Poštnina plačana v gotovini. Maribor, sreda 8. aprila 1936 Štev. 81. Lete X. (XVH.) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Ufdnitlvo in uprava: Maribor, Gorpoaka ul. It ‘ I eleton uredništva 2440, uprave 246S lattaja razen nedelje in praznikov vaak dan ob 14. uri ' Velja mesečno prejeman v upravi aii po poSti 10 Oln, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku 1 Oglase sprejema tudi oglasni oddelek ..Jutra" v U|ubilani / PoStni čekovni račun št. 11.409 99 JUTRA 99 Prvi udar španskih levičarjev! Alcala Zamora odstavljen, Martinez Barrios novi prezident španske republike . Čudovita abeceda. Težko bi bilo iz-iuščiti smisel. In vendar je skrivnost teh d vek črk čisto enostavna. A. O. je toliko kakor Afrika Orientale, vzhodna Afrika. Tako se v Italiji na kratko, z dve-°ia pismenicama označuje armada, ki se Vojskuje,na abesinski fronti. In vendar ie ta A. O. precej draga abeseda. Vsaka Pismenka • stane nekaj preko štiri milijarde lir. Od lanskega leta namreč pa do 31. Piarca je šlo iz laških blagajn 8 milijard 120 milijonov lir za ta A. 0. in morda so številke še višje, kakor se navajajo v službenem prikazu. Pomembne so navedbe, ki jih je general Baistrochi podal v italijanskem senatu ob priliki proračunske razprave. Italija je v letu 1935 mobilizirala milijon vojakov in več stotisoč fašističnih miličnikov in delavcev. Ge gredo zadeve v tem obsegu naprej, bo imela Italija v matu pod orožjem 1,250.000 vojakov. V vzhodno Afriko in druge italijanske kolonije je bilo prepeljanega za 2 milijona ten najrazličnejšega materiala. Samo v Napolj je bilo za milijon ton prepeljanega raznega vojnega materiala od početka abesinske vojne. V vzhodno Afriko je šlo skupaj 480 brodovnili transportov. Samo v mesecu septembru so bile iz Napolja, Livorna in Genove transportirane v Eritrejo tri vojne divizije, tri pa v Libijo in razen tega razna ojačenja za italijanske Garnizije na Dodekanezu. Skupno je sa-teo v mesecu decembru 1935 bilo transportiranih več kakor 100.000 italijanskih Vojakov z 269 topovi, 6600 osli in 2300 ‘anki ter tovornimi avtomobili. Razen tega so pa poučne še nadaljnje navedbe Kenerala Banstrochija, ki se tičejo ogrom "ih žrtev, ki jih prinaša italijanski narod za vzhodnoafriške homatije. Od oktobra lanskega leta je bilo v vzhodno Afriko ^poslanih 450.000 pušk, 11.500 strojnic, 8<10 topov in okoli 80.000 repov razne tovorne živine, 13.500 blindiranih in tovornih avtomobilov, 3000 tankov, 100 t‘soč kilometrov razne telefonske žice in raznega materiala za 1800 radijskih po-ftaj. k; temu se še priključuje 12.497 ton tedljikave žice, materiala za 797 laboratorijev, 87.000 konjev itd. Draga abeceda, ki se tiče v smislu “‘Užbene objave italijanskega vojnega "rinistra sedmerih divizij pehote, dveh "■vizij Alpincev, šesterih divizij prostovoljcev in 27 oddelkov domačih vojakov, tebno pa sc pri tem skrivajo konkretni ttedatki, ki se tičejo letalstva iu množine ‘težigalnih, plinskih in drugih bomb, ki ?® uporabljajo v borbi proti nasprotniku, 1 ysega tega nima. Najbrže je ta A. O. fa Italijanski narod še veliko dražja, ka-°r smo gori navajali in presega službe-j.e Podatke za čudne, doslej še ncobjav-in najbrže nikdar popolnoma toč-1 obsega ta »bilanca številke, ki jih tj„,Uneni trenutku ni priporočljivo pona-tenl lahko marsikaj, dov i ° pa 'K)(I° prav ffotovo prevla-^ ala ugibanja, ki spravljajo ta in morske^ miK|hro drugih pojavov v italijan-(jr lT! narodnem gospodarstvu v zvezo z ‘ kima pismenkami — A. O. ALADRID, 8. aprila. V Španiji se je nepričakovano izvršila prelomna spre memba v notranje političnem razvoju. Cortezi so odstavili dosedanjega pre-zidenta španske republike Alcalo Zamoro in to v smislu ustavnih določb ter izklicali predsednika Cortezov Matineza Barria za provizoričnega državnega predsednika. Levičarsko marksistične stranke so namreč očitale Zamori, da je vse preveč konzervativen, nazadnjaški in reakcionaren in da daje potuho desničarskim strujam. Napetost je bila v zadnjem času tako velika, da je ministrski predsednik Azana občeval samo pismeno s predsednikom Zanmro in da je dajal posamezne zakone v podpis Zamori, ne da bi oseb no prišel k državnemu prezidentu. V včerajšnji seji Cortezov je stavilsoeialist Pietro predlog za odstavitev državnega predsednika na podlagi čl. 84 španske ustave. Nato se je razvila vroča debata, v kateri se je desnica zavzemala za Zamoro, levica pa ga je ostro odklanjala. Sledilo je bojno glasovanje. Desničarske struje o kompaktno zapustile dvorano, nakar so marksisti z 238 proti 5 glasovom ob pritrjevanju vse zbornice proglasile Alkalo Zamoro za odstavljenega. Nato je položil provizorični državni predsednik Martinez Barrios prisego na ustavo. Cortezi se sestanejo zopet dne 15. aprila. Odstavljeni državni predsednik Zamora je zahteval od deputacije, ki mu je sporočila odstavitev, da mu izročijo protokol o seji Cortezov z navedbo številčnega razmerja, ker bo to potreboval radi protesta^ pri državnem svetu. Desničarji se bojijo, da bi mogel biti pri prihodnjih prezidentskih volitvah izvoljen za španskega državnega prezidenta eksponent marksistov. Britanija re pripravljena vrniti nemške kolonife LONDON, 8. aprila. Senzacijo je zbudila ob priliki razprave o proračunu zunanjega ministrstva izjava finančnega ministra Chamberlaina, ki je omenjal možnost vrnitve mandatnih področij, to je nekdanjih nemških kolonij. Pri razdelitvi mandatnih področij ni sicer bila predvidena kasnejša transferacija, vendar je trdil Chamberlain, da bi bila vrnitev- teh mandatov (nemških kolonij) mogoča na osnovi treh pogojev: 1. Pristanek Anglije, 2. pristanek nove maudatske oblasti, 3. pristanek sveta Društva narodov. Ne more si pa Chamberlain predstavljati, da bi morala angleška vlada razpravljati o transfcraciji. pa da se ne bi pri tem jemala v račun usoda onih mandatnih področij, ki so sc bila predala drugim državam. Francija za mirno provedbo revizije mirovnih pogodb LONDON, 8. aprila. Pravcato senzacijo je vzbudila v tukajšnjih diplomatskih krogih vest, ki jo prinaša »New Croniclc«, v smislu katerega obsega francoski mirovni načrt sledeče predloge: 1. Mirna provedba .revizije mirovnih pogodb na temelju čl. 1*5 pakta Društva narodov. 2. Da pri odločbah pri svetu Društva narodov glede revizijskih predlogov ni potrebna soglasnost, ampak samo dvelretinska večina. Eden pripravlja ofenzivo proti Italiji PARIZ. 8. aprila. »L’ Oucvre« poroča iz Londona, da ho Eden zahteval poostritev sankcij, ker se Anglija čuti ogroženo v kolonialnih interesih v Sudanu. Tudi bo Eden zahteval, da se Italija obsodi reda uporabe strupenih plinov v Abesiniji. Kitajski kuliji za Abesinijo GORGHEJ, 8. aprila. Italijansko poveljstvo 'je doznalo, da se okoli Satana-beha zbirajo Abesincl, ki imajo nalogo, da se zoperstavijo italijanskemu prodiranju v pravcu Tug Faf. DŽIBUTI, 8. aprila. Na sektorju fronte pri Gondarju so Lahi ustavili prodiranje, čete generala Staracea utrjujejo okolico Gondarja. PARIZ, 8. aprila. Te dni je krenil Abesinijo zanimiv transport s parobro-dom »Viktorija«, ki je pristal tudi v Singapurn. Poveljnik parobroda je skušal skriti očem radovednežev kitajske kulije, ki jih Lahi najemajo za dela v Abesiniji. Ker je poveljnik parobroda tajil navzočnost kulljev, si je neki ameriški novinar pomagal z zvijačo, se preril do kulijev, od katerih je izvedel, da potujejo v Massau, italjansko luko v Eritreji. IZGNANI. »Delavska politika« piše v št. 29: »Več akademikov izgnanih. Policija je izgnala iz Ljubljane za dobo treh mesecev več akademikov, b katerih sumi, d t so voditelji stavke na univerzi.« PO PRAZNIKIH. Včeraj dopoldne je bila v Mačkovem stanovanju konferenca, ki so ji prisostva vali poleg Mačka V Vilder, prof. Jakob Jelašič iti dr. Jurej Šutej. Razpravljali so o ustanovitvi bloka strank izven parlamenta, odločitev pa še ni padla. Maček bo zadevo proučeval preko velikonočnih praznikov. SLOVENSKI MAČKOVCI. V nedeljo je hilo pri Preseki pri Središču ob Dravi zborovanje Mačkovcev iz srezov Ptuj, Ljutomer in Murska Sobota. Glavni govornik j*c bil Mačkov odposlanec prof. L. lomašič. Nato so še govorili dr. Kukovec iz Maribora, narodni poslanec dr. Dobovišek, Pavel Horvat iz Ljutomera, Jože Kerenčič in Franc Kovač ter dr. Odič iz Čakovca. Istega dne je imel prof. Tomažič z dr. Kukovcem in dr. Doboviškom konferenco v Ormožu. ČIRIČ V NICO. Na Bledu je bil predsednik Narodne skupščine Števan Čirič s svojo soprogo. Konferiral je dclj časa z ministrskim pred sednikom dr. Milanom Stojadinovičem. Čirič ,ie nadaljeval svojo pot v Nico, kjer bo ostal s soprogo in tremi sinovi do !. maja. PREUREDITVE. , Notranji minister je izdal naredbo o preureditvi občine Rajhenburg. Iz dosedanja občine Raihenburg v brežiškem srezu se izloči šest bivših občin ter ka-tastralna občina Lokve, iz katere se o-snuje nova občina Rajhenburg s sedežem v Rajhenburgu. Preostali deli dosedanje občine Rajhenburg se preimenuje jo v občino Senovo. ACA SE JE OKREPIL. Po večdnevnem zdravljenju v Niški banji je radikalski vodja Aca Stanojevič odpotoval včeraj zvečer nazaj v Knjaže-vac. DtoČM ed vsepovsod Vesel dogodek na dvoru. Včeraj ob 6.30 je Nj. kralj. Vis. kneginja Olga rodila zdravo žensko dete. Porod je potekel normalno. Otmar Arnuš umrl. Danes ob pol 12. je preminul v bolnišnici v cvetu miadosti, komaj 26 let star, g. O. Arnuš, bivši meter pri tuk. Marib. tiskarni. Svetel spomin1, žalujočim toplo sočutje. Abesinski prestolonaslednik na čelu 20.000 vojakov ASMARA, 8. aprila. Zatrjuje sc, da je krenil abesinski prestolonaslednik z vojsko 2UdJQ0 vojakov iz liessija proti ae«$gju. POSLANO! Opozorilo avtomobilistom. Pri bencinski črpalki v Mariboru na Kralja Petra trgu, na kateri je od daleč razvidno ime Lotz, prodajajo mešanico bencina z alkoholom kot čisti bencin. T omešanico prodajo 20 para dražje ka-koir se prodaja pri drugih črpalkah, trdijo Pa, da.je to čisti bencin, ki je pri njih 30 para ceneje. Motoroil, družba z o. z. — Za »Poslano« uredništvo lista kakor znano ne odgovarja. Stran 2. Mariborski »V e če rti tli« Jutra V Mariboru, "dne S. IV. 1936. jmm— Sakotske veste Uorava Sokolske lupe Maribor za 1936 Na nedeljskem krasno uspelem ofač- ndk, Maribor. Dr. Kac Rudolf, zobozdravnem zboru mariborske sokolske župe, o čemer smo že poročali, se je izvolila .sledeča uprava: Izvršilni odbor: Starosta dr. Gorišek Milan, odvetnik, Sv. Lenart v Slov. goricah. I. namestnik Kranjc Ljudevit, uradnik Mestne hralnice, Maribor. II. namestnik dr. Železnikar Vinko, primarij, Slovenjgradec. III. namestnik dr. Šalamun Franjo, odvetnik. Ptuj. Načelnik Komac Slavo, strok, učitelj, Ptuj. I. namestnik Hočevar Ciril, učitelj, Maribor. II. namestnik Polic Davorin, odv. uradnik, Sv. Lenart v Slov. goricah. III. namestnik Petrovič Ivan, učitelj, Pobrežje. Načelnica Primc Neli, učiteljica, Križevci pri Ljutomeru. I. načelnica Makuc Stanislava, učiteljica, Maribor. II. načelnica Štiftar Tončka, rud. del., Žerjav. III. načelnica Dekleva Danila, učiteljica, Limbuš. Prosvetar Pirc Janko, učitelj, Maribor. Tajnik Dojčinovič Mihajlo, učitelj, Maribor. Blagajnik Zorko Janko, uradnik Mestne hranilnice, Maribor. Statisti-kar prof. Degen Friderik, trg. akad., Maribor. Zdravstveni referent dr. Černič Mirko, primarij, Maribor. Socialni >refe- 18.45, 5.30. Beograd - Niš - Skoplja 1. V. do 31. VIII. Beograd 16.20, 8.50; Niš 17.45 17.50, 725, 7.20: Skoplje 18.55, 6.15. — Beograd - Sarajevo - Dubrovnik 1. VI. do 31. Vlil. 16.30 Beograd 8.50, Sarajevo 17.45, 18.00, 7.35. 7.20; Dubrovnik 19.00, 6.20; Skoplje - Bitolj - Soku 1. V. do‘31. nik, Maribor. Kralj Alfred, uradnik Put- j VIII. (le ob nedeljah): Skuplje 7.10. 18.10; nika, Maribor. Krejči Anton, ravnatelj j Bitolj 8.00, 8.10. 17.20’, 17.10: Solun 9.15, tovarne za dušik, Ruše. Križnič Alojz, 16.05. — Cene: Beograd-Borovo Din 150, veleposestnik, Sl. Konjice. Lavrenčič ; Beograd - Zagreb 400, Beograd - Sušak Ivan, strok, učitelj, Maribor. Lintner Rupert, žel. uradnik, Studenci. Mastnak Martin, ravn. klas. gimnazije, Maribor. Dr. Mihalič Boris, sodnik, Maribor. Močnik Peter, šolski nadzornik, Prevalje. Prelog Ferdo, davčni upravitelj, Maribor. Dr. Ljudevit Pivko, profesor, Maribor. Požar Anton, vrtnar, Pobrežje. Struna Lojze, profesor, trg. akademije, Maribor. Šašel Gregor, notar, Ljutomer. Dr. Turato Toma, sodnik, Maribor. Tu-šak Franjo, šolski upravitelj, Tezno. Vel-nar Joško, šolski nadzornik; Murska Sobota. Vigele Ferdo, strok, učitelj. Slov. Bistrica. Revizorji: Grivec'Janko, ravn. hran., Ormož. Ivan Tomažič, uradnik Mestne hranilnice, Maribor. Haler Leopold, dav. j uradnik. H valenc Jožko, uradnik posoj., Maribor. Kocmut Drago, hran. ravn., Maribor. Častno razsodišče: Dr. Turato Toma, sodnik, kot predsednik. Dr. Lipold Fra 1 550, Beograd - Ljubljana 600. — Borovo - Zagreb 300. Zagreb - Sušak 200. Zagreb - Ljubljana 300. Sušak - Ljubljana 200, Be.ograd - Niš 200. Beograd - Skoplje 350, Beograd - Bitoli 450. Niš - Skoplje 180. Skoplje - Bitolj 150, Skoplje - Solun 250, Bitolj, - Solun 150, Beograd - Sarajevo 300, Beograd - Dubrovnik 500, Sa-rajevo - Dubrovnik 200. Vozni red Jadranske plovidbe. Tujsko prometna Zveza (Putnik Maribor in Celje) sporoča, da se je s 1. aprilom spremenil parobrodski vozni red Jadranske Plovidbe. V naslednjem podajamo kratek izvleček: Brzoparnik Sušak - Dubrovnik - Kotor odhajajo vsak dan ob 16. uri >z Sušaka. Na tej progi so vozovnice pri tour-retour vožnjah znižane in sicer v i-razredu za 30%, v II. razredu za 209». Iste veljajo 2 meseca in se jih lahko prekine v vsaki smeri trikrat. Ob četrtkih in nedeljah vozi parnik »Karadjordje«, ob sredah in sobotah »Jugoslavija«, ob torkih in petkih »Ljubljana« in ob pondeljkih »Split«. Znano brzo lokalno progo Sušak -Rab vozita izmenoma parnika »Triglav« in »Topola«. Parnik odhaja dnevno od Sušaka od 14. uri in pride na Rab ob 20. Na Rab se prispe tudi s počasnejšim parnikom »Senj« ali »Starčevič« z odhodom 8.30 iz Sušaka. Na Aleksandrovo vozi parnik »Slaviia« vsak dan ob 14. uri. Turistično progo Sušak - Kotor in nazaj pa opravi v 6 dneh udobni parnik »Kosovo«-Na tej progi veljajo pavšalne karte, katerih se največ poslužujejo turisti, ki hočejo v 1 tednu ogledati vso našo obalo. Zato je ta proga za turiste posebno priporočljiva. — V kratkem bomo objavili tudi vozni red Dubrovačke Plovidbe. Zofa# Msemkfa rent Lenart Rado, veletrgovec, Maribor, njo, odvetnik, kot podpredsednik. Zem-Cetni referent dr. Kovačič Maks, ravn. ijjč Ivan, sodnik, kot član. Dr. Jančič realne gimnazije, Ptuj. Gospodar Gergič Ivan, narodni poslanec, kot član. Dr. Jožko, menjal, Maribor. j Fornazarič Slavko, kot I. namestnik. Ju- Ostali člani plenuma uprave: Brig. gen. Milutin Milenkovič, komandant mesta, Maribor. Bureš Franjo, urar, Maribor. Dr. Fornazarič Slavko, odvetnik, Maribor. Dr. Leo Kac. zobozdrav- hart Franjo, sodnik, kot II. namestnik. Dr. Mihalič Boris, sodnik, kot zapisnikar. Praporščak: Vidmar Nace, sod. nad-paznik. Maribor. s ftedežeija Tragika zaslužnega rodoljuba Zadnji službeni list za dravsko banovino poroča, da se je banovinski zdravnik v Št. liju v Slov. goricah dr. Bačar Just odpovedal svoji Službi in ban je to odpoved sprejel. Dr. Bačarja poznamo že kot srbskega dobrovoijca iz balkansko turške vojne in kot narodnega propagandista iz Gorice, kjer je med tamo-šnji:J Slovenci kot predsednik Zveze prosvetnih društev širil narodno prosveto in narodno samozavest, ki jim je še danes trdna podlaga v njih samoobrambi. Pred 7 leti se je za dr. Morocuttijem naselil kot prvi slovenski zdravnik v Št. liju v Slov. gor. in tedanji oblastni komisar dr. Leskovar ga je postavil tam za banovinsekga zdravnika. Ž njim je zavelo na meji sveže narodno življenje, vstala so narodna in obrambna društva, prestala je nemška šola, ljudstvo se je pričelo otresati stare avstrijske navlake in se zavedati svoje pripadnosti k skupni materi Jugoslaviji. Bojeval je trde boje z nemškimi propagatorji in pri tem zapostavljal svoje koristi. Severno mejo je smatral za kraj, kjer naj se omilijo strankarske strasti in kjer naj se strnejo vse razpoložljive sile v narodno in državno obrambno delo. Poznal ni ne politične ne strankarske mr-žnje, vzgajal ie ljudstvo v okviru narodnega in državnega edinstva. Posebno se je veselil svojih poslednjih načrtov:'zgra ditve sokolskega doma in postavitve spomenika generalu Maistru. — To njegovo delo pa je zaustavila nenadna dvojna premestitev v teku enega meseca, naj prej v Stari trg pri Črnomlju in nato v Loče. Nastanek gorovia Zanimivo in nazorno predavanje šolskega inšpektorja dr. Poljanca v Ljudske univerzi O mnogih hipotezah in dokazanih dej-' bokih morskih kadunjah kakor tudi o s tv ih. ki jih pozna znanstveni svet, je mnogih dokazih in dejstvih, ki naj bi da-predaval v petek v Mariborski Ljud. uni- li vero raznim domnevam. V zvezi s tem verzi upokojeni srednješolski nadzornik je predavatelj omenil tudi novejšo lripo-g. dr. Leopold Poljanec. Za njegovo pre- tezo geologov, ki dvomijo o tem, da bi-davanje so se predvsem zanimali profe-' se zemlja ohlajala in radi tega krčila. Naš zratni promet v letu 1936 Tujsko prom. Zveza (Putnik Maribor in Celje sporoča vozni red in cene našega zračnega prometa v letu I936: Beograd - Zagreb - Ljubljana. I. V. do 31. Vlil. (Beograd - Zagreb do 7. X.) Beograd 14.25, 9.50: Borovo 15.15, 15.20, 9.00, 8.55; Zagreb 16.50. 17.05, 7.25, 7.10; Sušak 18.00. 18.05, 6.15. 6.10: Ljubljana sorji in učitelji mariborskih srednjih in drugih šol. Uvodoma je pozdravil predsednik Ljudske univerze g. inž. Kukovec predavatelja, ki je nato v uro in pol trajajočih izvajanjih s pomočjo grafičnih slik in pripomočkov orisal navzočim poslušalcem nastanek gorovja tako, kakor si ga za-mišljajo mnogi priznani in uvaževani geologi. Znanstveni svet je osvojil domnevo, da so na nastanek gorovja vplivale sile v notranjosti naše zemlje, ki so ponekod delovale z velikimi energijami. Niso pa bile brez vpliva na nastanek gorovja tudi zunanje sile. Mnogi geologi si še danes prizadevajo dokazati to domnevo z dejstvi. Po domnevi učenega sveta so sile delovale tudi na razdaljeuost kontinentov, ki so bili nekoč združeni v celoto. To domnevo je predavatelj nazorno predočil s • premikanjem grafičnih slik kontinentov na črni tabli. Ameriko so potisnile sile na zahod od Evrazije, Avstralija pa se je pomaknila na vzhod. Na podoben način si tolmačijo geologi tudi nastanek takozvančga renskega in afriškega jarka, ki sta zanimiva pojava na površini zemlje. Kot dokz, da so delovale in še delujejo na raznoličnost zemeljske površine mnoge zunanje sile, je nimivosti, ki potrjujejo geologom njihove domneve. Tako so našli na mnogih krajih nagrmadene plasti starejšega izvora na novejših plasteh. Zanimiva so bila nadalje predavateljeva izvajanja o delovanju vulkanov, o večnem romanju tednikov, o usedlinah, ki se nabirajo v glo- Predavatelj g. dr. Poljanec je žel za svoja strokovnjaška, krasna izvajanja toplo odobravanje. V ponedeljek 6. t. m. pa je predaval prof. Brodar iz Celja o kameni dobi v naših krajih in je svoja zanimiva ter poučna izvajanja ponazorjeval s skiopti-čnimi slikami. Odlični predavatelj in stro kovnjak je bil deležen toplega priznanja. S tem se je letošnji naravnoslovni ciklus v tuk. Ljudski univerzi zaključil. Velikonočni nogometni turnir. Po presledku nekaj let bo v Mariboru z'a velikonočne praznike zopet zanimiv nogometni spored. Na stadionu SK Železničarja ob Tržaški cesti bodo nastopili vsi trije mariborski nogometni klubi in sicer ISSK Maribor. SK Rapid in SK Železničar. Prvič pa bo v Mariboru tudi igral amaterski klub z Dunaja, in sicer Wied-n er Sportfreunde. Razpored velikonočnega nogometnega turnirja obsega štiri tekme, in sicer v nedeljo Wiedner Spor1 freunde:SK Železničar ter ISSK Maribor :SK Rapid, v ponedeljek pa bosta igrala zmagovalca, nato pa premaganca prvega dne. Tekme bodo ob vsakem vremenu^ Delegiranje sodnikov. Za Veliko noč sodijo tekme sledeči sodniki v Mariboru: Železničar :Wiedner Sportfreunde gosp-Jančič; Maribor:Rapid g. Nemec; Premaganci g. Vesnauer. Zmagovalci gosp-Bizjak. V Dol. Lendavi dne 12. tm. Len-dava:Slavija (Varaždin) delegira g. D*’ «< Hullutta MBf&edi Verdijev „g*equiem i. Po dolgotrajnih temeljitih pripravah matičnega dirigenta Marijana Kozine smo včeraj slišali v unionski dvorani dostojno uspeli Requiem, ki ga je Giu-sepe Verdi (1813—1901) 1. 1873 napisal v spomin Aleksandru Manzoniju in ki je Dri krstnem izvajanju 1. 1874 ter pozneje ponovno proslavil svojega tvorca. Skladba je ostala živa in jo prištevajo, med velika dela cerkvene glasbe. Res je, da po glasbeni plati ni strogo dogmatična, zato pa v njej prevladuje čisto človeški čut in doživljanje, jarki temperament, južnjaška živahnost, prisrčno izražanje in •prepričevalna neposrednost. Verdijeva Messa da Requiem ima sedem zaključenih stavkov. L R e q u i e m. Čelo uvede z motivom, ki ga delno zasledimo še sredi sedmega stavka. V kvintah poprimejo komaj slišno moški, potem ženski glasovi. Sopran oziroma bas popelje v Te de-cet hymnus, ki ga zbor zapoje brez sprem Ijave. V ponovitvi začetnega motiva se pri »luceat e is« prvič oglasijo pihala. Po virsti vstopajo solisti s Kyxic eleison, ki se jim kasneje zbor v mogočnem poletu pridruži, dokler se proti koncu v'pojema jočih akordih ne umiri. — 2. D i e s i r a e je ponovno vstajajoč simbol vse skladbe. V sunkovitih četrtinkah naznani orkester strahoto sodnega dne, zbor poje grozo pred razdejanjem, nato pa v nemoči skoro onemi in prevzet šepeče Ouantu s trmor est futurus. Pozavne kličejo k sodbi, ves zbor je v silnem, nemirnem zagonu. Tem nem basovskerfi solu Mors stupebit sledi strog mezzosopranski samospev Liber seriptus, med katerim zbor v presledkih medleče ponavlja enoglasen »Dies irae«. Zopet groza, ki se začasno potolaži v tonečem enoglasnem zboru. Mezzosopran; sopran in tenor izražajo v solistovskem Ouid sum miser nemir pred ostro sodbo. Mogočnemu z borovemu basu Rex tre-mendae majestatis se pridružijo solisti in zbor v goreči prošnji za milost. Mezzosopran in sopran se v dvospevu Recor-dare, Jesu pie zaupno obračata k Bogu, tenor (Ingemisco) in bas (Confutatis) pa v svojih samospevih skesano prosita u-smiijenja in rešitve. Ponovno zahrumi Dies itrae. Lacrimosa dies illa (soli in zbor) izzveni v prisrčno prošnjo. —' 3. O f f e r t o r i u m diha ganljivo molitev. Mezzosopran in tenor začneta v dvospevu, kmalu vstopi bas. pozneje še sopran. Ves del pojejo solisti. — 4. S a n c t u s ima sijajno gradnjo. Zahteva dva mešana zbora, ki se v pisanem glasovnem bogastvu menjujeta in izpopolnjujeta. Glasovi vstopajo v fugah s samostojnimi vlogami. Pleni sunt coeli et terra je kakor prozoren .spev iz nebnih višin, zato je pa liosanna tem bolj mogočen. — 5. A g n u s D e i uvedeta sopran in mezzosopran v oktavah in obdržita ta način do združitve na koncu stavka. Ker tudi' zbor v tem delu nekaj časa podobno poje. vzbujajo taka mesta vtis korala. - 6. L u x a e t e r n a je žadnja prošnja za mrtve. Ta stavek iz- vajajo solisti sami (mezzosopran, teiior-bas) z orkestralno spremljavo, ki očituis izredne, naravnost transcendentne odteu ke. — 7. L i'bera me. Sop>ranistka-so' listka recitira Libera me, Domine, zbor odgovarja v op. Sopranskemu Dum cen«' ris sledi še enkrat Dies irae, ki rahlo i2' zveni in nadaljuje še tišje z Re.uiej’! aeternam, nad katerim sc vije sopransk1 samospev, ki konča na visokem B. Še ne' kaj recitativa in že se razvija veličastna' udarna zborovska fuga, v kateri se ogla' šajo po vrsti alt, sopran, bas in Kll°r ter izvajajo na besedilo Libera me. L)°' mine vsak svoj neodvisen motiv. ZoPe se dvigne sopranski samospev neflca*0 sredi stavka nad zbor, nato sledi etlJ krat iuga v nekoliko drugačni obliki-Zborov bas uvede z Dum veneris v laP1' daren Domine, libera me, kmalu l>a 'z' zvene zadnji akord) v mirni, vdani šnji. To je zaključek skladbe, ki ^ »a sicer nekoliko iz strogo cerkven^ glasbenega okvira, ie pa vsekakor z|' učinkovita. (Jutri konec- V M a r i b' o r f. 3aško strokovni snovi. Temu predava-'Ju roorajo prisostvovati vsi aktivni, re-trv,ni in upokojeni oficirji. REPERTOAR. Sreda, 8. aprila: Zaprto. Četrtek. 9. aprila: Zaprto. Petek, 10. aprila: Zaprto. 0 ietH ffe Gk&H mmammmmmmmmmmmmm Zadnja pot Ravterjeve mame. Ob veliki udeležbi svojcev in znancev je bil v j torek popoldne ob štirih na mestnem pokopališču na Pobrežju pogreb blagopo-kojne Ravterjeve mame. V sprevodu je bilo zlasti veliko učiteljev in sodnih u-slttžbencev. Na pokojničini zadnji poti se ie pokazala globoka priljubljenost, ki je je bila deležna plemenita pokojnica v vseh slojih mariborskega prebivalstva. Rtilika je tukaj! Tri dni bo velikonočna številka na^ga lista, ki izide v povečani nakladi in pomnoženem obsegu, v rokah abonentov in čitateljev. Vsi, trgovci, gostilničarji in obrtniki imajo najugodnejšo insercij-sko priliko, da potom velikih in malih malih oglasov opozorijo najširše plasti odjemalcev: Trgovci na bogato izbiro in zalogo blaga po nizkih cenah. Obrtniki na solidno izvršitev svojih izdelkov. Gostilničarji na sloves svoje kuhinje in kleti. pMniad fi tukaj! Sezona za trgovce! Ugodna prilika za obrtnike! Konjunktura za gostilničarje! Oglase sprejema uprava lista do sobote dne 11. t. m. do 9. uri predpoldne v Gosposki ul. 11. zadnje večerje in postavitve zakramenta svetega Rešnjega Telesa: zvečer ob pol sedmih pridiga, sv. spoved in slovesna sv. maša, med katero bo obhajanje vernikov. Veliki petek v stairokatoliški cerkvi praznik: zjutraj ob 8. uri čitanje trpljenja Jezsa Kristusa in počeščenje sv. križa. Velika sobota: zvečer ob 6. uri praznovanje Kristusovega vstajenja in nato blagoslov, velikonočnih jedil. Na Veliko noč (nedeljo in ponedeljek) slovesna služba božja ob 9. uri. Verniki, ki hočejo na Veliki četrtek pristopiti k sv. obhajilu, naj bodo (ako niso bolehavi) od 12. ure (poldneva) tešč! Smrtna kosa. V Tomšičevi 4 je umrla v starosti 45 let mizarjeva žena gospa Alojzija Vodnik. Žalujočim naše toplo sočutje! Udruženje jugoslovanskih narodnih železničarjev in brodarjev, podružnica Maribor, prosi vsa narodno obrambna in druga nacionalna društva, da ne podpisujejo izjav, katere nosijo nekateri ljudje radi prodaje hiš v Betnavski in Kejžarjevi ulici, oziroma, da ne podpirajo na kakoršenkoli način prodaje. Kot nacionalni železničarji smo stali in stojimo vedno na braniku naše nacionalne stvari. Zadevo prodaje teh hiš rešuje kr. banska uprava — dolžnost nacijonalnih železničarjev pa je, da ščiti interese svojih članov. lastnega izdelka dobite pii tvrdki FRANC CViRLIN Maribor, Gosposka ulica 32. Pravoslavna parohija v Mariboru obvešča svoje vernike.o razporedu velikonočnih obredov. V kepeli: Na Veliki četrtek ob 18. uri bdenje s čitanjem 12 evangelijev, na Veliki petek ob 16.30 večernice s polaganjem plaštanice, na Veliko soboto ob 16.30 večerja. Velikonočna procesija (litija) bo v nedeljo ob 4. uri iz vojaške kapele v območju vojašnice Kralja Aleksandra 1. ter se vrne po Trstenjakovi ulici. Neposredno po končani procesij se vrši liturgija. Na Velikonočni ponedeljek ob 9.30 liturgija. Pozivajo se verniki k polnoštevilni udeležbi pri procesiji. Starokatoliška cerkev priobčuje verni-ikom: Veliki četrtek, spomin Kristusove Hava! Starši, kupujte za Veliko noč ilustrirano mladinsko pravljico Skiful&Ue pti ualŽkiU" Cena samo Din 6’— Dobiva se v knjigarnah. Založba Podravske tiskarne, Maribor. Današnji »mali« trg je bil malenkosten, ker bo velikonočni trg v četrtek 9. tm. Na Vodnikovem trgu je bil samo 1 voz krompirja in 2 voza kurilnih drv, na Glavnem trgu je bilo 6 vozov jabolk in nekoliko mladih dreves. — Osne so se podražile pri mleku in pri jajcih med tem ko so pri zelenjavi padle. Tisočak v hlačnici. Barbarski orožniki so včeraj aretirali 221etnega mizarskega pomočnika Dominika Simoniča, ki je u-kradel v Zgornjem Dupleku posestnica Zofiji Penrzlovi iz zaklenjene omare 1000 dinarjev. Dominik je tisočak skril v hlačnico. Orožnikom je tatvino priznal. Izročili so ga sodišču. S poštne službe. Za pismonoše so postavljeni: Franc Grudnik iz Ruš na pošto Gor. Ragono, Ivan Miklošič tz Starega loga pri Pragerskel na pošto na Pragerskem. Profesorski izpit iz klasične filologije ie napravil te dni na ljubljanski univerzi g. B. Bajuk, suplent na tukajšnji klasični gimnaziji. Maribor dobi novo predilnico. Mariborska tekstilna tvornica d. z o. z. bo Hitte GRAJSKI KINO. Do vključno srede 'DUŠE POD BIČEM« (Eden preveč na brodu) Lida Baarova. Willy Birgel. Na velikonočno soboto ob pol 9. uri premiera »Grad Huber-tus« po Gaoghoferjevem romanu. Kino Union. Do vključno srede »Carjev sel«, Mihael Strogov. Za Velikonočne praznike »Mala Katarina«. gradila novo predilnico, ki bo imela 10.000 vreten. Omenjena tvornica, ki ima v Melju' obširne komplekse za bombažno tkalnico in barvarno, bo pričela z graditvijo predilnice v najkrajšem času. V predilnici bo zaposlenih okrog 400 delavcev. Počitniški dom na Pohorju se bo razširil in je v to svrho nudila Hranilnica dravske banovine v Mariboru za gradnjo novega zdravniškega paviljona in druge preureditve 270.000 dinarjev brezobrestnega posojila. Morilec Terezije Konradove, mesarski pomočnik Ferdinand Knapič, kj je dne 12. februarja umoril na državnem mostu Kon radovo, se bo moral dne 17. apnila t. 1. zagovarjati pred velikim kazenskim senatom tukajšnjega okrožnega sodišča. V širni svet je na.ibrže pobegnil 17 letni mehanikarski vajenec Franc Hribernik, stanujoč pri železničarju Valentinu Imenšku v Jezdarski ulici. Imenovani je že pred tednom n e znakom pobegnil, obstoja pa resen sum, da ga je spet prijela želja po potovanju v dalnji svet. kakor je mladenič že nekoč storil in ga ni bilo več tednov domov. Pobeg je prijavil stanodajalec policiji. Krošnjarska robuka. Sinoči je nastal v Mlinski ulici v neki gostilni pretep med tremi krošnjarji, ki se je končal z intervencijo policije. Kot žirtev pretepa je obležal krošnjar Ivan Laže, ki mu je tovariš zadal na rami veliko zevajočo rano. Usoden padec. V mariborsko bolnišnico so včeraj pripeljali 70 letno železničarjevo ženo Marijo Lahovo s Koroške ceste, ki je tako nesrečno padla po temnih stopnicah, da si je zlomi hi levo roko v zapestju. Stroj mu je zlomil roko. V tukajšnji splošni bolnišnici se zdravi 34 letni poljski delavec Leopold Žalar od Sv. Lovrenca na Dravskem polju, ki mu je slamoreznica zdrobila levo roko v zapestju. Prva seja občinskega odbora. Včeraj popoldne je bila seia občinskega odbora, ki je bila v nedeljo dne 29. marca 1.1. izvoljena. Sejna dvorana ie bila primerno okrašena z zelenjem in kraljevo sliko. Po nagovoru župana g. Kaloha je vršila ob navzočnosti vladnega zastopnika zaprisega odbora. Po zaprisegi se je izvoHla občinska uprava, ki jo tvorijo gg. župan Kafoli, podžupan Pregelj, in svetovalci Omulec, Brenčič in Kolnik. — Po tem delu se je oglasil k besedi g. Brenčič in je prečital izjavo v imenu socialistov, v kateri ti obsojajo izjavo, ki jo je podal g. (Kaloh po volitvah časopisju. Povdar-jal je, da ni bil upravičen take izjave podajati, posebno ker ga ni nihče poblastil v to. Izgledalo je, kakor da se hoče izreči nezaupnica g. Kalohu. G. župan mu je odgovoril, pa tudi drugi odborniki so zavračali ta napad. — Najlepše pri tem je, da si socialisti lastijo vseh 890 glasov, ki so bili oddani za g. Kaloha za svoje, vendar so glasovali tudi drugi za listo g. Kaloha. Če bi sestavili socijalisti sami listo, bi najbrže tudi šteli svoje mandate. DRŽAVNA RAZREDNA LOTERIJA. Dne 7. aprila t. 1. pri žrebanju I. razreda. 32. kola. so bili izžrebani sledeči dobitki: Din 80.090 : 76522 Din 50.000: 26010 Din 30.000: 159« Din 20.000 : 96610 Din 5000: 13925 50818 58754 80306 S2465 85445 90829 91978 Din 3000: 264 869 4092 14021 15754 35707 74522 85101 90600 99384 Din 1000: 1633 12759 15937 »386 3^485 36644 50515 54179 72144. Bančna poslovalnica Bezjak, Maribor, Gosposka ulica 25. Spomnite se CMD! aco te Maribor Glavni trs 11 Modna trgovina 1533 los. Karnižnik Žive krape, linje, postrvi, ščuke v dobro znani kakovosti dobite pri tvrdki 1665 FERDO GREINER Maribor, Gosposka ulica 2 Stavbeno podjetje Kudolr Kiffmann, Maribor, naznanja v svojem imenu kakor tudi v imenu svojih uslužbencev žalostno vest, da je nenadoma umrl njen dolgoletni zaslužni sodelavec, gospod Anton Špindler glavni polir Pogreb pokojnega bo v četrtek, dne 9, aprila 1936 ob 4, uri iz mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežju. Zvestega sodelavca ohranimo v trajnem in častnem spominu. Maribor, dne 7. aprila 1936. Zahvala. Za vsestranske dokaze sočutja, ki smo jih prejeli povodom smrti našega predragega soproga, brata, svaka in strica, gospoda Karla Tremartiia inšpektorja drž. žel. v pok. se tem potom vsem najtopleje zahvaljujemo. Posebno pa se zahvaljujemo ljubim sosedom in gospodom bivšim tovarišem, gasilcem del. drž. železnic, vsem darovalcem krasnih vencev in šopkov ter vsem, ki so blagega pokojnika spremljali na njegovi zadnji poti. Maribor, dne 7. aprila 1936. Globoko žalujoča vdova: Etlza Tramafii, roj. Krainer« Ljttbijani. Onteovor.ni urednik MAKSO KORUN. Za inseratni del odgovarja SLAVKjO R-E*J A. "Piska Mariborska tiskarna d. d- PfCC*' stavuik STANKO DETELA, vsi v Mariboru. Stran 4. Mariborski »V e č e r n Jk« Jutra EVGENIJ SAHafifNOV: Ifaftstotifiuio UMlAtHUUHA UošOUk ROMAM »Grozotno . . .« »Nazadnje ini je prikimal. Spoznal je svojo silno moč in oblast, ki sem mu jo namenil. Doumel je, da je s tem postal prav za prav edini gospodar sveta. Ako samo hoče, ga lahko uniči. In neverjetno: dasi je ostal po razumu človek, je postal po nagonih — žival.« »Strašno . . .« »Tedaj si lahko predstavljate, kako grozna pošast je ta zmajski človek.« »Samo, če bo znal pravilno izkoristiti svojo moč in oblast?« »Ne bojte se. Poučeval sem ga o tem mesec dni noč za nočjo. Natanko ve, kako mu je treba postopati.« »A drugi zmaji?« »So bolj razumna bitja, kakor bi si mislili. Od zmaja-človeka sem zvedel, da se za silo lahko sporazumeva ž njimi. Organiziral jih je, in tako ta čreda ni krdelo nesmiselnih živali, marveč dobro vodene napadalne vojske, ki naj uniči človeštvo. Za silo se mu je posrečilo spraviti neko disciplino tudi v vrste velikanov ostalih živalskih vrst.« »Saj to je pravljica, čisto neverjetna pravljica.« »Ako ne bi bila resnica, kakor je. Vi- dite, od tod izvira moj optimizem sem, da bomo zmagali.« »A če ubijejo voditelja?« »Varoval se bo.« Profesor Kabaj je nekaj časa molčal. To, kar je izvedel, ga je prevzelo do dna duše. Sedaj je vedel, da sedi v letalu poleg najgenialnejšega človeka, ki ga* je kdaj rodila naša premičnica. Toda iz tega občudujočega premišljevanja ga je predramila nova čudovita, a čisto logična misel. Rodila sc mu je kot biologu in fiziologu ter ga vsega zaposlila. Ko je stala pred njim docela razločna, je dejal: »Doktor, ste pri tem pomislili na neko zelo važno in zelo zanimivo vprašanje?« »Na kakšno?« »Kaj bo s potomci tega zmaja — človeka? Kakšni bodo?« »Njegovi potomci...« »Na to niste pomislili?« »Zares ne.« »Me ne razumete.« »Ne.« »Potem me poslušajte! Ako so človeški možgani zrasli v neločljivo enoto z zmajevim telesom, ste s tem ustvarili novo bitje, prvo novo razumno bitje po- leg človeka na naši zemlji. A to pomeni, da bodo taka razumna bitja tudi njegovi potomci, ako jih bo imel.« »Menite?« »Gotovo.« »In?« »S tem ste nehote ustvarili pokonče-valca človeštva, ki bo sam razplodil nova bitja, podobna v vsem duhovnem snovanju uničenemu človeštva. To pomeni, da človeštva niste pokončali, ampak ste mu dali samo novo zunanjo, telesno obliko.« »Profesor...« Dr. Servacij .Evarist: je tako osupnil, da je za trenotek pozabil na krmilo letala, ki bj bilo kmalu strmoglavilo na tla, da ni še pravočasno napel zadnjih moči. »To vas je presenetilo, dragi doktor,« je vzkliknil profesor, ko si je oddahnil od strahu. »Resnično, na to niti pomislil nisem. Treba bo preprečiti...« »Kaj?« »Razmnožitev.« »Kako?« »Tako, da to novo bitje uničimo.« »Potem onemogočite naglo zmago pošasti nad človeštvom.« »Kaj naj tedaj storim?« »Zaenkrat nič.« »Ampak?« »Treba bo pomagati na zmago in šele potem razmišljati o tein, kako preprečiti zle - posledice te najčudovitejše vseh ustvaritev človeškega genija.« »Res je. treba bo počakati.« »Paziti morava, da ostaneva živa do popolne zmage. Potem uničiva zmaja — človeka in njegov zarod ...« »Izvrstno. Rešili ste me velike skrb'-Hvala vam!« Dr. Servacij Evarist se je ozrl na tla in opazil, kako je skupina goril, nosorogov, slonov, bivolov in zmajev pod vodstvom zmaja-človeka napadla Padovo, ki se^ Je bila med tem zopet napolnila z velikim' množicami ljudi, kateri so bežeč proti jugu dosegli to nekoč cvetoče mesto sredi najplodnejše nižine. Živali so obkolile mesto po vseh pravilih vojskovanja, se zakadile v dele mesta, in jih pričele rušiti. Prizori, ki so se odkrivali očem dr. Servacija Evarista in profesorja Kabaja! so bili pošastno veličastni. Velikanska gorila je s svojimi strašnimi rokami rušila stolpe, cerkve in hiše kakor igrače. Prav tako neusmiljeno so divjali orjaški sloni, nosorogi, bivoli ‘m zmaji, ki so vodili vso to vojsko kot poveljniki. Pridružili pa so se jim tudi še velikani Kabajevega vzrejevališča, ki so se, vodeni po novi volji, pričeli zopet zbirati od vseh strani Padske nižine m celo z Apeninov. Po zraku so brenčali roji hroščev, obadov, muh in drugega mrčesa, nad njimi so pa krožile v veličastnih lokih plemenitaške ujede, se sum koma spuščale na tla, popadale, od groze onemogle ljudi ter jih odnašali s seboj v zračne višave. mTrmiwTwrr” 1 11 ...... Razno MODRA GALICA. Vinogradnike obveščamo, da se je prijaviti za modro galico pri Kmetijski družbi, Meljska c. 12. Tel. 23-83. 1684 ZAHVALA! Ne bo ozdravel! So govorili ko sem bil zelo bolan in sem se moral podvreči težki operaciji. Toda po izredni požrtvovalnosti in skrbni negi od strani gospoda primarija dr. Černiča sem okrčval in danes srečen zapuščam boTico. Zrlo se tudi na tern mestu pie-iskeno zahvaljujem g. primariju in njegovim gg. as sten-torri. Rudoli Domajnko. Maribor. 1663 ZA BOLNIKE in slabotno deco priporočamo Robausov zdravilni prepečenec. Izdeluje pekarna Rakuša. Koroška c. 24, tel. 22-44. j 592 NAJLEPŠE VELIKONOČNE RAZGLEDNICE dobite pri F. Novaku, Go-sposka 9. 1531 KAM? V gostilno »Prešernova klet., ker tarn je najboljše vino. 1429 veTTkon^nTkruh pince, potice, šarteljne in dru go pecivo, najboljše kvalitete kupite ali naročite po želji v pekarni Čebokli. 1694 Stanovanie STANOVANJE. sobo in kuhinjo, oddam s L majem na Sp. Radvanjski c. 3-a, Nova vas. Vprašati Koseskega 22. 1692 KONFORTNO STANOVANJE štirisobno s kuhinjo, kopalnico in vsemi pritiklinami oddam s 1. junijem. Primerno tudi za pisarniške sobe. Dopise z navedbo naslova na upravo »Večernlka« pod »Centrom mesta«. 1661 Sobo odda OPREMLJENO SOBO z uporabo terase oddam s, L majem v Slomškovi ni. 3-11. ob Tomšičevem drevoredu. 1683 SPOMNITE SE CMD! Izcktja kotraopcij »-infra« v NATAKARICO, staro 20. do 26. let s Din 500,— kavcije sprejmem. Maribor, Smetanova ul., gostilna »Dravograd«. __ 1689 SPOMNITE SE CMD! Išče se perfekten KNJIGOVODJO za kontrolo knjigodstva celega leta 1935 pri večjem podjetju. Ponudbe pod »Perfekten« na upravo lista. '679 perilo, nogavice in rokavice si nabavite tam, kjer je velika izbira to je: v modni trgovini A. PAŠ Maribor Slovenska 4 Za itiivaiie kovčegi, ročne torb ec, g. aktovke, nahrbtniki itd. V1 v veliki izbiri in nizki 2 ceni nudi «• IV. KRAVOt S Aleksandrova cesta 13 Z Oglejte si Izložbe: i foOS&t IbptPP v* OP nad 80 raznih vrst Kupim KUPIM otomano ali divan. Naslov v upravi »Vcčernika-. 1652 Službo išče GOSPODIČNA z večletno prakso bi rada premenila mesto pisarniške moči ali blagajničarke. Položi lahko kavcijo. Nastop po dogovoru. Naslov pove uprava »Večernika«. 1637 Službo dobi Poštena in delavna POSTREŽKINJA se sprejme. Splavarska ul. 6. 16S0