem, ko prelistava 1. številko in ko obudi nekaj zanimih spominov. To, da čas teče, v njegovem in njunem življenju pomeni, da sta se v Sevnico pred leti priselila z Rake, kjer je bil Jože 6 let matičar. Prej je bil trgovec. Vse življenje je cenil tudi telovadbo, kot mladec je tudi sam telovadil v društvu. Ko je on postal član Sokola, je že bil v olimpijskih vrstah Leon Štukelj, Verjetno Jožetov vzornik. Jože v svojem arhivu hrani lastno fotografijo, na katero se mu je olim-pionik podpisal ob svoji 95-letni-ci. Kako blizu mu je gimnastika, ove tudi to, da ima v arhivu izrez-e nekaj najboljših slovenskih telovadcev. Če bi šlo za stavo, bi verjetno tudi sam naredil nekaj telovadnih likov. Vendar o tem kdaj drugič.
M. LUZAR
NAŠLI TELESKOPSKO PALICO
OBREŽJE - Pri mejni kontroli je policist v vozilu slovenskega državljana našel kovinsko teleskopsko palico, prirejeno za napad. Kršitelju so jo zasegli, sledi predlog sodniku za prekrške.
f 1 ^0^*1 IdJSJ
19. januarja 1995
Novoteksova konfekcija v stečaj?
V torek opoldne, ko to poročamo, še trajajo pogajanja v Novotek-sovi Konfekciji, ki naj bi zapečatila usodo podjetja ali pa rešila tovarno pred dokončnim zlomom. Če sodimo po dosedanjem dogajanju, je malo možnosti, da bi popokane šive Konfekcije spet sestavili, da bi bilo prav delavcem, vodstvu tovarne in upnikom.
Kmet naj bo gospodar, ne “vernik”
Iz leta v leto se ponavljajo zapleti glede cene in pogojev odkupa pšenice v času tik pred in še med samo žetvijo. Tudi v zadnjem letu je bilo tako. Posledice tega so bila zakasnela plačila odkupljene pšenice zadrugam in kmetom ter vsesplošno negodovanje pridelovalcev in zadrug, ki so pšenico po pooblastilu države odkupovale, ne da bi vedele pod kakšnimi pogoji.
Dobrota
Pravijo, da je neki Renault plačal celotno veselico, ki je bila v petek zvečer za smetano v ljubljanski Kavarni Union. Podgorski Revozovi delavci težko verjamejo, da je to tisti francoski Renault, ki ima tovarno v Novem mestu. Novomeški je namreč precej skop. Ko je obhajal 25-letnico svojega delovanja v Sloveniji, je delavcem dal za spomin samo rumene ploščice s svojim imenom, in niti enega samega tolarja.
V dveh letih bo smetišče prepolno
Osrednje trebanjsko smetišče oz. komunalna deponija na Cvibljah se naglo polni. Na trebanjski Komunali računajo, da bo zapolnjena najpozneje v letu 1996, zato so toliko bolj vztrajno opozarjali pristojne na trebanjski občini, da bi se končno začela izgradnja komunalne deponije Globoko na tromeji krajevnih skupnosti Tfcbnjc, Mirna in Račje selo. Za to so že lep čas napravljeni potrebni načrti in študije.
Poleg vinskih še sadna cesta?
Sadjarsko društvo Posavja si je omislilo sadno cesto, zato bo v kratkem začelo z aktivnostmi za pripravo projektov in za njihovo izvedbo. Gre za cesto, ki bi povezovala največje tradicionalno sadjarske kraje, znane pridelovalce sadja, poleg tega pa še predelavo sadja (žganjekuha, sušenje itd.). Začela bi se pri Bojsnem in nadaljevala proti Globokem, Dečnemu selu, Artičam, Arnovim selom in nato preko Zdol v Krško.
Kdo bo kaznoval policiste
Krški policisti se že nekaj časa vozijo z avtomobilom znamke Puch, ki mu ne dela zadnja desna luč. Seveda se postavlja vprašanje, kakšen zgled dajejo možje v modrem. In kdo bo njim zaračunal kazen?
Invazija kot v Hitchcockovi srhljivki Ptiči
Nedavni pojav, ko seje zaradi preleta na tisoče majhnih ptic za nekaj trenutkov stemnilo nebo nad nekaterimi stanovanjskimi hišami na Planinski cesti ob Sevnični, očividci resda niso doživeli kot nekaj tako groznega, kot v Hitchcockovi srhljivki Ptiči, je bil pa vseeno nenavaden m celo strašljiv.
Halo, tukaj je bralec Dolenjca!
Sosedje še znajo pomagati - Bodo prazni avtobusi še kar vozili? - Ogroženi pešci - Križanka le za dobre oči - So cepljeni varni pred gripo? - Medicinske sestre nimajo pravice nadirati
/
N
|
TRIO BREZA - Dušan Plut, Boštjan Simonič in Tomaž Absec (od leve) pravijo, da je glasba njihov konjiček. Veseli pa so, da lahko z njim razveseljujejo tudi druge, kar jim s pestro glasbo, ki jo igrajo, ni težko. Marsikdaj pa pristavi svoj lonček še Tomaževa mama Anica, ki napiše besedilo k že znani melodiji. (Foto: M. B.-J.)
Eksplozija in 4 poškodovani
Nesreča pri “igranju” z nevarno eksplozivno zmesjo v bloku v Krškem - Poskrbljeno za varnost stanovalcev
JOŽE BON - Jože Bon ima in še tudi igra violino, ceni slikarstvo, dela v delavnici, odmetava sneg, se zanima za fotografijo. V arhivu, ki ga priložnostno sestavlja ob vsakdanjem delu, ima tudi nekaj zanimivih primerkov, mad katere po svoje sodi tudi L številka Dolenjskega lista. (Foto: M. L.)
Bere ga že petdeset let
Jože Bon iz Sevnice in Dolenjski list praznujeta vsak svojo obletnico na isti dan - Milki je žal za knjige