•EDINOST« V Trstu, dno 31. januarja 18?3t pazita zdravilišča ali na oddih v razna letovišča v Kavkaza, na Krimu in drugod. Na njeno po- budo je bil zgrajen v Moskvi »Osrednji dom učenjakov« z 'dvoranami za koncerte in pre- davanja, s veliko knjižnico, ki jredno razpolaga z vsemi ruski- mi perijodičnimi publikacijami £n s približno 250 inozemskimi tisti. Ta dom je lam posetilo o- koli 50.000 oseb. Končno preskr- buje «CEKUBU» učenjakom, ki firihajajo na razne kongrese v Moskvi, brezplačno sob« v po- sebnem hotelu. Toda kljub vsemu prizadeva- nju te ustanove je položaj ru- skih kulturnih delavcev v sptoft- nem mnogo sLabči od pofcoftaja njihovih zapadnih kolegov. Naj- bolj pa trpe brez dvoma radi tega, ker ne raaaejo svobodno delati, marveč so vezani na smernice, ki jih dobivajo od višjih sovjetskih oblasti. V tem pojedu Jim «CffiUBU* seveda ne more pomagati. DNEVNE VESTI Nas no«l pMHitek Danes zaključujemo objavljanje podlistka «cCrni lovec>» in jutri pričnemo z novim podlistkom, z romanom *Pajčevina», ki ga je spisala načim čitateljem dobro znana ruska pisateljica Križanov- ska (ista. ki je spisala «Moč pre- tek losti» in rfNemezo»). Frav kot prejšnji dve, se tudi ta povest odlikuje po bogatosti in spretnem nanizanjU najrazličnej- ših konfliktov, zlasti ljubezenskih. Ves roman preveva čut domovin- ske ljubezni. Velika Rusija je v nevarnosti. Živahni in pridni Nemci se naseljujejo v njoj, toda ostajajo Nemci sredi Rusov ter se smatiajo za nekake pred hodnike Germanije in predhodne zavoje- valce ruske zemlje. Lepa in rodo- ljubna Rusinja, ki se zaljubi v nemškega častnika, pride v težek položaj. Izbirati je treba med do- movinsko ljubeznijo in njeno srč- no. Pisateljica je na zanimiv na- čin razpletla ta zamotani spor. To- da okrog tega glavnega dejanja je nanizano vse polno zanimivih za- pietljajev, ljubezenskih sporov, posledic zlega, kateremu pri naši pisateljici vselej sledi kazen. Brez dvoma bo ta povest pomnožila bralce naših podlistkov. P?ed eiwrlttBo mftnm semaH V TrfetilSU Le še malo dni je do svečane o- tvoritve drugega vzorčnega sem- nja v Tripolisu, ki ko predstavljal najvažnejšo kolonialno manifesta- cijo tega leta. Vodstvo semnja se jo že preselilo iz Rima v Tripoiis. V zvezi z dejstvom, da je bila otvoritev odvoden a do 15. februar- ja, kateri dan je sedaj končnove- Ijavno določen kot otvoritven dany se opozarja, da so dobe, v katerih bodo veljali popusti na železnici in na parnrkih, sledeče: Po suhem: za razstavljalce do 15. maja 1928, za blago do 31. maja 1928. in za obiskovalce do 30. aprila 1928; po moriu: za razstavljalce do 31. ma- ja 192«. za blago do 29. februarja 1928 za tja, za nazaj od 15. marca do 31. maja in za obiskovalce od 5. februarja do 12. aprila Prejeli smo: Opazilo se je, da obiskuje po de- želi neki mlad človek srednjeviso- ke in bolj nizke postave kemto- valce, izdajajoč se za uradnika raznih tvrdk in kmetijskih orga- nizacij, ter izmami ja od kmetov denar" pod pretvezo, da jim bo iz- poslovala dotična tvrdka znižanje in revnejšim kmetom celo odDis davkov, dalje da jim bodo izposlo- vale posojilo za nabavo raznih po- trebščin itd. Dne 25. t. m. se je na- hajal v Podragri pri Bistrici, kjer je opeharil več kmetov. Opozarjajo se kmetovalci, da te- mu človeku ne nasedajo, ter, ako nadleguje s takimi predlogi, naj ga enstavno prijavijo oblast- vom. Zastarele zsamke. S 1. marca 1928. preneha pro- daja spominskih znamk prosto- voljske milice za nacionalno var- stvo. Ker pa se te znamke ne mo- rejo menjati za druge, dovoljuje poštna uprava občinstvu, ki bi bi- lo v posesti omenjenih spominskih znamk, da jih lahko rabi za fran- krranje pošiljatev do 30. aprila 1928. DELOVANJE ŽIVILSKE POLI- CIJE Občinska živilska policija je iz- vršila v tednu od 20. do 26. janu- arja 1928. sledeče operacije: pre- gledala je 1285 obratov, med kate- rimi 210 pekarnic, ter je stalno nadzorovala vse trge in prodajali- Sča izven njih, odredila je 134 za- plemb živil na trgih in po proda/- Jalnah, ker niso bila več za kon- sum, izvršila 150 pokušenj mleka, vzela 24 vzorcev za analizo, napra- vila je eno ovadbo radi prestop- kov proti obrtnim zdravstvenim predpisom in 5 ovadb na kr. pretu- ro radi zdravstvenih zakonov. Rojstva, smrti in poroke v Trstu dne 28. januarja 1928. __ Rojeni: 9; mrtvi: 11; poroke: 8. . Iz tržaškega življenja Samomor starte. V nedeljo popoldne so ljudje na- šli pod železniškim mostom pri Miramaru truplo starke, ki je ime- la hudo rano na glavi in druge po- gkodbe na raznih delih telesa. O žalostnem odkritju so bili obvešče- ni orožniki na miramarski posta- ji, ki so pri izvidu na licu mesta ugotovili, da gre za samemer. Starka, v kateri so spoenali skore sedemdesetletno Frančiško Boga- teč, stanujoč o na Preseku, je sko- čila z mostu, visekega kakih 10 metrov, na spedaj ležeče skale in najJ»rŽ obležala na mestu mrtva, kajti pri skoku si je adrebila lo- banjo. Obupni korak je izvršila — kakor je bilo mogoče sklepati po raznih okolščinah — okoli 10. ure. Ni znano, kaj jo je gnalo v žalost- no smrt. Zvečer je bilo truplo prepeljano v mrtvašnico mestne bolnišnice. Slabo kenčan izlet z avtomobilom Predsinočnjim sta prišla iskat pomoči v mestno bolni^ivico 29-1 et- ni Costante Quartero in 33-1 e t ni Ezij Biancorosso, oba radiotele- grafista, nameščena na brzojav- ni postaji Italo-Radio na pomolu Fratelli Bandiera; dala sta si iz- lečiti številne praske po rokah in obrazu. Moža sta povedala, da sta poškodbe zadobila pri avtomobil- ski nezgodi. V nedeljo zjutraj sta se namTeč odpravila v družbi svo- jih žen na izlet z avtomobilom v Benetke. Ko so dospeli v bližine Portogruara, je privezil naspro- ti kolesar, ki je nenadoma preetri- gel pot avtomobilu. Da bi se mu izognil, je Quertero, ki je vodil av- to, naglo zavil na levo, tako da je avto zdrčal s ceste, se prevrnil in razbil. Vendar pa se avtomobilisti pri vsej nesreči imeli precej sreče, kajti nihče izmed njih se ni resno poškodoval. Tu"di kolesar, ki ga je avto zadel z blatobranom in pre- vrnil, jo je poceni i-zkupil; zad-obil je 1© neznatno rano na glavi. Izgi- nil je s svejim kolesem, Se predno so utegnili zvedeti, kdo je. Nosss&ia motedklista Še bolj žalostno je končal izlet, ki sta si ga privoščila v nedeljo 25-letni Lucijan Furlani, mehanik, stanujoč v ulici Galileo Galilei št. 7, in njegov prijatelj, 27-letni de- lavec Anton Braricovich, stanujoč v ulici Media št. 27. Predpoldne sta se odpravila z motocikl jem v Tržič in tamesnjo okolico. teudiia sta se tam do večera in vse je šlo srečno. Pri povratku pa sta imala smolo. Ko sta že srečno dospela v me-sto in sta bila takorekc-č že do- ma, ju jo doletela huda nezgoda, ki jima je zagrenila ves izlet. V ulici Udine je namreč motorno kolo zdrčaio na blatni' cesti ter treščilo ob zid. Sunek je bil take močan, da je Furlani, ki je veail metocikelj, butnil z glavo ob zdd ter se pri tem hudo pebil po Čelu in obrazu; med drugim si je tudi prebil lobanjo. Njegov tevariS se je pa samo nekoliko opraskal. Ne- srečna motocikl j ista sta dokila prvo pomoč od zdravnika reši ki e postaje, ki je bil telefonično po- klican na lic® mesta. Furlani je bil nato »repeljan v mestno bol- nišnico, kjer so ga sprejeli v ki- rurgični oddelek. Njegovo stanje je resa o. ŽalestM pasIa^Ue neprevidne režije s ktlesom. Nepreviden kolesar je včeraj predpoldno zakrivil na cesti med Greto in Kontovelom nesrečo, ki bo utegnila imeti žalosten epilog. Okoli 11. ure je šla po tej cesti sku>- pina kmetic iz okolice, ki so se vračale iz mesta domov; med nji- mi je bila tudi 55-letna Ana Milič iz Saleža pri Prošeku. Ko so žen- ske dospele pod Konlovel, jim je privozil z veliko naglico naproti neki kolesar, kateremu se Miliče- va ni utegnila umakniti. Kolesar se je zaletel s tako silo vanjo, da je reva telebnila na tla in obležala nezavestna. Tudi kolesar — pri- bližno 20-leten, po delavsko oble- čen mladenič — je pri tem padel, a se je kmalu pobral, skočil spet na kolo in jo naglo odkuril proti mestu. Ženskam je pa dejal, da gre na Kontovel, da bo od tamošnje orožniške postaje telefoniral po zdravnika rešilne postaje. Ženske so nekaj časa čakale, ko so pa vi- dele, da zdravnika od nikoder ni, je ena izmed njih pohitela na Kon- tovel • ter obvestila o dogodku ta- mošnje orožnike. Ti so poskrbeli, da je končno prihitel na lice me- sta zdravnik, ki je ugotovil, da je Miličeva nevarno poškodovana; pretresla si je možgane in najbrž ji je tudi počila lobanja. Po prvi pomoči je bila reva prepeljana v mestno bolnišnico. Njeno stanje je telo nevarno. Neprevidnega kolesarja išče po- licija. Nezgoda pel Mm Na parmku «Conte Grande*>, ki ga dograjujejo v ladjedelnici S. Marco, so v nedeljo preizkušali parni kotel pri strojih- Pri tem delu sta bila zaposlena med dru- gimi delavci tudi 26-letni Josip Persich, stanujoč v ulici Istituto št 13, in 25-letni Ferdinand Dumi- irich, stanujoč v zagati S. Teci* 6t. 4. Med preizkušanjem so pri enem kotlu odletela vratca ter za- dela omenjena delavca. Ker eo lu- la vratca razbeljena, sta poleg ran oba zadobila tudi hude opekline. Z »vtomeMlem rešilne poeta je sta bila pregljema v mestno bolnišni- co, kjer se bosta morala zdraviti kakih 14—20 din. VonA in avtozsebff. Ko je 34-letni voznik Fran Stare, stamugeč v Barkovfjah št 872, si- noči oboli 18. ure korakal poleg svojega voza, Ki ga je uprav pri- peljal iz tevarne vasettne v Ba» k ovijati »a c«sto, ga je pred to- varno likerjev Baker podrl tovor- ni avtomobil tovarne «AUmeaatal- re», ki je istočasno privozil z dvo- rišča te tovarne. Pri padcu si je Stare zdzt4>il nosne kosti ter se tudi sicer hudo pobil po obrazu. Z istim avtomobilom je bil prepe- ljan na re&lno peste J, kjer je dobil prvo pomoč. Nato je bil pre- peljan v zaostao bolnišnico. Zdra- viti se be moral najmanj 3 tedne. Šofer je bil po zaslišanju izpu- ščen na svobodo, ker se je izka- zalo, da je bil Stare vinjen. Zlikovci vlomili blagajz*. — 40.90« lir plena. V noči od nedelje na pondeljek so se neznani zlikovci vtihotapili s pomočjo ponarejenih ključev v menjalnico na glavni postaji, kjer zo vlomili blagajno in jo izprazni- li. Ugrabili so 40.000 Ur v gotovini in razne vrednostne papirje. O drsnem vlomu, ki so ga o ikrili v prvih jutranjih urah, so bili ob- veščeni policijski organi komisa- rijata na glavni postaji, ki so ta- koj prijeli skrbno poizvedovati po zlikovcih. Drag počitek. 59-4etni kmet Anton Pivc iz Se- žane je v nedeljo popoldne čakal na glavni postaji na vlak, s kate- rim se je imel vrniti domov. Ker je imel Se dosti časa, je stopil v čakalnico, se zleknil na klop in kmalu sladko zadremal. Ko se je čez nekaj časa prebudil, je zelo neprijetno presenečen ugotovil, da mu je iz notranjega žepa suknjiča zmanjkala listnica, v kateri je hra- nil znesek 10® -lir in razne listine. K sreči mu je tat, ki inu je sp*>če- mu izmaknil listnico, pustil vozni listek, tako da se je mož vsaj mo- gel vrniti domov. Predno je odpo- toval, je Pivc seveda javil tatvino policijskim organom. Okraden v tramvaju Med vožnjo v tramvaju proge št. 9 je neznan žepar v nedeljo iz- maknil 42-1 etnemu Ivanu Linka, stanujočemu pri Sv. Alojziju - Chiadino št. 165, iz hlačnega žepa denarnico z zneskom 230 lir. Lin- ka je javil dogodek orožnikom. Vesti Goriike mestne vesti Odstop žbccalčnega tajnika dr. Stami-ja. Tajnik bivše trgovsko - obrtne zbornice je bil dr. E. Sturni. Vsto- pil je v službo pri zbornici leta 1910 ter yoeta.i njen tajnik lota 1S£2. Letos januarja je bila trgov- ska obrtna zbornica spremenjena gospodarski svet. Dr. Stvarni je odstopil od svejega me- sta, nefmjagtoč zdravstvene razlo- ge. Za. tajnika de£e*nega gospodar- skoga sveta je imenovan dr. Ale- areto Stzžner. Pačite aa kažipote! Goriški prefekt Cassini je v svo- jeon u radnom, listu «BoIlettino atti utff»eiali», iz dno 2$. januarja t. 1. opezoril vse občinske načelnike, goriškega kvestorja, orožnike, gozdno in narodno milico, naj strogo pazijo, da se ne bodo zna- merila, ki se postavljena od voja- ške oblasti kot kažipoti v obmejni coni in sicer od črte Ajdovščina - St. Vid pri Vipavi - Št. Peter na Krasu - Bistrica - Snežnik - pre- mikala, odstranjevala ali poškodo- vala, ka*- se je v nekaterih krajih že zgodilo. Zato naj omenjene ob- lasti. epozore ljudi v krajih, kjer so ta znaanenja postavljena. Nerc cone kraku Ker »e je pedražala cena moki za izdelovanje kruha, se je v Go- rici na prošnjo pekov in razpro- daj a lccv kruha slednji nekoliko podražal. Določile so se torej no- ve cene kruhu, tu sicer od 28. januarj«, t. 1. dalje se prodaja kruh pfcenične moke, presoja- ne aefcooskih določbah, v dol- ne več kot 30 cm in ne težji od 5*30 gramov po lir 1.80 kg; kruh v ko«šh po 269 gramov pa po 2 Kri kg. Kruh se mora pro- dajati po teži in ne po koeih. V vsaki razproda j alni&i krube. mo- rajo biti onMmjene cene razotoe- šene na vifctfrm mestu. Prestop- ki se strogo kaamovali. Na eosti so pa aaftU Goriški Žetoni križ je maral pre- peljati v goriško mestno bođaični- co aeke#a Alojza Lupieria, stare- ga 35 let, iz Verse. V nedeljo zju- traj ga je namreč načel neki kmet na cesti v bližini Verse ležečega v neeaveeti. Pretresel si je močno možgane. Očividno se je moral Lupieri ponesrečiti, ko se je vra- čal v soboto zvečer proti domu. Ker ni bil vdan pijoničevanju, pafi pa priden družinski oče, ni misli- ti, da bi se ponesrečil radi pijano- sti. Možno pa je, da je bil od kopa, ki je mislil, da ima pri sebi denar, napaden. Prispevek pokrajinskem* dru- štva za pobijanje Jetike Goriški prefekt Cassini je dolo- čil prispevek društvu za pobijanje jetike za leto 1928, ki znaša 40 sto- tink na vsakega prebivalca. Slabe Na gorižki Zeleni križ je prišla iskat prvo pomoč neka Erneeta Cosatti iz Standreža St 15. TWila je, da se je najedla gob ter se Čuti po njih zelo slabo. Z Te&ilnim tomobilom so jo nato sjpraviU v bolnišnico, kamor jo je spremljal tudi njen mož, ki se je tudi čutil po zaužitih gobah zelo slabega. V bolnišnici so takoj ugotovili prve znake zastrupljenja pri obeh za- koncih ter ju zato pridržali v bol- nišnici, dokler ne okrevala. Pazi- te na gobe! Avtomobil ga Je poradi Včeraj dopoldne okrog 10. ure je štandreSki učitelj izpulil svoje otroke v prostem Časa iz Sole. Otroci, ki imajo v Mišmi svoja stanovanja, so stekli k svoji mamici po košček kruha. Tako tudi komaj osemletni Ey- genij Maraž. Toda nesreča ni- kjer ne počiva; Po cesti, po ka- teri je letalo več otrok, med nji- mi tudi M a raže v, je privozil av- to ter podrl na tla Evgena Ma- raža. Kolo mu je šlo čez levo nogo in mu jo zlomilo. Dobil je tudi nekoliko prask po obrazu, ker ga je avto nekaj časa vlekel za seboj po cesti. Z istim avto- mobilom, katerega gospodar je doma iz Gradeža, je bil deček nato odpeljan v bolnišnico usmi- ljenih bratov, kjer se sedaj zdravi. Iz naia*a urada SloScinja, ki krade v uradu po. krajinskoga dopola vera Pred goriškim kazenskim sodi- ščem se je morala včeraj dopol- dne zagovarjati neka Marija Spe- sot i-z Aiella, ki je bila obtožena, da je pred nekaj dnevi v uradu po- krajinskega dopolavora kjer je bi- la uslužkena kot služkinja, po- kradla okrog 200 lir iz miznega predalčka, ki ga je odprla in za- prla s ključem, katerega je bil pred nekaj meseci uradnik izgu- bil. Obtoženka je trdila, da je ne- dolžna in da ni ničesar vzela. Zaslišan je bil tudi kvesturni marešjal Palumbo, ki pravi, da ga je tajnik pokrajinskega dopolavo- ra opozoril na to, da mu večkrat zmanjkuje iz njegove mi-znice v uradu denar. Izrazil je tudi svoj sum glede služkinje. Maresjalo je takoj pričel z iskanjem, da bi za- sledil tatu. Podal se je s tajnikom na urad in zaznamoval ves denar z malim, križcem, ki ga je vbodel v srekrnate pet in deset-lirske bankovce z nožoro. Ko je drugi dan zjutraj služkinja končala s svojim pospravljanjem! v uradu, jo je ma- re&jalo žo čakal prod uradom, da bi videl, kam se ko okrnila. In res, ko je ona prišla iz urada, je kreni- la naravnost v MiSnjo trgovino ter si tam kupila nekaj drobnarije, med drugim tudi en par nogavic. Takoj za njo pa je v »topil v trgo- vino maresjalo in zaprosil trgov- skega nameščenca, naj mu poka- že denar, s katerim mu je služki- nja plačala. Ko irui je ta denar po- kazal, je takoj na njem zapazil usodni križec. S tem je imel glav- ni dokaz v rokah. Takoj nato je odpeljal Ženo na k vest uro, kjer so jo aretirali. Med ter» časom pa je skušala ključ, s katerim je odprla predal v pisarni, skriti v nogavico, to pa oo zapazili. Državni pravdnik je zahteval, naj sodišče obsodi Marijo Spesot na 1 leto in 2 meseca zapora. Sodišče pa jI je prisodilo 9 me- secev in 10 dni zapora, toda le po- gojno za dobo 5 let. Imel Jo bojno fantazijo, ko eo Je vračal ponoči vinjen domov. Dne 22. maja I. 1927 se je zglasil na grgarski orožniški postaji Lud- vik JevSek iz Grgarja ter trdil, da sta ga, ko se je vračal po noči pro- ti Grgarju na svojem kolesu, ne- nadoma napadla dva neznanca, ga vrgla s kolesa in mu pobrala kolo. Obtoženec Ludvik JevSek je Ml, ko je te pripovedoval orožnikom, popolnoma pijan. Orožniki so pri- SK na mesto, kjer bi ae bil moral izvršiti poskušati rop, toda našli so tam v obcestnem jaricu Jevdko- vo kolo, malo proč pa njegov klo- buk. Ko so nato jeli Jevttka nada- lje izpraSevati, je pričel zahajati v različna protislovja, radi čeear so se orožniki odločili, da ga čez noč pridrže pri sebi radi simuli- ranja na njem storjenega zločina. Toda tudi drugi dan, ko se je Jev- Sek zavedal popolnoma, je Se ved- no trdil, da jo Ml napaden. Ker pa •o bi K orožniki drugačnega mne- nja so naznani M sodnijL Sod- ni je ga je obsodila na 3 meeece zapora, JevSek pa ee je proti tej razsodbi pritožil, trdeč vedno, da je nedotteiL Prizivno eodtSČe ga je nato o- prostilo radi nezadostnih doka- zov ~ • - Ker je posekala drevo, ki je rastlo ob poti * je bila od tolminskega pretorja obsojena neka Marija Faletič na 2 dni zapora ter na 50 lir kazni. Obtožnica je pravila, da je 17. ma- ja 1. 1. posekala drevo, ki je rastlo na državnem ozemlju, to je ob ce- sti m ne na ozemlju, ki je njena last. Toda dokazala je nasprotno, da je drevo rastlo na njenem o- zemlju. Zato je prizivno sodišče spremenilo prvo razsodbo 4n obto- lenko oprostilo. Razžatiia Je poteštata Na 100 lir kazni je bila obsojena od prekrrja v Cervignanu neka Te- rezija Moinas iz Ogleja, ker je ža- lila oglejskega poteštata z beseda- mi: «Vse skupaj Je ena botega!» Prišla je namreč k poteStatu, da bi ga poprosila, naj ji plača z ob- črasMm denarjem zdravila, ki jih je rabila za nekega člana svoje družine. Poteptat pa ji je rekel, da ji ne more plačati zdravil, ker ni vpisana v seznam občinskih re- vežev. Tedaj pa se je starka, ki je trdila, da je ubožna, razjezila in zavpila: «Vse skupaj je ena bote- ga», zaloputnila z vrati in odšla domov. Pri prvi razpravi je bila kaznovana z 100 lirami globe, pro- ti tej razsodbi pa je vložil priziv državni pravdnik, zahtevajoč ka- zen 300 lir, ne pa samo 100 lir. Prizivno sodišče je včeraj prvo razsodbo spremenilo in obsodilo starko na 300 lir kazni. Zopet živo srebro Pritožila sta se proti prvi raz- sodbi, po kateri sta bila Marija Gnezda ter Ivan Bogataj obsojena prva na 3 mesece zapora ter ICO lir kazni, drugi pa na 1 mesec ter 100 lir kazni radi tatvine in radi pri- lastitve ukradenega, živega sreina iz idrijskega rudnika. Prizivno sodišče pa je prvo razsodbo potr- dilo. IDRIJA Na proturi Ivan Makuc, ki je bil obtožon, da je prekoračil državno mejo brez potnega lista, je bil od idrijskega pretorja obsojen na 5 mesecev za- pora, toda le pogojno. Mferss «118 Iz 13. !n H. Kako se petevali cesar j L - N arb&ne •ee/sliee. - Ženitevasjski običaji. Dražtva tre*c.ostL - Spekerarfki In palčavniki. - Igre za denar. Kadar so nemški cesarji poto- vali v Rim, so hodili navadno sko- zi patriarhove dežele. Na dol^i poti so so radi ustavljali v Čeda- du, Vidmu ali v Gernoni, in pa- triarhi so si s plemstvom in me- ščani vred tleli v veliko čast, da so mogli pogostiti cesarja in nje- gov dvor ter se ogreti «na sohicu cesarske milosti«. Najsijajeejši sprejem je doživel cesar Kstrel IV., ko je potoval v Rim. Dne 21. apri- la 1368. je prispel cesar s svojo soprogo in hčerjo do Vidma, kjer ga je svečano sprejel petriarh Markvard. V cesarjevem sprem- stvu so bili nadškof praski s tre- mi drugimi »kctfi, mejni grof mo- ravski, grof nurnfcerški, grof go- riški ter mnogi nemški in češki plemiei. Razume se, da so vsi ti visoki gospodje imeli s seboj ne- broj oboroženih hlapcev in sijajno opremIjemh konj. Na vratih «Por- ta Aquileiensisu ga je čakal pa- triarh istotako s sijajnim sprem- stvom. Cesarju na čast so prišli iz Italijo Amadej VI. Savejski, imenovan «zeleni grof», ker je no- sil pri viteških igrah vedno zeleno obleko. (Ta Amadej VI. se je od- likoval po svoji izredni hrabrosti v mnogih vojskah, zlasti proti Turkom in Bo-lgarom.) Pri spre- jemu so bili nav«>£ni bene#ki od- poslanci v svojih bogatih slikovi- tih oblekah, škof iz Padove, slavni pesnik Petrarca in toliko drugih. Mestni kapetan videaaaski je po- zdravil cesarja z nagovorom in ga je ogrnil s purpurnim plaščem, izvezenem v "zlatu s cesarsko kro- no, posuto z biseri. V imenu me- sta mu je podaril 200 mernikov ovsa, 120 funtov belega voska, 6 sodov najboljšega vina ni 10 pi- tanih volov. Cesarico in njeno, hčer so pozdravile plemenite go- spe iz Furlani je; odlični meščani so nositi cesarski baldahin. Se- dem dni je bival Karel IV. v Vid- mu in vsak dan so se njemu na čast vršile svečanosti in — poje- dine. Pri viteških igrah se je od- likovalo domače plemstvo; naj- večjo zabavo pa je imel cesarski dvor pri narodnih plesih. Ko je cesar odhajal, je njegovo sprem- stvo narastlo, ker se mu je pridruži- la večina domačega plemstva, pa- triarh pa ga je spremljal do Rima. Poleg Vidma sta tudi mesti Če- dad in Cremona tekmovali ob ob- iskih visokih gostov, ker vojvode koroški, tirolski, avstrijski, goriš- ki grofje, papeževi odposlanci itd. oo se radi ustavljali pri teh gosto- ljubni ljudeh, kjer se jim je do- bro godilo. Poleg obskrbe so do- MraK povrh Se mnoga darila, IModtsem sladkega konfekta (con- feUO, voftčenlh sveč in vina. Pa tudi zmagovalci pri turnirjih eo doMvatt no«rado. Ue*U> Codad je L 1968 določilo zmagovalcu pri letnih torairJUi po 14 vatlov Iki- ItAom sukna Ta nabada se je SnTeLani* vso de L 1674. Vrh tega eo ee prirejale ie druge ve- Mltce, ki veselemu temperamentu italijanskega naroda Ae danes u- gajajo. Ko se jo za časa strašno kuge (1948) Število prebivalcev skrčilo, je patriarh Betrand de St. Gin ne s nakazal revnim ner». s tam 12.000 zlatih goldinarjev za doto, prirejeval je narodne veseli- ce s telovadnimi igrami ln javni« mi plesi, da se mladi ljedjo ma4 seboj spoznajo in rprijateljija,- Z L 1350. so pri&e konjske dirka (Corde di eavaili) z^pet do velja« ve. Pod oboki mestne hiše gia) v Vidmu je Betrand vsak btz*> koštni pondeljek prirejal jame pleee, ki so bili 5e v novejših ča>« slh v navadi. Pri sklepanju ml-» rovnih pogodb in pri družinskih svečanostih (pri zaroki, na po* ročni dan mlade neveste in žemK na, ob rojstvu itd.) je domaČe plemstvo prirejaio vžto&ke igra pri katerih so bili navzočni triarh, goriški škof ln drugi od* lični gostje. — Dota za hčere plemenitih dru>- Žin je bila za one čase izredno vi-, nevesta je dobila po l.(>00—* 0 goldinarjev gotovine, trojno obleko (eno svileno, eno iz žame* ta, ono pa iz broktaa), eno veri-* žico pravih biserov, eno pa zlato. Poleg tega so dobivalo neveste po( dve ali še več kolonskih gruntov, ali pa namesto tega po 300—450 goldinarjev v gotovini. Ko se je nevesta na belcu približala domu svojega ženina in stopila s konja (dismontadurius), je dobila še po- sebej darilo (-Morgengabio), na- vadno hlapca-tlačana, ali pa zo- pet darilo v gotovini. Proti koncu XIV. stoletja so bile dote še več je: neveste so dobivalo do 2800 zlatih goldinarjev, vrhtega pa še druga običajna darila, kot smo jih gori našteli. Patriarh Pagano je dal svoji nečakinji Bedlingoriji della Torre ob poroki ob poroki z grofom Mkaijniiardom Ortenbur- škim kar 10.000 goldinarjev v zl. Na d*ui poroko jo nosila neveata eno omenjenih oblek, povrh rde* če obrebljeao krflo, na giavi pa belo pečo. (Caornig imenuje to «©i*ie slavvische, noch bestehendo SHte). 2enin je nosil jopič iz brG- kata, bogato našit z zlatom in srebrom, na glavi je imel po liri va- lo, podobno mitri, ob pasu pa bo-« dalo in dolg meč. Spričo takih in podobnih j>rilil^ kjer jo prišlo resnično ah vsaj navidezno bogastvo do veljave, sa jo v Furianiji razpaslo razkošje. Ljudje so videli sijaj patriarhov in knezov na njihovih potovanjih, videli so dragoceno oprečno sprem- stva in kohj, pa je i plemstvo za- četo tako, za njim pa tudi meščan- stvo, kakor je to še danes v nava- di, ko na deželi ob nedeljah ne ves, ali gredo v cerkev domači dekleta, aii so goriške in tržaške gospodične prišle kazat svoja go- la kolena. Za lankošje v ženskih oblekah naj služi primer soproge plemiča Pirtzano, kateri je plemeniti l*a- gogna kupil ol>ieko iz škrlata, ki je slala takrat 240 goldinarjov, kar bi bilo danes približno šest tisoč lir!! — Da, prišlo je tako da* leč, da je patriarh Betrand d^ St. Ginces izdal siroge naredbe proti razkošju (1342). Po teh odreubah ni smol nihče nositi na obleki zla- ta, srebra in brokata, našitega z biseri, zlatom ali srebrom; dovo- ljeno pa jo bilo nositi iu>. jokavih po 20 srebrnih gumbov vsak po 10 krajcarjev vrednosti. Vlečko na ženskih krilih niso smele biti daljše nego po 1 vatel. Za plemiče pa te odredbe niso bile obvezne. — Zanimivo je tudi to, da so purane smeli jesti edino ie plemiči, v som drugim smrtnikom je bila ta po čenka do konca XV. stoletja po-d kaznijo prepovedana, ker so jc smatrala za luksusno jed. To nam pripoveduje Morelli v svojem znamenitem delu «Storia della Contea di Gorizia». Še večji uspeh nego patriarhove posiave so imele proti razkošju duhovne igre in spokorniiko vajo bratovščine flagelantov (Cžonfra- ternit4 dei BaUuti). Duhovne igre so bile dramatič- no predstave, za katere so redovni- ki jemali snov iz Sv. pisma. V ve- likem tednu so predstavljali po samostanih trpljenje v peklu, da odvrnejo ljudi od razkošja in ^re- ha. Strah pred večnimi poklenski- mi mukami je bil tako velik, da so ljudjo radi zahajali med bičar- je (flagelante). Te bratovščine je ustanovil proti koncu XIII. sto- letja oglejski dekan Asquino, ki je prišel s Četo takih spokornikov v Čedad, kjer so se na javnih tr- gih nagi do krvi bičali, prepevali nabožne pesmi in klicali grešnike k pokori. Te bratovščino so se tako naglo širile, da je že 20 dni po prvem javnem nastopu povsod — po mestih, gradovih in vaseh ^ žvižgal in pel krvavi bič po na- gih grešnih telesih. Ženske so se ponoči bičalo po cerkvah, in po oblih ramenih in rokah koder ss je pred kratkim šopiril brokat in Skrlat, so zevale krvave rane... Druge' ženske, med njimi mnog« plemenite gospo, so se dale vzida- ti v ozko celice poleg cerkvži, kjer so v spokornem življenju samota- rile in živele od milodarov dobrih ljudi. Kakor nam to pripoveduje zgodovinar Nfooletti «Biografi» dei Patriarchi d'Aquileia), 1* dala Alsubetta z drugimi plomo- ni tim i tovariiicami vzidati poleg cerkve sv. Ste/ana v Čedadu, kje« m delala pokoro in služila Bogu. Tudi puščavaikov ni manjkakfc ki so v samoti premišljevali o ni« čevseti posvetnega življenja in 11- veM ob skromnih mi Vod arih popoC« nikov in bližnjih samostanov. A U pobožni samotarji so imeli v onih nevarnih časih mnogo -za- slug za javni blagor. Kadarkoli so klativitezi in drugi tolovaj-^ V Trstu, dno 31. januarja 192& •EDINOST® III. grozili po deželi, so puščavniki etražili na skritih krajih ali vrh gričev, pa so s svojimi zvončki dajali znamenja, da lopovske dru- hali grozijo s požigom, ropom in umorom. Na taka znamenja so Jjudje po deželi iz svojih samot- nih bivališč bežali z družino in živino v utrjene tabore in grado- ve svojih gospodarjev. — . Poleg razkošja v obleki in o- premi stanovanj sc je bila v 13. in 14. stoletju razpasla navada vi- soke hazartne igre na kocke. Zdi se, da poštenega taroka ali »po- hlevnega mavša» še niso poznali. Skorcda vsa mesta so imela v svojih štatutih posebne kazenske odredbe proti igralcem in njiho- vim pomagačem, ki so jih skri- vali. Čedad ima kar dve taki od- redbi, in sicer iz 1. 1303. in 1307. Ta strast je bila razširjena zJasti med duhovniki, kar jo povzročalo mnogo neredov in nejevolje med narodom. Zato so ustanavljali •društva zmernosti«, kjer so igral- ci delali svečane obljube, da ne hodo več igrali za visoke zneske in so za take obljube dajali jam- elvo (vadium) v gotovini ali v ne- premičninah, ki je zapadlo, ako se jo kdo navzlic obljubi in jam- stvu zopet lotil kockanja. Corra- dino di Cividale je prisegel svojim sestram, neki Matiusso pa je ob- (ljiibil kanoniku D Orsaria, da ne J>osta več igrala; za jamstvo sta dala vse svoje premoženje. Flori- rlcs von Pertenstein, arhidiakon čedajski, je svečano prisegel, da v naslednjih 20 letih ne bo več igral na kocke (ad taxillos). Toda izgovoril si je, da smo v veseli družbi igrati za — vino, v denar — pa le do zneska dveh denarov. Ako ne bi držal obljube, plača 150 gold. v zlatu. — Takih primerov, ki so zgodo- vinsko zajamčeni, imamo mnogo, toda za ta skromni okvirček kul- turne zgodovine za Časa patriar- hov, naj zadostujejo navedeni slučaji. Znanost In umetnost Vicsnte B laško Ibanez. V soboto, dne 28. januarja, je u- mrl v Mentone na francoski rivie- ri v prognanstvu španski pisatelj Vicente Biasko Ibanez in sicer prav en dan pred svojim eden in fcestdesetim rojstnim dnevom. Ibanez se je rodil v Valenciji iz dobre meščanske družine. Študiral je pravo. S svojim sedemnajstim letom jo skrivaj zbežal v Madrid, kjer je bil zaposlen nekaj časa kot tajnik pri pisatelju Fernandezu y Gonzales-u. Že tedaj se jo mladi Ibanez udeleževal vseh zborovanj in nastopal večkrat tudi kot go- vornik. i*Gslediea njegovih preo- strih govorov in člankov v levo- radikalnem, "pariškem časopisju je Lila prva zaporna kazen. Pozneje, ko je imel dva in dvajset let, je bil zapleten v neko zaroto in je moral Ležati na Francosko. Tu je ostal tri leta in sicer v Parizu, kjer je spisal svoje prve romane. Leta lc 91. se je vrnil v domovino in ustanovil list, ki še dandanes izhaja, «El Fueblo». V tem listu 3'e nadaljeval L-oj za svoja republi- kanska načela. Čudovito je bilo, kako je delal. Pisal je skoraj sam ves list, poleg tega je spisal dva »zvezka novel in roman «Arroz y Tartana«, satiro na valencijansko meščanstvo «ki žre doma edino le riž, samo da se more voziti v last- ni kočiji.» V njegovi borni uredni- ški sobi je nastal njegov roman «Flor de Mayo», povest iz življenja sredozemskih ribičev in tihotap- cev. Svojo domovino in svoje ro- jake popisuje Ibanez v svojih spi- sih naravnost ženijalno. Naj se še tako poglablja v razna vprašanja, vedno ostaja pesnik, slikar. Ko je grozila vojna s Kubo, se je Ibanez z vso strastjo in z vso vnemo zavzel proti vojni. Pri žel je pred vojni sod. V zadnjem tre- nutku so mu pomagali mornarji v Italijo. Po vojni se je vrnil. Zopet ga je sodil vojni sod in ga obsodil na eno leto ječe. In tako je šlo vse njegovo življenje. Vedno se je bo- jeval za svoje ideale in vedno je bil v sporu z oblastmi. Ko je njegovo ime zaslovelo že po vsem svetu, je Ibanez mnogo potoval. Šel je v Orient, Indijo, Južno Ameriko. V zadnji vojni je spisal «apokoliptične jezdece« in «Mare nostrum», kakor sam trdi nikakor ne proti Nemčiji, marveč proti nemškemu militarizmu. Ibanez spada med one Španske pisatelje, ki so imeli povsod naj- več Čitateljev. 2e pred leti je tr- dil sam, da so mu njegovi roma- ni, posebno pa filmi njegovih del prinesli mnogo zaslužka, nad pet milijonov pese-t. Ibanez je umrl v pregnanstvu v Mentone v lastni vili, tik vile ruskega zdravnika Vorcnova. K njegovi smrtni poste- lji sta priletela s posebnim letalom iz Španije njegov sin in njegova hči toliko pravočasno, da je izdih- nil v njunih rokah. SGdba o njegovem pisateljeva- nju je različna. Nekateri vidijo v njem le tovarnarja romanov, drugi ga stavijo v isto vrsto s Cervan- ter-om. Splošno se pa lahko reče da je užival sloves znamenitega izur'enega pisatelja, ki se je odli- koval s svojim na Zola-ja meječim realizmom. Geografski kongresi v Jmgcslaviji Koncem aprila 1. 1927 se je vr- šil v Beogradu I. kongres jugo- slovanskih geografov, ki je prvič združil geografe Jugoslovije v skupnem delu, posvečenem zlasti vprašanjem šolske geografije. Na sklepnem zborovanju se je skler- nilo, da se skliče prihodnji kon- gTes (1. 1929) v Sloveniji in se bo torej vršil drugi sestanek jugo- slovenskih geografov v Ljubljani. V Jugoslaviji se pa bodo kmalu nato, že 1. 1930., sestali tudi geo- grafi iz vseh slovanskih držav na 3. vseslovanski kongres geogra-= fov in etnografov. Pobudo tej med- slovanski prireditvi je dal pokoj- ni profesor J. Cvijič in se je prvi vseslovanski kongres vršil v Pra- gi 1924.. drugi pa na Poljskem 1^27. Slično kakor poljski, bo tudi jug"oslovenski 1830. prirejen v ob- liki potovalnega kongresa in bo- do torej stotine slovanskih geo- grafov obiskale tudi Slovenijo, kjer se bo vršil del zborovanj in ekskursij. Geografsko društvo na univerzi v Ljubljani si je v svesti velikih nalog, ki ga čakajo ob obeh prireditvah. Pripraviti bo treba zlasti v društvenem glasilu "Geografskem vestniku« razno- vrstno znanstveno gradivo, nada- lje predavanja, slike najlepših pokrajin, zemljevide itd., da se pripravi gostom dostojen sprejem : m m J* | ČISTILNI ČOKOLADNI BOMBON IZBOREN PO OKUSU. UČINKUJE 2 GOTOVOSTJO PRi OTROCIH IN ODRASLIH. PRODAJA SE V RUDtČlH ZAVITKIH PO 50 CEKT. Kemično-lekarniikl zavod .Ali« Modonno deti« SaUte" C** Raff. Oo v ozvezdju Strelca, proti koaicu v Kozorogu. Kazala nam bo skozi ves mesec približno 4 pestine svojega površja. Kan je praktično neviden. Ii^tet je še vedno kraljujo- či planet na nebu, dasi le še v prvih urah po soinčneoa zaho- du, kajti sredi meseca zahaja že tri ure in pol za Solncem. Sofevtu je že bolje viden, in sicar v jutranjih urah v Of i ju- hu. Ostala dva, s prostim očesom nevidna planeta bosta v febru- arju oba vidna, in sicer Uran v večernih urah že na obzorni- ku v ozvezdju Rib, Neptun pa skozi vso noč v Levu. (Dalje na IV. strani) mmmm ZAHVALA. Za ganljive izraze sočustvovanja ob nenadni izgubi itsšega nepozabnega soproga, brata in strica se najislcrenejše zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili spomin blagega pokojnika. Posebno zahvalo pa izre- kamo pevcem Salezijanskega zbora za petje pri pogrebu v cer- kvi in vsem ki so se udeležili pogreba ter spremili predragega pokojnika na njegovi zadnji poti. TRST, dne 30. januarja 1928. Žalujoči ostali. » ."-vr f St,*-^"- • Potrti neizsterne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem In znancem, daje naša nadvse ljabljcna mati, stara mati Uršula vd. Rotar t 86. leta, v petek, 27. t. m., mirno v Gospode zaspala. — Pogreb drage pokojnice se Je vrSil • nedeljo popeldae aa domače pokopališče. VODICE, 30. januarja 1928. (168) Žataječa družina Rikarlć. MALI OjHJjSI RESESTE P9I8S! u vzmeti za dve postelji. Jelerčič, tapetnik, Trnovo - II. Bistrica. , 3 POROČNA soba, jiesenova, masivna, a psiho ali umivalnikom, 1700.—, topolova 1800.—, luksuzna 1250.—, Postelje z mrežo 150.—. Twrk, Cesare Bat t is ti 12. Pozor na številko. 84 IZREDNA prifikal Poročna soba oreho- va, z mrair.©rjem in ogledali, 1466, vila Forti 17, Opčine. Istotam se proda tudi šivalni atroj «Singher» in steklena oma- ra. 104 KRONE, srebrne, plačani* 136, goldinar- je 3.60. Signoretto, Corso Vitt. Em. 2. 105 KUPIM do 200 m mreže in 400 m bodi- časte žice za ograjo vrta. Ponudbe na gostilna Mohar, Jelšane. 106 ME1 LIKAMO sobo ali sobico odda ta- koj v podnajem slovenska družina, tudi z uporabo kuhinje. — Via Ant. Sioppa- ni 5 - II desno. 81 GOSTILNO «AIle Corriere* prej Porlo- rose, Via Romagna šE. 4, blizu kavarne Fabris. Postajališče korijer, shajališče dežtlaaov in okoličanov. Najfeošiša do- mača kuhinja, prvovrstno okoličansko, vipavsko, istrsko vino in kraški teran. Za dobro postrežbo jamči udani Štefan Stančić. 74 Vse je pripravljeno za sfavnosf. Če bt povabljenec nenadoma čutil kako bolečino ? Ne poza- bile pripraviti tudi fcblice ASPIRINA popolnoma neškodljiva srcu. Te odpravijo v kratkem ka- kršnebedi bolečine. Ne kupvjle posameznih tablic, ampak v*:dno originala« cevčice ,BAYER- z 20 tablicami ali P« ekonomični za- vitek „BAYER" 2 tablicama. mmm jemesr ne bodete manjkali, ako ves Trst prihaja občudovat ^ IMO mKORiktuo f ki spreminja naše skladišče v kotiček Daljnega vzhoda vsltd Mffisnaod 2-mi Zgodovinski roman iz kanadske prošlosti (n 2) Spisal James Oiiver Curwood Prevei France Magajna. Po dolini črnih senc, med deže- lo živih in deželo mrtvih, je mno- go dni plaval Davidov duh. Ni se več spominjal žaloigre, ki se je odigrala na Grondinovem dvorcu, da je Anica pri njem, je pa čutil ves čas, tudi v trenutkih, ko so g-a oni, ki so bili okoli njedra, pri- števali že med mrtve. Deklica ni več zapustila njegove postelje; presedela je pri njej skozi dneve polne žalosti in bdela je nad njim v nočeh, ko ji je brezupje polnilo srce. Skozi vse te dneve in vse te noči je plavala proti nebu vroča molitev, da bi usmiljeni Bog vrnil Anici Davida. Marija Ročk, njego- va mati, je čuvala in molila z njo. Mehka, ljubeča roka je Sla za njim v dolino senc. Bodrila ga je ln krepila, da ni popolnoma uto- nil v njih; vodila ga je polagoma navzgor proti robu doline in ne- ko jutro je odprl oči, ko je zunaj dehtelo tiho indijansko poletje, ki je molče obljubljalo vse, kar je bilo lepo in dobro. Poleg postelje je zagledal Anico — Anico iz nek- danjih dni, Anico, kakršno je gle- dal pred letom na Zatonskem gri- ču. Rosnih, a smehljajočih oči se je sklonila k njemu in mu zacepe- tala njegovo ime. V dnevih, ko so se krepile nje- gove moči, je zvedel mnogo stva- ri, ki jih je celo v času nezavesti želel izvedeti. Obiskal ga je Peter, Čigar obraz je bil poln brazgotin in čigar zlomljena roka je poči- vala na belem prtu, ki ga je imel prtvezajiega za vratom. Z njim je priSla Nancika Lotbiniere. Bila je pa Anica prva, ki mu je pove- dala, da so po veliki božji dokroti napadli Moha.vki ravno v nedeljo zjutraj, ko so bile skoro vse žen- ske in otroci z Grotidinovega dvorca v cerkvi pri maši. Pove- dala mu je tudi, da sta z Nanciko gledali strašni boj skozi ozke li- nice in potem skozi razbita vrata. Toda za resnejše stvari je želelo zvedeti njegovo srce in te sta mu povedala Peter in baron St. De- nis, čigar sivo obličje se je v po- slednjih dneh močno postaralo in v čigar vdrtih očeh je dremala strašna slika, ki je ne bo pozabil nikoli več. Carb&n&c je mrtev. Sr- nomorec je mrtev. Stari mlinar Fontbleu je mrtev in z njimi šs trije drugi možje, sedem žen in štirje otroci. Veikna mož, • pre- pričanju. da so njihove domačije varne, je odšlo z Dieskauom na vojno proti Angležem. Tisto ne deljsko jutro je bilo v cerkvi šest pušk, katere je imel kaplan tam skrite že mnogo let, toda za vse te puške so imeli komaj pol roga smodnika in komaj kakih dvajset krogel. Za žlico smodnika so Še imeli tedaj, ko se je oglasil od gozda krik Črnega lovca. Ce fci prišli deset minut pozneje, bi našli samo rdeča krila smrti, ki bi plavala nad Grondinovisn dvor- cem. Baronov obraz je bil rumenka- sto bled, ko je pripovedoval o ču- dežu, ki se je zgodil v dvorcu. Na jutro napada je bila Anica vsa potrta od neznane bolesti, ki jo je pogost osna obvladovala in pred katero je trpeia od tedaj, ko se je povrnila iz Ouekeca. Ostala je do- ma in z njo Nancika Lotbiniere. Vsi ostali, vštevši tudi črne etre- žaje so odšli v cerkev. V posled- nji minuti je Anica zapustila po- steljo in se napotila z Nanciko č« trato proti cerkvi. Sam Bog ji je vdahnil to misel, kajti komaj so se cerkvena vrata zaprla za njima, so Mchavki kakor tro- pa volkov pri drli iz goeda. Crni lovec je izginil. Sledil je divjakom v gozd In od tedaj g* niso več videle Človeftke oči. Pe- ter in St. Denis sto preiskala vse steze in bližnje tn oddaljenejše goščave, da bi morda na&a oje- govo truplo. Vse iskanje je bilo zaman Brez dvoma je še živ, če le ni sledil Indijancem preko mej posestva, kjer bi lahko postal nji- hova žrtev. V svojem srcu je čutil David, da se bo Peter Joel Še povrnil in to prepričanje mu je krepila tudi Anica. «Ne sme oditi tako, ne sme!» je jokala deklica. «Mora se vrniti, da pokleknem preden j in ga prosim odpuščanja! Ne bom srečna, dokler mi Bog ne dodeli tega.* «Vrnil se bo,» je dejal David, le Marija Ročk je molčala. Njene otožne oči so raaodevale le maj- hen del bolesti, ki jo je občutilo prazno srce, srce ki je občutilo grerakobo oeameloeti, katere ne bo konec nikoli več.*) *) Zgodi -se le premnogokrat, da mrzla dejstva pokrijejo upe in nade ljubečih človeških src s si- vimi, ledenimi meglami. Ko je Crni lovec izginil izpred oči Grondinovega dvorca, je izginil tudi izpred oči vsega ostalega sveta. David ga ni videl nikoli več. Toda leta 1772. je v pustinji Juaniti ne doline umiral nenava- den divji samotar, ki se je izdal za Črnega lovca. Pokopan je bil • vznožju samotne gore, ki nosi danes njegovo ime. - Op. pis. Žaloigra, katere se je Crni lovec tako dolgo bal in jo prerokoval, se je očito zgodila in minila. In- dij-anski zavezniki, s katerimi je sir William Johnson prodiral v Novo Francijo, so ga zapustili. Njegove lastne sile iz angleških kolonij so se pa začele drobiti. Oddelek za oddelkom ga je zapu- ščal in odšel domov. Pri prelazu Ticonderoga se je pa zbrala in utrdila močna francoska vojska, ki je štela skoro Štiritisoč mož. Navzlic prvemu porazu Franco- zov je šinila v svet vest, da se je angleški namen, da bi pri Crown Pointu štrli Francoze in vdrli v Kanado, popolnoma ponesrečil. Nikoli več se ne bo zgodilo, da bi sovražniki z juga poskušali zlo- miti si pot na sever skozi dolino RicheHeu. Žalost je za nekaj časa pokri- vala Grondinov dvorec. Septembru je sledil prekrasen oktober. Ne- katere hiše so ostale mrtve in hladne, v drugih se je pa življenje začelo zopet obnavljati. Zopet sa se svetile sobe v dvorcu in kmalu je zadonela v njih pesem in mno- gokrat tudi smeh. Anica, Nancika in Marija Ročk so se pogumno trudile, da bi z radostmi novega življenja pokopale bolesti in rane preteklega. Z roko v roki sta ko- rakali sreča in žalost, a sreča je postajala od dneva do dneva k rep- ke j ša, žalost je v poteku časa po- lagoma medlela in se topila. Ob zori in ob solnčnem zatonu1 so se oglašali iz gozda klici div- jih puranov. Psi so 'ajali in se razposajeno podili po gozdnih iz- sekah in otroci so se vrnili k svo- jim mladinskim igram. Pokrajina sama se je hrepeneče venčala in se pripravljaLa za veliki mir, za veliko zimsko spanje, ki se je bli- žalo. Nočne slane so pobarvale listje z rumeno, rdečo in zlato barvo, dokler ni postala vsa do- ž-ela prekrasna preproga, kakršno je znM stkati samo Veliki Umet- nik, ki je Bog sam. Stara vetrnica na mlinu je na- daljevala svojo pesem in v njenem petju se je razodevalo nekaj skriv- nostnega, da je Anica plakala, ko ga je poslušala in da se je tudi Davidu v njeni družbi trgalo srce. Kajti le onadva sta slišfJa in u- mevala dušo in glas starega mli- narja Fontbleua in samo onadva sta vedela, da plava njegov duh šo vedno nad kamenitim mlinom in da njegove nevidne roke Se ved- no božajo delo, katero so ljubile. Na vrhu Zatonskega griča, na, onem mestu, kjer je David nekofi pripovedoval zgodbo s smodniko- vega roga, so ležali pokopani Fontbleu, Carbanac in Srnomorec. «Jaz sem hotela, da počivajo tam,» je dejala Anica, ko je prvič povedala to Davidu. «Hotela sem, da počivajo v kraju, ki je nama