Spored od 1. do 7. januarja 1939. Številka 1. c 3 D M H H H 4 A \ -A ji L 1 1 1 u DJ ■Ml_ N /— vIlEDNlK ZA RADIOFONIIO-GIAUIO |C SLOVE N S ICfllN RA0I15KIH POSIU5ALCEV. )J Po radijskem svetu Čehoslovaška, ki je imela pred okr-nitvijo 1,130.000 radijskih naročnikov, jih ima danes samo še 700.000. Na ta način Nemci in Madžari lahko govorijo o »velikanskem napredku« radia in števila naročnikov v preteklem letu. Gioenlandija bo dobila radio. O-gromni samotni otok, ki leži daleč od Evrope in na katerem prebiva le nekaj tisoč Dancev in Norvežanov, ki se bavijo z lovom na kite in z kopanjem rude, je večji del leta odtrgana od Evrope. Zaradi silnih viharjev in ledu. Radio bo premagal tudi te ovire. Evropa in Groenlan-dija bosta zvezani med seboj po radiu. Iz Danskega poročajo, da nameravajo postaviti na Groenlandiji radijsko postajo, ki bo zdrževala stike med Evropo in otokom. Na ozemlje, kjer bodo gradili postajo, so že poslali posebno komisijo, ki bo vse potrebno preučila glede prostora, glede jakosti postaje, vrste in velikosti antene, valovne dolžine i. p. Nemci so uvedli nove baterijske radijske aparate imenovane »Nemški mali sprejemnik«. Tako bodo omogočili poslušanje radia tudi tam, kjer še nimajo elektrike. Sprejemnik bo veljal približno 42 mark. V Ziirichu in Basel-u bodo meseca februarja prih. 1. svetovne hockey - tekme na ledu . Potek tekem bodo prenašali po radiu. V ta namen pripravljajo švicarske radijske postaje vse potrebno, da bodo omogočile reportažo čim več zastopnikom iz inozemstva. V indijskem mestu Delhi, bodo v kratkem odprli novo kratkovalovno radijsko postajo, ki bo služila v prvi vrsti čim hitrejšemu razširjanju poročil iz Anglije. Vojvoda Kentski, vsakoleten gost naših kraiev bo imel 26. januarja prih. 1. v radiu govor, ki ga bodo prenašali v Avstralijo. Vojvoda Kentski je bil, kot je znano, imenovan za guvernerja Avstralije in bodo njegov govor gotovo z zanimanjem poslušali Avstralci. Govor bodo posnemali tudi na plošče. Kanadske radijske postaje so nedavno spremenile svoja znamenja. Dosedanji znak »CB«, bo imel znak CBM, Toronto CBL in dve drugi postaji, ki bosta kmalu dovršeni znake CBC in CBK. 12 najbolj znanih tovarn radijskih aoaratov je stopilo v zvezo, imenovano »Groupement de 1' Industrie Radio.« Namen te združitve je v konkurenci ->roti slabim tovarnam radijskih aparatov. V Franciji so postavili Andre-ju Danerty — znanemu režiserju radij- skih iger, spomenik v vrednosti 60.000 frankov. Bivši glavni ravnatelj švedskega telegrafskega urada Hamilton je po 35 letih službe prevzel z mesecem januarjem letošnjega leta službo tehničnega vodje švedskega radia. V Italiji so nedavno pričeli z graditvijo prve televizijske radijske postaje na "ori Monte Mario pri Rimu. Podobno kot v Nemčiji, so tudi v Italiji uvedli takoimenovane »ljudske sprejemnike«. Duce sam je imenoval te nove sprejemnike »Radio Balilla«. Sprejemnik pa ni bil prav dobro sprejet zaradi visoke cene in slabe izdelave. Upajo i, da bodo ceno mogli znižati in sprejemnike izboljšati. Za olimpijado, ki bo 1. 1940 na Finskem, pripravlja posebni odbor »Olimpijski radijski odsek«, ki ga tvori pet članov, med njimi trije inženirji vse potrebno za radijske prenose doma in v inozemstvo. Vodstvom radijskih postaj so nedavno poslali vprašalne pole o reporterjih, ozir. o reportažah iz Finske za časa olimpijade. Za inozemske radijske poročevalce bo na razpolago 52 govorilnic in mikrofon-skih priključkov, ki bodo nameščeni po različnih prostorih stadiona. Uredništvo revije opozarja svoje naročnike in Slovence v tujini na novoletno oddajo za izseljence, ki bo v nedeljo dne 1. I. od 22. do 23. ure. TELEFUNKEN prinaša v novi sezoni 1938/39 povsem nove modele, ki imajo mnogo tehničnih novosti, nove oblike, predvsem pa kvaliteto glasu, kot si jo dosedaj pri radijskem aparatu nismo mogli zamisliti. Vsi Telefunken aparati od najmanjšega do največjega so izdelani z enako največjo preciznostjo in solidnostjo. Dokaz za to je, da je bila svetovna tovarna Telefunken na mednarodni razstavi v Parizu zopet nagrajena, in sicer s petimi nagradami „Grand Pvix." Najboljša kvaliteta glasu pri največji selektivnosti, lepa zunanja oblika in vsakomur dosegljiva cena, to so odlike Telefunke n-ovih proizvodov. Prepričajte se sami o tem ter zahtevajte od JSt^ najbližjega Telefunk e n-ovega zastopnika, j da Vam pokaže nove modele. Okoristite se z ugodnimi plačilnimi pogoji. 11 A nin^ dr. z o. z. Ljubljana, 9 Miklošičeva c. 7. STARKL, Maribor, Trg svobode 6. T TEDNIK ZA RADIOFONIJO LETNIK XI. ŠT. 1. T O O /? O - k? & o o SPORED ZA TEDEN 0 D 1. DO 7. JAN. 1939 Evropa Vai vvt VOSC1 NAROČNINA: Pri plačilu za naprej: Letno dih 80; polletno din 45.-; četrtletno din 25.-; mesečno din 10.-; Pri plačilu za nazaj; mesečno din 12.-. Uredništvo in Uprava v Ljubljani, Miklošičeva c. 7, telefon 3190. Čekovni račun uprave: LJubljana štev. 15.226. 99 novo leto 1939" Uredništvo in uprava voščila vsem naročnikom doma in onstran meja srečno in veselo novo leto! Mednarodna radiofonska zveza v Ženevi bo priredila ob vstopu v novo leto 1939 manifestacijo posebne vrste: O polnoči med 31. decembrom nesrečnega leta 1938 in med 1. januarjem prihodnjega — upajmo — bolj mirnega in srečnega leta 1939 bomo slišali po radiu novoletna voščila iz vseh evropskih držav. Ljubljanska radijska postaja bo pričela s prenosom točno ob 24 uri na dan 31. decembra 1938, oziroma ob 0.00 uri na dan 1. januarja 1939. Najprej bomo slišali veliki zvon kolnske katedrale (težak 50 tisoč kilogramov) — »Deutsche Glocke am Rhein«, ki bo oznanil novoletna voščila Nemčije. Temu bo sledilo voščilo zvona iz cerkve male vasi Ho-dister v valonski pokrajini Arden, nato voščilo zvona iz zvonika vseučili-ške knjižnice v Louvainu v Belgiji. To je pozdrav in novoletno voščilo iz Belgije. V imenu Bolgarije nam bo voščilo zvonjenje iz veličastne cerkve Zvonovi Marijine cerkve v Danzigu. Preko kanala nam bo voščila Anglija z zvonjenjem zvonov cerkve Sv. Kle-menta Danskega, ki je bila zgrajena 1.1002. Iz Budimpešte bo voščil zvon frančiškanskega samostana. V imenu Irske nam bodo voščili zvonovi stare katedrale Sv. Patrika v Dublinu. Voščila Italije bodo prenašali zvonovi rimske cerkve Aracoeli, voščila Le-tonske zvonovi nadškofijske katedrale v Rigi. Iz Litve bodo voščili novi zvonovi iz muzeja Vitautasa Velikega v Kaunasu, iz Norveške zvonovi katedrale v Trondheimu, iz Nizozemske zvonovi katedrale Sv. Janeza. Iz Poljske bodo voščili zvonovi sv. Stanislava v Krakovem. V imenu Švedske bo voščil 600 let star zvon katedrale vseučiliškega mesta Lund. Iz Švice bo voščilo zvonjenje male hribovske cerkvice. Iz Prage se bo oglasil zvon iz katedrale sv. Vida (glej sliko). Zvonjenje zvonov zagrebške katedrale bo zaključilo to novoletno potovanje glasnikov miru in oznanje-valcev sreče v novem letu. Voščili bodo v imenu Jugoslavije vsemu svetu, voščili bodo obenem z zgoraj imenovanimi vsemu človeštvu iskrene želje za novo leto 1939, da bi prineslo srečo in mir vsem ljudem na zemlji. Za izseljence — prenos 1. I, od 22. do 23. Zagrebška katedrala. Katedrala sv. Vida v Pragi. Sv. Aleksandra Nevskega v Sofiji, nato Danska z zvonjenjem zvonov katedrale v Roskildu, starem kraljevskem in škofovskem mestu. Nato se oglasi zvon iz Danziga, z obale Visle iz velike katedrale Sv. Marije. Iz severa nas pozdravi zvon iz Tallinna, glavnega mesta Estonije. Zapel bo zvon, star 400 let. Preko finskega zaliva bomo slišali voščila Finske. Voščili bodo zvonovi gotske katedrale stare prestolice Turku. Sledi voščilo Francije — zvonjenje velikega zvona pariške Notre Dame. Alojzij Remec: Čarovnica (Verižniška komedija v štirih dejanjih. Na sporedu v radiu 3. I. ob 20.20.) OSEBE: Berta, mlada posestnica, milijonarka Roza, njena služkinja Janez, njen veliki hlapec Tone, njen hlapec, Rozin fant Andrej Krševan, absolvirani filozof, nadporočnik Ošaben, Bertin sosed, lesni trgovec, posestnik Frlič, narednik, pozneje Ošabnov družabnik Weis, trgovski agent Soklič, železničar Javornik, Bertin sosed, učitelj, posestnik Orehek, stražmojster, pozneje detektiv. Godi se ob prelomu 1. 1918. Prvo, drugo in četrto dejanje se godi v gosposki hiši na samoti, sredi Bertinega posestva nekje na Štajerskem, tretje v Bertini vili na Bledu. Prvo dejanje se godi začetkom novembra, drugo na božični večer 1918. Zadnji dve dejanji naslednje leto poleti. Komedija »Čarovnica« sega v eno najbolj žalostnih usod in posledic svetovne vojske v izgubljenost človeka, v njegovo moralno otrplost, v čas ve-rižništva, trgovskih snletk in goljufij. »Vojna je preobrazila ljudi, da jih ni spoznati«, pravi Krševan, (I. dej.) — edini zdrav človek iz te družbe, ki občuti vso njeno gnilost, se bori z njo, jo hoče izboljšati, a mu ne uspe. Pisatelj Remec je zajel z vso ostrino to rano povojnih časov. Narisal nam je v njej vso gnilost družbe, ki tvega vse, celo življenje, samo da grabi. Vse je omamil denar, napravil jih je sužnje, vzel jim je čut človeške poštenosti in iskrenosti. Sami čutijo to suženjstvo: »Do smrti bomo lezli po štirih,« a v sebi nimajo moči, da bi se dvignili. Materialne posledice svetovne vojske se ne dajo primerjati z moralnimi. Pisatelj je pokazal tu le na eno, a že ob tej čutimo grozotno izgubljenost človeka, ki je izgubil moralo, poštenost. »Še nikoli ta leta nisem videla človeka, ki bi bil hotel biti za vsako ceno pošten«, pravi Berta. Celotno komedijo je strnil pisatelj na mlado, boeato posestnico Berto. Izrabila je usoden čas vojne in takratne razmere in ob tem obogatela. Njeni zvijačnosti služi vsa okolica. Kakor čarovnica Kirke je začarala vso okolico. Vsa živi samo kupčijam, verižništvu in denarju. Iz tega je tudi ljubezen do Krševana ne iztrga. Denar ji je vzel nekaj lepega, kar se je prej bleščalo v njenih očeh. Krševan jo ljubi in ona njega. A ko se Berta le ne odpove družbi in okolici, v kateri je živela, ko živi bolj denarju kot ljubezni, kljub dani besedi Kr-ševanu, se ji ta odreče: »Ti nisi ustvarjena za ljubezen, tebi je denar vse.« Berta ga hoče prikleniti nase s silo, ovadi ga zaradi goljufije orožnikom. A vse to ne nomada. Krševan gre, žene "a hrepenenje po iskrenih ljudeh, žene ga proč od družbe, od ljudi, o katerih pravi Berti: »V svinje jih je spremenila tvoia čarodejna zlata Ravnatelj drame g. Pavel Golia. Njegovo božično igro »Petrčkove poslednje sanje« bomo slišali v radiu 3. 1. palica — moč tvojega bogastva — in niti žele si več ne, da bi postali ljudje«. Ko Krševan odide, spozna Berta, da mu je delala krivico, da je on edini zdrav človek v njeni družbi: »To je bilo slovo edinega človeka, ki je bil med nami,« pravi sama ob njegovem odhodu. Ko se razidejo tudi drugi, odpre hlapec Janez okna, govoreč: »Odpiram okna, da se izkadi ves ta smrad.« Vsa komedija nosi pečat tragične izgubljenosti povojnega človeka, pečat družbe, ki je živela samo denarju, verižništvu in goljufijam. Remec, ki je dosegel v drami lepe uspehe, je uspel tudi s tem delom. Komedija je zunanje skromna, a notranje krepka, pisatelj izpelje zgodbo brezobzirno, dosledno, gre v živo resnico časa, ljudi in okolja in pokaže očitno nasprotje med zdravim in nezdravim človekom tedanjega časa. G. Joža Vombergar. Njegove igre večkrat poslušamo v radiu. Jože Vombergar: Sv. trije kralji ivonov. 1 t -masosiK slVastesUgre »Sveti trije kralji« je ngfgpntfsnfraia narodno legendo o Bo-ggli^l^/anjfczeru in Bogatinski cer-kgiPinovs islz „ slN&imSstaie&aett, je danes jezero, je hitel sMfeifi l|8&[aiia^rodovitna dolina, niggi) fldfekjvjggitial so postali oholi, ^B^f?etgiii\jn j^usJastilssni. — V svoji bogatiji so pozabili na siromake, pre-z&ftiil S9jlgfo^®ataH)fiOvselSL tako pre-v^ncjnJteo^it;eorogfiEij£&toemu Bogu -^ČBfigsBa dinfcjfeip ostali jpreigkušn j o. ilMetegaijJSimstagBj veos&sna lša je b^^uiate^jiilVateogOfteijalsnipal (pod n^gffl^b-^fisišHaBjVfee dfinijfe ifcftfljT 7»-kfttefilfli&i tnrJfenalfo inupete^o ikroifldniMi cm)Med pfcfeš Igrajo v radiu 6. januarja ob 18. uri. prosili pri bogatem kmetu, gospodarju, prišli so na svatovsko gostijo, povsod so naleteli na gluha ušesa in surove, žaljive besede. Ko so prišli v mlin, je razumela njihove težave mli-narjeva hčerka ter jim postregla, mlinar pa jih je, ko je prišel domov, spet napodil ven pod mrzlo nebo. Od vrat do vrat so hodili, povsod trkali in prosili, toda v celi Bogatinski dolini niso našli človeškega srca in krščanske duše. Ostalo jim je še edino upanje — ovčje staje na gori. Pre-mraženi in do smrti utrujeni so se vzpenjali na goro, ko se je vreme naenkrat izprevrglo. Ozračje se je ogrelo, velikanske množine snega so kar janstgfi^gii^nings^potsliioiffli parfc&ražitta vMfio kopnele in voda je začela zali-mož in zena, pravtako siroajdfee^s vati Bogatinsko dolino z vsem, kar je P.ffiS^tft^Cl bšlmstanjeg. V viharju in nevihti to- Oglasili so se pri bogatinu, skop£ht»b nj^uglasBJwVIobupancev,i»Hiedtem pa hodijo trije kralji po suhem. Iz bes-nečih valov rešijo mlinarjevo hčerko, ki jim je postregla ter skupno nadaljujejo pot na goro. Ko pa pridejo na vrh, ostrme, v cerkvi najdejo moža in ženo — Jožefa in Marijo, ter vse polno pastircev. Papirnate krone ko-lednikov so se spremenile v zlate, nji- hovi popotni raztrgani plašči so postali kraljevi brokat in v rokah imajo zlato, kadilo in miro. Zato se cerkev na Bogatinskem jezeru še danes imenuje cerkev svetih Treh kraljev ter s svojimi zvonovi ODOzarja in vabi k delom krščanskega usmiljenja. Iz zgodovine Oratorija Začetek 17. stoletja je prinesel tudi v glasbo mnogo novega. Stare stilne oblike so nadomestile nove. Ena izmed novonastalih glasbenih oblik je tudi oratorij (oratorium). Kakor prva opera, je tudi prvi oratorij izšel iz florentinske monodistič-ne šole. Po prvi glasbeni vprizoritvi duhovne alegorije »Reppresentatione di anima e di corpo«, ki jo je pripravil Emilio Cavalliere (1550—1602), ud umetniškega kroga v Palazzo Bar-di v Firencah 1. 1600 v Rimu v »Ora-torio« (molilnica) sv. Filipa Nerija je omenjena skladba dobila ime: oratorij. Poleg Preis-ove in Caccinis-ove »Euridice« je omenjeno delo eno izmed prvih do danes ohranjenih skladb, ki so zložene v »stile reppre-sentativo« ali »recitativo«. Obe omenjeni skladbi nosita pečat začetnih, preprostih in novooblikovnih del. V današnjem pomenu je oratorij večje glasbeno delo za soli, zbor in orkester. Dejanje je verske ali svetne vsebine — zato govorimo o duhovnem in o svetnem oratoriju. Pri svetnem oratoriju gre za mitološki ali primarni pomen vsebine, oz. besedila, na katero je pisatelj navezal skladbo (n. pr. Handlov »Herakles«, ali »Hay-dnovi »Letni časi«). Oblika oratorija je navadno pripovedujoča. Vendar je poleg te tudi druga (čeprav ni navezana na odrsko vprizoritev) dramat-ska, v dialogu nastopajočih oseb in posameznih skupin oseb. Poleg teh dveh je še tretja oblika, ki omenjeni dve (dramatično in pripovedujočo) združuje; primer take, mešane oblike je Mendelssohnov oratorij »Elias«. V vsaki izmed omenjenih oblik epsko-lirični način obdelane snovi, tako, da moremo imenovati oratorij v nekem, najglobljem smislu muzikalni ali glasbeni epos. Prehod k pripovedujoči obliki oratorija je Giacomo Carissimi (1604— 1674) tako izvedel, da je uvedel v oratorij osebo pripovedovalca ali razlagalca (»Historicus«). Ta pojasnjuje, razlaga, pripoveduje, navaja zgodovinske dogodke, priče — zato se imenuje historicus (zgodovinar). Njegove citate, njegovo pripovedovanje nadaljuje in poživi najprej zbor, nato solisti. Ta oblika se je v splošnem ohranila razen v eni vrsti oratorijev, v pasijonu, kjer je prevzel vlogo hi-storika, pripovedovalca in razlagalca — evangelist (ker navaja dogodke iz sv. pisma, iz evangelijev). Pozneje se je pripovedovanje razdelilo med posamezne osebe. V času neapeljske glasbene šole (v drugi polovici 17. stol.) se oblikovno oratorij le malo razlikuje od opere: sestavlja ga vrsta recitativov in arij, ki jih prekinja le duet ali pa kratek zborov stavek. Kitarist g. Stanko Prek. Oblikovno je spopolnil oratorij šele Handel in to predvsem s tem, da je uvedel v sredino glasbe zbor, ki je bil pri glasbenikih neapeljske šole čisto v ozadju. S tem je dal oratoriju večji vsebinski poudarek in solidnejšo obliko. Zato so njegovi oratoriji glasbeno močni, lapidarni in bolj neposredni ter bolj učinkujoči tudi zunanje. V prav tem zadnjem Handel nima primere. Izmed njegovih oratorijev je najlepši in najveličastnejši oratorij »Mesija«. Poleg Handla je največji mojster oratorija Haydn (1737 do 1806). Haydn se je učil pri Handlu in prevzel od njega tudi obliko. Njegova največja oratorija sta »Stvarjenje« in »Letni časi«. O posameznih oratorijih in njih skladateljih bomo ob priliki posebej pisali. G. Pnccini: Gianni Schtcchl G. Dore Matulj dirigent pevskega zbora Ljubljanskega zvona. Opera v enem dejanju. Značaj opere. Zelo pogosto opazujemo, da si veliki umetniki, ki so hodili z resnobo in tudi s trpljenjem skozi življenje, privoščijo radi v zadnjih letih svojega življenja kakšno humorno satirično umetnino, kjer se z nekega nadrejenega položaja, ki so si ga priborili z muko nekoliko ponorčujejo iz življenja. Podobno se zdi, da je nastala Puccinijeva enodeianka »Gianni Schicchi«, ki jo je ustvaril skladatelj 1. 1919. V tej operi, ki je vsebinsko nekoliko groba, je izživel Puc-cini ves svoj smisel za glasbeno ko-miko in satiro. Dokazal je v tem delu posebno razumevanje za tovrstni glasbeni izraz, ki se mu je tukaj razvil do presenetljivih učinkov. Sicer je ta glasbeni humor svojevrsten. Zajet je namreč v naturalističnem posnemanju šaljivih pojavov zunanjega življenja (n. pr. neiskreno jadiko-vanje, razburjeno iskanje oporoke, žvenket cekinov in še druga snovna dogajanja), in v posebni muzikalni sličnosti takih dogodkov, ki vzbujajo čustvena nasprotja, se javljajo hu- moristični učinki posebno v tem ozi-ru mnogo vredne Puccinijeve glasbe. Vsebina. Dejanje se odigrava v Florenci v 13. stoletju. Zelo petični florentinski meščan Buoso Donati je umrl. V zastrti postelji spalne sobe leži mrlič — sorodniki pa so se zbrali pričakujoč bogate dedščine in ga objokujejo. Po dolgem iskanju so končno odkrili pokojnikovo oporoko in ko so jo odprli, je vse obšlo bridko razočaranje in srd, kajti rajnki je bil večino svojega premoženja zapustil samostanskim redovnikom. S kislimi in razpoteg-njenimi obrazi napenja žlahta svoje možgane in išče izhoda iz nepričakovane zagate — toda rešitve ni. Med sorodniki je tudi mladi Rinuccio, ki je zaljubljen v lepo hčerko Gianni Sehicchija, v mlado Laureto. Pravkar si je od sorodnikov izprosil dovoljenje, da se sme z njo poročiti, nato pa je prebrisani mladenič takoj naskrivaj pozval bodočega tasta, dobro poznavajoč njegovo pretkanost. In res se skoro pojavi Schicchi s svo- jo hčerko. Ko opazi kisle obraze in pregleda položaj, jo zvijačni možak kmalu iztuhta. Iz postelje da odnesti Buosovo truplo, nato se sam obleče v njegovo spalno obleko, leže v posteljo in se zagrne. Sorodstvu, ki je v pričetku strme gledalo to početje, se sedaj stvar razjasni: spoznavajo, da namerava Schicchi igrati zadnje Buosove ure in spremeniti oporoko. Vseh obrazi se razjasne in priporočanja namišljenem zapustniku ni ne konca ne kraja. Pošljejo po notarja in priče. Med tem po Schicchi na široko razlaga žlahti kazni, ki zadenejo ponarejevalca oporoke in vsakega, ki je pri tem soudeležen: zakon ga obsoja na izgubo roke, zaplenitev premoženja in izgon. Da nazornost kazni še podpre, jim zapoje Schicchi spev: »Adijo, Florenca, od tebe se poslavljam in te z ostankom tele roke pozdravljam«. Schicchi se spravi v posteljo — notar vstopi in oporoka se prične: Za pogreb le tri forinte, za dobrodelne ustanove le štiri lire, izmed sorodnikov vsakemu, kar je poželel. Največ vredno premoženje pa — hišo v Florenci, mline in mulo — za kar se že preje žlahta ni mogla zediniti — zapušča Buoso svojemu dragemu prijatelju Gianni Schicchiju. Med sorodniki grozeče završi — toda v nevarnem trenotku se oglasi iz postelje poznani spev »Adijo Florenca« ... Svarilo je pomagalo, notar zaključi oporoko. Komaj pa zapusti sobo, planejo razjarjeni sorodniki na Schicchija. Toda ta se je na napad že *reje pripravil in z dolCTo gorjačo neusmiljeno prepodi vse iz hiše. Ri-nuccio in Laureta, ki sta bila med tem odsotna, se vračata v zaljubljenem objemu. Schicchi pa je srečen, da -'e takemu paru otel največjo Buosovo dobrino in se opravičuje občinstvu za zvijačo, ki bi jo Dante gotovo obsodil v pekel. Dr. Stanko Gogala: Vzgojna predavanja v našem radiu Prof. dr. Stanko Gogala. Vzgojna predavanja imajo v našem radiu že precejšno tradicijo. Predavalo je mnogo vzgojnih strokovnjakov, ki pa so govorili seveda vsak predvsem o tistih vzgojnih zadevah, ki so bile po njegovem gledanju in po njegovem spoznanju najvažnejše za naše slovensko življenje. Če bi hotel na kratko označiti svoje gledanje na pomen vzgojnih predavanj v radiu, bi hotel poudariti predvsem tri stvari, ki so tesno spojene z življenjem naše družine in naše javnosti. Najprej se mi zdijo ta predavanja pomembna zato, ker je pri nas velika potreba, da bi naši praktični vzgojitelji zagledali vzgojno resničnost. S to besedo hočem izraziti dvoje. Naši vzgojitelji, predvsem starši pa tudi drugi, naj bi res poznali vse ono okolje, v katerem živi naš slovenski otrok, poznali naj bi vse one duhovne, kulturne, socialne in gospodarske poteze sodobnega časa, ki močno vplivajo na vzgojno uspešnost družine in javnosti. Po drugi strani pa naj bi sodobna pedagogika povedala vzgojiteljem tudi vso 'resnico o otroku, o gojencu, o njegovi dušev-nosti, o njegovi duševni strukturi, kako on doživlja, kaj je zanj važno, kaj mu je sploh mogoče, kje so meje njegovega sprejemanja in spoznavanja itd. To so psihološke in vzgojne resničnosti, ki so važne zato, da ne bomo zahtevali od vzgajanja preveč, pa tudi ne premalo, da bomo vedeli prav usmerjati svoje vzgojno prizadevanje. Cim več ve vzgojitelj o svojem gojencu, tem verjetneje je, da bo dosegel tem več vzgojnih uspehov, ker bo delal individualno in bo upošteval svojega gojehca. Zato imajo naša vzgojna predavanja predvsem informativno nalogo in naj bi poučila vzgojitelje vseh vrst o duševni in duhovni resničnosti, v kateri živi naš otrok v našem času. Drugo nalogo vzgojnih predavanj vidim v posebnosti slovenskega vzgojnega dela, ki je bilo doslej močno zavisno od nemško - pru-sovskega vojaškega pojmovanja vzgojne teorije in prakse. Pri nas smo vse preveč zamenjavali silo in nasilje, ukaze in grožnje, kazni in grobost s tem, kar imenujemo vzgojno posega- nje v otrokovo dušo, kar imenujemo razumevanje otroka in njegove svoj-stvenosti in kar smemo imenovati notranje oblikovanje otroka. Zato smo naše otroke vse preveč dresirali, pa smo bili prepričani, da jih pravilno vzgajamo. Nismo vedeli, da je vzgajanje tako delo z otrokom, pri katerem ne gre za to, da bi zlomili njegovo voljo in njegov odpor, temveč gre za sodelovanje otrokove volje in za njegovo Pripravljenost, ki izvira iz njegovega lastnega spoznanja in doživetja, iz njegovega lastnega odločanja. Vzgojna predavanja naj bi po radiu dosegla, da bi pri nas spoznali važno razliko med dresiranjem in vzgajanjem in da bi kljub spoznanju, da je dresura sicer potrebna in nujna, le hoteli kdaj poskusiti tudi z vzgajanjem, tako da bi prijeli otroka in gojenca kot človeka in ne samo kot uporno žival. Na ta način bi mogoče prišli do one slovenske vzgojne prakse, ki bi bila bolj primerna slovenski in slovanski duši in s katero bi hoteli razvijati otrokovo samostojnost, njegov ponos in njegovo voljo, ne pa po-množevati števila tistih, ki sestavljajo brezosebno maso. Naša vzgojna predavanja v radiu pa bi do neke mere mogla nadomeščati tudi vzgojno posvetovalnico. V tem smislu bi ta predavanja ne smela biti le teoretična in šablonsko splošna, temveč naj bi obravnavali v njih docela konkretne in resnične, enkratne in posamezne primere iz vzgojnega prizadevanja. Mogoče bi vedno niti ne bilo potrebno, da bi bili taki primeri toliko konkretni in osebni, da bi si želeli o njih odgovor samo določeni starši in vzgojite14'^ čeprav bi bilo seveda tudi to mogoče. Zadostovalo bi že, da bi pre-davatelii razpravi iali o življenjskih in resničnih vzgojnih primerih, ki jih sami poznajo ali ki bi jih sami kon- kretizirali ob svojih psiholoških in mladinoslovnih spoznanjih. Ob takih primerih, ki bi imeli značilne poteze vzgojne resničnosti, bi marsikateri oče in mati, učitelj, sodnik, zdravnik, obrtni mojster, podjetnik itd. lahko našel kako rešitev tudi za one vzgojne primere, ki njega prav posebno bolijo in za katere mogoče on sam ne najde primerne rešitve. Zelo važna so seveda tudi vzgojna predavanja, ki segajo na socialno-vzgojno področje, t. j. na področje študiia tistih slovenskih gospodarskih in socialnih prilik, ki imajo indirek-ten vpliv tudi na vzgojno resničnost. Glede odziva naših radio-poslušal-cev na vzgojna predavanja bi iz svoje prakse povedal, da je zelo različen. Je en primer absolutnega odklanjanja mojih predavanj, ki da so »ena velika oslarija in bedastoča« (poslano anonimno), in so zopet številni primeri priznavanja potrebnosti in celo nujnosti takih predavanj. Vesel sem bil, da so mnosja moja predavanja lahko uporabili učitelji pri roditeljskih večerih in da so me starši prosili, naj jim ^ošljem svoja predavanja, ker bi jih hoteli še enkrat v miru prečitati in jih uporabiti pri svojih vzgojnih težavah. Dr. Rudolf Kolarič: Slovenščina za Slovence 1. Vstrajati ali vztrajati, torej z s ali z z? Glagol vztrajati in vse podobne besede, ki se začenjajo z vz-, pišemo z z za vzglasnim v, n. pr. vzbo-čiti, vzbuditi, vzdigniti, vzeti, vzgojiti itd. V nekaterih starejših domačih besedah se je vzglasni v obrusil in tedaj se je z pred nezvenečimi soglas-niki tudi v pisavi spremenil v s, n. pr. vzpeti — vzpnem, speti — spnem, vzpored — spored. Pred zvenečimi soglasniki pa je z ostal, n. pr. vznik — znik, vzmet, -i — zmet, -i itd. 2. Kaj je prav: mal parnik ali majhen parnik? Na klancu obstanemo ob majhnem (ali malem) prostoru, polnim (ali polnem) slame? In ali mora stati pred pridevnikom polnim vejica ali ne? — Izraz: mal parnik kaže, da je še neznan, nedoločen. Prostora tudi še ne poznamo, še ni določen, zatorej nam tudi primer ob malem prostoru izraža nedoločnost. V obeh primerih zahteva smisel nedoločno pridevniško obliko. Nedoločna pridevniška oblika se glasi majhen, majhna, majhno, določna mali, mala, malo. To je že stara izjema v našem jeziku, saj jo naše slovnice neprestano poudarjajo. Nedoločna oblika mal je napačna. Nastala je na dva načina: i) po moderni vokalni redukciji se je obrusil končni -i določne oblike mali, posebno še, ko je pomen določnosti namesto končnice -i prevzel kazalni zaimek ta, n. pr. ta mal, kakor pravimo tudi ta zelen namesto zeleni in pod.; 2) vtem razvoju je pomagala tudi nalika ali analogija: Ker ima — vsaj knjižno — vsaka določna pridevniška oblika na -i svojo nedoločno obliko brez končnega -i (n. pr. zeleni, -a, -o: zelen, zelena, -o), se je po tej naliki k določni obliki mali, -a, -o naredila tudi nedoločna oblika mal, -a, -o. — Toliko o njenem postanku. Padajoči naglas ta mal in izgovor končnega 1 namesto sogl. u pa kažeta, da ima glavni delež pri postanku oblike mal moderna vokalna redukcija, da je torej bila moč nalike mnogo manjša. Pa naj bo kakor koli, v knjižnem jeziku moramo rabiti majhen, -hna, -o za nedoločno, mali, -a, -o za določno obliko, ker pač v knjižnem jeziku še ne priznavamo moderne vokalne redukcije. Prav je potemtakem le: majhen parnik; na klancu obstanemo ob majhnem prostoru. Nadaljevanje tega stavka: polnim slame je pa zato napačno, ker je ob prostoru mestnik, polnim pa orodnik. Toda pri nas se morata ujemati pridevnik in samostalnik v spolu, številu in sklonu. Prav je torej le: ob prostoru, polnem slame. Vejica pa mora stati med besedama prostoru in polnem zato, ker loči pristavek od samostalnika. 3. Precej pogosto berem: podamo se k počitku, podam se v mesto, podal se je na pot. Ali je ta podati se slovenski ? — Ni! Narejen je po nemškem sich begeben, n. pr. sich zur Ruhe begeben; sich auf den Weg begeben, sich in die Stadt begeben. Slovenski pravimo temu: iti na pot, iti spat, iti v mesto ali spustiti se na pot, odpraviti se v mesto, na pot itd. Mnogo lepših in krepkejših izrazov imamo Slovenci, kakor pa je tuji papir podati se. Pač pa je podati se pravilen v tej zvezi: obleka se mu dobro poda; trdnjava se je podala sovražniku. 4. Svetlobni plin ali svetilni plin? — Svetlobni plin bi bil tisti, ki ga daje svetloba. To pa ni mišljeno in tehnično menda sploh ne drži. Pač pa mislimo na plin, ki je namenjen za razsvetljevanje, za svetilo in tak plin imenujemo slovenski svetilni plin. Tako imenujemo tudi tisti plin, ki nastaja pri gorenju petroleja v neke vrste svetilkah in potem v svetilni mrežici izgoreva. Podobno se razvija in gori plin tudi pri acetilenskih svetilkah. 5. Vesljati ali veslati? Samo veslati je pravilno. Oblika vesljati mora biti le pisna pomota, ker si nikakor ne morem razložiti, od kod naj bi ta j prišel; v veslo-a ga ni, drugih besed pa iz tega korena, ki bi imele j, tudi nimamo.-; Morda so bili piscu pred očmi marijšalni in podobni glagoli: sukljati, kopiti jati, nosljati, re-gljati ipd. 6. Ali je ta okrajšani stavek pravilen: Če vi ne poslušate, imejte vsaj obzir do tistih, ki. — Nekoliko nasilno je res okuzman, ker je oseba izpuščenega povedka drugačna kakor dvakrat povedanega. Meni se izpuščanje povedka, ki ima drugo osebo kakor ohranjeni, upira. Vaš stavek bi rajši povedal: Če vi ne poslušate, ozirajte se vsaj na tiste, ki poslušajo. Obzir imeti tudi ni slovensko; po naše se pravi: ozirati se na koga (kaj). 7. Kako se glasi pridevnik od besede »apnenec«? Apnen ali apnenčast? Apnen najbrže ne, ker pride od »apno«. — Imate čisto prav, da je apnen pridevnik k samostalniku apno. Pridevnik samostalnika apnenec je menda malo v rabi, zato se nam zdi vsaka njegova oblika čudna. Najbolj se menda rabi apnenčast, -a, -o. Tudi podobnih pridevnikov na -ast iz samostalnikov na -ac ni najti, ker izražajo stamostalniki na oc- po večini živa bitja, n. pr. lovec, ruševec, po-ljanec itd.; taki pa delajo pridevnike navadno z obrazilom -ev, -eva, -evo, n. pr. lovčev, -a, -o, ruševčev, -a, -o, poljančev, -a, -o. Pri apnenčast, -a, -o, me nekoliko moti to, da oblikuje obrazilo -ast, -asta, -asto iz samostalnikov pridevnike, ki izražajo podobnost, n. pr. — belkast, cevkast, ne pa snov. Pri snovnih samostalnikih uporabljamo po večini pridevniško obrazilo -en, -ena, -eno, n. pr. lesen, -a, -o;, voden, -a, -o; jeklen, -a, -o; apnen, -a, -o. A s tem obrazilom tvorimo pridevnike iz prvotnih samostalnikov. Beseda apnenec pa je že izpeljanka iz apno; takim pa tega obrazila ne pritikamo. V knjigi in geologiji, kjer najbolj potrebujejo take pridevnike, so raztegnili pridevniško obrazilo -ov, -ova, -ovo za mehkimi soglasniki -ev, -eva, -evo, ki tvori pridevnike iz osebnih, živalskih in rastlinskih imen, tudi na kamenine in kemične snovi, pri katerih niso našli domačega pridevnika. Tako smo dobili danes splošno rabljene in zato tudi pravilne oblike oglenčev ali ogli-kov, vodenčev ali vodikov, železov in pod. Zato bi jaz namesto apnenčast, ki izraža, kakor smo rekli le podobnost neke snovi apnencu, raiši rabil apnenčev, -a, -o, n. pr. apnenčeva plast ali pa rodilnik plast apnenca, apnenčeve lastnosti ali lastnosti apnenca. 6. V pravopisu stoji mesec, -sca. Ali to velja? — Velja in je upravičeno toliko, v kolikor je v Pravopisu uzakonjena izključno govorna oblika, saj danes v kniižnem jeziku res ne govorimo drugače kakor mesec, mesca, -u, v mescu itd. Toda v pisavi je do novega Pravopisa veljala skoraj splošno samo oblika meseca, -u, v mesecu. V izvedenkah pa dovoljuje Pravopis tudi starejšo obliko meseca, n. pr. mesečen, mesečna, -o, mesečina, mesečnik. -— Nova šolska izdaia Slovenskega pravopisa pa enako dovoljuje obe obliki: meseca in mesca Radijski orkester RO Poročila • Koncert Plošče O Pred moderno sliko Slikar: Poznavalec: Kar v sebi doživim, to dam na platno, To je »pokrajina«, da ni ji para vse je podoba mojih sanj. iz nje kar diha sonca zrak segret; Mogoče se ti zdi vse skup odvratno! naravnost čudežna je ta narava! Na forme, veš, prav nič ne dam. (v resnici ie »pokrajina« — »portret.«) Satirik: Kritik: Vtis prvi, ki ga človek prejme od po- Že radi objektivnosti ne gledam slike, dobe ki moje naj pero jo vam opiše. je ta: »Mogoče pa visi narobe!« Prodajalec: Pesimist: Kar tiče se moderne malarije Jasno je, da gre ves svet počasi v nič! me vse snominja dobre branjarije. Prav vsa umetnost, ki konča na Če slavnega avtorja sliko imaš, »izem«. . prodaš jo, čeprav je vse skupaj »miš ni zame drugega kot — »kič«! — maš«. Veseljak : Ne vem, a kadar vidim takale čudesa me prav grozoten smeh pretresa. Filozof: Ben akiba stari je to že dejal, da novega svet ni še prav nič spoznal. Prav vsaka učenost je nek?' dni moda, pa spet jo za sto let prestavi usoda. In ljuba publika: Ne vem, morda je le nekaj v tej sliki, morda ^rav zato, ker sem tuj tej obliki. Ker, kjer sem doslej zasledil modrost, je bila navadno še vedno norost! Naprave za SOS klice na ladjah Kakor znano, oddaja ladja, ki je v nevarnosti s svojo brezžično oddajno napravo SOS klice in prosi tako vse ladje, ki so v bližini za pomoč. Mnogokrat ta pomoč tudi res pride pravočasno, včasi prepozno, včasi je pa sploh ni od nikoder in to navadno zaradi tega, ker ni nihče slišal klicanja na pomoč. Pri velikih oceanskih par-nikih ni nevarnosti, da bi jih preslišali. Na njih je dan in noč v službi po več telegrafistov, ki so v stalni zvezi z bližnjimi parniki in obalnimi postajami. Na manjših ladjah pa je navadno le po en telegrafist, ki le ob določenih urah sede k aparatu in zato prav lahko kaka ladja v bližini zastonj kliče na pomoč, če telegrafista slučajno ni pri aparatu. Da bi preprečili take slučaje, ki ogrožajo poleg ogromne stvarne škode tudi človeška življenja, so že leta 1927 sklenili na nekem zborovanju v Washingtonu, naj se opremlja ladje z avtomatičnimi napravami za sprejemanje SOS znakov. Toda takrat tehnika še ni mogla najti zadovoljive rešitve te zahteve in tako je šele čez dobrih deset let bilo opremljenih nekaj ladij s poskusnimi napravami za sprejemanje klicev na pomoč. Po smernicah, ki jih je izdala omenjena washingtonska konferenca je tvrdka Telefunken izdelala napravo, ki se lahko vgradi v vsako ladjo. Ta naprava je v bistvu sprejemnik, ki avtomatično vključi razne signalne naprave, čim sprejme klic SOS. Preden začne namreč kaka ladja oddajati klice na pomoč, odda 12 dolgih znakov, ki naj povedo vsem, ki to slišijo, da morajo prekiniti ves medsebojni promet, da ne bi motili SOS klicev, ki bodo sledili. Gori omenjena naprava vključi takoj zvonec v tele-grafistovi kabini in v telegrafskih prostorih, če sprejme teh 12 dolgih znakov. Na stiskalni deski naprave pa zagori rdeča luč. Če sedaj sledi SOS, tedaj se sproži alarmna naprava že pri prvih treh dolgih znakih, ki pomenijo črko S. Ker traja vsaka črta štiri sekunde in presledek med njimi po eno sekundo, je med tem poteklo le 14 sekund. Naprava pa seveda ne reagira na druge morsejeve znake in tudi ne na atmosferske motnje, tako da se ni bati nepotrebne razburjanja. Vsa naprava sestoji iz sprejemnika z relejem in dodatne omarice, v kateri je glavno stiskalo, antensko varovalo, trije stikalni gumbi in dve signalni lučki. Sprejemnik je petcevni aparat in ima eno visokofrekvenčno ojačevalko, audion, dve nizkofrekven-čni stopnji in diodno usmerjevalko za nizko frekvenco. S tokom te usmer-jevalke je krmarjen glavni rele. Zanimivo je, da aparat nima reakcije, to pa zato, da ni treba na njem prav nič prestavljati ali nastavljati, če je v obratu. Razen antenskega kroga so vsi krogi enkrat za vselej točno vgla-šeni. Kadar aparat vključi alarm, se istočasno posveti v dodatni omarici rdeča lučka. Alarm lahko sedaj ustavimo, če pritisnemo na stikalni gumb, ki je ob lučki. Druga, modra lučka sveti kadar je naprava vključena in pove, da v redu deluje in čaka kdaj bo zaslišala klice na pomoč. Na kapitano-vem mostičku sta tudi dve signalni lučki in sicer rdeča, ki pomeni alarm in modra, ki pomeni, da je naprava v obratu. Kapitan namreč mora tudi vedeti ali je naprava v obratu ali ne. Da lahko vsak čas preskusimo delovanje naprave, je poleg nje tudi mali pomožni oddajnik, s katerim oddamo onih 12 dolgih znakov in nato SOS. Istočasno z vklopom tega oddajnika izklopimo seveda alarmno napravo, da se tako prepreči nesporazum. Ta oddajnik ima tako majhno energijo in je tako zaprt, da se nje- V skrajni sili, če se parnik potaplja, ga zapuste potniki in mornarji v majhnih rešilnih čolnih, da si tako rešijo vsaj golo življenje. Če je vreme lepo in morje mirno jih parniki, ki prihite na pomoč, še dosti lahko najdejo. Vse drugače pa je pri viharnem morju ali gosti megli. Dosedaj je bilo zelo težko v takih težavnih slučajih nuditi pomoč. Zakaj ne bi opremili rešilnih čolnov z malimi oddajniki, ki bi vodili ladje na kraj nesreče? Res je industrija v zadnjem času začela delati poskuse tudi v to smer in opremljati rešilne čolne z malimi oddajniki. Vsak rešilni čoln ima združeno v malo enoto majhen oddajnik, en večji in en manjši sprejemnik in pretvornik napetosti, ki preskrbuie vse gornje aparate s tokom, Ker je vse skupaj uglašeno samo na valove 600 m valovne dolžine, ki služijo za klice na pomoč, je vse zelo enostavno. Sploh je vse že tako pripravljeno, da je treba uglasiti le anteno. Tudi preklop iz oddaje na sprejem je kolikor mogoče enostaven, tako, da ni treba za upravljanje posebnega znanja. Saj bi vsaka napaka lahko prekinila zvezo med rešitelji in rešilnim čolnom in mora biti torej poskrbljeno za to, da se niti v razburjenosti ne more nič napačno skleniti. Z enim samim gibom se preide od oddaje na sprejem in se torej lahko razvije prav tako hiter promet kot v telegrafisto- vi kabini. Med sprejemanjem je oddajnik v stalni pripravljenosti. Sprejemnik je trocevni baterijski aparat z reakcijskim audionom in valovnim območjem od 400 do 900 m. Če oslabe baterije za ta aparat, si pomaga telegrafist s pomožnim detektorskim aparatom, ki skoro ne more odpovedati, če je rešilna ladja dovolj blizu. govih znakov v neposredni bližini ladje več ne sliši. Poskrbljeno je tudi za hitro pripravljenost naprave. Tako se na primer takoj zasliši signal, če aparat ne sprejema več. Če pregori kaka elektronka, ali se pokvari rele, takoj začne zvoniti, ne posveti se pa rdeča lučka in tako lahko kapitan in telegrafist takoj vidita, da ne gre za ladjo v nevarnosti, ampak, da sprejemnik ni v redu. Vsak čas se tudi lahko prepriča telegrafist, če so elektronke še dovolj močne, če posluša s slušalkami jakost sprejetih signalov. Brez pretiravanja lahko rečem, da je opisana naprava popolnoma avtomatična, saj je treba upravljati le glavno stikalo za vklop in izklop naprave. Z njim se vključi istočasno tudi antena, rezervna baterija, ki služi v slučaju, da na ladji ni napetosti in končno se izključi tudi ladijska oddajna naprava. Pretvornik pretvarja istosmerni tok iz 24 voltne baterije v izmenični tok z napetostjo 200 voltov in frekvenco 500 period. Razen tega je v rešilnem čolnu rezerva za vse dele, ki bi se lahko pokvarili. Vsa naprava se vklopi, če odpremo prednjo steno, na kateri potem telegrafist lahko piše. Na tej steni je tudi morsejev ključ. Anarat sam tehta 66 kg, prišteti pa moramo še težo akumulatorske baterije, ki ima 24 voltov napetosti in 100 amperskih ur. Te vrste naprav so vdelali že na mnogo parnikih. Seveda se pa ne nahaja v vsakem rešilnem čolnu. Pri na le na treh čolnih. Toda to ni mor-parniku Europa je na primer vgraje-da varčevanje, ampak pomisliti je treba, kakšna zmešnjava bi nastala, če bi v slučaju nesreče oddajali vsi oddajniki eden čez drugega. Tudi tukaj torej pomagajo radijski valovi preprečiti katastrofo, ki bi lahko nastala vkljub popolnosti rešilnih naprav zaradi težavnih vremenskih razmer. Radijske naprave v rešilnih čolnih hesta tfatem (Spisala C.)are Menne.) Ulrik jo je spet rešil malodušnosti in obupa, on ji kaže pot, ki vodi k sreči obeh. Še in še je prebirala pismo, da ga je znala že skoraj na pamet. Njen večer ne bo več tako žalosten. Pisala bo Ulriku in mu povedala vse, zagotavljajoč mu neomajno ljubezen. Pisala je z veseljem in njene oči so bile svetle od radosti. Vse pismo je bi1 o en sam vriskajoč klic vročega srca, O vsem groznem, kar je doživela ni nič pisala, da bi Ulrika ne vznemirila. Potem je nesla pismo na pošto in ko je malo zapoznela prišla h kosilu, ji je žarel obraz in v očeh je imela nenavaden sijaj. »Vam je p-ospodar zvišal plačo, ali ste zadeli srečko?« — so jo povpraševali vsi vprek. »Ne eno niti drugo,« je smehljaje odvrnila Lenora, »pri meni je bil mo-žiček, ki mi je prinesel kapljico iz čaše sreče.« Ko je zjutraj prišla v svetnikovo delavno sobo, je ta že sedel pri svoji pisalni mizi. Komaj se je zganil, ko je pozdravila; slekla je površnik, sedla k stroju in čakaje gledala gospoda Speierja. »Torej, takole je vaše igranje tenisa, do katerega imate tako veselje, kot ste mi pravili in oni odlični postopač je gotovo vaš tovariš?« Tem besedam je sledil sovražen posmeh. Iz vsega je govorilo užaljeno samoljubje moža, ki je nekaj poželel, pa mu je spodletelo. Lenora ga je gledala. Z občutkom sreče v srcu je ostala mirna. »Motite se, gospod svetnik, bil je nekdanji prijatelj naše hiše, katerega sem slučajno srečala.« »A, tako! Že poznamo take stvari, mene ne boste.« Lenora je skočila kvišku. »V vsem svojem življenju nisem nikdar lagala, gospod svetnik, in tudi zdaj ne. Nimate pravice, da se vtikate v moje stvari. Glavno je, da opravim svojo dolžnost.« »Le mirno, gospodična! Vaše razburjanje je sumljivo. Prepričali me vendarle ne boste, da je imel ta človek resne namene. Vaše obleke so predrage, da bi si jih mogli napraviti s plačo, ki jo imate.« Lenora se je vzravnala. Podtikajoče besede tega človeka, so jo ponižale. Vzela je površnik in rekla: »Pod častjo bi mi bilo, da bi v teh okoliščinah še delala tukaj.« Hotela je oditi, a tedaj je' vstal svetnik. »Bodite pametna. Kako se more človek zaradi nekaj besedi tako razburiti. Da sem vas imel za boljše dekle, že vidite iz tega, ko sem vam dal plače 150 mark.« Stal je tesno ob njej in jo skušal objeti. »Ne dotaknite se me, ali pa bom klicala na pomoč.« S ponosom je šla Lenora mimo njega in hitela s plaščem in klobukom v roki skozi poslovne prostore. Med smehom in šepetanjem so delali uslužbenci razne opazke, ko je Lenora hitela mimo njih. Privoščili so svetniku. Zunaj veže se je Lenora naslonila na zid; nenadoma ji je postalo slabo in po obrazu so se ji ulile solze. Obrisala je solze; mimo so hodili ljudje, ki so z začudenjem gledali jokajočo deklico. Na glavo je dala klobuk in hitela ven. Kam naj hiti, da opere sramoto, ki jo je pravkar doživela? Kako jo je pekla ta sramota! »Ulrik, ko bi mogla pribežati k tebi, tvoje močne roke bi me varovale,« je šepetala sama s seboj. Domov je šla. Noge so ji bile svinčeno težke. Tako je torej mislil o njej ta človek, za tako jo je smatral že ves čas. Kako ogabni so ljudje! Kako vse drugače je bilo doma! Zato ni mislila, da so na svetu taki ljudje. Če bi ne imela dediščine po materi, od česa naj bi živela? Občutila je na prvi samostojni življenjski poti razočaranje in surovo silo. Kam naj zdaj gre ? Vse ji izpodleti. Komaj nekaj tednov je, odkar je zapustila očetovo hišo, pa ima za seboj že tako težke izkušnje, Kje je vse tisto, kar si je tako lepo predstavljala ? Vsa skrušena je šla domov. Vsa objokana, trudna in bolna se je ule-gla, ne da bi mogla kaj misliti. Kaj bo? Že ob misli na službo je vztrepe-tala. Vsepovsod omalovažujoči pogledi, neiskrenost in surovost. Občutila je svojo lepoto kot darilo Danajcev, ki ji je prinašalo do zdaj le trpljenje. Duševno in telesno je bila tako utrujena, da ni mogla iti k obedu, ko je zapel zvonec. Po kosilu je prišla k njej gospa Bender, pri kateri je stanovala. »Slišim, da se ne počutite dobro, gospodična Breddebach, vam morem pomagati?« Stara gospa je gledala v Lenorine objokane oči in občutila je, da mora biti to osamelo dekle neskočno nesrečno. Prijela jo je za roko in rekla: »Nikar izgubiti ooguma, gospodična Breddebach, če bi vam jaz pripovedovala svoje zgodbe, ki sem jih doživela, preden sem prišla semkaj, bi videli, kaj vse človek prenese.« »Zapustila sem službo,« je povedala Lenora. »No, to ni ravno najhujše, se bo že kaj drugega dobilo. Privoščite si nekaj dni počitka, potem vam bom jaz pomagala. Ali bi ne imeli veselja, če bi poizkusili pri filmu?« Lenora jo je prestrašeno pogledala. »Nimam daru za to in tudi misel, da bi bila izpostavljena vsem očem, bi mi bila strašna. Za film je treba posebnih zmožnosti, ki jih jaz nimam.« »Pa imate za to primerno postavo in lep obraz. Če bi vam bilo prav, bi govorila s pomožnim režiserjem, s katerim se poznava.« »Prisrčna hvala, gospa Bender, jutri bova o tem govorili.« Minil je teden brez posebnih dogodkov. Lenora je šla vsak dan na izprehod in stikala v oglasih za službami. Ob neki priliki ji je rekla gospa Bender, naj se gre predstavit v ate-lie »Filmske družbe Eros«. Tam bo gotovo dobila službo. Lenora je šla in bila sprejeta pri režiserju filmske družbe. Režiser doktor Bonnecke jo je vprašal: »Čemu hočete k filmu; čutite mar za .to posebno nagnjenje?« »Ne, ne verjamem, da bi imela za to poseben dar, a preživeti se moram na nek način.« »Še živijo vaši stariši?« »Samo oče.« »Zakaj potem niste doma? Oprostite, da to vprašam.« »Z očetom sva se nesporazumela in sem se morala osamosvojiti.« »Tako. Težko je, a če vam hočem dati dober svet, potem vam rečem: k filmu nikar. Pot navzgor je le nekaterim odločena, drugi žive več ali manj revno in žalostno. Ko bi bili enkrat pri filmu, bi se težko še kdaj privadili na svoje nekdanje življenje.« »Hvala vam, gospod doktor za vašo iskrenost. Prav imate, film ni zame.« Hotela je že oditi, ko jo vpraša doktor: »Imate trenutno kako službo?« »Ne, prišla sem prav zato semkaj na priporočilo moje gospodinje.« »Prav rad vam bom pomagal, gospodična Breddebach, zato boste ostali pri nas dotlej, dokler ne dobite druge službe.« Lenori se je prvič vzbudilo zaupanje. Jasen pogled tega človeka ni mogel lagati. »Če hočete poizkusiti z menoj, gospod doktor, vzamem vašo ponudbo.« Naslednje jutro so snemali film »Kraljica«, pri katerem je sodelovalo veliko število ljudi. Ko se je pojavila Lenora, so vsi občudovali njeno lepoto. Lenora je imela mrzel občutek ob teh pogledih. Po prvi vaji ni hotela glavna igralka več ponoviti svoje vloge. Če bi odložili vajo na prihodnji dan, bi to veljalo družbo veliko denarja. Zato so hoteli na vsak način vajo še zdaj enkrat ponoviti. Poizkusili so z Lenoro in je oblekli v kraljico. Režiser ji je do podrobnosti razložil, kako naj se obnaša, kakšne kretnje naj dela in podobno. Lenoro je spreletal nenavaden občutek, ko je vstopila v kraljevski voz, množice so jo pozdravljale in ji vzklikale. »Čudovito, odlično,« je udarjalo Lenori na ušesa. (Dalje prih.) 8 -r lUddja, l LJUBLJANA 569-527 5.6 kw 8.00: Vesel novoletni pozdrav (plošče): R. Wagner: Prihod bogov, simfonična pesnitev. Mokranjac: Le m edim (poje Pa jo Grba). L. Jes-sel: Pesem zvonov. Weingartner: Praznik ljubezni (orkester God-win). Ukrajinski potpuri (orkester balalajk). Korobuška, pesem (isti). Ziehrer: Venček otroških pesmic, koračnica (godba na pihala). 8.30: Kvartet trobil: Cerin: Novoletni pozdrav. Nedved: Zahvala. Vo-dopivec: Prišlo je Novo leto. Nedved: Prošnja. Angelik-Hribar: Ave Maria Rihar: Po jo zvonovi. Faigel: Molitev za slovanski rod. Belar: Dramilo našim rojakom. Beethoven: Večerna. Ferjančič: Pozdrav. 9.00: Napovedi, plošče: L'Arlesienne, uvertura. 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve: Introit (koral). Faist op. 25: Missa (seksta) pasto-ralis in G-dur. Gruber: Graduale. Fillce: Offertorij. 10.15: Verski govor (prevzv. g. dr. Gregorij Rozman). 10.30: Vsakemu nekaj (plošče): Friedmann: Slovaška rapsodija. Smetana: Spev iz op. Libuša (Vera Manšingrova). Herold: Zampa, uvertura. Doret: Molitev na Rutli-ju. Bovet: Pesem o beli hiši (koralni zbor iz Friburga). Dvorak Krei-sler: Slovanski plesni napevi No 2. 11.00: Radijski šramel: Parma: Straža na Savi, koračnica. Waldteufel: Najljubše, valček. Korošec: Po domače slov. venček. Palm: V dežju, tango. Šebek: Bolgarski narodni plesi. Leukauf: Kaj je ljubezen, pesem. Pavčič: Slovenska narodna koračnica št. 2. 12.00—13.00: Sestre Stritarjeve, Avgust Stanko in Fantje na vasi: Ko bi Žilo in Dravo, Jutri je v Celovcu semenj, Sam Bog je vince ustvaril, Ribce po muriici pvavaio, Pa tja doli jaz pojdem, Barciča, Tinka tonka pod goro, Godci godejo na bas, Spet ptičice pojo, Leži ravno polje, Glej jo glej, kak je še mlada, Mrazek, Pa bom njive razoral, V Šmihelu jaz hišico imam, Siromak, Zvonovi Valentina (Pastirji poslušajo zvonove. Priredil Lovro Hafner.) Cez tri gore, čez tri dole (Adamič). Gorianska — Mi smo lovci (Pregelj). Na hribce bom stopil. 13.00: Napovedi, poročila. 13.20: Opoldanski koncert Radijskega orkestra: Svendsen: Slavnostna po-loneza. Lincke: Uvertura k spevoigri »Modra podoba«. Joh. Strauss: Bonboni, valček. V. Hrubv: Venček mojstrskih operet. Jos. Cerin: Vera, valčkova pesem. Ketelbv: Romunski cigani, fantazija. Wetzel: Oprosti mi!, tango-serenada. Joh. Strauss: Kje citrone cveto, valček. (Odaja prekinjena od 14.30—17 ure). 17.00: Kmetijska ura. 17.30: Koncert plesne glasbe. Sodelujeta: Adamičev jazz-orkester in Ci-mermanov kvartet: Cole Porter: Rosalie, foxtrot. Harold Kirch-stein: Sanje o južnem morju, fox-trot. Joselito: Corrida real, tango. Richartz: Kolonija v senci, koračnica. Schmidseder: Vsaka žena potrebuje malo nežnosti, tango. Stre-cker: Moje stare smuči, valček. Churchill: Heigh-ho, foxtrot. — Brown: Alone, foxtrot. Kreuder: Serenada, angleški valček. Fenges: Hvala, dragi prijatelj, počasni fox. G. Mohr: Iz roke mi čitaj, cigan, valček. Friml-Stothart: Oslovska serenada, foxtrot. Robin-Rainger: Blue Hawaii, foxtrot. Boulanger: Avant de mourir, tango-serenada. Lorenz: Venček lendlerjev. Bruhne: La Habanera, tan. Napovedi. 17 Jazz. 18 Predavanje. 18.35 Pevski 19.05 •. Napovedi. 19.26 O- 20.15 4. 20.40 Koncert opernega orkestra. 21.40 •. Objave. 22 Ciganski orkester. 23.10 Salonski kvintet. BUKAREST 364.5-823 12 kw 6.45 Jutranja oddaja. 12 Zabavna glasba na O- I3 Napovedi. •. Objave. 13.10 Opoldanski 4. 14.10 Radiodnevnik. 14.30 Nadaljevanje 4. 15.10 Raznoterosti. 18 U&hedeijeks 2. jmuMfa Napovedi. Objave. 18.02 Rumunske pesmi. 19 Predavanje. 19.15 Komorna glasba (izvaja kvartet Tommasi). 19.40 Ruski zbori (O)- 20 Kmetijska ura. 20.15 4 RO. 21 Gospodarska ura. 21.15 Mozartov ciklus. 22 Radiodnevnik. 22.15 Klavirski 22.40 Celistični 23 •. 23.15 koncert. DUNAJ 506.7-592 100 kw 6.10 Telovadba. 6.30 Frankfurt. 8.30 Breslau. 12 Hamburg. 14 •. 14.10 O-16.30 Pisan program. 16 4 RO. 18 Pisan pokrajinski večer. 19 Kitara in klavir. 20 •. 20.10 Zimski čar v Vzh. majr-ki. 22 •. 22.40 Koln. 24 Koln. FKANKFUHT 251-1195 25 kw 6.30 $ vojaške godbe. 8.10 Pisan program. 12 Hamburg. 14 •. 14.15 O- 15 Otroška ura. 16 Pop. 18.30 Slušna prireditev. 19.30 Q- 20 •• 20.15 Stutt-gart. 22 •. 22.20 O- 22.30 Poziv tovarišem s fronte. ,22.45 Koln. 24 Stutt-gart. HAMBURG 331.9-904 100 kw 6.15 Telovadba. 6.30 Frankfurt. 10.30 Dopoldanski 12 & saškega orkestra. 14 •. 14.20 Zabavna glasba. 15.25 Komorna glasba. 16 Pop. 4- 18.15 Godba na pihala. 19 •. 20 •. 120.10 Lepe melodije - zabavna glasba. 22 Poročila. 22.20 Svetovno politični pregled. 212.40 Zabavni koncert. KOLN 455.9-658 100 kw 6.10 Telovadba. 6.30 Q. 7.10 Frankfurt. 8.30 O- 12 Leipzig. 14 •. 14.10 Kolnske melodije. 16 Dunaj. 18.25 Violine ta cimbala. 19 Q. 19.30 Vojaške pesmi. Vmes objave. 20 •. 20.40 Tedenski pregled. 21 Karnevalski zvoki 1939. 22 1212.35 O- 22.30 Nočna dn plesna glasba. 24 Nočni 4 orkestra Leo Eysoldt. KoNIGSBERG 291-1031 100 kw 6.10 Telovadba. 6.30 Jutranji £ vojaške godbe. 8.30 Breslau. 12 4 saškega orkestra. 14 •. 14.15 Zabavna glasba. 16 O- 18 Pesmi in klavirski ,20 •,. 20.10 Plesni večer. 22 •. 22.35 Nočna in plesna glasba. LEPSKO 382.2-785 120 kw 6.10 Berlin. 6.30 Jutranji 4 vojaške godbe. 8.20 Harmonike - Q. 8.30 Breslau. 12 Koncert simfoničnega orkestra. 14 • nato O- 15-30 • . 16 4 orkestra Otto Dobrindit. 18 Palmira - rimsko mesto v Sirijski puščavi. 18.20 O- 18-30 Slušna prireditev. 19 Operetni večer. 20.50 Slušna igra. 22 •. 22,30 Koln. LUXEMBOURG 1293-230 200 kw 7.30 Jutranji pozdrav. 7.50 •. Napovedi. Objave. 8 Angleški 11 Vesela oddaja za gospe in gospodične 11.15 • . Napovedi. 11.22 Plošče. 11.55 Predavanje. 12 časopisni pregled. 12.05 Koncert zabavne glasbe. 12.50 Predavanje. 13 •. Napovedi. 13.30 Pevski 14 • . 14.15 Angleški 17.30 Ženska ura. 18.30 •. Napovedi. 19.52 Predavanje. 20 Prenos. 21.45 Igra. 22.15 •. Napovedi. 22 Simfonični koncert Dvofakovih skladb. MILAN 368.6-814 50 kw Do 17.15 Rim. 17.15 $ sopranistke Gi-menez Alvarez. 19.20 Q. 19.40 Nem. 20 Poročila. 20.30 Plesna glasba. 21 III. koncert sodobne italijanske simfonične glasbe. 22.10 »Chiano di luna in Olanda enodejanka. 123 •. 23.15 Plesna glasba. MONAKOVO 405.4-740 100 kw 6.10 Berlin. 6.30 Frankfurt. 8.30 Breslau. 11 O- 12 4 RO- 14 14-20 Hamburg. 15 Vesela otroška ura. 16 i Fran-kovskega orkestra. 18.20 Klavirski koncert. 19.15 Rezervirano za 4 po željah. 20 •. 20.10 Vesela plesna glasba. 21.20 Zabavna komorna glasba. 212: •. 22.20 Svetovno politični pregled. 22,.40 Koln. M. CENERI 257.1-1167 15 kw 12 O- 12.29 Napovedi. •. 12.40 Orkestralna koncert. 17 švicarska oddaja. 19 O- 19-25 Kmetijska ura. 19.40 O- l-9-50 •'. Napovedi. 20 20.20 Radijske igre v I.1938. 20.30 4 RO. 21.30 Oddaja za izseljence. PARIZ 431.70-695 120 kw 6.30 •. Napovedi. 6.40 7,20 O- 8 4. 8.30 •. Napovedi. 8.40 4. 9 •. Napovedi. 9.10 Koncert zabavne glasbe. 9.30 Igra. 10 Nadaljevanje 4 zabavne glasbe. 11 Pevski 11.40 Predavanje. II.50 Prenos f 12.30 Petje. 12.45 •. Napovedi. 13.05 Flavta in klavir. 13.40 Prenos koncerta iz Grenobla. 14.20 klavirski koncert. 14.30 »Družinska afera« (igra). 15.15 Pevski koncert. 15.55 Predavanje. 16.25 Prenos. 17.35 Orgelski koncert. 18.30 Prenos koncerta iz Niče. 19 •. Napovedi. Objave. 20.15 Predavanje. 20.30 Koncert irepublikanske garde. 21 Koncert komorne glasbe. 22.30 •. Napovedi. 22.45 Igra v esperanto. RIM 420.8-713 120 kw 8 •. 11.30 4 orkestra Lotti. 12.30 O-13 •. 13.15 4 pisane glasbe. 14 •. 16.40 leteli, S. LJUBLJANA 569-527 5.6 kw 12.00: Pisana šara (plošče): Kreu-der: Lepi časi so bili, iz filma »Se-renada«. Kirchstein: Sen o južnem morju (havaj trio). Lidsay Thei-mer: Zvonovi iz Vinete. W. Rust: Moderni orient (wurliške orgle). Granados: Španski ples. Boch-mann: Ljubavne sanje (komorni orkester). Wagner: Bosanci pridejo, koračnica. Leonhard: Vesela koračnica, (voj. godba). Kotlar: Monte Kristo, valček. Fučik: Ideali sanj (salonski orkester). Bund: Nocoj bomo plesali, španska koračnica. Kletsch: Gosli sanjajo, poč. fox (pl. orkester). Albert Jo-ost: Muhasta polka (harmonika in orkester). 12.45: Poročila. 13.00: Napovedi. 13.20: Opoldanski koncert Radijskega orkestra: Jaki: Pogumno na- Mladinska ura. 17.15 Plesna glasba. 19.120 O- l9-40 Nemščina. 20 •. 21 Ritmična glasba. 22 Pianinskl koncert. 2S • . 23.15 Plesna glasba. SOTTENS 443.1-677 100 kw 12.29 Napovedi. 12.40 Operetni odlomki. 13.05 Francoske narodne pesmi. 17 4. 18 Ženska ura. 18.15 Jazz. 18.40 Esperanto. 18.50 O- 19.15 Pisan spored. 19.50 •>. Naipovedi. 20.30 £ RO. 21.30 Oddaja za izseljence. 22.45 O- STRASBOURG 349.2-859 100 kw 6.20 •. Napovedi. Objave. 6.40 Telovadba. 7.20 •. 11.35 Napovedi. Poročila. 11.50 Prenos konc. 12.30 Objave. Nap. •. 13.15 Koračnice na O- 16-25 Pesmi in klavir. 17.05 Predavanje. 17.20 Književno predavanje. 17.35 O- l8-15 Go" spodarska ura. 18.30 Prenos koncerta iz Niče. 19 •. Napovedi. 19.30 O P° željah. 20.15 Vesela glasba. 20.50 Vesela glasba. 20.50 O- 21 »Mir na zemlji«. (Zvočna igra),. 22.30 Napovedi. •. 23 Plesna glasba. STUTTGART 522.6-574 100 kw 6.15 Telovadba. 6.30 Jutranji 4 vojaške godbe. 8.30 O- H-30 Narodna glasba. 12 Leipzig. 14 Q. 16 4 RO. 18 W. 19 Slušna igra. 19.30 O- 20 •■ 2015 Stuttgairt nam zaigra vesel konyert RO. 22 •. 22.30 Koln. 24 Nočni 4. TOULOUSE 386.6-776 120 kw 6.30 •. Napovedi. 6.40 Prenos j,. 7.50 O- 8 Prenos koncerta. 8.30 Poročila. 8.40 4. 9 Poročila. 9.10 Glasbeni spored. 10 Prenos. 11 Glasba. 12 O- 12-15 Gospodarska ura. 13 •. Napovedi. 13.20 Vokalni koncert. 14.05 Gospodarsko predavanje. 14.20 Prenos koncerta iz Lyona. 15.45 16.30 Komedija. 17.45 Koncert RO. 19 Predavanje. ,19.30 •. Napovedi. 20.15 Glasba. 20.30 Prenos. 22.45 Plesna glasba. 23.15 Oddaja v španščini. fdMtdtfd prej!, koračnica. Urbach: Spomini na Griega, fantazija. Lautenschla-ger: Kjer mandlji cveto, serenada. Jaki: Idealisti valček. 14.00: Napovedi. 18.00: Kitara solo, igra g. Prek Stanko, pri klavirju Eiletz Rafael: Ca-rulli: Sonata št. 1 op. 21. Diabelli: Sonatina op. 68. Carulli: Sonata št. 2 op 21. 18.40: Problem malega naroda (vse- uč. prof. dr. Fr. Veber). 19.00: Napovedi, poročila. 19.30: Nacionalna ura. 19.50: Vesela kronika. 20.00: Zdenek Fibich: Šarka, fantazija (plošče) (orkester Narodnega gledališča v Pragi, dirig. J. Char-vat). 20.20: A. Remec: Čarovnica, komedija; izvajajo člani radijske igralske družine). 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Operetni zvoki (Radijski or- kester): Joh. Strauss: Cigan - baron, uvertura. L. Fall: Dolars-ka princesa, potpuri. Lehar: Dežela smehljaja, potpuri. L. Fall: Pom-padour-valček iz operete Madame Pompadour. Konec ob 23. uri. BELGRAD 437.3-686 20 kw 6.30 Koračnica. Telovadba. •. Q. Navodila za kuhinjo. 11.56 • o stanju voda. 11.59 Napovedi. 12 Zvon jen je. 12 Q. 12.40 Filmska glasba. 13 Radiodnevnik. 13.10 Narodne pesmi. 13.40 Napovedi. •. 16.40 Napovedi. Objave. 16.45 Harmonik ka. 17 Zabavni koncert KO. 18 Predavam nje o narodni pesmi. 18.20 $ na flavti. 18.50 O- 19-15 Radiodnevnik. 19.30 Nacionalna ura. 20 Ljubajvne pesmi. 20.30 Koncert (izvajajo RO in solisti). 2il.30 Predavanje. 2,1.45 O' 22 Napovedi. •. Objave. 22.15 Tamburaški RO. ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw 12.20 Navodila za gospodinje. 12.25 Plošče. 12.55 Poročila. Napovedi. 13.10 O po željah. 13.50 Tržna •. 14 Časopisne vesti. 16 Iz domače književnosti. 16.45 •. Objave. 17.15 $ RO. 18.15 •. 19.10 Italijanščina. 19.30 Nacionalna ura. 20 Zvočna igra. 20.30 Skladbe Mihovila Logarja. 21 Zabavni koncert. 22 Objave. Napovedi. 22.20 Plesna glasba. 23.15 Radioroman. BRATISLAVA 298.8-1004 13 kw 6.30 Spev. 6.35 Telovadba. 6.50 •. Napovedi. Objave. 7.10 O- 7.15 Časopisni pregled. 7.30 O- 10-10 O- 1105 Brno. 12 Zvonjenje. 12.02 Kmetijska ura. 12.20 O- 12.45 •. Napovedi. 13.05 Brno. 13.50 Predavanje. 14 Praga. 14.05 Q. 15.15 Praga. 15.45 Iz slovaške književnosti. 16.10 4 RO. 17.10 Recitacije. 18.20 O-18.45 •. Napovedi. 19.35 Zanimivosti. 9.45 Zabavni spored. 20.15 Zvočna igra. 20.55 O- 21 Predavanje. 21.10 Praga. 22.15 •. Napovedi. 22.25 O- BRNO 825.4-922 32 kw 6.15 Praga. 7.15 Bratislava. 7.20 Praga. 9.45 Praga. 10.45 ženska ura. 11 Vojaška glasba. 11.55 Praga. 13.05 4 salonskega orkestra. 13.50 Gospodarska ura. 14 Praga. 15.15 Praga. 15.45 Razgovor. 16 Praga. 16.10 Bratislava. 17.10 Praga. 17.30 Delavska ura. 18 Praga. 18.30 Zanimivosti. 18.35 O. 18 40 •■ Napovedi. 18.55 Praga. 19.25 Pisan glasbeni pevski spored. 20.45 Pogovor s poslušalci. 21 Praga. 22.20 •. Napovedi. 22.35 Praga. PRAGA 470.2-852.5 120 kw 6.15 Budnica. Telovadba. Glasba in petje, petje. Napov. •. 7.15 Bratislava. 8 šolska ura. 9.56 O- 10 45 Brno. 11.55 Kmetijska ura. 12 Napovedi. 12.11 O-12.30 •. Objave. 12.50 O- 13-05 Brno. 13.50 Gospodarska ura. 15.15 4 RO. 15.45 Predavanje. 16 •. Napovedi. 16.10 Bratislava. 17.10 Mladinska ura. 17.30 Koncert češke Filharmonije. 18.30 Kmetijska ura. 18.40 Delavska ura. 18.50 O-19 •. Napovedi. 19.25 Brno (zabavni spored). 20.45 Predavanje. 21 RO. 22 Napovedi. •. Dnevna kronika, šport. 22.20 O- SOFIJA 352.9-850 100 kw 6 Budnica. 6.05 Telovadba. 6.20 Narodna glasba. 6.30 4 lahke glasbe. 6.50 Dnvni koledar. Nasveti. Menu. 7 Lahka glasba. 11 Narodna glasba (prenos iz Varne). 11.30 Predavanje. 11.45 Opoldanski 12 •. Napovedi. 12.10 4. 12.30 • . 12.45 Vokalna glasba. 13.20 Lahka glasba. 16.30 Družinska ura. 17.30 Vojaška godbk. 18.45 Predavanje. 19 4 RO. 19.30 Koncert kvarteta. 20 Pevski 20.30 •. Napovedi. 20.55 Ruske romance. 21.25 Lahka glasba. 21.50 Predavanje. 22 $ lahke in plesne glasbe. VARŠAVA 1339.3-677 120 kw 6.50 Verski spev. 6.35 Telovadba. 6.50 O- 7 •. 7.15 O- 8 Notranji pregled. 11.57 Napovedi. Fanfare. 12.03 Opold. oddaja. 15 Predavanje. 15.30 Mladinska glasba. 16 •. 16.30 Poljska klavirska glasba. 16.50 Predavanje. 17.05 17.30 Pevski 4. 18 Oddaja za deželo. 18.30 Delavska ura. 19 Filmska glasba. 20.35 •. Napovedi. Objave. 21 Poglavje iz romana. 21.15 Byron; »Manfred« (glasbena drama). 22.15 4 RO. 22.55 •. Napovedi. BERLIN 356.7-841 100 kw 6.10 Telovadba. 6.30 Vesel 4 udruženja orkestrov. 8.20 Q. 8.30 Munchen. 9.30 Pisana ura. 10 O- 12 £ deželnega orkestra. 14 •'. 14.20 Hamburg. 15 Veseli zvoki - O- 16 Konigsberg. 17.30 Portugalska mladina v Nemčiji. 18 Veseli zvoki. 19 Stara operetna glasba. 20 •. 20.10 »Seviljski brivec« - opera. 22.10 • . 22.30 Hamburg. BEROMtiNSTER 540-556 100 kw 7.05 •. Napgvedi. 12.30 Napovedi. •. 12.40 Q. 16 O- 1630 Branje. 17 Lausan-ne. 18 Domače pesmi na pl. 18.30 Socialno predavanje. 18.40 Landlerji. (O)-18.45 Predavanje. 19 Harmonika. 19.25 Objave. Napovedi. •. 19.40 Zvočna igra. 20.45 Klavirski 21.20 4 RO. 21.50 Pevski koncert. 22.10 Koncert RO. BRESLAU 315.8-950 100 kw 5.30 O. 6-3'0 Frankfurt. 8.30 Munchen. 12 4 bunzlauskega mestnega orkestra. 14 14.10 O- 16 Pop. 4- 18.20 Pesmi. 19.15 šramel kvartet. 20 •. 20.10 Zabavni $ RO. 22 •. 22.35 Hamburg. 24 Dunaj. BUDIMPEŠTA 550.5-545 120 kw 6.45 Telovadba. •. O- Menu. 10 •. Napovedi. 10.20 Predavanje. 10.45 Predavanje. 12 Zvonjenje. 12.10 4 RO. 12.30 • . Napovedi. 13.30 Ciganski orkester. 14.35 •. Objave. Napovedi. 16.10 Predavanje. 16.45 •. 17 Predavanje. 17.30 Zborov 4. 18.30 Predavanje. 19.35 Klavirski 19.05 •. Napovedi. 19.25 Pevski 4. 20.10 Zvočna igra. 21.10 Koncert vojaške godbe. 22 odalni kvartet. 22.30 •. Napovedi. 22.45 O- BUKAREST 1875.160 150. w 6.45 Jutranja oddaja. 12 Zabavna glasba na O- 13 Napovedi. •. Objave. 13.10 Opoldanski 4. 14.10 Radiodnevnik. 14.30 Nadaljevanje $. 15.10 Raznoterosti. 18 Napovedi. Objave. 18.17 Narodna glasba. 19 Književna kronika. 19.15 Plesna glasba. 20 Predavanje. 20.15 O- 21 Znanstveno predavanje. 21.15 Simfonični koncert RO. 22 •. Napovedi. 22.15 Nadaljevanje simfoničnega 4 RO. 22.50 •. Napovedi. 23.05 Prenos 4 iz restavracije. DUNAJ 506.7-592 100 kw 6.10 Telovadba. 6.30 Frankfurt. 8.30 Munchen. 11 Za mesto in deželo. 12 Frankfurt. 14 •. 14.10 O- 16 Stutt-gart. 17 Kramljanje. 17.10 Stuttgart. 18 Predavanje is ploščami. 18.25 R. Strauss-ove pesmi. 19 Nemški živelj v Banatii. 20 •. 20.10 {T} 20.55 $ profesorjev državne glasbene akademije. 22 ® . 22.35 iZabaivna in plesna glasba. 24 Nočni 4- FRANKFURT 251-1195 25 kw 6.30 4 RO. 8.30 4 za oddihi. 12 Koncert deželnega orkestra. 14 •. 14.15 O-15 Koncertna ura. 16 Sodobna zabavna glasba. 18.15 Literarna ura. 19.30 Koncertna ura. 20 •. 20.15 Komorna gl. 21 Goethejev ciklus. 22 •. 22.35 Hamburg. 24 Nočni 4. HAMBURG 331.9-904 100 kw 10.30 Dopoldanski 4. 12 (, za oddih. 13.15 Frankfurt. 14 •. 14.20 Zabavna glasba. 15.25 Robert Volkmaur koncert. 16 4 RO. 17.15 isana ura. 18 Carl Maria von Weber-jev koncert. 19 Mojstri instrumentov. 20 •. 20.10 Veseloigra. 21.10 Narodno glasba. 22 •. 22,30 Zabavna in plesna glasba. KoLN 455.9-658 100 kw 6.10 Telovadba. 6.30 O- 7-10 O- 8.30 Munchen. 10.30 Otroški vrtec. 12 $ RO. 14 •. 14.10 4 melodije. 16 Konigsberg. 18.30 Vsakdanji kruh. 19.10 Ura zimske pomoči. 20 •. 20.10 O filmu. 20.30 Veliki plesni večer. 22 •. 22.15 O- 24 Dunaj. KONIGSBERG 291-1031 100 kw 6.10 Telovadba. 6.30 Frankfurt. 8.30 Munchen. 12 Opoldanski 4 deželnega orkestra. 14 •. 14.15 Zabavna glasba. 16 4 RO. 18.20 Rinald Rmaldini - slušna prireditev. 19 Pisan 4. 20 •. 20.10 »Taitarka« - opereta. 2l2 •. 22.35 | godbe na pihaia. LIPSKO 382.2-785 120 kw 6.10 Berlin. 6.30 Frankfurt. 8.20 Saksofon in klavir. 8.30 Munchen. 12 4 'deželnega orkestra. 14 • nato O- 16 4 RO in violončelo. 18.20 Finske narodne pesmi. 19 Slušna prireditev. 20 •. 209.10 Pisan večerni program. 22 •. 22.30 Hamburg. LUXEMBOURG 1293-230 200 kw 7.30 Jutranji pozdrav. 7.50 •. Napovedi. Objave. 8 Angleški 4. 11 Vesela oddaja za gospe in gospodične 11.15 • . Napovedi. 11.22 Plošče. 11.55 Predavanje. 12 časopisni pregled. 12.05 4 operetne glasbe. 12.52 Predavanje. 13 • . Napovedi. 13.30 Pevski koncert. 14 • . Napovedi. 14.15 Angleški 4. 17.30 ženska ura. 18.30 •. Napovedi. Objave. 19.57 Predavanje. 21 Prenos iz gledališča. V odmorih •. Napovedi. Objave. MILAN 368.6-814 50 kw Do 17.15 Rim. 17.15 Plesna glasba. 19.20 O- 19-40 Angleščina. 20 20.30 Laika glasba. 21 »Dan Cairlos« - opera i Verdi. MONAKOVO 405.4-740 100 kw «14.15 Pisana glasba. 15 Vesela otroška ura. 16 Stuttgart. 18 Ctivo. 18.20 Iz tujih dežel - Jugoslovanske narodne pesmi poje akademsko pevsko društvo »Mladost - Balkan«. 19.10 Literarna ura. 19.15 Rezervirano za . Napovedi. 11.22 Plošče. 11.55 Predavanje. 12 časopisni pregled. 12.05 Koncert zabavne glasbe. 12.52 Predavanje. 13 •. Napovedi. 13.30 Belgijske pesmi. 14 •. Napovedi. 14.15 Angleški 17.30 ženska ura. 18.30 •. Napovedi. Objave. 19.57 Predavanje. 21.10 Zvočna igra. 21.45 Reportaža. 22.05 4 RO. 22.55 Plesna glasba. MILAN 368.6-814 50 kw Do 17.15 Rim, 17.15 Vokalni' 4. 19.30 Lahka glasba. 20 •. 21 »I diavoli nella Foresta«. 22.15 Koncert kvarteta Pot-tronicri. 122 •. 23.15 Plesna glasba. MONAKOVO 405.4-740 100 kw 6.10 Berlin. 6.30 Koln. 7 Koln. 8.30 O- 10 Berlin. 11 O- 12 4 RO. 14 •. 14.15 Stuttgart. 15 Mlade deklice igrajo. 16 Pisan popoldanski 4• 18 Zgodovinski temelji nemške judovske politike. 18.20 Staro italijanski koncert. 19 Čuda v naravi. 19.15 O- 20 •. 20.10 Romantična klavirska glasba. 20.25 Razgovor z možganskim kirurgom. 20.55 Fausto-va simfonija (po Goetheju). 20 •. 22.30 Dunaj. Celttek, 5. LJUBLJANA 569-527 5.6 kw 12.00: Polke in koračnice (plošče): Nada Novak: Plamendr polka. Jan-kovac: Če me dekle noče, polka (orkester Hardena). Jager: Slavnostna koračnica (klavir). Morey M. CENERI 257.1-1167 15 12 ZUrich. 12.29 Napovedi. •. 12.40 ZUrich. 17 Bern. 19 Q. 19.30 O- 19-50 • . Napovedi. 20 Veseloigra. 21.30 4 RO. PARIZ 431.70-695 120 kw 8.15 O- 8-30 •- 8.40 4. 9 •. 9.10 Prenos koncerta. 9.30 Predavanje. 10 Prenos koncerta. 11 Predavanje. 11.50 Pirenos iz Niče. 12.30 Napevi. 12.45 •. Napovedi. 13.05 Predavanje. 13.35 Koncert zabavne glasbe. 14.05 Napevi. 14.20 Predavanje. 14.35 Pisan spored. 15.15 Predavanje. 16 O- 16-05 Igra. 16.25 Prenos koncerta. 17.05 Književna kritika. 17.30 Razni skladatelji. 18.05 Napevi. 18.30 Prenos koncerta. 19 •. Napovedi. 19.30 Predavanje. 20 čelističnl 4. 20.30 Prenos. 22.30 •. Napovedi. RIM 420.8-713 120 kw 8 •. 11.30 4 RO. 12.30 O- I3 •- 13-15 Ritmična glasba. 14 Poročila. 16.40 Mladinska ura. 17 •. 17.15 Planinski 4. 19.30 Koncertna ura. 20 •. 21 »Meseč-nica«, melodrama. SOTTENS 443.1-677 100 kw 12.29 Napovedi. •. 12.40 Španska gl. 17 4. 18 Mladinska ura. 18.50 O- 19-15 Zanimivosti. 19.50 •. Napovedi. 20 <$.. 20.35 Veseloigra. 21 4 RO. 21,55 Jazz. STRASBOURG 349.2-859 100 kw 6.20 •. Napovedi. Objave. 6.40 Telovadba. 7.20 •. 11.35 Napovedi. Poročila. 11.50 Prenos konc. 12.30 Objave. Nap. •. 13.15 | lahke glasbe na O- 16-25 Prenos 4- 17.05 Koncert zabavne glasbe. 17.45 ženska ura. 18 Književno predavanje. 18.15 Gospodarska ura. 18.30 »Prenos . 19 •. Napovedi. 19.30 Skeč. 20.15 Violinski 4 na O- 20.30 Koncert RO. 22.30 • . Napovedi. 22.45 Glasba. STUTTGART 522.6-574 100 kw 6.15 Telovadba. 6.30 Koto. 8.30 O- 1° Berlin. 11.30 Narodna glasba. 12 4 RO. 13.15 Pisan pop. 4 državne delavske godbe. 14 Pisana glasba. 16 Dunaj. 18 O-19 Reportaža. 20 •. 20,10 Plesni večer. 21.30 Vesela slušna prireditev. 22 22.30 Zabavna in plesna glasba. - O- 124 Fr. in Robert Schumannov 4- TOULOUSE 386.6-776 120 kw 12.25 Za planince. 12.30 Pogovori. 13 •. Napovedi. 13.20 Vokalni koncert. 13.45 ženska ura. 14.05 Gospodarsko predavanje. 14.20 Prenos koncerta. 15.15 Vzgojno predavanje. 16 &. 16.35 Igra. 17.30 Lahka glasba. 18.30 Predavanje. 19.15 Glasba. 19.30 •. Napovedi. 20 K RO. 20.30 Prenos iz Pariške opere. 22.30 •. Napovedi. 22.45 Plesna glasba. • * Churchill: Heigh-ho — koračnica škratov (orkester E. Buttler). Ho-tovy: Ančka, polka. Kumok - Sedlar: Fanoušek, polka (plesni orkester). Joh. Strauss: Perzijska koračnica (salonski orkester). Jung- herr: Ob bregu, polka (orkester harmonik in ksil.). Borodin: Po-lovska koračnica (londonski simf. orkester). Smetana: Našim dekletom, polka. J. Krička: Kukavica, polka (orkest. češke filharmonije). Stelibsky: Bili smo in bomo, koračnica. Lohmann: Kmečka polka (pozavna z orkestrom). Deprince: Veseli tiček, polka (harmonika, ksilofon, trobenta in orkester). 12.45: Poročila. 13.00: Napovedi. 13.20: Opoldanski koncert Radijskega orkestri: Jaki: Vesela plesalka, polka - mazurka. Bernard: Anita, tango. Schlogel: Melodije iz Straus-sovih operet, potpuri. Pecci Juan: Glas iz daljave, tango. Benatzky: Kmečki valček iz zvočnega filma »Pri belem konjičku«. 14.00: Napovedi. 18.00: A. Dvorak: Koncert za violončelo in orkester op. 104 (plošče): Allegro — Adagio ma non troppo — Finale, Allegro moderato — (violoncello: Em. Fenermann, orkester: člani berlinske drž. opere, dirigent: M. Taube). 18.40: Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič). 19.00: Napovedi, poročila. 19.30: Nacionalna ura. 19.50: Beseda k prazniku (g. F. S. Finžgar). 20.00: Pevski koncert g. Julija Betet-ta, pri klavirju ga. prof. Vogelni-kova: Peter Cornelius: Božične pesmi. 20.40: Iz opernega sveta (Radijski orkester): Massenet: Uvertura »Fedra«. Puccini: Fantazija iz op. Manon. Lescaut, Fantazija iz op. Dekle iz zlatega zapada. Verdi: Uvertura k op. »Moč usode«. Rho-de: Nesmrtni Verdi, fantazija. 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Dueti za klavir in harmonij: Lautenschlager: Večerna idila. Rust: King Lear (andante simnho-nique). Rubinstein: Melodija. Ippo-litov Ivanov: Uspavanka. Fischer: Serenada. Tarantella. Liszt: Les preludes. Konec ob 23. uri. BELGRAD 437.3-686 20 kw 6.30 Koračnica. Telovadba. •. Q. Navodila za kuhinjo. 11.56 • o stanju voda. 11.59 Napovedi. 12 Zvonjenje. 12.03 Slavni pevci na O- 12.40 Predavanje. 13 Ra-d;odnevnik. 13.10 O- 13.40 Napovedi. •'. Objave. 16.40 Napovedi. Objave. 16.45 Dijaška ura. 17.30 Narodne pesmi. 18 Pevski 4. 18.30 Simfonični 4 na O- 19.15 Radiodnevnik. 19.30 Nacionalna ura. 20 Operne arije. 20.30 Tamburaški RO. 21 4 (izvajajo RO in solisti). 22 Napov. ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw 12 Zvonjenje. 12.01 časopisne vesti. 12.20 Navodila za gospodinje. 12.25 Plošče. 12.55 Poročila. Napovedi. 13.10 Pesmi in serenade na O- 13.5Q Tržna •. 14 časop:'sne vesti. 16.45 •. Objave. 17.15 4 RO. 18.15 •. 19.10 Francoščina. 19.30 Nacionalna ura. 20 Prenos koncer- ta Iz BelgTada. 22 •. Napovedi. 22.20 Plesna glasba. 23.15 Radio-roman. BRATISLAVA 298.8-1004 13 kw 6.30 Spev. 6.35 Telovadba. 6.50 •. Napovedi. Objave. 7.10 O- 7.15 Časopisni pregled. 7.30 O- 10.10 šolska ura. 11.05 O- 11.15 4 lahke glasbe. 12 Zvonjenje. 12.02 Kmetijska ura. 12.10 •. 13.05 Brno. 13.50 Predavanje. 14 "Praga. 15.15 Praga. 15.45 Oddaja za Podkarpatsko Rusijo. 16.10 | RO. 17.10 Branje. 17.25 Godalni kvartet. 18 Prenos. 18.20 O-18.35 Delavska ura. 18.45 •. Napovedi. 19.45 Plesna glasba. 20.05 Praga. 21 Predavanje. 21.10 O. 22 Praga. 23.15 O- BRNO 825.4-922 32 kw 6.15 Praga. 7.15 Bratislava. 7.20 Praga. 9.45 Praga. 10.35 M. Ostrava. 11 Praga. 11.15 Bratislava. 11.55 Praga. 12.10 Praga. 13.05 4 RO. 13.50 O- I4 Praga. 15.15 Praga. 15.45 Predavanje. 16.10 Bratislava. 17.10 Književno predavanje. 18 Praga. 18.30 Zanimivosti. 18.30 •. Napovedi. 18.55 Praga. 22.20 •. Objave. Napovedi. 22.35 Praga. PRAGA 470.2-852.5 120 kw 6.15 Budnica. Telovadba. Glasba in petje. Napovedi. •>. 7.15 Bratislava. 9.56 O- 1°-10 šolska ura. 10.35 M. Ostrava. 11 ženska ura. 11.15 Bratislava. 11.55 Kmetijska ura. Napovedi. 12.11 O- 12-30 • . Napovedi. Objave. 12.50 13.05 Brno. 13.50 Gospodarska ura. 15.15 4 RO. 15.45 Predavanje. 16 •. Napovedi. 16.10 Bratislava. 17.10 Brno. 17.40 O- l8-3<> Kmetijska ura. 18.40 Delavska ura. 18.50 O- 18.55 Objave. Napovedi. •. 19.25 Slovaške pesmi. 19.50 Predavanje. 20.05 Koncert RO in solistov. 21 •. Napovedi. 21.10 Igra. 22 Napovedi. •. Dnevna kronika. šport. 22.20 O- SOFIJA 352.9-850 100 kw 6 Budnica. 6.05 Telovadba. 6.20 Narodna glasba. 6.30 4 lahke glasbe. 6.50 Dnevni koledar. Nasveti. Menu. 7 Lahka glasba. 11 Koncert narodne glasbe. 11.30 Opoldanski14. 12 •. Napovedi. Objave. 12.10 Zabavna glasba. 1^.30 •. Napovedi. 12.45 Vokalna glasba. 13.20 Lahka glasba. 17.30 Kmetijska ura. 18.15 Lahka glasba. 18.30 Predavanje. 18.45 Pevski 4. 19.15 »Bolgarski kvartet«. 20.30 • . Napovedi. 20.50 4. 21.50 Predavanje. 22 Plesna glasba. VARŠAVA 1339.3-677 120 kw 6.50 Verski spev. 6.35 Telovadba. 6.50 O- 7 •. 7.15 O- 8 Notranji pregled. 11.57 Napovedi. Fanfare. 12.03 Opold. oddaja. 15 Predavanje za mladino. 15.15 Razgovor. 15.35 Mladinska glasba. 16 •. 16.20 Vokalni duet. 17 4- 18 Oddaja za podeželsko mladino. 18.30 Glasbeno predavanje. 19 Pisan koncert. 20.35 •. Napovedi. Objave. 21 Predavanje. 21.10 O- 21.30 Zvočna igra. 22.02 O- 22.55 •. Napovedi. 23 Koncert poljske glasbe. T BERLIN 356.7-841 100 kw 6.10 Telovadba. 6.30 Jutranji 4. 8.20 O- 8.30 Konigsberg. 9.30 Pisana ura. 12 MUnchen. 14 •. 14.20 Hamburg. 15 Me- lodije iz opere »Poljska kri«. 15.15 Borza na O- 17.10 Narodne pesmi raznih narodov. 17.30 Lovska latinščina. 18 Zabavni 4. 19 R. Strauss-ove melodije. O- 20 •. 20.10 Plesni večer. 22 •. 22.30 Stuttgart. BEROMtlNSTER 540-556 100 kw 6.30 Telovadba. 6.50 O- 7X)5 •. Napovedi. Objave. 12 Q. 12.29 Napovedi. Objave. • . 12.40 O- 16 O- 16.30 Za bolnike. 17 Lugano. 18 Predavanje. 18.10 O-18.30 Predavanje. 19 Godba na pihala. 19,20 Ali veste. 19.30 Napovedi. •. 19.40 Godba na pihala. 19.55 »Mignon« (Prenos iz opere). BRESLAU 315.8-950 100 kw 5.30 O- 6 30 Leipzig. 8.30 Konigsberg. 10 Pesmi. 12 4 RO. 14 •. 14.10 O- 16 4 RO. 18.20 Slušna prireditev. 19 Pisan program. 21.25 Beethovnove klavirske sonate. 22 •. 22.30 Stuttgart. 24 Koln. BUDIMPEŠTA 550.5-545 120 kw 6.45 Telovadba. •. O- Menu. 10 •. Napovedi. 10.20 Predavanje. 10.45 Predavanje. 12 Zvonjenje. 12.10 O- 12.30 •. Napovedi. 13.30 4 RO. 14.35 •. Objave. 16.15 Predavanje. 16.45 •. 17 Kmetijska ura. 17.30 Klavirski 4. 18 Razgovor. 18.35 Ciganski orkester. 19.05 •. Objave. 19.25 čelistični 4- 20 »Elizabeta«, opereta v 3 dej. (prenos iz opere). V odmorih: Predavanje. • . Objave. Napovedi. BUKAREST 1875.160 150 kw 6.45 Jutranja oddaja. 12 Zabavna glasba na O- 13 Napovedi. •. Objave. 13.10 Opoldanski 4. 14.10 Radiodnevnik. 14.30 Nadaljevanje 4- 15.10 Raznoterosti. 18 Otroška ura. 19 Napovedi. Objave. 19.02 4 zabavne glasbe na O- 19-22 Filozofsko predavanje. 20 4 ruske glasbe. 21 Verski govor. 21.15 4 RO. 22 •. Napovedi. 22.15 Wagnerjevi preludiji na O- 23 •. 23.15 Prenos 4 iz restavracije. DUNAJ 506.7-592 100 kw 6.10 Telovadba. 6.30 Leipzig. 8.30 Konigsberg. 10 Narodne pesmi. 11 Za mesto in deželo. 12 4 RO. 13.15 Miinchen. 14 •. 14.10 O- 15.30 Otroška ura. 16 4 graškega mestnega orkestra. 18 O laivinah. 18.15 Glasba iz češkega lesa. 19 Slušna prireditev. 20 •. 20.10 Pisan glasbeni večer. 21.30 Poziv tovarišem s fronte. 22 •. 22.30 Stuttgart. 24 Koln. FRANKFURT 251-1195 25 kw 6.30 Leipzig. 8.30 4 za oddih. 10 šolska ura. 12 Munchen. 14 •. 14.15 Q. 15 Pravljice. 16 Pisan pop. 4. 18.30 Narodna glasba. 19.45 O- 20 •. 20.15 Pisan večerni koncert. 22 •. 22.30 Stuttgart. 24 Nočni koncert. HAMBURG 331.9-904 100 kw 6.15 Telovadba. 6.30 Vesel 4. 10 Narodne pesmi. 10.30 4 udruženja orkestrov. 12 Opoldanski 4. 13.15 MUnchen. 14 •. 14,20 Zabavna glasba. 15.25 Filmska in operetna glasba. 16 Pisan 4 R°. 17.15 Pisana ura. 18 O- 18.15 Slušna prireditev. 19 Ritmične melodije. 20 •. 20.10 Večerni koncert RO. 21.10 Lastna kritika. 02 •. 22.30 Nočni 4. 16 1 KOLN 455.9-658 100 kw €.10 Telovadba. 6.30 O- 7.10 O- 8.30 Konigsberg. 10 Najlepše pesmi leta 1938. 12 Opoldanski $ orkestra Leo Ey-soldt. 14 • . 14.10 K. m. 16 Pop. orkestra. 18.50 O- 1910 Ura zimske pomoči. 21 O- 21.30 Koncert moških zborov. 212 •. 22.15 O- 24 Nočni 4. KONIGSBERG 291-1031 100 kw 6,10 Telovadba. 6.30 Leipzig. 8.30 $ RO. 10 Narodne pesmi. 12 4 plesne godbe. 14 •. 14.15 Zabavna glasba. 16.05 Zabavni £ RO. 19.20 O- 20 •• 20.10 Leipzig. 22 •. 22.20 O slušnih igrah. 22.40 Zabavna in plesna glasba. LIPSKO 382.2-785 120 kw 6.10 Berlin. 6.30 $ Madžarskega orkestra. 8.20 Klarinet in klavir. 8.30 Konigsberg. 10 Najlepše pesmi iz 1. 1938. 10 Munchen. 14 •, nato O- 15.25 Mlade deklice pojo. 15.50 Prenos iz Pravljice. 16 Pop. $ orkestra Otto Fricke. 19 Plesna glasba. 20 •. 20.10 Maks Reger-jev večerni 21.10 Kabinet kurijozitet 22 •. 22.30 Stuttgart. LUXEMBOURG 1293-230 200 kw( 7.30 Jutranji pozdrav. 7.50 •. Napovedi. Objave. 8 Angleški 4. 11 Vesela oddaja za gospe in gospodične 11.15 Maša za bolnike. 11,22 O- H-55 Predavanje. 12 Časopisni pregled. 12.05 Violinski 12.15 Otroška ura. 12.52 Predavanje. 13 •. Napovedi. 13.30 Otroška ura. 14 •. Napovedi. 14.15 Angleški koncert. 17.30 ženska ura. 18.30 •. Napovedi. Objave. 19.57 Predavanje. 20.15 Pisan spored. 21.40 Simfonični koncert RO. 23 Plesna glasba. MCLAN 368.6-814 50 kw Do 19.10 Rim. 19.10 • . 19.20 O- 19-40 Nemščina. 20 •. 21 »Kraljeva hči« -opera. Poročila. MONAKOVO 405.4-740 100 kw 6.10 Berlin. 6.30 Leipzig. 7 Leipzig. 8.30 4 RO. 10 Narodne pesmi. 11 O- l2 4 plesne godbe. 14 •. 14.15 Kolnske melodije. 15 Vesela otroška ura. 16 Rezervirano za 4 po željah. 18 Avtorska ura. 19.10 Pisana koncertna ura. 20 •. 20.10 »Noč ob Bosparu« opereta. 22 22.20 Zabavna in plesna glasba. M. CENERI 257.1-1167 15 kw 12 4 RO. 12,29 Napovedi. •. 12.40 O-13.10 O- 17 Lugano. 17.35 Orkestralni 18.15 Vesel spored. 19 O- 19-15 Pouk nemščine. 19.30 O- 20 20.20 Predavanje. 20.30 4 PO. 21.35 \ francoske gl. PARIZ 431.70-695 120 kw 6.30 •. Napovedi. Objave. 6.40 Koncert. 7.20 Prenos koncerta. 8 Predavanje. 8.15 O- S-30 •. 8.40 4. 9 •. 9.10 Prenos koncerta. 9.30 Predavanje. 10 Prenos koncerta. 11 Vzgojno predavanje. 11.50 Prenos koncerta iz Niče. 12.30 Petje. 12.45 •. Napovedi. 13.05 Otroška ura. 13.40 Strasbourg. 14.20 Klavirski 4. 15 O- 15 Prenos konc. 15.45 Predavanje. 15.55 O- 16.15 Predavanje. 16.25 Prenos 4. 17.35 Razni skladatelji. 18 koncert. 19 •. Napovedi. 19.30 Napevi. 20.30 Zvočna Igra. 22 •. Napovedi. RIM 420.8-713 120 kw 8 •. 11.30 4 orkestra. Grassi. 13 •. 13.15 42 loterija. 14 17 •. 17.15 Italijansko-Braziljski 4. 19.20 O- l0-40 Nemščina. 20 •. I2;l Simfonični koncert. 22.40 O- 23 23.15 Plesna glasba. SOTTENS 443.1-677 100 kw 12.39 Napovedi. 12.40 Zabavna glasba. 17 Lugano (f). 18 ženska ura. 18.30 Operetna glasba. 18.50 Predavanje. 19 O- 19.30 Predavanje. 19.40 Zdravniška ura. 19.50 •. Napovedi. 20 Igra. 20.30 Pevski 4. 22.15 £ lahke glasbe. STRASBOURG 349.2-859 100 kw 11.50 Prenos konc. 12.30 Objave. Nap. •. 13.15 O- 16.25 Prenos 17.05 Otroška ura. 18.15 Gospodarska ura. 18.30 Orgelski koncert. 19 •. Napovedi. 19.30 Valčki (O)- 20.15 O- 20.30 Koncert pariškega filharmoničnega orkestra. 212.30 • . Napovedi. STUTTGART 522.6-574 100 kw 6.15 Telovadba. 6.30 Leipzig. 8.30 K8-niigsberg. 10 Narodne pesmi. 11.30 Narodna glasba. 12 Munchen. 14 Zabavna glasba. O- 16 Leipzig. 17 Pisane melodije - O- 19 Slušna prireditev. 20 •. 20.15 Frankfurt. 22 •. 22.30 Narodna in zabavna glasba. 24 Frankfurt. TOULOUSE 386.6-776 120 kw 6.30 •. Napovedi. 6.40 Prenos 4. 7.50 O- 8 Prenos koncerta. 8.30 Poročila. 8.40 9 Poročila. 9.10 Glasbeni spored. 11 Vzgojna ura. 11.30 Lahka glasba. 12.15 Gospodarska ura. 12,30 Pogovori. 13 •. Napovedi. 13.20 Vokalni koncert. 14.20 Veseloigra. 15.05 Predavanje. 15.35 Glasbeni spored. 15.45 £ RO. 16.30 Otroška ura. 17.30 Lahka glasba. 18.30 Vzgojno predavanje. 19.15 Glasba. 19.30 • . Napovedi. 20.30 Pisan večer. 22.30 Poročila. Napovedi. 22.45 Plesna glasba. 23.15 Oddaja v španščini. Relek, 6. jmatojc] LJUBLJANA 569-527 5.6 kw 9.00: Napovedi, poročila. 9.15: Praznični zvoki (plošče): Božični spomini, venček (godba angl. kr. garde). Debussy: Nocturno. Prazniki (orkester konserv. konc. društva). Smetana: Scherzo in triumfalne simfonije (orkester Ra-diojournala). 9.45: Verski govor (g. Filip Terčelj). 10.00: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice: Premrl: Missa s. Josephi. Foerster: Gradual. Kimovec: Ofer-torij. Rihar: Razglašen je Gospodovo. 11.15: Koncert godalnega okteta (plošče): Trinoen: Legenda o stari cerkvi. Renard: Pesem o celesti. Lincke: Amina. Evans: Spomini na Devon, valček. Fraser Simson: Co-lette (J. H. Squire celeste octet). 11.30: Koncert Radijskega orkestra: VVallace: Uvertura k op. Maritana. Borchert: Ob Volgi, ruska valčkova fantazija. Urbach: Iz vrelca Čajkovskijevih melodij. J. Suk: Pravljica, suita: Ljubezen in bolest kraljevih otrok — Narodni ples. Z. Bayer: Furiant, češki ples. Hru-by: Iz veselih dni, potpuri. de Fal-la: Aragonesa, španski ples. Schon-herr - Kemeter: Pivske in pevske, potpuri. 13.00: Napovedi, poročila. 13.20: Vse mogoče, kar kdo hoče (plošče po željah): Bernhard: Kmochiada. Cuješ seko (poje Sof-ka). Daviš Abst: Havajska liubav-na pesem. De Curtis: Ne pozabi me, pesem. Rubinstein: Noč. Strauss: Ob lepi Donavi. Lucia di Lammer-moor (poje Toti dal Monte). Iva-noviči: Donavski valovi. Levandu-le. Robledo: Ob treh zjutraj, valček. Lepa plavolaska. Ravel: Bo-lero. 14.00: Otroška ura (g. Vinko Bitenc). Oddaja prekinjena od 14.30—17. ure. 17.00: Kmetijska ura. 17.30: Domači zvoki (plošče): Pastir pa pase ovce tri (zbora iz Radiš in Sel). Treplan. Ančka, valček (Ho-jerjev trio). Pariška polka (salonski orkester). Križna polka (isti). Pozdravi iz Štajerske (citre). Na-gele A.: Tako tiho — Dečva v ro-žoce. Kadar mimo ves pojdeš — Je kumej nuč (Št. Jakobski oktet). Poncar: Spominček, polka (godba na pihala). O j ta mlinar (zbora iz Radiš in Sel). 18.00: Sv. Trije kralji. Zvočna igra. Napisal Joža Vombergar. Igrajo člani radijske igralne družine, vodi ing. Ivan Pengov. Osebe: Gašper, Milhar, Boltežar, Mož — kovač, Zena — družica — gostilničarja, Bogatin — starešina — zdravnik, Gospodar — mlinar — mesar, Peter — hlapec — nekdo — pastir, Hčerka — deklica — cerkovnik. 19.00: Napovedi, poročila. _19.30: Nacionalna ura. 19.50: Koncert pevskega zbora »Ljubljanski Zvon«: Zirovnik: Poj te, pojte drobne ptičke. Glejte že sonce zahaja. Slišala sem ptičko pet (mešani zbor). Venček narodnih (ženski zbor). Prelovec: Dekliška pesem (sopran solo). Tožba. Zirovnik: Oglar. Veseli bodimo. So ptički skup zbrani. O. Dev: Kosova svatba (mešani zbor). 20.30: Vesel koncert Radijskega orkestra: Czibulka: Zimska pravljica. D. Bučar: Smuk, smuk, potpuri. Fischer: Kmečki valček, lend-ler. Suppe: Fatinitza, fantazija. Joost: Valček pozavne. Kiršler: Melodije iz revije »Kaj nam pa morejo«. Nedbal: Potpuri po motivih iz opte. Poljska kri. Vodopivec: Kadar zora se čez gore ..koračnica. »Su t?? 22.00: Napovedi, poročila. 22.30: Angleške plošče. Konec ob 23. un. 5 i m Štev. 185.4 BELGRAD 437.3-686 20 kw 6.30 Koračnica. Telovadba. •. O- Navodila za kuhinjo. 11.56 • o stanju voda. 11.59 Napovedi. 12 Zvonjenje. 12.03 Narodne pesmi. 13 Radiodnevnik. 13.10 4 RO. 13.40 Napovedi. •. 15 Prenos z dvora. 16.40 Napovedi. Objave. 16.45 4 RO. 17 Prenos. 18.55 Božične navade v Srbiji. 19.15 Radiodnevnik. 19.30 Nacionalna ura. 19.50 Prenos. 20.10 Gospodar na Badnjem večeru. 20.55 Kolednice. 21.40 O- 22 Napovedi. •. Objave. O- ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw 12 Zvonjenje. 12.01 Božične pesmi. 16 Iz domače književnosti. 16.45 •. 17 Otroška ura. 18.35 •. Objave. 19.10 Italijanščina. 19.30 Nacionalna ura. 20 Božične pesmi. 20.30 Koncert zagrebških madri-galistov. 22 •. Napovedi. 22,20 Plesna glasba. 23.15 Radio-roman. BRATISLAVA 298.8-1004 13 kw 6.30 Spev. 6.35 Telovadba. 6.50 •. Napovedi. Objave. 7.10 O- 7-15 Časopisni pregled. 7.30 O- 11 Prenos. 11.25 Praga. 12.05 •. Napovedi. 12.30 Praga. 13.50 Kmetijska ura. 14.05 O- 14-10 Gospodarska ura. 15.30 Slovaške narodne pesmi. 16 O ln recitacije. 16.30 Prenos iz Niče. 17.20 Plesna glasba. 17.45 Predavanje. 18.45 •. Napovedi. 19.45 4 RO. 20.50 Pre. davanje. 21.10 Brno. 22 Praga. 22.25 O-23 •. Napovedi. BRNO 825.4-922 32 kw 6.15 Praga. 7.15 Bratislava. 7.20 Praga. 9.45 Praga. 12 Praga. 12.30 •. Napovedi. 12.45 Praga. 14.25 Praga. 17 M. Ostrava. 17.40 Nemška oddaja. 18.45 •. Napovedi. 18.55 Praga. 20.45 Govori Čeh, Jugoslovan in Bolgar. 21 Praga. 21.10 | RO. 22 Praga. 22 •'. 22.25 O- PRAGA 470.2-852.5 120 kw 6.15 Budnica. Telovadba. Glasba in petje. Napovedi. •. 7.15 Bratislava. 8.30 Delavska ura. 8.45 O- 9 Razmišljanja. 9.15 Iz Dvorakovega oratorija »Sveta Ljudmila«. 9.45 Gospodarska ura. 10 Koncert češke filharmonije. 10.55 Poezija današnjega praznika. 11.20 Nove knjige. 11.25 Godalni kvartet. 12 Zvonjenje. 12.05 •. Objave. 12.30 Koncert orkestra. FOK. 13.50 Kmetijska ura. 14.25 Uvod v prenos. 14.30 Prenos iz opere. 17 M. Ostrava. 17.40 Predavanje o katoliški akciji. 18 Koncert brnskega RO. 18.30 4 lahke glasbe. 19.20 Pisan koncert orkestra FOK in solistov. 21.10 Brno. 22 Napovedi. •. Dnevna kronika, šport. 22.20 O' SOFIJA 352.9-850 100 kw 6 Budnica. 6.05 Telovadba. 6.20 Narodna glasba. 6.30 4 lahke glasbe. 6.50 Dnevni koledar. Nasveti. Menu. 7 Lahka glasba. 7.50 Božične narodne pesmi. 11 Narodna glasba. 11.30 Predavanje. 11.45 4. 12.30 •. Napovedi. 12.45 Narodna glasba. 13.20 Lahka in plesna glasba. 16.30 Družinska ura. 17.30 Otroška ura. 18.45 Božične pesmi. 19.20 »Bolgarska pesem« poje božične pesmi. 19.50 Blagoslov ve- čerje. 20 4 (RO in solisti). 20.30 •. Napovedi. 20.55 Božične pesmi. 21.30 Narodna glasba. 22 Plesna glasba. VARŠAVA 1339.3-677 120 kw 6.50 Verski spev. 6.35 Telovadba. 6.50 O- 7 •. 7.15 O- 8 Notranji pregled. 10 Prenos bogoslužja. 12.03 Simfonični koncert. 13 Književno predavanje. 13.15 4 RO. 14.35 Otroška ura. 15 Oddaja za deželo. 16 Zabavna igra. 17 Violinski 4. 17.30 Jones: »Gejsa«, opereta v 2 dej. 19.30 Pisan koncert. 20.30 • Napovedi. 21 Poglavje iz romana. 21.15 O- 22 Vesel spored. 22.30 Plesna glasba. 23 Napovedi. • . BERLIN 356.7-841 100 kw 6.10 Telovadba. 6.30 Jutranji 4 vojaške godbe. 8.20 Koln. 9.40 Pisane melodije. 12 4 simfoničnega orkestra. 14 •'. 14.20 Hamburg. 15 Citre in harmonika. 15.15 Borza in O- 17 Maks Regerjev 4. 18 Zabavni 4. 19 Gledališka glasba. 20 20.10 4 RO in solistov. 21 »Maks in Moric« - pisan program. 22 •. 22.30 Leipzig. BEROMfcNSTER 540-556 100 kw 6.30 Telovadba. 6.50 O- 7-05 Napovedi. Objave. 12 O- 12-29 Napovedi. •. Objave. 12.40 Operni spevi na O- 16 O-16.30 ženska ura. 17 4 RO. 18 Otroška ura. 18.35 Reportaža. 18.50 Glasbeno predavanje. 19.30 Napovedi. •. 19.40 Bern. 21.10 Španska glasba. (Izvaja RO). 21.45 Španske pesmi. 22.05 Narodna glasba z Iberškega polotoka. BRESLAU 315.8-950 100 kw 5.30 O- 6 30 Konigsberg. 8.30 Koln. 10.30 Slušna prireditev. 12 4 deželnega orkestra. 14 •. 14.10 Plesna glasba. 16 Konigsberg. 18.25 Pisani zvoki (O)-19.15 4 godbe na pihala. 21 4 za Nemce v tujini. 22 •. 22.30 Zabavna glasba. 24 Dunaj. BUDIMPEŠTA 550.5-545 120 kw v 8 O- 9-40 •• Napovedi. Objave. 10 Katoliško bogoslužje. 11.20 Grško-katoliško bogoslužje. 12.35 Koncert opernega orkestra. 13.10 Predavanje. 14 Ciganski orkester. 15 Predavanje. 15.20 Zborov 4. 16.10 Predavanje. 16.30 4. 17 Književna ura. 17.30 Jazz. .18 Predavanje. 18.30 Predavanje. 18.35 O- 19.05 •. Napovedi. 19.25 O- 19.50 šport. 20 Veseloigra. 21.40 •. Napovedi. 22 Ciganski orkester. 23 •. 23.10 4 RO. BUKAREST 364.5-823 12 kw 6.45 Jutranja oddaja. 12 Zabavna glasba na O- I3 Napovedi. •. Objave. 13.10 Opoldanski 4. 14.10 Radiodnevnik. 14.30 Nadaljevanje 4. 15.10 Raznoterosti. 18 Napovedi. Objave. 18.02 4 fanfar. 19 Gospodarska ura. 19.15 Koncert zbora »Oar-men«. 20 Verski govor. 20.15 Odlomek iz oratorija (O)- 20.35 Prenos iz opere. DUNAJ 506.7-592 100 kw 6.10 Telovadba. 6.30 Konigsberg. 8.30 Koln. 10 Leipzig. 11 Za mesto in deželo. 12 Koncert simfoničnega orkestra. 14 •. 14.10 O- I5-30 Ves«16 melodije. 16 Pisan $ deželnega orkestra. 18 Tirol-eka mladina poje in igra. 18.30 Filmski kotiček. 18.40 Slušna prireditev. 19.30 Aktualnosti. 20 •. 20.10 Italijanska operna glasba. 22 •. 22.30 4 na dveh violinah. 23 Zabavna in plesna glasba. 24 Pisana zabavna glasba. FRANKFURT 251-1195 25 kw 6.30 Konigsberg. 8.30 Dop. 10 Šolska ura. 12 4 simfoničnega orkestra. 14 • . 14.15 Operna glasba O- I5 Domača glasba. 16 Pisan pop. 4. 18.30 Slušna prireditev. 19.30 20 •. 20.15 4 po željah v prid Z. pomoči. 20.45 Komorni 4. 22 •. 22.30 Leipzig. 24 Stuttgart. HAMBURG 331.9-904 100 kw 6.11 Telovadba. 6.30 Konigsberg. 10.30 Slušna prireditev. 10.45 Dopoldanski 4. 12 4 orkestra na pihala. 14 •. 14.20 Zabavna glasba. 15,25 Pisan 4 orkestra. 16 Pop. 4. 18.10 Koncertna ura. 19 4 zabavnega orkestra. 20 •. 20.10 Dunaj. 22 •. 22.40 Zabavna in plesna gl. KOLN 455.9-658 100 kw 6.10 Telovadba. 6.30 O- 7-l° Zabavni 4- 8.30 Koncert zabavnega orkestra. 10.30 Slušna prireditev. 12 4 za oddih. 13.15 Koncert orkestra Leo Eysoldt. 14 • . 14.10 K. m. 16 Pisane melodije. 19.15 O- 20 •. 20.10 Lovski večer. 21 Slušna prireditev. 22 •. 22.30 Leipzig. 124 Za Nemce v Bolgariji. 0.40 Dunaj. konigsberg 291-1031 100 kw 6.10 Telovadba. 6.30 4 vojaške godbe. 8.30 Koln. 12 4 simfoničnega orkestra. 14 •.. 14.15 Zabavna glasba. 16 Zabavni 4 RO. 18.20 4 radijskega zbora. 19.10 O- 20 •. 20.10 Zabavni konc. RO. 21.15 Slušna prireditev. 22 •. 22.40 Pisan nočni 4- LIPSKO 382.2-785 120 kw 6.10 Berlin. 6.30 Konigsberg. 8.20 Violina in klavir. 8.30 Koln. 10 Slušna prireditev. 12 4 za oddih. 13.15 Koncert simfoničnega orkestra. 14 •. Nato O-16 4 policijske godbe in deželnega ork. 18.15 Klavirski 4. 19 Pisan 4. 120 •. 20.10 Konc. draždanske filharmonije. 22 • . 22.30 Zabavni 4. LUXEMBOURG 1293-230 200 kw 7.30 Jutranji pozdrav. 7.50 •. Napovedi. Objave. 8 Angleški 4. 11 Vesela oddaja za gospe in gospodične 11.15 • . Napovedi. 11.22 Plošče. 11.55 Predavanje. 12 časopisni pregled. 12.05 Vesela glasba. 12.52 Predavanje. 13 •. Napovedi. 13.30 Pevski 4. 14 O. Napovedi. 14.15 Angleški 4. 17.30 Ženska ura. 18.30 •, Napovedi. Objave. 19.57 Predavanje. 20.30 Pevski kvintet. 21.45 Predavanje. 22 •. Napovedi. 22.05 Reportaža. 22.30 Koncert komorne glasbe. 23 Plesna glasba. MILAN 368.6-814 50 kw Do 16.15 Rim. 16.15 O- 17 Violinski koncert. 19.20 Q. 19.40 Angleščina. 20 • . 20.30 R. orkester. 21 Simfonični koralni koncert. 23 '•. 23.15 Plesna glasba. ~ MONAKOVO 405.4-740 100 kw 6.10 Berlin. 6.30 Konigsberg. 7 Konigsberg. 8.Š0 Koln. 10 Leipzig. 11 Q. 10 4 za delavstvo. 13.15 O- 14 •. 14.15 Breslau. 15 Kramljanje. 16 £"RO. 18.20 Koncertna ura. 19.10 Pisan spored. 20 • . 20.10 čar romantike - slušna prireditev. 21.10 Večarni 4 RO. 22 •. 22.20 Za smučarje. 22.35 Pisan 4 . prenos iz kavarne. M. CENERI 257.1-1167 15 kw 12 O- 12.29 Napovedi. •. 12.40 13 Vokalni trio. 13.10 4 RO. 13.30 O- i7 Zli-rich. 19 Napovedi. O- 19-30 O- 19-50 Napovedi. • . 20 Predavanje. 20,15 Prenos. PARIZ 431.70-695 120 kw 6.30 •. Napovedi. Objave. 6.40 Koncert. 7.20 Prenos koncerta. 8 Predavanje. 8.15 O- 8.30 •. 8.40 9 •. 9.10 Prenos koncerta. 9.30 Predavanje. 10 Prenos koncerta. 11 Branje. 11.15 O-11.30 Predavanje. 11.50 Prenos 4. 12.30 Razni napevi. 12.45 •. Napovedi. 13.35 Prenos koncerta iz Niče. 14.30 Predavanje. 15 O- 15.05 Koncert zabavne glasbe. 15.45 Napevi. 15.55 O- 16 Zdravniška ura. 16.25 Koncert zabavne glasbe. 17.05 Gledališka kritika. 17.20 Kmetijska ura. 18.05 Petje. 19 •. Napovedi. 20 Pevski 4. 20,30 Simfonični koncert. 22.30 •. Na. povedi. 22.45 O- RIM 420.8-713 120 kw 8.30 •. 11 Maša. 12 Verski govor. 12.30 O- 13 •- 13.15 Natečaj glasbene kulture. 13.45 Pisan 4. 14 •. 16.15 O-17 Pisan 4. 19.20 O- 19.40 Angleščina. 20 •. 12:1 Operetni prenos. 23 •. 23.15 Plesna glasba. SOTTENS 443.1-677 100 kw 12.29 Napovedi. •. Objave. 12.40 Orkestralni 4. 17 Ztirich. 18 O- 18-40 Za Saiola, ?. LJUBLJANA 569-527 5,6 kw 12.00: Plošča za ploščo pisana zmes, godba vesela in pesmice vmes. 12.45: Poročila. 13.00: Napovedi. 13.20: Plošča za ploščo pisana zmes, godba vesela in pesmice vmes. 14.00: Napovedi. 17.00: Otroška ura: a) Selma Lager-loff: Kako je Niels Holgersen po-potoval z divjimi gosmi. — Povest v nadaljevanjih, b) Gašperček. 17.50: Pregled sporeda. 18.00: Za delopust, igra Radijski orkester: Lincke: V olimpijski vasi, koračnica. Pesmi ljubavne noči, valček. Lehar: Potpuri iz opte. Modri mazur. W. Ferranti: Zbogom ljubezen, tango. H. Lohr: Zajec in jež, galop. 18.40: Pogovori s poslušalci. 19.00: Napovedi, poročila. 19.30: Nacionalna ura. 19.50: Beseda k prazniku (g. F. S. Finžgar). 20.00: O zunanji politiki (g. dr. Alojzij Kuhar). 20.30: Vesel živalski krog: Sonce se v znamenju kozla, sprehaja,, luna po svoje zemljo zafrkava, črna nas ve- plamince. 19.15 Pisarn spored. 19.50 • ■ Napovedi. 20 Operetna glasba. 21.50 Glasbeni spored. STRASBOURG 349.2-859 100 kw 6.20 •. Napovedi. Objave. 6.40 Telovadba. 7.20 •. 11.35 Napovedi. Poročila. 11.50 Prenos konc. 12.30 Objave. Nap. •. 13.15 Nove O- 16.25 Koncert zabavne glasbe. 17.05 Zrakoplovna kronika. 17.20 Predavanje. 17.35 Prenos zborovega koncerta iz Pariza. 18.05 •. 18.30 Zabavna glasba. 19 •. Napovedi. 19.30 Nadaljevanje 4 zabavne glasbe. 20 •. Pevski 4. 18.15 •. 18.30 Orgelski konc. Napovedi. 20.15 O- 2<>-30 Prenos iz Pariza. 22.30 •. Napovedi. 23 Prenos 4 iz Pariza. STUTTGART 522.6-574 100 kw 6.15 Telovadba. 6.30 Konigsberg. 8.30 Koln, 11.30 Narodna glasba. 12 Koncert simfoničnega orkestra. 14 O- 16 4 deželnega orkestra. 17 Q. 19 Zabavna ura. 20 •. 20.15 »čarobna piščal« - opera. 22.30 •. 22.45 O- 24 4 godbe na pihala. TOULOUSE 386.6-776 120 kw 6.30 •. Napovedi. 6.40 Prenos 4. 7.50 O- 8 Prenos koncerta. 8.30 Poročila. 8.40 4. 9 Poročila. 9.10 Glasbeni spored, 10.20 Pisana zmes. 11 Lahka glasba. 12,25 Pet minut za planince. 12.30 Pogovori. 13 •. Napovedi. 13.20 Vokalni koncert. 13.35 Kronika. 14.05 Gospodarska ura. 14.20 Prenos koncerta. 15.05 Predavanje. 15.35 Lahka glasba. 16.30 Veseloigra. 17.10 Glasbeni spored. 18.30 Gospodarska ura. 19 Predavanje. 19.30 • . Napovedi. 20.15 4 lahke glasbe. 20.30 Prenos. 22.30 •. Nap. 22.45 Plesna gL 23.15 Oddaja v španščini. da v skušnjavo zvaja, ko^ar ni strah, naj se z nami zabava. Pisan večer. Izvajajo člani rad. iprr. družine. Sestava in vodstvo: Jožek in Ježek. 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Za vesel konec tedna, igra Radijski orkester: Groitseh: Steeple Chase, fox. Fučik: Ideali sanj, valček. Nie Jupp: Morda sem jaz ti sreča, -tango. Siede: Vijoličasta pahljača, valčkov intermezo. Land-schult-Schoppe: Mačes se ženi, fox-interm. Granichstaeden: Valčkova pesem iz zvočnega filma »Pri belem konjičku.« Kotscher: Madei-ra, tango. V. Vačkar: Ljubavni sen, valček. Armandola: Japonska uspavanka. Konec ob 23. uri. BELGRAD 437.3-686 20 kw 6.30 Koračnica. Telovadba. •. Q. Navodila za kuhinjo. 9.30 Prenos bogoslužja, ,11.56 • o stanju voda. 11.59 Napovedi. 12 Zvonjenje. 12.03 Zbor donskih Kozakov poje (O)- 12.40 4 RO. 13 Radiodnevnik. ,13.10 Zabavni koncert RO. 13.40 Napovedi. •'. 13.50 O- 16-40 Napovedi, Objave. 16.45 Pevski 4. 17.15 Mae- -t-*. 4-4-3-4- -1- ^M^M^fr^t^M- -t- --M-- Pri vsakem radijskem sporedu boste uživali, ako imate v Vašem aparatu nove TUNGSRAM radijske elektronke terlinck: Sinja ptica. 19.30 Nacionalna ura. 20 Narodne pesmi In plesi. 22 Napovedi. • . Objave. Nato § RO. ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw 12 Zvonjenje. 12.01 časopisne vesti. 12.20 Navodila za gospodinje. 12.25 Plošče. 12.55 Poročila. Napovedi. 13.10 O- 13.50 •, Napovedi. 14 Časopisne vesti. 16.45 •. Objave. 17.15 # RO. 19.15 •. Napovedi. 19.30 Nacionalna ura. 20 Pevski koncert. 20.30 Radijski pregled. 22 •. Objave. Napovedi. -22.20 Plesna glasba. 23.15 Radio-roman. BRATISLAVA 298.8-1004 13. kw 6.30 Spev. 6.35 Telovadba. 6.50 •. Napovedi. Objave. 7.10 O- 7.15 časopisni pregled. 7.30 O- 10-10 O- 10-45 ženska ura. 11.05 Praga. 12.02 Kmetijska ura. 12.10 •. 12.15 O- 3.05 4 RO. 14 Praga. 15.30 Predavanje. 16.05 •. Napovedi. Objave. 16.30 Otroška ura. 18.20 O- 18.45 • . Napovedi. Objave. 19.35 Zanimivosti. 19.45 Slovaške narodne pesmi. 20.30 Zabavni spored. 22 Praga. 22.15 Napovedi. 23.15 Plesna glasba. BRNO 825.4-922 32 kw 6.15 Praga. 7.15 Bratislava. 7.20 Praga. 9.45 Praga. 12 Kmetijska ura. 12.10 Praga. ,12.50 •. Napovedi. 13.05 Bratislava. 14 Praga. 15.30 Pisan spored. 16 Praga. 16.05 Nadaljevanje pisanega sporeda. 16.50 Praga. 17.35 Nemška oddaja. 18 Praga. 18.40 •. Napovedi. 18.45 Praga. 20.30 Bratislava. 21 Praga. 21.10 Bratislava. 22 Praga. 22.20 •. Napovedi. 22.35 Praga. PRAGA 470.2-852.5 120 kw 6.15 Budnica. Telovadba. Glasba in petje. Napovedi. •. 7.15 Bratislava. 8 šolska ura. 9.50 O- 10.45 ženska ura. 11 Salonski orkester. 12.11 O- i2-30 Napovedi. 12.50 O- 13.05 Bratislava. 13.50 Gospodarska ura. 15.30 Brno. 16 • . Napovedi. (16.50 Otroška igra. 17.35 Kmetijska ura. 17.45 Delavska ura. 18.30 Predavanje o knjigah. 18.45 Q. .19 •. Napovedi. Objave. 19.15 Vojaška godba. 20.30 Pisan spored. (Prenos iz Bratislave).. 21 Napovedi. •. Objave. 21.10 Bratislava. 22 Napovedi. •. 22.20 O- 22-35 Salonski orkester. SOFIJA 352.9-850 100 kw 6 Budnica. 6.05 Telovadba. 6.20 Narodna glasba. 6.30 4 lahke glasbe. 6.50 Dnevni koledar. Nasveti. Menu. 7 Lahka glasba. 7.50 Prenos bogoslužja. 11.30 Božične pesmi. 11 12 Božični napevi. 12.45 13.15 Predavanje. 13.30 $ lahke glasbe. 14.30 Narodna glasba. 16 Božična glasba. 17 Koncert narodnih pesmi. 17.30 Lahka glasba. 18.30 Koncert mandolin. 19 Pevski 19.30 Božične pesmi poje zbor ob spremljavi RO. 20 Komorna glasba. 20.30 •. Napovedi. 20.55 4- 21.35 Predavanje. 21.45 Plesna glasba. 22.30 Pisan spored. VARŠAVA 1339.3-677 120 kw 6.50 Verski spev. 6.35 Telovadba. 6.50 O- 7 •. 7.15 O- 8 Notranji pregled. 11.57 Napovedi. Fanfare. 12.03 Opold. oddaja. 15 Otroško gledališče. 15.30 Mladinska glasba. 16 •. 16.15 Književna kronika. 16.30 Beethoven - Oktet op. 103. 17.05 Predavanje. 17.20 Solistični koncert. 18 Oddaja za deželo. 18.30 Oddaja za izseljence. 19.15 Koncert zabavne glasbe. 20.35 •. Napovedi. 21 Zabavni koncert. 22.55 •. Napovedi. BERLIN 356.7-841 100 kw 6.10 Telovadba. 6.30 Jutranji 4. 8.20 O- 8.30 Pisarna glasba. 12 Dunaj. 14 •. 14.15 O- 15-30 Petje. 16 Vesel program. 18 O P° željah. 19 £ RO in solistov. 20 0. 20.10 4 letailske godbe. 22 22.30 Dunaj. BEROMONSTER 540-556 100 kw 6.30 Telovadba. 6.50 O- 7.05 •. Napovedi. Objave. 12 Operetni odlomki na O-12.29 Napovedi. Objave. 12.40 Zabavni koncert. 13.45 O- 14.10 Predavaj-nje o knjigah. 15 Glasbeno-književna oddaja. 16 Plesna glasba. 17 ženeva. 18 Predavanje. 18.25 Klavirski 4. 19 Zvonjenje. 19.15 Politični pregled. 19.30 Napovedi. •. 19.40 O- 19-50 Predavanje. 20.15 LiuuUerji. 20.30 Prizori in pesmi. 21.20 Landlerji. 21.40 >Valovna dolžina 449,1«. 22.10 Plesna glasba. BRESLAU 315.8-950 100 kw 5.30 O- 6.30 Zabavni 4. 8.30 4 zabavnega orkestra. 9.35 Otroški VTtec. 12 Dunaj,. 14 •. 14.10 O- 16 Koln. 18.20 O- 19 Vesel večer. 20 •. 20.10 Vesel večer. 22 •. 22.30 Stuttgart. 24 Nočni 4 RO in vojaške godbe. BUDIMPEŠTA 550.5-545 120 kw 6.45 Telovadba. •. Q. Menu. 10 •. Napovedi. 10.20 Predavanje. 10.45 Predavanje. 12 Zvonjenje. 12.10 Klavirski 4. 12.45 •. Napovedi. 13 O- l4-35 •. Objave. 17.20 Ciganski orkester. 19.05 19.25 4 RO. 20.10 Petje. 20.30 Orkestralni koncert. 21.40 •. Napovedi. Objave. 22 Jazz. 23.10 Ciganski orkester. BUKAREST 1875.160 150 kw 6.45 Jutranja oddaja. 12 Zabavna glasba na O- 13 Napovedi. •. Objave. 13.10 Opoldanski 4. 14.10 Radiodnevnik. 14.30 Nadaljevanje 4. 15.10 Raznoterosti. 17 Strujerijeva ura. 18.15 Delavska ura (predavanje in glasba). 19.15 Napovedi. Objave. 19.02 Gledališko predavanje. 19.17 Koncert mandolin in kitar. 19.40 O- 20.15 Vesel spored. 21.15 Plesna glasba. 22 •. Objave. Napovedi. 22.15 O-23.15 Prenos 4 iz restavracije. » DUNAJ 506.7-592 100 kw 6.10 Telovadba. 6.30 Berlin. 8.30 Ko-nigsberg. 9.30 Otroški vrtec. 11 Za mesto in deželo, 12 Zabavni 4 RO. 14 14.10 O- 13-30 Vesela slušna prireditev. 16 Koncert po žeiljah. 18 Pisan program. 19 Domača glasba. 20.10 Pisan večerni program. 2i2 •. 22.30 4 RO. 24 Breslau. FRANKFURT 251-1195 25 kw 0.30 Berlin. 8.30 O- 10 Šolska ura. 12 Dunaj. 14 9. 14.15 Q. 16 Koln. 18.30 4 godbe na pihala. 19.30 O- 20 •. 20.15 »Balkanska ljubezen«, opereta. 22 •. 22.30 Pisan 4. 24 Notni 4. HAMBURG 331.9-904 100 kw 6.15 Telovadba. 6.30 Berlin. 10.30 Dopoldanski 4. 12 Opoldanski 4. 13.15 Dunaj. 14 •. 14.20 Zabavna glasba. 15.20 R. orgle. 16 Koln. 18.30 Pesmi v narodnem duhu. 19 Pisan program. 20 •. 20.10 Pisan sobotni program. 22 •. 22.30 Pisan koncert. KOLN 455.9-658 100 kw 6.10 Telovadba. 6.30 O- 7.10 Berlin. 8.30 Konigsberg. 12 Konigsberg. 14 •. 14.10 O- 16 Pisan popoldanski program. 18.35 Klavirski duetd. 19.10 Ura zimske pomoči. 20 •. 20.10 Koračnice in valčkL 22 •. (212.30 Nočna iin plesna glasba. 24 Zabavna in plesna glasba. 2 Breslau. KONIGSBERG 291-1031 100 kw 6.10 Telovadba. 6.30 Berlin. 12 4 RO-14 •. 14jI5 Zabavna glasba. 16 Pisan 4. 18.15 Vesela glasba. 19 Q. 20 •. 20.10 Pisarn večer. 22 •. 22.40 Plesna glasba. LBPSKO 382.2-785 120 kw 6.10 Berlin. 6.30 Berlin. 820 Klavir. 8.30 Konigsberg. 12 Dunaj. U 14.10 Q. 16 Koln. 18.15 Plesna glasba. O- 19 | udruženja draManskih solistov. 20 •. 20.10 Pisan večer za smučarje. I2il Radijski plesni večer. 22 •. 2i2.20 Radijski plesni večer. LUXEMBOURG 1293-230 200 kw 7.30 Jutranji pozdrav. 7.50 •. Napovedi. Objave. 8 Angleški 11 Vesela oddaja za gospe in gospodične 11.15 • . Napovedi. 11.22 O- n-40 Verski govor. 12 Časopisni pregled. 12.02 Plošče. 12.15 $ zabavne glasbe. 13 •. Objave. 13.30 Angleščina. 14.15 Šport. 14.30 Ženska ura. 15.30 Predavanje. 15.50 O- 16-20 Predavanje. 16.25 O P° željah. 17 19 • . Napovedi. 19.45 $ Zabavne glasbe. 21.15 Simfonični koncert. 22 •. Napovedi. 23 Plesna glasba. MILAN 368.6-814 50 kw Do 17.15 Rim. 17.15 Simfonični koncert. 19.120 Večerni koncert. 20 •. 20.30 Pisana glasba. 2il Kitare. 22 Pisan 4-22.30 Plesna glasba. MONAKOVO 405.4-740 100 kw 6.10 Berlin. 6.30 Berlin. 7 Berlin. 8.30 4 RO. 11 O- 12 4 RO. 13.15 O- 14 •■ 14.25 Zabavni koncert. 15.40 Čtivo. 16 Koln. 18.10 Zabavna klavirska glasba. 19 Pisan koncert. 20 20.10 II. velika glasbena dražba. Vmes ob 22 in 22.20 •. M. CENERI 257.1-1167 15 kw 12 Orkestralni 12.29 Napovedi. 12.40 O- 13-1° O- I7 ženeva. 19 4. ,19.30 O- 19.50 •. Napovedi. 2>0 Pevski 20.20 Predavanje. 20.30 Italijanske atrije. 2,1 Simfonični koncert. 22.15 Plesna glasba. PARIZ 431.70-695 120 kw 11.25 Zdravniška ura. 11.35 Predavanje. 11.50 Prenos 4. 12.30 Naipevi. 12.45 •. Napovedi. 13.05 Pisan spored. 13.30 Za planince. 13.50 Igra. 14.30 Prenos koncerta iz Niče. 16 Predavanje. 16.40 Vokalni kvartet. 17 Prenos A. 19 •, Napovedi. 20.15 Predavanje. 20.30 Simfonični koncert. 21.10 Igra. 21.30 Pisana zmes. 22.30 •. Napovedi. 23 4 plesne gl. RIM 420.8-713 120 kw 8 •. 11.30 4 orkestra Lotti. 12,40 O- 13 •. 13.15 4 RO. 14 •. 16.45 Mladinska ura. 17 •. 17.15 Plesna glasba. 19.30 Koncertna ura. 20 •. 21 »Tristan in Isolda« - opera - Wagner. Poročila in eventuelno plesna glasba. SOTTENS 443.1-677 100 kw 12,29 Napovedi. •. 12.40 4 orkestra Fr. Gardorin. 13 Smučarsko predavanje. 14 Sodobna švicarska glasba. 14.45 Komorna glasba. 15 O- 15-15 Odlomki iz italijanskih oper. 16.30 Plesna glasba. 17 4 lahke glasbe. 18 Zvonjenje. 18.35 O' 18.50 Predavanje. 19 O- l9-30 Politični pregled. 19.50 •.Napovedi. 20Igra. 20.30 Koncert zabavne glasbe. 21 Veseloigra. 22 Orkestralni 4. STRASBOURG 349.2-859 100 kw 6.20 Napovedi. Objave. 6.40 Telovadba. 7.20 •. 11.35 Napovedi. Poročila. 11.50 Prenos konc. 12.30 Objave. Nap. •. .13.15 Vesele na O- 16.30 Predavanje. 16.45 Francoščina. 17 Simfonični kon- cert. 19 Napovedi. 19.30 Zabavna gl. na O- 20 •. Napovedi. 20.20 Orkestralni koncert. 21.50 O- 22 Pevski 4. 22.30 Napovedi. •. 23 Plesna glasba. STUTTGART 522.6-574 100 kw 6.15 Telovadba. 6.30 Berlin. 8.30 O-11.30 Narodna glasba. 12 Dunaj. 14 Pisana narodna glasba. 15 O- 1® Pisan pop. program. 18 Tedenski pregled. 19 O. 120 •. 20.10 Vesela slušna prireditev. 22 22.30 Plesna glasba. 24 Frank-furt. Po radijskem svetu Amerikanski časopisni kralj Ran-dolph Hearst je imel pred leti poleg svojega časopisnega koncema že 10 radijskih postaj. Zdaj je pa sklenil Hearst, da bo večino teh postaj prodal. V svojem političnem govoru 13._de-cembra je čehoslovaški ministrski predsednik Beran med drugimi omenil tudi to, da bo poleg časopisa in filma tudi radio preorganiziran pod državnopolitičnimi vidiki. Omenil je tudi graditev nove radijske postaje na vzhodni Slovaški z energijo 100 kw. Vodstvo italijanskega radia je v zadnjem času tu pa tam med oddajami za planince prineslo tudi nekaj poročil v češkem jeziku. ■ Postaji Rim II. (245 m) in kratkovalovna postaja IRF (30,52 m) prinašata vsak četrtek turistično oddajo v češkem jeziku. Norveške radijske postaje bodo po novem letu imele več prenosov od čeških radijskih postaj. V ta namen je upravi vodja programskega odseka dr. Rytter že stopil v stik z vodstvom programov češkega radia. Simfonični orkester angleške radijske družbe BBC bo šel v začetku prihodnjega leta na večtedensko go-stovanjsko potovanje po Angliji. Orkester vodi znani dirigent Sir Adrian Boult. Za božič je angleška televizijska radijska postaja imela posebno oddajo za otroško bolnišnico. Tudi bolni otroci morajo biti deležni vsaj malo božičnega veselja in razpoloženja. Angleški kralj Jurij VI. je imel za božič v radiu poseben nagovor. Govor bo trajal približno štiri minute in bo najkrajši govor, ki ga je kdaj angleški kralj imel po radiu. V Franciji pripravljajo za prihodnje leto povečanje radijskega omrežja, zboljšanje nekaterih dosedanjih postaj in predvsem izdelave televizijskih radijskih postaj. Poročilo Mednarodne razstave v New Yorku 1.1939 pravi, da namerava prirediti v okviru razstave vrsto radijskih oddaj, pri katerih bodo spregovorili zastopniki enajstih držav. Ti govori naj bi bili zamišljeni kot po-slovnice o skupnem prijateljstvu. Ta TOULOUSE 386.6-776 120 kw 8.40 i. 9 Poročila. 9.10 Glasbeni spored. 10 Književno predavanje. 11 Lahka gl. 12.26 Za planJnee. 12.30 $ RO. 13 Napovedi. • . 13.20 Vokalni koncert. 13.50 Prenos 4- 14.30 Gospodarska ura. 14.45 Komedija. 15.15 šolska ura. 16 $ lahke glasbe. 17.45 Prenos 18.30 Gospodarska ura. 19 Predavanje. 19.30 •. Napovedi. 20.15 Lahka glasba. 20.30 Prenos iz pariškega gledališča. 22.30 •. Napovedi. 22.45 Plesna glasba. 23.15 Oddaja v španščini. oddaja se prične 1. jan. z govorom predsednika francoske republike Le-bruna, kateremu bodo sledile podobne izjave vsako nedeljo vse do 23. julija. Med poglavarji držav, ki so že zdaj določeni bodo govorili predsednik svobodne irske države de Valera, danski kralj, nizozemska kraljica, vodilne osebnosti Sovjetske Rusije, romunski, norveški, belgijski kralj, knez namestnik jugoslovanski, italijanski, švedski kralj, japonski prestolonaslednik, poljski prezident in številni predstavniki raznih ameriških držav. Govore bodo oddajali iz glavnih prestolnic na kratkih valovih in jih bodo prenašale vse ameriške postaje. V reproduciranem koncertu dne 6. januarja ob 13.20 bo Radio Ljubljana ustregla željam naslednjih poslušalcev : Ivan Stana, Blejska Dobrava — Franči, Mini in Vilko Horn, Mengeš —• Gregor in Boža Klauž, Lesce — Karla Kante, tu — Družina Svete, Rakek — Dušan Lušicky, tu — Marica Muren in Ivanka Grom, Boh. Bistrica — Milica Lovšin, Laško — Julija Pogačnik, tu — Emanuel Ger-movšek, Ponikve — Mara Bešter, tu — Slavko in Angelca Srebotnjak, Radovljica-— Anton Intihar, Jesenice — Marija Šijanec, tu. Izdaja konzorcij (Jože Dolenc). Za uredništvo odgovarja Jože Dolenc. —r-Uredništvo in Uprava: Miklošičeva 7, Ljubljana. Tiska Misijonska tiskarna (A Trontelj). Najboljše, kar se dobi To načelo nas vodi. Njemu se je zahvaliti, da uživa znamka ..RADIONE" svetoven sloves. Nove letošnje tipe potrjujejo Predstavljamo nov spored RADIONE 1939: »Badione« motorizirani veliki super »Motoselect«. Nastavitev 20 najljubših postaj s pritiskom na gumb. i&tomatično pravilna nastavitev postaj. Avtomatična regulacija dinamike glasu. Tipa 6039 A . . din 9000— za gotovino din 9500.— na 6 mesecev din 10000.— na 12 mesecev »Badione« razkošni veliki super z velikim koncertnim zvočnikom. regulacijo selektivnosti, razširjeno dinamiko glasu, magičnim očesom, modernimi jeklenimi elektronkami. Tehnično in glasbeno popoln. Tipa 539 A . . din 5400.— za gotovino din 5700.— na 6 mesecev din 6000.— na 12 mesecev »Badione« razkošni oktodni super z velikim koncertnim zvočnikom, regulatorjem za selektivnost in magičnim očesom. Sedem vglasilnih krogov. Nova vmesnofrekventna pentoda EP 9, ki onemogoča popačenje glasu. Tipa 439 A . . din 4200.— za gotovino din 4450.— na 6 mesecev din 4700.— na 12 mesecev »Badione« oktodni baterijski super z regulatorjem, s koncertnim zvočnikom, izredno štedljiv v obratu. 2 voltne elektronke, razsvetljava skale odklopljiva. Tipa 439 B . . din 3900.— za gotovino din 4175.— na 6 mesecev din 4350.— na 12 mesecev Vsi aparati imajo elegantno kaseto izbranega dunajskega okusa, tri valovne, sedem vglasilnih krogov. Zlasti močno sprejemajo kratke valove. RADIONE aparati so precizno ročno delo. Prodajajo jih RADIO družba z o. z. - Ljubljana Miklošičeva cesta 7 — Telefon 3190 in njeni zastopniki: Engelsberger Stane, Tržič Erjavec Janko, Stična na Dolenjskem Guček Ivan, Zida>ni most Kavčič Tončka, Skof ja Loka KlenovSek Jakob, Trbovlje. Krašovec Marija, Jesenice Kreutz Avgust, Ormož Oblak Franc, Logatec Ozvatič Ignac, Maribor Prostor Terezija, Trata Schilling Drago, Kranj Slatinšek Gustav, Kamnik štivan Ernest, Murska Sobote Toplak Adolf, Celje Zadružna elektrarna, Ptuj