X
Kronika.
K
Slovence bodo v tem prvem letniku zanimala v prvi vrsti poročila o slovenskih publikacijah, ki jih piše beograjski srednješolski profesor Uroš D ž o n i č, dober poznavatelj slovenske književnosti, tudi starejše; n. pr. o slo* venski biblijografiji (zgodovina in podroben opis), o Levstikovih izbranih spisih za mladino, Golarjevi izberi «Sto let slovenske lirike«, mariborskem »Časopisu za zgodovino in narodopisje«, Planinčevem «Nekdanjem brodarstvu po Savi», Glaserjevi «Slovenski narodni liriki«, novem natisku «ljudske izdaje« Prešernovih poezij, «Stritarjevi antologiji« in šestem zvezku Tavčarjevih zbranih spisov. Informativno poročilo drja. Fr. Kosa o Grudnovi «Zgodovini slovenskega naroda«, ki prinaša vrsto popravkov, je natisnjeno v slovenščini.           /. A. G.
M. B. Kneževič: Miozotis. Beograd. 1921.
Kaj je «miozotis»? Pisatelj nam ga je opisal takole: Miozotis. Konji spremni čekaju: ti češ otiči. Zbogom! — Kada budeš jednom za trenut ostala sama, zaklopi oči i usni onaj dan, kad smo išli u šumu i ukraj puta ubrali spomenak! — Spomeni me se!»
Založniku se je z veliko potrato papirja vendarle posrečilo spraviti 25 takih odlomkov in drobnarij na celih 28 strani srednje osmerke.
Knjiga je torej prav pohlevno drobna. Če ne bi bil ovojni papir pošteno debel, je sploh ne bi bilo kaj videti.
Človek pa kolikor toliko prikima nekaterim teh drobcev, odlomkov, igračk ali «špilerajev»f. kakor se lepo po jugoslovansko zna izražati v jezikovnem oziru prav nič nežnočutni g. Kneževič, — večini pa skomigneš z ramo, ker so z vso posiljeno poezijo vred kakor «presovano cvieče«. Kaj bi n. pr. rad sledeči »miozotis«, res ne vem: «Pauk. — Črni krstaš pauk razapeo je svoje tanane mreže i uhvatio malu šarenu poljsku leptirku. — Leptirko, sečaš li se crnog krstaša pauka?! —.»
Prav močno duhovit in poetičen se mi takisto ne zdi «miozotis» o «Jesenji grizeti(!)», za katero modro ugotavlja, da «došla je jesen« in da «ti nisi više ono vragolasto devojče, u providnoj svili, sa zabačenim golim rukama...», ampak zdaj  je na tebi  «... cicana rekla (Ročk!!) ...»
Tajcole je: Kadar, se iz jezikovne iridolence ne morem ali ne znam izraziti, grem in junaško ukradem kletemu Švabi besedo, zapišem jo po svoji okorni fonetiki in nanjo še obesim zares domači sufiks «ič», pa dobim besedo n. pr. šporetičj ki se ji kajpada prav nič ne pozna «Sparherd»!
Drugače ni v vseh 25 odlomkih prav nič tipičnega srbskega, narodnega. Beseda gre samo o «ružama u providnoj svili itd«. Tudi ves način izražanja kaže, da ta «poezija» ni torej zrastla doma, med tistim toliko obgovorjenim »narodom«, ampak da je revna in nerodna snimka tujih vzorcev, a ne najboljih.
Pravemu umetniku  raste prava umetnost  samo iz domače zemlje!
Ivan Zoreč.
Kronika.
Opazke k uvodu Dantejevega «Pakla» Isa Kršnjavega. — Leta 1919. je iz* dal Grafički, umjetnički i nakladni zavod «Jugoslavija» v Zagrebu drugo izdajo Dantejevega «Pakla» izpod peresa znanega hrvatskega prevajalca in dantologa drja. Isa Kršnjavega z ilustracijami slikarja Mirka Račkega. Izdaja — v velikem formatu — je za naše razmere naravnost razkošna, o njej so potanko že poro* čali listi in revije, ko je izšla, tu naj se omejim le na neprijetno ugotovitev.
—   443    —
X
Kronika.
K
V uvodnem pismu (faksimile) se dr. Kršnjavi zahvaljuje nekaterim sotrud* nikom in med temi je tudi «prof. barun Ljubibratič, koji mi je osim toga poslao lijepu raspravicu o Danteu i njegovim manjim djelima. Uvrstio sam ju ponješto skračenu pod brojem II. u moj uvod». Vse bi bilo dobro in lepo, ko bi bila «lijepa raspravica» v resnici Ljubibratičeva, kar pa, žalibog, vsaj deloma — ni! Kajti g. baron jo je od str. 3. do 5. dobesedno posnel iz dobre priročne zgodo* vine italijanskega slovstva, ki jo je napisal rimski univ. prof. Vittorio Ros si (Storia della letteratura italiana. Vol. 1°. Settima edizione riveduta. Časa editrice Dottor Francesco Vallardi, Milano 1917), in sicer iz poglavja «Dante e le sue opere minori», str. 106 si.
O uvodnem stavku: «Alighieri bijahu stari plemeniti gradjani Firence* ne bom trdil, da je prepisan, oziroma preveden, ker je preveč srednješolski. Pač pa ugotavljam to o sledečih odstavkih.
Baron Ljubibratič piše (n. d. str. 3): «Po svojem političkom mišljenju bijahu Alighieri pristaše guelfske stranke. Iza poraza kod Montaperti=a, septembra mje* seča 1260., moradoše fiorentinski Guelfi poči u progonstvo. Moguče je, da je Alighierisu, Danteovu ocu, kao prostom i neznatkom pristaši stranke, bilo dopušteno da ostane u gradu; ili da je njegova žena Bella, Danteova majka, smjela da se povrati u grad još pnje nego je pobjeda kod Beneventa g. 1266., prognanicima otvorila vrata Firence. Nema potom sumnje, da se pjesnik rodio u Firenci i da mu je ime Dante, pokračeni oblik od Durante, bilo nadjenuto na krštenju v lijepoj krstioni Sv. Ivana (bel san Giovanni), gdje se nadao, da če na  svoju glavu postaviti  i  pjesnički lovor«.
Vittorio Rossi pa pravi (n. d. str. 107): «Gli Alighieri erano guelfi, e come tali la rotta di Montaperti (1260) doveva averli cacciati fuori della patria; ma forse ad Alighiero, come ad umile gregario del partito, il bando fu risparmiato, oppure alle madre fu concesso il ritorno prima che la vittoria di Benevento (1266) riaprisse agli altri esuli le porte di Firenze. Gerto si e che il poeta vide la luce a Firenze e che il nome di Dante, accorciativo di Durante, gli fu imposto in sul fonte battesimale del suo bel S. Giovanni.»
Ljubibratič nadaljuje (ista stran): «Malo se za sigurno zna o Danteovim prvim naucima. Iz djela i žive riječi Brunetta Latinica crpao je korisnih pouka, savjeta i uputa, što sve ostavi duboke tragove u njegovo j duši, kako to doka« zuje i onaj ganutljivi susretaj u Paklu, ali je izvan svake sumnje, da Brunetto Latini nije bio Danteov učitelj u pravom smislu riječi. Upučen, kao i svi ostali njegovi vršnjaci, na učenje gramatike, imenice latinskoga jezika, mladi Dante stade s osobitim interesom citati latinske klasike, koji su se tada učili u ško* lama, a u prvom redu zavoli Virgila i radi savršene forme i radi nježne poezije. S osamnaest godina Dante je več znao pisati u stihovima. Uz ljubavne pjesme -talijanskih i franceskih pjesnika, marljivo je čitao i filozofska djela i viteške romane, nalazeči u prvima zgodne hrane za svoj ozbiljni i strogi duh, a u dru* gima za živu svoju maštu. Bez sumnje bit če i on učestvovao u viteškim igrama, u lovu, u veselim sastancima ostalih mladih odvjetaka prvih i najuglednijih obi* telji grada. Zanimala ga takodjer* glazba, pjevanje, ples; vježbao se po svoj prilici i u risanju. Sigurno je, da je još prije godine 1288. pohadjao visoku školu u Bolonji, premda  nije polučio  nikakav  akademski  čin.»
V originalu se pa glasi (n. d. str. 107—108): «De' suoi primi studi ben poco sappiamo per diretta via e con certezza. Avviato, come i suoi coetanei, allo stu* dio  della  grammatica,   cioe  del  latino,  il  fatale  adolescente  prese piacere  alla
—   444   —
X
Kronika.
X
lettura dei classici che andavano per le scuole, in specie del suo Virgilio, di cui intendeva fin d'allora lo squisito magistero della forma e sentiva 1'alta e delicata poesia. L propabile che alla scuola di Brunetto Latini apprendesse le regole della rettorica medievale; certo dalle opere e dalla viva voce di lui ebbe amrnaestra* menti e consigli e conforti di dottrina e di prudenza, che devono aver lasciato traccia profonda nella sua anima; tanto e si tenero e 1'affetto, con cui rinnova col vecchio notaro il ricordo dela sua familiarita nella Commedia (Inf., XV, 79). A diciotfanni gia aveva «veduto da se medesimo 1'arte del dire parole per rima», certo leggendo e studiando le rime d'amore scritte nei volgari dltalia e di Francia. Nel tempo stesso le sacre carte dovevano porgere vitale nutrimento al suo intelletto e al suo cuore, e i romanzi di cavalleria proffitevole svago. Ed ai eavallereschi esercizi, alFarmeggiare, alle cacce, ai ginochi, alle cortesi radunanze dei giovani delle piu cospicue famiglie, egli avra pure partecipato. Si diletto altresi di musica, di suoni, di danze, e pronto com'era a gustare il bello delle arte figurative, apprese probabilmente il disegno. Quasi certo e che prima del 1288 frequento la Studio di Bologna senza pero conseguire nessun titolo acca* demico.»
Kakor je razvidno, je to baron Ljubibratič skoro doslovno prevedel, izpustil, oziroma skrajšal par brezpomembnih fraz, napačno prevedel «le sacre carte« s «filozofskim djelima« (ker se je Dante pečal s filozofijo v pravem po* menu šele po smrti Beatrike 1290.) in napisal trditev, da «Brunetto Latini nije bio Danteov učitelj u pravom smislu riječi», ne da bi to izkušal dokazati.
Naslednji odstavki so zopet doslovno ali prosto prevedeni iz Rossija vse do tja, ko prične Ljubibratič v zadnjem odstavku na str. 5. pripovedovati o Dantejevi čutni liriki in o njegovem prijatelju Foreseju Donatiju. Ali se tu in pri naslednjih straneh, kjer tako na dolgo in široko popisuje florentinske poli* tične boje, da se bralec, ki ni dobro podkovan v politični zgodovini srednjega veka, popolnoma izgubi v tem ohlapnem (in na tem mestu popolnoma nepotreb* nem) navajanju raznih dejstev, imen, ustavnih odredb itd. poslužuje Ljubibratič drugega vira, ali pa je to produkt njegovega študija (kar se mi zdi z ozirom na zgorajšnjo ugotovitev malo verjetno), nisem mogel dognati. Na vsak način bi bilo bolje, ko bi se i naprej držal Rossija, ki podrobno analizira Dantejeva manjša dela in navaja le dotične politične dogodke, katerih znanje je nujno po* trebno za umevanje Dantejeva mišljenja in izgnanstva. Izsledil sem pa vseeno še nekaj mest, ki so zopet prepisane iz Rossija, in sicer: na str. 12., zadnji od* * stavek (Rossi, str. 122), na str. 13.: Usprskos raznim zabludama ... (Rossi, 127, «Nonostante gli errori...») in na str. 18.: Ove su dvije knjige upererene... (Rossi, 129: Questi due primi libri...)
Nihče ni zahteval od Ljubibratiča, da bi napisal originalno študijo o Danteju in njegovih manjših delih, ker je to pri takem pregledu izključeno, a njegova dolžnost bi bila, da je navedel vire kjerkoli: pod črto, nad črto, spredaj ali na koncu. Toda tega ni storil nikjer, tudi g. Kršnjavemu ne, ki se mu je v dobri veri celo zahvalil za «lijepu raspravicu». S tako «prijateljsko suradnjo« je prof. baron Ljubibratič izredno lepi izdaji «Pekla» drja. Isa Kršnjavega storil zelo slabo uslugo.                                                          Dr. Alojzi] Res (Trst).
Pregled francoskega leposlovja 1.1921. Izprašujoč si literarno vest, so bili Francozi lahko zadovoljni koncem preteklega leta. Izšlo je dosti zanimivih knjig. Kritik je mogel položiti na stran vsak teden vsaj eno boljše delo. Nesmrtni seveda ne bodo tolikeri umotvori, ko pojde čas mimo njih. Oglejmo si v naglici