Leto XX.
Številka
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din, za'/i leta 80 din, za V. leta 45 din. mesečno 15 din; za Inozemstvo; 210 din. — Plata in toži se v Ljubljani
TRGOVSKI LIST
v	m	m	m	m w »	P°6t. hranilnici v Ljubljani
Časopis za trgovino, industrijo, obrt m denarništvo 11*53.-m. ».»4*
Uredništvo ln upravnUto* je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 23. — RokoptM* ne vračamo. — Račun prt
izhaia vsak ponedeljek, fZf7«9fd sredo in petek
Ljubljana, ponedeljek 8. februarja 1937
Cena
posamezni
Številki din
rso
Zemliiška posefi v Franciji
Francija je posestno zelo raznolika dežela, vendar sta v nji razločni dve glavni vrsti posestev in dve obdelavi zemlje:
1. popolnoma razdeljena zemlja in 2. posest in obdelovanje združenih in zaokroženih zemljišč.
Razdrobljena posest je večina apnenčastih pokrajin, ostale spadajo skoraj celotno k drugemu tipu. V prvo skupino štejejo zlasti Borraine, Champagne, del severne Francije in Bourgogne, Beauce ter Liinagne.
Zemljiška enota je vas, sestavljena po združitvi nedoločenega Števila poslopij od vsake kmetije ali podjetja. Poslopja se vrste ob cesti ali ulici, tako da je vas stvarno nekakšna farma s predelki, kjer ima vsak poljedelec svoj kos.
Okrog vasi tvorijo na več kilometrov daleč njive in pašniki šahovnico s tisočimi polji, ki kažejo presenetljivo pestro obdelavo. Najbolj značilna za to vrsto je loren-ska vas. Vsako polje obdeluje lastnik sam, le malo je tod najemnikov.
Kmetovalca v Loreni in Šampanji obremenjujejo služnosti ograje in potov (dostopa), tako da je dosti manj samostojen lastnik ko bretonski kmet, ki je popolen gospodar zase, ki ima svoje polje, žetev in živino trajno pred očmi jn dela po svojem načrtu, ne da bi ga motile neštete ovire razkosane posesti.
Sestav vasi je umeten obdelovalni sestav in se trajno razkraja, ne da bi se obnovil. Ce kmet umre brez dediča ali če odide v mesto, se njegova poslopja združijo s so-8ednimi ali z zapuščenimi, zemlja Pa se priključi posesti tistih, ki Planejo; najslabša zemlja se zanemarja; to smemo imenovati raz-k°sanost kot posledico manjše obljudenosti, depopulacije. Padec števila kmetov se v zadnjih petdesetih letih opaža večinoma v pokrajinah z razkosano zemljo.
V vinorodnih krajih, kakor je Languedoc, nima vas teh težav in tam se je razvila mala vinogradniška posest. V Normandiji in v Provinci Caux so kmetovalci, lastniki kakor tudi najemniki, združeni v vasi, toda te so zelo raztegnjene, sestavljene iz obsežnih dvorcev, gospodarska poslopja so raztresena na travnikih. Razkosa-n°st zemlje je v teh krajih dosti nianj izrazita ko na vzhodu.
Končno so še pokrajine, kakor provinca Beauce, kjer prekinjajo vaško posest zaokrožene kmetije in dajejo celoti večjo trdnost.
Večina francoskih pokrajin se pa uvršča v skupinsko in zaokroženo posestno vrsto. Prištevati ji suiemo ves zapad: Normandijo (ra *en pokrajine Caux in planote Caen), Bretanjo, Vandejo, Anžu, dolino Loire, večino Centra, tako Berry, Nivernais, Bourbonnais; dalje odsek Centralnega platoja ^resse, Dombe ter velik del jugo-
zahoda.
^ teh pokrajinah je zemljiška enota kmetija, pristava, najem ali Posestvo. Vsa ta podjetja so razmeščena na ozemlju občine kot enoti prebivalstva. Vsaka občina una za središče trg, kjer ne žive kmetovalci, temveč obrtniki in mali trgovci, včasi meščani in pa uradništvo. Nekatere panoge kmetstva so često združene v male ^druge. Polje je v teh krajih eno-
vrstno ali pa spojeno iz nekaterih vrst kmetijstva, zbrano okrog lastnikovega bivališča, gradu ali meščanskega dvorca.
Mala kmetija ali pristava na za-padu je naravna obdelovalna celota Ln pomeni jedro prebivalstva, nerazdružljivo, ker je potrebna za vsako gospodarstvo cela rodbina. Utrjuje naselitev kmetstva. Zato se v času, ko vzhodna vas izumira, zahodne pristave krepko ohranju-
3 Ne glede na zgodovino francoske kmetske posesti in prebivalstva se vidi po sedanjem stanju, da gre razkosana zemljiška posest v vedno večje težave, izvzemši morda zelo bogate severne pokrajine.
V obeh navedenih vrstah so se francoski kmetje že stoletja bojevali za rešitev iz skupinskih služnosti. Vedeti moramo, da je bil zemljiški sistem v pokrajinah od-
prtih posestev nekoč enako blizu kolektivni kakor individualni lastnini. Vsaka ograditev ali zapora je bila prepovedana, povsod je veljala svoboda paše in občinska zemlja je obsegala velike površine. Treba je bilo več stoletij naporov, da je nastal sedanji posestni sestav, kakršnega poznamo.
Glavni znak francoskega kmeta je zato individualizem in to je tudi vzrok, da je organizacija v sindikate trajala tako dolgo in se tako težko razvijala.
Poljski delavci, ki se zde že pridobljeni za komunistične ideje, goje najprej željo postati posestniki. Kolektivnega obdelovanja ne sprejmejo. Stari strokovnjak Sou-chon je dobro opazil, da se sicer v kmetski miselnosti lahko zaneti socialistična strast, toda le v zastarelem smislu, ki ga marksisti zaničljivo imenujejo utopijo.
Pa tudi če postfcvimo, da je z
velikimi in trajnimi napori oblasti mogoče uveljaviti na deželi komunistične osnove, če so človeške ovire nasilno premagljive, bi ostva-ritev tega načrta zadela na nepremagljive materialne ovire. Francija ni, kakor večina Rusije, ravnina. Skoraj do dveh tretjin svojega ozemlja je dežela dolin in hribov, kjer je sedanji sestav obdelovanja v gozdnih pokrajinah ljudem vsilila naravna oblika tal.
Za ustvaritev kolektivnega uko-riščanja zemlje v Franciji bo treba ne le razbiti več sto tisočev kmečkih gospodarstev, ki so nastala iz tisočletnega dela, torej spremeniti obličje Francije, marveč tudi uslu-žiti naravo.
Načrti človeškega ponosa so neomejeni, toda njih uresničitev se ustavi na mejah prirodnih zakonov.
Po članku Petra Caziota-Le Temps.
Občinske davščine so previsoke
Nova	navodila	iinaninega
previsokih občinskih
Finančni minister Letica je izdal na vse banske uprave nov razpis o občinskih davščinah, ki dopolnjuje njegov lanskoletni, katerega je tudi naš list objavil. V novem razpisu pravi finančni minister med drugim:
Velika višina občinskih davščin je zelo važen faktor pri oceni občnih javnih izdatkov. Nekatere občinske davščine pomenijo že danes veliko obremenitev naroda ter se kot najbolj neposredne davščine močno občutijo. Zgrešena finančna politika nekaterih občin je škodljivo vplivala na razvoj narodnega gospodarstva. Pretirana višina nekaterih obč. davščin je obdajala nekatere občine z zaprtimi mejami, ki so ovirale promet in trgovino ter preprečevale razvoj narodnega gospodarstva. Ozko fiskalno stališče, na katerem je večina občin gradila svojo finančno politiko, ni moglo biti koristno. Posebno v času največje gospodarske stiske je moralo dati samo negativne rezultate. Ni se doseglo niti pričakovano ravnovesje obč. proračunov niti se ni doseglo najmanjše omiljenje gospodarske stiske. Poleg tega pa se je pojavila še ta težka posledica, da je zaradi previsokih davščin nastalo splošno izbegavanjc plačevanja javnih davščin. Tihotapstva, davčne utaje so se množile zaradi previsokih davščin.
S to napačno finančno politiko je treba napraviti konec! Z velikanskim naporom vlade smo prišli v dobo gospodarskega oživlje-nja. Tudi finančna politika občin mora biti v službi te nove gospodarske politike. Fiskalni interesi občin ne smejo zavzemati v finančni politiki občin prvega mesta. Umakniti se morajo interesu pospeševanja narodnega gospodarstva! Samo močno gospodarsko življenje more dati občinam zadostnih dohodkov in ustvariti potrebno ravnovesje v občinskih financah. Zato je treba odpraviti vse, kar bi moglo ovirati gospodarsko življenje. Vsi dosedanji uspehi vlade bi postali zelo problematični, če bi občine vodile svojo posebno finančno politiko,
ki bi bila nasprotna splošni državni finančni politiki.
Danes se večinoma vsi izdatki pokrivajo pri občinah z davščinami. Zaradi tega je višina občinskih davščin dosegla maksimum. Po statističnih podatkih za leto 1935./36. odpade 81‘8 odstotka vseh obč. dohodkov na obč. davščine. Na dohodke od obč. imetij in podjetij odpade 10'6 odstotka, od posojil 2'4 odstotka in od drugega premoženja občin 5'2 odstotka vseh obč. dohodkov. Če se upošteva še to, da je bilo v letu 1935.136. 1262 občin z obč. dokladami nad 100 odstotkov in da so imele nekatere občine celo doklado do 2000 odstotkov, potem se more šele popolnoma jasno oceniti. kako veliko breme pomenijo obč. davščine!
Ta visoka obremenitev naroda uujno zahteva, da se čim bolj energično revidirajo vse občinske davščine. Čisto se morajo preprečiti poskusi nekaterih občin, da uvedejo nove davščine ali da povečajo sedanje. Minister tu znova opozarja na svoj lanski razpis z dne 12. junija 1936. 2e v tem iazpisu je minister naglasil, da morajo biti občinske davščine rnosljive in pravične ter da morajo upoštevati plačilno moč državljanov. Naglasil je takrat, da e nove davščine ne smejo dovoljevati ter da je treba tudi sedanje znižati na znosno mero.
Po določilu § 108. finančnega zakona za 1. 1936.137. so tudi pravilniki o izvrševanju obč. proračunov sestavni del obč. proračunov. Nikakor ne smejo oblastva dovoliti, da se v teh pravilnikih uvajajo obč. davščine, ki bi bile škodljive za razvoj gospodarstva, niti da bi se s temi pravilniki ustvarjale trošarinske meje med posameznimi občinami. Poleg teh splošnih smernic, po katerih se morajo oblastva ravnati pri potrjevanju obč. proračunov, opozarja finančni minister še na naslednje:
Višina obč. doklad je dosegla že maksimum, pri nekaterih občinah pa ga tudi že daleč prekoračila. Obč. doklade ne bi smele biti višje od drž. davka. Višina
drž. davka je odmerjena po rentabilnosti dohodka, ki se obdačuje Zakonodajalec j.e pri določevanju stopnje držav, davka imel pred očmi, da mora biti ta znosljiva | razpisa pa objavimo prihodnjič.
in da ne sme ovirati gospodarsko delavnosti davkoplačevalca. Prav tako mora postopati tudi občina. Pomisliti je treba tudi to, da dohodki previsoko določenih davkov ne dajo toliko, kolikor se je pričakovalo. Zato se morajo obč. doklade na vsak način znižati v vseh’ občinah, v katerih so že- dosegle previsoko stopnjo.
Ker je bilo s § 41. finančnega zakona za 1. 1936./37. preneseno vzdrževanje osnovnih šol na banovine, se mora to brezpogojno pokazati tudi v obč. proračunih v znižanju doklad. Vsi s prenosom šol na banovine doseženi prihranki morajo služiti za znižanje obč. doklad. Ti prihranki se nikakor ne smejo uporabiti v druge namene. V občinah, ki nimajo doklad, se morajo ti prihranki izkazati v zmanjšanju trošarin in občinskih taks.
Oblastva morajo vztrajati na tem, da se obč. doklade znižajo
tudi čez to mero v vseh občinah, v katerih so doklade previsoke. Zaradi oživljenja gospodarskega življenja in večjega prometa je itak pričakovati, da bodo prora-čunani dohodki občin narasli. Občine naj upoštevajo, da bo znižanje davščin njim samim v korist; ker se bo s tem povečal promet in s tem tudi davčna moč davkoplačevalcev. Nato daje finančni minister podrobna navodila, kako morajo oblastva postopati pri potrjevanju obč. trošarin. Ta del
Tuji kapital ni produktiven nepotreben !
Februarski zvezek gospodarske revije »Metalurgija« objavlja naslednji članek nekega železničarja:
Vsak kapital, ki pride v našo industrijo, je produktiven, ker v pomanjkanju domačega kapitala ustvarja nova podjetja, zaposluje delavstvo in predeluje domače surovine, ki zaradi dragih prevoznih stroških morda na tujem trgu ne bi našle odjema. S pomočjo tujega kapitala postajajo domači delavci potrošniki agrarnih proizvodov.
V trgovini pa tuji kapital ni produktiven, ker je obstojala pri nas trgovina že v časih, ko so se naši pradedi naselili na tej zemlji. Trgovina je samo posrednik med industrijo in potrošnikom, nabavlja blago iz raznih tvornic v držaVi in tujini ter prodaja blago onim, ki zaradi male potrebe ne morejo blaga nabavljati direktno. Za trgovino je potreben mnogo manjši kapital kakor za industrijo. Moč države pa je v tem, če ima mnogo gospodarsko močnih nacionalnih ljudi.
Tuji kapital v trgovini se pri nas pojavlja večinoma v obliki delniških družb ali družb z omejenim jamstvom. Očividno je, da hoče lastnik tega tujega podjetja zakriti iz katerega koli razloga svojo osebo. Vedno se tudi najdejo domači ljudje, ki dajo svoje ime, da bi pred široko množico domačih potrošnikov izgledalo podjetje kot domače. Naša država nima od takšnih podjetij nobene koristi, temveč nasprotno celo škodo. Na podlagi raznih »frizi-ranih« bilanc ne plačujejo ta podjetja, ki napravljajo milijonske
kupčije, davka kakor drugi domači trgovci, temveč pod raznimi krinkami iznašajo svoj zaslužek v tujino, kjer so njih centrale. Najbolj enostaven način, po katerem se izvajajo te mahinacije, je ta, da se pri nakupu blaga, ki velja n. pr. 100 din, navede kot cena blaga 150 din. Ta dobiček 50 din izvozi firma na koncu leta na čisto legalen način v tujino, dočim more hkrati na koncu leta izkazati celo izgubo. Na carinarnicah se ne preiskuje, če blago v resnici toliko velja, kolikor je navedeno v računu ter je s tem tujim tvrdkam na široko odprto polje dela. Druga nevarnost teh tujih tvrdk, ki je še bolj škodljiva od prve, pa nastaja, kadar te tvrdke dejansko delajo z izgubo.
Veliki koncerni, ki imajo svoje podružnice v raznih državah, seveda pod nacionaliziranimi imeni, vodijo namreč naslednjo politiko: Dotična tvrdka n. pr. želi* da v Jugoslaviji osvoji ves trg. Da pa bi to dosegla, jo ovira še okoli 150 velikih tvrdk iste bran-še. Zato sklene centrala tujega velepodjetja, da bo skozi pet let prodajala na jugoslovanskem trgu blago po lastni ceni ali pa še ceneje. Izgubo, ki jo bo pri tem imela, pa bo pokrila z zaslužkom svojih podružnic v Nemčiji, Poljski in drugih državah. V Jugoslaviji torej zniža vsem svojim proizvodom ceno, kar ima za posledico, da mora tudi vseh 150 drugih prodajalcev avtomatično znižati cene, da morejo prodati svoje blago.
Davčne oblasti domnevajo, da imajo domače tvrdke 20 odstotkov čistega dohodka od svojega pro-
meta ter jih v tej višini tudi ob-dačujejo. Pri tujem velepodjetju pa je stvar čisto druga. Ta družba ne plača nobenega davka ali čisto minimalen davek, ker je po zakonu o delniških družbah dokazala, da v dotičnem letu ni imela nobenega čistega dobička. To postopanje se ponavlja tako dolgo, dokler domače tvrdke toliko ne oslabe’ da jih more tuje velepodjetje po vrsti odkupiti. Ko ta tuji koncern zavzame vse važnejše pozicije v državi, kakor v Ljubljani, Zagrebu, Novem Sadu, Beogradu, Nišu in Skoplju, potem je gospodar situacije in more delati, kar hoče. Potem diktira od cene in jugoslovanska podružnica bo plačevala izgubo koncerna v drugih državah.
Samo slovensko ne!
Sedaj ima tudi Niš svoj velesejem. Samo čestitamo Nišu, da je v nekaj letih dosegel tako silen gospodarski razvoj, da more prirejati že svoj lastni velesejem.
Da bi privabilo ravnateljstvo niškega velesejma čim več raz-stavljalcev tudi iz drugih krajev države, je razposlalo posebno vabilo tudi raznim tvrdkam v Sloveniji. Da je to vabilo spisano le v cirilici, ni končno nič posebnega in tega niti posebej ne bi omenili, če ne bi na koncu tega vabila bil naveden naslov niškega velesejma v vseh mogočih jezikih — samo ne tudi v slovenščini. V madjarščini, hebrejščini, arabščini, romunščini, albanščini in v vseh mogočih jezikih je navedeno ime niškega velesejma, le v slovenščini tega imena ni.
Ali res ne čuti uprava niškega velesejma, da že iz uslužnosti ne bi smela v pismih na slovenske razstavljalce pokazati tako nezanimanje za slovenščino!
Katera železniška proga na svetu je najvažnejša?
V svojem vabilu na razne tvrdke v državi, da tudi one razstavijo na niškem velesejmu, se tudi pravi, da gre skozi Niš najvažnejša železniška proga na svetu: Pariz—Carigrad. Zato posreduje Niš med zapadom in vzhodom.
Lepo je to, da so v Nišu tako zelo zaverovani v pomembnost svojega mesta, vendar pa jim tudi ne bi škodovalo, če bi ostali malo bolj realni. Kajti od pretiravanja do smešnosti je le neznaten korak. Ce pa kdo pravi, da je najvažnejša železniška proga na svetu, proga Pariz—Carigrad, pa je ta trditev že malo smešna, dasi seveda pomembnosti te proge nočemo zmanjševati. Pri vsej pomembnosti te proge pa vrhu tega leži njen pomen v tem, da veže Pariz in Carigrad. Proga sama je posrednik med zapadom in vzhodom, ne pa tudi vsi kraji, ki leže ob tej progi. Na Balkanu kar ne more izgubiti aktualnost oni stari dovtip, da je Črnogorcev in Rusov skupaj nad 100 milijonov.
Toda v poslovnih vabilih so takšni dovtipi zelo malo umestni!
t Karl Thoma
V starosti 70 let je umrl v Lan-škrounu na Češkoslovaškem ugledni industrialec Karl Thoma. Pod njegovim vodstvom je bila v Pobrežju ustanovljena velika mehanična tkalnica svile, združena z barvarno in apreturo. Pa tudi §e pozneje je Karl Thoma skrbel za napredek podjetja. Pokojnik je tudi lepo skrbel za svoje nameščence ter imel kot moderni industrialec socialni čut za svoje nameščence.
Njegovi nameščenci in vsi, ki so ga poznali, ga bodo zato tudi ohranili v trajno lepem spominu.
Proraiuni	gos
ministrstev
Ekspoze prometnega ministra
V svojem ekspozeju pred finančnim odborom je prometni minister dr. Spaho uvodoma omenil, da se v prometnem ministrstvu ne morejo izvesti redukcije izdatkov tako lahko ko v drugih ministrstvih. Vsako pretirano zniževanje izdatkov bi moglo imeti za gospodarstvo zelo slabe posledice.
Vsi dohodki ministrstva so preračunani na 2138,8, izdatki pa na 2364,3 milijona din. Skoraj ves deficit odpada na graditev novih železnic, ki se bodo torej tudi v bodoče financirale iz proračunskih sredstev, namesto da bi se v ta namen najelo posojilo.
Povprečni dohodki železnic v zadnjih treh letih so znašali 1982,2 milijona din, za prihodnje leto pa se morejo predvideti z 2045 milijoni din.
V tekočem letu bo gotovih in izročenih prometu 403,7 km novih železnic. Za te proge bo treba tudi nastaviti primerno število potrebnega novega osebja.
Glede blagovne tarife se je v preteklem letu ozirala železniška uprava predvsem na zagotovitev normalnih dohodkov železnic. Minister pravi, da je bilo sodelovanje železniške uprave s tarifnim odborom zelo živo. Priznava pa, da lokalne tarife ne ustrezajo več našim potrebam in da je potrebna temeljita reforma blagovnih tarif. Minister omenja, da je glede mednarodnega blagovnega prometa razvila železniška uprava zelo veliko delavnost.
V notranjem prometu so bile uvedene razne tarifne ugodnosti, tako za nedeljska potovanja, za skupinska potovanja in za potovanja v zdravilišča in letovišča. Zaradi prevelikih ugodnosti pa je bil minister prisiljen, da je s 1. aprilom 1936 povišal potniške tarife za 10%. Še vedno pa je naša potniška tarifa v primeri z ono v drugih državah najcenejša.
Glede reda je dosegel naš železniški promet že predvojno točnost. V blagovnem prometu se je opažalo pomanjkanje vagonov samo glede zaprtih vagonov za prevoz mesa.
Notranji promet brzovoznega blaga se je povečal ter je dosegel že 74,25% vsega prometa. Zaradi sankcij se je mednarodni tranzitni promet znižal za 10'9%. Zakasnitve vlakov so se znižale za polovico. Trčeni je bilo le troje, mesto 31 v 1. 1929.
Nato je navedel minister razne podatke o strojni službi ter o nabavah novih lokomotiv.
Za 1. 1937./38. so predvideni izdatki za gradnjo novih železnic na 208 milijonov din. Te gradnje so nujne tudi zaradi pogodb, ki jih je sklenila država s tujimi družbami za graditev naših železnic. Proračun pa se je moral tudi povečati (za 30,8 milijona din) zaradi večjega števila železniških nameščencev, za kar bo treba okoli 8 milijonov din.
Vlada je izdala uredbo o trasi-ranju in graditvi novih železnic. Glavna misel te uredbe je, da se ustvari glavna prometna žila v smeri od zapada proti vzhodu, in sicer skozi Karlovec, Bosno, Srbijo na Valjevo in Čačak, da se na ta način zvežeta ibarska proga in dolina zapadne Morave z južnimi in zapadnimi kraji. Na to progo pa se navezuje proga Valjevo— Beograd in Raška—Rožaj—Podgorica ter je s tem sistem normalnih železnic dopolnjen. Za zvezo Slovenije in Hrvatske med seboj, ko tudi za ugodnejši izhod na pristanišče Sušak je predvidena železnica Št. Janž—Sevnica, ki se tudi že gradi ter proga Črnomelj —Vrbovško. (Izvajanja ministra nam niso prav jasna, če je seveda »Samouprava«, iz katere posne-
mamo ekspoze, tega tudi pravilno reproducirala.)
Nadalje so predvidene še proge Kučevo—donavski most, Ustipra-ča—Foča—Bileča in Bileca—Nik-šič—Podgorica.
Nato je prometni minister doktor Spaho podal precej obširno ves historiat spora med našo državo in podjetjem Losinger & Comp, ki je bil na vse zadnje poravnan s kompromisom, ki ga je ministrski svet dne 7. septembra 1936 tudi odobril.
Končno je poročal minister doktor Spaho še o našem rečnem prometu.
Redno vzdrževanje naše prometne mreže plovnih rek z nad 2000 km dolžine, z 250 pristanišči in 10 prezimovališči postaja vedno težje. Znatno zboljšanje razmer pričakuje minister od izpopolnitve beograjskega pristanišča, ki se do-vršuje.
Proračun pomorske plovbe je
zmanjšan za 2,28 milijona dinarjev. To zmanjšanje materialnih
izdatkov izhaja iz potrebe, da se pristaniška dela financirajo iz posebnega fonda, v katerega se bodo stekale pristaniške takse. Stanje naših pomorskih pristanišč ni zadovoljivo. Da bi se moglo več izdati za izpopolnitev pristanišč se ustanavlja ravno preje omenjeni fond. Minister upa, da bo že letos mogoče začeti z važnimi pristaniškimi deli v vseh naših glavnih pomorskih pristaniščih od Sušaka do Boke Kotorske. Načrti so že pripravljeni.
V naši pomorski obalni službi je zaposlenih 76 ladij, ki opravljajo promet na 90 progah in prevozijo na leto okoli 1,400.000 morskih milj.
Stalno padajo dohodki rečne plovbe, ki so znašali 1. 1934. in 1935. nad 100, 1. 1936. pa le nad 80 milijonov dinarjev. Ali se baš zato investirajo tako veliki zneski v beograjsko pristanišče?
Po krajši debati je finančni odbor proračun prometnega ministrstva sprejel.
Značilen
Zadnja številka milanske revije. »Italo-Jug« ima v velikih črkah naslednja dva poziva:
»Italiani! Comperate merci ju-goslave dalla Jugoslavia, se desi-derate che gli Jugoslavi compe-rano merci italiane dali’ Italia.«
Ta poziv, da naj Italijani kupujejo jugoslovansko blago v Jugoslaviji, če hočejo, da bodo Jugoslovani kupovali italijansko blago v Italiji, je na vrhu strani, spodaj pa je naslednji poziv:
Jugosloveni! Kupujte italijanske proizvode u Italiji, ako želite, da Italiani kupuju jugoslovenske proizvode u Jugoslaviji!«
Ni še dolgo, ko je bil podoben poziv v italijanskem listu čisto nemogoč, ker so sankcije razbile vsako trgovino med Italijo in Jugoslavijo, pa čeprav sta ti dve deželi trgovinsko tako navezani ena na drugo ko malokateri dve drugi državi.
Ko so se sankcije nehale, se je začela tudi trgovina med Italijo in Jugoslavijo. Začela pa se je na podlagi pogodbe, ki naj bi zagotovila večjo aktivnost italijanske trgovine, da bi se poravnal visoki aktivni saldo Jugoslavije iz prejšnjih časov.
Kakor pa kažejo podatki o stanju našega kliringa, se ta namen ni dosegel. Saldo starih jugoslovanskih terjatev je ostal skoraj neizpremenjen, po novem klirin-gu pa rastejo terjatve italijanskih izvoznikov kar nevzdržema. Sedaj so italijanski izvozniki na tem, da morajo čakati na plačilo svojih terjatev, kakor so morali preje čakati jugoslovanski.
Iz vsega pa se vidi, da se v ju-goslovansko-italijanskih trgovinskih odnošajih ne more pogrešati lesna trgovina. Kakor hitro bi se začel les v Italijo izvažati, bi bile tudi terjatve italijanskih izvoznikov hitro poravnane. Dokler pa ne dobe italijanski uvozniki dovoljenj za uvoz jugoslovanskega lesa, dokler ovirajo ta izvoz velikanske preference avstrijskega lesa, je tudi jugoslovanski lesni izvoz v Italijo nemogoč, s tem pa
tudi italijanski izvoz v Jugoslavijo, ker more samo izvoz jugoslovanskega lesa dati denar za plačilo italijanskih izvoznikov v Jugoslaviji. To dokazuje tudi seznam neizkoriščenih kontingentov za jugoslovanski izvoz v Italijo. Dočim so vsi lesni kontingenti popolnoma izkoriščeni, so ostali nekateri drugi v prav znatni meri neizkoriščeni. Zato pa je tudi italijanski aktivni saldo tako čez mero narastel.
Potek dosedanjih trgovinskih odnošajev pa končno dokazuje tudi to, da bi bila trgovina med Italijo in Jugoslavijo že davno mnogo bolj intenzivna, če bi bila manj dirigirana od zgoraj in če bi se vodila le po gospodarskih interesih obeh narodov.
v	barva, plesira in
7n	U	n	urah	kemično snaži
Lu	I	lil Bil	obleke, klobuke
itd. Škrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Perc. suši, monga in lika domače perilo
tovarna JO S. REICH
Poljanski nasip 4-6. Šclcnbnrgova ul. 3 Telefon št. 22-72.
31. zvezek Trg. gospodarskega leksikona
je izšel ter vsebuje gesla »Plovdiv« do »poper«, ki bo zaključeno šele v prihodnjem zvezku. Posebno podrobno so obdelana naslednja gesla: podjetje, kjer so navedene tudi vse oblike in vrste podjetij; temu geslu je posvečenih celih 6 strani. Nadalje so še obširneje obdelana gesla »podnebje«, »pogodbe trgovske« (pravilno trgovinske). »Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani«, »policija«, »politika trgovinska«, »zadolžitev poljedelcev v naši državi«, »Poljska«, »pomaranče«, »pomočniki trgovski« (2 strani), »pomorska plovitev« in »pomorske brodarske družbe«. Jugoslovanska statistika objavlja tudi število parnikov, ki jih imajo posamezne družbe, nadalje število reg. ton in nosilnost ladij, ter število zaposlenega osebja po statistiki iz leta 1933. ili novejša statistika ni bila dosegljiva. Pri tujih družbah so navedena le imena in sedeži družb, kar je premalo. Končno so obdelana še naslednja poglavja: »Pomorski promet Jugoslavije«, »Pomorsko pravo in zavarovanje«, »Ponarejanje«, »Poneverb zavarovanje«, »Ponudbe« in »Poobla ščenci trgovski«. — Želeti bi bilo, da bi se zemljepisni podatki podajali nekoliko obširneje in natančneje. Tako so podatki o Pod karpatski Rusiji in tudi Plovdivu nezadostni. Vsaj plovdivski velesejem bi se moral omeniti. Sicer pa treba priznati, da se tudi 31. zvezek Trg. gospodarskega leksikona lepo uvršča med druge zvezke ter znova potrjuje visoko vred nost Trg. gospodarskega leksiko na za vsakega poslovnega človeka.
Politične vesti
Turški zunanji minister Ruždi Aras se je na povratku iz Milana Ankaro ustavil za en dan v Beogradu, kjer se je sestal z ministrskim predsednikom dr. Stojadino-vičem. Poročal mu je o svojem sestanku z grofom Cianom v Milanu, ter se z njim razgovarjal o novem zunanje-političnem položaju.
V razgovoru z novinarji je dejal Ruždi Aras, da so nekatere balkanske države že priznale italijansko aneksijo Etiopije ter v Etiopiji tudi že otvorile svoje konzulate. Balkanska zveza pa bo na svojem sestanku v Atenah priznala aneksijo Etiopije tudi de iure ter bo priznala tudi ustanovitev italijanskega imperija ter naslov cesarja italijanskemu kralju. Nato se bodo začela med Italijo in balkanskimi državami pogajanja za sklenitev sredozemskega pakta, s katerim sl bodo vse države-pod-pisnice pakta medsebojno jamčile nedotakljivost svojih mej. Končno bi se sklenili prijateljski pakti med Italijo, Grčijo in Jugoslavijo.
Angleški diplomatski krogi so zelo zadovoljni z uspehom milanskega sestanka med Ruždi Arasom ‘ in grofom Cianom. Zlasti pa poudarjajo pomen zbližan j a med Italijo in Jugoslavijo, ker bo s tem mir na Balkanu pomembno utrjen.
Angleški zunanji minister Eden je odšel na 14dnevni dopust, ki ga bo prebil na jugu Francije. Na potovanju skozi Pariz se je sestal Eden z ministrskim predsednikom Blumom in zunanjim ministrom Delbosom. Med drugim jima je izjavil, da glede nemških kolonij ne bo Vel. Britanija nič ukrenila brez soglasja s Francijo.
Za časa Edenovega dopusta bo nadomestoval Edena lord Halifax,
ki bo tudi vodil pogajanja z nemškim veleposlanikom Ribbentropom, ki bo skušal pridobiti Vel. Britanijo, da popusti v kolonialnem vprašanju. Pravijo, da je lord Halifax bolj dostopen za nemške želje ko Eden in da so Nemci tudi namignili, da se z Edenom ne bi radi pogajali.
Kljub temu pa je malo verjetno, da bo imela misija Ribbentropa uspeh, ker je Ribbentrop že zelo zaigral angleške simpatije, ki jih je ob svojem prihodu v London v precejšnji meri užival. Posebno slabo so sprejeli Angleži zadnji nastop Ribbentropa ob priliki njegovega sprejema pri angleškem kralju, ko je kralja pozdravil z »nemškim« pozdravom, pa čeprav je bil sprejemni ceremo-niel preje natančno določen. Pripomniti treba, da ni italijanski veleposlanik Grandi na londonskem dvoru še nikdar uporabil »rimskega« pozdrava.
Vesti, da je izbruhnila v Sovjetski Rusiji revolucija in da mar-šira maršal Vorošilov na Moskvo, so se izkazale kot popolnoma neresnične. Med Vorošilovim in Stalinom vlada popolno soglasje ter veže oba tudi osebno prijateljstvo. Neresnična je tudi vest, da bi bilo v zadnjem času aretiranih več višjih sovjetskih oficirjev. Res je le to, da so bili tudi neki oficirji zapleteni v zaroto trockistov ter da se proti njim pripravlja proces. Med temi zarotniki je tudi general Putna, ki pa še ni bil ustreljen, kakor so poročali neki listi. Sovjetska vlada popolnoma ob- _ vladuje položaj. Vesti o revoluciji je razširjala tudi italijanska agencija Stefani.
Triumvirat Stalin, Vorošilov in Ježov, ki je šef državne policije, je baje na obzorju. Ta triumvirat je tudi najboljši demanti vseh govoric o izpremembi režima v Rusiji.
Verske šole v Nemčiji bodo v kratkem praktično odpravljene. Nemška vlada je namreč razpisala volitve za starše, pri katerih se morajo ti Izreči, če naj njihovi otroci obiskujejo državne ali verske šole. V nekaterih mestih se je pri teh »volitvah« že izreklo 90% staršev proti verskim šolam. Ni dvoma, da se bo v sedanjih razmerah tudi večina staršev v drugih mestih izjavila v enakem smislu. Na podlagi teh volitev je nemška vlada že odpustila okoli 600 katoliških učiteljev, redovnikov in redovnic. Jasno je, da bodo pri sedanjih razmerah dale »volitve« tudi v drugih mestih enake rezultate.
<&isaw?nišhc> pcitzsivc /
TOVARNA REMEC-CO., KAMNIK
Oenarstvo
Beograjska borza
Kupčija na efektni borzi je koncem januarja postala nekoliko živahnejša, vendar pa je bil še vedno ves promet v januarju izredno nizek. Znašal je le 15 milijonov din.
Še vedno se največ kupčuje z vojno škodo, že pa se pojavljajo znaki, da bodo vojno škodo, ki je vedno bolj v čvrstih rokah, polagoma nadomestile 6odstotne dal-niatinske obveznice in tudi 6od-stotne begluške. Zelo pa se je povečal tudi promet v obveznicah Blairovega posojila.
Glede tečajev na efektni borzi Pa je bil pretekli teden eden najbolj mirnih. Vsi tečaji so ostali skoraj neizpremenjeni, le delnice PAB so nazadovale od 198 na 197. Da se niso tečaji kljub večjemu povpraševanju od zasebne strani dvignili, je zasluga čvrste roke, ki je šla željam zasebnikov na roko.
Ves promet na efektnem trgu je znašal pretekli teden 9'2 milij. din in je bil za celih 5 milijonov Večji ko v prejšnjem tednu.
Tudi na deviznem trgu ni bilo nobenih zasebnih izprememb. — Dondou se je neznatno dvignil od 238 na 238'25. Berlin pa se je popravil v večji meri, da je narastel njegov tečaj od 12'40 na 12'46 koncem I. tedna v februarju. — Največ kupčij na borzi pa je bilo v markah in od skupnega prometa v januarju v višini 72'8 milij. din je odpadlo na marke 31 milijonov. Dunaj je ostal na stari višini, prometa v šilingih je bilo malo.
Ves promet na devizni borzi je znašal v preteklem tednu 23'8 milijona din, od česar je odpadlo na Berlin 11*1, na London 7 in na Dunaj 3'9 milijona din.
Odlog plačil
jc dovoljen Hranilnici in posojilni v Vavti vasi za dobo 6 let za 10^e°Ve’ nastale Pred 13. julijem 36. Obrestna mera za stare vloge 2%.
*
Vloge pri čsl. Poštni hranilnici
so narasle v januarju za 38 8 na 408,8 milijona Kč. Od tega poviška odpade 27,4 milijona Kč na nove vloge, 8,4 pa na kapltallzi-rane obresti.
®anska uprava v Sarajevu bo Zacela izdajati interesentom 6% negluške obveznice v višini 10 mi-11J ono v din.
Po poročilu čsl. Narodne banke ®° razmere na češkoslovaškem denarnem trgu zelo ugodne. (Posledica pravočasne sanacije denarnih »vodov.) Denarja je dovolj ter „ Lv denarnih zavodih stalno naraščajo. Za dolgoročne investi-*v J3? P1 mn°g° zanimanja. Te-inon i že Presegel nivo leta 1929., kar je seveda tudi v vzročni zvezi z devalvacijo valute Tuji kapital ne prodaja več denarja v druge države ter so se znižala tuja posojila v U. s. A. od milijonov zlatih dolarjev v letu |932. na 5 v 1. 1936., v Angliji od ?°2 na 48 milijonov zlatih dolar-|ev. Nizozemska je dala 1. 1932.
9 milijonov, Švica pa 28 milijonov zi. dolarjev, 1. 1936. pa obe T,r/;ay,1 nista dali nobenega tujega p°sojila več.
ggjave • licitacije
novLbanska uprava Dravske ba-
del ,5 razPisuje oddajo gradbenih brov ? zgradbo_ opornikov in ste-®ez n°vi železobetonski most beno 7° pri Javomiku II. ponudbo o Javno Pismeno licitacijo, ki °ddejb-5la£c,a °b 11- v tehničnem din 4 Odobreni proračun znaša.
Kr. banska uprava Dravske banovine razpisuje I. javno pismeno ponudbeno licitacijo za gradnjo mostu čez Rinžo v Dolgi vasi. Licitacija bo 15. marca ob 11. v tehničnem oddelku. Odobreni proračun din 220.808-97.
Mestna elektrarna ljubljanska razpisuje dobavo: 700 števcev za 220 voltov, 3 ampere, 50 period — 800 števcev za 220 voltov, 5 amperov, 50 period — 10 števcev za
3X380/220 voltov, 5 amperov, 50 period — 10 števcev 3X380/220 voltov, 10 amperov, 50 period — 10 števcev 3X380/220 voltov, 15 amperov, 50 period ln 5 števcev 3X380/220 voltov, 30 amperov, 50 period. Ponudbe je poslati do 24. februarja v zaprtem ovoju z napisom »Ponudba za števce« na ravnateljstvo mestne ljubljanske elektrarne.
Direkcija drž. rudnika Kreka
sprejema do 15. februarja ponudbe za dobavo plaščev in gumiranega platna in čevljev iz gume.
Komanda mornarice kr. Jugoslavije v Zemunu sprejema do 18. februarja ponudbe za dobavo motornega čolna.
Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do 19. februarja ponudbe za dobavo večje množine železne pocinkane pločevine.
TEDEN NA LJUBLJANSKI BORZI
POSEBNO POROČILO -TRGOVSKEGA LISTA**
Devizno tržišče
Tendenca nestalna; promet din 5,004.799‘26.
Kot je videti, se je kupčijska živahnost na tukajšnjem deviznem tržišču skoroda ustalila, saj pokazuje gornji promet napram predzadnjemu tednu le malenkostno nazadovanje 106 tisoč dinarjev.
pred-
Devize:	zadnji	minuli
teden
(vse v tisočih dinarjev) Aineaterdam 29	162
993 1129 priv. klir.
231	73
597	476	inkl.	pr.	ki.
1581 1958 inkl. pr. ki.
Berlin Curih Dunaj London New Yonk Pa ni z
Din-deviza Solun Praga
1066 1019 127	132
393
90
3
26 avstr. pr. ki. 7 boni
23
Iz gornje razpredelnice je razvidno, da odpade gros zaključkov kot običajno na privatnoklirinške devize, zlasti na London, ki pokazuje porast za skoro pol milj. dinarjev in na Berlin, katerega je bilo tokrat zaključeno več za cca 150 tisoč dinarjev. Nasprotno pa je din. deviza popustila za skoro 400 tisoč, Dunaj pa za približno 100 tisoč dinarjev. Tudi grških bonov je bilo znatno manje trgovano.
Narodna banka je posredovala še nadalje le v Curihu, Parizu in Londonu ter dala vsega skupaj za 130 tisoč dinarjev deviznega blaga.
Izmed deviz v privatnem kli-ringu je notica angl. funta izostala na ponedeljkovem borznem sestanku, t. j. dne 1. t. m., od srede dalje pa beleži poleg Dunaja in Berlina takole:
angleški funt;
3. februarja din 238'— —'—
4. februarja dim 237'20 238'80
5. februarja din 237'20 238'80
avstrijski šiling
1. februarja din 7-96 8'06
3. februarja dim 7'97 8'07
4. februarja din 8'— —'—
5. februarja din 7‘95 8'05
nemška marka
1.	februarja	din	12'28	12'48
3.	februarja	dih	12*37	12'57
4.	februarja	din	12-55	—'—
5.	februarja	din	12'46	12'66
Pretežni del zaključkov v angleških funtih je bil v zadnjem tednu perfektuiran na bazi 238 dinarjev.
Devize Amsterdam Berlin Bruselj Curih London New York Praga Pariz Trst
V LUOU UU X. UU	1VU1	J«
t. 1. znaša tečajna razlika deviz
1937			
		Povpr.	Pon.
		din	din
1.	II.	2386'66	240T26
5.	II.	2387T5	2401'75
1.	II.	1752'03	1765'91
5.	II.	1752-03	1765'91
1.	II.	735-45	740'51
5.	II.	734'95	740'01
1.	II.	996'45	1003'52
5.	II.	996'45	1003'52
1.	II.	213'06	215T2
5.	II.	212-98	215'04
1.	II.	4326-—	4362'31
5.	II.	4327'26	4363'57
1.	II.	202'99	204'43
5.	II.	152'04	15374
1.	II.	152'04	1537 4
5.	II.	202-90	204'34
1.	II.	228-70	231'78
5.	II.	228’44	231'53
(vse izraženo v poenih): Amsterdam + 0'49, Berlin 0, Bruselj — 0'50, London — 0'08, New York + 1‘26, Pariz — 0'09, Praga 0, Trst — 0'26. Edini Curih je ostal nespremenjen.
Efektno tržišče
Tendenca za državne papirje nespremenjeno stalna.
Na tukajšnjem efektnem tržišču ni nobenih bistvenih sprememb, niti zaključkov.
Notirali so državni vrednostni papirji:
	1937	din	din
7% inv. pos.	1. II.	85'-	86'-
	5. II.	85'25	86'25
8% Blair	1. II.	89'-	90'—
	5. II.	89--	90'-
7% Blair	1. II.	78-50	79'50
	5. II.	78'-	79'-
7% Seligm.	1. II.	93'-	90'-
	5. II.	93'-	96'-
4% agr. obv.	1. II.	52'-	58'-
	5. II.	52--	53'-
6% begi. obv.	1. II.	71-—	72'—
	5. II.	71'—	72'-
2'5% voj. škoda	1. II.	384'—	386'-
	5. II.	384'-	386'-
Od privatnih efektov je beležila le Trboveljska prefnogokopna družba in sicer v ponedeljek 1. t. m. din 240'—, od četrtka dalje pa din 235'— v popraševanju; blagovnih notic ni bilo.
Na sredinem borznem sestanku je bil obavljen pokritni nakup:
34.725	m3	bukovih desk,	38 mm	širine, od	15	cm naprej in	dolžine	od
2 m naprej,	s presledkom	po lOcni;
27.810	m3	bukovih desk,	od 27	do
98 mm širine, od 15 cm naprej in dolžine od 2 m naprej, s presledkom po 10 cm.
Blago je paralelno na živ rob ob robljeno, s toleranco 2 cm na konici-teti (brez srca, rdeče središče se tolerira, ne pa srce samo), pravokotno pričeljeno, I., II., III. vrste. Gnile grče ali preveč grčasto in razpokano blago izključeno, prav tako tudi preperelo in črno pikasto.
Dobava promptna; plačilo v 30 dneh od izdaje fakture.
Cena din 460'— za 1 m3 fran-ko vagon Postojna-meja; odprema z voznim listom in uverenjem kupca.
Tendenca za koruzo čvrsta, za pšenico mirna.
Promet je bil tudi v tem tednu zelo slab. Cene so popustile za din 00'— pri koruzi razen Čin kvantina, za din 3'— pri pšenici •vseh provenijenc in za din 5'— pri moki vseh vrst. Ostale vrste žita in mlevskih izdelkov so no tirale brez izprememb, izvzemši slavonskega ovsa, ki se je podražil za din 10'— pri 100 kg.
Na zadnjem borznem sestanku so bile dosežene te cene:
Žitno tržišče
Žito:
Koruza: umetno sušena koruza, dobava promptna, plačljivo proti duplikatu .... umetno sušena koruza, dobava februar in marec 1937, plačljivo proti duplikatu času primerno suha, s kvalitetno garancijo, franko nakladalna
postaja.................
času primerno suha, 6 kvalitetno garancijo, franko naklad, po-
din
88'-
din
90--
89'—	91-
78'—	79'-
staja, dobava v febr,
1937
prekomerno suh čin-kvantin, letine 1936, zdrav, rešetan, fran ko naklad, postaja 113'
Oves
zdrav, suh, rešetan, foo. vagon slavonska postaja, plačljivo proti duplikatu Ajda
zdrava, rešetana, siva,
pariteta Ljubljana . 125'— 180'— Pšenica:
banatska, 79 kg, 2% primesi, zdrava, suha, rešetana, plačljivo proti duplikatu, franko nakladalna
-postaja.......................159'—	161*—
bačka, 78 kg, 2% primesi, zdrava, suha, rešet., plačljivo proti duplikatu, fco nakladalna postaja . 161'— 163-— bosenska, 77 kg, 4% primesi, zdrava, suha, rešetana, plačljivo proti duplikatu, fco nakl. postaja . . 161'— 163'— prekmurska, 77 kg, 2 odst. primesi, zdrava, suha, rešetana, plačljivo proti duplikatu, franko nakladalna postaja . . 176'— 178'—
Rž:
72 kg, 2%, fco. vagon gornjebačka postaja 131'— 132'— Mlevski izdelki:
Moka:	din	din
pšenična Og, banatska postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . 260'— 265'— pšenična Og, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu	.	.	260'—	265-—
pšenična 2, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu	.	.	240'—	245-—
pšenična 5, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu	.	.	220'—	225'—
Otrobi: pšenični, debeli, v egal.
50 kg vrečah, bruto za neto, ekskl. prom. davek, franko vagon bačka postaja .	.	^	103'—	105'—
pšenični, drobni, v egal.
50 kg vrečah, bruto za neto; ekel. prom.' davek, franko vagon bačka postaja . . .	83'—	86'—
Lemo tržišče
Tendenca stalna, za hrastovino čvrsta.
V svrho reguliranja trgovskih
kupčij je zadevno odšla naša delegacija v Berlin. Kaj se bo na tej gospodarski konferenci sklenilo in v koliko se bodo medsebojni trgovinski odnošaji preuredili, nam ni znano, pač pa je vsekakor že naprej gotovo, da se bo naš izvoz v Nemčijo še bolj omejil-
Radi znane prehodne konjunkture se je seveda že precej našega lesa plasiralo v Nemčiji; tudi pogodb je bilo zelo veliko sklenjenih, vendar niti polovica izvedenih. Že pri sklepanju samih kupčij je bilo opaziti, zlasti pri manjših producentih, da je trgovska morala zelo padla. Žal se večkrat ne pripravi blaga, kot se je pogodilo, ali pa v zelo slabi kvaliteti; mnogokrat pa celo blaga ni
na razpolago za prevzemanje ob dogovorjenem času, čeravno je bila dobava vezana, oziroma prevzem določen na določen termin. Čestokrat se vzame predujem, ko pa je treba izpolniti pogodbo, se na vse mogoče načine izgovarja, enkrat na mrzlo, drugikrat na toplo in mokro vreme itd. To so žalostna dejstva, ki se seve ne morejo prikrivati. Toda kako porazno vplivajo takšna postopanja na naše inozemske odjemalce in kakšno žalostno sliko ustvarjajo ta dejstva zlasti na tujih tržiščih, si pač lahko predstavljamo! Vse to pa so zgolj posledice naše neorganiziranosti v lesni trgovini! Na žalost se pri nas sicer veliko frazari, debatira in vpije o nujni potrebi takšne gospodarske organizacije, navadno pa se rešuje to važno vprašanje le z grandiozno gesto ter zatrjevanjem »da se na tem dela«, dočim v resnici ni videti končne zadovoljive rešitve.
Les
Smreka, jelka:	din	din
Hlodi I., II., monte .	85-— 125-—
Brzojavni drogovi	.	.	130'—	140'—
Bordonali merkantilni 110'— 130'—
Filerji do 576' .	.	.	120’—	130'—
Trami ostalih dimenzij 120-— 140'— Skorete, konične, od 16 cm naprej .	.	.	265 —	285*—
Skorete, paralelne, od 16 cm naprej .	.	.	305 —	385*—
Skorete, podmerne, do
15 cm................. 205 — 235 —
Deske-plohi, kon., od
16 cm naprej . . . 225 — 245-— Deske-plohi, par., od
16 cm naprej . . . 265-— 295 — Kratice, za 100 kg .	25'—	80'—
Bukev:
Deske-plohi. naravni, neobrobljeni, monte 230 — 250*— Deske-plohi, naravni, oetrorobi, I., II. . . 320'— 340'— Deske-plohi, parjeni, neobrobljeni, monte 260'— 290'— Deske-p'ohi, parieni. ostrorobi, I., II. . 470'— 520'—
H.i.st:
Hlodi I., II.......190'—	220'—
Bordonali......... 760-—	870-—
Deske-plohi. neobrobljeni boules ... 840-— 880— Deske-plohi. neobrobljeni, I., II. . . . 690-— 780— Deske-plohi. ostrorobi (podnice) .... 790-- 870 — Frizi I., širine 5, 6 in
„ 7 .................... 700 -	780'
Frizi I., širine od 8 cm
naprej........... 800-
Oreli:
Plohi, neparjeni, I., II.	840'—	920
Plohi, parjeni, I.,	II.	.	890'—	980
Parketi:
hrastovi, za m’ . .' .	45'—	55
bukovi, za m* ...	30*—	35'
Železn. pragi 2*60 m 14X24
hrastovi, za 1 komad .	33-—	35'-
bukovi, za 1 komad .	23'—	25'-
Drva:
hrastova, za 100 kg .	12'—	13'-
bukova, za lOOkg .	11'—	12'-
Oglje:
bukovo, za 100 kg . .	35'—	40'-
»canella«, za 100 kg .	40'—	45'-
Mednarodni borzni indeki
Tudi v preteklem tednu je vla dala na velikih svetovnih borzal neenotna tendenca.	Dočim 81
ostali tečaji v Parizu in Stockhol mu skoraj neizpremenjeni, so • New Yorku, Londonu, Milanu it Pragi nazadovali. Na drugih tJ5r zah pa so tečaji napredovali. Gi banje tečajev je razvidno iz na slednje tabele (koncem 1927 = 100 odstotkov):
	26. IX.	23.1.	30.1.
London	1936	1937	
	78'3	80'9	79'4
Pariz	38'8	61‘2	611
Berlin	40'0	44'0	44'6
Dunaj	48'7	63'2	65'9
Praga	89'6	102'9	102'4
Milan	107'3	118-3	117*4
Bruselj	36'3	51'9	52*5
Amsterdam	43'0	67'8	68'1
Stockholm	23'6	27'5	27'7
Curih	41'9	65'6	66'5
New York	103'3	122'4	121*0
v preteklem tednu dvignil 73'2 na 73'3 odstotka.
Ljubljana
Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode.
ločna in solidna postrežba> — Zahtevajte ceniki
njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubija111'
ločen inž. Košutič. Pričakujejo, da bo dal hrvatskemu gibanju širši značaj.
Posebna revizijska komisija, ki
jo je postavila banska uprava,
Stanje naših aktivnih kiiringov
Po zadnjem izkazu Narodne banke se je naš aktivni saldo proti Nemčiji zopet povečal, in si-c^r od 25'5 na 26,1 milijona mark. V Berlinu se pogaja naša delegacija, kako bi se moglo to naraščanje naših terjatev preprečiti, ne da bi pri tem trpel naš izvoz.
Proti Italiji je ostal naš aktivni saldo skoraj neizpremenjen, v novem kliringu pa je naš dolg narasel že na 27 milijonov lir. Italijanski izvozniki morajo zato dolgo čakati na plačilo ter so zato nekateri tudi že omejili svoj izvoz v Jugoslavijo.
V kliringu z Bolgarsko smo postali pasivni za približno 2 milijona dinarjev.
okrajnega načelstva v Dravogradu — Odločbo o nazivu banovinske kmetijsko-gospodinjske šole Svečina.
Vodenje trošarinskih knjig
Finančni minister je izdal odlok, po katerem morajo voditi tro-šarinske knjige oziroma knjige o vnosu in iznosu razen oseb, ki so morale voditi te knjige dosedaj, tudi vsi prodajalci trošarinskih predmetov na debelo. Obenem je ukinil finančni minister vse kazni in ustavil vse postopke zaradi ne-vodenja trošarinskih knjig po odloku z dne 20. julija 1936, v kolikor se nanaša na osebe, ki so bile s tem odlokom oproščene dolžno-
»Službeni list«
kr! banske uprave Dravske banovine z dne 6. februarja objavlja: Uredbo o plačilnem sporazumu med Jugoslavijo in Madjarsko — Uredbo o trgovinskem sporazumu med Jugoslavijo in Madjarsko — Tarifo za pobiranje žigovine in ostalih pristojbin za mere in drar gocene kovine — Odločbo o mednarodnem velesejmu v Ljubljani — Odločbo o pričetku poslovanja
Nj. Vel. kralj Peter II. je sprejel pokroviteljstvo nad sokolskimi smuškimi tekmami v Bohinju v dneh od 13. do 16. februarja.
Predsednik finančnega odbora dr. Janjič je vložil predlog, da se ustanovi v naši državi propagandno ministrstvo ter ministrstvo za vere, ministrstvo za telesno vzgojo pa naj se odpravi. V novem finančnem zakonu naj bi se to s
posebnim amandmanom že tudi izvedlo.
Upokojeni oficirji in vojaški uradniki srbske in, črnogorske vojske, ki so bili upokojeni po starem, se prevedejo na pokojnine, ki so bile določene z zakonom iz 1. 1931. Tako predlaga amand-man, ki ga je predložila vlada.
Po drugem amandmanu vlade se pooblašča notranji minister, da more v roku 6 mesecev z uredbo združevati in ustanavljati nove občine ter izločevati kraje iz ene občine in jih združevati z drugimi občinami. Dostavlja se nadalje zakonu o občinah dostavek, da obč. uradnik, če si je pridobil pravico do pokojnine, tudi če je bil odpuščen iz službe, ne izgubi pravice do pokojnine.
Za namestnika dr. Mačka je do-
da pregleda delovanje Kmetijske družbe, je v svojem poročilu ugotovila, da so bile volitve članov glavnega odbora na občnem zboru dne 8. junija 1932 neveljavne, da so bili neveljavni tudi vsi sklepi tega občnega zbora in tako tudi sklep, da se Kmetijska družba razdruži, vse njeno premoženje pa izroči Zadrugi Kmetijske družbe. Zato se obnavlja stara Kmetijska družba, kakor je obstajala pred 8. junijem 1932 ter se nalaga
S tem izpolnjujem tužno dolžnost, da naznanjam smrt gospoda
KARU IHONA
INDUSTRIJCA
:	•£ '
ki je v sredo, dne 3. februarja 1937, po kratkem tipljenju
izdihnil v 70. letu svoje dobe.
Blagi pokojnik je bil od ustanovitve tukajšnje tvornice
neumorno prizadeven za uspevanje podjetja in ga bom zaradi
tega ohranil trajno v častnem spominu.
Pogreb rajnkega je bil v soboto, dne 0. februarja 1937, v
Lanškrounu, Češkoslovaška republika.
Prosim tihega sožalja!
MARIBOR, dne 4. februarja 1937.
 	,	meh.	tkalnica	svile,	barvarna
in apretura, Maribor, Pobre2ie
Z najglobljim sočustvovanjem sporočamo vest o smrti našega spoštovanega šefa-seniorja, gospoda
industriica
ki je v sredo, dne 3. februarja 1937,, preminul po kratkem trpljenju v 70. letu svoje življenjske poti.
Blagi pokojnik je bil nam vsem vzoren šef, visokega človeškega dostojanstva in smo si povsem svesti težke izgube, ki nas je tako bridko doletela.
Ohranili mu bomo trajen, svetal spomini
Maribor, dne 4. februarja 1937.
UradnUtvo in delavstvo tvrdke Karl Titoma, meh. tkalnica svile, barvarna in apretura. Maribor. Pobrežje
predsedniku stare družbe, da skliče stari glavni odbor družbe, ki mora v čim krajšem času razpisati volitve podružničnih delegatov ter nato občni zbor družbe, ki bo izvolil novo upravo. Pripomniti je treba,, da sta bili pritožbi proti sklepom občnega zbora z dne 8. junija zavrnjeni tako od banske uprave ko od ministrstva, na državni svet pa ni bila vložena nobena pritožba in so s tem postali sklepi občnega zbora tudi pravnomočni. Ker je minulo že skoraj pet let od takratnega občnega zbora, postaja vsa zadava precej komplicirana.
Najstarejši dubrovniški tednik »Dubrovnik«, ki je začel izhajati
1.	1892. ter je bil tik pred začetkom svetovne vojne ustavljen, je začel znova izhajati.
Fin. minister in gradbeni minister sta podpisala odlok, s katerim se otvarja za regulacijo Mure kredit v višini 900.000 din.
Za odhod naše smučarske reprezentance v Chamonix je dovolil minister za telesno vzgojo dr. Ro-gič 30.000 din.
Francija namerava, kakor se poroča iz Berlina, v najkrajšem času ponuditi državam Male antante sklenitev novih paktov o medsebojni pomoči za primer neizzvanega napada od katere koli druge države. Turčiji pa namerava Francija ponuditi sklenitev prave vojaške zveze.
Bivši angleški kralj Edvard se
poroči z: gospo. Simpsonovo aprila meseca v Enzensfeldu v Avstriji. Na poroko je povabil tudi svoja brata vojvodo Kentskega in Glou-cesterskega. Poroka pa se bo izvršila v najožjem družinskem krogu.
Za britanskega veleposlanika v Berlinu je imenovan dosedanji poslanik v Buenos Airesu sir Neville Myrick Henderson, ki je bil pred leti angleški poslanik v Beogradu.
Za britanskega veleposlanika v Parizu je imenovan dosedanji veleposlanik v Berlinu Phipps, ki je znan pristaš angleško-francoskega sodelovanja.
Nemški zunanji minister v. Neu-
KLIŠEJE
V$©/i vrs-t- por 25 fjfog rafij aJi* ^ oli risbah.
Ml _	'
/N!
553
!S! najs&iidn ejše
!Ss! ki Marn
(ni) _
55;
JS5 HUB LIANA
55 DAIMATINOVAU
ST-DEU
rath obišče koncem februarja Dunaj, da vrne obisk avstrijskega zunanjega ministra.
Tretji proces proti trockistom se začne koncem februarja. Glavni obtoženci so Buharin, Rikov, Rakovski in general Putna.
Sovjetski veleposlanik Majski v Londonu je izročil londonski vladi odgovor svoje vlade glede kontrole v španskih vodah. Sovjetska Rusija odklanja, da bi pri tej kontroli sodelovali tudi Italija in Nemčija, ker sta obe priznali Francovo vlado ter ne moreta dati jamstva za objektivno izvajanje kontrole. Ce bi kljub temu bili Italija in Nemčija h kontroli pri-puščeni, potem zahteva tudi Rusija svojo udeležbo pri kontroli ter je pripravljena poslati v španske vode potrebno število ladij.
Po nacionalističnih poročilih se je posrečilo nacionalistom, da so pred Malago dosegli znatne uspehe. Na drugi strani pa poročajo vladna poročila o uspehih vladnih čet na madridski fronti ter pred Cordobo in Granado.
Kakor poročajo neki angleški diplomatični krogi, ne bo začela Vel. Britanija z Nemčijo pogajanj o nemških kolonijah, dokler ne bo likvidirano špansko vprašanje.
Zveza italijanskih zavarovalnih družb je izročila Mussoliniju 10 milijonov Ur za pospeševanje gospodarskega izkoriščavanja Etiopije. Poleg tega pa je dala 600.000 lir za nagrade onim Italijanom, ki so se že naselili v Etiopiji in ki s tem pomagajo, da se ta pokrajina čimprej italianizira.
Radie Ljubljana
Torek, dne 9. fehruarja. 11.00: Nastop malih harmonikarjev (vodi Pavel Rančigaj) — 12.00: Za vsakega nekaj (plošče) — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: čas, obvestila *— 13.15: In nekaj za vse (plošče) — 14.00: Vreme, borza — 18.00: Radijski orkester — 18.40: Arabski imperij (kalifat), Fr. Terseglav — 19.00: čas, vreme, poročila — 19.30: Nac. ura — 19.50: : Zabavni zvočni tednik — 20.00: Kurent v Ljubljani. — Pisan večer s sodelovanjem članov rad. igr. družine in Cimermanovega tria, vmes plošče. Besedilo napisal Ivan Bob, večer vodi Ipi — 22.00: Čas, vreme, poročila — 22.15: Radijski orkester, g. Kavčič s harmoniko in plošče.
Sreda, dne 10. februarja. 12.00: Orkestralne točke (plošče)—12.45: Vreme, poročila — 13.00: čas, spored — 13.15: Ruske duhovne pesmi (plošče) — 14.00: Vreme, borza — 18.00: Mladinska ura: Spoznajmo glasbila — 18.20: Ročna dela: preprosta vezava knjige (g. f Zor) — 18.40: Pomen rudarstva za naše narod, gospodarstvo (vseuč. ; prof. ing. V. Gostiša — 19.00: S čas, vreme, poročila — 19.30: Nac. ura — 19.50: šahovski, kotiček — 20.00: Ivan Pregelj: Prešernov pogreb. Dramatska slika. Izvajajo člani rad. igr. družine — 20.45: Orgelski koncert Franca Schuschnig-ga iz Celovca (prenos iz stolne cerkve v Ljubljani), vmes pevske točke s spremljevanjem klavirja in harmonija — 22.00: čas, vreme, poročila — 22.15: Čajkovski: VI. simfonija (plošče).
LIPSKI SPOMLADMI SEJEM 1937
(leipzlger Frilhjabrsmesse 1937)
Zafetek 28. februarja 60% popusta na vozovnicah na nemških železnicah, znaten popusf v drugih državah
Vsa pojasnila dafeta častna zastopnika: Ing. 6, TONNIES. Ljubljana, Tyrševa 33, tel. 27-62 JOSIP BEZJAK, Maribor. Gosposka 25, tel. 20-97 In ZVANltNI BIRO LAJPCISKOG SAJMA, Beograd, Knez Mihajlova 33/I, tel. 243tl
Veletrgovina koloniialne in špecerijske robe
m
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d.