SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LVIII (52) • ŠTEV. (N°) 21
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 3 de junio - 3. junija 1999
Marko kremžar
Junijska razmišljanja 1999
irasie
tisočletja
Naslednje bo zadr\je leto drugega Kristjani bomo praznovali teto 2000 kot veliki jubilej v okviru Rodovine odrešenja. Takrat bo dobil nami spomin na žrtve komunistične revolucije v Sloveniji, ob misli na Mihovo zvestobo in plačilo, verjetno Poudarek na veselju. Letos pa je morda Pfav, da se ob spominu na pomorjene r°jake vnovič poglobimo v skrivnost tyihove žrtve, pa človeške hudobije in v skrivnostno vez, ki povezuje vernike v pa tudi zunaj njega. Pri tem naj ^ pomagajo besede iz Stare Zaveze.
V četrtem poglavju prve Mojzesove ^ige beremo o prvem bratomoru. Ko Kajn zatrl v sebi glas vesti in se Popustil zavisti, je rekel bratu Abelu: •Pojdiva veni Ko pa sta bila na polju, Se je Kajn vzdignil proti svojemu bratu ^belu in ga ubil. Gospod je rekel Kajnu: & je tvoj brat Abel? Odgovoril je: Ne lerri- Sem mar jaz varuh svojega bra-Gospodje dejal: Kaj si storil? Glas ^ tvojega brata vpije iz zemlje k ltlerii:”. Nedolžna kri umorjenega je ''Pila do neba v tistih s kopreno časa naPol zastrtih dneh človeške zgodovi-l**6! prav kakor v našem razsvetljenem poletju. Na staro vpraša-nje, kje je tvoj odgovarjajo s Kajnovim odgovori tudi sodobni morilci desettisočev 118 slovenskih tleh, ki so nekoč zatrli v glas vesti: „Ne vem”.
Nihče ne ve, nihče ni kriv, še zdaj P° Pol stoletja. A pod molkom in spre-tleveciarijem ne vlada mir. Kazen neob-5°jenih morilcev je r\jihova nemima Tudi K^jn je rekel Gospodu: krivda je prevelika, da bi jo ^Hjel nositi... Kdor koli me bo našel, bo ubil. Gospod pa mu je odgovoril: e tako; kdor koli ubije Kajna, bo mkrat maščevan." Kakor prvi ^ornorilec trdijo tudi tisti, ki so mu
N
da
nami sledili v revoluciji in po njej, Jim ‘kdorkoli’ naklepa maščeva-i\je, ^ojci pomorjenih ne mislijo druge-kakor na ‘revanšizem’. A ni tako.
1 /°8 hoče, da ima tudi Kajn, da imajo I , ^ morilci bratov, kot mi vsi na zeml-I a’ ^ za obžalovanje svojih zlih dejai\j. Je taka volja Stvarnika, vemo, da je ^ dolžnost moliti za r\je, ki še vedno W° v sebi sovraštvo do svojih žrtev, "i dobili moč in milost kesanja. Tekla so leta po Abelovi smrti. Eden Jftovih vnukov, „Lameh, je rekel svo-ženama: ... Moža ubijem, ki me Ul' mladeniča, ki mi prizadene o. Kajti če bo Kajn sedemkrat •evan, bo Lameh sedeminsede-etkrat.” Ker Kajn ni vidno obžalo-Svojega zločina, r\jegovi potomci kj razumeli Gospodove dobrote. eeli so gojiti duha maščevalnosti, ki ni videti konca. To je pot brez je pot smrti, Kajnova pot. Pos-jJeni smo bili, da se ji izognemo, da k reino smer življenja. Prosimo Gos-T^tedaj za spreobrnjenje njih, ki so
H
morili, izrazimo jim vedno znova naše odpuščanje, da jim tako olajšamo kesai\je, da njihovo sovraštvo ne bo delilo našega naroda skozi rodove.
In družba, mar nima dolžnosti do žrtev? V času, ki ga opisujejo prva poglavja Svetega pisma, urejene družbe še ni bilo, zato ta ni mogla spregovoriti. Vendar je vsa svetopisemska pripoved glasna obsodba Kajnovega dejanja. Kazen je mogoče prepustiti Bogu, a obsodba dejanja je naloga družbe. Če r\jeni predstavniki tega ne storijo, si bo ljudstvo slej ko prej poiskalo druge vodnike, katerih dejanja bodo odgovarjala naravnim zahtevam vesti. Če pa ljudstvo tega ne bi storilo, bo prenehalo biti družba. Samo sebe bi pogreznilo v ne-bit.
Odpuščanje je dolžnost preživelih do krivcev, kesanje in zadoščevai\je je dolžnost teh do sebe in do svojih žrtev, mo-ralna obsodba zločina je dolžnost, ki jo imajo predstavniki družbe do vseh i\jenih članov. Kaj pa je dolžnost svojcev do umorjenih? Ali o tem ni napotka v svetem pismu? Seveda je. Zgodba o prvem bratomoru, ki so jo Abelovi svojci ohranili, je spomin in opomin. Spomin je dol-žnost preživelih do tistih, ki so življenje izgubili pa tudi do onih, ki se še niso rodili.
Vendar spomin se ne ohrai\ja sam. Takole, beremo, se je dogodilo po Abelovi smrti: Eva je rodila sina, ki ga je ime-novala Seta. ,,’Rekla je namreč: Bog mi je dal drugega potomca namesto Abela, ki ga je ubil Kajn. Tudi Set je dobil sina in mu dal ime Enoš. Takrat so začeli klicati Gospodovo ime.” (Mzl 4, 1-26)
Veliki nesreči lahko sledita ali malodušje ali pogumna odločitev za življenje. Tako je bilo od vsega početka in tudi danes ni drugače. Ni neizbežne usodnosti, ni ruyno svetle bodočnosti. Ljudje, posamezniki, družine in narodi si sredi danih okoliščin svobodno oblikujemo sedanjost in prihodnost. Prav bi bilo, da bi se ob spominu na nesrečo, ki nas je prizadevala nad pol stoletja, vsi Slovenci zavedli svoje svo-bodnosti pa tudi odgovornosti, ki jo ta prinaša. Slovenske družine naj bi sprejemale otroke z veseljem in s hvaležnostjo kot bo^ji dar, pa tudi kot zarod namesto njih, ki so bili pomorjeni. Spomin na žrtev in na krivdo, spomin in opomin, moreta ostati živa, prehajati iz roda v rod le po družinah, ki se svojega poslanstva zavedajo.
Ob tem verskem in zgodovinskem izročilu naj dozorevajo otroci drugega, tretjega in naslednjih rodov. Odločitev staršev na robu tisočletja za ohrar\jar\je zgodovinskega spomina v luči moralnih vrednot je zagotovilo, da bodo tudi njihovi daljni potomci, ob misli na mučence svojega rodu z veseljem in s hvaležnostjo, v molitvi in v pesmi, znali in hoteli klicati Gospodovo ime.
Srečanje dveh Cerkva ob koreninah skupne vere
Na Otoku mož na Chiemskem jezeru, ob krstnem kamnu slovenskega naroda, se je vršilo 20. t.m. romarsko srečanje slovenske in bavarske Cerkve. Tam je bil eden najstarejših benediktinskih samostanov, ki je bil pomembno središče za Bavarce in Slovence v sredr\jem veku.
Bavarsko romanje je vodil miinchenski nadškof in kardinal Friderich Wetter, ki je vodil somaševanje. Slovenskega romanja so se udeležili vsi slovenski školje na čelu s slovenskim metropolitom in ljubljanskim nadškofom Francetom Rodetom, ki je imel mašni nagovor, pa tudi slovenska parlamentarna delegacija pod vodstvom predsednika Janeza Podobnika.
Bogoslužje je potekalo v slovenskem in nemškem jeziku. Na otoku so blagoslovili spominsko ploščo z napisom „Krst knezov Gorazda in Hotimirja pred letom 750 na
tem kraju je začetek pokristjanjevanja slovenskega naroda. Slovenci v zahvalo za dar vere.” Tako se je po 1250 letih slovenski narod znova simbolično povezal z narodom, od katerega smo dobili krščansko vero in s tem vstopili v civilizirano Evropo.
Slovenski narod povezuje z Bavarci tudi prvi dokument slovenskega jezika Brižinski spomeniki, ki jih hranijo v Mim-chnu, saj jih je uporabljal freisinški škof, ko je obiskoval svoje vernike na ozemlju, ki je spadalo pod njegovo upravo.
Na slovesnosti, ki se je je udeležilo nekaj tisoč ljudi, so obnovili krstne obljube, tako kot leta 745 slovenska kneza Gorazd in Hotimir, o čemer poroča tudi spis Spreobrnjenje Bavarcev in Karantancev iz leta 871. Krst slovenskih knezov je odprl vrata pokristjanjenju in preživetju naroda ter vključitvi v krščansko Evropo.
SLS in SKD Slovenija in o združevanju pakt stabilnosti
Delegaciji Slovenske ljudske stranke (SLS) in Slovenskih krščanskih demokratov (SKD) pod vodstvom predsednikov Marjana Podobnika in Lojzeta Peterleta sta se 24. maja vnovič srečali in se pogovarjali o združevanju obeh strank. „Zadeve potekajo pozitivno. Počasi se pripravljamo tudi na oblikovanje skupne izjave, ki naj bi jo sprejela najvišja organa obeh strank, kar naj bi bilo dodatna spodbuda naslednjim potezam,” je dejal Marjan Podobnik. Na sestanku so vnovič poudarili, da je potrebno postopke peljati na način, da se bo čim širši krog ljudi iz sredinskega, desnosredinskega in desnega prostora, čim širši krog potencialov, ki so bili odmaknjeni, vključil v to stranko in na ta način omogočil bolj samozavestno pot ne le stranke, ki jo želijo oblikovati, temveč tudi Slovenije naprej, je še dejal Podobnik.
Predsednik SKD Lojze Peterle je že na novinarski konferenci minuli petek napovedal, da naj bi predstavniki obeh strank prvi teden v juliju podpisali izjavo oziroma namero o združitvi.
BORDEAUX - Rektorja ljubljanske in mariborske univerze dr. Jože Mencinger in dr. Ludvik Toplak sodelujeta na jubilejnem 40. zasedanju Združenja evropskih univerz. Več kot tristo rektorjev evropskih univerz je med drugim ugotovilo, da razlike v tehnološkem razvoju posameznih držav srednje in vzhodne Evrope postavljajo pred Združenje evropskih univerz, Evropsko zvezo in lokalne vlade dodatne naloge. Evropska rektorska konferenca je sprejela tudi posebno deklaracijo solidarnosti z univerzami, ki so prizadete zaradi vojne na Balkanu. Dr. Ludvik Toplak je po konferenci odpotoval v Skopje, kjer se kot predstavnik Združenje evropskih univerz udeležnje slovesnosti ob 50-letnici Univerze v Skopju.
Glede pakta stabilnosti za Balkan, v katerega bi bila Slovenija lahko vključena tudi proti svoji volji, je 25. maja premier Drnovšek menil, da država v takšnih pobudah nastopa kot stabilna dežela na obrobju regije, ki ima izkušnje z JV Evropo in ki lahko pomaga zahodnim zaveznikom pri reševanju te danes največje politične, vojaške in gospodarske krize na svetu. Na vprašanje, ali ne bi bilo bolje, če bi si RS v sporu na Balkanu zagotovila nevtralnost, saj ji aktivna podpora zvezi NATO pri napadih na ZRI najbrž onemogoča dober razplet gospodarskih odnosov z ZRI po koncu vojne, je premier dejal, da z zavezništvom sodeluje ..minimalno, sploh ne aktivno, zgolj pasivno z dovoljenjem za prelet našega zračnega prostora. ... Če na to ne bi pristali, bi se dejansko odpovedali kandidaturi v NATO za precej časa. „Mislim, da bomo lahko z bolj demokratičnim režimom v Srbiji lahko vzpostavili normalne odnose,” je poudaril.
Podpora Srbom
Na letnem telovadišču Tivoli v Ljubljani je bila nedeljo, 30. maja popoldne mirovna in humanitarna prireditev v podporo Srbom, ki jo je pripravilo uredništvo srbskega časopisa v Ljubljani Srpske novine.
Obiskovalcev je bilo po informacijah prorediteljev približno 1000. Prireditev z geslom Ad acta - na cilje NATO paktu so si zamislili kot izrazito civilno podporo žrtvam nasilja oziroma vojne v Jugoslaviji.
„To ni bila politična prireditev,” je dejal predstavnik Srbov in dodal, da so tudi slovenske rock skupine, ki so nastopil, skušale po svojih močeh pomagati žrtvam vojne v ZRI. Kot so pa povedali na policiji, se je prireditve, ki je potekala mimo in brez težav, udeležilo le od 150 do 200 ljudi.
STRAN 4:
Feria del Libro
■MMMaMHHMMMMMNMMRCSSKiMMMMKB
Zgodilo	se	je
Iz življenja
SLOVENIJA IN HRVAŠKA
Hrvaški zunar\ji minister Mate Granič je na novinarski konferenci zavrnil očitke, da na bilateralni ravni med Slovenijo in Hrvaško v zadnjem času ni prišlo do napredka. Spomnil je, da so se uspešno končala pogajanja o premoženjskopravnem sporu, strani pa sta se dogovorili tudi o načinih reševanja glavnih treh odprtih vprašanj: glede Ljubljanske banke sta se dogovorili za posvetovalno mnenje Mednarodnega denarnega sklada, glede Piranskega zaliva in zadnjih šest kilometrov meje na kopnem ter izhoda na morje pa za posvetovalno mnenje nekdanjega ameriškega obrambnega ministra Williama Perryja.. Granič je priznal, da glede nuklearke Krško ni bil dosežen pričakovan napredek.
ZAPIRAJO PREMOGOVNIKE
Vlada je sprejela predlog zakona o postopnem zapiranju Rudnika Trbovlje-Hrastnik, ki ga bo skušala spraviti skozi parlament po hitrem postopku.
SPORAZUM S HRVAŠKO
Slovenija in Hrvaška sta dokončno uskladili besedilo pogodbe sporazuma o pre-moženjsko-pravnih zadevah. Slovenska stran je bila pripravljena tudi parafirati sporazum, saj je imela za to vsa soglasja. Kljub temu menijo, da sta Slovenija in Hrvaška s tem dokončno končali pogajanja. Razlogi za neparafiranje sporazuma so v dinamiki dela hrvaške vlade. Ta bo v prihodnjem tednu preučila besedilo in ga parafirala.
JANŠEVE KRITIKE
Predsednik SDS Janez Janša je kritično ocenil pripravljeni predlog ustavnih sprememb. Zdi se mu nesprejemljiv in v nasprotju z dogovorom predsednikov parlamentarnih strank, da se ne predlaga zadev, ki nimajo možnosti za dvotretjinsko podporo. SDS ima svoj predlog ustavnih sprememb; zavzema se zlasti za poenostavitev izvolitve vlade ter za možnost predčasnih volitev. Janša je opozoril še na nekaznovanje divjega lastninjenja v primeru podjetja Primex, pred čimer naj bi si oči zatiskala tudi vladajoča koalicija.
SPET NOVE SPREMEMBE
Predsednik Združene liste socialnih demokratov (to so bivši komunisti, ki so svoje ime že nekajkrat spremenili) Borut Pahor je napovedal novo, sodobno progra-
Državni sekretar Juri v Trstu
Državni sekretar v slovenskem zunanjem ministrstvu Franco Juri se je 28. maja v Trstu pogovarjal s predstavniki deželne uprave Furlanije-Julijske krajine (FJK) o odnosih med sosedama in o zaščitnem zakonu za Slovence v Italiji.
Juri in predsednik vlade FJK Antonione sta veliko pozornosti namenila zaščitnemu zakonu za Slovence v Italiji. Osnutek so v komisiji za ustavna vprašanja poslanske zbornice v Rimu pred nekaj dnevi uvrstili na dnevni red zasedanj. Za začetek junija pa je napovedana razprava o usklajenem besedilu zakona, saj je Ljudska stranka umaknila svoje številne, na nekaterih mestih Slovencem nenaklonjene amandmaje. Podporo pravni ureditvi položaja in pravic sodržavljanov slovenske narodnosti je znova potrdil tudi predsednik deželnega parlamenta FJK Antonio Martini.
msko usmeritev stranke z naslovom Tretja pot. Šlo naj bi za pot bolj zmernega in povezovalnega političnega obnašanja. Glede predloženih ustavnih sprememb so v stranki precej zadržani, saj ustava ni besedilo, ki bi ga kar na hitro spreminjali.
MEDNARODNI CERKVENI POSVET
Na mednarodnem cerkvenem posvetu z naslovom Varujmo in ohranjamo stvarstvo v Celju je sodelovalo kakih 40 udeležencev iz 20 evropskih držav, ki so pri škofovskih konferencah odgovorni za področje varovanja okolja. Posvet sta pripravila Svet evropskih škofovskih konferenc iz švicarskega St. Gallena in Slovenska škofovska konferenca. Glavno vprašanje posveta je bilo, kakšna je vloga evropske katoliške cerkve pri reševanju okoljevarstvenih vprašanj na nacionalni in kulturni ravni. S slovesno mašo, ki jo je vodil mariborski škof Franc Kramberger, se je posvet končal.
SESTANEK S SLOVENCI V NEMČIJI
Predsednik državnega zbora Janez Podobnik se je skupaj s parlamentarno delegacijo, v kateri so še Marijan Schiffrer (SKD), Jože Zagožen (SDS) in Janez Per (SLS), sestal s predstavniki slovenskih društev na Bavarskem in v Baden-Wiiert-tembergu.
ŽELEZNIŠKI PROMET
V veljavo je stopil nov železniški vozni red 1999/2000. Po novem je notranji promet bogatejši za 41 vlakov, v mednarodnem prometu pa bo vozilo šest vlakov manj, od tega štirje na zahtevo avstrijskih železnic zaradi slabe zasedenosti. Glavna novost voznega reda v slovenskem notranjem prometu je uvedba t.i. taktnega prometa na glavnem prometnem križu v konicah, t.j. v delovnih dneh med 5. in 9. uro ter med 12. in 16.30 mo.
GLAVAR HAIDER PROTI SLOVENŠČINI
Koroški deželni glavar Jorge Haider je minuli teden preklical razpis za štiri delovna mesta direktorjev dvojezičnih - slovensko nemških - šol na južnem Koroškem. V razpisu za mesta direktorjev je bilo kot pogoj navedeno tudi znanje slovenščine, kar je Haider označil kot „nepotrebno”. Lahko pričakujemo, da bo glavar še boij nastopal proti Slovencem.
POMOČ KOSOVSKIM BEGUNCEM
25-članska slovenska bataljonska zdravstvena postaja je v Albanijo, kjer je v sklopu belgijskih enot sodelovala v mednarodnih silah za pomoč beguncem, v to državo odpotovala 29. maja. Slovenija bo za 6 mesecev delovanja zdravstvene postaje v Albaniji namenila 141 milijonov tolarjev.
PRIMORSKA
OB 50-LETNICI slovenske klasične gimnazije v Trstu so odprli razstavo v prostorih slovenskega liceja France Prešeren. Razstava, ki so oblikovali in postavili dijaki sami, prikazuje uradno zgodovino šole po podatkih iz arhiva. S prikazom starih zvezkov, učbenikov, fotografij ter drugih šolskih potrebščin in pričevanj je predstavljeno tudi šolsko življenje v obdobju med letoma 1947 in 1957. Gre za desetletje, ko se je klasična gimnazija oblikovala in zaživela in ki je bilo zgodovinsko zelo pomembno tudi za celotno tržaško ozemlje.
Kar preveč je snovi vsak teden in druga drugo spodrivajo in zakrivanjo. Kar poglejmo: dolarizacija, korupcija, priviligirane pokojnine, Malvini, padec industrijske proizvodnje, povezave kandidatov... in nenehno trenje med predsednikom in guvernerjem.
ZGODBA BREZ KONCA
KAM DOLARIZACIJA?
Država se je nepredvideno (nepredvideno za vlado, saj so mnogi strokovnjaki napovedovali težave) znašla v težkem polo-
Tone Mizerit
Spričo tolikih in tako težkih vprašanj, katerim mora Argentina nujno najti pravi odgovor, je neverjetno, da se toliko časa in energij izgublja v domačih prepirih. Vendar to je stvarnost, ki jo lahko nenehno beležimo. Domala vsak dan zasledimo kak nov zaplet v razmerju med Menemom in Duhal-dejem. Predsednik se očividno ni sprijaznil z dejstvom, da mu poteče mandat, in hoče s položaja predsednika stranke nenehno pogojevati že sigurnega kandidata.
Ena glavnih snovi, ki jo zadnje čase prerešetavajo v stranki, je zadeva notranjih volitev. Datum je bil postavljen že lanskega leta, pa so ga letos že dvakrat prestavili. Prej je bilo to zavlačevanje razumljivo: Menem je skušal pridobiti na času, ker je upal na kako pozitivno odredbo s strani Vrhovnega sodišča v prid tretjega mandata. Čim bolj se je tedni zavlačeval datum določitve strankinih kandidatov, tem več upanja je imel na uspeh. Sedaj pa to nima več smisla. Vendar...
Letos je bil ta datum že dvakrat predstavljen in je končno vodilni organ, kateremu načeljnje sam Menem, določil datum 4. julija Duhalde je sicer hotel, da se izvede prej, a je končno sprejel, ker je bilo zasedanje stranke, ki je to odredilo, tudi s sodnijske strani odobreno.
A na političnem odru kandidatur pero-nizma sta ostala le on in pa guverner iz San Luisa, Adolfo Rodriguez Saa. Čeprav ta nima nobene možnosti za uspeh, noče popustiti. Njegove težave so velike, saj niti ni mogel najti vrednega tovariša za podpredsedniškega kandidata. Nivo izbire je vedno bolj padalo (kandidaturo je ponudil celo gospe Susani Decibe, ko je zapustila mesto vzgojnega ministra) a vse zaman. Končno je to mesto zasedel Jorge Asis, politik in diplomat, funkcionar zunanjega ministrstva. A priznajmo, da je drugorazredni politik, skoraj neznan široki javnosti.
Rodriguez Saa je sedaj prišel do spoznanja, da dejansko še ni pripravljen na spopad. Zato se je obrnil na predsednika in zaprosil, naj se datum notranjih volitev ponovno prestavi „vsaj za dva tedna”. S tem ne bo pridobil velkiko časa in seveda rezultat ne bo drugačen. A Menemu je ta zahteva prišla prav in je obljubil, da bo storil, kar se bo dalo „morda po sodnijski poti”.
Že samo to dejstvo kaže, kako je predsednik brez moči. Nihče v strankinem vodstvu ne soglaša z ponovnim podaljšanjem predvolilnega roka. Vsi vedo, da je to le zgubljanje časa, ki sploh ne bo stvari bistveno spremenilo. A Menem je namenjen, da Duhaldeju meče polena pod noge, kolikor se bo le dalo. V teku pa je res sodni postopek, ker seznami volilcev niso bili pravočasno natiskani in bi sodišče lahko preložilo volitve za nekoliko poznejši čas. Na to se zanaša Menem, ko govori o „sod-nijski poti”. Očividno je ta zaplet med predsednikom in guvernerjem kot zgodba brez konca. In kdor misli, da se bo končala z notranjimi volitvami ali morda s predsedniškimi volitvami, je v veliki zmoti. Tudi po letu 2000 se bo zgodba nadaljevala...
žaju. Zunanje krize so se pomešale z domačimi neprilikami in gospodarstvo ne teče, kot bi moralo. Ob tem so tuji kapitali, od katerih zavisi stabilnost domačega trga, postali previdni. Že ob zadnji brazilski krizi pa je predsednik predlagal, naj se seže po dolarizaciji.
Kar naenkrat je beseda prišla v splošno uporabo. Nastala je velika debata, Ml' večkrat bolj politične kot gospodarske narave. Pravzaprav velikega navdušenja m bilo nikjer, celo v vladi sami ne. Le predsednik je na vso paro podpiral to idejo. Ko je videl, da se stvari ne premaknejo, je zadnie dni prešel v novo ofenzivo z namenom, da bi dolarizacijo izvedel še pred koncem svojega mandata. S tem (trdi), bi dopolnil strukturalne spremembe, ki jih je začel in jih želi dopolniti.
Opozicija seveda ne misli enako. Tako za radikale kot za Solidarno fronto je t0 dokončna odpoved zadnjemu delčku go® podarske suverenosti. Istočasno pa trdijo, da se s tem dejansko ne reši nobeden izmed problemov, ki trenutno tarejo državo. Nekaj podobnega meni tudi Cavallo, 1° je sicer začetnik in prvi izvajalec sedanjega gospodarskega programa.
Zanimivo ob tem je, da tudi pri funkcionarjih Mednarodnega denarnega sklada (FMI) ni navdušervja. Vsi pa pozabljajo, da dolarizacije ni mogoče izpeljati brez privolitve matične domovine dolarja: Združen® držav Amerike. V tamošnjem kongresu P3 se ta snov še ni sprožila in se jim še sanja ne, da bi kaj takega sploh debatirali.
Ker je tako zapleteno izvesti dolarizacijo „de iure” (seveda, v ZDA ne poznal0 dekretov), Menemu ni preostalo drugega-kot da je ukazal, naj se čimprej izvede „df facto”. A tudi njegovi ministri niso zavzet1 za ta korak. Iz krogov FMI pa so ponovi® opozorili, da so proti vsakemu koraku tu® praktične dolarizacije, če bi bila izpeljan8 po dekretu. Skozi kongres pa trenutno taka stvar ne bi prodrla. Duhalde se sicer o te® vprašanju ni izrekel in zato so nanj deževale kritike s strani Povezave. A ni verjetn0, da bi guverner pristal, da bi njegovi poslanci pred volitvami podprli kak sličen ukrep-
KAJ LAHKO ŠE PRODAMO?
Sedaj pa je nastala nova debata n®0 vlado in opozicijo. Pisali smo že, kakoJ0 narastel državni deficit. Davčna nabirk8 vsled recezije in brezposelnosti stalno P3®8 in vlada se je znašla pred težki® vprašanjem: kje dobiti dodatnega denari8'
Najhitrejši odgovor je postaviti nov° davke. Za to pa danes na pragu voli®0 kampanje ni mesta. Še mar\j, ko je zad®1 davek na avtomobile, ki bi šel za financ® cijo učiteljskih plač, hudo razburil duho'0 Ostane še neka druga pot: prodati, kar je s ostalo. Tega pa ni več veliko. Naro<®8 banka iz političnih razlogov ne pride poštev. Nekaj drugih objektov tudi ne. P0” gled vlade pa je obstal na jedrskih elektrarnah Atucha I in Embalse.
To je sicer država že skušala izve® pred dvema letoma, pa do koncezjje ® prišlo. Sedaj negativni državni računi zno® pritiskajo. Pristiskala pa tudi opozicija, se ne strinja, da bi jedrska energija priš® .
privatne roke. A debata bi morala biti,
k®
naj se naredi z denarjem, ki ga bo za . prejela. Vendar ta debata skoraj nima v,
smisla. Od vseh velikih objektov, ki so
bil'
nekoč v državnih rokah, skoraj ne o®
ital®
ničesar. Tudi ni ostalo denarja, ki
j°
svojčas vlada za to prejela. Denar je nap0, lnil ogromne luknje deficitov zadnjih .. Sedaj pa se soočamo z dejstvom, da J. privatni sektor izvedel potrebno mode1®.
zacijo, država pa še vedno ne zna ure'
ed®
svojih računov. Verjetno bo to delo pri*® dr\je vlade. Ga bo zmožna opraviti?
%ffij Slovenci v Argentini Skupinska razstava pri SKA
& -------------------------------------- V soboto. 21. maia ie SKA pripravila v Gabriela Colombini, hči Eve Verb
SAN MARTIN
Soglasen spev zahvale
S temi besedami lahko povzamemo potek večera, ki ga je 24. aprila Odbor doma Pripravil v priznanje ge. Katici Kovač Dimnik. Okoli pol devetih smo vsi navzoči stoje sPrejeli slavljenko v lepo okrašeni dvorani. Primemo sceno je izdelal Anton Paulič. Še slovenski šopek in besede, ki sta jih izrekla ''sem v pozdrav napovedovalca Vera Podržaj in Jože Rupnik.
Povabilu Doma so se odzvali predsednik Zedinjene Slovenije Tone Mizerit, msgr. dr. Jure Rode, voditeljice Slomškove, Balantičeve, Prešernove, Baragove in Jegliče-Ve šole ter ravnateljica Srednješolskega teč^ja ravnatelja M. Bajuka. Prisotne so bile vse učiteljice Rožmanove šole: voditeljica Saša Golob, Danica Petkovšek, Nina Pristovnik Diaz, Regina Leber, Irena Peršuh, Marta Škulj, Vera Podržaj, Lučka Kastelic, Olga Kociman in režiser Maks Borštnik. Na slavje so prihiteli tudi sledeči bivši učitelji: Marija Sušnik, Marjan Jesenove, Francka Klanjšček, Marta Dimnik, Darinka Zorec, Marjeta Boltežar, Marta Jerman, Rezi Marinšek, Olga Cukjati, Bemar-^a Ziherl, Ani Malovrh, Metka Kahne, Anteja Malovrh, Angelca Miklič in Magdalena Belec. Tudi predsedniki Odbora staršev so sprejeli povabilo: Lojze Rezelj, Vlado
Voršič, Andrej Makek, Janez Petkovšek, Gregor Verbič, Cirila Žužek, Marija Petkovšek, Gabrijela Marolt in Magdalena Belec.
Go. Katico je pozdravil predsednik Doma Andrej Peršuh in ji izročil spominski krožnik v zahvalo zvestobi Slomškovemu izročilu. Predsednik Zedinjene Slovenije, Tone Mizerit je svoj pozdrav prepletel s spomini iz svojih otroških let, ko je njegov oče nekoč čakal tri važne osebe in med njimi je bila tudi ga. Katica.
Besede zahvale so tudi izrekle Rezi Marinšek v imenu Sanmartinske zveze žena mati, gdč. Angelca Klanjšek in prof. Neda Dolenc v imenu Sredi\ješolskega tečaja.
Nato so učenci Rožmanove šole in Slovenski pevski zbor pod vodstvom Lučke Kastelic navdušeno zapeli Slomškovo Preljubo vesele.
Marija Zorec Sušnik je kot bivša učenka namenila svoji učiteljic:! te besede: „Obda-rovani se počutimo, da nam je Bog naklonil n^večji del vašega petdesetletnega učiteljstva Skoraj vsa leta tega - gotovo vašega prvega poklica - ste dobrohotno darovali generacijam sanmartinskih otrok. Vaš zgled je izražal ljubezen do temeljnih vrednot. Z njim smo bolje in lažje dojemali
V soboto, 21. maja je SKA pripravila v Slovenski hiši skupinsko razstavo slikarjev, ki so prvič predstavili svoja dela naši publiki. Bilo ji je osem, ki so predstavili vsak po štiri slike. Dvorana pa se je popolnoma napolnila z ogledovalci. Večer je odprla ga. Andrejka Dolinar Horvat, nato pa je bil prebran uvodni govor dr. Katice Cukjati, iz katerega povzemamo nekaj misli:
„Izredno važno je dejstvo, da je vsak izmed slikarjev s to skupinsko razstavo naredil prvič ali ponovno važen korak: tukaj sem, moj magični svet umetnosti hočem deliti z drugimi in jim ga posredovati, želim si stika z drugimi slovenskimi sovrstniki in to v okviru SKA.
Kot so pri vseh skupinskih razstavah so tudi pri današnji bogate in velike razlike med predstavniki. Razlike v letih, razlike v umetniški izobrazbi: nekateri so samouki, drugi sredi študijske izpopolnitve, ki so jo drugi že končali; nekateri prvič razstavljajo, drugi imajo za sabo že nekaj skupinskih razstav; da ne govorim o razliki tematike stila. Od impresionizma, do kubizma, preko šole naif in dekorativne umetnosti.
Poročila z občnega zbora ZS
Poročilo referata za kulturo arh. Ivan Kogovšek
V jubilejnem letu, je referat za kulturo ^edel sledeče načrtovane prireditve:
Domobranska proslava. Ob 50. letnici Prihoda politične emigracije v Argentino se Je v nedeljo, 7. junija v jutranjih urah ^Čela proslava z položitvijo venca na trgu **r®d spomenikom generala San Martina v Prisotnosti naših rojakov in mladine v na-^dnih nošah. Nato je predsednik Zedinje-?* Slovenije Marjan Loboda naslovil v danščini nagovor in prikazal v kratkem P°itien našega spominjanja. Popoldne pa ^ Je vršila v Slovenski hiši naprej koncentrirana sv. maša v cerkvi Marije Pomagaj, . Jo je daroval z drugimi slovenskimi "šnimi pastirji prelat Jože Škerbec. Med jSo je pel Mladinski pevski zbor iz San pod vodstvom Andrejke Selan Vom-y r8ar, ob orgelski spremljavi prof. Ivana Otnbergarja. Sledil je poklon pred spome-k°tn pacjijm domobrancem: Franci Žni-je zatrobil žalostinko, borci so položili 1'ec, prelat Škerbec je izmolil žalne moli-e’ vsi prisotni pa so zapeli himno: „Mi,
legionarji, mi, domobranci...”. Program se je nadaljeval v dvorani škofa Rožmana z govorom časnikarja in sourednika tednika Svobodne Slovenije Toneta Mizerita. Odrski prikaz „Saj dobro je umreti, da drugi zacveto” (besede Ivana Hribovška) v režiji Dominika Oblaka ob senčnih slikah. Z občutenim nastopom mladine ob sceni Andreja Goloba je potekala prireditev ter se zaključila z znano „Oče, mati...”
Praznik slovenske državnosti, 27. junija 1998: Proslava, namenjena Republiki Sloveniji, ki se je rodila pred sedmimi leti, se je pričela z zahvalno sv. mašo ki jo je konce-lebrirano daroval prelat Jože Škerbec. Po maši je bil poklon pred spomenikom našim padlim. Sledila je slavnost v dvorani škofa Rožmana, ki jo je lepo pripravil Andrej Golob, in sicer s počastitvijo argentinske in slovenske zastave. Najprej je pozdravil predsednik Zedinjene Slovenije Marjan Loboda, nato veleposlanik Republike Slovenije dr. Janez Žgajnar. V slavnostnem govoru je arh. Jure Vombergar razgrii\jal misli predvsem ob priliki 150-letnice rojstva ide-
slovensko kulturo in navade. Odločno ste nas vzgajali za življenje, da bi postali samostojni, ustvarjalni in se znali oblikovati v naši dvojezični realnosti.”
Zbor je poklonil svoji bivši pevki dve domoljubni pesmi, nakar so se luči ugasnile. Znašli smo se v Novem mestu, kjer je v srečni Kovačevi družini četrtič zavekalo in prikobacalo na svet dekletce, ki so mu dali ime Katica.
Na velikem zaslonu so se vrstile fotografije: mala birmanka, begunska leta v taborišču, mlada maturantka, začetek dela v San Martinu, čete učencev, součiteljic, nastopi, prvoobhajanci, izleti. Bogato življenjsko delo smo nagradili z močnim aplavzom in zapeli slavljenki še za god. Ga. Katica se je vsem zahvalila za pozornost in izrazila predvsem hvaležnost Bogu, da je kot učiteljica lahko izpolnila svoje poslanstvo.
Iz kuhii\je je lepo dišalo in vsi smo bili deležni okusne večerje, ki so nam jo postregli mladi. Dolgo smo se zaklepetali in obiyali spomine na nekdanje šolske dni.
VP
je Zedinjene Slovenije. V kulturnem programu je nastopil pianist prof. Ivan Vombergar. Ob koncu nastopa je sledila izročitev priznanj Zedii\jene Slovenije za leto 1998 naslednjim javnim delavcem: prelatu Jožetu Škerbcu, župniku Janezu Petku CM ter prof. Alojziju Geržiniču. Predsednik Slovenske kulturne akcije arh. Marjan Eiletz je odprl razstavo devetih likovnih umetnikov, ki so s svojimi šestintridesetimi deli pripomogli k uspehu večera. Med okusno slavnostno večerjo v režiji Pristavčanov so imeli rojaki priložnost za pogovor.
Proslava 50-letnice društva Zedinjena Slovenija in 50 let, odkar v Argentini izhaja tednik Svobodna Slovenija, 15. avgusta 1998: Najprej smo se zahvalili Bogu pri maši v cerkvi Marije Pomagaj. Mašo je daroval prelat Jože Škerbec, darovana je bila za vse rcyne odbornike in člane društva. Pel je Pevski zbor Gallus pod vodstvom Anke Savelli Gaser. Po maši je pred spomenikom našim padlim junakom sledilo polaganje rož, množica je zapela „Oče, mati...”. Sledila je akademija v dvorani škofa Rožmana; po pozdravu predsednika Zedinjene Slovenije Marjana Lobode so sledili pozdravi in čestitke k jubileju, rnyprej gospoda prelata Škerbca in nato predstavnikov krajevnih Domov. Napovedovalec arh. Vombergar je prebral sprejete pismene čestitke: Društva Slovencev v Mendozi, Slovenskega planinskega društva
Gabriela Colombini, hči Eve Verbič, uporablja akrile v svojstvenem naivnem načinu (naif) - romantičnem in nostalgičnem.
Ljudmila Drobnič Rebozov nam v impresionističnem slogu predstavi tukajšnjo geografsko panoramo in vedno aktualne in priljubljene rože.
Cecilija Grbec nam v slogu, ki se približnje impresionizmu in iščoč novih poti nudi oljnate slike argentinske pampe (vsaj mene na to spominjajo) in cvetlic.
Eli Hafner iz Mendoze nam na svojih realističnih in izredno detajliranih oljih, na katerih uporablja tudi iglo za prikaz čipk, pokrival in prtov, predstavi samostojne -karakterizirane osebe.
Delija Savnik na tej razstavi uporablja fibre. Nje stvaritve so na meji ekspresionizma, dekorativne sinteze barv in kombinacija geometričnih oblik.
Vladimir Jurij Voršič uporablja pastele. V svojih pejsažih (pokrajinah) dobro obvlada tehniko; tematika bi bila lahko reminiscenca slovenskih gozdov ali pa podoživljanje doživetij argentinskih gozdnih tišin.
Branko Zavrtanik nam v svojih oljih nudi pretežno kubistično predstavo predvsem mestnih objektov. Poleg primerne tehnike se odlikuje izredno dobro v obvladanju kompozicije barv in črt.
Miriam Zupančič iz Bariloč uporablja oljnate barve, da nam predoči igranje senc in svetlobe ter pretežno hladnih ban' v svojih tihožitjih.
Vsem, ki ste nam danes posredovati svoj intimni svet likovnega ustvarjanja, se SKA zahvaljuje, predvsem pa vam želi, da pogumno nadaljujete na tej poti.
Mnogi ljudje mislijo, da je umetniška kreativnost le sad trenutnega navdiha, mislim pa, da se večina izmed nas zaveda, daje pot k izpopolnjevanju tudi sad trdnega dela in študija, da napoči trenutek, ko umetnik iz pridobljenega znar\ja in vzorcev vzleti na samostojno in samo njemu lastno pot poustvarjanja sveta.”
Nato se je v govoru dr. Cukjati še zahvalila v imenu SKA voclji likovnega odseka Andrejki Dolinar Hrovat za vse delo, ki ga je opravila, da je to te razstave prišlo.
Ta razstava je pokazala, daje med nami veliko umetniškega življenja, ki ga je treba le najti in predložiti občinstvu.
v Bariločah in Slovenskega Kanadskega Sveta.
Osebno so pozdravili predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Nanti Olip, predsednik Krščanske kulturne zveze s Koroške dr. Janko Zerzer, državni poslanec
v slovenskem parlamentu lic. Marjan Schiffrer in veleposlanik Republike Slovenije v Argentini, univerzitetni profesor dr. Janez Žgajnar, ki je Društvu Zedinjena Slovenija podelil posebno listino Urada Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu „kot izraz priznanja in zahvale ob 50-letnici neprekinjenega delovanja in za neprecenljiv prispevek, k povezovanju in ohranjanju slovenske skupnosti v Argentini”. Listino je podpisala državna sekretarka Mihaela Logar, ki vodi omenjeni Urad.
Urednik tednika Svobodne Slovenije Tine Debeljak je v svojem govoru omenil načelna stališča lista prej in sedaj.
Predstavitev zgodovinskega zbornika društva Zedinjena Slovenija: ..Petdeset leta dela v zvestobi in ljubezni”, kar pomeni zaključek treh let napornega zbiranja podatkov in fotografij, je bila poverjena vodju zgodovinskega odseka lic. Albinu Magistru.
Predsednik društva Marjan Loboda je podelil priznanje univerzitetnemu profesorju dr. Milanu Komarju. Imenovani je edini še živeči član prvega odbora društva. Nato je svoj slavnostni govor ob obletnic ZS Nad. na 4. str.
Slovenija na 25. knjižnem sejmu v Buenos Airesu
PISMA BRALCEV
Po treh letih premora je bila Slovenija spet prisotna na buenosaireškem knjižnem sejmu s svojim štantom. Po prizadevanju veleposlaništva Republike Slovenije v Buenos Airesu in s sodelovanjem Slovencev v Argentini je bila slovenska kryiga dobro zastopana, skoraj na istem prostoru kot prejšnjikrat.
Dve skupini polic sta bili namenjeni publikacijam, ki so izšle v Argentini. Na ryih smo lahko videli primerke našega tednika Svobodna Slovenija, izdaj Zbornikov in drugih knjig, številnih publikacij Slovenske kulturne akcije in Duhovnega življenja. Zanimivi so bili izvodi nekaterih časopisov in revij, izdanih še pred drugo svetovno vojno. Posebno mesto je imel lanski Zbornik Zedinjene Slovenije ob 50-letnici.
Ostalih šest knjižnih omar so zasedle knjige založb iz Slovenije, ki so se udeležile letošnjega sejma: Mladinska knjiga, Družina, Mohorjeva družba iz Celja, Rokus in Cankarjeva založba. V teku dveh (dolgih) tednov so številni obiskovalci izražali svoje navdušenje nad lepo pripravljenim prostorom, rojaki pa so tudi kupovali razstavljene kr\jige. Manj so bili zadovoljni Neslovenci in drugi rojaki, ki bi radi brali kaj v kasteljanščini, pa ni bilo kaj ponuditi.
Slovenski dan na knjižnem sejmu je bil v nedeljo, 26. aprila. V prostorni dvorani, ki je bila polno zasedena, so po petju argen-
Pričetek šol: Kaj je važno?
tinske in slovenske himne spregovorili podpredsednik ustanove, ki pripravlja knjižni sejem, veleposlanik dr. Janez Žgajnar in sekretarka za Slovence v zamejstvu in po svetu pri Ministrstvu za zunanje zadeve RS Mihaela Logar.
Glavna točka dneva je bila obisk pisatelja Draga Jančarja, ki je pripravil za to priliko esej z naslovom Privlačnost praznine. Vse navzoče je presenetil s pozdravnimi besedami v kasteljanščini in si seveda že s tem pridobil njih naklonjenost. Zatem je prebral del eseja v slovenščini, potem pa prof. Miriam Jereb Batagelj svoj prevod v kasteljanščini La seduccion de lo vacuo. Zanimivi pogledi in pristopi k sodobnim problemom pisateljev in bralcev je pritegnil poslušalce, ki so imeli potem možnost staviti pisatelju nekaj vprašanj. Ves potek prireditve je vodil Tone Rode, Jančarjeve odgovore pa je posredoval publiki dr. Andrej Fink.
Glasbene točke med programom so odlično izvajali Mladinski pevski zbor iz San Justa z dirigentko Andrejko Selan Vombergar, Anica Rode in Luka Debevec ter pianist prof. Ivan Vombergar.
Po prireditvi je bil štant spet poln rojakov, ki so ogledovali knjige, jih kupovali in naročali, pa tudi se pogovarjali, saj je bilo vzdušje kakor na prireditvah v katerem od naših Domov.
GB
Tudi jaz sem bila prisotna pri prireditvi, s katero smo otroci in starši pričeli letošnje šolsko leto. Z veseljem sem gledala, kako so otroci sledili dogajanju na odru. Ko se je zastor zadnjikrat zaprl, je marsikateri otrok vprašal starše: „Ali je igre že konec?” Splošno razpoloženje je bilo pozitivno.
Jaz sem bližje sledila tudi pripravljanju igre. Vsi sodelujoči so radovoljno žrtvovali mnogo časa za to, da bi igra lepo izpadla. Mislim, da je bil cilj dosežen, pa tudi če se je tu in tam izmuznila kakšna odrska napaka. Radi smo spregledali te napake, saj je bila to amaterska igra. Tudi Vi ste jih spregledal/a, samo na eno ste se vsedla. Za vsakega ste našli kakšno spodbudno besedo in se spomnila na pozitivno potezo, za enega pa zgleda, da niste mogli najti nič boljšega kot neprijazno kritiko, ki niti ni gradljiva, ampak raje vse nasprotno.
Alije bilo res to važno, da vas ni pevsko
prepričal princ? Ali niste pomislila, da i vašo kritiko postavljate kamen pred tiste, ki se trudijo in se že tako težko žrtvujejo, da bi s svojim sodelovanjem doprinesli kal dobrega našim otrokom in skupnosti?
Sama vem, da si je princ moral pritrgaO čas, ki ga je posvetil vajam, svojim otrokom in družini, ki ga že tako malo vidijo zaradi velike zaposlenosti. Z obotavljanjem je sprejel vlogo, ker ni bilo drugega kandidata, vedoč, da ni operni pevec. Prihodi^ bomo poskrbeli za Pavarottija ali pa Carre-rasa.
Gradimo! Ne podirajmo skupnosti z nepremišljenimi besedami.
Bilo bi pa tudi bolj primemo, da svoje članke podpišete. Princ je vsem pokazal svoj obraz. Tudi jaz bom svoje pisanie zapečatila s podpisom.
M.E. Petkovšek Mavričeva
Pisatelj akad. Drago Jančar in prof. Miriam Jereb Batagelj med branjem eseja
Poročilo...
Nad. s 3. str.
naslovil na vse zbrane.
Z izseljensko himno »Slovenija v svetu” se je nehal prvi del večera.
Drugi del slavja je bil posvečen pesmi. Navzoči so pozorno poslušali slavnostni koncert Mešanega zbora iz Sel na Koroškem in ansambla Drava iz Borovelj pod vodstvom mag. Romana Verdelja, ki so se za to priložnost nahajali med nami.
Po končanem slavju so si navzoči lahko ogledali razstavo časopisnih in knjižnih izdaj založbe Svobodna Slovenija.
Slovenski dan. „Kjer rod je moj, kjer sin je tvoj, tam si, Slovenija”, geslo 43. Slovenskega dne, soupadajoč z 42. obletnico Našega doma San Justo.
Uvod v praznovanje Slovenskega dne je bila predstavitev naše pevske kulture. Veliko število gostov iz Slovenije je prisostvovalo v petek, 9. oktobra zvečer v Slovenski hiši koncertu Slovenskega pevskega zbora iz Mendoze in Mladinskega pevskega zbora iz San Justa, takoj po sv. maši, ki jo je daroval ljubljanski pomožni škof Alojzij Uran.
Naslednji dan, 10. oktobra je bil nastop
pevske skupine „Čuki” v Slomškovem domu, namenjen otrokom slovenskih šolskih tečajev.
V nedeljo, 11. oktobra, se je vršil 43. Slovenski dan in 42. obletnica Našega doma, dan povezave in skupne zavesti, pod oskrbo Našega doma, ki je prevzel pripravo prostorov in izvedbo programa s sodelovanjem vseh rojakov. Slavje se je začelo s sv. mašo v sanhuški stolnici s somaševanjem škofa Urana, monsignorja Marcona, prelata Jožeta Škerbca in dušnih pastirjev. Po maši je bil na trgu poklon pred spomenikom generala San Martina z nagovorom prof. Tineta Vivoda ob prisotnosti krajevnih oblasti. Nato kosilo v prostorih Našega doma.
Popoldanski program se je razvijal v dvorani Našega doma, kjer seje po pozdravu predsednice Doma gospe Mici Malavašič Casullo, raznih pozdravov gostov in po slavnostnem govoru Marjana Lobode razvila akademija: „Srečai\je dveh svetov” v pesmi zborov in solistov, ki so sodelovali: Otroški zbor Zedinjena Slovenija (vodi Marta Selan), Mešani pevski zbor Gallus (vodi Anka Savelli Gaser), Slovenski pevski zbor iz Mendoze (vodi Roxana Munoz), Mladinski pevski zbor San Justo (vodi An-drejka Selan) ter solista Anica Rode in
Spoštovani urednik!
Že vsa leta, odkar sem prišel v Argentino, z velikim veseljem berem vaš-naš tednik Svobodna Slovenija. Vedno sem pogrešal športno rubriko. No, sedaj redno objavljate tudi Slovenci in šport; s tem je tednik za mene postal kompleten, še bolj privlačen, za kar se vam prav lepo zahvaljujem.
Z vami pa se radujem ob zlatem jubileju
Pogled v dvorano
Luka Debevec in v poeziji nastopajoče mladine iz Našega doma, vse v režiji Ivane Tekavec in Nevenke Godec. Scenski prostor je pripravil Tone Oblak.
Društvo Zedinjena Slovenija je ob tej priliki podelilo priznanje ob 50-letnici delovanja pevskih zborov Mešanemu pevskemu zboru Gallus in Slovenskemu pevskemu zboru iz Mendoze.
Po kratkem odmoru je sledila predstavitev središč organizirane slovenske skupnosti v Argentini v tako imenovanem „Fo-lklomem video-festivalu”. Tu so bila predstavljena slovenska središča v Argentini v besedi, sliki, folklori in pelju. Po besedah Stanka Jerebiča in arh. Jureta Vombergar-ja, z izdelanim video Marjana Bogataja so nastopale krajevne skupine s folkloro ali petjem, vse na prostem odru, ki ga je pripravil Tone Oblak. Navdušenost se je nadaljevala v zgornji dvorani s prosto zabavo in ob zvokih pevske skupine „Čuki”, ki so imeli končni nastop še naslednji dan, ponedeljek, 12. oktobra, na Slovenski pristavi.
Slovenski otroški zbor. Vodi ga pevovo-dkinja Marta Selan pod okriljem Zedinjene Slovenije in je nastal, ko je pevovodkirya občutila potrebo otroškega zbora, da bi se otroci že v svojih zgodnjih letih navadili
ter vam in uredniškem odboru iskreno čestitam in želim še veliko let uspešnega in plodnega poslanstva med nami v Argentini in —zakaj ne— po celem svetu, kjer le utripa slovensko srce in je naša beseda dobrodošla.
Prilagam znesek za tiskovni sklad.
Prejmite prisrčne pozdrave od zvestih bralcev
Ivana in Jožeta Mehleta iz Tablade
med prireditvijo
peti in držati glas pri večglasnem petju. P11 zboru je 41 otrok iz različnih Domov. Im^ so priliko pokazati svoje napredke na gl3®' benem večeru v Slovenski hiši, na Sloven®' kem dnevu v Našem domu v San Justo 111 na uspešnem zaključnem koncertu v Slomškovem Domu.
Knjižni sejem. V letu 1998 smo sl pravočasno zagotovili prostor in kot ze dolga leta razstavljali v vitrini knjižno delo' vanje Slovencev v Argentini.
Za leto 1999 po ponudbi veleposlani' štva Republike Slovenije v Argentini skup' no z njim sodelujemo pri pripravi stojnic6 Republike Slovenije ob tem važnem ni^d' narodnem kulturnem dogodku. Društvo ra' zstavlja poleg našega tednika svoje knjiži izdaje skupno z vrsto slovenskih založb ogled in nakup našim rojakom in splošno vsem obiskovalcem.
Opravljeno delo v letu 1998 vključU)e nešteto sodelavcev naše skupnosti, kateri11’ izrekam svojo hvaležnost, še posebej Pa ^ se zahvalil članom odbora referata za k11 turo za njihovo strokovno opravljeno del0, To so: Andrej Golob, Bogdan Magister’ Dominik Oblak, Tone Oblak in arh. ^ Vombergar. Z njimi in medsebojno P0' močjo je bila izvedba mogoča.
Novice iz Slovenije
Pisali smo pred 50 leti...
MARIBOR - Plesalci baleta SNG Maribor so pripravili sodobni koreografiji balete Francesca da Rimini na glasbo Petra I. Čajkovskega ter Ščedrinov balet Carmen Po sloviti suiti Georgesa Bizeta. Premiera °beh baletov je bila v petek v veliki dvorani mariborskega gledališča.
CELJE - 20. maja je začel 23. mednarodni mladinski pevski festival, ena največjih bienalnih prireditev te vrste v Evropi. V Petek in v soboto sta bila tekmovalna dneva, v nedeljo pa je bila prireditev z Množičnim koncertom v celjskem mestnem parku. Za festival se je letos prijavilo yeč kot petdeset mladinskih zborov iz tujine in devet domačih. Poleg slovenskih so za nastop na festivalu izbrali zbore iz Bolgarije, Češke, Madžarske, Makedonije, Moldavije, Nemčije, Poljske, Romunije, Rusije, Slovaške in ZR Jugoslavije. Zaradi vojne na Balkanu pa so zbori iz Bolgarije, Moldavije, Rusije in ZRJ udeležbo na celjskem zborovskem festivalu odpovedali.
LJUBLJANA - Seizmografi državne •nreže potresnih opazovalnic so 25. maja °b 16.24 zabeležili zmeren potresni sunek 12 oddaljenosti 89 kilometrov severozahodno od Ljubljane, v Krnskem pogorju. Potres Je bil velikostne stopnje (magnitude) 2,9, njegovo žarišče pa je bil čutiti v Krnskem Pogorju. Potres so čutili prebivalci Gornjega Posočja. Ocenjujejo, da potresni učinki (intenziteta) niso presegli četrte stopnje po evropski potresni lestvici (EMS).
LJUBLJANA - Prva slovenska dražbena biša za filatelijo Fock&Pirc je v Zimskem 'rtu hotela Ilirija pripravila prvo javno filatelistično dražbo. Dražbeno hišo so ustanovi januarja letos, prva filatelistična dražba Pa bo slovenskim zbiralcem, ki so doslej filatelistično gradivo prodajali ali kupovali v tišini, omogočila, da se tudi v Sloveniji seznanijo s filatelistično ponudbo.
LJUBLJANA - Strokovna žirija za Delo-v° nagrado kresnik 1999 (Andrej Arko,
Jože Horvat, Samo Kutoš, Nela Malečkar in Veno Taufer) je sporočila imena petih nominiranih romanov in njihovih avtorjev, ki se potegujejo za nagrado: Evald Flisar za roman Potovanje predaleč; Drago Jančar za roman Zvenenje v glavi; Nina Kokeljza roman Milovanje; Alojz Rebula za roman Cesta s cipreso in zvezdo in Brina Švigelj-Merat za roman Con brio. Nagrada kresnik je namenjena najboljšemu slovenskemu romanu preteklega leta in jo bodo letos podelili na ljubljanskem Rožniku na kresni večer, 23. junija.
TOURS - Na 28. zborovskem tekmovanju je Akademski pevski zbor Tone Tomšič iz Ljubljane v kategoriji mešanih zborov dosegel prvo mesto, v kategoriji prostega programa pa drugo mesto. Zborovsko tekmovale v Toursu je potekalo od 20. do 24. maja. Poleg ljubljanskih pevcev se ga je udeležilo še 21 zborov iz Združenih držav, Švedske, Ukrajine, Italije, Francije, Madžarske, Bolgarije, Španije, Armenije in še nekaj držav.
. KOČEVJE - Na mestni ploščadi v Kočevju so odprli tokrat že pete Mednarodne igre prijateljstva, na katerih sodeluje več kot 120 mladih iz štirih evropskih mest. Mlade športnike so spremljali tudi župani, ki so podpisali listino prijateljstva, ter gospodarske in kulturne delegacije.. Omei\jene igre na vsaki dve leti organizira eno izmed sodelujočih mest. Letos pa so se jih poleg mladih iz Kočevja udeležili tudi mladi iz francoskega mesta Halluin, nemških mest Luebenau in Oer-Erkenschwik in poljskega mesta Pniewy, kjer bodo igre čez dve leti.
BRNIK - V 15. brigadi vojaškega letalstva na letališču Brnik je bila slovesnost ob končanem projektu opremljanja SV s šolskimi turbopropelerskimi letali Pilatus PC-9. Piloti SV so z akrobatskimi preleti prikazali zmogljivosti teh letal v zraku. Zbranim je spregovoril načelnik generalštaba SV, generalpodpolkovnik Iztok Podbregar.
BRUSELJ - Mladinska plavalna repre-Zentanea nastopa na mednarodnem mitin-Su v Bruslju. Najboljšo slovensko uvrstitev te dosegel Jan Jenko, ki je na 200 metrov brbtno osvojil 3. mesto, z izidom 2:12,40 pa Je za 21 stotink sekunde zgrešil normo za Nastop na mladinskem evropskem prvens-*Vu v Moskvi. Še bližje normi je bil Grega *®kJič, ki se je z izidom 1:07,34 normi na 100 metrov prsno približal na 0,18 sekunde.
GRADEC, Avstrija - Na mladinskem at-ktskem četveroboju dveh držav (Slovenija j? Hrvaške) ter dveh pokrajin (avstrijske ferske in madžarskega Vas Megyeija), ^ Pokalu Savaria, je v skupnem seštevku l°venija osvojila prvo mesto. Edino zma-8° so slovenski ekipi odvzele hrvaške mla-^nke. Izmed slovenskih tekmovalcev se je Ukazal Jože Vrtačič, ki je v konkurenci ^adincev zmagal na 100 in 400 metrov.
CELOVEC, Avstrija - Organizacijski od-0r kandidature treh dežel za zimske olim-Pfeke igre leta 2006 je vnovič predstavil Prednosti skupne kandidature. Predstavi-e se je udeležilo več kot 50 časnikarjev z Vsega sveta. Župan Celovca Harald Scheu-^er je poudaril pravšnjo velikost Celovca °t nosilca kandidature, ki je po njegovem ^enju dovolj velik, da se ne bo izgubil v ^°ninmosti, prav tako pa bo zmogel izpo-vse naloge, ki jih zahteva tovrstna Reditev. Časnikarji, ki so pripotovali celo S ^tajske, Rusije in Afrike, so obiskali še katere kraje, ki naj bi gostili tekmovanja, ^tanjeni Pa bodo v olimpijski vasi v Vrbi
Srbskem jezeru.
GORAM NAPROTI Pri Slovencih v Tucumanu
V mestu sva obiskala najprej g. Žagarja. Ima samostojno kaplanijo sv. Roka, ptridno
mu streže njegova sestra  Nato pa sva
stopila h g. Urbanču, ki tudi samostojno deluje v predmestni fari. Njegovo župnišče je kot kak slovenski „farovž”. Ima slovenskega organista, g. Glavana. Organistova mati mu gospodinji, njegov oče in stari oče pa lepo skrbita za hišo in vrt okoli nje. Zares prijetno življenje.
Fara g. Urbanča stoji na samem, med dvema velikima tovarnama za pridelavo sladkorja, ki se kratko imennjeta: Ingenio. V enem teh ingenijev dela tudi g. Cotič. Ko je izvedel za moj prihod, me je takoj obiskal s svojo družinico v župnišču. Preživeli smo tako nekaj prijetnih ur. ... Kaj več pa Slovencev v Tucumanu ni.
Ramos Mejia 27. maja
Tu smo ustanovili pevski zbor. Vodi ga g. Zakrajšek Janko. Zbor poje vsako nede-
ljo in praznik pri slovenski maši, ki jo ima g. Kalan.
Jauregui, 125. maja
G. Stanislav Skvarča, ki je dosedaj služboval med nami, je prestavljen v Chivilcoy, kjer uspešno deluje že g. Jurak
MAJSKA SLOVESNOST V LOURDESU
V nedeljo 29. maja se je zbralo v Lour-desu okoli 800 staro - in novoslovenskih naseljencev, ki so s tem romanjem zaključili majniške pobožnosti. Cerkveno slovesnost je začel g. Janez Hladnik pred lurško votlino, odkoder se je nato razvila lepa procesija s kipom lurške Matere Božje v cerkev. Tu je imel g. Mernik cerkveni nagovor, kateremu so sledile pete litanije, nakar je slovenskim vernikom še govoril g. svetnik Škulj.
Svobodna Slovenija., št. 22;
2. junija 1949
Slovenija moja dežela
,,Zajec" za sezuvanje škornjev
RADENCI - Nordijske reprezentance Smučarske zveze Slovenije so se med pripravami na novo sezono 1999/2000 zbrale v Radencih, Iyer so podelili priznanja za preteklo tekmovalne obdobje. Smučarska tekačica Andreja Mali, ki je presenetila z odličnimi nastopi v sprintih na tekmah za svetovni pokal in z drugimi nastopi v najmočnejši konkurenci, je bila razglašena za prvo damo slovenskega nordijskega smučanja. Med skakalci sta priznanja prejela Peter Žonta in Primož Zupan Urh, med nordijskimi kombinatorci Gorazd Robnik in Andrej Jezeršek ter med tekači Matej Soklič in Petra Majdič.
ST. NIKOLAI - Gorski kolesarji so se v St. Nikolaiju na avstrijskem Štajerskem pomerili na 46 kilometrov dolgi preizkušnji- Dirko je prepričljivo dobil Slovenec Rok Drašler, ki je drugouvrščenega Avstrijca Ekeharda Doerschlaga prehitel kar za 1:45 minute, tretjeuvrščeni Erwin Dietrich pa je zaostal že skoraj tri minute.
ANTALYA, Turčija - Lokostrelec Dejan Sitar se je izkazal na drugem letošnjem tekmovanju za veliko nagrado v turški An-talyi. V disciplini compaund je zasedel drugo mesto, v finalu ga je premagal Francoz Kareau.
SENICA - Slovenska genska rokometna kadetska reprezentanca je na kvalifikacijskem turnirju za evropsko prvenstvo - od 20. do 29. avgusta v Nemčiji - v slovaški Senici osvojila tretje mesto in si ni zagotovila mesta na finalnem turnirju. V Nemčijo bosta odpotovali ekipi Poljske in Slovaške.
Naprava za sezuvanje škornjev v podobi rogača, ki jo najpogosteje še danes imerngemo „zajec” je izdelana iz umetniškega liva. Izdelki iz umetniškega liva so bili velika evropska moda prve polovice 19. stoletja, dejavnost pa se je imenovala železolivarstvo. Govorimo o posebni zvrsti železoli-varskih izdelkov za okras, notranjo opremo prostorov, opremo pokopališč in grobov, stanovanjskih stavb, cerkva, znamenj, raznih javnih in zasebnih komunalnih naprav itd. Proizvodnja tovrstnih izdelkov na naših tleh je stekla po letu 1820 v nekdanji železarni na Dvoru pri Žužemberku v dolini zgornje Krke. Železarna je bila ustanovljena 1796 in je delovala do 1891. To je bil eden največjih
| SLOVENIJA 20000
		
zgodnjih industrijskih obratov na Slovenskem, katerega lastniki so bili knezi Auerspergi. Že-lezolivama na Dvoru je s posodobitvijo leta 1822 postala ena največjih na vsem ozemlju južno od Alp. Izdelovala je celo paleto izdelkov iz litega in kovanega železa. Poleg izdelkov umetniškega liva so izdelovali tudi predmete in elemente, ki so jih uporabljali v poljedelstvu, trgovini, gradbeništvu, industriji, pri gradnji cestnih in vodovodnih omrežij ter pri širjenju mreže železniških prog. Zlasti značilni so bili npr. litoželezni stebriči na peronih železniške proge med Dunajem in Trstom. Izdelki umetniškega liva iz dvorske železolivame predstavljajo tudi prve primere industrijskega oblikovanja na naših tleh.
i
Nova knjiga Draga Štoke
V Peterlinovi dvorani so 24. maja na tradicionalnem tedenskem večeru Društva slovenskih izobražencev (DSI) v Trstu predstavili zbirko spominskih črtic zamejskega odvetnika ter političnega in kulturnega delavca Draga Štoke z naslovom Po prehojeni poti. Knjiga je izšla pri založbi Mladika v Trstu.
Avtor Drago Štoka je opravljal več pomembnih funkcij v stranki Slovenske skupnosti (SSk), ki jo je dvajset let zastopal tudi kot poslanec v deželnem svetu Furlanije Julijske krajine (FJK). Danes pa je Štoka znan predvsem kot predsednik upravnega odbora Glasbene matice. Pred nek^j tedni nas je obiskal v Argentini in imel lepo predavanje pri SKA.
Kot je na predstavitvi povedal časnikar Saša Martelanc, knjiga Po prehojeni poti vsebu,je 35 črtic, v katerih se avtor spominja svojega otroštva, vojnih in povojnih let v rojstni vasi Kontovel pri Trstu, vaške stvarnosti, študentskih let, kulturnega udejstvovanja, prvih stikov z matično domovino, vojaščine ter stikov z znamenitimi osebnostmi v zamejstvu.
Avtor sam pa je pojasnil, da se je odločil za opisovanje sveta, ki ga danes ni več, ker la^je opisuje dogodke, ki so časovno bolj oddaljeni, saj je „treba vsemu dati
čas, ki je najboljši sodnik in zdravnik”. Dodal je še, da je imel srečo, da je na svoji življenjski poti srečal izredno veliko dobrih ljudi in zares malo takih, ki bi mu želeli slabo.
Osebne novice
Poroka: 22 maja sta se v cerkvi Marija mati Cerkve v Pablo Nogues med mašo poročila Varonica Celia Aguirres ter Tomaž Marko Petkovšek. Priče so bili njuni starši Franisco Leonardo Aguirres ter Celia Maria Santos de Aguirres in Marijan ter Marija Petkovšek roj. Škulj. Poročil je in daroval sv. mašo župnik iz San Martina g. Franc Šenk. Novoporočencema želimo vso srečo!
Novi diplomanti: Na univerzi „Paler-mo” je diplomiral Maks Skarlovnik in prejel naslov „lic. en comercio exterior”. Na ekonomski fakulteti buenosaireške univerze de dokončal študije in prejel naslov „Contador publico Nacional” Pablo Andres Ašič. - Na inženirski fakulteti univerze v la Plata pa je dipolomirala Ivana Čepon in prejela naslov kemičnega inženirja. Čestitamo!
Spomin nanje —
DOMOBRANSKA PROSLAVA
Nedelja, 6. junija ob 16. v Slovenski hiši
- Koncelebrirana sv. masa.
- Poklon pred spomenikom
- Spominska akademija v dvorani Govor: ga. Mirjam Peršuh-Rant
Odrski nastop:
„Mrtev bom le tedaj, če boš ti zgubil pogum, če boš zapustil skupne cilje, če boš začel misliti samo nase”
ZEDINJENA SLOVENIJA
FRANQUE0 PAGADO Cuenta N° 7211
Registro Nac. de la Propiedad Intelectual N° 881153
MaM^oglas^J
TURIZEM
el. 4441-1264 / 1265
Letalske karte, rezerva hotelov, najem avtomobilov in izleti po svetu LEGAJO N" 3545-82 H. Yrigoyen 2742 - San Justo ADVOKATI
dr. Marjana Poznič - odvetnica - Vsak dan od 15. do 18. ure- Lavalle 1290, pis. 402- Tel. 4382-1148 dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucuman 1455 - 9. nadstr. „E“ - Capital -Tel. in faks: 4374-7991 in 4476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Bogota 3099, 2° B, Capital. Torek in petek od 16. do 20. Tel.: 4613-1300 Dr. Hector Fabian Lo Faro (Miklič). Odvetnik. Vsak dan od 15 do 20 ure. Almafuerte 3351, 1. nadstr. “F”, San Justo. Tel. 4482-5624.
VIDEO
Marjan Vivod - video posnetki, filmanje z eno ali več kamerami. Predhodni proračun in zagotovljen termin izdelave. Padre Castaner 366 - (1708) Moron Tel: 4696-8842 - E-mail: vivodtine@overnet.com.ar FOTOGRAF Marko Vombergar - Kvalitetno razvijanje fotografskih filmov: 36 posnetkov 10x15 $ 10,-Garibaldi 2308 - (1754) Villa Luzuriaga - Tel.: 4659-2060 - E-mail: marko@pinos.com
GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Azcuenaga 77 -(1704) Ramos Mejia - Bs. As. - Tel/Fax: 4656-3653 Kreditna Zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 4658-6574/4654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 4658-6574/4654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Republica de Eslovenia 1851 - Uraduje ob sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do
12.30 (g. Nande Češarek).
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS -
Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hemandarias -Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga Marija Gorše).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel: 4651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do
11.30 ure (gdč. Julka Moder).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cordoba 129 - Tel: 4755-1266 - Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan).
Prošnja
Zedii\jena Slovenija vsako leto organizira našo junijsko svečanost.
Društvo ima precejšifie stroške in ne prejema nikakršne podpore za svoje delovanje.
Zato se toplo priporočamo rojakom, naj bodo ob udeležbi domobranske proslave širokodušni pri prostovoljnih prispevkih.
ZEDINJENA SLOVENIJA
Razum in vera
Ob prevodu zadnje papeževe enciklike v slovenščino
Razum in vera si nista v nasprotju, med njima ni tekmovai\ja, zato tudi vera nič ne pridobi, če razum oslabi in ne verjame več vase, je eden ključnih poudarkov zadnje okrožnice papeža Janeza Pavla II., ki je v krjigi zbirke Cerkveni dokumenti pravkar izšla v slovenščini.
Prof. dr. Anton Stres, ki v uvodu opredeljuje aktualnost te okrožnice, med drugim poudarja, da gre za izrazito spravno in dialoško besedilo, katerega trenutek objave je več kot primeren; velik del filozofije se potaplja v dvomu, nekdanje preveliče-vanje razuma pa se zaradi vrste svetovnih kriz obrača v svoje nasprotje, v zanikovanje njegove vrednosti. Papeževo stališče in prepričanje je jasno, poudarja Stres. Čeprav je v tem tisočletju prihajalo „do številnih napetosti med predstavniki znanosti in ved, tudi filozofskih, ki se sklicujejo na čisti razum, in predstavniki vere oz. Cerkve”, pa se papež zavzema „za spodbudo razumu, naj se ne odpove svojim nalogam, tudi naj višjim ne, kajti samo tako je lahko tudi veri v oporo”. Najkrajše povedano je to „poziv k temu, da bi katolištvo postalo intelektualno zanesljivo”, je povzel Stres.
Tako stališče povzema celotno krščan-
Obvestita
SOBOTA, 5. junija:
Redni pouk Slovenskega srednješolskega tečaja ob 15. uri v Slovenski hiši.
Koncert v dobrodelni sklad ZSMŽ na Pristavi ob 20.30.
NEDELJA, 6. junija Domobranska proslava, ob 16. v Slovenski hiši.
ČETRTEK, 10. junija:
Seja upravnega sveta Zedinjene Slovenije ob 20. v Slovenski hiši. SOBOTA, 19. junija:
Redni pouk Slovenskega srednješolskega tečaja ob 15. uri v Slovenski hiši. SOBOTA, 26. junija:
Praznovanje Slovenske državnosti. Ob 19 sv. maša s slavnostno večerjo v Slovenski hiši
sko razmerje do razuma, ki ga po Stresovih besedah katoliška cerkev še posebno poudarja: „Verovanje ni oslabljeno, manjvredno ali nezadostno vedenje; ni zgolj verjetje, ampak se opira na razum, tudi tedni, ko ga misli presegati.” Napetost med vero in razumom oz. dialog med krščanstvom in miselnimi iskanji določene dobe in kulture, je za dostojanstvo vere in človeka še vedno bolj sprejemljivo dejstvo, kakor bi bilo verovanje, getoizirano v svojo marginalnost, ki bi postalo ezoterična ideologija zunaj duhovnih in kulturnih iskanj časa. Ko je pojasnjeval vsebino in pomen te okrožnice, je dr. Stres tudi opozoril, da se papež ne dotika ali opredeljuje do aktualnih filozofskih smeri, čeprav je dokajšnji del okrožnice posvečen zgodovini odnosa med vero in razumom. Papež tudi „ne poudarja neke določene pravilne krščanske filozofije oz. edino primerne ali sprejemljive smeri, omenja pa posamezna obdobja oz. filozofe za primer zdravega sožitja razuma in vere ter iskanja”.
Zbirko Cerkveni dokumenti je zasnoval sedanji ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Franc Rode, ureja pa jo Rafko Valenčič. „Po ofijugah, ki jih je prinesel 2. vatikanski cerkveni zbor (1962-1965), ko so smeli iziti v knjižni obliki prevodi vseh koncilskih dokumentov, ter kasnejši izvolitvi slovanskega papeža Janeza Pavla II. (1978) so v tej zbirki izšli vsi pomembnejši
ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario:
Asociacion Civil Eslovenia Unida Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 (1407) BUENOS AIRES ARGENTINA Telefono: (54-11) 4636-0841 Telefax: (54-11) 4636-2421 e-mail: esloveniau@impsatl.com.ar e-mail: debeljak@pinos.com
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml.
Uredniški odbor:
Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
Naročnina Svobodne Slovenije:
za Argentino $ 55; pri pošiljanju po pošti pa $ 70; obmejne države Argentine 105 USA dol.; ostale države Amerike 120 USA dol.; ostale države po svetu 130 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 75 USA dol. za vse države.
Čeke na ime „Eslovenia Libre" J)
Stavljenje, oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L.
Estados Unidos 425 - (1101) Buenos Aires -Argentina - Tel.: 4307-1044 - Fcu: 4307-1953 E-mail: vilko@ciudad.com.ar
III III, Nil UMI	■■jT
cerkveni dokumenti: okrožnice papeža, glavnih rimskih kongregacij in drugih cerkvenih ustanov itd. Od 14 okrožnic sedanjega papeža jih je pet z versko, tri s socialno-etično, tri s filozofsko-etično ter ena z zgodovinsko vsebino. V zbirki, ki je z zadnjo okrožnico prišla do 80. izdaje, je izšlo še sedem apostolskih pisem in pet apostolskih spodbud.
Med pomembnimi dokumenti iz zadnje' ga obdobja je Valenčič omenil lani objavljeni apostolski pismi Gospodov dan - o pomenu nedelje ter Premišljevai\je o holokavstu, dokument papeške komisije za ekumenska vprašanja. Od dokumentov, ki jU1 bodo v zbirki objavili v bližnji prihodnosti, pa je urednik omenil prevod dokumentov italijanske škofovske konference o cerkveni kulturni dediščini (o prenovi oz. graditM novih cerkva); prevaja se tudi dokument z naslovom Dostojanstvo starejših oseb - hj*' hovo mesto v Cerkvi in družbi, ki ga je Papeški svet za laike izdal ob letošnieIT1 Mednarodnem letu starejših
KOLINE NA PRISTAVI
Na razpolago za na dom v soboto, 12. junija od 18. dalje - Kosilo v nedeljo, 20. junija ob 13. po očetovski proslavi Vsi lepo vabljeni!
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI	
2.	junija 1999
1 dolar	186,38 SIT tolarjev
1 marka	98,96 SIT tolarjev
100 lir	9,96 SIT tolarjev
TO SO BUJ SREČNI TEDNI...
... ko je skupina 19 študentov Slovenskega srednješolskega tečaja M. Bajuka obiskalo Slovenijo.
Vrle slovenske mladenke in mladenči: Dani, Marija, Pavel, Gizela, Marko, Monika, Marjana, Cilka, Marjan, Martin, Damjan, Matjaž, Cecilija, Maks, Virginija, Gabrijel, Saši, Marijela in Andrej, so lani (1998) pod vodstvom skrbnega prof. Lojzeta doživeli in občudovali Slovenijo.
Srečna mladina in modri zavedni starši: pravočasno so jim oskrbeli KARTO SLOGA. Ob zaključku sredr\je šole je vsak izmed njih prejel Slogino nagrado: 1000 dolarjev.
Da, to so bili srečni, nepozabni tedni...
SE()(iA DA V EC! V SLOGI JE MOC!