PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 85723
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 203 (13.434)
Trst, četrtek, 31. avgusta 1989
Fovlanijev govor na vsedržavnem svetu KD je razočaral
De Mitova levica se s težavo
odloča za prehod v opozicijo
Kljub vsemu je bivši predsednik vlade jeziček na tehtnici - Če bi ga odstranili s položaja, bi postal razdor v stranki še večji
RIM Forlanijev poseg na vsedržavnem svetu KD je razočaral strankino levico. Njen vidni predstavnik Luigi Granolli sedaj meni, da glavni problem KD ni De Mita temveč je vse odvisno prav od Forlanijeve replike po razpravi. »Ce bo znal ustvariti pozitivno vzdušje v stranki, bo hkrati rešeno tudi vprašanje De Mite,« zatrjuje Granolli in s tem zgovorno dokazuje, da je sposobnost notranje organizacije Krščanske demokracije močno razrahljana. Kaže pa tudi, da se vsedržavni svet usmerja prav k tej rešitvi, kljub temu da nekateri še vedno zmajejo z glavo.
Forlanijev prvi poseg je razočaral, saj ni nudil nobene novosti v zvezi s strankino levico. De Mita in njegovi so bili razočarani nad ustaljeno Forlanijevo prakso, ki »že ni več politika, saj ni privedla do nobenega pojasnila«. Forla-niju so tokrat očitali, da se prerad prilagaja zahtevam svojega zaveznika-tekmovalca PSI. Socialisti skušajo na vse načine povzročiti novo vladno krizo in ni izključeno, da do tega ne bo prišlo že prihodnjo pomlad, seveda z ne ravno Prikritim privoljenjem Forlanijeve struje. To pa pomeni, da KD drži igro socialistov, meni strankina levica.
Tudi te ugotovitve Forlanija niso zganile, saj je odmaknjeno izjavil, da gre pač za »mirna razmišljanja«. Delno pa ima tudi prav, saj levica KD zaenkrat ni v stanju najti enotne linije, ki bi jo dejansko postavila na stran odločne notranje opozicije. KD pa mora predvsem rešiti dva gordijska vozla: na eni strani je strankina večina, ki hoče De Mito »kaznovati«, ker jo je predolgo držal ob strani, na drugi strani pa je prav De Mita, ki mora ohraniti vlogo predsednika vsedržavnega sveta KD, sicer bi postal notranji razdor
večji in bi se sestava KD nemara obrnila na glavo.
Danes prva zasedanja v beograjskem Centru Sava
Vse nared za pričetek 9. vrha neuvrščenih
BEOGRAD — V glavnem mestu SFRJ se v vročičnem vzdušju zaključujejo organizacijske priprave na 9. konferenco neuvrščenih držav. Na predvečer službenega odprtja konference, ko bodo prvi zasedali diplomatski zastopniki, je v Beograd že prispela večina delegacij. Zasedanja zastopnikov neuvrščenih držav bodo v Centru Sava, kjer bo tudi eden od treh press centrov.
Beograjska konferenca bo namreč medijsko še posebno zanimiv in odmeven politični dogodek, saj se je bo udeležilo rekordno število delegacij. Več kot sto je namreč držav članic gibanja neuvrščenih (v Beogradu pa ne bo prisotna delegacija Kampučije), dvajset držav bo sledilo razpravam v svojstvu opazovalk, mnogo pa bo uradnih gostov in zastopnikov mednarodnih organizacij. Že pred dnevi je generalni tajnik OZN Perez de Cuellar potrdil svojo prisotnost, do ponedeljka, ko bo zimbabvejski predsednik Robert Mugabe odprl uradni del vrhunskega zasedanja, pa se bodo v Beogradu zbrali vsi državni glavarji, ki so najavili svojo prisotnost.
Jutri bodo prvi sedeli za pogajal-no mizo zatopniki 101 države, ki so polnopravni člani gibanja neuvrščenih. V nekaj dneh bodo morali pripraviti vse smernice skorajšnje-
ga vrha, rešiti pa bodo morali tudi nekaj organizacijskih težav in zapletov. Od beograjskega vrha dalje bodo neuvrščeni pridobili še eno članico, Venezuelo, Jaser Arafat pa bo tokrat zastopal Palestino, ki je dobila pravico do vstopa v skupino neuvrščenih držav, ne pa PLO.
Pomembnih tem, o katerih bo govor na 9. konferencin neuvrščenih, je nedvomno veliko, v glavnem pa bodo zastopniki članic osredotočili svojo pozornost na poglobitev analize sedanjega mednarodnega položaja. Države članice bodo morale poglobiti tudi vprašanje modernizacije notranjega gospodarstva, brez tega napredka pa si je težko zamisliti kvalitetivni napredek večine teh dražv, ki jih pestijo predvsem problemi gospodarske narave.
Pred rekordnim številom novin-rajev (najavilo se je 2.500 dopisnikov domačih in tujih medijev) bodo neuvrščni zasadili zobe tudi v kislo jabolko mednarodnega dolga, ki nedvomno učinkuje kot tempirana bomba. Težave gospodarskega značaja so žal še predobro znane državi, ki letos gosti vrhunsko zasedanje, in ki bo sedaj prevzela tudi predsedovanje gibanja neuvrščenih, saj bo predsednik Janez Drnovšek nasledil Robertu Mugabeju.
Palermo je pretresla huda nesreča na delu
Na gradbišču štadiona ob življenje 4 delavci
Nenaden preobrat ob vprašanju uradnosti »republiškega jezika«
Moldavski prvi sekretar Gussu podprl ruske zahteve v Moldaviji
PALERMO — Na gradbišču palermskega štadiona, ki ga obnavljajo za svetovno nogometno prvenstvo, se je včeraj malo po 10. uri odigrala tragedija, v kateri so umrli štirje delavci, za enega pa so si zdravniki pridržali prognozo. Vsi delavci so razmeroma mladi, stari so namreč od 28 do 30 let, ranjeni delavec pa jih ima šele 23 let. Dva sta umrla na kraju nesreče, eden nied prevozom v bolnišnico, četrti P® je podlegel poškodbam še Preden so zdravniki lahko kaj ukanili.
Prizorišče nesreče so si takoj ogledali preiskovalci, ki bodo sku-jjlj ugotoviti prave vzroke nesreče, uelavci so včeraj zjutraj postavljali Kovinske mostove, na katere bi mo-st \v Prihodnjih dneh pritrditi trešne elemente iz cementa. Pre-ovitvena dela predvidevajo med j.rugim tudi delno pokrite tribune. r ®nad°ma pa se je eden od steb-o., močno nagnil in se nato prelo-jR* na polovico in zgrmel na stop-nlšče, kjer je delala skupina delav-
cev. Za seboj je potegnil tudi del cementne podpore, na kateri je slonel. Že po prvem pregledu se je izkazalo, da so se vijaki, ki so držali skupaj jeklene elemente, prelomili.
Domneve o nesreči so zaenkrat zelo različne: nekateri menijo, da je šlo za napako v montaži, drugi prisegajo na površnost celotnega načrta. Kakor koli že, obnova palermskega štadiona je že bila v središču žolčnih polemik in birokratskih za-leptov, ki so močno zakasnili dela. Treba je bilo zato pohiteti, saj mora biti štadion nared najkasneje do konca februarja. Zakup za posodobitev palermskega štadiona je dobilo podjetje Ponteggi Dalmine iz Monze, da bi dela hitreje stekla, pa je najelo delavce dveh zasebnih krajevnih podjetij.
Palermski upravitelji so za danes oklicali dan žalovanja, sindikat pa je napovedal dveurno splošno stavko. Sindikat tudi glasno zahteva resnico o tragediji, saj meni, da »ni mogoče umreti na tako krut način«.
Manifestacije Rusov v Klšlnjevu, ki nasprotujejo, da bi moldavščlna postala uradni jezik	(Telefoto AP)
MOSKVA — Prvi sekretar KP Moldavije Simeon Grossu je med včerajšnjo razpravo o jeziku v moldavskem vrhovnem sovjetu nepričakovano spremenil svoje stališče. Predlagal je namreč spremembo zakonskega osnutka o proglasitvi moldavščine za uradni »republiški jezik«. Po njegovem naj bi ob »republiškem jeziku« kot »mednacionalni jezik« ohranili dosedanjo vlogo ruščine. V bistvu je Grossu predlagal kompromisno rešitev, ki so jo že osvojili Ukrajinci.
Nenaden preobrat je posledica pravega upora moldavskih Rusov, ki so s stavkami ohromili mesta Tiraspol, Benderi, Belci, Ribnica in Komrat, kjer so v večini. Njihov glas pa se je slišal tudi v mestih, kjer so v manjšini. Nihče jim seveda ne očita nacionalizma, ta obtožba leti samo na tiste Moldavce, ki hočejo Ruse »prisiliti«, da se v Moldaviji naučijo moldavščine. Pravda je pričela pravo medijsko vojno proti Moldavcem, ki jih obtožuje vsega mogočega. Moldavsko vodstvo naj
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Zanj je bila priključitev Istre krivična
Obsodba Čosičeve »razlage«
Pult
°9orče — »Izražamo svojo globoko vznemirjenost in ske akad6 vsei3ini ™ duhu intervjuja, ki ga je član Srb-Ujans» demije znanosti in umetnosti Dobriča Čosič dal ita-^terern1^ časopisu 11 Tempo, a posebno ob tistem delu, v Piral Th (~.os^ ocenjuje, da je kraje, v katerih živimo, oku-hje, kj ; °,ln jih dal Hrvaški, kar je baje zgodovinsko deja-*°v®nsk6h *° v škodo italijanskega naroda in drugih jugos-k6 agenn-naroc*ov'<< To 50 P° Pisanju jugoslovanske tiskov-aetiQ dlje Tanjug poudarili v včerajšnjem sporočilu druž-^Upščin^di.h organizacij in predsedstva izvršnega sveta Ce CoSi^.g Gbčine Pulj, ki je razpravljala o intervjuju Dobri-r- ^ sDn tltIlskemu dnevniku II Tempo r°čilu se obenem do nisaniu
,°sič Pouh -U se °benem P° pisanju Tanjuga navaja, da dlie. pQ darja, kako je dal intervju kot predstavnik opozi-r to edjnn.enju puljskih družbeno-političnih predstavnikov °tiov, k stveni primer v sodobni zgodovini evropskih na-p^Pdčani asnik opozicije v neki državi širi svoje politično »p °vitost V ^ru9i državi s stališčem, da je ozemeljska j 0 zakon-?'e9ove države pridobljena na krivičen način. jj9 °Cehjuj Vseh demokratičnih držav sveta se taka stališ-hlišlj J veleizdaja, in to ne za to, ker odraža različ-od stališč oblasti, temveč, ker je ozemeljska
celovitost neke države nedotakljiva tako za oblast kot za opozicijo,« navaja sporočilo.
»Nas, iz krajev, ki so bili po narodnoosvobodilni vojni združeni z matično državo, vznemirja razlaga združitve kot individualno krivičnega dejanja, ker med nami še živijo udeleženci zbora v Pazinu 9. septembra 1943. leta, kateri so vzeli orožje v roke proti fašizmu in za združitev z Jugoslavijo, živeli pa so na območju kraljevine Italije, kjer niso delovale celice KPJ pod vodstvom tovariša Tita. Prepričani smo, da odraža meja med Jugoslavijo in Italijo, kakor je bila določena v letih 1947 in 1954, a potrjena z osimskimi sporazumi in stališči helsinške konference o varnosti in sodelovanju v Evropi, odločitev večine ljudi v obeh državah, a ne diplomatske začasnosti, o kateri bi se politične sile v opoziciji pogajale, če se jim bo ponudila priložnost.« Sporočilo puljskih družbeno-političnih predstavnikov navaja še željo, da Čosičev intervju ne odraža prepričanje večine niti enega od narodov Jugoslavije. »Mi ta intervju razumemo kot izdajalski poskus naše opozicije, da z navajanjem možnosti ponovnega odpiranja jadranskega vprašanja pridobi na svojo stran del italijanskega javnega mnenja, tako da bi to vplivalo na vlado naše sosede, da bi svoje jasno izraženo NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Včeraj zaslišali vdovo Ligato
REGGIO CALABRIA Namestnik državnega pravdnika Bruno Giordano je včeraj zaslišal vdovo bivšega predsednika italijanskih železnic Ligata. Gospo so zaslišali v vili, kjer so ji pred dnevi umorili moža, sodnik Giordano pa je novinarjem rekel, da jamči za varstvo vdove in da zato ne bo odgovarjal na nikaršna vprašanja.
Kljub njegovemu molku pa kaže, da je bilo zališevanje gospe Nuccie Mammane rutinskega značaja. Veliko zanimivejši bodo najbrž rezultati današnjega zasliševanja Ligatovih otrok. Med temi izstopa najstarejši sin, ki je bil po očetovi želji imenovan za predsednika nekaterih podjetij. Ligato je morda skušal stopiti v svet podjetništva, ki si bo v kratkem razdelilo 600 milijard »načrta Reggio«. Njegov nastop pa je lahko »motil« 'ndrangheto, ki bi se bila lahko odločila za naročeni umor.
Spodletel poskus ropa V Fogii trije mrtvi
FOGGIA — V oboroženem spopadu med policijo, dvema zapriseženima stražnikoma in tolpo roparjev, ki je skušala napasti blindiran kombi za prevoz denarja, so umrli trije roparji, eden pa je bil težje ranjen. Do spodletelega poskusa ropa je prišlo v središču Foggie, malo potem ko je blidirano vozilo zapustilo sedež SIP v Ulici Zu-retti. Zapriseženi stražniki so v uradih SIP dvignili dnevni inkaso (približno 77 milijonov lir), v gotovini pa je bilo le 33 milijonov lir.
Tolpi je sicer uspelo oropati kombi, na begu pa jih je zasačila patrulja policije, ki sta ji priskočila na pomoč še dva zaprisežena stražnika. Banditi so odprli ogenj, nato je odgovorila policija. Od petih zlikovcev sta bila dva pri priči mrtva, tretji pa je izdihnil v bolnišnici. Policija ni še prepoznala trupel, čeprav kaže, da je neki grobar iz-tovetil truplo Micheleja Martina, ki je že imel opravka s pravico.
Primer Muževič pred sodnike
BEOGRAD — Republiško tajništvo za notranje zadeve Srbije je sporočilo, da so proti Borisu Muževiču vložili pri sodniku za prekrške prijavo zaradi prometnega prekrška, proti miličniku Petku Gavriču pa kazensko prijavo in pričeli disciplinski postopek zaradi prekoračitve službenih pooblastil in kršitve delovne discipline.
V obrazložitvi je rečeno, da je komisija republiškega tajništva za notranje zadeve ugotovila, da je Boris Muževič zagrešil težji prometni prekršek, ker je vozil 90 km na uro na cesti, za katero velja omejitev 40 km, ker se na zahtevo ni ustavil in ker ni imel osebne legitimacije in vozniškega dovoljenja. Miličnik Petko Gavrič pa je prekršil službena pooblastila, ga pretepel in mu prizadejal lažje poškodbe.
Srbsko notranje ministrstvo je torej uradno ugotovilo, da je miličnik Petko Gavrič tov. Borisa Muževiča res pretepel, kar izhaja tudi iz navedb priče in pričevanja Petra Smiljaniča. (B. S.)
Ker je mirovni načrt podprl Izrael, Sirija pa mu nasprotuje
Muslimani zavračajo francoske napore Zrušiti hočejo generala Michela Auna
Francois Scheer na srečanju s šiitskim šejkom Mehdijem Šamsedinom	(Telefoto AP)
BEJRUT — Prava ploha bomb in topniški dvoboji vzdolž zelene črte, ki deli Bejrut, so včeraj spremljali pogovore francoskega mirovnega poslanika Frangoisa Scheera v libanonskem glavnem mestu. Generalni direktor francoskega zunanjega ministrstva je včeraj prešel iz vzhodnega v zahodni Bejrut le nekaj minut pred ponovno obnovitvijo sovražnosti. Izgledi za zgladitev libanonskega spora pa so iz ure v uro bolj medli. Prav včeraj so namreč muslimani napovedali, da pripravljajo silovito ofenzivo proti krščanski enklavi. »Čakamo le na ukaz za začetek ofenzive,« je izjavila skupina šiitov in druzov pred Suk el Garbom. »Borili se bomo do padca voditelja maronitov, generala Auna,« so še pristavili.
Scheer pa se je prav v torek sestal z generalom Michelom Aunom in kasneje s sunitskim premierom Selimom el Hosom. Včeraj pa se je sestal z maronitskim patriarhom Marom Nusralo Butrosom Sfeirjem, z vršilcem dolžnosti bejrutskega muftija Rašidom Kabanijem in s podpredsednikom šiitskega verskega sveta šejkom Mo-hamadom Mehdijem Šamsedinom. Muslimanska verska voditelja sta Scheeru jasno ponovila stališče, da ni mogoča nobena mirovna pobuda izven okvirov arabskega sveta. To je bilo navsezadnje Scheeru jasno že po obisku v Damasku.
Sirija, ki nadzoruje dve tretjini libanonskega ozemlja, je francoskemu poslaniku poudarila, da ne pristaja na zahodne mirovne pobude. Da bi bila mera polna, je Izrael podprl francoske napore in s tem jih v bistvu obsodil na propad. Vse prosirske muslimanske sile v Libanonu so torej samo po sebi umevno zavrnile francoske napore. Vodja druzov Džumlat je včeraj jasno poudaril, da ne bo pristal na nobeno premirje, dokler bo kristjane vodil general Aun.
Francija je torej svoj mirovni načrt že umaknila in sedaj trdi, da je njena pobuda le ponujena pomoč sprtim libanonskim silam, da poiščejo skupen jezik. Vsekakor pa bo Scheer že v prihodnjih dneh odpotoval v Savdsko Arabijo, Marok in Alžirijo, ki jih je Arabska liga pooblastila, da poiščejo rešitev za Libanon, a so pred tedni morale priznati svojo nemoč.
Vzporedno s francosko pa poteka tudi sovjetska pobuda. Sovjetski poslanik Genadij Tarasov se je včeraj v Bagdadu pogovarjal z voditeljem PLO Jaserom Arafatom. Moskva skuša zaustaviti dotok orožja v Libanon in vzpostaviti premirje, šele nato bi se sprte strani pogajale o bodočnosti Libanona. PLO pa je še vedno mnenja, da je treba Sirijo prisiliti, da umakne svoje okupacijske sile iz Libanona, ki bi jih zamenjale arabske mirovne čete.
Minister Lattanzio bo okrepil gasilsko službo na Sardiniji
OLBIA (SASSARI) — Škode, ki jo je ognjena ujma povzročil na Šardiniji, še ni mogoče dokončno oceniti. Ekipe civilne zaščite in komisija deželnega odborništva za gozdove sta doslej ugotovili, da je ogenj uničil na tisoče hektarov rastlinja, ki bo potrebovalo leta, preden bo spet normalno zraslo. Velika je bila škoda na zasebnih hišah, hotelih in v turističnih naseljih, saj so jih plameni ponekod popolnoma uničili. Še največjo škodo pa je utrpela sardinska turistična »industrija«, ki si bo le s težavo opomogla, še zlasti, če ne bo mogla v prihodnje zagotoviti svojim strankam popolne zaščite. Zadnji požar je namreč terjal 12 žrtev, včeraj pa so karabinjerji našli še eno zoglenelo truplo, v osmih letih pa je zaradi požarov na Sardiniji umrlo 33 ljudi.
Kot prvi preventivni ukrep je minister za civilno zaščito Lattanzio ojačil sardinsko gasilsko službo z 200 gasilci. V Olbii in okolici se medtem nadaljujejo preiskave, ki jih je uvedlo državno pravdništvo iz Šassarija. Preiskovalci so prepričani, da so bili požari podtaknjeni, sedaj pa skušajo zaslediti krivce oziroma tiste, ki so požare »naročili«. Širijo se govorice, da bo o požarih poizvedovala tudi tajna služba. Vse bolj se namreč utrjuje mnenje, da se tudi na Sardiniji uveljavlja organiziran kriminal, ki načrtuje velike investicije v Galluri. Sardinski pastirji pa so preko svojih predstavnikov dali v javnost sporočilo, s katerim zavračajo vse obtožbe in neutemeljene sume, da sami uničujejo gozdove, ker je možnost pašništva v Galluri skrajno omejena.
Na sliki (telefoto AP): gasilci ugašajo še zadnja žarišča
nadaljevanji s 1. strani
• Moldavski
bi izvajalo »moralni teror« proti ruskim dopisnikom in vsem tistim, ki se ne strinjajo z moldavskimi nacionalisti. Ruski poslanci v moldavskem vrhovnem sovjetu pa so včeraj ocenili kot separatistično in celo hitlersko geslo »Moldavija Moldavcem«.
Položaj je torej skrajno napet, tako da je včeraj sovjetski partijski in državni voditelj Gorbačov osebno telefoniral Grossuju, ki je kot eden redkih prvih sekretarjev ohranil svojo funkcijo vse od leta 1980, da bi ga prepričal v škodljivot »moldavskih nacionalističnih zahtev«.
Moldavski vrhovni sovjet bi moral danes izreči zadnjo besedo o vprašanju jezika. Že sedaj pa je lahko vsakomur jasno, da se bodo morali Moldavci odpovedati svojim zahtevam. Že v včerajšnji razpravi so namreč številni moldavski poslanci podprli kompromisni predlog prvega sekretarja. Prvo rundo so torej dobili Rusi. To pa še ne
pomeni, da ne bo vprašanje jezika prej ali slej butnilo ponovno na dan. Rusom je sedaj jasno, da so doma le v svoji republiki, drugje so le priseljenci. Sedanji nacionalni preporod od Baltika do Črnega morja po vsej verjetnosti še ne bo zadostil zahtevam posameznih narodov, vsekakor pa bo zaustavil nadaljnjo rusifikacijo v evropskih sovjetskih republikah.
V vsem tem vrenju je zanimiv včerajšnji poziv srednjeazijskih sovjetskih muslimanskih veljakov »kristjanom Litve, Latvije in Estonije«, naj »utrdijo enotnost in bratstvo sovjetskih narodov«. »Bog naj jim da potrpežljivost, poštenost, čut odgovornosti in modrost«, zaključujejo svoj poziv sovjetski muslimanski verski voditelji. Takega poziva pa niso poslali svojim azerbajrižanskim bratom, saj v Gorskem Kara-bahu ponovno vre. Skrajno napeto je tudi v Kazahstanu, kjer Kazahi očitajo nekazaškim priseljencem, da imajo najboljša dela in da bi morali zapustiti njihovo republiko. Teh zahtev v Litvi-
ji, Latviji, Estoniji in Moldaviji ni bilo slišati, republike, ki so izgubile svojo suverenost zahtevajo namreč le, da jim drugi ne bi gospodarili.
• Obsodba
zaupanje v napore naših inštitucij za premostitev krize spremenila in podprla opozicijo oziroma Čosiča in nje-ove somišljenike. Jasno nam je torej, a se Čosič ne bori ne za resnico in ne za pravico, temveč da kupuje politično podporo, kakor sam navaja — za opozicijo v tujini.« »Tak način reševanja jugoslovanskih notranjih težav,« navaja sporočilo z včerajšnjega sestanka, »je nas prebivalce novozdruženih krajev osupnil. Mi bomo še dalje utrjevali spone, ki nas vežejo z našimi someščani italijanske narodnosti, da bi s tem dali svoj prispevek k utrjevanju prijateljskih vezi in sodelovanju Jugoslavije in Italije,« zaključuje sporočilo puljskih družbeno-političnih predstavnikov.
Gadafijev režim slavi 20-letnico revolucije
TRIPOLI — Prvega septembra bo Libija praznovala dvajseto obletnico revolucije in nastanka republike. Takrat je kapitan Muamar Gadafi odstavil kralja Idrisa in proglasil republiko, ki je po osmih letih postala džamahiri-ja, to je »država množice«. Libja, kot si jo je zamislil in jo po totalitarističnih vzgibih vodil polkovnik Gadafi, je edini primer džamahirije na svetu. Pred nekaj leti se je Gadafi sicer odpovedal večini državnih funkcij, kljub temu pa še vedno vpliva tudi na najmanjše odločitve »množice«.
Libija se vsekakor pripravlja na slovesna praznovanja obletnice in je povabila na slavje vse »prijateljske drža-
ve«. V zadnjih tednih so v ta namen zgradili nič koliko novih objektov, med temi pa menda tudi dvajset razkošnih vil, v katerih bodo nameščeni tuji gostje. Med temi bo tudi italijanski zunanji minister Gianni De Miche-lis, ki bo uradno zastopal Italijo. Ministrski svet je včeraj uradno sprejel Gadafijevo vabilo, ker je menil, da je Libija v zadnjih letih bistveno izboljšala svoj zunanjepolitični položaj, saj je zaključila vojno s Čadom in vzpostavila diplomatske odnose z vsemi sosednjimi državami.
Na sliki (AP): priprave na proslave ob 20-letnici libijske republike

Politika o Francetu Popitu in o obtožnici proti Vllasiju
BEOGRAD — Včerajšnja Politika ima na prvi strani na vidnem mestu z mastnim tiskom redakcijski članek z naslovom »France Popit odstopil iz CK ZK Slovenije«, nato pa pismu posveča celo stran. Naslov se glasi: »Velike politične napake vodstva CK Slovenije«, v podnaslovih pa je med drugim napisano »Težnje v nasprotju z legitimnim položajem človeka«, »Človeka obravnavajo kot objekt politike«, »Propaganda, s katero se kompromitira CK« in podobno.
Ista Politika objavlja na naslednji strani celo stran posvečeno obtožnici proti Azemu Vllasiju. Slovenski časnikarski komentator pravi, da je imel občutek po zatohlem, mrtvaškem, kot da bi odprli trugo stalinističnega razpadajočega mrtvaka. Res ni skoro nobene razlike ne v besednjaku, ne načinu obravnavanja in časov sovjetskega javnega tožilca Višinskega v znanih stalinističnih procesih pred drugo svetovno vojno.
Javni tožilec je v svojem uradnem sporočilu o obtožnici tudi povedal, da je v dvorani v Titovi Mitroviči samo osemdeset mest prostora in sedaj se že govori in piše, da bodo v dvorano spustili samo tri časnikarje agencije Tanjug, in prištin-skega Jedinstva in Rilindije. Javni tožilec je to tudi »utemeljil«, češ da gre za običajen kriminalni proces, ki ni nič težavnejši, ali je celo lažji, od procesa proti tatovom srebra v rudniku.
Iz obtožnice objavljene v Politiki jasno izhaja, da gre izključno za politični, montirani proces, ki temelji samo na golih političnih obtožbah, s ka-
terimi ne bi resno utemeljili krivde niti pred nekim partijskim forumom, kje pa pred sodiščem.
Pa vendar Politika tudi v tej številki ponovno citira oba znana člena jugoslovanskega kazenskega zakonika in direktno omenja, da je kazen lahko samo najmanj deset let zapora (za vseh štirinajst obtožencev) pa vse do smrtne kazni. Seveda je obtoženec nedolžen, toda sodišče bo s svojo razsodbo že ugotovilo obratno, saj je »na tridesetih straneh specifične obtožnice proti Vllasiju dokaz o njegovih težkih kriminalnih dejanjih,« ugotavlja beograjski dnevnik.
Katera so kriminalna dejanja: (povzemamo jih v skrajšani obliki, brez citiranja vseh zmerjanj).
1.	Ob koncu septembra, ali prve dni oktobra, je od svojega prijatelja v zasebnem razgovoru v neki kavarni prosil, da mu pošlje telegram s podporo.
2.	Na seji predsedstva PK ZK Kosova je 17. 11. 1988 govoril in s tem izvajal »pritisk na člane predsedstva«. Na isti seji so člani gledali TV dnevnik o manifestacijah Albancev in na vpraša-
nje, kako se lahko položaj reši je odgovoril v nevezanem pogovoru: »Zelo lahko, vrnite Kagus-ho na mesto predsednika PK Kosova, mene pa na mesto člana CK ZKJ in vsega bo konec.«
3.	Po manifestacijah je v noči med 18. in 19. 11. dejal študentom »Narod hoče izraziti svoje mišljenje, svoje mnenje, saj je postala moda eno-nacionalnih zborovanj, tako da imajo tudi oni pravico izraziti svoje mišljenje, kot vsi ostali narodi Jugoslavije.«
4.	Pri kraju Bresalice je 19. 11. 1988 usmeril demonstrante proti Prištini.
5.	V govorih 17., 18. in 19. 11. je udeležencem zborovanj dejal »Tovariši in tovarišice... bodimo dosledni in uporni pri izvajanju politike ZKJ in na poti tovariša Tita.«
6.	V noči med 24. in 25. februarjem je šel »na skrivaj« med rudarje in jih pozdravil »Srečno tovariši rudarji,« nato pa jim je dejal: »Tovariši rudarji, nam je težko in nam je žal, ker ste že nekaj dni v jami, toda jaz verujem, da bo naša družba
našla sile, moč in odločnost, da Vas rudarje izvleče na površino.«
To pa je tudi vse, če seveda ne upoštevam0 dolge stavke in odstavke v stilu »s ciljem« ali ”z namero« da »vstrajajo v svojih kontrarevolucionarnih zahtevah« ali iz vidika »nacionalizma i° iredentizma« in podobno, kar vse skupaj spada v skrajni propagandistični besednjak.
Beograjska Politika je obtožnico opremila $e z dvema okvirčkoma: v prvem citirajo pričo Juli' jana Gašiča, da je bilo rudarjem med stavko v rudniku zelo dobro, redno so jedli, hodili na izlete in počivali v kopalnici, zalagali so jih s cigaretami. Skratka v rudniku so bili kot na letovišču; V drugem pa se navaja nekega rudarja, ki naj b1 bil doma in gledal z ženo televizijska poročila, v katerih so javili njeno smrt in njegovo izjavo, °a kljub njeni smrti ne bo odšel iz jame. Seveda oba primera nimata, oziroma ne bi smela imeti, nobene zveze z obtožnico proti Vllasiju. Seveda pa J° po logiki skrbskega javnega tožilca imata. Kot J° ima tudi smrt 22 albanskih demonstrantov in med njimi številnih otrok in ki so padli pod streli milice. Tudi za te strele naj bi bil kazensk0 kriv Vllasi, mora odgovarjati in za taka grozodejstva je pravična tudi nasilna smrt.
To bi bilo nekako tako, kot.če bi Kristusa ba križu obtožili za vse one ubite Špance, ki so pa®f li pod lesenimi bati indijanskih upornikov, k so se upirali, da bi jih španski katoliški osvoj® valci nasilno pokrščanili.	e
S pravo logiko pa seveda vse to nima nobe11 zveze.
BOGO SAMSA
Možne so najrazličnejše rešitve
Še vedno ni jasne slike o rešitvi krize na Deželi
Hude polemike med KD in PSI
VIDEM — Med demokristjani in socialisti ni dobre krvi. Vsakdo hoče iz krize na deželi iztržiti zase čimveč. Socialisti so pred dvema mesecema zahtevali dvostransko koalicijo z demokristjani. Ti so ta predlog zavrnili in dejali, da hočejo ostati na prejšnji šeststrankarski koaliciji, pa čeprav imajo manjše stranke te koalicije, PSD1, PRI, PRI in SSk, le po enega deželnega svetovalca. Iz socialističnih vrt prihajajo glasovi, da marsikateri demokristjan z njimi v tem soglaša, češ da si tudi demokristjani žele povečati število odbornikov.
Dosedanji pogovori niso rodili uspehov. V teh dneh so najvidnejši demok-ristjanski prvaki v Rimu, na zasedanju vodstva njihove stranke. Predsednik Biasutti je kar v Rimu napisal ostro izjavo proti videmskim kronistom dnevnika 11 Gazzettino, ker da, po njegovem, objavljajo neresnične izjave. Ti pa so mu odgovorili, da se ne bodo zadovoljili le z uradnimi poročili.
Rešitev krize na Deželi pa ni samo v taki ali drugačni razdelitvi mest v deželnem odboru. Res je, da so socialisti izkoristili razkol v socialdemokratski stranki, ki jim je prinesel v dar enega deželnega svetovalca, dosedanjega odbornika Gonana. Res je, da imajo socialisti v svojih vrstah še vedno odprta vprašanja in da prihaja do notranjih premikov. Njihova notranja večina na deželnem kongresu pred evropskimi volitvami se je že razblinila.
Res pa je tudi, da je največ odprtih vprašanj v krščanski demokraciji. Trdne večine okrog Biasuttija ni več. Nekdanja večina v stranki, ki se je z Biasuttijem opirala na De Mito, se krha. Prvaki se razhajajo in marsikomu ni všeč, da bi Biasutti v stranki in v deželni vladi igral takšno vlogo, kot jo je dosedaj imel. Dosedanji minister Santuz, ki je bil na ministrskem položaju v dveh Demitovih vladah, hoče na deželnem kongresu, ki naj bi bil v oktobru, postati deželni tajnik stranke in s tem izpodriniti tajnika Longa.
Poleg tega pa je veliko odprtih in nerešenih vprašanj okrog deželne finančne družbe Friulia in njenih posegov v razna podjetja v naši deželi. Primer soudeležbe Friulie v družbi Cogo-lo ni razčiščen. Komunisti so o teh stvareh zahtevali, da se deželni odbor izreče. S svoje strani na pogajanjih tudi socialisti zahtevajo drugačno vodenje te družne. V političnih krogih pravijo, da bodo celotno vodstvo Friu-le zamenjali v zelo kratkem času.
Vse to pa je v zvezi z reševanjem sedanje krize v deželni upravi. Zdi se, da bo sicer koalicija ostala takšna kakršna je dosedaj bila, da niti demokristjani in niti socialisti ne bodo dobili več odbornikov, kot so jih imeli v prejšnjem odboru. Kocke pa se ne premikajo samo v Vidmu (Trst je tu že skoro odpisan) marveč tudi v Rimu. Zaradi tega lahko še pride do najrazličnejših rešitev. (mw)
Za več kot 30 odstotkov
Vrsta podražitev na Obali: voda, avtobus in odvoz smeti
KOPER — Že tako draga voda na Obali se bo spet podražila. Na včerajšnji seji izvršnega sveta Skupnosti obalnih občin so namreč sprejeli oziroma potrdili predlog Rižanskega vodovoda, da se voda za gospodinjstva podraži na okroglih 38 odstotkov, torej s 17.170 dinarjev za kubični meter na 23.700 dinarjev za kubični meter, za gospodarstvo pa s 34.340 dinarjev na 47.400 dinarjev za kubični meter pridobljene vode. Ob vodi, ki je nedvomno med najdražjimi v Sloveniji, so včeraj na obalnem IS potrdili tudi
podražitve odVoza odpadkov in kanalščine (v vseh treh občinah za 31 odstotkov) ter sprejeli nov cenik prevozov z mestnimi avtobusi. Ti bodo od 1. septembra - tako kot druge storitve oziroma voda - tudi dražji. V mestnih avtobusih v Kopru in Izoli bo treba v predprodaji za vozovnico (odrasli) odšteti namesto 4000 kar 8000 dinarjev, na avtobusu pa namesto 6000 kar 10000 dinarjev. Od 60 do 73 odstotkov bodo dražje tudi mesečne vozovnice.
D. G.
Marjan Šiftar včeraj v naši deželi
Slovenski novinarji bodo obiskali F-JK
Šola na Obali
Petek -slab začetek
KOPER — Učenci osnovne šole Pinka Tomažiča v Kopru se bodo na prvi dan pouka jutri, 1. septembra, zbrali pred šolo. Tako je napisano na vhodnih vratih šole, vendar ne zato, ker bi na ta (nesrečni ?!) petek učitelji otroke popeljali na športni dan, pač pa zato, ker otroci v šolo ne smejo. Šolsko poslopje, ki že od zgraditve pred petindvajsetimi leti nima uporabnega dovoljenja, je začasno postalo nevarno za bivanje. Ko se je namreč 17. maja letos o krušil del stropa, so se pri vodstvu šole odločili, da bodo strokovnjakom zaupali preverjanje celotnega stropa šole. Kot nam je povedala ravnateljica Zdenka Cesar, so preverjanje pri ZRMK iz Ljubljane pravočasno naročili in prvič naj bi si strokovnjak^) ogledali šolo 10. julija, ko je bilo še dovolj časa za morebitna popravila.
Strokovnjak pa je prišel šele 22. avgusta in ugotovil, da strop ni varen, torej tudi pouk v šoli ni bil mogoč. Takoj je bilo treba naročiti sanacijo stropov in ker čez noč to ni izvedljivo, se je zgodilo, da bodo morali prvi mesec dni pouka otroci osnovne šole Pinka Tomažiča »gostovati« na več drugih lokacijah v Kopru. Prvošolčki bodo imeli do začetka oktobra pouk v učilnicah Delavske univerze (dopoldan), učenci od drugega do četrtega razreda na osnovni šoli Janka Premrla-Vojka (popoldan) in od petega do osmega razreda na SPNMS (stara gimnazija) tudi popoldan.	D. q
TRST — V Furlaniji-Julijski krajini pospešeno in temeljito pripravljajo obisk delegacije slovenskih novinarjev v naši deželi. V okviru teh priprav sta se včeraj mudila v Trstu predsednik republiškega komiteja za informiranje Marjan Šiftar in podpredsednik Matjaž Klek in se sestala s funkcionarji deželnega tiskovnega urada in s predstavniki stanovske in sindikalne organizacije novinarjev v F-JK, prav tako pa z zastopniki nekaterih uredništev. Govorili so
o programu in vsebinski tematiki povratnega obiska slovenskih novinarjev - novinarji iz F-JK so bili na obisku v Sloveniji lani - prav tako pa tudi o možnostih neposrednega sodelovanja med samimi redakcijami in ne samo v okviru novinarskih društev. Slovenski novinarji naj bi obiskali F-JK v prvi polovici oktobra, med tridnevnim obiskom pa naj bi jih pot peljala po tržaški, goriški in videmski pokrajini.	p
Vabljive olajšave za zasebne investicije
SEŽANA — V Sežani so se odločiti' da bodo s pridobivanjem tujih in Osebnih investitorjev pospešili pre-°brazbo občinskega gospodarstva, tako da bi v manjših produktivnih in Prilagodljivih obratih hkrati zagoto-ytii čimvišjo zaposlenost ter seveda (zkoristili v preteklosti zanemarjene Jh zapuščene družbene prostore. Da povečali ekonomsko zanimivost syoje ponudbe, so morebitnim inves-htorjem omogočili posebne olajšave, s katerimi so zasebniki med drugim Za Pet let oproščeni plačevanja dav-ka na ostanek dohodka, če vlagajo v razširjeno reprodukcijo ali zato, da bi ZaPoslili nove delavce.
V okviru teh prizadevanj so z me-^nim italijansko-jugoslovanskim ka-Pitalom nedavno začeli v Vrhovljah Pfejati lestno-predelovalni obrat, v katerem bo kmalu dobilo delo 15 do V delavcev. Vsa potrebna dovolje-lai vključno z urbanističnimi doku-enti, so ob izjemnem prizadevanju ^Pčinske uprave, zbrali v nekaj dneh.
, a podobne načrte so se že dogovorili tydi v Golcu pri Obrovu, Ocizli in jjPtovljah. Sežanci pa pričakujejo še Pge interesente, saj je podobnih izkoriščenih nekdanjih šol, zadruž-domov in drugih primernih ob-tQv po občini še precej. jj q j
_____________pismo uredništvu - pismo uredništvu_
Kdo potrebuje kočo na Vremščici?
Uglednega tržaškega planinca Bojana Pavletiča je stisnilo pri srcu, ko je prečital, da se uresničuje 30 let stara pobuda in bo dobila svojevrstna in od vseh strani vabljiva gora Vremščica planinsko kočo. V njen prid ni našel prav nobenega razloga - nasprotno, prepričan je, da bo »imela s pravim planinstvom bolj malo zveze - ali pa nobene!«
Ker me je v zagovoru arhaičnosti neokrnjene Vremščice imenoval in izzval, mu želim približati razloge za planinski dom na Vremščici. V korist domačinov pod njo, v prid slovenski mladini in v dobro njemu podobnim planincem in ne le tistim, ki so se odpravili na slovensko planinsko pot, transverzala imenovano.
Pobuda za planinsko kočo na Vremščici izhaja iz Senožeč.
Dr. Roman Savnik (1902-1987), oče »Krajevnega leksikona Slovenije« je zapisal v I. knjigi iz 1968, na 332 strani, med drugim: »Senožeče... Dolgo dobo stalno propadajoče naselje z mnogimi praznimi ter bolj ali manj porušenimi hišami se je nekoliko opomoglo šele zadnja leta, ko je dobilo dva industrijska obrata.« (1955 tekstilno tovarno s 150 delavkami, 1967 obrat Tomosa - danes Cimosa s 300 delavci).
Deset let po izidu Krajevnega leksikona je dr. Aleš Bebler (1908-1981, naš vodilni diplomat in borec za varstvo okolja tudi v Škocjanskih jamah!) imenoval Senožeče »vzor revitalizacije podeželskega gospodarskega središča«.
1972-1974 so povezali Senožejci z Beblerjevo pomočjo Vrhe, svoje zapostavljeno zaledje s cesto (obljub-ljano že v stari Avstriji). Obnovili so večino starih hiš pod Starim gradom, zgradili so več kot sto družbenih stanovanj Na cesti in se razširili v novo naselje z več kot štiridesetimi hišami za mlade družine. Jeseni bodo vselili šolarje v moderno novo poslopje, ki ga bo ogrevala centralna kurjava iz tekstilne tovarne in v prvi polovici prihodnjega leta bodo odprli nov gasilski dom, ob 110. obletnici svojega gasilskega društva - in planinsko kočo pod Vremščico, v prvem letu planinskega društva Senožeče.
V	prvih letih po svobodi so premogle Senožeče manj kot trideset delovnih mest. Danes jih imajo več kot petsto. Priborili so jih Senožejci.
V	svojem krajevnem glasilu »27 vasi« (letnik XIII. - 1986) so zapisali njihovi mladinci: »Gasilsko društvo in ženski košarkarski klub naj nam nudita zgled, kaj se da z dobro voljo in trdim delom pridobiti in do-
seči.« - In še: »Z mladimi se svet ne začenja, s starejšimi se ne končuje.«
Roman Savnik omenja med zaslužnimi Senožejci: Ivana Jelačina (1866-1932), gospodarstvenika in pobudnika slovenske trgovske organizacije, Edvarda Volčiča (1858-1911) pravnika in publicista, Franja Vilharja (1852-1928), skladatelja, sina narodnega buditelja Miroslava Vilharja, Franca Medena (1800-1850), pesnika. Primorski rod Jelačinov, Čehovinov, Zelenov, Volčičev, Medenov in drugih ne bo izumrl, kot ni izumrl gorenjski rod Hribarjev in Krekov.
Tržaški ekonomist, profesor videmske univerze Aleš Lokar je zapisal nedavno (»v Telexu« 8. 12. 1988: Slovenci v Italiji: Kmetje so postali trgovci) »Ne moremo pa živeti od zdaj naprej, to človeka siromaši. Sodobna civilizacija ima te značilnosti.«
In je segla seveda tudi na Vremščico, saj ni več vsa »del neomade-ževane narave«, ki je še niso »oskrunili hujši posegi človeka (če izvzamemo cesto) in vsakovrstna nesnaga, ki spremlja današnji množični ravninski in planinski turizem.«
Ob zaključku ceste, ki so jo zgradili Kastavci 1960 leta za kmetijsko zadrugo sprejema privatnik v kooperaciji s TOK (temeljno organiza-
cijo kmetijstva) že nekaj let »vsega presite Tržačane« in jim prodaja pristen ovčji sir. Ob stari Čempar-jevi baraki je zrasla nova, montažna in ob njej lesene mize in klopi za vse, ki jih pripeljejo »udobne makine pod sam vrh Vremščice«. Zagnali ste se, dragi planinec, v odprta vrata!
Pa so nam ostala kljub cesti in kljub barakam dovolj neomadeže-vana naša planinska pota, markirana iz Senožeč in železniških postaj v Košani in v Gornjih Ležečah in prostrane senožeti in Urbanova gora nad Volčami in sam vrh čudovite gore Vremščice in njeni gozdovi. Prava planinska koča ob stoletni bukvi, odmaknjena od potrošniške miselnosti, dobro oskrbovana in gostoljubno odprta za staro in mlado planinsko tovarišijo naj postane tudi Vam domača. Dokler je pa še ne bo, Vas vabim pod Vremščico, v Gabrče, pradomovino Srebrne, primorske Miklove Zale.
V svojem odgovoru nisem mogel pojasniti vse veljave pesnikovih besed
Iz veka v vek krvi gre tek, iz roda v rod duh išče pot.
Vprašujete: »Za koga?« Za vzpodbudo »od sveta odmaknjenim in preizkušenim Podvremščičarjem!« Pozdravlja vas
BRANKO ŠALAMUN
Domača gostilna za goste z okusom
» G°ijNjE PRI DUTOVLJAH — del Hajst sem delal na meji in viši ji “a k nam prihajajo tudi bogatejšo ;UdJe, ki so sposobni plačati bolj-n0 n*11? *n postrežbo, kot jo običaj-len0 adimo. Bog nam je hkrati dal ip0 .le9° in pokrajino, ki ju ne znanja OVo|i izkoristiti. Vsa ta spozna-$em s° bila zame tolikšen izziv, da dom,? odločil ustanoviti prvovrstno Nak° kfaško gostilno«.
'Svet ana vojvodinskega Črnogorca trdn aria Raspopoviča, ki se je že pred “korenini! na Krasu, se je gostjjnneyi_uresničila z otvoritvijo
kd.
A.S., ki
VsemJ‘ ?arinik z
lljiv,
»iah
jo je podjetni ne-ženo Mileno pred-
'tiiivosf-*astn*m* žulji in obilo iznaj-t uredil v domači hiši v God-
»ih nt,' ^ai gre
»Čep
eprav ime poceni vabe za :•*« otrniT1 a*c za kratici imen naji-0 naš6qk ^ne in Sebastijana, je ges-
“iuje Sv .podjetja kvaliteta«, pojas-aaižlahtr,e .?zar' "Tako bomo poleg ?djaij *. V. 8a terana in pršuta po-v4*10 in .. ostalo pristno kraško karto D Pijačo, jedilnik in vinsko b°mo popestrili tudi z ne-
katerimi redkimi jugoslovanskimi specialitetami in vrhunskimi pijačami.
Tako bodo v Asu, ki ga je Svetozar po zamisli in ob izdatni praktični pomoči svojega carinskega kolega Joška Škerjanca iz Divače uredil ob doslednem spoštovanju kraške arhitekture, poskrbeli za prava kulinarična presenečenja. Vedno bo na voljo pet ali šest predjedi, vključno z sušenimi ribicami iz Skadarskega jezera. Za glavno jed bodo ponudili tudi divjačino v različnih izvedbah in neobičajne priloge, pripravljene po starih kiaških receptih. Tako kot je teran iz domačega vinograda, saj imajo Raspopovičevi poleg velikega nasada hrušk viljamovk med drugim tudi 3000 trt najvišjih rodnosti, bo tudi kruh iz domače peči...
Gostje si bodo verjetno to gostilno zapomnili tudi po posebnosti, da ima najsodobneje urejeno kuhinjo široko odprto proti jedilnici. Na ta način želi gostilničar omogočiti, da bi gostje, ki to želijo, lahko sami izbirali kose in kasneje spremljali pri-
pravljanje hrane. Sicer pa domiselna sestava jedilnika, spodbudnejši način komuniciranja osebja z gosti in bogato založena klet, v kateri bodo poleg terana tudi druga značilna vina iz širšega vinorodnega območja, ne bo edina značilnost Raspopo-vičeve gostilne. Lokal naj bi postal tudi zbirališče kulturnikov, ki bi se želeli tukaj predstaviti s svojimi likovnimi, literarnimi, glasbenimi ali poustvrjalskimi dosežki. Ko bo led prebit, bo podjetni novopečeni krčmar, ki se je ob svojem delu v carinarnici v preteklosti ukvarjal tudi s slikarstvom, vrtnarstvom, plastičar-stvom in še čim, zaoral ledino v za Kras povsem novi turistični ponudbi. Začel bo rediti konje in za svoje goste organizirati kulinarične, rekreativne, naravoslovne in etnografske izlete s kočijo po impresivni, rahlo gričevnati pokrajini, v kateri se v edinstvenem zaporedju izmenjujejo bogati vinogradi, borovi in hrastovi gozdički in enkratne kamnite vasi.
JANEZ ODAR
Konec tedna že trgatev
KOPER — V tri leta starem 28-hektarskem vinogradu Vinakopra v Izoli bodo že v petek začeli s trgatvijo. Trgači Vinakopra bodo začeli trgati grozdje chardonnay, ki je - poleg namiznega - tudi najprej dozorelo v slovenski Istri. Kot je povedal enolog koprske kleti Iztok Klenar, bodo grozdje predčasno potrgali, saj bodo pri predelavi v vino poskušali uporabiti tehnologijo, ki je na primer v sosednji Italiji že uveljavljena. V izolskem vinogradu, ki je letos prvič obrodil, bodo trgali dva dni, potrgali pa naj bi okoli 50 ton grozdja, trgači pa se bodo takoj preselili še v vinograd chardonnaya v Laborju, kjer naj bi potrgali še približno 70 ton te vrste grozdja. Sicer vse kaže, da bo letošnja trgatev v slovenski Istri dokaj zgodnja, saj bodo zgodnje sorte belega in rdečega grozdja začeli trgati kmalu po 15. septembru.	j u
	9.MLADINSKI	Jutri, 1. septembra 1989, ob 20.30
	RAZISKOVALNI	v dvorani na Ravanci
		
	RE iSpe	ZAKLJUČNA PRIREDITEV LETOŠNJEGA
	7|	9. MLADINSKEGA RAZISKOVALNEGA
	JA 189	TABORA REZIJA 89
Program večera bo obsegal predstavitev rezultatov raziskoval-		
nega dela, ki je bilo izvedeno v času tabora.		
V pričakovanju oktobrskih občinskih volitev
V Miljah so že v teku srečanja za oblikovanje kandidatnih list
Telesno prizadete osebe še vedno na robu družbe
Športna dejavnost sredstvo za vključevanje prizadetih
Miljske politične sile se že aktivno pripravljajo na predčasne občinske volitve, ki bodo 22. in 23. oktobra. Sestanki med občinskimi sekcijami in pokrajinskimi tajništvi strank se vrstijo kot na tekočem traku, tako da že krožijo prva imena nosilcev list in kandidatov, ki se bodo borili za izvolitev v tridesetčlansko občinsko skupščino. V petek zvečer je miljska sekcija KPI v tem okviru pripravila 40-članski seznam morebitnih kandidatov, ki ga bo sedaj poslala v pretres članstvu, to pa bo prihodnji teden na tako imenovanih primarnih volitvah izreklo svoje preference. Na seznamu so samo člani stranke, Listo Frausin pa bodo sredi septembra dopolnili z neodvisnimi predstavniki, med katerimi bo tudi dosedanji župan Mutton. Nosilca ali nosilce list pa bodo izbrali sporazumno s pokrajinskim vodstvom stranke.
Socialisti bodo po vsej verjetnosti spet kandidirali svoja dosedanja občinska svetovalca Rossinija in Ulcig-raia, v vrhu liste pa bo tudi novi sek-cijski tajnik Di Candia, ki je na občinskem kongresu stranke v tajnem glasovanju le za peščico glasov premagal Ulcigraia. Slednji se naslanja na notranjo komponento deželnega svetovalca Tersarja, sekretar pa je pristaš podpredsednika Dežele Carboneja. Dolgoletni podžupan Rossini pripada Seghe-nejevi levici, tako da miljski socialisti ne bodo imeli prav lahkega dela pri izbiri kandidatur in posebno ne nosilca liste. Rossini je povrhu pred kratkim postal predsednik upravnega odbora Krajevne zdravstvene enote in ni izključeno, da se bo sedaj v celoti posvetil tej funkciji. Morda bo PSI spričo takega položaja izbrala za nosilca liste kakega uglednega tržaškega predstavnika. S tem v zvezi se je govorilo tudi o Carboneju, ki pa bo baje nosilec
kandidatne liste PSI na občinskih volitvah v Nabrežini.
Demokristjani - kot smo lahko izvedeli - hočejo precej korenito pomladiti svojo svetovalsko skupino, tudi oni pa imajo precej težav z odnosi med notranjimi strujami. Milje so bile od nekdaj »politična trdnjava« morotejcev, v tržaškem vodstvu stranke pa imajo sedaj večino desnosredinske struje, ki so pred kratkim brez večjih zadržkov potisnile morotejce v opozicijo. Miljska KD, ki je bila v vsem povojnem času v opoziciji, je v začetku leta podpisala s komunisti sporazum za vodenje Občine, ki pa je zaradi političnega veta pokrajinskega tajnika Tripanija ostal mrtva črka. To je med krajevnimi demokristjani, ki so skoraj do za-
dnjega nasprotovali predčasnemu razpustu občinskega sveta, povzročilo precej slabe krvi, ta pa bi utegnilo imeti posledice tudi pri izbiri kandidatov.
Na oktobrske volitve se pripravljajo tudi zeleni. V teku so pogajanja za predložitev enotnega volilnega simbola (po vsej verjetnosti smejočega se sonca), sporazuma pa ni še videti na obzorju. Obstajajo vsekakor precej konkretne možnosti za dogovor med tako imenovanimi pravovernimi zelenimi in listo s simbolom mavrice, ki jo sestavljajo radikalci in demoproletar-ci. Težji pa bo sporazum z zelenenimi, ki se sklicujejo na znak marjetice, saj so se vsaj na tržaški ravni v zadnjem času precej približali Listi za Trst.
S. T.
Prihodnji četrtek, 7. septembra
Vodstvo tržaške KPI o »primeru Bordon«
Federalni komite KPI, ki je najvišje politično telo tržaške strankine federacije, se bo v četrtek, 7. septembra, ukvarjal s tako imenovanim »primerom Bordon«, o katerem pa ne bodo govorili na prihodnjem sestanku strankinega deželnega vodstva, kot je pred kratkim poročala tiskovna agencija ANSA. Sejo federalnega komiteja so sklicali po normalnem postopku in ne na podlagi formalne zahteve nekaterih članov, tudi zato - kot nam je včeraj povedal član deželnega tajništva in načelnik občinske svetovalske skupine Maurizio Pessato - »ker si vsi želimo odkrite razprave in razčiščenja, ne pa političnih procesov«. Federalni odbor je imel že 20. julija na dnevnem redu oceno tega vprašanja, zaradi odsotnosti člana vsedržavne direkcije Fassina pa so zasedanje odložili. Prihodnji četrtek pa bo za to priložnost v Trstu Claudio Petruccioli, ki velja za enega najtesnejših sodelavcev sekretarja Occhetta.
Poslanec VViller Bordon, ki je plačal vpisnino na zadnjem kongresu v Riminiju, ni pa dvignil izkaznice radikalne stranke, je bil medtem včeraj dopoldne gost Radia Radicale v neposredni oddaji, v kateri je odgovarjal na vprašanja poslušalcev. Miljski komunisti - kot nam je poveoal tajnik Fulvio Vallon - pa se za sedaj ne bodo ukvarjali s to zadevo, saj bodo sklicanje morebitne skupščine vzeli v pretres šele po četrtkovi seji federalnega odbora. Bordon, ki ga bo miljska Lista Frausin skoraj gotovo vključila v kandidatno listo za oktobrske občinske volitve, je včeraj na Radio Radicale ponovno napovedal, da se bo udeležil bližnje seje državnega federalnega sveta Pannellove stranke.
Vključevanje telesno prizadetih oseb v družbo s pomočjo športa je bila tema, o kateri so v organizaciji združenja Movimento Sportivo Popolare govorili na tiskovni konferenci, ki je bila včeraj na sedežu tiskovne agencije ANSA v Trstu. Pokrovitelj srečanja je bilo odborništvo za šport Občine Trst, vodil pa ga je komisar za Furla-nijo-Julijsko krajino pri omenjenem združenju Alessandro Peterlini.
Med tistimi, ki so z neposrednim pričevanjem dali pečat srečanju, je bila zlasti Rimljanka Osanna Brugnoli, bivša filmska igralka, ki je zaradi incidenta morala v 21. letu starosti prekiniti kariero. Brugnolijeva je obžalovala dejstvo, da družbeno okolje še ni pokazalo pripravljenosti za zbližanje s handikapiranimi osebami. Tonaj bi bila posledica prevladujoče kulture, ki zavrača vse, kar se odmika od ustaljenih vzorcev. Pomembna je zato primerna vzgoja, ki naj bi temeljila na enakopravnem odnosu s prizadetimi osebami. Kar pa zadeva vključevanje invalidov v družbo, je Brugnolijeva poudarila, da je športno udejstvovanje res učinkovito, tako s fizičnega kot psihičnega vidika.
Brugnolijeva je možnost za športno dejavnost našla v ortopedskem inštitutu S. Lucia v Rimu. V tem zdravste-nem zavodu je doslej »zraslo« več športnikov invalidov, tudi takih, ki so sodelovali na mednarodnih tekmovanjih paraplegikov. O izkušnjah pri uporabi športne terapije v tem inštitutu je spregovoril sam ravnatelj Luigi Amadio. Bil je mnenja, da pri tovrstni terapiji ni toliko važen agonizem, temveč počutje prizadetega.
Odbornica Občine Trst Luisa Ne-mez je v svojem posegu poudarila, da se vključevanje invalidov v družbo ne sme omejevati le na področje skrbstva. Opredelila je tri prioritetna pod-
ročja, in sicer vključevanje prizadetih v delovno okolje, skrčenje postopka za priznanje invalidnine in ureditev ustreznih prostorov za prizadete osebe.
Bolj tehničen je s tega vidika bil inženir Giaguinto, član vodstva podjetja Cividin, ki je spregovoril o arhitektonskih ovirah (stopnicah, preozkih vratih itd.) za vključevanje invalidov. Parlamentarec Giulio Camber je govoril o zakonodajnih ukrepih v korist fizično prizadetih, medtem ko se je novinar Daniele Damele navezal na poseg Brugnolijeve. Dejal je, da se vključevanje ne sme omejiti le na invalide: t. im. neprizadeti bi morali pokazati več empatičnih prizadevanj, saj bi se tudi oni morali vključiti v svet drugačnih (tj. prizadetih oseb). V korist prizadetih se je zavzel tudi podpredsednik Italijanskega olimpijskega odbora (CONI) za Trst Fulvio Alberi, ki je obljubil, da se bo v ta namen osebno angažiral.
Nato so posegli še predstavnik As-sociation Internationale du Temps Libre Enrico Scaramucci (govoril je o kulturi in rekreaciji v službi fizično prizadetih), deželni koordinator Sani-tasport (tj. službe, ki deluje v okviru Movimento Sportivo Popolare) Gior-gio Crismani (obravnaval je načrte te službe v korist invalidov) in nekateri drugi. V razpravi, ki je sledila, so govorili o potrebi, da bi športnim dejavnostim približali še druge prizadete osebe, o razkoraku med obljubami predstavnikov pristojnih teles in dejanskim stanjem pri vključevanju invalidov, deloma pa tudi o premajhnem zanimanju politikov za te probleme.
V tržaški pokrajini se s športom ukvarja približno 70 fizično prizadetih oseb, od katerih so se nekatere uveljavile tudi na pomembnih mednarodnih športnih tekmovanjih, (iv)
Izdelki Danila Sedmaka so že ornamenti
Otroci in animatorke se zelo dobro razumejo
Ko kamnarstvo in kovaštvo presežeta obrtniško stopnjo
V Repnu gre h koncu otroški poletni center ki ga je že petič pripravilo KD Kraški dom
»Kamen je preteklost, železo in beton sedanjost,« je pred leti zapisal kriški rojak. S tem je želel poudariti, da so prvino, ki je nekoč imela v gradbeništvu bistven pomen, nadomestili drugi elementi, v prvi vrsti jeklo in plastične mase. Ti prvini sta postali simbol nove dobe, kamen pa je nečastno utonil v obrobju.
Pa vendar! Izkušnja je pokazala, da neka rdeča nit med kamnom in železom oziroma betonom, med starim in bolj modernim, vseeno obstaja. Dokaz za to smo našli v isti vasi, iz katere pisec uvodne misli izhaja, torej v Križu. Tu, na robu vasi, smo obiskali Danila Sedmaka, 61-letnega domačina, ki se v prostem času - posredno pa tudi poklicno - ukvarja s kamnarstvom in kovaštvom. Pravzaprav je to že stopnja več od navadne klesarske oziroma kovaške obrti, saj so Sedmakova dela, vsaj kar zadeva obdelavo kamna, že pravi ornamenti.
Danilo Sedmak je samouk; Mesarstvo in kovaštvo je vzljubil že v mladih letih, odtlej pa je v svoji domači delavnici izklesal oziroma »na ognju« oblikoval več okrasnih predmetov, figur in drugih izdelkov. Cvetov v gumbnici je kar nekaj: kamnita vodna pipa, ki stoji na dvorišču, vazi in ornament v grškem slogu, košata kovinska vrtnica (tudi ta stoji na »borjaču«), železna dvoriščna vrata itd. Sedmak je vse te predmete izoblikoval po lastni zamisli, zaradi pikolovske natančnosti je za nekatere porabil kar veliko časa. Ornament v grškem slogu je klesal npr. leto dni, za dekoriranje hišnega stropa pa je porabil devet mesecev. V načrtu ima izdelavo tudi drugih predmetov, za zdaj pa še ne premišljuje o sodelovanju na kaki razstavi. »Preveč skrbi,« nam je odvrnil, čeprav bi si kak njegov predmet gotovo zaslužil mesto na razstavnih prireditvah. Orna-
V Fižgarjevem domu na Opčinah
Jutri se začne tradicionalna Draga
V Finžgarjevem domu na Opčinah bodo od jutri do nedelje že tradicionalni študijski dnevi »Draga 89«. Društvo slovenskih izobražencev, ki je prireditelj te kulturne manifestacije, sporoča, da so iz tehničnih razlogov nekoliko spremenili že objavljeni program študijskih dnevov. Predstavitev manifestacije bo jutri ob 17. uri, nato bo sledila okrogla miza na temo »Manjšina-žrtev ideoloških bojev«, pri kateri bodo sodelovali Ivan Verč, Tomaž Simčič in Ferruccio Clavora. Predavanje o problemih in o rešitvah v multikulturnih družbah, ki je bilo napovedano za jutri, pa bo na sporedu v soboto ob 16. uri, takoj po kratki otvoritveni slovesnosti. O teh vprašanjih bo predaval Stane Bah iz Kanade. V nedeljo dopoldne ob 10.30 bo na Opčinah tekla beseda o vizijah in mejah narodne sprave, popoldne ob 16. uri pa bo predavanje o Sloveniji med Evropo in Balkanom s posebnim poudarkom na nedavna dogajanja v sosednji državi. Tradicionalna nedeljska maša bo ob 9. uri na prostem.
Društvo slovenskih izobražencev je medtem v teh dneh izdalo zbornik lanske Drage s prispevki predavateljev in razpravljalcev po naslovom »Kam plove-mo«. Zbornik sta založila tednik Mladika in Svet slovenskih organizacij. Opremil ga je Edvard Žerjal, fotografije pa sta prispevala Mario Magajna in Peter Cvelbar. Predstavitev zbornika je napisal predsednik DSI Sergij Pahor.
mente izdeluje pretežno iz kraškega kamna, včasih pa seže tudi po drugih vrstah kamna.
Sedmak izhaja iz kamnarske družine, saj se je tudi njegov oče Rihard ukvarjal s kamnarstvom. Rihard Sedmak je bil zaposlen v kamnolomu v bližnji Nabrežini, podobno kot številni drugi Križani. Nekaj kamnolomov je bilo tudi v Križu, vendar so prenehali z obratovanjem. Nekdanji kamnarji so že leta v pokoju, vendar je ostalo več kamnitih prič: najbolj znane so Tomažev kip pri cerkvici sv. Roka, kamniti križ ob glavni cesti, nagrobniki na vaškem pokopališču in druge. Sedaj še ornamenti Danila Sedmaka. Ob njih pa kovinski izdelki, prav tako delo kraške trdoživosti in vztrajnosti, (iv)
Na sliki (foto Magajna) Danilo Sedmak z enim od svojih del.
Čudovit zeleni park okoli koče pod Rupo v Repnu je te dni »operativna postojanka« otroškega poletnega centra, ki ga je letos že peto leto zapored priredilo repentabrsko kulturno društvo Kraški dom. Veseli živžav se bo zaključil jutri in otroci so v prijetni družbi preživeli skupaj dvanajst do-poldnevov po štiri ure. To formulo so že v prejšnjih letih uspešno eksperimentirali, saj se tako otroci ne utrudijo preveč in lahko popoldne izkoristijo za kopanje s starši. Obenem pa imajo tako prireditelji tudi manjše organizacijske težave, saj jim ni treba pripravljati kosila.
V center je redno zahajalo 15 otrok iz repentabrske občine, ki obiskujejo zadnja dva letnika vrtca in prve tri razrede osnovne šole. Našli smo jih pod mogočnimi hrastovimi krošnjami, ko so se prosto igrali, seveda pod skrbno kontrolo treh vzgojiteljic in animatork Doriane, Elene in Nataše. Skupina punčk je v zasilno zgrajeni kolibi kuhala mineštro, ki pa ni bila užitna, ker se je prismodila... Fantje pa so poskušali pritrditi vrv na vrh drevesa, da bi se nato po vzpenjali po njej kot moderni tarzani.
Sicer pa je bila vsa dejavnost dokaj pestra in raznolika. Otroci so pripravili lepe risbice, iz daša so oblikovali raznovrstne predmete in živali ter jih pobarvali, poskusili so se tudi v balinanju, šli so na sladoled in na sprehod na Col. Ko pa je bila vročina neznosna, so se kar škropili z vodo in tako našli blagodejno osvežitev. Vreme je bilo vseskozi naklonjeno, z izjemo zadnjega ponedeljka, ko so deževni dopoldan preživeli v novem prizidku in igrali na tombolo, domino in sestavljali pucle. Sicer pa so se otroci najraje
igrali na prostem in so v veseli družbi bili sicer živahni, vendar pa ne nagajivi.
Tradicionalno vprašanje smo zato obrnili na glavo in pri otrocih šaljivo poizvedeli, ali so zadovoljni z vzgojiteljicami. Spontano so odgovorili pritrdilno, »ker nas nič ne kregajo«. To pa dejansko zveni kot pohvala otrokom samim, saj so bili disciplinirani in angažirani, tako da se animatorkam ni bilo treba preveč razburjati in vsi skupaj so tako bili protagonisti letošnje uspešne izvedbe poletnega centra, ki je v celoti dosegel svoj namen.
B. S.
Na sliki (foto Magajna) nekateri izmed udeležencev poletnega centra.
Vpisi v tečaje Ljudske šole
V teh dneh so na Ljudski šoli (Scuo-la popolare) začeli sprejemati vpisovanja v tečaje jezikov, glasbe in plesa. V tajništvu, ki se je preselilo v Ul. Bat-tisti 14/a (pri Tržaški hranilnici), nudijo vse potrebne informacije. Njegovi uradi so odprti od 9. ure do 12.30 in 0° 16. ure do 19.30, telefonska št. pa je 733376. Šola prireja tečaje za otroke in odrasle, in sicer iz angleščine, sloveti-ščne, nemščine, srbohrvaščine, tečaje modernega in jazz plesa, južnoameriških in ljudskih plesov in tudi različn® glasbene ter telovadne tečaje.
Sinoči tudi koncert zbora iz Rige
Župan sprejel sovjetske pevce
V prostorih tržaškega županstva je včeraj bilo srečanje med županom Francom Richettijem in člani pevskega zbora Gaudeamus iz Rige v Latviji (Sovjetska zveza). Latvijske pevce je vodil dirigent Edgars Racevski, spremljala pa sta jih tudi predsednik in pevovodja tržaškega pevskega zbora Ulesberg Bruno Depretto in Tullio Ric-cobon. Sovjetski zbor je namreč gost zbora Ulesberg.
Župan Richetti je goste najprej pozdravil, nato pa spomnil na prijateljske vezi, ki združujejo Trst in Rigo, v prvi vrsti na področju kulture in umetnosti. Poudaril je, da je Trst pozoren do dogajanja in položaja v baltskih republikah in da je od nekdaj
dovzeten tudi za
različnost ostali red-
stvarnosti, posebno kar zadeva v, note kot so svoboda, neodvisnost ^ avtonomija. Člani zbora (ta delaje ^
okviru politehničnega inštituta Rigi) so po simbolični izmenjavi da zapeli latvijski motiv, ki opeva Ptl' teljstvo in glasbo.
Zbor Gaudeamus je, kot rečeno, P.g šel v Trst na povabilo zbora An(0 .. Ulersberg in je imel sinoči celove jg. ni koncert v salezijanski cerkvi sv- ( neza Bosca. Sestavlja ga osetnd ^g. izkušenih pevcev, ki so doslej 9° ,.j/i
vali v domala vseh vzhodnoevrop^gt/
državah. Preden je zbor prišel v v. se je udeležil mednarodnega zb skega tekmovanja v Arezzu.
Uprava zapora načrtuje pobude za integracijo tujih državljanov
Tudi v Koroneju čedalje več tujcev Izbruhov rasizma pa doslej ni bilo
Od začetka poletja se je število zapornikov, ki sedijo v tržaškem zaporu, podvojilo. Medtem ko je bilo maja v Koronjeu še manj kot sto zapornikov, jih je bilo včeraj točno 191, od katerih so kar 103 tujci. Da se je zapor tako napolnil, je odvisno predvsem od dejstva, da so iz drugih italijanskih zaporov poslali v tržaško ječo pravo množico tujcev, ki so v zadnjem letu nase-zapore. Čedalje
lili italijanske emigracija iz
večja
držav tretjega sveta, zlasti iz afriških držav v Italijo se namreč odseva tudi v sestavi populacije zaporov. Kot pravi ravnatelj Koroneja Giovanni Attina, je zapor po eni strani pravo (boleče) zrcalo tega, kar se dogaja v družbi. Kljub temu pa so — vsaj v tržaškem zaporu — doslej uspeli zajeziti rastoči val nestrpnosti in rasizma, ki je v Italiji v zadnjih mesecih Povzročil številne izbruhe nasilja in nekulture, zadnji od katerih je prav tragični umor južnoafriškega begunca Jerryja Essana Mašila. Do pretepa, o katerem smo poročali na začetku avgusta, je namreč prišlo med Egipčani in Tunizijci, belci pa se doslej niso znesli nad svojimi temnopoltimi "kolegi".
Večino tujcev v Koroneju predstavljajo — kot je že običajno — jugoslovanski državljani, katerih je kar 45, a jih upravitelji zapora štejejo že med naše ljudi" (kot je dejal ravnatelj At-tinh, ki se je v preteklosti učil tudi slovenščine). Sledijo Tunizijci (15), Al-žirci (6), Nigerijci (11), Senegalci (2), Libanonci (3), Maročani (5) in Sirijci (2) in po en državljan iz Kolumbije, Bolivije, Argentine, Španije, z otočja Barbados, iz Malezije, Libije, Grčije, Etiopije, Ekvadorja, Egipta, Ugande, Gambije in Turčije. Večino tujcev so poslali v Trst, ker so bili drugi zapori Prenaseljeni, medtem ko je bil tržaški zapor na pol prazen (prostora je za 200 ljudi). To pa je znatno obremenilo uelo v zaporu, in ne samo zato, ker je treba skrbeti za sto ljudi več (kar znat-n° obremenjuje delo v kuhinji in vse ostale storitve), ampak predvsem zato, ker se je vzdušje v zaporu zelo spremenilo. Jugoslovani so se namreč "do-m?" razumeli z italijanskimi kolegi, s "hci pa so se pojavile številne nove, 2Jasti praktične težave.
»Večina naših zapornikov, tako ita-ujanskih kot tujih, sedi zaradi kršenja Predpisov o mamilih,« nam je pojasnil ravnatelj Attind, »razen Jugoslovanov, ki so v zaporu povečini zaradi kraje, vendar je med Italijani in tujci razlika, tujci so v glavnem kurirji, medtem ko s9 domači razpečevalci tudi narkoma-fu. Največja pregrada v komunikaciji 1® seveda jezik — afriški državljani govorijo kvečjemu nekaj besed angleščine ali francoščine — vendar jih lel° razlikuje tudi odnos do droge, treba je vsekakor dodati, da se pripadniki raznih narodnosti najraje dru-tjo s svojimi sonarodnjaki, kar je tudi azumljivo. Predstavljajte si osem zapornikov v tesni celici, ki se med dru-gt® ne morejo niti sporazumeti. Prav Dr *kd botruje največjemu praktičnemu Problemu, saj moramo pri nameščanju “Pomikov spoštovati tudi nekatere P odpise, ki nam velevajo, da obtožen-o ne smemo namestiti v isto celico s lestlIru, ki so že prestali proces itd. Po-, g tega pa imamo velike težave s ku-ninJ°, saj so številni Afričani muslima-I' tako da moramo hrano prilagajati ^thovim potrebam.« še 5*.0 Pravih izbruhov rasizma doslej bi v Prišl°,« ie nadaljeval Attina, »če na». omenjenem pretepu bili ranjeni Vnel s°državljani, bi se verjetno raz-°bra*Pravi kaos. K sreči pa je šlo za žiiri Tavanje med Egipčani in Tuni-da n ru9ače Pa nam "naši" očitajo, Veripflvilegiramo tujce in obratno. Položi”0-)6 res' da smo s tujci bolj raz-ga fg?vi, saj v Trstu nimajo nobene-hje pdca' ki bi količkaj poskrbel za-Ptizad tud)' da si zanje posebej
tev~“u®Vamo' da bi jim našli zaposli-»*j-l ,so brez denarja in sploh ne tiji z« ka) bodo počeli, ko bodo zapus-P°rnit °r' Podtem ko imajo tržaški za-več možnosti	;; v. i-rM.r-ti.i...
nadzorovano
da jih spustimo prostost ali da jim
Notranjost koronejskega zapora
sodstvo prizna pravico do hišnega pripora, tujci te možnosti nimajo. Prav tako jih nihče ne mara vzeti v službo. To pa je njihov največji problem, zato jih skušamo zaposliti v zaporu, če le znajo opravljati kako koristno delo, od zidarskih in pleskarskih do uradniških in kuhinjskih opravil. Takih možnosti pa je malo, zapornikov, ki bi radi zaslužili kak denarec, pa je seveda veliko. Zato smo v zadnjih časih pomislili na možnost, da bi jih zaposlili pri krajevnih upravah ali pri zasebnikih — seveda če bodo ti pristali — za taka opravila, ki jih tukajšnji prebivalci neradi opravljajo. Lahko bi na primer pometali ceste ali čistili javne vrtove. Seveda bi izbirali med takimi, ki v za-
poru niso povzročali neredov, med delom pa bi jih lahko nadzorovali. Na ta način bi se tujci, ki ne bi bili primorani zapustiti našo državo, lahko vsaj delno integrirali v družbo. V malhi pa imamo še en načrt, ki bi nam lahko pomagal v našem delu s tujci. Ker je v Trstu sorazmerno večje število tujcev kot v drugih italijanskih zaporih, bi priredili seminar o zakonodaji in o realnih življenjskih razmerah priseljencev tako zunaj kot znotraj zapora. Rad bi, da bi se sami zaporniki udeležili seminarja, da bi predlagali spremembe, ki bi jim lahko pomagale boljše preživeti to grdo izkušnjo. O tem sem se pogovarjal tudi z bivšo senatorko KPI Jelko Gerbec...« (B. G.)
Obvestilo Kmečke zveze
Prijaviti zaloge vina
Kmečka zveza obvešča vinogradnike, ki bodo imeli ob 24. uri dne 31. avgusta na zalogi vino, da morajo količino te zaloge prijaviti do srede, 6. septembra t.l., in sicer na tisto občino v kateri se vino nahaja. Prijave morajo predstaviti predvsem tisti vinogradniki, ki bodo vino, ki ga imajo v zalogi, naknadno prodali. Prijave ni treba predstaviti tistim, ki imajo vina le še za lastno uporabo.
Količina ostankov vina mora biti razvidna s hrbtne strani letne prijave vina oziroma iz registra za komercializacijo, pridelek pa mora biti razlikovan po sortah ter ločen med namiznim vinom in vinom s kontroliranim poreklom.
Za izpolnjevanje prijav bo Kmečka zveza na razpolago svojim članom v občinskih izpostavah po naslednjem urniku:
-	v Dolini v soboto, 2. septembra, od 11. do 13. ure;
-	v Nabrežini v soboto, 2. septembra, od 11. do 13. ure;
-	v Zgoniku v ponedeljek, 4. septembra, od 12. do 13. ure;
-	v Repnu v ponedeljek, 4. septembra, od 12. do 13. ure.
Obvestilo SSŠ
W
Se čas za vpis v tečaj 150 ur
Še je čas za vpis v tečaje 150 ur za dosego diplome nižje srednje šole v slovenščini. Njihovo trajanje in ureditev sta naslednja:
-	tečaji so dostopni vsem delavcem in odraslim, ki so dopolnili ali dopolnijo do 31. decembra 1989 16 let starosti (za tiste, ki še niso dopolnili 23 let, je obvezna diploma osnovne šole);
-	tečaji so brezplačni;
-	trajajo eno leto, od septembra 1989 do maja 1990, skupno več kot 350 ur.
-	učne načrte bodo udeleženci prediskutirali skupno s profesorji ob podpori sindikalnih organizacij in v luči najpomembnejših dosedanjih izkušenj;
-	komisijo, pred katero bo zaključni izpit, sestavljajo profesorji, ki poučujejo na tečaju;
-	po uspešno opravljenem zaključnem izpitu dobijo udeleženci diplomo nižje srednje šole.
Vpisovanja potekajo na sedežu Sindikata slovenske šole, Ul. Car-ducci 8, ob sredah (od 16. do 17. ure) in ob torkih in četrtkih (od 11. do 12. ure), vsak dan pa na nižji srednji šoli Ivan Cankar, Ul. Frausin 12 (TS), tel. 774046, in na nižji srednji šoli Simon Gregorčič, Dolina 210, tel. 228132.
Deželni odbornik za turizem v Miramaru
Deželni odbornik za turizem Gioacchino Francescutto si je v teh dneh na povabilo predsednika Avtonomne letoviščarske in turistične ustanove Barisona ogledal tradicionalno prireditev v Miramarskem parku »Luči in zvoki«, ki jo uprizarjajo že več kot 40 let in ki so jo letos vendarle delno posodobili. Francescutto si je ogledal tudi novo razsvetljavo Miramarskega gradu in posebej pohvalil Zavod za spomeniško varstvo in tržaško Avtonomno letoviščarsko in turistično ustanovo, ki sta si prizadevala, da bi čim bolj ovrednotila Miramar. Le-ta naj bi namreč postal najpomembnejša turistična točka naše dežele. Deželni odbornik je svojima gostiteljema ob koncu obiska zagotovil, da bo spodbudil deželno upravo, naj investira več sredstev za ovrednotenje tega romantičnega kotička naše pokrajine.
David Danieli si je spet priboril naslov svetovnega prvaka na diatonični harmoniki
Diatonična harmonika ali po domače frajtonarca je inštrument, ki nam daje v zadnjih letih veliko zadoščenja. Število godcev, tudi mladih, narašča, prireditev Glas harmonike ob prvomajskih praznikih je vse bolj uspešna, posamezniki pa se uveljavljajo na raznih nastopih in tekmovanjih.
To nam potrjuje tudi dejstvo, da imamo spet med nami svetovnega prvaka v igranju na frajtonarco, in sicer v starostni kategoriji do 18 let. Ta zveneči naslov je spet osvojil 17-letni David Danieli, ki bo letos obiskoval tretji razred trgovskega zavoda Žiga Zois. Povrhu je David še dober alpinist, študira tudi klavirsko harmoniko pri prof. Eliani Zajec in že premišlja, ali bi letos začel tudi s študijem pozavne.
»Harmonika pri nas še ni tako upoštevan inštrument, da bi lahko z njim računal na sodelovanje v kakšnem glasbenem ansamblu, razen seveda v izključno harmonikarski sestavi. Zato mislim, da bi bila moja izbira dobra, saj tudi pozavnistov ni veliko.«
Svetovno prvenstvo v diatonični harmoniki pa tudi v »organettu« (inštrumentu, ki je v Italiji bolj znan od naše frajtonarce) je potekalo, kot že lani, v Anconi, in sicer od petka, 25., do nedelje, 27. avgusta. Udeležilo se ga je 154 tekmovalcev iz Jugoslavije, Francije, Španije, Nemčije, Avstrije, Švice, Anglije in Italije. »Iz naših krajev se je zelo dobro uveljavil tudi Davide Melon, gojenec šole za diatonično harmoniko pri KD Fran Venturini pri Domju, ki je zmagal v kategoriji godcev do starosti 12 let. Sam sem nastopil z dvema skladbama, in sicer z eno Avsenikovih skladb in s skladbo Zorana Lupinca, profesorja na šoli pri Domju, ki je tudi sam dosegel naslov svetovnega prvaka in ki nas vedno
David Danieli
spodbuja v ljubezni do tega inštrumenta. Seveda ostaja tudi naš vzor.«
Tekmovanje v Anconi se je začelo v petek, ko so se tudi sestali glasbeniki in razpravljali o »organettu«, o njegovi razširjenosti v Italiji in o tem, kako igranje tega inštrumenta popularizirati med mladimi. David nam je povedal, da je to inštrument, ki je manjši in preprostejši od diatonične harmonike, ker je mogoče na njem igrati le v eni skali in tudi skladb, ki bi bile primerne za ta inštrument, je malo. Diatonična harmonika je vse drugačen inštrument, na katerem je možno igrati v treh ali celo štirih skalah, povrhu pa je zanjo napisanih tudi več skladb.
V	soboto je tekmovanje trajalo ves dan. Zvečer je bil na velikem stadionu v Anconi koncert, na katerem so nastopili nekateri solisti na organetto iz Anglije, Francije in Španije. Sledil je nastop filharmonije harmonikarjev iz Padove in za konec še solistični nastop svetovno znanega harmonikarja Gervasia-Marca Signorija na klavirsko harmoniko in tudi znanega VVolmerja Beltramija na kromatično harmoniko.
V	nedeljo se je tekmovanje nadaljevalo, popoldne pa je bilo nagrajevanje. David je prejel pokal, vsoto 350 tisoč lir, medaljo in diplomo. »Še bolj kot nagrade sem bil vesel pohvale kolegov iz Nemčije, ki sem jih spoznal na lanskem tekmovanju in ki so dejali, da sem zelo izboljšal tehniko igranja.«
David je nekaj dni pred odhodom v Ancono sodeloval tudi na tekmovanju godcev na diatonično harmoniko v Logatcu, ki ga je priredilo tamkajšnje gasilsko društvo. Udeležilo se ga je 56 godcev iz vse Slovenije, iz naših krajev pa poleg Davida še Milko Babiš s hčerko in Armando Kermac. V komisiji, ki je ocenjevala kandidate, je bil tokrat tudi Zoran Lupine. V povprečju so posamezniki prejemali okrog 32 točk, David pa jih je prejel 38 in tako tudi v Logatcu zasedel prvo mesto.
»Pa ne pišite preveč o nagradah in naslovih, saj to ni tako pomembno. Važno je, da imam rad ta inštrument in bi želel, da bi se zanj navdušili še drugi mladi. Šola pri Domju dobro napreduje in upam, da bo tako še naprej. Še to lahko morda zapišete, da sta me na nastop v Ancono spremljala nono in nona Vitko in Marija Kocjančič. Skoraj vedno me spremljata, ker jima je igranje na frajtonarco zelo všeč.«
NEVA LUKEŠ
V bolnišnicah naše dežele Primanjkuje krvi vseh skupin
včera; rzaskih bolnišnicah hudo primanjkuje krvi skupin 0+ in A + . Tako je vSp k j sP°ročil tržaški krožek srčnih bolnikov Sweet Heart, ki je ob tem pozval Pri reše 1 ™hko darovali kri, naj to storijo, saj bi s tem lahko bistveno pomagali Pežejj DVan)u človeških življenj. Dogaja se namreč, da v Trstu in sploh v celotni v6zije ul0 en> strani pada število krvodajalcev, po drugi strani pa rase povpraše-T0 J1, z'asti zaradi vse številnejših kirurških posegov.
Pice, Se est so potrdili tudi v imunotransfuzijskem centru glavne tržaške bolniški, (ja Prayi v najpomembnejšem tržaškem krvodajalskem centru. Tu so pove-zdraVnj, Trstu primanjkuje krvi tudi drugih skupin, in to že lep čas. Po mnenju kovanja Alessandra Aluja je treba vzroke za to stanje iskati deloma v slabem
v VatL d ,same9a centra, ki bi ga med drugim morali v kratkem globoko preos-
l:	1Qnia ali kar nrpHvspm na \r no7ar!netni nermeronneti nvirnma
°sti liUr|. °ma ah kar predvsem pa v nezad h krhlje,?1 Zdravnik Alu je poudaril, da je
.	Za to Ha Eti EnmHaialci im ni i
nezadostni osveščenosti oziroma občutij i-njihovem centru vsekakor dobro k"‘(*ve s . . za to, da bi krvodajalci imeli vse potrebne garancije zdravstvene fvi potev J1“ Prec* darovanjem krvi dodobra pregledajo, pa tudi samo darovanje qi kdor h 0*- stro9em spoštovanju vseh zdravstvenih predpisov. y aVnG v . 1 želel darovati kri, se lahko obrne na imunotransfuzijski center Pieta vsak dan od 8. do 12. ure.
vne k ,ui želel darovati “°hnšnice v Ul,
Globoka preosnova biološke fakultete
Tudi na Univerzi v Trstu bo študij biologije doživel globoko preosnovo, in to že z novim akademskim letom 1989-90. Študij bo odslej trajal pet let in ne več štiri kot doslej, razdeljen pa bo na dva dela: prvi trije letniki bodo namenjeni osvajanju osnov biologije, zadnja dva letnika pa bosta posvečena specializaciji. Na Univerzi v Trstu bosta zaživeli dve smeri, in sicer bio-loško-ekološka ter biomolekularna.
Študentje, ki se bodo letos vpisali na tržaško biološko fakulteto, bodo študirali po novih programih. Za prvi letnik se bodo lekcije pričele 10. oktobra. Študentje bodo med drugim dolžni opraviti 75 ur laboratorija. Za ostale letnike pa se bodo predavanja pričela novembra, podobno kot na večini drugih fakultet.
Prošnje za uporabo občinskega bazena
Tržaška občinska uprava sporoča, da bo do 16. septembra sprejemala prošnje za uporabo občinskega bazena Bruno Bianchi v sezoni 1989-90. Zainteresirana športna društva morajo izpolniti posebne prošnje, ki so na razpolago v uradih občinskega odborniš-tva za šport in prosti čas v Ul. del Teatro med 8.30 in 12.30. Izpolnjene prošnje je treba nato nasloviti na odbornika za šport, v vednost pa jih tudi izročiti športni zvezi, kateri društvo pripada.
Odbornik za šport je sporazumno z rajonskim svetom za Sv. Vid in Staro mesto pred kratkim določil urnike odprtja občinskega bazena. Od ponedeljka do sobote bo za plavalce odprt bazen med 12. in 15. uro, ob nedeljah pa med 9. in 12. uro.
Deželni prispevki za mlekarstvo in sirarstvo
Z namenom, da bi podprl mlekarstvo in sirarstvo, je deželni odbor sklenil dodeliti temu sektorju približno 800 milijonov lir denarnih prispevkov. Znesek naj bi služil zlasti za večji prodor izdelkov na tržišče in za ovrednotenje celotne dejavnosti. Denarna sredstva bodo razdelili med 23 zadružnih enot, konkretno pa naj bi jih uporabili za nakup primernih strojev in aparatur, v prvi vrsti naprav za pasteriziranje, hladilnih naprav in vozil za prevoz mleka, masla, sira in ostalih mlečnih izdelkov.
Seje tržaških rajonskih svetov
Tudi rajonski sveti tržaške občine bodo v prihodnjih dneh po poletnem premoru začeli z rednim delom. Jutri se bo tako na izredni seji sestal rajonski svet za Novo mesto - Staro mitnico, ki ima na dnevnem redu sporočila predsednika, odobritev zapisnikov prejšnjih sej, obravnavo ljudske peticije o vzdrževanju vile Brunner in razpravo o vprašanju prometa v mestnem središču.
Na seji, ki se bo začela ob 20.30, bo tekla beseda tudi o predlogih in sugestijah za oblikovanje triletnega načrta za izvajanje občinskih javnih del. Zahodnokraški rajonski svet pa se bo sestal v ponedeljek, 11. septembra.
■	Občina Trst sporoča, da bodo zaradi vzdrževalnih del podjetja ACEGA jutri zaprli za promet Ul. Stoppani. Prepoved bo veljala med 7. in 21. uro. Iz istega razloga so odredili tudi prepoved parkiranja avtomobilov in vozil v ulicah Marconi in Torricelli.
■	Na sedežu sindikata CGIL v Ulici Pondares 8 (dvorana Santi) bo jutri ob 9. uri skupščina delavcev tekstilne tovarne Calza Bloch. Skupščino je sklical tržaški pokrajinski sindikat za tekstilni sektor FILTEA-CGIL.
Ob izgubi drage mame Marije Smotlak vd. Barut izreka iskreno sožalje svoji raznašaiki Luciani
uprava Primorskega dnevnika
Ob izgubi moža in očeta Georgija Stoineua izreka ženi Lilijani, hčerki Karen in svojcem globoko sožalje KD F. Venturini
Ob 45-letnici usmrtitve
Venec in mogočen kres v spomin na peterico kurirk iz Prebenega
gledališča		Kulturno gospodarska zadruga BAN		razne prireditve
MIRAMARSKI PARK -LUČI IN ZVOKI Nocoj, 31. t. m., ob 21.00 predstava v nemščini in ob 22.15 predstava v italijanščini.
kino
ARISTON - 21.00 Ladri di saponette, It. 1989, r. Maurizio Nichetti.
EXCELSIOR - 20.00, 22.15 Ore 10: calma piatta, srh., r. Philip Noyce.
EXCELSIOR AZZURRA - 18.00, 21.45 Le-t's get lost, glas., i. Chet Baker.
LJUDSKI VRT - 21.00 Chi ha incastrato Roger Rabbit.
NAZIONALE I - 16.30, 22.15 Nightmare 4, srh., □
NAZIONALE II - 17.00, 22.15 Cioccolato bollente, kom., i. Vanessa Redgrave.
NAZIONALE III - 16.20, 22.10 La scuola dei piaceri proibiti, porn., □ □
NAZIONALE IV - 16.20, 22.10 Bestialita bitransexual gay, porn., □ □
GRATTACIELO - 17.30, 22.15 La časa 4, srh., i. D. Hasselhoff, L. Blair.
MIGNON - 16.30 22.15 Un pešce di nome VVanda.
EDEN - 15.45, 22.00 Moana Pozzi, una calda femmina da letto, porn., D □
VITTORIO VENETO - Zaprto zaradi popravil.
CAPITOL - 16.15, 22.00 La bella addor-mentata nel bosco, prod. Walt Disney. LUMIERE FIGE - Zaprto.
ALCIONE - Zaprto.
RADIO - 15.30, 21.30 Heros, porn., □ □.
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ D
šolske vesti
Ob 45. obletnici usmrtitve petih mladih kurirk iz Prebenega so domačini položili venec pred spomenik padlim v narodnoosvobodilni vojni ter počastili njihov spomin z enominutnim molkom. Nato so odšli na konec vasi in prižgali mogočen kres, ki ga je bilo videti po vsem Bregu.
Na slikah (foto Magajna) zgoraj polaganje venca, spodaj pa domačini ob kresu.
Predstavili jih bodo v ponedeljek
Tudi letos Glasbeni sprehodi po slikovitem Miramarskem parku
Glasbena matica obvešča vse tiste, ki niso še potrdili vpisa za šolsko leto 1989/90 naj to storijo še jutri, 1. septembra.
Glasbena matica obvešča, da se vrši vpisovanje novih gojencev za šolsko leto 1989/90 od 1. do vključno 11. septembra na šoli / Trstu, Ul. R. Manna 29, tel. 418605.
Ravnateljstvo DTTZ in oddelka za geometre Žiga Zois v Trstu sporoča, da se bodo popravni izpiti za šolsko leto 1988/89 začeli jutri, 1. septembra, ob 8.30 na sedežu šole z naslednjimi pismenimi izkušnjami: slovenščina - 1. a, 1. b, 1. č, 1. geom., 2. a in 2. b; italijanščina - 3. c; nemščina - 1. t. j. - 1. a in 2. a; nemščina -2. t. j. - 1. b, 1. c in 3. b; matematika - 1., 2. in 3. geom.; trgovinstvo - 3. a, 3. b in 4. a ter knjigovodstvo - 4. a in 4. b. Razpored pismenih, grafičnih in ustnih izpitov za naslednje dni je izobešen na šolski oglasni deski.
razna obvestila
Glasbeno združenje Opera giocosa bo tudi letos priredilo priljubljene »glasbene sprehode« po Miramarskem parku. Koncerti, ki jih bodo prireditelji podrobno orisali na tiskovni konferenci (v ponedeljek, 4. septembra), bodo v dneh 9., 10., 17. in 18. septembra.
Kot v preteklih letih, se bo orkester Opera giocosa (s katerim bo nekajkrat sodeloval tudi ansambel Santa Cecilia iz Vidma) tudi letos sprehajal po že tradicionalnih miramarskih poteh, in sicer od labodjih jezero do gradiča, od spomenika Leopoldu drugemu do portiča in od spomenika Maksimiljanu do jezerca z lotusovimi cvetovi.
Glasbeno združenje Opera giocosa so ustanovili leta 1984 in je v teh petih letih doživelo že velik uspeh: orkester je namreč nastopil na festivalu Opera barga in nato v Vicenzi, Gorici, Piši, Lucci, Montecatiniju, Firencah, Benetkah in v Miinchnu. Orkester sestavljajo violinisti Orietta Malusa, Alessandro Merluzzi, Alberto Godas, Antonio Kozina, Massimo Arancio, Lucia Ghiardi in Giulio Angelini, violista Pavel Ota in Maurizio Goina, kontrabasist Marco Candotto, na pavke pa igra Claudio Pribetti. Orkester vodi in mu dirigira Severino Zanneri-ni, ki je tudi predsednik upravnega sveta tega mladega glasbenega združenja.
MePZ Primorec - Tabor obvešča, da prične z vajami jutri, 1. septembra, ob
20.30	v Prosvetnem domu na Opčinah.
Slovenski lovski pevski zbor FJK Doberdob obvešča vse pevce, da bo prva vaja v letošnji sezoni v sredo, 6. septembra, ob 20.30 v Bubničevem domu v Rep-nu.
izleti
Kmečka zveza organizira v soboto, 9. septembra, TRADICIONALNI VSAKOLETNI IZLET v Savinjsko in Logarsko dolino. Cena izleta 40.000 lir. Vabimo člane, ki se želijo udeležiti izleta naj to sporočijo uradu naše zveze v Ul. Cicero-ne 8/b, tel. 362941.
prispevki - prispevki - prispevki - prispevki
V	spomin na Silvijo Ferlugo darujeta Livio in Savina Malalan 20.000 lir za sekcijo VZPI - ANPI Trebče.
Namesto cvetja na grob Pepija Žerjula darujeta družini Pahor in Petaros 100.000 lir za Šentjakobsko kulturno društvo in
100.000	lir za popravilo cerkve pri sv. Jakobu.
Namesto cvetja na grob Pepija Žerjula daruje Marija Glavič - Slama 100.000 lir za Marijin dom v Ul. Risorta.
Ob 45. obletnici junaške smrti petih kurirjev OF, ki so jih nacifašisti ustelili na Opčinah dne 29. 8. 1944 daruje Slava Slavec 30.000 lir za vzdrževanje spomenika padlih v NOB v Prebenegu.
V	isti namen daruje družina Kuzmič
30.000	lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Prebenegu.
S. Malalan daruje 20.000 lir za UNICEF.
V	spomin na gospo Pino Rojac-Novak darujejo Elva, Ivanka, Lidija, Silva in Vlasta 100.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
V	spomin na Zorka Berdona daruje Pi-erina Šuligoj 10.000 lir za Dijaško matico,
10.000	lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB pri Sv. Ani in 10.000 lir za PD Kolonkovec.
Ob lepi obletnici darujeta Magda in Neva 30.000 lir za SKD Barkovlje in
30.000	lir za Sklad Mitja Čuk.
Namesto cvetja na grob Ninija Kralja
darujejo Pepi in Luciano Černjava 10.000 lir ter Lidija in Miloš Kalc 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlih v NOB v Gabrovcu.
V	spomin na Milo Škerlavaj daruje Milka Kalc iz Gropade (št. 99) 10.000 lir za ŠD Polet.
V	spomin na Štefanijo Gornik iz Bazovice darujeta Zofi in Argeo 30.000 lir za KD Skala iz Gropade.
Ob 6. obletnici smrti drage mame Justine Tretjak daruje Ida z družino 20.000 lir za dekliški zbor Vesna, 20.000 lir za MPZ Vesna in 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlih v NOB v Križu.
Namesto cvetja na grob pok. Gizele Košute darujeta Gabrijela in Alojz Sedmak 25.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
V	spomin na bratranca Giordana Sedmaka, umrlega v Franciji daruje Alojz Sedmak z družino 25.000 lir za popravilo Ljudskega doma v Križu.
V	spomin na pok. Ninija Kralja darujeta Laura in Gičko Sedmak 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Gabrovcu.
Ob včlanjevanju VZPI-ANPI Prosek-Kontovel so darovali za sekcijo: Konto-vel - Slavoljub Štoka 10.000 lir, Dušan Križman 5.000, Andrej Udovič 10.000 lir, Josip Štoka 10.000 lir, Marta Malalan -Cesar 10.000 lir, Marta Starc-Ukmar
10.000	lir, Adriano Sigmund 10.000 lir, Vida Gerlanc-Mennucci 10.000 lir, Rado Mennucci 10.000 lir, Viktor Štoka 10.000 lir, Lojzka Danev-Faggin 5.000 lir in Valentin Peric 10.000 lir.
V	počastitev spomina Ninija Kralja daruje Andrej Starc 10.000 lir za obnovo bolnice Franja.
V	spomin na Ninija Kralja daruje Vida Mennucci 10.000 lir za obnovo bolnice Franja.
V	spomin na dragi teti daruje N. N.
20.000	lir za cerkev v Bazovici.
V	počastitev spomina umrle gospe Mile Škerlavaj vd. Milič darujeta Lucija Hrovatin in Minka Pahor 40.000 lir za Tržaški oktet.
V	počastitev spomina tete Milje daruje Drago Gorup z družino 30.000 lir za KD Kraški dom.
V	počastitev spomina Mile Milič daruje Angela Škerlavaj - Sferzi 15.000 lir za cerkev sv. Jerneja na Opčinah, 15.000 lir za cerkveni pevski zbor iz Opčin in
15.000	lir za zbor Vesela pomlad.
V	spomin na Milo Škerlavaj vd. Milič daruje Sergio Antoni z družino 50.000 lir za MPZ Vesela pomlad.
V	spomin na pok. Emilijo Škerlavaj darujeta Laura in Ladi 50.000 lir za popravilo cerkve sv. Jerneja na Opčinah.
V	zahvalo za voščila daruje Justa Bizjak 50.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
V	spomin na Zorka Berdona daruje Marčela Vatovac 20.000 lir za ricmanjsko cerkev.
V	spomin na Ivanko Jerič darujejo družina Briščik, Škabar in Vinci 60.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Briščikih.
Namesto cvetja na grob Ivanke Jerič darujeta Karla in Nini 50.000 lir za Kulturni dom - NOB iz Briščikov.
Namesto cvetja na grob pok. Emilije Milič daruje Marija Milič 25.000 lir za cerkveni pevski zbor Opčine.
V	spomin na Milo Milič daruje Rinal-do Vremec 20.000 lir za cerkveni pevski zbor Opčine.
V	počastitev spomina matere dr. Vinka Miliča darujeta Milka in Guido Sosič
20.000	lir za cerkveni pevski zbor Opčine.
V	spomin na pok. Emilijo Milič daruje Janko Ban z družino 30.000 lir za cerkveni pevski zbor Opčine.
Namesto cvetja na grob Mira Lukše daruje Torči Ukmar 20.000 lir za FC Primorje.
V	spomin na gospo Milo Milič daruje Ivanka Dolenc 25.000 lir za cerkveni pevski zbor iz Opčin in 25.000 lir za cerkev sv. Jerneja iz Opčin.
Ob 4. obletnici smrti moža Ninija Hrvatiča daruje žena Pierina 50.000 lir za ricmanjsko cerkev.
V	spomin na Viljema Čoka daruje družina Cok 20.000 lir za Kulturni dom v Lonjerju.
V	spomin na Ninija Kralja darujejo Irena in otroci 40.000 lir za Sklad Mitja Čuk.
Ob drugi obletnici smrti nepozabnega moža in očeta Stanka Požarja darujejo Sonja, Alex in Sergij 100.000 lir za ŠD Zarja, 100.000 lir za Pogrebno podporno društvo v Bazovici, 100.000 lir za KD Lipa, 100.000 lir za ŠZ Sloga in 100.000 lir za VZPI - ANPI.
vabi na tradicionalno
ŠAGRO POD KOSTANJI
pri Banih
1., 2. in 3. septembra 1989
včeraj - danes
Danes, ČETRTEK, 31. avgusta 1989
MILODRAG
Sonce vzide ob 6.25 in zatone ob 19.46
-	Dolžina dneva 13.21 - Luna vzide ob 6.29 in zatone ob 19.42.
Jutri, PETEK, 1. septembra 1989
MILIDIN
PLIMOVANJE DANES: ob 4.19 najnižje -58 cm, ob 10.48 najvišje 49 cm, ob
16.44	naj nižje -32 cm, ob 22.27 najvišje 39 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 20,8 stopinje, zračni tlak 1013,1 mb rahlo narašča, brezvetrje, vlaga 43-odstotna, nebo pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 21 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Lisa Lugnani, Giulia-no Marani, Alessandro Gabellieri, Marco Darini, Daniel Košuta, Federica Fait, Aliče Zuliani, Greta Bartolotta, Martina Pa-ludetto.
UMRLI SO: 80-letna Sebastjana Radino vd. Moncarella, 90-letna Caterina Vi-donis vd. Saule, 87-letna Anna Bonetti vd. Grego, 73-letna Maria Papi, 74-letni Libero Conti, 61-letna Pierina Bradnik vd. Costagliola, 80-letna Iolanda Prodan, 92-letna Augusta Tamplenizza.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 28. avgusta, do sobote, 2. septembra 1989
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6, E rta S. Anna 10 (Kolonkovec), Lonjerska cesta 172, MILJE, Lungomare Venezia 3.
PROSEK, (tel. 225141 in 225340) - samo po telefonu za nujne primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6, E rta S. Anna 10 (Kolonkovec), Lonjerska cesta 172, Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, MILJE
-	Lungomare Venezia 3.
PROSEK, (tel. 225141 in 225340) - samo po telefonu za nujne primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, MILJE, Lungomare Venezia 3.
PROSEK, (tel. 225141 in 225340) - samo po telefonu za nujne primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
koncerti
ŠTIVANSKA CERKEV
Danes ob 20.30 bo glasbena skupina »Insieme da camera LACUS TIMAVI« priredila komorni koncert. Na sporedu skladbe Tartinija, Viozzija, Villa-Lobosa, Castelnuova, Tedesca, Brittena, Blocha, Iberta in Honeggerja.
GLEDALIŠČE ROSSETTI
Danes ob 20.30 bo zaključni večer ciklusa »Koncerti na gradu«. Na sporedu bo opera v dveh dejanjih »Cosi fan tutte« Wolfganga Amadeusa Mozarta v koncertni izvedbi. Dirigent Claudio Desderi.
GOETHE INSTITUT
Mednarodna poletna šola za mlade violiniste - Čedad priredi jutri, 1. septembra, ob 20.30 koncert udeležencev tečaja v dvorani Goethe Instituta v Trstu, Ul. Coroneo 15. Na sporedu bo glasbena pravljica »Nekaj, česar še ni bilo« in izvedba »Happy suite« Viktorja Forti-na, ki jo bo vodil avtor sam.
Ponovitev bo v soboto, 2. septembra, ob 20.30 v gledališču Ristori v Čedadu.
GLASBENI SPREHODI
V	ponedeljek, 4. septembra, ob 12.
uri bo v dvorani Granzotto na sedežu ANSE (Ul. Čampo Marzio 10) dirigent Severino Zannerini predstavil koledar pete priredbe GLASBENIH SPREHODOV PO MIRAMARSKEM PARKU, ki jih je organizirala Opera Giocosa Furla-nije-Julijske krajine.
ANSAMBEL AVSENIK
V	nedeljo, 3. septembra, ob 20. uri bo
na prireditvenem prostoru ŠD Sokol v Nabrežini koncert znamenitega ansambla Bratov Avsenik.
Danes praznujeta 50 let poroke naša draga
AULIDA in AMBROGIO ŠVAB
Še na mnoga skupna leta jima želijo sin in hči z družinama ter vsi
sorodniki.
ri, 1. septembra, ob 21. uri na šolskem dvorišču v Šempolaju KONCERT ANSAMBLA OTTA VIA BRAJKA iz Izole. Vstop prost. Vljudno vabljeni!
PD Kolonkovec prireja v soboto, 2. in nedeljo, 3. septembra, TRADICIONALNI PRAZNIK SOLATE. V soboto, 2. septembra, ob 16.30 se bo vršilo na njivi Justa Kariša v Ul. Gravisi 16 tradicionalno tekmovanje v sajenju solate.
SKD Igo Gruden in Ars nova vabita na KONCERT ANSAMBLA AVSENIK v nedeljo, 3. septembra, ob 20. uri na športnem igrišču Sokol v Nabrežini. Deloval bo dobro založen kiosk. V primeru slabega vremena bo prireditev potekala v občinski telovadnici v Nabrežini.
Otroci poletnega centra Sklada Mitja Čuk vabijo na ZAKLJUČNO PRIREDITEV, ki bo danes, 31. t. m., ob 16. uri v Prosvetnem domu na Opčinah.
Slovenska skupnost - sekcija občine Dolina prireja v soboto, 2., v nedeljo 3. in v ponedeljek, 4. septembra tradicionalni NAŠ PRAZNIK pri občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu. V soboto zvečer bo igral ansambel TAIMS, v nedeljo ansambel FURLAN in v ponedeljek AG-ROPOP iz Ljubljane. Vabljeni!
razstave
Na Gradu sv. Justa je na ogled razstava slikarja VVILL1EMA KLEINA. Razstava je odprta vsak dan od 9. do 20. ure.
V	palači Costanzi bo do 5. septembra na ogled razstava štirih avstrijskih umetnikov pod naslovom »IV Dimensione«.
Na sedežu letoviščarske ustanove v Miljah, Ul. Roma 20 bo v soboto, 2. septembra, ob 18. uri otvoritev razstave olj in keramike LUIGIJA TAMBURINI JA.
V	razstavni dvorani letoviščarske ustanove v Sesljanu bo jutri, 1. septembra, ob 18.30 otvoritev razstave salzburškega umetnika Guntherja Schatzdorferja.
mali oglasi
OSMICO je odprl Mario Milič, Repnič št. 39. Toči belo in črno vino.
PRODAM opel kadett GSI 2000, letnik 1987, 50.000 km, v zelo dobrem stanju. Za informacije klicati po 19. uri na št. 228174.
PRODAM renault 4, letnik 1983 v dobrem stanju. Tel. (040)251063.
PRODAM vikend hišo v gozdu Martuljku. Tel. na št. (040)44260 ob večernih urah.
PRODAM trgovino sadja in zelenjave, zagotovljeno delo in zaslužek. Tel. 822460.
UGODNO PRODAM po polovični ceni, nov nerabljen umivalnik, ovalne oblike, shampagne barve, ki meri 57 cm za 43 cm. Tel. 51853.
UNIVERZITETNI ŠTUDENT išče sobo ali stanovanje v bližini nove univerze v Trstu. Tel. na št. (0481)882174.
SLAŠČIČARNA na Krasu zaposli gospo, staro največ 29 let, kot pomočnico v laboratoriju. Tel. 213055.
MLADENIČ, ki se želi vplejati v slaščičarsko stroko naj tel. na št. 213055.
IŠČEM sovlagatelja za skupno naložbo v gostinsko ali pekarsko obrt ob italijanski meji. Garancija vloženega kapitala zagotovljena po hipotekarnem sistemu. Pismene ponudbe poslati na Upravo Primorskega dnevnika v Gorici, Ul, 24. maja 1, 34170 Gorica, pod šifro "Mešana družba".
15-LETNI fant išče zaposlitev kot vajenec za mehanika. Tel. 200820.
DVE STARI žepni uri znamke IWC prodam. Tel. 226618.
čestitke
Naša nona ŠTEFANIJA in nono VIKTOR slavita zlato poroko. Da bi bila še mnogo let zdrava med nami jima želijo vnuki Oriana, Kristjan, Danijela in Ad-rijana. Mala Niki jima pošilja 50 poljubčkov.
Člani MePZ Primorec-Tabor čestitamo novopečenemu kraškemu paru i® želimo, da bi DUNJI in DAVORINU na skupni življenjski poti vse gladko teklo!
Danes praznujeta v Trebčah zlato poroko
ŠTEFANIJA in VIKTOR ČUK
Še na mnoga zdrava skupna leta jima želita sin Bogdan in hči Dorina z družinama.
Včeraj sta slavila zlato poroko najina draga
BOGOMILA in ALBERT ŠVAB
Mnogo zdravja in sreče jima ,z vsega srca želita
nečakinja Liana in Giorgio
menjalnica
30. 8. 1989

TUJE VALUTE	FIXING BANKOVCI MILAN	TRST		TUJE VALUTE
Ameriški dolar		... 1390,700	1380,—	Japonski jen 	
Nemška marka		... 717,700	715,50	Švicarski frank	
Francoski frank ..	... 213,000	210.—	Avstrijski šiling ....
Holandski florint	... 636,740	634,—	Norveška krona ....
Belgijski frank ....	..	34,312	34,—	Švedska krona	
Funt šterling		.. 2206,850	2180,—	Portugalski eskudo
Irski šterling		... 1914,300	1900,—	Španska peseta 	
Danska krona		.. 184,580	182,—	Avstralski dolar ....
Grška drahma		8,332	8,—	Jugoslov. dinar ....
Kanadski dolar		.. 1183,500	1170.—	ECU	
FIXING
MILAN
9,697
8,578
11,483
bankovc'
TRST
9,50
829.-
101,3°
194-—
210--
8,1°
11,20
1020.-
0,04
BČIKB
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Telet.: Sedež 04°,6,7?3l Agencija Domjo »J 6i1 Agencija Rojan
Verdijeva Aida za zaključek in začetek poletja v Areni
Po 42 umetniških večerih se nocoj zaključuje že 67. festival opere in baleta, ki je tudi letos privabil dokajšnje število občinstva v veronsko areno. Na sporedu pa je še zadnja ponovitev slavne Verdijeve opere Aida, ki jo je za letošnjo poletno sezono režiral Gianfranco De Bosio, orkester pa je vodil Pinchas Steinberg. Med glavnimi interpreti nocojšnje 13. in zadnje ponovitve omenimo sopranistko Martho Colalillo, tenorista Maria Malagninija, mezzosopranistko Doloro Zajick in baritonista Maura Augustinija.
V Veroni se torej izteka tudi letošnja poletna sezona, v kateri so organizatorji - operna ustanova Ente Urico Arena di Verona - spet uspeli ponuditi širšemu občinstvu kakovosten, umetniško izdelan in obenem tudi »nestrokovnjakom« dostopen spored. Poleg Aide sta bili letos v
veronski areni še dve Verdijevi operi, Nabucco in La forza del destino, operni spored pa je dopolnjevala Mascagnijeva Cavalleria rusticana. V edinem baletu - La Strada, z glasbo Nina Rote in koreografijo Maria Pistonija - je v glavni vlogi nastopila Carla Fracci.
Kljub temu, da se veronska poletna sezona v areni šele izteka, je v glavnih obrisih že znan spored prireditev za prihodnje poletje. Predvidenih je 45 umetniških večerov, prva premiera pa bo že 5. julija 1990, ko bodo predstavili novo postavitev Verdijeve Aide. Poleg te nam spored 68. veronskega festivala napoveduje tudi Bizetovo Carmen, Puccinijevo Tosco in Theodorakisov balet Zorba, kot posebno poslastico pa še Verdijev Rekvijem in operni večer velikih tenoristov.
Mortier po Bruslju v Salzburg
Gerard Mortier, ki bo jeseni leta 1991 nasledil Herbertu von Karajanu kot umetniški vodja salzburškega Festivala (že od 1. septembra letos pa bo član umetniškega odbora Festivala), bo ohranil svoje direktorsko mesto v bruseljski operni hiši, imenovani Monnaie do konca decembra 1991. Vest je potrdil belgijski notranji minister Louis Tobback, ki ga bodočnost opere v Bruslju zelo skrbi in bo nadvse pazljivo izbiral Mortierjevega naslednika, »da se v nekaj mesecih ne bo porušila stavba, ki jo je Mortier s svojo spretnostjo zgradil v Bruslju«.
Prav gotovo je zasluga tega 46-letnega Flamca, ki je pred Brusljem bil v pariški operi desna roka Rolfa Liberemanna, če je Monnaie postala ena najuglednejših opernih hiš v Evropi. Včasih je s svojimi odločitvami tudi razburjal duhove, kot, denimo leta 1981, ko je slavnega Mauricea Bejarta nadomestil z njegovim mlajšim ameriškim koreografom Markom Morrisom, ki ga ameriški kritiki kujejo v zvezde, medtem ko ga evropski kritiki ne ljubijo. Zdi se, da Morris ni priljubljen niti v Italiji, kjer so se kritiki spravili nanj letos poleti ob festivalu v Spoletu.
Za naslednji dve sezoni v Bruslju ima Mortimer visokoleteče načrte. Za oktober 1991 načrtuje štiri zaključene cikluse tetralogije Richarda Wag-nerja, za katere namerava poveriti skrb za izvedbo Richardu Camberlingu. Za isto leto decembra pa predvideva repertoar Figarovo svatbo VVolfganga Mozarta s Josetom van Damom v vlogi Figara.
sklad /nitje čuka
jelka Cvelbar
0 veselju do šole in učenja
Pri uspešnosti v šoli ni merodajna le inteligenca, ki malo pomaga, če otrok nima veselja do učenja. To pomeni, da moramo otroka za učenje motivirati. Starši mu lahko pomagajo s primernim učnim kotičkom, s knjigami, z dobrim dodatnim učnim materialom.
Tudi o koncentraciji moramo nekaj vedeti. Bolj kot je otrok majhen, težje se za daljši čas koncentrira. Na koncentracijo se otrok navaja postopoma in z urjenjem. Bolje se seveda koncentrira na to, kar ga zanima. Zal pa šolske zadeve niso vedno navdušujoče, kot je lahko nogometna tekma! Velikokrat razbijajo koncentracijo različni motilni momenti - hrup, stalno prekinjanje, ovirano premikanje, kreganje ali nestrpno pričakovanje. V ljubečem okolju, ki otroka sprejema, se bo ta laže koncentriral. Tako v prvem kot v zadnjih razredih pa so zdravila v ta namen neuspešna.
Kaj pa učiteljica?
Žal vse učiteljice niso enako dobre. Vendar se lahko starši in otrok razumejo tudi s »slabo« učiteljico. Starši naj nudijo učiteljici priložnost, da se izkaže, čeprav so že »toliko« slišali o njej. Nanjo naj starši ne gledajo kot na tekmico in naj skušajo z njo vzpostaviti dialog od vsega začetka. Le na ta način se bodo kasneje z njo laže pogovorili tudi o problemih, ko bo treba.
In še o materah
V naši družbi je predvsem mati tista, ki sledi začetku šolanja otrok. Kaj lahko torej stori najboljšega zanje? Predvsem naj ne prenese na svoje otroke lastnega strahu. Če nihče ni poskrbel za to, da bi otroci imeli stik s šolo že v času otroškega vrtca, potem bi bilo nujno, da bi vsaj enkrat otroku dovolili, naj prisostvuje pouku. Tako se izognemu nesporazumu, kaj je pravzaprav »šola«. O tem se vsekakor mora z njim pogovoriti mati.
Potrebno je posvetiti nekaj več časa prvošolčku v prvih dneh pouka. Biti pozorni na nova doživetja, denimo na to, da ga ne oblačimo ekstravagantno, s čimer bi ga lahko po nepotrebnem izpostavljali zasmehu vrstnikov.
Ne bodite nestrpni, pustite učiteljici, naj opravlja svoj poklic, ne pustite se ustrahovati od drugih mater, od njihovih sporočil, koliko je njihov otrok že napredoval v šoli. Mogoče bi bilo dobro, ko bi matere za šolsko delo otrok zavzele tudi očeta, da bi ne imel nalogo le robantiti ob slabih ocenah.
Svojega otroka naj starši naučijo reda v sobi. Ta mu bo v pomoč pri opravljanju šolskega dela. Potrebno pa je, da ga navajamo na red tudi v razporeditvi dnevnega časa. Svoje naloge naj na primer opravlja vedno ob določenem času in redno naj hodi ob primernem času spat.
Samostojnost
Seveda bi vsi starši radi imeli samostojne otroke. Vendar velikokrat ne gre tako hitro. Ob vstopu v šolo je prava
(foto Križmančič)
priložnost za to, da otroka navajamo k samostojnosti. Sam naj bo odgovoren za šolo, za knjige, za naloge. Seveda bo še vedno potreboval pomoč staršev, kar naenkrat še ne bo mogel vedeti, recimo, katero knjigo potrebuje. Navadite se tudi na nov način pogovora z njim. Ne le, kaj bo moral storiti, marveč, kaj bi želel delati.
Otrok in promet
Promet naj vas ne prestraši do take mere, da bi otroka vedno sami vozili v šolo. Sam otrok mora po prvih mesecih vašega spremstva spoznati, kje tiči nevarnost v prometu, kaj pomeni semafor, cebrast prehod ali križišče. Nudite mu praktične napotke, kako naj hodi po cesti, da bo varen, kako naj prečka ulico in kje. Otrok mora razumeti, da cesta ni igrišče, dovoliti mu moramo, da odhaja sam v šolo, seveda, ko je dovolj gotov, čeprav ga bomo morda za začetek neopazno spremljali in nadzorovali njegovo obnašanje.
Pri tem ne bo nikoli dovolj poudarjeno, da ne moremo odrasli gledati na otroka kot enakovrednega soudeleženca v prometu in da bi bilo pomembno, ko bi svojo večjo izkušenost in pamet pokazali prav pri varnosti, ki jo posvečamo otrokom na cesti.
Skratka navdušeno v prvi razred in z navdušenjem naprej, bo veljalo za otroke z angažiranimi starši, ki bodo predvsem imeli v mislih otroka kot merilo. Z zavzetimi učitelji, ki jih ni zmaličila birokratska miselnost zamotana v paragrafe neke delovne pogodbe in ki bodo za merilo zopet vzeli otrokove koristi.
n bai 1___________________
9.00	Risanka: Ape Maia
9.25	Dok. oddaja: Giramondo
10.15	Film: Notti birmane (pust., ZDA 1940, r. Louis King)
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Nad.: Santa Barbara
12.30	Nanizanka: Gli occhi dei gatti
13.30	Dnevnik, nato Srečno poletje!
14.10	Film: II mago di Oz (glas., ZDA 1939, r. Vic-tor Fleming, i. Judy Garland, Frank Morgan)
15.50	Dokumentarec: Zuppa e noccioline
16.25	Mladinska oddaja: Big
17.20 Nad.: Quer pasticciaccio
brutto de via Merulana
18.15	30 let naše zgodovine
19.10	Nad.: Santa Barbara
19.40	Almanah, dnevnik
20.30	Igre brez meja
21.55	Dnevnik
22.05	Film: LUomo Ragno (fant., ZDA 1977, r. E.W. Swackhamer, i. Nicho-las Hammond)
23.25	Ob Miss Italia '89
24.00	Dnevnik in vreme
0.10 Rubrika: Mezzanotte e dintorni
0.30 SP v peteroboju
|	<([ RAI 2____________
9.00	Nanizanke: Lassie, 9.30 La pietra di Marco Polo,
10.10	Monopoli
11.00	Dokumentarec oddaja: Afričan Rainbow
11.25	DOC Club: Kool and The Gang
12.05	Nanizanka: Per amore e per onore
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Rubrika: Trentatre
13.45	Nadaljevanka: Capitol
14.30	Dnevnik - gospodarstvo
14.45	Variete: Tutti frutti
15.25	Nan.: Lassie, risanka
16.45	Film: Amori di mezzo secolo (kom., It. 1954, več režiserjev)
18.00	Videocomic
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nan.: Perry Mason
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Nadaljevanka: Fort Sa-ganne (2. in zadnji del)
22.00	Dnevnik - nocoj
22.10	Variete: Improvvisando
22.50	Nanizanka: Hill Street giorno e notte
23.40	Nočni dnevnik
23.55	Film: L ora che uccide (krim., ZDA 1936, r. Gor-don VViles, i. VVarner Oland, Charles Quigley)
|	^ RAI 3________________
12.00	Magazine 3
14.00	Deželne vesti
14.10	Variete: Che fai... ridi?
15.15	Film: Come persi la guerra (kom., It. 1948, r. Carlo Borghesio, i. Ma-cario)
16.00	Film: Le fanciulle delle follie (glas., ZDA 1941, r. Robert Z. Leonard, i. Lana Turner, Hedy La-mar, Judy Garland)
18.45	Športna oddaja: Derby (vodi Aldo Biscardi)
19.00	Dnevnik in vreme
19.30	Deželne vesti
19.45	Dokumentarna oddaja: Pred 20 leti
20.00	Dok. oddaja: Geo Estate
20.30	Nadaljevanka: Sando-kan (r. Sergio Sollima, i. Kabir Bedi, Philippe Le-roy, Carole Andre, Adolfo Celi, 3. del)
22.25	Dnevnik - nocoj
22.30	Dokumentarec: 31 agos-to 1939 - Sta arrivando la bufera
23.25	Filmske novosti
23.30	Nočni dnevnik
23.45	Dokumentarna oddaja: Alfredo Giannetti - Tre donne, 1943 un incontro (2. del)
| 1* RTV Ljubljana 1
16.45	Poletna noč (pon.): nanizanki Delo na črno,
17.30	Hooperman
18.00	Dnevnik
18.05	Poslovne informacije
18.10	Mozaik. Po sledeh napredka: Na pragu 21. stoletja (12. odd.)
18.30	Kratek film: Tek za obstanek (ZDA)
18.45	Spored za otroke in mlade: nanizanka Ben-dji (13. in zadnji del)
19.10	Risanka, 19.15 TV Okno
19.19 Informativna oddaja za
goste iz tujine
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Nadaljevanka: Ellis Is-land (po romanu Freda Mustarda Stewarta, r. Jerry London, i. Richard Burton, Kate Burton, 2. del)
21.00	III. mednarodni festival Novi glasovi (posnetek iz Lignana)
21.50	Dnevnik in vreme
22.10	Informativna oddaja za goste in tujine
22.15	Poletna noč, vmes nan. Delo na črno (9. del) in Leteči cirkus Monthyja Pythona (13. del)
1.15	Video strani
|~ljiP) TV Koper_____________
13.30	TVD Novice
13.40	Tenis: odprto prvenstvo ZDA (povzetki)
17.00	Tenis: odprto prvenstvo ZDA, srečanja prvega kola (neposredni prenos iz New Yorka)
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Tenis: odprto prvenstvo ZDA, srečanja prvega kola (neposredni prenos iz New Yorka)
22.00	TVD Novice
22.10	Športna rubrika: Sporti-me
22.30	Nogomet: prvenstvo VB, Tottenham-Arsenal (posnetek)
0.10 Beach volley (iz Cese-natica)
RTV Ljubljana 2
19.00	Dokumentarna oddaja: Čas, ki živi - Zlato Polje in Zlatopoljci
19.30	Dnevnik
19.55	Premor
20.00	Antologija jazza
20.45	Prisluhnimo tišini
21.25	Umetniški večer
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Jutranji almanah: Križem po svetu, 9.15 Otroški kotiček: Zaklad pri samotni roži (4. del), vmes Glasbeni listi; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Pisani listi: 12.00 Trst, mesto znanosti; 12.40 Slovenski zbori; 13.20 Poletni mozaik: Glasba po željah, 14.00 Deželna kronika, 14.45 Beležka, 15.30 Utrinki, 16.00 Koroški portreti, vmes Glasbeni listi; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Četrtkova srečanja, Glasbeni listi; 19.20 Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Radijska šola; 8.35 Mladina poje; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Turistični napotki; 11.05 Naš gost; 11.30 Izbrali smo; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba;
13.30	Do štirinajstih; 14.05 Vedre note; 14.25 Glasba jugoslovanskih narodov in narodnosti; 14.40 Radijski Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Big band RTV Ljubljana;
18.30	Zborovska glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Z zabavnimi ansambli; 20.00 Večer domačih pesmi; 21.05 Literarni večer; 21.45 Melodije; 22.00 Zrcalo dneva;
22.30	Podoknica; 23.05 Literarni nokturno in Nočni spored.
CANALE5	RETE 4	ITALIA 1	ODEON
dia, 9.15 Peyton Plače,
10.15	Una famiglia ame-ricana
H-15 Aktualno: Forum - Mis-sissipi burning, le radici dellodio
12.00	Kviza: Doppio slalom,
12.30	OK il prezzo e giu-sto
13.30	Variete: Rivediamoli ^4-30 Nanizanka: Love Boat --	Un pešce fuor d'acqua
5.30	Film: Traversata perico-losa (krim., ZDA 1953, r. Joseph M. Newman, i. Jeanne Crain, Michael lR Rennie)
D-45 Nanizanke: Hotel, 17.45 Mai dire si - Salto nel ,	vuoto, 18.45 Top Secret
Kviz: Čari genitori '30 Film: A tu per tu (kom., It. 1984, r. Sergio Corbucci, i- Johnny Dorelli, Paolo
22	to yillaggio)
23	k ^v*z: II gioco dei nove T5 Variete: Maurizio Co-
n stanzo Show
5 Film: Shalako (vestern, VB 1968, r. Edward F>mytryk, i. Sean Conne-rY, Brigitte Bardot)
8.10	Nanizanka: In časa Law-rence
9.00	Film: II conte di Matera (dram., It. 1957, r. Luigi Capuano, i. Virna Lisi, Paul MuIIer)
10.45	Nanizanki: Bonanza,
11.45	Harry 'O
12.45	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke
13.45	Nad.: Sentieri
14.45	Nanizanka: California -Sospetti fondati
15.40	Nadaljevanka: Una vita da vivere
16.35 Film: Prigioniera d'amo-re (dram., ZDA 1979, r. Michael 0'Herlihy, i. Linda Puri, Timothy Dalton)
18.30	Nanizanki: Marcus Wel-by, 19.30 Baretta
20.30	Film: II cavaliere dai cento volti (pust., It. 1960, r. Pino Mercanti, i. Lex Barker, Liana Orfei)
22.25	Film: Piccoli omicidi (kom., ZDA 1971, r. Alam Arkim, i. Elliot Gould, MarciaRodd)
0.25 Nanizanki: Agente spe-ciale, 1.25 Ironside - Un incidente di troppo
8.15	Nanizanke: Skippy, 8.45 I gemelli Edison, 9.15 La gang degli orsi, 9.45 Su-perman, 10.15 La terra dei giganti, 11.10 Kronos,
12.05	Mork & Mindy, 12.35 Strega per amore,
13.00	Simon & Simon
14.00	Zabavna oddaja: Mega-salvishow
14.15	Deejay Beach
15.00	Nanizanka: Ralph super-maxieroe
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes nanizanka Balliamo e cantiamo con Licia
18.00	Nadaljevanka: Alla con-guista del West
19.00	Nanizanka: Riptide
20.00	Risanka: Evviva Palm Town
20.30	Film: Professione perico-lo (pust., ZDA 1979, r. Richard Rush, i. Peter O -Toole, Ste ve Railsback, Barbara Hershey)
22.55	Nan.: Starsky & Hutch
23.55	Dokumentarec: Cingue anni di avventure
0.25 Nanizanki: Starman - Pa-esaggi stellari, 1.25 Taxi - Bobby e la critica
10.45	Nadaljevanki: Signore e padrone, 11.45 Marcia nuziale
12.15	Nan.: Good times
13.00	Otroški variete: Sugar
15.30	Nad.: Anche i ricchi piangono, 16.30 Maria
17.30	Nanizanki: Rituals, 18.00 Zufall
19.30	Risanke
20.30	Nanizanka: Mister Ed
21.00	Film: Ipcress (krim., VB 1965, r. Sidney J. Furie, i. Michael Caine, Nigel Green)
23.00	Glasbena oddaja: Caffe Italia
24.00	Nanizanka: Insiders
TMC
11.00	Nanizanka: Ai confini delVArizona
12.00	Nadaljevanka: La guerra di Jenny
12.45	Ogledalo življenja
13.30	Vesti in šport
14.15	Risanka: Beatles
14.30	Dokumentarec: Narava prijateljica
15.00	Nanizanka: I viaggiatori del tempo
16.00	Film: Kavik, il cane lupo (pust., ZDA 1980, r. Peter Čarter, i. John Ireland)
18.00	Nanizanki: Flamingo Road, 19.00 Operazione ladro
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: Lama alla gola
(krim., ZDA 1958, r. An-drew Stone, i. James Mason, Rod Steiger)
22.20 Morski športi
22.50	Vesti in šport
24.00	Film: La chiave del mi-stero (krim., ZDA 1972, r. Philip Leacock)
TELEFRIULI____________
11.30	Nanizanka: Medusa
12.00	Rubriki
13.00	Dnevnik
13.30	Nanizanka: Justice
15.00	Musič box
18.30	Nadaljevanka: Colette
19.00	Dnevnik
19.30	Nanizanka: La guerra di Tom Grattan
20.00	Dnevnik v nemščini
20.30	Nadaljevanka: Una don-na a Venezia(l. del)
22.00	Dok. oddaja: Pan
23.00	Rubrika o kolesarstvu
24.00	Dnevnik, nato Dražba
1.00	Vesti: News
TELE 4________________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 16.30 19.00 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik in kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Val 202; 13.00 Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Črno na belem;
17.30	Primorski dnevnik, Aktualna tema;
18.00	Mladim poslušalcem; 19.00 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.40 Dobro jutro, otroci; 7.50 Razglednica; 8.00 Pripovedujejo...; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Disco scoop; 10.35 Družina; 11.00 Pismo iz; 11.15 O italijanščini; 11.30 Turizem; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Neposredno; 14.00 Portoroška riviera; 14.45 Edig Galletti;
15.00	Glasbeno popoldne; 15.45 Koncert;
16.00	Dopust v YU; 17.33 Show business;
18.00	Prijatelj DJ; 18.33 Mi in vi; 19.00 Glasba; 20.00 Nočni spored.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 12.00 Glasba za vse okuse; 15.00 Cest la vie; 16.30 Metalmanija; 19.00 V svetu knjige; 21.00 Radijski bazar, nato Nočna glasba.
Za občinske in zasebne vrtce na Goriškem 111 milijonov lir
Prispevki Dežele otroškim vrtcem
Danes v Gorici začetek 19. festivala folklore
Deželna uprava je pred kratkim odobrila sklep o dodelitvi prispevkov zasebnim in občinskim otroškim vrtcem. Vprašanje dodeljevanja prispevkov iz javnih skladov za delovanje zasebnih šol in vrtcev je dokaj sporno in je pogosto predmet polemičnih političnih in ideoloških razprav, saj upravljajo veliko večino vrtcev konfesionalna združenja in ustanove.
Letos so vsekakor v deželi Furlaniji porazdelili približno poltretjo milijardo lir prispevkov. V goriško pokrajino pride sicer le zelo majhen del teh sredstev, tudi zato, ker je prisotnost zasebnih otroških vrtcev pri nas sorazmerno manjša kot drugod. Skupno bodo za leto 1989 zasebni in občinski otroški vrtci na Goriškem prejeli približno 111 milijonov lir, medtem ko so drugim pokrajinam dodelili znatno večje vsote (Videm 859 milijonov, Por-denon 822, Trst 706). Višino prispevkov so določili upoštevajoč število otrok, sekcij in kraja, v katerem deluje otroški vrtec. Povedati gre tudi, da so ti prispevki dodeljeni zgolj za delovanje vrtcev, saj je lanski deželni zakon o decentralizaciji prepustil pristojnost glede dodeljevanja sredstev za šolsko oskrbo občinskim upravam.
Od skupnega zneska, ki je bil namenjen goriški pokrajini, bo pet zasebnih
Pomembna sklepa za novo lekarno in Attemsov park
Goriški občinski odbor je na prvi seji po poletnem premoru sprejel nekaj pomembnih sklepov. Odobrili so sklep o odkupu prostorov za novo lekarno v rajonu pri Sv. Ani. Potem ko je Občina odkupila lekarno pri bolnišnici sv. Justa bodo odkupom prostorov lahko že v kratkem končno odprli občinsko lekarno v zelo obljudenem rajonu, ki je bil doslej brez nje.
Drug že dolga leta pričakovan poseg je ureditev Attemsovega parka v Podgori. Občinski odbor je odobril seznam podjetij, ki jih bodo povabili na licitacijo, tako da je upati, da bodo kmalu začeli z urejanjem parka. V ta namen bodo predvidoma potrosili tristo milijonov lir.
Odbor je še namenil 440 milijonov lir za popravila v policijski vojašnici pri Rdeči hiši in 835 milijonov za obnovo občinske hiše v Ul. Ascoli 5/7.
Občinski svet se bo sestal v ponedeljek, 11. septembra.
vrtcev prejelo 71 milijonov 306 tisoč lir, šest občinskih pa 40 milijonov 396 tisoč lir. Pet občinskih vrtcev deluje v Gorici in jih obiskuje 200 otrok: skupno jim je Dežela dodelila 37 milijonov 930 tisoč lir. Občinski vrtec v Štever-janu, ki ga je letos obiskovalo 13 otrok, bo prejel 2 milijona 466 tisoč lir.
Zasebni otroški vrtci na Goriškem bodo letos od Dežele prejeli sledeče prispevke: "Ancelle di Gesu bambino", Gorica, Seneni trg 1, 17 milijonov 68 tisoč lir (90 otrok); "Nostra signora", Gorica, Ul. S. Chiara 14, 10 milijonov 620 tisoč lir (56 otrok); "Rosa mistica", Krmin, Ul. Battisti 7, 9 milijonov 482 tisoč lir (50 otrok); "Maria immacola-ta", Tržič, Ul. Roma 7, 17 milijonov 68 tisoč lir (90 otrok); "Luigi Rizzo", Gra-dež, Ul. Marina, 17 milijonov 68 tisoč lir (90 otrok).
Štipendije za dijake zasebnih šol
Pokrajinska uprava obvešča, da zapade v petek, 15. septembra, rok za predstavitev prošenj za štipendije di-
Rajonski svet v Podgori je bil v teh dneh prvi, ki je pretrgal tradicionalni poletni premor vsake upravne dejavnosti in se je sestal še pred koncem avgusta. Predsednik Edi Maligoj je sklical svetovalce, da bi 'se dogovorili o programu nujnih posegov glede čiščenja pločnikov in cest na območju Podgore. Med sejo pa so prišla na dan še nekatera druga vprašanja, ki so postala pravzaprav središče razprave.
Mnogi svetovalci so namreč opozorili na negodovanje prebivalcev Podgore zaradi neurejenega odtoka vode s Kalvarije. Pred leti je voda odtekala po naravnih jarkih in potokih, ki pa so jih kasneje z urbanizacijo območja zamašili. Od takrat se ob vsakem deževju (tako je bilo tudi ob silovitih nalivih v prejšnjih dneh) v mnogih ulicah v Podgori nabira voda, ki prinaša s sabo zemljo, kamenje in drug material. Ti problemi se ponavljajo že leta in leta v ulicah Monte Calvario, Attems, Brigata Cuneo in drugih. V zadnjem času se je stanje še poslabšalo. Po izkopu za povezavo rezervoarja na Kalvariji z goriškjim vodovodnim omrežjem se v Ul. Brig. Cuneo nabira še več
jakom, ki obiskujejo zasebne srednje šole v goriški pokrajini. V smislu deželnega zakona št. 48/1988 lahko zaprosijo za podporo dijaki, ki obiskujejo uradno priznano zasebno šolo, pod pogojem, da šola ne deluje za ustvarjanje dobička.
V bistvu to pomeni, da bodo v Gorici lahko zaprosili za podporo le dijaki liceja Paolino d’Aquileia, učiteljišča in nižje srednje šole uršulink ter srednjih šol Nosta Signora ter San Luigi, ki jih upravljajo verska združenja in uradno ne delujejo zaradi dobička. Za dijake drugih zasebnih šol, ki najbrž plačujejo enake ali še višje šolske pristojbine, pa ni v tem zakonu predvidena možnost štipendiranja, kar predstavlja po mnenju marsikoga neupravičeno razlikovanje.
Kdor ima pravico do podpore lahko vsekakor predstavi prošnjo v pokrajinskem šolskem uradu (tel. 385228 ali 385227), kjer mu bodo postregli z vsemi potrebnimi informacijami. K prošnji mora biti priložena izjava družinskega poglavarja z osebnimi podatki prosilca, podatki o ekonomskem stanju družine, navedbo zasebne šole, ki jo obiskuje prosilec in ocen, ki jih je prejel ob koncu lanskega šolskega leta.
vode, ki nato odteka proti spomeniku in tam odlaga zemljo in drugo umazanijo.
Podgorci so na problem že večkrat opozorili občinsko upravo, ki pa ni sprejela konkretnih ukrepov. Zaradi tega so na seji rajonskega sveta osvojili predlog, da bodo stopili v stik z Briško gorsko skupnostjo, da bi morda po tej poti rešili problem.
Manjši, vendar nujen poseg občinske uprave zahtevajo nadalje pri nogometnem igrišču, kjer j e ograja delno posuta in obstaja nevarnost, da ne bodo mogli na njem igrati prvenstvenih tekem.
Glede osrednje točke na dnevnem redu - čiščenja ulic - so prav tako bili kritični do nedelovanja občinskih služb. V tem primeru bo s svojimi sredstvi posegel sam rajonski svet, ki bo poskrbel najprej za čiščenje trave in grmičevja na ulicah IV novembre in Brig. Cuneo, nato pa še na ostalih.
Rajonski svet se je dotaknil tudi šolskih vprašanj. V letošnjem šolskem letu bodo namreč začasno namestili v poslopju podgorske osnovne šole polovico razredov kmetijskega zavoda v
,..
V Gorici se bo danes začel letošnji že 19. mednarodni festival folklore. Ob 17. uri bodo v Ul. Garibaldi odprli "Ulico folklore", kjer se bodo v naslednjih dneh vrstili nastopi vseh udeležencev festivala. Ulico bodo zaprli prometu od 17. do 19. ure.
Gradišču, ki ga obnavljajo. Učenci italijanske osnovne šole naj bi se zato preselili v poslopje otroškega vrtca v Podgori. Tako selitev so Podgorci, predvsem starši otrok, zavrnili že lani. Tokrat pa se zdi, da se bodo morali sprijazniti s selitvijo, saj je namestitev šestih razredov kmetijskega zavoda v Podgori nujna. Pri tem pa se rajonski svetovalci sprašujejo, ali bodo kdaj dobili v šoli prostor za glasbeno šolo, ki so jo lani odprli prav na pobudo rajonskega sveta v Podgori. Občina jim je svoj čas obljubila učilnico, zdi pa se, da manjka soglasje šolskega skrbništva.
Rajonski svet tudi v Pevmi
Rajonski svet za Pevmo, Oslavje in Štmaver se bo sestal jutri, 1. septembra, ob 20.30 na sedežu v osnovni šoli J. Abrama v Pevmi. Na dnevnem redu zasedanja je razprava o uporabi danar-nega sklada, s katerim razpolaga rajon.
Ob 20. uri bo na razstavišču slovesno odprtje letošnjega festivala. Poleg priložnostnih pozdravnih govorov, bodo dvignili zastavo in prižgali "plamen prijateljstva". Slovesnosti se bo udeležila tudi vojaška godba na pihala brigade "Gorizia". Ob 21. uri bo nastop vseh desetih folklornih skupin, ki bodo prikazale krajši izbor svojih plesov. Prvi dan festivala se bo zaključil opolnoči, ko bo na sporedu Praznik prijateljstva in Ples narodov.
Na sliki (Foto Čubej): Ulico Garibaldi, ki bo zaprta prometu, bo krasil slavolok.
Kislina uhajala iz avtocisterne
Včeraj okrog 7. ure so morali goriški gasilci na parkirišče pri mejnem prehodu Vrtojba, kjer je iz avtocisterne uhajala žveplena kislina. Alarm je sprožil brigadir finance, ki je opazil, da je skozi ventil na spodnjem delu cisterne pritekala nevarna kislina. Šofer tovornjaka Jugoslovan Silvan Valič je najprej popravil ventil, nakar so gasilci v dobrih treh urah s posebnim prahom, ki ga uporabljajo tudi v primeru bencinskih ali oljnatih madežev, posušili nevarno mlako, ki se je razži-rila pod druge v bližini parkirane tovornjake. Iz cisterne je izteklo približno 30 litrov tekočine. S cisterno, ki je last Zefferina Fregoneseja iz Ouarta d'Altina, so prevažali žvepleno kislino iz Jugoslavije v Vicenzo.
izleti
SPD Gorica prireja v nedeljo izlet na Storžič. Odhod s Travnika ob 6. uri. Prevoz z lastnimi sredstvi.
Rajonski svet zahteva ureditev odtoka vode s Kalvarije
V Podgori težave ob vsakem nalivu
Ze prav, da ni parkirišč toda pločnik je za pešce
S povratkom večine dopustnikov je mesto ponovno zaživelo. Trgovine so skoraj vse že spet odprte, isto velja za urade in druge ustanove. S tem pa se v mestu pojavljajo stari problemi v zvezi s prometom. Že skoraj smo se razvadili, ko smo sredi avgusta v centru lahko puščali avto kjerkoli se nam je zljubilo, saj je bilo parkirnih prostorov na pretek. Sedaj je iskanje prostora za avto v centru mesta že spet vzrok živčnosti če že ne obupa marsikaterega voznika. Razen seveda, da se ne požvižga na vsa prometna pravila in pusti avto kjer pač nanese, tako kot vidimo na gornjem posnetku iz Codellijeve ulice (loto Čubej), kjer je cela vrsta avtomobilov ustavljenih na nedovoljenem mestu. Živci avtomobilistov so najbrž mirnejši, ker jim ni treba dolgo iskati parkirišča, pač pa spravljajo v obup pešce, ki se morajo prebijati naprej med zidom in avtomobili na pločniku. Kdaj pa kdaj pride mimo policaj in seže po beležki za globe. Pešci ga sprejemejo z nekakšnim maščevalnim užitkom, saj bo ob pogledu na dvojno globo (parkiranje na nedovoljenem mestu in zasedba pločnika) malokateri voznik še ohranil mirne živce...
Odbor za človekove pravice zavrača rasistične izpade
Goriški odbor za človekove pravice se je oglasil z izjavo, v kateri ogorčeno obsoja tragični umor temnopoltega priseljenca v Villi Literno pred nekaj dnevi. Odbor, v katerega so včlanjena številna goriška združenja in organizacije (ACLI, ARCI, enotne sindikalne zveze, pokrajinski odbor UNICEF, vrsta katoliških organizacij ter slovenske organizacije SKGZ, ZSKD, Kulturni dom in Kinoatelje), zaskrbljeno ugotavlja, da so tovrstne epizode vse manj osamljene in da se tudi v Italiji nevarno stopnjuje rasna nestrpnost do priseljencev iz držav tako imenovanega tretjega sveta.
Pri tem pa ne smemo pozabiti, ugotavljajo, da je vzrok priseljevanja iz držav tretjega sveta v sedanji krivični delitvi bogastva med državami severa in juga sveta ter v politični in gospodarski potuhi tem krivicam. To povzroča težke družbene konflikte, ki ogrožajo vrednote kot so svoboda, mir, solidarnost in strpnost.
Umor političnega begunca iz Južne Afrike je še posebno tragičen, saj dokazuje, da v lastni državi diskriminiran človek tudi pri nas ni mogel uveljaviti svojega človeškega dostojanstva. Prav zaradi te ugotovitve pa se v članih goriškega odbora za človekove pravice utrjuje prepričanje, da je smiselno in potrebno nadaljevati z dejavnostjo proti rasizmu in apartheidu. Gre namreč za problem, ki dosega skrajne posledice v Južni Afriki, a tudi že prerašča meje te države. Boj proti rasni diskriminaciji v rasistični državi je zato del širšega prizadevanja za uveljavljanje kulture solidarnosti in miru v svetu.
Odbor je že pred časom v ta namen začel zbirati podpise v podporo zakonskemu osnutku za uvedbo gospodarskih sankcij proti režimu v Pretorii, vse dokler ne bodo vsem prebivalcem
tiste države priznane enake pravice. Kdor želi, lahko podpiše predlog zakona na županstvu svoje občine do 30. septembra.
V	Gradežu aretirali domnevnega roparja
V	torek pozno zvečer so karabinjerji v Gradežu aretirali 40-letnega domačina Giovannija Corbatta, Čampo dei Patriarchi 10, ki naj bi prejšnji petek oropal trgovino s športnimi oblačili v Gradežu. Moža so prijeli pred njegovim domom. V zaporu v Ul. Barzellini ga je včeraj zaslišal državni pravdnik Mancuso in potrdil pripor.
Corbatto je že star znanec policije, saj so ga pred približno petimi leti obsodili na osem let zapora zaradi umora ribiča, ki je bil v Gradežu znan z vzdevkom Cucaracha. Sedaj je bil na začasni prostosti. Možakar naj bi prejšnji petek okrog 18.30 odnesel iz trgovine "Bernardo šport" last Bernarda Cinciripinija 950 tisoč lir.
Karabinjerji iz Gradeža in Tržiča so takoj postavili cestne bloke, ki pa niso dali zaželenih sadov. Preiskovalci so zato menili, da je ropar najverjetneje prespal v Gradežu. Naslednji dan so opravili več pregledov po domovih nekaterih osumljenih. Corbatta pa ni bilo doma, ker je soboto šel v goriško splošno bolnišnico, kjer so ga sprejeli na krajše zdravljenje. V torek so ga odslovili, doma pa so ga pričakali karabinjerji. Možakar se ni upiral aretaciji. Na domu so mu našli samokres-igračo, ki je na moč podoben pištoli P 38, temna očala, kakršna je nosil ropar in 500 tisoč lir.
vazna obvestila
Občina Sovodnje obvešča, da bodo odpadni papir pobirali danes.
Košarkarska sekcija ŠZ Dom sporoča, da se bo jutri, 1. septembra, ob 17. uri pričel v Dijaškem domu v Gorici košarkarski kamp za minibasket za letnike 1978 in mlajše. Trajal bo do 10. septembra. Vpisovanje na igrišču pred pričetkom treninga.
Družba se zbere jutri, 1. septembra, ob 19.30 na običajnem mestu.
čestitke
Danes praznuje mama in nona Roža Jurnova s Poljan 91 let. Še mnogo zdravja in veselja ji želijo hčere, vnuki in pravnuki.
kino
Gorica
CORSO 20.00-22.00 »Matador«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
VERDI 20.00-22.00 »La lettrice«. VITTORIA 17.30-22.00 »Pieno d'amore«-Prepovedan mladini pod 18. letom.
Nova Gorica in okolica
SOČA (Nova Gorica) 18.30-20.30 »Kurir«-SVOBODA (Šempeter) 20.30 »Izzivalec«-DESKLE Danes zaprto.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
AlVorso bianco - Korzo Italia 10 - tel' 531576.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Rismondo - Ul. Toti 52 - tel. 410701-
_________pogrebi
Danes v Gorici ob 11. uri Sirio Rltz splošne bolnišnice v cerkev pri PeVI5 skem mostu in na pokopališče v Podg°r
Berite
»Novi Matajur«
»Poročilo« Miloša Mikelna je izšlo v samozaložbi
Brezkompromisna satirična knjiga o aktualnih dogodkih v Sloveniji
Nemara najprodornejši sodobni slovenski satirik Miloš Mikeln je v samozaložbi - po vsej verjetnosti je želel, da knjiga čimprej ugleda luč sveta
-	izdal satirično delo s pomenljivim naslovom: Poročilo delovne skupine za miniranje države in kratki kurz Vladanje za srednjo (usmerjeno) stopnjo. Zapisi izhajajo iz najaktualnejših dogodkov v Sloveniji oziroma Jugoslaviji, imajo obliko nekakšnega poročila, ki so ga pripravili pisatelj in njegovi znanci, poročila, ki dodobra osvetljuje znane pojave, seveda preobražene v sarkastične podobe kar diabolične satire; slednja je našla dandanes onstran meje izjemno plodno prizorišče, tako da kar evforično poskakuje od navdušenja.
Sarkazem je že v osnovni ideji, da se vedno in povsod najdejo države, ki hočejo uničiti same sebe, pri čemer je nujno obvladati celovit pristop do vseh področij javnega in političnega življenja. Nemara vse izvira iz dejstva, da vsi hočejo vladati, ko pa pridejo na vrh, se ne premaknejo več nikamor, s čimer so dani okvirni pogoji za kasnejše miniranje lastne politične tvorbe. Svet je mogoče - posebno dandanes - razdeliti v monokracije in polik-racije, kjer pa so prve, se pravi totalitarne družbe z nezmotljivim vodjem na čelu, dosti uspešnejše v miniranju lastne hiše kot pa kapitalistične polik-racije. Pisateljeva komisija, ki preiskuje »uničevanje« lastne države danes, da ne rečemo v lastni domovini, se potem kar se da temeljito, po poglavjih, loteva vseh tistih področij, ki jih je treba spodkopati, če pač hočemo, da bomo z dokončnim likvidiranjem uspeli. Treba je minirati javno moralo, kar se zgodi tako, da naučiš ljudi eno govoriti in dmgo delati, kar rodi družbeno laž. To pa še ni vse: višja stopnja tega postopka je dokaz »popolne družbe«, da ta družba laži sploh ne pozna.
-	Ruinirati je treba vse možne duhovne vrednote, kar se ti lahko posreči z okostenelostjo, ta pa se zgodi, če razglasiš eno samo miselnost, vero, ideologijo, za obvezen in edino mogoč po-
Miloš Mikeln
gled na svet. - Ruinirati je treba revolucijo, kar se posreči predvsem z zatrjevanjem, da z njo nadaljujemo potem ko je že opravljena. - Javne uprave ni treba minirati, ker je itak skorumpirana in ne funkcionira. - Pač pa ni odstopa, kar se tiče uničevanja gospodarstva: v monokracijah se namreč bije prava gverilska vojna države z gospodarstvom, ki ga je nujno spraviti na kolena in kasneje v grob. - Zgledovati se je treba pri Branku Mikuliču, ki je po Mikelnu ukanil kapital: ko je namreč veliki strateg ugotovil, da presežki dela povzročajo le spore, jih je ukinil in ustoličil izgubo. - Uničiti je treba tudi šolstvo s tem, da ves čas delaš itak neuspešne reforme; znanost s tem, da jo postaviš v službo preprostega ljudstva, ki mu pripada vse; uničiti je treba kulturo in to tako, da dosledno trobi tisto, kar je določila politika, pri čemer si ne smemo delati skrbi zaradi tistih trmastih kulturnikov, ki kljub lastni nesreči vztrajajo pri
svojem, tako da njihova ideja preživi, medtem ko vse druge umrejo kot muhe enodnevnice; ruinirati je treba armado, tukaj pa so stvari že preizkušene: tako, da se ne ukvarja več z vojaškimi ampak samo nevojaškimi zadevami. Na ta način izgubi ugled pri ljudstvu, vojaško pa propade podobno kot argentinska armada, ki ni zmogla premagati otočka pred svojim nosom. Se več, višek armadnega neugleda pri ljudstvu nastopi tedaj, ko mora taista armada nastopiti proti "notranjemu" sovražniku, kar je praviloma konec režima, ki se je moral braniti na tak način.
Mikeln je očitno spodbuden s prizadetostjo nad aktualnimi dogodki v Jugoslaviji s pričujočo knjigo resnično našel obliko, da je razigral svojo satiro do skrajnosti, satiro, ki mora biti v svojem bistvu ostra, pravzaprav usmerjena v razkrinkavanje resnice in resničnosti, in če je vsakršnih anomalij ali nevarnosti za svobodno sožitje preveč, pa kar prežarjena z užitkom ob naštevanju negativnosti, z užitkom, ki vendar hoče v bralcu vzbuditi nasprotno reakcijo, namreč ogorčenje ali prebuditev, v kolikor ljudje realnost podcenjujejo in se predajajo lažnim upom. Spopad med dvema konceptoma življenja oziroma politike se onstran meje ves čas stopnjuje in Mikel-nova knjiga preprečuje vsakršno »nepoznavanje dogodkov«. Ostrina bičanja je zategadelj apel, klic po angažiranosti, človeški angažiranosti, ki se mora vsaj zavedati zgodovinskosti velikega trenutka, zgodovinskosti boja dveh usmeritev, če se že ne spusti v izpostavo, se pravi odkrit prispevek za tisto, kar je lahko poroštvo ustvarjalnega in lepšega življenja. Še enkrat velja spomniti na izdajo v samozaložbi: avtor takšnega kova, kot je Mikeln, bi pač nekaj kasneje brez vsakršnih težav objavil knjigo v kakšni od založb, kjer pa je postopek navadno počasen. Samozaložba pomeni, da se mudi. Samozaložba je zatorej žlahtna karakteristika te napadalne knjige.
JANEZ POVŠE
Sebastiano Ricci slikarska zvezda
Razstava slik Sebastiana Riccija v Vili Manin pri Passarianu vzbuja letos poleti veliko pozornost turistov in umetnostnih kritikov. Do srede avgusta si jo je ogledalo več kot 20 tisoč ljudi, kar zgovorno priča o njenem uspehu.
Na slikah: Sebastiano Ricci: Kopanje Betsabee (zgoraj) in Pavel III. oznanja ekumenski koncil (spodaj)
V Kanalu od jutri Kogojevi dnevi 89
Hlavatyjev portret Marija Kogoja
V sporni n na kanalskega rojaka, glasbenika Marija Kogoja se bodo jutri v organizaciji prosvet-nega društva Soča iz Kanala začele letošnje enajste tradicional-ne kulturne prireditve Kogojevi dnevi 89. Večeri, posvečeni glasbi na visoki umetniški ravni, se bodo z nastopi priznanih glasbenikov vrstili do 22. septembra.
Pred slavnostno otvoritvijo, na kateri bo govoril predsednik slo-'fenkih komunistov Milan Kučan, 0 srečanje kulturnih delavcev fimorske. Milko Matičetov bo Predstavil Rezijo, kasneje pa bo *ergij pe]han predsednik Kultur-e skupnosti Slovenije, govoril o azrnerah v kulturi. Po dolgolet-n z prizadevanjih so se uresničili a rti za obnovo prostorov 120 let Qre društvene knjižnice Josipa
bnH1,ančiča v 9°tski hiši’ ki jo Qal° °k Priiožnosti odprli. V (>dnr‘ R‘ka Debenjaka pa bodo --.vv razstavo slik Kogojevega tern>^‘ika Lojzeta Spacala. Za-m bodo nastopili Komorni or-
folk?r	Ljubljana in solisti
orne skupine iz Rezije, (as)
Od jutri v Sežani v okviru občinskega praznika
Simpozij slikarjev fragmentistov
Številne prireditve ob sežanskem občinskem prazniku 28. avgustu se bodo nadaljevale s 4. mednarodno literarno srednjeevropsko prireditvijo Vilenica, ki se bo odvijala od 7. do 9. septembra. Uvod in novost letošnje Vilenice pa je srečanje slikarjev fragmentistov iz Slovenije, ZR Nemčije, Švice in ZDA.
Spoznavni večer ob letošnjem prvem srečanju slikarjev fragmentistov bo jutri, 1. septembra, v Lipici. Tega dne jih bo sprejel sežanski župan Ivan Vodopivec in se bo uradno pričelo tradicionalno delovno srečanje. Na tej koloniji v prečudoviti oazi Krasa s stoletnimi hrasti bo sodelovalo kar devet umetnikov. Do sedaj se je organizatorjem (to je sežanski Zvezi kulturnih organizacij in Konjeniškemu turističnemu centru Lipica) prijavilo kar lepo število za prvo tovrstno prireditev. Tako naj bi sodelovali naslednji slikarji: Georg Kress (Munchen), Margareti! Anne Kelley (Los Angeles), Thomas Ludwig (Munchen), Stefan Planinc (Ljubljana), Polde Oblak (Sežana) in kiparka Antje Tesche Men-zen (Munchen). Trije slikarji pa bodo prispevali svoja dela za razstavo. To so: Christoph Modest Dornier iz Zti-richa, L ing Chin Ling iz Taipeha in Samo Kovač iz Ljubljane.
Delovno srečanje se bo zaključilo z razstavo v sežanski Mali galeriji, ki jo bodo odprli v sredo, 6. septembra, ob 18. uri.
Gostitelj KTC Lipica bo udeležencem kolonije plačal bivanje v Klub hotelu, slikarji pa bodo morali pustiti po eno sliko, ki naj bi po mnenju organizatorjev krasila prostore v Lipici. S tem se kaže veliko razumevanje za kulturo, ki se ga loteva turistična ponudba Lipice. Veliko zaslug za srečanje fragmentistov, ki naj bi postalo tradicionalno, imata Andrej Franetič in Vili Borjančič, idejni in duhovni vodja pa je Aleksander Peršolja, tajnik sežanske Zveze kulturnih organizacij.
Ideje o srečanju slikarjev fragmentistov na Sežanskem nam je pobliže predstavil Aleksander Peršolja, ko je dejal, da je Sežana tranzitno središče človeških kultur vzhoda in Evrope. »Biti samo tranzitno središče je dejansko brezosebno in neproduktivno časovno dogajanje, ki pušča v prostoru iščočo praznino in vsakemu mimoidočemu le bežen trenutek videnja nečesa in takojšnje pozabljenje. Seveda je želja vsakega kraja, da pokaže nekaj
izvirnega in svojevrstnega. Tako se je že pred štirimi leti porodila zamisel o literarni srednjeevropski prireditvi Vilenica. Prišli smo tudi na idejo o srečanju slikarjev fragmentistov, ki ustvarjajo v prostoru Alpe-Adria. Seveda je vsak začetek težak, vendar upam, da bo to prvo srečanje slikarjev fragmentistov deležno pozornosti na obeh strani meje. Srečanje slikarjev fragmentistov naj bi postalo tradicionalno in naj bi potekalo v prvem tednu v septembru mesecu. S slikarji tudi organizatorji (poleg ZKO Sežana, občinske skupščine in KTC Lipica) pričakujemo, da bo ta prostor sprejel z odprtimi rokami in da se bo vtisnila v zavest in s tem premagala državno mejo, ki navidezno ločuje kulturni prostor. Vesel sem, da je prav Sežana, ki je letos pridobila kulturni dom Srečko Kosovel v prvi fazi, pobudnik in organizator tega srečanja.«
OLGA KNEZ STOJKOVIČ
Slikar Polde Oblak
Polde Oblak: Usoda, 1974, tempera na platnu
Stavka
kulturnih
delavcev
Pri obalnih kulturnih delavcih ni čutiti posebne zagretosti za izvedbo splošne stavke, ki jo je za 20. september predvidel republiški odbor sindikata delavcev v kulturi. To bi lahko sklepali že po slabi udeležbi na sestanku regijskega odbora sindikata kulturnih delavcev, na katerem so se za stavko jasno in glasno odločili v Pokrajinskem muzeju Koper in v Medobčinskem zavodu za varovanje kulturne in naravne dediščine Piran (ki pa, kot kaže, uradno ne bi mogel nastopiti v tej stavki, ker so spomladi izstopili iz Zveze sindikatov).
V koprskem Pokrajinskem muzeju se pridružujejo zahtevam republiškega odbora in dodajajo svoje razloge, predvsem bi radi dosegli enotno finansiranje muzejev v Sloveniji, ne pristajajo pa na sedanjo občinsko razdrobljenost. »S stavko bi morali doseči trdno zakonsko osnovo za vse kulturne inštitucije, razvoj kulture pa naj bi bil strokovno načrtovan«, je menil podpredsednik regijskega odbora sindikata delavcev kulture Alojz Umek.
Proti stavki so se jasno izrekli v koprskem Pokrajinskem arhivu in v kinematografskem podjetju Globus Koper. Ostali pa so bolj ali manj nejasni. Nekatere kulturne inštitucije so se odločile, da bi ob morebitni stavki v različnih oblikah izrazili svojo solidarnost.
Tudi v tem primeru predvidene splošne stavke niso nikjer v ospredju zahteve po urejanju socialnega položaja zaposlenih v kulturi. Zato nekateri odgovorni sindikalni delavci z Obale menijo, da bi morali te zahteve uresničevati z drugimi oblikami sindikalnega dela in ne s skrajnim orožjem, ki ga je treba izkoristiti le v primeru, ko je to res najbolj nujno.
BORIS ŠULIGOJ
Billy Bragg v Trevisu
Združenje za kulturo, komunikacijo in prosti čas Arci-Nova prireja 8. septembra v Trevisu koncert glasbenika Billyja Bragga. To bo njegov edini nastop v severovzhodni Italiji v okviru njegove letošnje turneje. Vse informacije o koncertu in preprodajo vstopnic nudi Arci-Nova Trst, Ul. Toro 12, tel. 767911.
Po sinočnjem drugem kolu tekmovanja za italijanski nogometni pokal
Poraz prvoligaša Cesene kar s 4:1 na domačem igrišču proti Messini in Lec-ceja z 1:0 na gostovanju v Pescari sta največji presenečnji 2. kola italijanskega pokala. Dva od štirih prvoligaških dvobojev sta se končala po podaljških, Bologna je izločil Lazio, Atalan-ta pa Bari. Inter je ugnal Cosenzo šele v podaljških z goloma Morella in Klinsmanna.
Ogromno pričakovanje je bilo zlasti za popoldanski genovski derbi, v katerem je Sampdoria tesno premagala Genoo, ki pa sploh ni odigrala podrje-ne vloge, saj je bila zlasti v začetku z Urugvajcem Aguillero zelo nevarna. Pravi junak tekme je bil vsekakor Vi-alli, ki je že v izredni formi. Najprej je pretirano strogi sodnik Longhi (sedem rumenih in rdeča kartona za Viercho-woda in Caricolo) razveljavil njegov gol zaradi prekrška Katanca, nato pa si je Vialli sam priboril enajstmetrovko in jo mojstrsko izvedel. Kljub vročemu ozračju na tribunah na prišlo do pretepov, po tekmi pa je majhna skupina pjenapatežev poškodovala avtomobil Španca Victorja.
RIM — "Afera" okrog Maradone postaja vse bolj vroča, za kar je poskrbel sam igralec, ki sedaj obljublja "drastične" odločitve, čeprav ni povsem jasno, kaj pravzaprav namerava in še zlasti, kako se bo zadeva končala. Vsekakor kaže, da še najmanj misli na igro samo: »V Italiji bom v črtrtek, da Ferlainu vrnem pogodbo, tako z mano ne bo imel več problemov. Spravil bom na delo svoje odvetnike, videli se bomo na sodišču, novinarji in kdo drug, gotovo ne ekipa, ki mi je bila vedno ob strani.« Tako je med drugim Maradona izjavil koprski televiziji. Nič manj drastičen ni bil v izjavah za italijansko TV: »Nihče si ne predstavlja sklepa, ki sem ga sprejel... Sem nameščenec Napolija in sedaj moram v Neapelj, da zadevo pojasnim s tistim, ki me plačuje, nakar bo on vse sporočil...« Ko so ga spomnili na izjavo, da potrebuje mesec dni, da se vrne v formo, je odvrnil, da sedaj tega ne potrebuje več. Na vprašanje, če je morda že
Dva Tržačana na SP
TRST - Alessandro Bonifacio (Socie-ta velica Barcola-Grignano) in Andrea Bussani (Societa nautica Pietas Julia) bosta v italijanski jadralni reprezentanci, ki bo nastopila na svetovnem prvenstvu v razredu optimist. Prvenstvo bo od 25. 9. do 6. 10. na Japonskem.
Naslova niso podelili
TRŽIČ — Italijanskega naslova v razredu optimist niso podelili. Zaradi slabega vremena so namreč izpeljali samo dve od 4 predvidenih regat.
Argentinski predsednik Menem "odličen" košarkar
NUENOS AIRES — Argentinski predsednik Menem se je kljub svojim 59 letom izkazal kot odličen košarkar. Nastopil je namreč v tekmi, ki jo je argentinska reprezentanca odigrala proti najboljšim igralcem glavnega mesta ter s svojimi »potezami« navdušil občinstvo (zadel je celo trojko). Pred časom je nastopil tudi z nogometaši (pravijo pa, da se je bolj izkazal kot košarkar), a sedaj se namerava še pomeriti s tenisači skupaj s Sabatinijevo.
Uvodno tekmo v nogometnem prvenstvu 1. amaterske lige, ki se bo pričelo 17. septembra, bo štandreška Ju-ventina odigrala na tujem, in sicer v kraju San Giorgio di Nogaro. Vsekakor zahteven začetek, če pomislimo, da je Sangiorgina lansko prvenstvo sklenila na 5. mestu s 35 točkami. Gri-onovi varovanci bodo torej postavljeni pred dokaj težko preizkušnjo, saj njihov prvi letošnji nasprotnik sodi v ožji krog favoritov za prestop v promocijsko prvenstvo.
V prvi domači tekmi na Rojcah pa bodo Tabaj in tovariši srečali Corno iz kraja Corno di Rosazzo. V_tem primeru so možnosti za uspeh Štandrežcev precej večje, saj je Corno, podobno kot Juventina, napredoval iz 2. v 1. amatersko ligo. Prvi goriški derbi pa bo v 8. kolu, ko se bosta srečali Juventina in San Canzian.
KOLEDAR PRVENSTVENIH TEKEM JUVENTINE 1. kolo: Sangiorgina - Juventina (17. 9., povratno kolo 14. 1.); 2. kolo: Ju-
IZIDI 2. KOLA
Sampdoria - Genoa 1:0 (1:0), Vialli v 35' po 11-metrovki.
Juventus - Taranto 2:1 (2:0), Schilla-ci v 13', Zavarov v 41' in Giacchetta v 71'.
Roma - Palermo 4:0 (2:0), Voller v 15', Giannini v 26', Rizzitelli v 55' in 72'.
Cosenza - Inter 0:2 po podaljških (0:0, 0:0), Morello v 96’ in Klinsmann v 119’.
Cremonese - Milan 0:1 (0:0), Massa-ro v 84'.
sedaj pripravljen za igro, je poudaril, da tega ne potrebuje več: »Potem ko sem prebral članek na Graficu, potem ko sem bral o mafiji, mamilijh, o tem in drugem, mi ne zadostujeta niti dva meseca...«
Iz vsega tega naj bi izhajalo, da Maradona ne misli več igrati. So grožnje resnične ali le namišljene? V tem drugem primeru si morda hoče spet pridobiti naklonjenost javnega mnenja, češ da je žrtev obtožb od vsepovsod. Morda, kar pa je bolj malo verjetno, hoče še izsiljevati, da bi lahko odšel drugam. To pa je malo verjetno, saj so pri Napoliju jasno povedali, da nameravajo spoštovati pogodbo, ki zapade leta 1993. Prav pri Napoliju vseh zadnjih izjav niso hoteli komentirati, češ da se bodo že pogovorili s samim igralcem. Mirni naj bi bili še iz enega razloga. Maradono lahko izsiljujejo s svetovnim prvenstvom, saj bi mu lahko preprečili pot nanj.
SAN BENEDETTO - BENETTON 96:99
(45:44, 82:82)
SAN BENEDETTO: Urši, Paravella 2, Borsi 10, Biaggi 30, Johnson 17, Ardessi 15, Marega, Vargas 16, Vitez 6, Zaban, Famea.
BENETTON: Macy 5, Bortolon 15, Ja-copini 23, Marušič 8, Mian 4, Villalta 30, Colladoni, Vianini, Brotto, Generali 14, Giuberton.
SODNIKA: Pozzana (Videm) in Longo (Tržič). GLEDALCEV: 1.500. 3 TOČKE: Biaggi (5), Jacopini (2) in Bortolon (1).
GRADEZ — Predvsem nekatere neumestne in zgrešene odločitve sodnikov v zadnjih sekundah regularnega dela srečanja so San Benedettu preprečile, da bi na zaključnem srečanju turnirja Alpe-Jadran premagal tudi kotirani Benetton. V zadnji sekundi 2. polčasa je namreč sodnik razveljavil koš Goričanov in tako »prisilil« ekipi, da sta zaigrali še podaljšek.
Ne glede na razplet srečanja pa je treba povedati, da je bila to daleč najboljša tekma od šestih, katerim smo prisostvovali v Gradežu. Kljub odsotnosti Gnec-
ventina - Corno (24. 9., 20. 1. 1990); 3. kolo: Porcia - Juventina (1. 10., 28. L); 4. kolo: Juventina - Torviscosa (9. 10., 4. 2.); 5. kolo: Pro Fiumicello - Juventina (15. 10., 11. 2.); 6. kolo: Juventina -Pro Cervignano (22. 10., 12. 2.); 7. kolo: Lauzacco - Juventina (29. 10., 25. 2.); 8. kolo: Juventina - San Canzian (5. 11., 4. 3.); 9. kolo: Costalunga - Juventina (12. 11., 11. 3.); 10. kolo: Juventina -Tamai (19. 11., 18. 3.); 11. kolo: Visina-le - Juventina (26. 11., 25. 3.); 12. kolo: Cordenonese - Juventina (3. 12., 1. 4.); 13. kolo: Juventina - Portuale (10. 12., 22. 4.); 14. kolo: Juventina - Varmo (17. 12., 29. 4.); 15. kolo: Percoto - Juventina (7. L, 6.5.) (pr)
V 2. ligi doma le Vesna
Prav tako 17. septembra se bo začelo tudi prvenstvo v 2. amaterski ligi. Vse tri naše ekipe sodelujejo v skupini E. V prvem kolu bo doma nastopila le Vesna, ki bo v Križu gostila Gonars. Zarja bo igrala v Pierisu, gostovalo bo tudi Primorje pri Castioneseju.
Cesena - Messina 1:4 (1:3), Doni v 4', Berlinghieri v 9', Domini (C) v 24', Protti v 29’, Ficcadenti v 48'.
Ascoli - Barletta 4:0 (1:0), Aloisi v 46', Cavaliere v 50', Arslanovič v 78’ in Cvetkovič v 81'.
Napol! - Reggina 2:0 (2:0), Zola v 21’ in Renica (11-metrovka) v 23'.
Lazio - Bologna 1:2 po podaljških (0:0, 0:0), Giordano v 92', Marronaro v 96', Amarildo v 107'.
Pescara - Lecce 5:2 po 11-metrov-kah (1:0, 1:1), Moriero v 4' in Gašperini v 75'.
FLUSHING MEADOW — Le malo je manjkalo, da bi v tretjem dnevu mednarodnega teniškega prvenstva ZDA prišlo do velike senzacije. Američan Rostagno je bil namreč na tem, da premaga nosilca druge skupine Beckerja. Vodil je z 2:0, nato pa imel v četrtem setu pri vodstvu 6:5 na razpolago servis, vendar je izgubil na 15. Tie-break je bil dramatičen in Rostagno je imel pri vodstvu s 6:4 dve match-žogi, pa še en servis, vendar mu tudi to ni zadostovalo za uspeh. Nasprotno, poraz ga je tako potrl, da v petem nizu več kot štiri ure trajajoče tekme ni bil več zmožen nuditi zahodnonemške-mu asu pravega odpora. Becker se je torej res srečno izmazal iz praktično izgubljenega položaja. Pokazal je jeklene živce in trdno voljo, da se v ZDA izkaže, zato zdaj ne bi bilo čudno, če bi se prebil do samega finala.
Slabo se je izteklo za Italijane. Nargiso je klavrno izgubil z nepoznanim Kanadčanom Sznajderjem, Ferranteja pa je častno klonila pred Sovjetinjo Žverevo. Od celotne italijanske odprave je v konku-
chija, Esposita in Ponzonija je goriška peterka bila povsem enakovredna Benet-tonu, ki sodi v krog favoritov celo za italijanski naslov.
Tokrat gre pohvaliti prav vse igralce zaradi borbenosti in odločnosti, ki so jo pokazali v vseh 45 minutah. Posebno pohvalo pa si gotovo zasluži Biaggi, ki je dosegel 30 točk in bil zelo koristen v režiji. Pri gostih se je tokrat proslavil Villalta, ki je bil nezgrešljiv, (R. Pavšič)
SMELT OLIMPIJA -KLOSTERNEUBURG	96:92 (47:38)
SMELT OLIMPIJA: Šiško 7, Bačar 3, Hauptman 26, Vilfan 23, Merkač 6, Kotnik 20, Djurišič 11, Virant.
KLOSTERNEUBURG: Popp 20, Seidl 2, Nordmann 12, Matyas 6, Zanki, Hayda 14, Payton 19, Seifert 19.
SODNIKA: Bradamante (Tržič) in Can-nistraro (Pordenone); PM: Smelt Olimpija 13:16, Klosterneuburg 18:22; 3 TOČKE: Hauptman (4), Popp (3), Šiško, Vilfan, Hayda, Nordmann in Seifert (1); GLEDALCEV: 500.
Sto družin na Nanos
SPDT vabi člane, predvsem pa planinske družine, da se množično udeležijo tradicionalnega srečanja »STO DRUŽIN NA NANOS«, ki bo v nedeljo, 3. septembra, pred Vojkovo kočo na Nanosu. Kulturni program bo ob 11. uri pred kočo.
Zamejski planinci na Dovjem
V nedeljo so se tudi člani smučarskega kluba Devin, planinskega odseka športnega združenja Sloga in Slovenskega planinskega društva Trst skupno udeležili veličastne proslave ob odkritju spomenika triglavskemu župniku Jakobu Aljažu.
O poteku same proslave ni kaj dosti povedati, saj je bilo že v torek objavljeno izčrpno poročilo v Primorskem dnevniku. Bi pa dodali, da so se izletniki udeležili tudi Dneva Triglavskega narodnega parka, ki je bil na sporedu v popoldanskih urah v bližnji Mojstrani. Poleg zanimivega kulturnega programa so prireditelji poskrbeli za res pestro in izdatno ponudbo domačih jedi in slaščic.
Atalanta - Bari 1:0 po podaljških (0:0, 0:0), Bortolazzi v 107'.
Fiorentina - Como 10:9 po 11-met-rovkah (1:1, 1:0) Bosco v 39' in Turrini v 85'.
Rampulli dve koli
MILAN - Športni sodnik je po prvem kolu A lige za dve koli diskvalificiral RampuIIo (Cremonese), ker je žalil sodnika, za eno kolo pa Villo (Bologna), ker je žalil nasprotnika. V B ligi ni bil diskvalificiran nihče. Opomin so dobili tudi igralci Triestine Consagra, Giacomarro in Costantini.
Albanci naprej v pokalu pokalnih zmagovalcev
TIRANA — Nogometaši Dinama iz Tirane so v povratni kvalifikacijski tekmi za nastop v pokalu pokalnih zmagovalcev s 4:0 premagali bolgarsko ekipo Črnomorec. V prvi tekmi so s 3:1 zmagali Bolgari. Dinamo se bo v prvem kolu zdaj pomeril z Dinamom in Bukarešte.
renči ostala le še Caversaziova, ki pa se bo danes pomerila s Sabatinijevo...
Ženske (1. kolo): K. Maleeva (Bol.) -Seguso (Kan.) 6:1, 6:2; Navratilova (ZDA)
-	Iida (Jap.) 6:0, 6:2; Burgin (ZDA) -McNeil (ZDA) 7:5, 6:4; Sukova (ČSSR) -Langrova (ČSSR) 6:3, 6:4; (2. kolo): Graf (ZRN) - Herreman (Fr.) 6:1, 6:1, Garrison (ZDA) - Fernandez (Fort.) 7:5, 6:4; Mandli-kova (Avstral.) - Golarsa (It.) 7:6, 0:6, 6:1; Zvezera (SZ) - Ferrando (It.) 6:3, 6:4; Evert (ZDA) - Burgin (ZDA) 6:4, 6:1.
Moški (1. kolo): Mayotte (ZDA) - Flur (ZDA) 6:4, 6:3, 6:2; Sanchez (Sp.) - Cham-berlin (ZDA) 7:6, 7:6, 6:3; Connors (ZDA) -Nijssen (Niz.) 6:3, 6:1, 6:2; Ivaniševič (Jug.) - Doumbia (Sen.) 6:2, 1:6, 6:2, 6:0; Gomez (Ekv.) - Fleurian (Fr.) 6:7, 6:3, 6:2, 7:6; Cahill (Avs.) - Grown (ZDA) 7:5, 6:1, 6:2; Lendl (ČSSR) - Perez (Urug.) 6:1, 7:6, 6:4; E. Sanchez JŠp.) - Leyarcraft (ZDA) 6:4, 6:2, 5:7, 6:2; Cesnokov (SZ) - Gustafs-son (Šve.) 3:6, 6:1, 7:5, 6:4; Sznajder (Kan.)
-	Nargiso (It.) 6:4, 6:4, 4:6, 6:1.
V Ljubljani, Pordenonu in Repnu bodo ta konec tedna trije košarkarski turnirji v okviru Alpe-Jadran za dru-goligaše. V Ljubljani bosta jutri in v soboto igrali domači ekipi Ilirije in Medvod ter IDC Klagenfurt; v Pordenonu bodo nastopila naslednja moštva: Oderzo, Montebelluna, Virtus Padova in seveda Pordenon EIectrolux. Jutri in v soboto pa bodo v Repnu igrali Ital Monfalcone Solway, Poreč, Servolana Latte Carso in Jadran (o tem turnirju bomo še poročali).
Zmagovalci v vseh treh skupinah (eno ekipo pa bo povabil organizator) se bodo naslednji teden, 8. in 9. septembra, pomerili na turnirju, ki ga bo priredil Jadran in ki naj bi bil najverjetneje v Nabrežini.
Jutri pričetek Jadranovega kampa
Zanimanje za Jadranov kamp mini-basketa, ki se bo pričel jutri na šestih
Pred povratkom v Trst so se izletniki ustavili še v Begunjah, kjer so si ogledali zloglasno medvojno taborišče, razvaline gradu Kamen in znano Avsenikovo gostilno.
M. Ozbič in M. Sosič v »eni sapi« prehodila slovensko transverzalo
Marsikdo je hodil po slovenski planinski tranzverzali, ki se vije od Maribora do morja. Manj je takih, ki so to pot prehodili v celoti, še manj pa takih, ki bi jo prehodili takorekoč »v eni sapi«, t.j. ne da bi se vmes vrnili domov. Med te zadnje spadata od včeraj Mitja Ozbič z Opčin in Martin Sosič iz Devina.
Mitja in Martin sta odkorakala iz Maribora 5. avgusta in sledila dobro znanim markacijam s številko 1. Vsak dan je bilo hoje za kakih deset ur, vsak dan je bila knjižica bogatejša za nekaj žigov. Hodila sta točno po načrtu, ki sta si ga sestavila pred odhodom, tako da pisani drubži skavtov in skavtinj - sama sta člana Slovenske zamejske skavtske organizacije - ni bilo težko ju pričakati včeraj popoldne na cilju v Ankaranu, (m. j.)
Zaključek v Duisburgu
Za slovo uspeh Stefana Meia
DUISBURG — Veliko glasbe, malo govorov. Tako je bilo na zaključni slovesnosti (pod silo razmer) okrnjene izvedbe univerziade, ki se je končala v Duisburgu. Zadnji dan je bil namenjen samo atletskim bojem, ti pa so bili tokrat na vrhunski ravni, saj so nastopili taki atleti, kakršne si želi imeti vsak organizator pomembnih mitingov.
Svetovni rekorder na 110 m z ovirami Kingdom (ZDA) je zmagal brez napora v zanj skromnem času 13 "26. Kubanka Qu-irotova je dobila tek na 800 m s časom 1'58 "88, njen rojak Sotomayor je v višini zaman naskakoval znamko 2,42, zmagal pa je že na 2,34 m. Kenijski dvoboj na 1.500 je dobil Cheruiyot (3'40 "38) pred Ronom (3'40"79), Vzhodna Nemka Renke-jeva pa je zalučala kopje do 66,10 m.
V	teku na 5.000 je Italijan Stefano Mei po dveh sezonah skromnih dosežkov doživel preporod in zmagal s časom 13’39"04. To je bila tretja zlata kolajna azzurrov v atletiki, a že osma na univer-ziadi.
V	finalu košarkarskega turnirja so ZDA z 88:80 (47:40) premagale SZ.
Kolajne: SZ 9 zlatih, 11 srebrnih, 8 bronastih; ZDA 9, 9, 8; Kuba 8, 7, 4; Italija 8, 3, 5; Romunija 8, 2, 0; Madžarska 4, 4, 1; Kitajska 4, 2, 5; ZRN 3, 8, 8; Kenija 3, 2, 1; itd.
Prihodnje igre bodo čez dve leti v britanskem Sheffieldu.
Krivi dopinga nikoli več na Ol
SAN JUAN — Delegati mednarodnega olimpijskega odbora pozorno preučujejo predlog, ki ga je predstavila predstavnica ZDA' Anita Defrantz. Po tem predlogu bi tisti atleti, ki bi jim na olimpijskih igrah ugotovili jemanje poživil, nikoli več ne smeli nastopiti na OI. Pravijo, da bo predlog verjetno sprejet, vendar ne bo veljal retroaktivno.
Drevi rally Piancavallo
PIANCAVALLO — Drevi ob 22. uri se bo začel avtomobilski rally Piancavallo, na katerega je vpisanih 111 tekmovalcev, od katerih je 11 iz tujine. Rally se bo zaključil 2. septembra.
Bagač izginil
MOSKVA — Aleksander Bagač, sovjetski metalec krogle, ki je bil pozitiven na anti-doping kontroli na nedavnem evropskem atletskem pokalu, je dobesedno izginil. Zaradi njega je SZ izgubila 2. mesto in s tem pravico do nastopa za svetovni pokal.
igriščih od Doline do Gorice, je dokajšnje, saj tako lahko sodimo po številu prijav tečajnikov.
Medtem ko bo v Dolini Bregov tečaj potekal v jutranjih urah (od 9. do 12.00), pa bo vadba na ostalih igriščih (pri Boru v Barkovljah, pri Poletu v Prosvetnem domu na Opčinah, na Kontovelu in pri Sokolu v Nabrežini) potekala popoldne od 15. do 18. ure. Dosedanji Jadranov trener in priznani strokovnjak Peter Brumen pa bo že jutri obiskal udeležence v goriškem dijaškem domu, kjer bodo vadili od 17. do 18.30.
Jadranov kamp minibasketa se bo končal v nedeljo, 10. septembra, ko bosta tudi sklepni prireditvi v Nabrežini za mlajše in v Gorici za starejše tečajnike.
Omenimo še, da se interesenti lahko predstavijo kar pred treningom pri raznih naših društvih. (Jan)
PRIMOTOR KLUB GORICA vabi člane na sejo, ki bo danes ob 21-uri v Rupl v pevski sobi. Dnevni red: izvedba 2. dirke Alpe-Jadran.
KD BARKOVLJE
priredi tudi letos v mesecu septembru turnir v malem nogometu. Interesenti lahko vpišete svoje ekipe v trgovini La Calzatura, Ul. Udine 3, tel. 363452, kjer dobite prospekte ter danes, 31. t. m., 0<l 20. do 22. ure v društvenih prostorih v Barkovljah, Ul. Cerreto 12.
JK ČUPA
vabi člane na društveno regato za ka-jutne jadrnice, ki bo v nedeljo, 3. y-Vpisovanje na društvenem sedežu.
ODSEK ZA ŠPORTNI RIBOLOV
TPK SIRENA	j
obvešča, da se bo 4. septembra zač® tečaj za pravo uporabo opreme za r bolov. Vpisovanje na sedežu klu6 ' Miramarski drevored št. 32, vsak od 18. do 20. ure, tel. 422696.
ZSŠDI	,
obvešča, da bo danes, 31. t. m., uri v Koči pod Rupo v Repnu seja h® narske komisije.
ŠD BREG
vabi stare in nove člane za mladiu8^ ekipe. Treningi bodo vsak dan od ure dalje.
Danes Pro Gorizia - Fontanafredda
V 3. kolu italijanskega pokala bo danes ob 18. uri na Rojcah srečanje med Pro Gorizio in Fontanafreddo. Tekma bo za obe enajsterici pomembna, saj bo lahko že odločala, kdo bo napredoval v nadaljnje kolo. Za Goričane je ta cilj še posebej važen (spomnimo se, da so lani prišli do polfinala). Po uspešnem nastopu proti Sacileseje so tudi optimistično razpoloženi in si nadejajo novo zmago.
Trenutni položaj v 15. skupini je naslednji: Monfalcone (2 tekmi) 3 točke, Pro Gorizia (2) in Fontanafredda (1) 2 točki, Pordenone (2) 1 točka, Sacilese (1) 0. Danes: Pro Gorizia - Fontanafredda, Sacilese - Monfalcone, počiva Pordenone.
Afera se vse bolj zapleta
»Drastični« korak Maradone?
Na teniškem mednarodnem prvenstvu ZDA
Becker je tvegal
Koledar nogometnega prvenstva L AL
Za uvod Sangiorgina - Juventina
Košarkarski turnir Alpe-Jadran
San Benedetto oškodovan
Košarkarski tudnir AA za drugoligaše
V Ljubljani, Pordenonu in Repnu
Padriško-gropajsko Športno združenje Gaja je nastalo leta 1967, v obdobju torej, ko je vedno več mladine kazalo občuteno zanimanje za športno dejavnost ob takratnih slovenskih športnih igrah, ki so tedaj dosegale svoj višek popularnosti. Istega leta so na primer ustanovili tudi športni društvi Kontovel in Polet, saj je bilo navdušenje za športno aktivnost povsod zelo veliko. Kot lahko beremo iz ustanovnih listin ŠZ Gaja, je društvo nastalo z namenom, da »poživi že pozabljeno in zanemarjeno športno dejavnost na našem področju ter obenem druži mladino obeh vasi v skupnost, v kateri se mladina (in ne samo ta!) lahko organizirano in programirano aktivno udejstvuje v raznih športnih disciplinah in živi v okolju, ki bi bilo najmanj izpostavljeno potujčevanju, ki je v teh zadnjih letih zavzelo že kritičen obseg«.
Društveno ime izhaja iz domačega okolja, saj je Gaja grič, ki se razprostira od Padrič, Gropade do Bazovice, torej na ozemlju, ki je »delovno območje« ŠZ Gaja.
Trenutno delujejo pri Gaji nogometna, teniška in balinarska sekcija. Nogometna ekipa nastopa v 3. amaterski ligi, dvakrat je bila tudi že v drugi. Mladinskih ekip pri Gaji trenutno ni, v prvih letih društvenega obstoja pa so Gajini nogometaši nastopali le v mladinskem in naraščaj-niškem prvenstvu, saj so članske enajsterice imela sosednja nogometna društva.
Aktivna je tudi balinarska sekcija, ki je bila pred leti tudi včlanjena v italijansko zvezo UBI, člani pa so nastopali v propagandni kategoriji in na mnogih turnirjih, ter prirejali tudi pokrajinsko tekmovanje za dvojice, imenovano Trofeja Gaje. Danes je balinanje pri Gaji zgolj rekreativna dejavnost, ki pa privablja na steze veliko število mladih in manj mladih članov društva.
Izredno aktivni so pri ŠZ Gaja pri prirejanju Športnega tedna, ki je na sporedu vsaki dve leti. Od začetka je bil športni teden zelo na široko zasnovan, saj so se udeleženci merili v moški in ženski odbojki, ruskem kegljanju, bližanju, balinanju, orientacijskem pohodu, košarki, nogometu, igri med dvema ognjema. Kasneje so dodali še tenis, nekatera druga tekmovanja pa so opustili. Na letošnji izvedbi športnega praznika so bili na primer na sporedu nogometni turnir, balinanje, tenis, odbojkarski turnir mešanih ekip, ki je privabil ob igrišča zelo veliko gledalcev, in pa seveda nočni tek, ki tudi sodi v tradicionalno delovanje ŠZ Gaja in je seveda še posebno atraktiven. Nočni tek je pravzaprav tek po Gaji.
Idej, kako popestriti delovanje, odbornikom ŠZ Gaje resnično ne manjka. Pri vseh svojih prizadevanjih pa niso osamljeni, saj vaščani Padrič in Gropade čutijo Gajo za resnično svojo, ob vsakem trenutku so ji pripravljeni priskočiti na pomoč, to pa je tudi porok za še bogatejše in plodnejše društveno delovanje.
Pripravila INGRID KALAN Uredil DANILO BIZJAK

!*J sftSlSSi
Pri ŠZ Gaja veliko volje in zamisli
Vsa naša društva, od najmanjšega pa do največjega, pesti problem vadbenih prostorov. Denarja za gradnje ni in ni od nikoder in tekmovalci si morajo za treninge in tekme "sposojati" igrišča in dvorane, kar velikokrat ohromi društveno delovanje. Pri Gaji pa so na tem področju res sila agilni in uspešni. Že kar na začetku obstoja društva so si domačini sami uredili balinarske steze, odbojkarsko in košarkarsko igrišče na prostem, nogometno igrišče. Trenutno ima ŠZ Gaja na razpolago v Gropadi odbojkarsko igrišče in eno balinarsko stezo, na
Na slikah: zgoraj nad naslovom eden prvih odborov padriško-gropajske Gaje (stoje z leve Rado Andol-šek, Svetko Kralj, Aleksander Možina, Alojz Žagar, Karlo Grgič, Silvan Grego-ri, Karel Kalc, Marino Milkovič, Bruno Rismondo, sede z leve Emil Grgič, Darko Grgič, Stojan Žagar, Karel Guštin, Josip Grgič, Karel Kalc in Franc Kalc); zgoraj desno bivša predsednica Magda Gojča; na sliki desno eno od šestih teniških igrišč, od katerih je eno zraslo lani, eno pa letos, a dve od teh igrišč prav sedaj pokrivajo; na spodnji sliki levo mladi teniški tečajniki s Karlom Rudežem; spodaj desno pa vidimo v akciji nogometaša Radivoja Vršeta, za katerim je Marko Rismondo (posnetek je iz leta 1983).
Padričah dve balinarski stezi, odbojkarsko in košarkarsko igrišče, veliko nogometno igrišče, malo nogometno igrišče (z razsvetljavo) in kar šest teniških igrišč, od katerih je eno zraslo lani, eno pa letos. Dve od teh igrišč prav zdaj pokrivajo, kar bo za padriš-ke športne objekte seveda sila dragocena pridobitev. Igrišče v Gropadi leži na jusarskem zemljišču, prostor na Padričah, kjer je odbojkarsko igrišče, je last Gozdne zadruge, največji prostor z nogometnima in teniškimi igrišči pa je dal na razpolago domačin Jo-
sip Grgič, ki je tako bistveno pripomogel k razvoju delovanja domačega društva. Naj omenimo, da je pred leti Josip Grgič prejel od SKGZ Plaketo boja in dela za svojo nesebično pomoč vaški skupnosti.
Vendar tereni še niso vse, saj je treba nato igrišča tudi zgraditi in jih seveda vzdrževati, kar predstavlja nemajhen strošek. Kako rešujejo to pri Gaji, smo vprašali Karla Grgiča, ki je bil med ustanovitelji društva, njegov prvi predsednik (in nato kar petnajstkrat potrjen) in o katerem vsi vemo, da je njegovo načelo to, da moramo, če hočemo, da ostane društvo aktivno, stalno delati in izboljševati, saj v nasprotnem primeru delovanje zastane in včasih celo propade.
»Da moramo imeti na razpolago svoja igrišča, je bilo ustanoviteljem jasno že od samega začetka. Finančna sredstva so prispevali posamezniki, najeli smo posojilo v banki, ogromno je bilo in je še prostovoljnega dela vaščanov in prijateljev Gaje. Dohodek predstavlja seveda tudi izkupiček naših poletnih večdnevnih praznikov. Teniška igrišča pa se, če lahko uporabim ta izraz, vzdržujejo sama, saj mora, kdor se jih poslužuje, plačati zanje najemnino. Skratka, objekte moraš zgraditi, denar za njihovo delovanje pa potem pride.«
Naj v zvezi z vsakoletnimi poletnimi prazniki, ki trajajo tudi po deset dni, povemo še to, da si veliko vaščanov vzame v službi kar redni dopust, da lahko na "šagri" dela, kar je neizpodbiten dokaz navezanosti domačinov na domače društvo in njegovo delovanje.
Magda Gojča izjema v zamejstvu
Gajini predsedniki so bili Karel Grgič, Marino Milkovič, Stani Kalc (sedanji predsednik) in... Magda Gojča. Tu gre skoraj za pravi unikat v svetu naše telesne kulture. V naši zamejski napredni družbi sta si sicer oba spola povsem enakopravna. Tudi predstavnice "nežnega" spola so aktivno vključene v vse naše družbeno tkivo, tudi športno. Aktivno se ukvarjajo s športom (pa čeprav o dekletu, ki je prekoračilo dvajseto leto in še "zgublja čas" na kakem igrišču, slišimo, da bi bilo skoraj bolje, če bi si raje ustvarila družino in se posvetila možu in otrokom...), so odbornice - v glavnem seveda tajnice, včasih načelnice kake sekcije, da bi pa ženska prevzela krmilo društva, ki se za nameček ukvarja še z nogometom -seveda moškim - ne, to pa že ni več v skladu s pravili igre. No, gajevce to resnično ni nič motilo, kako pa je javnost sprejela žen-sko-predsednico, smo vprašali kar Magdo.
»Ko je pri Gaji prišlo do tega sklepa, sem bila, po pravici povedano, precej presenečena, saj na predsedniško mesto nikoli nisem računala in tudi na to funkcijo pravzaprav nisem bila niti pripravljena. Vendar je vse steklo brez težav. Vsak predsednik zlahka opravlja svoj posel, če ima v odboru dobre sodelavce in seveda njihovo podporo. In pri Gaji je vse to bilo.«
Kot predsednik društva si se prav gotovo kdaj sestajala tudi s predstavniki drugih nogometnih klubov, tako slovenskih kot italijanskih. Si se tudi tam počutila v družbi sebi enakih, ali so ti morda kdaj dali razumeti, da je nogomet pač moška stvar?
»Ne, tega vtisa nikoli nisem imela. Če je kdo kaj takega mislil, je svoje občutke znal prikriti, tako da sem na vseh srečanjih sodelovala le kot predsednik društva.«
Bi predsedniško funkcijo še sprejela?
»Seveda, zakaj pa ne? Ne sicer takoj, saj je moj predsedniški "mandat" trajal skoraj 5 let, človek pa si mora tudi nekoliko odpočiti. Kdaj v bodoče pa bi predsedniško mesto brez problemov zopet sprejela.«
		F ' n 1 irn m Mm Miirf 1
		
Razmah tenisa pri Gaji
Odbojkarji so se strnili v Slogi
Od vsega začetka je pri Gaji delovala tudi moška in ženska odbojkarska sekcija, ki je bila aktivna vse do tedaj, ko so se Gaja, Polet, Primorec in Zarja odločili, da strnejo svoje moči in ustanovijo novo odbojkarsko društvo Sloga. Tako moška kot ženska ekipa sta se takoj včlanili v odbojkarsko zvezo FIPAV. Nastopi so se vrstili z izmeničnimi uspehi. Prvi trener moške ekipe je bil Ferruccio Gor-tan, vendar je moško delovanje zamrlo veliko pred ženskim. Dekleta so trenirali Gino Caputo (ki se je prav ob ustanovitvi Gaje preselil na Padriče), Marino Milkovič, Igor Orel (ki je tudi igral in treniral fante) in Sergij Veljak. O odbojkarski dejavnosti pri ŠZ Gaja smo se pogovarjali z Miro Grgič, ki je svojo bogato in uspešno odbojkarsko pot, ki jo je potem vodila v vrste Sloge, združeno ekipe Meblo in zopet Sloge, začela prav pri domači Gaji. »Igralke smo nastopale na mladinskem prvenstvu,« je povedala Grgičeva, »moška in ženska članska vrsta pa tudi v promocijskem prvenstvu. Trenirali smo v openski telovadnici pa tudi na odprtih igriščih v Bazovici in na Padričah, kjer smo tudi igrali domače tekme.«
Odbojka je pri Gaji v glavnem zaradi pomanjkanja igralskega in trenerskega kadra po nekajletnem delovanju zašla v krizo, dokler se ni z ostalimi vzhodnokraškimi društvi, kot rečeno, zlila v Slogo.
Tenis ima vse več privržencev. Kdor misli, da je tenis pač ena od modnih muh današnjega človeka, se zelo moti. Teniška zgodovina sega čez 700 let nazaj, saj se je elegantna igra - predhodnik današnjega tenisa - začela razvijati v Franciji že v zgodnjem srednjem veku. Tudi pokrite dvorane niso pridobitev modernih časov. V 17. stoletju so na primer samo v Parizu imeli kakih 250... plesnih dvoran, v katerih so igrali tenis. Tenis pa se je naravnost razbohotil v Angliji.
Pri Gaji so se s tenisom začeli ukvarjati leta 1971, Gaja pa je zaenkrat tudi edino naše društvo, ki uvršča tenis med svojo redno aktivnost. Krstni nastop so teniški igralci Gaje opravili v Portorožu. Prvi načelnik Gajine teniške sekcije je bil dr. Milan Klobas, kmalu se mu je pridružil še Karlo Ru-
dež, tako da sta bila prava duša tenisa na Padričah.
Tekmovalna ekipa se je kaj kmalu vpisala tudi v uradno prvenstvo, vendar na začetku brez večjih uspehov. Danes so se stvari seveda bistveno spremenile in teniška sekcija je, kar se masovnosti tiče, prav gotovo vodilna pri ŠZ Gaja, saj šteje kar 180 članov. Po večini so to rekreativci, saj je tenis panoga, kateri se lahko posvečajo prav vsi: od otrok do starejših ljubiteljev športa. Aktivnih članov, ki redno trenirajo in tekmujejo, je 20. Člani nastopajo na tekmovanjih za italijanski pokal, mlajši pa na raznoraznih turnirjih, kjer si nabirajo točke. Prav z najmlajšimi pa dosega ŠZ Gaja že spodbudne rezultate tudi na deželni ravni, kar je za to panogo, ki je v vse večjem razmahu in kjer je tudi konkurenca izredno ostra, že res zavidljiv uspeh.
Naročnina: mesečna 16.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 6.000,- din, naročnina za zasebnike mesečno 30.000,- din, trimesečno 85.000.-din, letno 320.000.- din, upokojenci mesečno
25.000,	- din. trimesečno 65.000,- din, polletno
120.000,	- din, letno 240.000.- din. Naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 72.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 108.000 lir. Mali oglasi 760 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688,- tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 85723 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Marko VValtritsch

H

Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
31. avgusta 1989
Najstarejša latinskoameriška demokracija v težavah zaradi trgovcev s kokainom
Komaj 32-letm minister Monica De Grieff v boju proti kolumbijskim »baronom« droge
Kolumbijski pravosodni minister Monica De Greifi (AP)
BOGOTA — Svetovna javnost je v teh dneh še posebno pozorna na notranje težave, ki tarejo Kolumbijo. V imenu kokaina se v latinskoameriški republiki bije bitka med državo, ki mora ohraniti svoje dostojanstvo in utrditi demokratsko tradicijo, ter trgovci z mamili, ki so že tako bogati in vplivni, da zahtevajo zase oblast in pravico so nemotenega prekupčevanja s kokainom.
Vprašanja, na katera mora kolumbijska vlada predsednika Barca najti primeren odgovor, so zelo pereča, zato je predsednik tudi prosil širšo javnost za pomoč in podporo, in zato je tudi povsem razumljivo, da je postala Kolumbija predmet marsikaterega razmišljanja.
Kolumbija se lahko ponaša z najdaljšo dobo vladne demokracije in je najbrž prav zaradi tega do danes vodila precej uspešen boj proti trgovcem z mamili. Šele v zadnjih letih so se »baroni« iz Medellina tako utrdili, da so se lahko pričeli izmikati pravici in voditi svoje umazane posle, kar pri belem dnevu. Proti tem trgovcem s smrtjo se mora v prvi osebi boriti minister za pravosodje, ki je v kolumbijskem primeru 32-letna plavolaska Monica De Grieff.
Ko jo je predsednik Barco imenoval za ministra, se je marsikdo začudil, saj gre za gospo, ki spominja prej na univerzitetno študentko, kot pa na togega ministra. Pa vendar se je gospa De Grieff že izkazala, ko se je morala prvič lotiti težkega vprašanja ekstradicije trgovcev z mamili. Malo pred njenim odhodom v VVashing-
ton.kjer je prav včeraj dosegla delikaten sporazum z ameriškim kolegom, so ji »baroni« iz Medellina grozili s smrtjo. Širila se je celo vest, da bo gospa De Grieff ostala kar v ZDA, vendar je že predvčerajšnjim sporočila, da ne bo klonila in se bo vrnila v Kolumbijo, kjer jo brez pravega navdušenja pričakujeta Pablo Escovar Gaviria in Jorge Ochoa Sanchez.
Pablo Escovar Gavirija je »boter«, ki vodi kartel v Medellinu. Star je komaj 39 let, je debe-lušast in neokreten, vsi, ki ga poznajo, pa trdijo, da je nadpovprečno inteligenten in zvit. Svojo kariero je pričel kot tatič. Kradel je nagrobne spomenike in jih nato prodajal po višji ceni. Kaj kmalu je ugotovil, da je prodaja kokaina rentabilne] ša zadeva in se je v celoti posvetil temu poslu. Večkrat je moral v zapor, ker je imel veliko poznanstev pa so redno izginjali dokazi in z njimi vred tudi preiskovalci, ki so jih zbrali. Pablo očitno ni mehkega srca, vendar ni pozabil na leta, ko je tudi sam trpel lakoto, zato redno podpira reveže in vodi svojevsrtne podporne ustanove. Prav zaradi tega ga preprosti ljudje kujejo v zveze in jim prav nič ni mar, če jim Pablo plačuje zdravnike, šole in hrano z denarjem, ki diši po kokainu. Manj bogat in vpliven je njegov sodelavec Ochoa Sanchez, ki si lahko privošči tudi puristične utrinke, saj ne kadi, ne pije, od svojih podrejenih pa zahteva, naj bodo »čisti«. Kokain mora v prodajo, ne pa v nosnice tajnic in kurirjev.
Prva mešana banka v Jugoslaviji
SPLIT — Mešana banka drobnega gospodarstva (obrti), prva zasebna banka v državi, ki so jo ustanovili pod pokroviteljstvom Zveze drobnega gospodarstva Hrvaške, bo začela delovati proti koncu leta. Do tedaj bodo zbrali zakonski minimum kapitala petih milijonov dolarjev. Uspešno vključitev nove banke v ekonomske tokove bo pospešil tudi kapital iz Bavarske, o čemer so sprejeli dogovor med zastopniki drobnega gospodarstva te zahodno-nemške pokrajine ter Hrvaške.
Bavarsko drobno gospodarstvo, ki se zanima za investicije v Jugoslaviji, predvsem v turizem, informatiko, predelavo kovin in lesa bo ob angažiranju sredstev zahodnonemškega fonda za zaposlovanje in hitrejše vračanje emigrantov, v mešano banko drobnega gospodarstva Hrvaške nastopilo s 40 odstotki vrednosti začetnega kapitala. Poleg tega so pritegnili še 100 nemških podjetij, ki bodo kupila delnice v novi banki.
Kot kaže, je zanimanje za novo banko zelo veliko ne le pri 55 tisoč obrtnikih na Hrvaškem, temveč tudi v drobnem gospodarstvu Slovenije, Makedonije in BiH, oglasilo pa se je že tudi nekaj delničarjev iz Srbije, (dd)
V železniški nesreči v Avstriji en mrtev in več kot 30 ranjenih
DUNAJ — V neposredni bližini železniške postaje y Bregenzu na meji med Avstrijo in Švico, sta včeraj zjutraj trčila dva potniška vlaka. V nesreči je en potnik umrl, kakih 30 pa je bilo ranjenih, od teh jih je enajst dobilo težke poškodbe. Ranjena sta tudi oba strojevodja. Lokomotivi sta se zarili druga v druga, prvi vagoni obeh sestav so se iztirili, potniki pa so ostali vkleščeni v pločevino (na sliki AP).
S postaje v Bregenzu je točno po urniku krenil ekspresni vlak Montfort namenjen na Dunaj. Nekaj minut potem pa je po istem tiru proti Bregenzu peljal vlak Bavaria, ki vozi na progi Ztirich - Munchen. Vlaka, ki sta vedno skoraj popolnoma zasedena, sta vozila počasi zaradi popravil na progi. Nesreča je skoraj gotovo posledica človeške napake. Kretničar je verjetno kako minuto prezgodaj usmeril Bavario na tir, po katerem je peljal Montfort. Če bi vlaka vozila z redno hitrostjo, pa bi bil obračun žrtev in škode neprimerno večji. Lansko leto, 29. avgusta, se je na postaji v Bregenzu tudi zgodila nesreča, ki je na las podobna včerajšnji in v kateri je umrlo pet ljudi.
V SZ se alkoholizem širi
MOSKVA — V Sovjetski zvezi je približno 15 do 20 milijonov alkoholikov, skoraj 40 milijonov pa je takih, ki redno ali občasno hudo pijejo. Podatki, ki jih navaja časopis Sovjetskaja Rosija, niso prav nič spodbudni; v letu dni je število alkoholikov naraslo za 460 tisoč, najmanj 20 tisoč pa jih je umrlo zaradi alkohola. Sociologi še navajajo, da 50 odstotkov zasvojencev z alkoholom izhaja iz družin, kjer so se starši vdajali pijači. Obstaja pa tudi resna nevarnost za bodoče generacije, saj se starost zasvojencev stalno niža.
Drastični ukrepi, ki jih je uvedel Gorbačov in ki med drugim prepovedujejo prodajo in točenje alkoholnih pijač v jutranjih urah, pa niso kdove kako zalegli. Ljudje si namreč pomagajo kot vedo in znajo in dogaja se, da si kar sami kuhajo napitke iz vseh mogočih sestavin. Nekateri pridobivajo alkoholno tekočino celo iz pralnih praškov. Posledica te »iznajdljivosti« pa je najmanj 11 tisoč žrtev, ki so umrle zaradi zastrupitve. Tudi vodka, ki jo sicer prodajajo v nekaterih veleblagovnicah, pa nima kaj odpraviti s »pravo« vodko, ki jo je mogoče dobiti le v Berjoškah.
Delavci vojaške industrije se v civilni ne znajdejo
MOSKVA — Delavci vojaške ladjedelnice leningrajskega admiralskega okrožja se ne strinjajo z odločitvijo vlade, ki bo ladjedelnico preusmerila v civilni objekt. Zaradi manjše odgovornosti in enostavnejšega dela bodo namreč odslej dobivali nižje plače. Poleg tega pa se bodo morali nekateri tudi starejši specializirani delavci preobraziti, saj bodo potrebovali popolnoma drugačno specializacijo.
Ladjedelci sicer niso napovedali drastičnih oblik protesta, njihovo nezadovoljstvo pa narašča iz dneva v dan. Sindikalni odbor ladjedelnice poudarja, da so delavci proti vojni, vendar se ne morejo sprijazniti z manjšimi plačami zlasti zato, ker jim po preus-meritivi vojaškega industrijskega objekta v civilnega nihče ne upošteva pretekle delovne dobe.
Slovenska mladina bo razpravljala o predlogih za spremembo ustave
LJUBLJANA - V ponedeljek, ko se bo v Beogradu pričelo svečano zasedanje neuvrščenih, se bodo v Ljubljani sestali slovenski mladinci in preučili zadnje predloge izboljšav osnutka nove slovenske ustave. Za kroniko je še zanimiva vest, da se bodo 7. septembra, ko se bo beograjski »samit« končal, sestali jugoslovanski mladinci. Tokrat pa ne v Beogradu temveč prvič v zgodovini jugoslovanske mladinske organizacije v Sarajevu in torej na »nevtralnem« bosanskem terenu, kjer pa bodo obravnavali vročo temo mednacionalnih odnosov.
Predsednik slovenskih mladincev Jože Školjč je mnenja, da je bilo pri razpravi in sprejemanju ustavnih amandmajev opravljeno veliko delo. Začelo se je zelo skromno z nekaterimi lepotnimi popravki, nadaljevalo pa vedno globlje in odločneje, vendar pa še zdaleka niso uzakonili vse novosti, ker obstajata dve težavi: usklajevanje z jugoslovansko ustavo, ki delno omejuje novosti, predvsem pa stara izhodišča, ki temelje celotno teoretično ustavno strukturo na združenem delu, na pluralizmu interesov, seveda brez možnosti strank in razvejene sodobne demokracije, parlamentarnega sistema itd.
Tudi Skoljč poudarja nekatere pomembne dosežke, ki gredo v smer večje suverenosti slovenskega naroda in slovenske države, kar prihaja še zlasti do izraza s pravico do samoodločbe, ki že sedaj razburja duhove v južni republiki.
Pomembni so stvarni napredki pri uveljavljanju človeških pravic, z ukinitvijo smrtne kazni. Dokončno ukinjanje izolacije, kot kazenskega postopka in policijske možnosti. (V Srbiji so pred nekaj meseci to možnost uvedli tudi na osnovi sklepa samo srbskega predsedstva in torej brez uradnega akta jugoslovanskega predsedstva, da je v nekem delu države izredno stanje.)
Toda v tem političnem trenutku je ključno vprašanje slovenske politične pomladi ureditev
statuta organizacij in s tem tudi strank in ureditev svobodnih, direktnih volitev, ki jih je treba izvesti že prihodnjo pomlad. Zato pa so potrebni ustrezni popravki in določila v ustavnem zakonu. Tu pa so največje težave, ne zaradi slabe volje ali zaradi zavlačevanj, ali česar takega, temveč zaradi objektivnih težav. Sestavljavci ustave skušajo čim manj zamenjati in pri tem gre tudi za tri zbore, ki sestavljajo sedanji slovenski parlament. V razpravi je obstoj zbora združenega dela, ki je v novem podjetniškem ozračju postal anahronističen. Zbor občin in politični zbor seveda nista pod vprašajem, je pa bistvena določitev o njih pristojnosti in kdo in na kakšen način jih bo volil.
To je delno ustavno vprašanje, delno pa predmet volilnega zakona, ki ga mora slovenska skupščina prav tako zelo hitro sprejeti. Nikakršnega dvoma ni, da bodo prihodnje slovenske volitve do kraja demokratične direktne itd., toda po kakšnem sistemu? Svet pozna večinski, ko se izbira med dvema kandidatoma, dosledno proporcionalen, kot je to italijanski primer, in razne kombinacije. Kakšna bo odločitev slovenske politike, je še vedno odprto vprašanje.
Verjetno še bolj zapleteno in politično odločilno je urejanje volilnega postopka in predvsem sestavljanje kandidatnih list. Kdo in na kakšen način bo to urejal, kakšna bo v tej zvezi dosedaj
in idi
tega bodo v teh dneh republiško vodstvo na osnovi širokih razprav članstva in posvetovanj s strokovnjaki izdelalo zadnje predloge popravkov amandmajev. Sledilo bo dvodnevno zasedanje skupščinske komisije, 27. septembra pa bo o novi slovenski ustavi dokončno odločala slovenska skupščina na skupnem zasedanju treh zborov.
BOGO SAMSA
izredno pomembna vloga Socialistične zveze?
Kot že rečeno, je ZSMS izredno aktivna dosledna pri obravnavi teh problemov, zar
sončni sistem in leti Barnardovi zvezi naproti štirih dneh je sonda posredovala o NfPtu 0gli (»srečala« jo bo čez 6.500 let), pred tem pa je Tritonu toliko informacij, kot jih niso■ Zemljanom poslala nadvse zanimive fotograf- zbrati v 140 letih, kar so odkrili planet (A