iZHAJA VSAKO SOBOTO Uredništvo in uprava Ljubljana, Dalmatinova ulica ti. — Poštni predal št. 115. — Naročnina na mesec 4 Din, četrt leta 12 Din, pol leta 24 in na leto 48 Din. — Za inozemstvo na mesec 8 Din.
EDINOST
Inserati po tarifi. — Čekovni račun: Ljubljana 12.042. — Rokopisi se ne vračajo. — Ne-frankirana pisma se ne sprejemajo. — Rokopisi naj se pošiljajo le na poštni predal štev. 115, Ljubljana I.
GLASILO JUGOSLOVANSKE NARODNE STRANKE
Leto I.
V	Ljubljani, dne 28. julija 1934
Štev. 22.
Miloš P. Dragovie
narodni poslanec Jugoslovanske narodne stranke:
Politične akrobacije gospoda Peclja
Resen odgovor onim, ki mislijo, da smejo blatiti poštenje in prepričanje najzvestejših sinov svobodne, uedinjene Jugoslavije
Ni prvič, ne bo pa gotovo, tudi zadnjič, da se politični voditelji s staroselsko izobrazbo in z zastarelimi navadami oprijemljejo vseh mogočih in nemogočih sredstev, da jo nasprotniku »zagodejo« in mu škodujejo ter da mu imputirajo ono, česar ne misli in kar odklanja od sebe javno in odkrito. Zlasti se v tem in enakem delu odlikujeta voditelja Jugoslo-vanske nacionalne stranke v dravski banovini g. Pucelj in g. dr. Kramer. Njuni govori, na strankarskih sestankih so naperjeni proti Jugoslovanski narodni stranki, ki jo smatrata za sebi neenakega partnerja, ker povsod ofici-jelno zatrjujeta, da imata za seboj 95% prebivalstva dravske banovine. In zato je smešno, če se politične veličine bavijo s političnimi malenkostmi.
G. dr. Kramer je v sivojem govoru na okrajnem zborovanju Jugoslovanske nacionalne stranke za šmarski okraj izjavil, da o Jugoslovanski narodni stranki resno sploh ni treba govoriti. Mi mu to njegovo »resno« trditev prepuščamo, da živi od nje in da v njo upa. Pravica, da žive v iluzijah, pripada tudi »resnim« politikom.
G. Pucelj se je s svojim člankom v »Kmetskem lisitu« z dne 11. julija t. 1., štev. 27., zopet zaletel v cel vozel vprašanj in bi se rad iz te zmešnjave izkopal s so>-fizmi, seveda s čim manjšo škodo za sebe. S stališča resnice drči g. Pucelj jadrno v prepad, ko poskuša z raznimi pripovedkami oslabiti moč postavljenih mu vprašanj in se izogniti odgovoru nanje. In povsem v skladu z onim narodnim umotvorom, udomačenim v delu srbskega naroda, ki pravi: »Ko o čemu, bab* o uštipcima«,
—	(kar bi se reklo po naše: »Vsak po svoje, je dejal tisti, ki je kravo s svedrom drl«, op. ured.) —, se mizar ne more ločiti od deske in žeblja niti ne čevljar od podplata in kopita, prav tako pa se tudi mesar ne more nikoli emancipirati od volovskih glav in tako vedno vlači predmete iz svojega poklica v priložnostne pravljice in skladne razgovore. Po tem vzgledu bi nas g. Pucelj rad predstavljal v vlogi mačka z veliko govejo glavo.
Jugoslovanska narodna stranka ni na svojih shodih v Sloveniji nikdar posvečala resne pozornosti osebnostim gg. Puclja in dr. Kramerja. Njeni govorniki niso nikdar omenjali teh imen in se na njuno delo kot delo politikov poimensko sploh nilso ozirali. Jugoslovanska narodna stranka je širila in še vedno širi svoj program; iznaša politični in gospodarski položaj, kakršen v resnic! je; javnost Pa seznanja tudi z vsemi motnja-
mi in ovirami pravilnega razvoja političnega življenja v državi, kakor tudi z ovirami gospodarskega poleta in blagostanja.
Kolikor je bilo na shodih Jugoslovanske narodne stranke kritike o podrobnem delu, posebej pa še o koruptnem poslovanju, je vse to nepobitno in točno, ker se g. Pucelj sploh ni spuščal v to, da bi odgovoril na onih pet, šest postavljenih mu vprašanj z »DA« ali »NE«. Ker nima poguma, da bi odgovarjal na postavljena mu vprašanja, smatra g. Pucelj za najboljše in najumestnejše, da vse to premolči in je res tudi premolčal.
Bil sem pripravljen osvojiti trditev g. Puclja, da je bila zagrešena pri invalidninah zloraba v višini 7,000.000 Din; ker pa on vztraja na tem, da prepriča čita-teljsko občinstvo, češ da ne govorim resnice, ko trdim, da je bilo invalidskega denarja zlorabljenega 100,000.000 Din, si dovoljujem, čeprav proti lastni volji, citirati neki odlomek iz pisma Jovana La-kičevičai, bivšega tajnika »Invalidskega združenja« iln pripornika beograjskega okrožnega sodišča v tej zadevi. Jovan Lakioevič kot obdolženec pravi v svojem pismu sledeče: »... to so ti propali tipi in državne podgane, ki so jo sistematično ropali (pljačkali), smatrali za umestno, da nekoga izmed svojih podrejenih nagovore in poduče, da bi me obremenjeval in da bi me vmešali v afero ter del odgovornosti prevrgli na mene; ko sem pa podal svoj zagovor, se je nadaljevala preiskava proti njim in je tako prišlo do odkritja, da je država oškodovana nad 100 milijonov Din in so bili aretirani in stavljeni v preiskovalni zapor naslednjii (našteva imena aretiranih). ..«
No, gospod Pucelj, kaj sedaj mislite? Ali je razlika med Vašimi trditvami in številkami, ki jih omenja?
Nisem nameraval odkrivati tudi tega, toda sem izzvan in s tem sem tudi dokazal resnico vsega onega, kar sem o korupciji govoril in govorim.
Odpadajo torej vse navedbe g. Puclja, da sem nastopal z neresničnimi dejstvi v svojih govorih.
G. Pucelj se zelo moti, če misli, da ga napadam. Nimam časa za take prazne marnje. Nasprotno, branim se pred njegovimi napadi, podtikanji in tendencijoznimi trditvami, ki bi jih rad plasiral v Beogradu.
Odkrito izjavljam, da nisem nikoli sumničil osebne poštenosti g. Puclja. Kolikor sem iznesel nedovoljeno ih koruptno delo nekaterih uradnikov njegovega kabineta ali bolje povedano neke uradnice njegovega kabineta, naj se g. Pu-
celj glede tega ne razburja, ker sem tožen sodišču, kjer bom dokazal vse svoje izjave. Koliko bodo moj zagovor in dokazi moralno prizadeli tudi g. Puclja, to prepustimo sodni presoji.
Prepuščamo g. Puclju vso slad-kobesednost in skladne besede, s katerimi bi rad našo stranko omalovaževal, nas pa kot politike zasmehoval. To je njegova stvar in njegovo pojmovanje, za katero mu pa osebno nisem nikdar nevoščljiv, in naj zato po mili volji sanja in sanjari o tem: da je politična slava neizginljiva in da je izmena generacij nemogoča.
G. Pucelj je želel sporočiti javnosti, da sem v narodni skupščini odločno odklanjal od sebe svoje govore o korupciji. Žal je g. Pucelj pozabil, da se njegove besede, ki jih je izgovoril z govorniškega odra v narodni skupščini in na katere sem ostro reagiral, niso nanašale na moje trditve o obstoju korupcije. Ne! Reagiral sem ostro le na besede in trditve g. Puclja, kako da na shodih v Sloveniji govorim proti Beogradu. Te besede je slišalo okrog 200 narodnih poslancev, ki pač vedo, proti čemu sem tako ostro protestiral. Točno je, da nikoli nisem govoril proti Beogradu, pač pa da sem govoril o korupciji in proti njej. To je točno in pri tem vztrajam! Kako bi g. Pucelj rad prevrgel dejstva?! Vidi se, da ima g. Pucelj vendar pogum, da govori o nečem, česar ni.
Brez najmanjšega poznavanja stvari si je g. Pucelj dovolil ugotovitev, da poslanci Jugoslovanske narodne stranke niso v svojih okrajih priredili nobenega shoda niti niso dobili nobene občine. Čeprav je to povsem netočno in kaže ali skrajno nepoznavanje stvari ali zlohotno preobračanje resnice, si vendar dovoljujem priporočiti g. Puclju, naj se glede naših volilnih okrajev ne razburja* temveč naj se nasprotno veseli, da njegovi nasprotniki v svojih okrajih ne morejo prirejati shodov in da nimajo niti ene občine v svojih rokah.
Poslanci Jugoslovanske narodne stranke kot opozicionalci so imeli, brez shodov v svojih okrajih, okrog 400 javnih shodov in konferenc širom vse države v volilnih okrajih poslancev vladne — Jugoslovanske nacionalne — stranke. Osebno sem imel v volilnem okraju g. Puclja dva shoda. Če imamo mi, kot opozicinalci, shode v volilnih okrajih vladnih poslancev, zakaj potem vladni poslanci ne bi mogli imeti shodov svoje stranke v naših opozicijskih volilnih okrajih? Zakaj tega ne store? Mi jih vabimo in pozivamo! Izredno nas bo vese-
SHODI
Jugoslovanske narodno stranko
_ V nedeljo, dne 29. julija 1934
V Šmarju pri Jelšah ob 7. uri zjutraj pred
gostilno Florijana Gajška.
Pri Sv. Križu pri Rogaški Slatini ob 10.
uri dopoldne na Takalcah pred gostilno Karola Drofenika.
V Žetalah ob 3. uri popoldne na dvorišču
gostilne Franca Svenška.
Poročata narodni poslanec g.dr.Milan Metikoš in predsednik akcij, odbora za Slovenijo gosp. dr. Ivo Potokar.
V nedeljo, dne 5. avgusta 1934
Pri Devici Mariji v Polju ob 7. uri zjutraj pred šolo.
V MengŠU po deseti maši pred cerkvijo.
V Motniku ob 3. uri popoldne na prostem.
Poročata nar. poslanec g. dr. Nikola Kešeljevič in predsednik akcij, odbora za Slovenijo g. dr. Ivo Potokar.
Shodi se vrše ob vsakem vremenu I
Udeležite se jih polnoštevilno in privedite s seboi vse znance in prijatelje!
Doklej sme »resnica« biti resnica?
Nekaj besed na ploho podtikanj in denun-cijacij voditeljev vladne JRKD na nedeljskem shodu v Ribnici na Dolenjskem, kakor jih je opisalo njihovo ljubljansko glasilo
Že takoj v začetku svojega izvajanja moramo pribiti živo resnico, da nikdar nismo bili zaplot-ni obrekovalci, temveč da smlo vedno nastopali kot najzvestejši poborniki najčistejše resnice in da smo to dokazali z neštetimi dokazi, ki jih je porodilo ono bolestno zlo, ki duši in naravnost uničuje naš kmečki in delavski živelj. Kdo je našemu ljudstvu škodoval in prešerno hodil preko njegove
lilo, če nam store to uslugo, da iz-pregovore o svojem delu in o
svoji politiki v onih krajih, ki nas volijo.
Pozivam g. Puclja, da napravi shod v mojem volilnem okraju, ker mi je to sedaj dolžan.
Čas bo storil svoje in jaz ga s polno vero in zaupanjem pričakujem!
Beograd, dne 19. julija 1934.
dobrobiti, menimo, da ni potrebno iznašati. Škoda papirja! Saj so se gospodje iz vrst JRKD, oziroma kakor so jo blagovolili prekrstiti: iz JNS, dovolj izkazali, koliko ljubezni in uslužnosti so posvetili temu velevažnemu gospodarskemu činitelju. Čudimo se le, da g. Pucelj še vedno poziva svojega »obrekovalca«, ki mu očita njegovo zgrešeno in narodu škodljivo delovanje, pred sodišče, ko vendar ve, da njegovih tožb nobeno naše sodišče ni moglo izkazati.
Znani smo kot odkriti borci in zato raznih namigavanj v nekorektnostih, ki da smo jih storili, ne moremo molče požreti. Očitek g. Puclja, češ da smo skrivaj, z namigavanjem in prišepetavanjem nastopali proti njemu, ne moremo nikakor spraviti v sklad z resnico, ker imamo dokaze, da smo vse svoje očitke, ki so utemeljeni in
javnosti vsak trenotek dostopni, iznesli na javnih shodih, ki so v vsem svojem poteku živa obsodba vsega »narodnega« delovanja g. Puclja v času njegovega ministrovanja. Da se pred sodiščem razjasnijo vse one stvari, ki jih on imenuje zadeve »korupcionistov iz vrst JNS«, povsem odobravamo z izjavo, da se bomo te prilike vedno radi poslužili.
O »bajki o oškodovanju invalidov« prinašamo že na uvodnem mestu tehtno in stvarno pojasnilo našega narodnega poslanca g. Miloša Dragoviča. Da bo g. Puclju povsem jasno, poudarjamo, da smo začeli narod seznanjati s to afero prav mi, borci iz vrst Jugoslovanske narodne stranke, ki nismo iznašali ničesar nestvarnega, ob kar bi se utegnil prizadeti gospod minister obregniti. Da je bila v ministrstvu g. Ivana Puclja velika korupcija, pričajo nazorno pisma ponovno imenovane gospe Eme Sedlakove, ki jih pa zaenkrat nismo mogli objaviti, seveda ne po naši krivdi.
Poštenje je sveto in veliko, samo ne sme postati malenkostno s prizadevanjem prizadetega.
Saj bi se nam moralo zdeti, da je to skoraj dolžnost g. Puclja na njegove »možate« besede.
Mi smo govorili iz oči v oči, pa bi to bili pripravljeni storiti vsak trenotek tudi pred sodiščem; toda ni bilo na naših shodih, čeprav davno prej napovedanih, niti g. Puclja niti g. dr. Kramarja, da bi se zagovarjala osebno pred vsemi onimi, ki so jima dajali svoje zaupanje skozi dolga leta parlamentarnega javnega življenja. Kot »klevetnikom« nam je bila dana sijajna možnost, da stvarno opišemo delovanje slovenskih ministrov in poslancev v parlamentu in tudi pozneje, ko so bili po kričeči, narodni in državni potrebi »izranžirani« in da razgalimo pred javnostjo vse korupcioniste iz stranke JNS ali kakor se je prvotno imenovala JRKD. G. Pucelj je v svojih odgovorih res »silen«, ko apelira na to stran javne odgovornosti; dovoljujemo si pa le skromno pripombo, da mora vsak politik, ki mu narod očita karkoli nekorektnega, položiti javen obračun o svojem delu, kakor je bila sicer že stara lepa kranjska, da povemo po njegovem najnovejšem: 1 ^»dravskobano vinska« navada.
Svojega stališča glede raznih organizacij, ki jih je skušal spravljati v življenje g. Pucelj v zadnjem času, javno še ni pojasnil. Tudi nam je še vedno dolžan temeljit in med poštenjaki običajen odgovor na naš članek v 19. številki »Edinosti« z dne 7. julija 1934 pod poglavjem »Kdor zna, pa zna«.
»Objasnila« bivšega ministra g. Puclja v narodni skupščini žal ne poznamo in zdi se nam, da ga v slovenski javnosti, zlasti v oni, ki je odvisna od dnevnega tiska, nihče ne pozna.
Radi bi vedeli glede invalidskih podpor sledeče: Koliko je zaostale invalidnine, o kateri bi moral biti g. Pucelj kot resorni minister
—	saj so romale nanj neštete prošnje in pritožbe — vendar obveščen? Kakšni morajo biti po mnenju g. Puclja »pravi« invalidi, ne vemo, ker poznamo samo fak tične, obstoječe invalide. Kdo in v kakšni funkciji ter odgovornosti je hodil g. Puclja volit za častnega člana, nam ni znano. Menimo le,
PRAVILNO PARLAMENTARNO ŽIVLJENJE SE MORE RAZVIJATI LE POD NEVTRALNO VLADO.
da bi ga vsi invalidi soglasno proglasili po njegovem čimprejšnjem umiku iz javnega življenja na podlagi politične stoodstotne invalidnosti za svojega dosmrtnega »pravega« člana. Dalje njegove zasluge za dobrobit invalidov niso segale in nam mora tudi g. Pucelj dovoliti, da imamo o tem svoje zdrave in stvarne nazore, ki smo jih v svojem programu iznesli in jih bomo ob prvi dani priložnosti tudi ustvarili.
Kako se je izvršil izpadek gg. Puclja in dr. Kramerja iz vlade, prepuščamo v smislu navdušene besede g. Puclja njemu samemu, ne da bi odgovarjali za trditve, ki jih v teh svojih izvajanjih ni dokazal. Po starih, tradicionalnih iz kušnjah se nam zdi, da žaga tisti, ki ima žago v rokah, pade pa tisti, ki se ga žaga, v splošnem se pa držimo narodnega pregovora: »Vsak bi tepel, ko bi kdo držal!«
Da smo pa nasprotniki JRKD ali kakor se po novem imenuje ta nova stranka: JNS, res odločni, zdravi možje in fantje iz vseh pokrajin države, ki nas je nedvomno večina med prebivalstvom, si upamo in dovoljujemo odkrito trditi in v tem nas ne bo nihče omajal, najmanj pa g. Pucelj s svojimi podtikanji. Smo povsem zdrav splošnonaroden pokret, nova zdrava stranka, ki hoče doseči na čisti demokratični podlagi uresničenje vseh onih narodnih pravic, želj in zahtev, ki jih nudijo pravilno pojmovani sedanji obstoječi zakoni in ustava, ki je nerazrušljiva za vsakogar, ki je res iskren, pošten in neodvisen Jugoslovan. In mi poudarjamo, da smo vsi Slovenci, vsi Hrvati in vsi Srbi. katerim v polnem svojem namenu služijo vsi zakoni, najzavednejši Jugoslovani, čeprav se temu ali onemu izvoženemu in iztrebljenemu »nacionalnemu« politiku to ne zdi prav. Preko duše in srčne izpovedi vsega naroda nihče ne more iti! Zavedajte se, da stare vaše opozicije več ni in da ste se borili že dolgo dobo proti veternim mlinom, kakor znani vitez žalostnega obraza; proti vam in proti vsem nepravim Jugoslovanom se je dvignila v narodu ona zdrava opozicija, ki nima na sebi in v sebi niti najmanj podtikanega ji punkta-štva, ki je povsem prelomila z zlo preteklostjo in ki se hoče otrebiti tudi vas, ki ste bili nekoč predstavniki najhujšega strankarstva in bratomorstva v svobodni, mladi Jugoslaviji.
»Stare strankarje iz političnega življenja«, to nam je bila zapoved, naše geslo in naša dolžnost v smislu šestojanuarskega proglasa. Mi smo to razumeli, razumel je prav dobro tudi ves narod od Triglava do Gjevgjelije, razumeli tega niste le vi, ki se vam je tresla podlaga okoriščanja in političnega pridobivanja v izjemnih razmerah. Da vas noče, vam je pokazal narod tudi v Sloveniji na naših 34 lepo, mestoma celo sijajno uspelih javnih shodih Jugoslovanske narodne stranke. G. Pucelj kaj nasprotnega najmanj ne bo mogel trditi o našem shodu, ki smo ga imeli ob sijajni udelelež-bi in še sijajnejšem razumevanju ter soglasju vsega tamkajšnjega ljudstva v nedeljo 17. junija 1934 dopoldne v neposredni bližini njegovega doma v Velikih Laščah. O tem shodu so mu nedvomno morali povsem objektivno -r to pa iz domačih strateških ozirov — poročati njegovi, na shodu navzoči družinski sorodniki iz prvega kolena. Tistih obtožb in ogorčenih groženj iz ust tamkajšnjih domačinov ne bi mogel nihče prenesti, če bi ne bil slučajno poslanec vladajoče JRKD s politično debelo kožo, kakršne ne zmorejo
vsi opozicionalci iz koncepta »političnih dedščinarjev« g. Puclja.
To, kar nam skuša očitati g. Pucelj v svojem zadnjem nedeljskem govoru glede lažnega jugoslovanstva, je precej otipljiva in debela laž. Najodločnejše odklanjajo vsi pristaši in somišljeniki Jugoslovanske narodne stranke, da bi se jih na tak javen ali kakršenkoli tajen način smešilo ali vsaj skušalo smešiti njihovo zvesto in odkritosrčno stališče na-pram kralju, šestemu januarju, narodnemu in državnemu edinstvu ter veliki in močni Jugoslaviji. Tega, slehernega poštenega Jugoslovana nedostojnega in nevrednega očitka si ne dovoljujemo podtikati pa najsibo to tudi s strani bivšega ministra in poslanca g. Puclja. Mi smo in ostanemo taki zvesti sinovi naše ljubljene domovine Jugoslavije, da smemo odločno odrekati enako zvestobo in ljubezen celo onemu, ki nas na tak podel način skuša denuncirati javnosti in domovini. Zadnjo besedo bo imel vendarle prizadeti narod sam tudi v tem pogledu. Narod bo ostal zvest svoji prisegi, pozabil pa tudi ne bo na svoj preizkušeni pregovor: »Vsako zlo za bolje«!
O našem pozitivnem, zadržav-nem delovanju nam menda tudi g. Pucelj ne bo utegnil vreči v Svojem prebogatem, političnem »izkušenem« navdušenju kakega stvarnega očitka, saj smo mu njegovo politično gostobesednost o strokovnjaštvu v gradnji velike in močne Jugoslavije že ponovno izdatno zavrnili. Z izgovori, ki jih dobiva v svojih izrednih trenutkih ob grizenju lastne vesti, naj se tolaži le sam. Javnost tega ne potrebuje, ko pa misli vendar bolj zdravo in naprednejše ter le za skupno, složno jugoslovansko državo.
Čudimo se le, da g. Pucelj, ko nam skuša očitati borbo in hlepenje po oblasti, vendar ne reče: »Pa imejte oblast končno tudi vi, ki pravite, da bi znali narediti boljše razmere!«
Zakaj se on tako trdovratno drži oblasti, ko na drugi strani neprestano zatrjuje, da ga to le utruja in da si že iskreno želi, da bi stopil v miren kotiček in delal na tihem za skupno dobrobit vseh Jugoslovanov. G. Pucelj si ne more misliti, s kakim zadovoljstvom in odkritim veseljem bi vesoljna Jugoslavija sprejela tak njegov korak in kako visoko bi se šele takrat povzpel med narodom. Prejel bi nedvomno mnogo lepši zahvalni venec, kakor so ga zabeležile doslej vse slovenske kulturne in živinorejske razstave.
Kakor rečeno, si ne dovoljujemo odslej nekaznovano nobenega očitka ali sumničenja več glede naše čiste izpovedi o našem državnem in narodnem stališču. Očitkov, kakor jih je z zadnjega shoda JRKD oziroma novo krščene JNS v Ribnici prineslo osrednje glasilo te stranke v Sloveniji, se bomo znali braniti tako, da to g. Puclju in drugim njegovim pristašem najmanj ne bo prav. Poudarjamo pa že takoj, da se v »preizkušenih« metod režima g. Puclja in tovarišev v svojem visokem spoštovanju široke demokracije in prave ljudske volje nikakor ne nameravamo posluževati. Da pa v obrambi države, ustave, kralja in državnega edinstva — ne le režima — posežemo po najskrajnejših ustavnih	sredstvih,
nam nihče ne bo smel zameriti, najmanj pa tisti, katerih usta so danes teh izrazov po nepotrebnem prepolna.
Glede pikantnosti shoda g. Puclja v Ribnici, da je bil navzoč tudi brat našega vrlega poslanca in neustrašenega borca za državo in narod g. Miloša Dragoviča, se-
nator g. Miljutin Dragovič, ki da je baje izpovedal razne neverjetne in nemogoče obsodbe nad lastnim bratom, znanim in v krvavi osvobodilni borbi preizkušenim narodnim borcem, prepuščamo odločilno besedo samemu g. Milošu Dragoviču, kakor tudi vsej objektivni, moralni in pošteno čuteči jugoslovanski javnosti.
Kar se pa tiče govora »znanega kmečkega borca«, narodnega poslanca g. Ivana Ureka, pa sledeče:
Ljubljansko »Jutro« z dne 24. julija 1934 poroča: »Znani kmetski borec, narodni poslanec g. Ivan Urek je spregovoril na shodu v Ribnici »prav tehtne« besede. Dejal je med drugim:
»Ko že leta in leta motrim prilike med našim kmetskim ljudstvom, sem prišel do prepričanja, da našemu kmečkemu narodu, našemu malemu človeku, ni pomoči. In zakaj ne? Zato, ker mi samo tarnamo, a nič ne delamo!«...
No, vendar je ta »veliki kmetski borec« vsaj enkrat govoril čisto resnico. Vsaj eden med svojimi, ki priznava, da poslanci JRKD stranke ničesar ne delajo, temveč samo tarnajo, da morajo vsak mesec enkrat v Beograd po težko prigarane dnevnice. Radi vam priznavamo, da je to za vas res napor, zlasti še, če je človek malo obilnejši in v taki vročini — to je res nad vse hudo. In pomislite, kakšna borba in žrtev je za JRKD-jevske poslance, ko morajo v taki vročini prenašati naporno potovanje, zdaj v Beograd, zdaj po Jadranskem morju, in vse to le za blagor našega malega, kmetskega, obrtniškega in delavskega ljudstva, ki mu po izjavi poslanca g. Ureka — ni več pomoči. Za~ res se lahko čudimo tem »junakom«, da jim od prehudih naporov niso živci že popolnoma popustili da se niso znašli že vsi, iz-vzemši enega, tam, kjer se zdravijo ljudje zaradi živčne razrva-nosti in duševnih težav.
Naše kmetsko ljudstvo in trpeči delavec že dolgo vesta, da ničesar ne delate. O tem je tudi trdno prepričano, ker ima za to neizpodbitne dokaze na lastnih ramenih in na žuljavih dlaneh. Tega g. Ureku pač ni bilo treba še posebej poudarjati! Nas vse bi mnogo bolj zanimalo, če bi nam nekdo izmed JRKD-jevskih poslancev pojasnil, kako da imajo poleg vse svoje izmučenosti v brezdelju še toliko moči in prisebnosti duha, da pri vsaki novi obremenitvi našega delavca, kmeta in obrtnika vedno glasno in enodušno vzklikajo »ZA«, nikdar pa ne »PROTI«. Morda dobivajo ob takih »svečanih« trenutkih kake »injekcije«, da postajajo »nezmotljivi«?! O tem bi nam, kakor tudi širokim plastem naroda na svojih shodih lahko nekoliko več zaupali.
Z ozirom na prednje se pa nikar ne jezite, da smo se predrznih brez vašega dovoljenja iti namesto vas — med naše kmetsko in delovno ljudstvo, da mu pojasnimo, da ste zaradi prevelikih naporov z večnimi »Za«-klici preveč telesno in duševno izčrpani in da nameravate — nikakor ne prostovoljno — zaprositi za trajno politično upokojitev. To pa seveda tudi ne bo v skladu z brežiškimi kokljami, ki so se srečno iznebile v tem razdobju precejšnje množine sicer neuporabnih klopotcev za nedavni slovesni sprejem narodnega poslanca g. Ivana Ureka, ko je šlo za to, da dobi g. Urek kot »znani kmetski borec« okrog svoje, za narod izmučene glave zlatorumeno jajčno glorijolo.
Glede ostalih očitkov o stranpoteh nas in naših narodnih poslancev prepuščamo presojo treznemu razumu našega zdravega naroda, ki s slehernim dnem bolj dokazuje svojo politično zrelost in prevdarnost, ko se organizira pod neomadeževanim praporom Jugoslovanske narodne stranke za odločilno, zmagovito borbo za svoje pravice in svojo veliko jugoslovansko domovino.
V krizi kapitalizma
Zahtevamo reformo bankarstva pod strogim nadzorstvom države, cenene kredite za kmetijstvo in vse narodno gospodarstvo, ustvaritev gospodarskega načrta za obnovitev narodnega gospodarstva in nujen zakon proti korupciji
V	današnjih težkih razmerah postaja narodu še težje, ker vladna Jugoslovanska nacionalna stranka noče ukreniti vseh potrebnih korakov za olajšanje položaja. Narod zahteva, da se izvede popolna razdolžitev kmeta, česar pa vladna JRKD noče. Ona hoče le, da kmet plača vse svoje dolgove v teku 12 let, ne vidi pa, kako so padle cene vseh kmečkih pridelkov 6 do 10 krat in da kmet nikakor ne more poplačati svojih dolgov, če se zopet ne dvignejo cene kmečkih pridelkov na ono višino, na kakršni so bile v času, ko so se kmetje zadolžili. Kdo ve, kako nizko bodo še padle te cene v prihodnjih 12 letih? Toda kaj se to tiče vladne JRKD stranke, da narod propada; ona noče reševati razdolževainja kmeta, kakor bi ga morala po pravici, temveč nasprotno ščiti — banke in oderuhe ikoc svoje strankarske pristaše in prijatelje. Delavec zahteva dela in zaslužka, zahteva socialno pravičnost.
Narod zato upravičeno' očita slabo politiko vladni JRKD stranki, ki ma 285 narodnih poslancev
in 60 senatorjev — niso ji pa mar j narodne skrbi, čeprav bi mogla narodu obilno pomagati, če bi le hotela. Narod zahteva nov zakon proti kartelom, da se talko poceni blago pen trgovinah; toda JRKD stranka noče izdati zakona proti kartelom, ker so karteliram indu-strijci in veletrgovci, ki so v veliki večini vrhu tega še tujci, njeni člani. Iz isitih vzrokov noče JRKD stranka sprejeti in uveljaviti zakona proti korupciji, ker se boji, da bi ta zakon občutno prizadel prav člane JRKD.
Poleg tega zahteva narod nov zakon o bankah pod večjo kontrolo države nad bankami ter z državno pomočjo za sanacijo bank.' Narod zahteva, da ustvari vlada gospodarski delovni načrt za javna dela in za obnovo narodnega gospodarstva. Zakaj se vendar že ne znižuje zemljiški davek v skladu s padanjem cen kmečkih pridelkov. Zakaj se ne zaščitijo pred popolno propastjo vsi mali gospodarstveniki in delavci? Zakaj se ne izganjajo iz naše države tuji direktorji, uradniki in delavci, ki odjedajo kruli našim doma-
čim ljudem, ki hi se morali vsi zaposliti, Zakaj se še vedno ne zniža železniška tarifa za prevoz potnikov v 3. razredu, kakor tudi za prevoz kmečkih pridelkov? Zakaj se ne ukinejo nepotrebne zaščitne carine, da se tako olajša sklepanje novih trgovinskih pogodb v korist kmetijske produkcije? To so, kakor tudi še mnogi drugi, povsem, upravičeni očitki vladni JRKD stranki, ki nosi odgovornost za vsfe in pred Bogom in pred narodom, ker ne dela tako, kakor zahtevajo današnje težke razmere.
Toda JRKD stranka vendar nekaj dela in to njeno delo je v tem, da ovira in onemogoča z vsemi sredstvi delo opozicijske Jugoslovanske narodne stranke med narodom. Oklevetujejo se naši narodni poslanci Jugoslovanske narodne stranke, češ, da so komunisti, da so proti država!, ker zahtevajo narodne pravice v svoja; narodni državi. Prijatelje Jugoslovanske narodne stranke, ki ustvarjajo krajevne organizacije in vpisujejo člane naše stranke po vaseh, ovajajo naši nasprotniki oblastem kot »potepuhe in klate-
že«, ki jih s taikimi izmišljenimi izgovori tudi kaznujejo in preganjajo. Tako postopanje zavzema vedno večji obseg, ker so tudi mnogi pristojni čiintkelji vpisani kot člani v JRKD stranki in delajo po njenem nalogu. Narod to vse vidi in prav zato se ne da ovirati v svojem žilavem delu za razširjanje, organiziranje in procvit svoje Jugoslovanske narodne stranke, ki se edina bori za kmečke pravice. Upravičena borba se vodi proti korupcionistom, proti lakomnikom in brezvestnim oderuhom ter bankam, ki elksploati-rajo neusmiljeno vse slabejše in nezaščitene, toda naša Narodna stranka priznava tudi1 zasebno lastnino (če le ni nastala na nezakonit način) in zasebno iniciativo v gospodarstvu enako, kakor tudi individualno odgovornost.
Ker vodi najodločnejšo borbo za 'svobodo, pravico in enakost, noče Jugoslovanska narodna stranka prenehati s svojimi delom, dokler ne bo njen program v celoti uresničen in dokler narod ne bo izvojeval svoje popolne zmage po načelih Jugoslovanske narodne stranke.
Dva nova uspeha Narodne stranke
Iz našega pokreta
Preteklo nedeljo 22. julija je priredila Jugoslovanska narodna stranka s pomočjo svojega narodnega poslanca in predsednika Jugoslovanskega poslanskega narodnega kluba g. dr. Milana Meti-koša in predsednika akcijskega odbora za Slovenijo g. dr. Iva Potokarja zopet dva javna shoda, ki1 sta oba lepo uspela, zlasti poslednji-
2e zjutraj ob 7. uri se je zbrala precejšnja množica domačinov ter okoličanov od blizu in daleč na vrtu poleg znane Černovškove gostilne v
SV. JURIJU OB JUŽNI ŽELEZNICI,
kjer je otvoril shod posestnik gospod Alojzij Lesjak iž Nove vasi pri Sv. Juriju. Ko. je predstavil oba gosta zbranim zborovalcem, je prvi povzel besedo narodni poslanec g. dr. Metikoš, ki je razložil v izčrpnem izvajanju temeljne točke obšlirnega, vsenarodnega programa Jugoslovanske narodne stranke in končno pozval navzočne, naj se čimprej po lastnem prostem prevdarku včlanijo v Narodni stranki in si že v bližnji bodočnosti ustanove krajevno organizacijo za Sv. Jurij in okolico. Ljudje so govornikovim izvajanjem budno in z velikim zanimanjem sledili, ob koncu govora pa so ga nagradili z glasnim ploskanjem in pritrjevanjem.
Za njim se je 'bav.il v ognjevitih besedah z vsemi aktualnimi sodobnimi notranjedržavnimi problemi predsednik akcijskega odbora g. dr. Ivo Potokar, ki je dosegal pri občinstvu kar vidne uspehe. Navdušenje zborovalcev je od stavka do stavlka naraščalo, saj je vela iz sleherne besede najčistejša resnica in pa iskrena, bratovska skrb za trpeče ljudstvo, ki ga dosedanji njegovi voditelji niti ne pogledajo več. Isto bo pa ljudstvo storilo tudi z njimi in se bo zato organiziralo v Jugoslovanski narodni stranki.
Oba govornika sita ostala nekaj časa z domačini v odkritem razgovoru, nato pa sta morala nazaj proti Celju in odtod v
VELENJE,
kamor sta zaradi neprililk med vožnjo prispela z nad enourno zamudo. V tem' rudarskem kraju, kjer večini prebivalstva nikakor ni z rožicami nastlana življenjska
pot, ju je kljub silni vročini in bližajočem se poldnevu vztrajno pričakovala velika množica rudarjev in kmetov iz Velenja in širšega okoliša Šaleške doline, hoteč slišati od obeh znanih javnih delavcev vsaj nekaj resničnih besed o političnem in gospodarskem položaju, o lizgledih na bodočnost in o programu Jugoslovanske narodne stranke, o kateri gre po vsej državi od človeka do človeka vesel glas, da je edina in resnična zaščitnica in zagovornica vseh bednih in ponižanih, vseh trpečih in poštenih. Govora, mestoma zelo ostra in razvneta, sta stoglave množice, zbrane na vrtu in cesti pred restavracijo g. Edvarda Raka, brez izjeme prepričala, da tiii ljudski glasovi niso neutemeljeni, temveč da je resnica še mnogo večja in razveseljivejša.
Zborovalci so se ob izvajanjih gg. dr. Potokarja in dr. Metikoša neprestano in vedno bolj navduševali, na koncu zborovanja pa so priredili gostomia-prvoborite-ljema spontane bučne ovacije.. Istočasno so pa z vso odločnostjo sklenili, da čiimprej ustanove krajevno organizacijo Jugoslovanske narodne stranke v Velenju in Šoštanju. V ta namen se je kar na zbonovalnem prostoru sestavil pripravljalni odbor za ustanovitev velenjske krajevne organizacije naše Narodne stranke, čigar sestavo objavljamo na drugem mestu v listu. Shodu je predsedoval in ga vzorno vodili g. Bogoslav Špital iz Šaleka.
Kakor vseh 32 shodov v Sloveniji prej, sta tudi oba nedeljska javna zbora zabeležila v vsakem pogledu tako lep uspeh, kakor ga more biti deležna edino le vse zmagujoča ideja Jugoslovanske narodne stranke in pa nesebično, požrtvovalno narodno delo neumornih stranlkilnih voditeljev in prvoboriteljev. Le v enakem tempu in elanu naprej, pa bomo kmalu na skupnem cilju!
Vsi v članske vrste
opozicijske
Jugoslovanske narodne stranke I
Občni zbori naših organizacij
V KAMNIŠKEM OKRAJU
V nedeljo 12. avgusta 1934
V STRANJAH ob 7. uri zjutraj.
V MENGŠU ob 11. uri dopoldne. NA HOMCU ob 3. uri popoldne.
V BREŽIŠKEM OKRAJU
V nedeljo 19. avgusta 1934
V RAJHENBURGU ob 8. uri zjutraj v gostilni Klajnšek.
Preteklo nedeljo 22. t. m. je obogatela Jugoslovanska narodna stranka na ozemlju Slovenije za 9 novih krajevnih organizacij. Deloma so se vršili ustanovni občni zbori organizacij samih, deloma pa pripravljalnih odborov. Udeležba prebivalstva je bila povsod izredno lepa, tako da so izgledali nekateri zbori kakor kaki manifestač-ni shodi. Ustanovnih občnih zborov so se udeleževali tudi nekateri člani akcijskega odbora Jugoslovanske narodne stranke za Slovenijo iz Ljubljane, ki so ob tej priložnosti razlagali zborovalcem strankin program in podali v zvezi z njim poročilo o obstoječem političnem in gospodarskem položaju v državi. Na ustanovnih obč nih zborih so bili izvoljeni naslednji upravni odnosno pripravljalni odbori:
DOBOVA PRI BREŽICAH
Pripravljalni odbor sestavljajo: predsednik g. Franc Veble, posestnikov sin, Gaberje, podpredsednik g. Ivan Kovačič, posestnikov sin, Loče, tajnik g. Jožef Zupančič, posestnikov sin, Loče, odborniki gg. Janez Radonič, posestnikov sin, Veliki Obrež, Jožef Glogovšek, posestnikov sin, Mihalovec in Anton Toporišič, posestnikov sin, Veliki Obrež.
KRŠKO
Nova krajevna organizacija Jugoslovanske narodne stranke v Krškem ima naslednji upravni odbor: predsednik g. Anton Rehar, orožniški narednik v pokoju iz Krškega, podpredsednik g. Alojz Kerin, posestnik, Straža—Sv. Lovrenc, tajnik g. Stanko Vodopivec, posestnikov sin iz Krškega, odborniki pa so gg. Anton Žigante, posestnik s Trške gore, Ivan Lov-rinšek, zasebnik s Trške gore, Jože Starc, trgovec iz Krškega in Franc Alegro, posestnikov sin iz Gunt pri Krškem. V nadzorstvenem odboru sta gg. Alojz Koprivnik, posestnik s Trške gore in Franc Pirc, posestnik s Trške gore, dočim je bil za delegata za okrajni občni zbor izvoljen g. Jože Starc, trgovec iz Krškega.
RAJHENBURG
Na sestanku dne 21. julija t. 1. je bil v Rajhenburgu sestavljen naslednji pripravljalni odbor: Predsednik g. Avguštin Fabijan, organist iz Rajhenburga, podpredsednik g. Alojz Šoba, rudar iz Anž pri Rajhenburgu, tajnik g. Jožef Zakojnšek, brezposelni rudar iz Rajhenburga, odborniki pa so gg. Jakob Brilej, krojač iz Rajhenburga, Karol Žbogar, delavec iz Sto-lovnika pri Rajhenburgu in Marko Laufseger iz Soteljskega pri Rajhenburgu. Obenem je bilo sklenjeno, da se bo vršil ustanovni občni zbor krajevne organizacije v Rajhenburgu v nedeljo 19. avgusta ob 8. url zjutraj v Klanjškov! gostilni.
Na vseh teh treh zborih je poročal zastopnik akcijskega odbora iz Ljubljane g. Komhauser, ki sta ga požrtvovalno podpirala pri njegovem delu gg. Franjo Knez in
Josip Ferenčak iz Vidma pri Krškem.
STOPERCE PRI ROGATCU
V	nedeljo dne 22. t. m. smo imeli tukaj ustanovni občni zbor krajevne organizacije Jugoslovanske narodne stranke, ki se ga je udeležilo zelo lepo število članov iz vseh okoliških krajev. Med ljudstvom vlada za našo mlado, borbeno stranko veliko zanimanje, kar je dokazano s tem, da je že takoj pristopilo k stranki 86 članov, novi člani se pa še vsak dan priglašajo in vpisujejo, dočim stranka JRKD, ki se je prekrstila v Jugoslovansko nacionalno stranko, vidno propada in boleha za neozdravljivo politično jetiko. Predsednik pripravljalnega odbora g. Ignac Vrabič star. je navzočim pojasnil pomen Jugoslovanske narodne stranke, njenega programa in statutov, nakar je bil izvoljen sledeči novi upravni odbor:
Predsednik g. Ignac Vrabič st., posestnik iz Stoperc, podpredsednik g. Simon Topolovec, posestnik iz Siteža - Sv. Bolfenk, tajnik g. Vaclav Vrabič, ekonom iz Stoperc, blagajnik g. Anton Golob, posestnik iz Nadol, odborniki gg. Matija Korže, posestnik iz Gerdi-ne, Jožef Lah, posestnik iz Stoperc, Jožef Adam, posestnik iz Nadol in Franc Gorjup, posestnik iz Gerdine, namestniki so gg. Ignac Kores, posestnik v Dežnem, Jurij Galun, posestnik iz Čermo-žiš in Franc Fideršek, posestnik iz Zaverš. V nadzorstvenem odboru so predsednik g. Matija Korže, posestnik iz Gerdine in člana gg. Danijel Vrabič, posestnik iz Sveče in Avgust Ogrizek, posestnik iz Sveče, njihovi namestniki pa so gg. Jernej Lampret, Matija Kos in Janez Ferleš, vsi trije posestniki iz Gerdine. Za delegata za okrajni občni zbor je bil izvoljen g. Ignac Vrabič ml. iz Stoperc, za njegovega namestnika pa g. Jožef Lah iz Stoperc.
Po končanih volitvah je predsednik navzočne navduševal za marljivo delo v Jugoslovanski narodni stranki ter jim na kratko očrtal težki gospodarski položaj, ki ga bo mogoče rešiti le z združenimi močmi in s programom Ju-slovanske narodne stranke.
ŽIRI
Tudi pri nas smo imeli v nedeljo 22. t. m. ustanovni občni zbor krajevne organizacije Jugoslovanske narodne stranke ob krasni udeležbi članstva. Občni zbor, ki se je pričel ob 11. uri v gostilniških prostorih g. Alojza Gostiše v Stari vasi, je otvoril in vodil predsednik pripravljalnega odbora g. Matija Cankar, poleg njega pa so še govorili o programu in organizacijskih zadevah razni govorniki iz Ljubljane in iz Žirov ter sosednjih krajev v Poljanski dolini.
Novi upravni odbor organizacije nudi naslednjo sliko: Predsednik je g. Matija Cankar, posestnik iz Sela, podpredsednika pa gg. Ivan Govekar iz Nove vasi in Matej Strlič iz Dobračeva, tajnik g. Pavel Kopač iz Nove vasi, blagajnik g. Anton Kržišnik iz Stare vasi, odborniki gg. Anton Rampe, Kajetan Bogataj, Jakob Strlič st., Franc Dolenc, Matija Jurca, Jakob Taučar, Josip Štorman, Ivan Kopač, Franc Kaučič, Josip Jereb, Lovro Kaučič, Tomaž Mrovle, Maks Kranjc in Ivan Pirc, njihovi namestniki so gg. Pavel Mrovle, Jernej Peternelj, Jakob Fortuna, Jakob Demšar, Franc Jesenko in Ivan Mohorič. V nadzorstvenem svetu so kot predsednik g. Alojz j Gostiša iz Stare vasi, kot člana gg. Janko Erznožnik iz Žirov in
Peter Močnik iz Stare vasi in kot namestniki gg. Lovro Bogataj, Maks Oblak in Ivan Demšar, vsi
iz Nove vasi in Anton Kržišnik iz Stare vasi, za njuna namestnika pa gg. Jakob Taučar iz Dobračeva in Franc Petrič iz Stare vasi.
GORENJA VAS
Na ustanovnem občnem zboru krajevne organizacije v naši občini je bila izvoljena sledeča nova uprava: predsednik g. Ivan Mrak, trgovec v Gorenji vasi, podpredsednik g. Jože Bogataj, posestnik na Dolenji Dobravi, tajnik g. Matej Miklavčič, kleparski mojster v Trati, blagajnik g. Franc Tratnik, trgovec v Trati, odborniki gg. Filip Dolenc, trgovec v Lučinah, Jakob Mrak, pos. na Žirovskem vrhu, Vinko Demšar, pos. na Žirovskem vrhu, Ignac Cankar, žagar v Brebovnici, Franc Šraj, posestnik v Gorenji vasi in Franc Razpeti trgovec v Hotavljah. V nadzorstvenem odboru so gg. Andrej Bogataj, posestnik na Dolenji Dobravi, Anton Košir, posestnik v Prelesju in Anton Rupnik, posestnik v Gorenji vasi, njihovi namestniki pa so gg. Valentin Peternelj, cerkovnik v Čabračah, Martin Stanonik, posestnik v Čabračah in Franc Oblak, čevljar iz Trate. Delegata za okrajni občni zbor sta gg. Franc Uršič, posestnik iz Hotavelj in Tomaž Potočnik, mlinar iz Hotavelj, njuna namestnika pa gg. Jože Demšar, posestnik iz Gorenje vasi in Janez Primožič, posestnik iz Volake.
Udeležba članstva je bila nad vse častna in zadovoljiva.
POLJANE NAD ŠKOFJO LOKO
Tudi tukaj je bil preteklo nedeljo 22. julija ob sijajni udeležbi članov ustanovni občni zbor krajevne organizacije Jugoslovanske narodne stranke, na katerem je bila izvoljena nova uprava, ki ji predseduje g. Janez Peternelj, posestnik iz Vinharjev. Podrobno poročilo o tem občnem zboru kakor tudi o enako krasno obiskanem in odlično uspelem ustanovnem občnem zboru krajevne organizacije naše Narodne stranke za občino.
OSELICA
priobčimo v prihodnji številki »Edinosti«. Novemu upravnemu odboru krajevne organizacije v oseliški občini predseduje g. Lovro Miklavčič, posestnik iz Fužin.
VELENJE
Po krasno uspelem javnem shodu Jugoslovanske narodne stranke v Velenju je bil sestavljen v svrho ustanovitve krajevne organizacije	sledeči pripravljalni
odbor: Predsednik g. Bogoslav Špital, posestnik iz Šaleka, podpredsednik	g. Josip Polanc, po-
setnik in rudar v Pesjem, člani odbora pa so gg. Zdravko Zajec, rudar iz Vevč, Franc Znoj, rudar iz Velenja, Jože Povh, trgovec iz Št. Janža,	Avgust Sovinek, po-
sestnik s Pake, Franc Skaza, posestnik s	Kunovega in Franc
Oštir, posestnik s Pake.
Naši shodi po državi
Kakor vse leto vsako nedeljo, tako so poslanci in člani glavnega odbora Jugoslovanske narodne stranke v Beogradu izrabili preteklo nedeljo za svoje pohode med narod in za prirejanje velikih javnih shodov v raznih krajih križem vse Jugoslavije. Med drugimi so bili z velikim uspehom prirejeni naslednji shodi:
V	novobečejskem okraju v Novem Bečeju, Kumanih in Tarošu, v kanjiškem okraju v Banatskem Arandjelovcu, Kanjižl in Krsturu, v zemunskem okraju v Šimanov-cih, Krnješevcih in Deču, v Šuma-diji v Markovcu pri Arandjelov-
cu, v Belanovici in v Rudniku, v
primorski banovini sta bila dva shoda, v Beogradu pa je bil lep shod na Čukarici. Istega dne so bili na svečan način posvečeni organizacijski lokali krajevne organizacije Narodne stranke v Pančevu v Njegoševi ulici št. 1. Govorila sta predsednik krajevnega odbora inž. g. Bora Tomič in g. Kosta Radak.
V	preteklih desetih dneh je imela Jugoslovanska narodna stranka poleg spredaj naštetih javnih shodov izredno uspele shode tudi v Subotici, v Koprivnici, v Slavonski Požegi, v Novi Gradiški, v Melencih, v Koziuku v Bosni, v Solinu in Kaštelu Sučurcu v Dalmaciji. V začetku septembra bo priredila Jugoslovanska narodna stranka v Dalmaciji okrog 40 velikih javnih shodov, v mesecu avgustu pa samo v Sandžaku okrog 25 shodov.
Kakor vidimo, so naši vrli poslanci s svojimi sodelavci neprestano na delu med narodom, kateremu pomagajo po svojih močeh, ga tolažijo in vzpodbujajo ter pripravljajo za odločilno borbo z organiziranjem v strankinih organizacijah.
STRUGE NA DOLENJSKEM.
Z oziiromi na dopis, ikiil smo ga objavili pod tem naslovom v 20. številki1 dne 14. t. m., smo prejeli iz krogov na obnovitvenih delih zainteresiranih uradnih činiteljev sledeči stvarni popravek: Vzposta-vitvena gradbena dela v poplavljenih vaseh vodi »Akcijski odbor«, k je bil imenovan od g. bana meseca oktobra 1. 1. Dela, ki se nagibajo že proti koncu, se izvršujejo pod strokovnim banovinskim lokalnim nadzorstvom. Delovanje tega odbora stoji pod neposredno kontrolo kr. banske uprave v strokovnem in obračunskem oziru. Iz zapisnika o komisijski reviziji, ki se je vršila v dneh 22. in 23. maja t. 1. v Strugah po strokovnjakih kr. banske uprave ter članu banovinskga sveta, je razvidno, da je »Akcijski odbor« upošteval vsa potrebna gradbena popravila; v pogledu izvrševanja popravil je komisija ugotovila, da so vsa doslej zvršena gradbena popravila izvršena popolnoma objektivno zgolj v skladu s tehnično izvedbo in v vsakem primeru sorazmerno z nastalo škodo. »Akcij-
ski odbor« je strogo upošteval izdana tehnična navodila kr. banske J uprave. Dela so se izvrševala v vsakem primeru samo v okviru stvarne tehnične potrebe, ne ozi-
raje se na osebo oškodovanca. — Kar se tiče razdeljevanja živil in denarja, smo naprošeni za objavo, da so obračuni vsakomur na vpogled.
Dogodki po svetu
Hitlerjevska revolucija na Dunaju. V sredo opoldne so napadli sredi Dunaja nekaj sto mož šte-joči narodnosocialistični oddelki, preoblečeni v uniforme zveznih vojakov, policije in heimwehrovcev, dunajsko radio-postajo, kjer so takoj prisilili napovedovalca, da je svetu sporočil padec dr. Doll-fussove vlade. Istočasno pa so narodnosocialistični uporniki zasedli palačo zveznega kancelarja dr. Dollfussa, kjer so ujeli kancelarja, ministra za javno varnost majorja Fe,ya in njegovega pomočnika Kaminskega. Ker se je kancelar dr. Dollfuss upornikom, katerih ni bilo več, kakor 150, skušal upirati, so ga napadalci z nekaj streli podrli na tla. Težko ranjeni Dollfuss je v svoji pisarni, kamor ni smel priti niti zdravnik, popoldne ob pol 5. uri umrl. Medtem je zvezna vojska s pomočjo policije in heimwehrovcev obkolila palačo zveznega predsednika ter se pogajala več ur z uporniki glede njihovega odhoda iz palače. Ko jim je bil zagotovljen prost odhod v Nemčijo, so uporniki zvečer zapustili palačo in se na tovornih avtomobilih odpeljali proti nemški meji. Ko je revolucija izbruhnila, je prispel nemudoma z letalom iz Rima na Dunaj tamkajšnji avstrijski poslanik pri rimski vladi in bivši štajerski deželni glavar dr. Rintelen, ki je znan prijatelj narodnih socialistov. Z ozirom na sum, da je v zvezi z uporniki, je bil dr. Rintelen aretiran, je pa v zaporu izvršil samomor. Baje je zapustil listek, na katerem odločno zanika vsako sokrivdo na revoluciji narodnih socialistov. V sredo zvečer je bila zvezna vojska zopet gospodar položaja na Dunaju in tudi v ostali Avstriji. Le v nekaterih podeželskih krajih še trajajo boji med posameznimi narodnosocialističnimi oddelki in vladnimi četami. Sestava vlade je poverjena ministru dr. Schusch-niggu. Hitlerjevska revolucija na Dunaju je zahtevala okrog 50 človeških žrtev ter večje število ra-
njenih. V vsej Avstriji je proglašen preki sod.
Propadanje Hitlerjevega po-kreta. Sir Herbert Samuel je napisal članek, v katerem napoveduje neizogiben polom hitlerizma. Zadnji krvavi dogodki v Nemčiji so dokaz, da socializem ni trajno združljiv z nacionalizmom. Gospodarsko stanje se ni izboljšalo, temveč se je nasprotno pojavilo pri vseh slojih nemškega naroda veliko nezadovoljstvo.
V	vodstvu fašistične stranke v Italiji so nastala po zadnjih vesteh precej ostra nasprotstva, ki jih je sicer Mussolini s svojo energično roko takoj zatrl, vendar so povzročila v vsej stranki vidne slabe posledice.
Rusi tudi ne marajo Italijanov, vsaj tako bi se dal razumevati njihov zadnji korak, ko je sovjetska vlada povsem nepričakovano odpovedala vsa velika naročila vojnih in trgovskih ladij v italijanskih ladjedelnicah. Rusi na zunaj utemeljujejo ta svoj sklep s tem, da so italijanske ladjedelnice predrage, očividno pa ima vmes svoje prste mednarodna politika. Vsa stornirana naročila bo sedaj izvedla Francija.
Velike poplave na Poljskem, ki so uničile imetje neštetih ljudi, so že precej ponehale, vendar nevarnost še ni popolnoma odstranjena. Zaradi povodnji je bilo nad 50.000 družin brez strehe. Hrano so od sveta odrezanim poplavljen-cem dovažala vojaška letala. Razdivjane vode so zahtevale tudi več sto človeških žrtev. Razdejanja so povsod strašna, škoda je pa sploh neprecenljiva.
Razgled po domovini
— Predsedništvo »Rdečega križa« je prevzel princ Pavle. Občinstvo se vabi, naj pristopa k temu občekoristnemu društvu v čim večjem številu.
— Tretji »Mariborski teden« bo letos v času od 4. do 15. avgusta. Spored letošnje prireditve je zelo pester in zanimiv. Na železnici je odobren obiskovalcem 50% popust.
— Novi župani so prevzeli posle. V štirih občinah v kamniški okolici so po zadnjih volitvah, o katerih smo sproti poročali, prevzeli posle novi župani, in sicer v Tuhinju g. Anton Burkeljca, v Nevljah g. Ferdinand Novak, v Kamniški Bistrici g. Janez Pavlin, v Komendi pa g. Ivan Štrcin. Občinski odbori so že pričeli z živahnim delom za ureditev novih občin.
— Vseslovanski čebelarski kongres bo v zvezi z veliko čebelarsko razstavo od 26. do 31. avgusta t. 1. v Beogradu. Kongresa se bodo udeleževali mnogoštevilni čebelarji iz vseh slovanskih držav. Posebno častna bo udeležba čebelarjev iz Slovenije. Vozna cena v Beograd in nazaj stane 286 Din, prijave udeležencev pa sprejema glavno tajništvo Čebelarskega društva v Ljubljani.
— Pred sodiščem za zaščito države se mora zagovarjati večje število obtožencev, večinoma Hrvatov iz bližine madžarske meje, ki so svoječasno pobegnili v tujino in se tamkaj včlanili v proti-državnih terorističnih vstaških organizacijah. Proces proti tem »vstašem« bo trajal več dni.
— Smrtna kosa. V Ptuju je umrl v starosti 59 let znani tamkajšnji notar g. Anton Carli. N. v m. p.!
— Nova postaja. Z odlokom prometnega ministra bo uvedena 29. t. m. na progi Karlovac—Ljub-
Naročniki — pozor!
Današnjemu listu prilagamo položnice in prosimo vse cenjene naročnike, da se jih takoj poslužijo in nam nakažejo zaostalo naročnino, kakor tudi naročnino, če je le mogoče, v naprej. Kdor pa ima svojo naročnino že poravnano, naj izroči položnico kakemu novemu naročniku, ki naj ga pridobi za list.
Ne odlašajte z nakazilom naročnine!
ljana nova postaja Zaloka za potniški promet. Vozni listki se bodo izdajali za potnike na postaji za prtljago pa v vlaku. Postaja je oddaljena 17 km od Karlovca.
—	Znižana voznina za železničarje. Prometni minister Ognjen Kuzmanovič je 20. julija izdal odlok, s katerim se izpremene nekatere določbe pravilnika o brezplačni in znižani voznini za drž. prometno osebje od 1. julija. Iz-premenjeni pravilnik stopi v veljavo 1. avgusta. Po teh izpre-membah bodo prej ukinjene u-godnoti veljale za državno prometno osobje, tako da se prejšnja režijska postavka od 10% popusta izpremeni v 20% popust od normalne voznine. Prav tako se vrne znižana voznina tudi delavcem prometnih ustanov in njihovim rodbinami s pravico do vožnje v ustrezajočem razredu, kakor velja tudi za ostalo prometno osobje. Razen tega se na podlagi izprememb od 20. julija zviša s 30 na 50 km brezplačna vožnja delavcem iz njihovih bivališč do kraja, kjer delajo, in nazaj. Glede razredov, v katerih se bo smelo prometno osebjp odslej voziti z znižano voznino, velja to-le:	I.
razred je na razpolago uradništvu od 4. skupine navzgor, II. razred uradniškim pripravnikom s fakultetno izobrazbo in vsem uradnikom s srednješolsko in fakultetno izobrazbo ter uradnikom z nižjo izobrazbo, ki so v 7. skupini. Vse ostalo osebje se bo pa smelo voziti v III. razredu.
— Tragična smrt dveh dečkov. Med kopanjem v Savi pri Mednem sta pred očmi svoje matere utonila 9 in 11 letni Janko in Jurček Stancar, sinčka zagrebškega trgovca g. Stancarja in hčerke uglednega ljubljanskega industrij-ca g. Dragotina Hribarja. Trupelci sta bili najdeni šele čez nekaj dni in sta bili včeraj pokopani.
— Dve žrtvi planin. Preteklo nedeljo sta se v planinah ponesrečila 20-letni učiteljščnik Milan Košir iz Loga pri Kranjski gori, ki se je ubil pod Špikom v Triglavskem pogorju, in pa 19-letni dimnikarski pomočnik Anton Zidar iz Ljubljane, ki je padel po skalah na Ratitovcu in umrl za poškodbami v ljubljanski bolnišnici.
Radivoj Peterlin-Petruška:	21
K matuški Rnsiji
Zatečem se po stopnicah pod krov in ležem k Črnogorcem na tla. Tam ležim na hrbtu z na prsih prekrižanimi rokami in čakam, kaj bo.
Menda sem pri tem zadremal, ka-li, ker naenkrat me predrami silna tišina, ki vlada okoli in okoli.
Odprem oči in poslušam. Morje je mirno in ladja plove ko po polju, le malo drhti od močnega delovanja strojev. Nazadnje preneha tudi to. Po krovu skačejo mornarji. Parnik zatuli. Težka veriga zaropota. Spustili so sidro.
»Brindizi!« zakriči pri vratih mornar.
—	Brindizi! —
Na obali nas je obsula cela tolpa postreščkov in hotelskih slug, ki so nas hoteli s silo spraviti vsak v svoj kraj na prenočevanje. Toda mi smo sklenili, da se ne ločimo to noč in da pojdemo spat vsi v isto gostilno.
Črnogorci niso znali italijanski, samo jaz sem se mogel poslužiti tega jezika, kolikor sem se ga prostovoljno naučil na dopustu v kotorski ječi. Ko smo se otepli vsiljivcev, zapazim ob strani staro ženico, ki se mi zaupljivo bliža.
»Gospodje,« — pravi, — »jaz imam na razpolago sobo s tremi čistimi posteljami, ali ne bi šli k meni?«
»Ali so čiste, brez stenic?«
»Pri resničnem Bogu: tako čistih ne dobite v celem mestu.«
Zmenimo se s starko za ceno in gremo z njo. Stanuje blizu pristanišča v prvem nadstropju stare dvo-
nadstropne hiše. Soba je prostorna in okna so odprta in gledajo na morje. Izberem si posteljo ob oknu, da lahko opazujem vrvenje v pristanišču pred odhodom parnikov in igro luninih žarkov na vznemirjeni gladini zaliva. Fantje hitro zaspe in tudi mene prevzame kmalu spanec.
Spim dobro in dolgo. Zbude me Črnogorci, ki se odpravljajo na vlak, da jih odpelje v Neapel, tam se vkrcajo na oceanski parnik za Severno Ameriko. Hitro sem napravljen in, da bi jih kdo ne goljufal, jih spremim do bližnje menjalnice, kjer zamenjajo svojih par grošev, od tam pa na kolodvor. Poslovimo se kot stari prijatelji.
Na obali zvem, da odide moj parnik šele v nedeljo zvečer. Toraj imam dovelj časa za pohajkovanje.
Najprej si hočem ogledati mesto, nato pa njegovo okolico.
Brindizi (rimski Brundusium) je, kakor pišejo, edina naravna in dobro zavarovana luka na vsej dolžini vzhodnega italijanskega pobrežja od Benetk pa notri do Tarenta. Ščitijo jo pred navalom odprtega morja mali otoki, ki so zopet deloma med seboj zvezani z nasipi in v varstvu utrjenega gradu nemškega cesarja Fridriha drugega, ki je od tukaj odpravljal svojo vojsko na osvobojenje svete dežele. Nad pol kilometra dolg in petdeset metrov širok obzidani kanal prepušča največje parnike v notranje pristanišče, ki obkroža mesto v podobi podkve.
V	rimskih časih je štelo mesto nad sto tisoč prebivalcev, zdaj jih ima komaj četrtino tega. Ima zelo prikupno vzvišeno lego, nekaj lepih stavb, posebno okrog stare stolne cerkve, drugače pa je precej ne-
čisto, kakor so navadno vsa južna obmorska mesta. V starem cesarskem gradu je zdaj ječa.
Kar mi pade najprej v oči, ko tavam po mestnih ulicah, je tista živahnost in neprisiljeno, svobodno obnašanje vseh slojev prebivalstva, ki je tako značilno za južni, posebno romanski živelj in narav. Isto opažam na ulici, isto v hiši in isto celo v cerkvi. To vidite lahko tudi z raznih fotografij južnih krajev, ki jih prinašajo naši in tuji ilustrirani časopisi.
V spominu mi je ostal posebno ta-le prizor:
Grem v stolno cerkev k maši. Mašuje sam škof,.
strežejo mu mladi kanoniki. Pa se obrne eden in zapoje: »Dominus vobiscum!« Nehote menda mu šinejo oči po zbrani množici in tam v sprednji klopi zagledajo znano osebo. In pri tej priči mu ožari obraz zadovoljni smehljaj. Nato se obrne k oltarju. In nihče se ne spotika nad tem. In vse gre svojo pot dalje.
V južnih krajih belijo vse jedi z oljem. Meni je ta duh, ki so ga okrog poldneva polne vse ozke ulice mesta, v začetku strašansko zopern. Toda kmalu se ga privadim in tudi z oljem zabeljene jedi mi teknejo kakor bi jih bil užival že od mladega. Posebno še, ko jih osladim z bogatim izborom južnega sadja.
Po kosilu se rad zatečem v kaki stranski ulici, kjer vlada večni hlad in mrak, v zakotno botego na četrt močnega južnega vina, ki ga srkam počasi in z veliko spoštljivostjo. Proti večeru pa hodim po nenavadno lepi okolici mesta, opazujem življenje vasi in ga primerjam z našim tu gori. Isto trpljenje, isto vbadanje, ista skrb za košček vsakdanjega kruha; le toliko hujše je njihovo življenje tam doli, ker niso svobodni kmetje, temveč le koloni — napol najemniki, napol tlačani samopašnih veleposestnikov.
3»laja: Konzorcij »Edinosti«. Odgovarja za izdajatelja in uredništvo Radivoj Peterlin-Petruška v Ljubljani, Gosposvetska c. št. 13. — Tiska tiskarna »Slovenija«
v LjnMiani — predstavnik A. Kolman. Masarykova 1 A/IV.
I	*	,