AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME 4-w. SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 153. CLEVELAND, 0., TUESDAY MORNING, JUNE 30th, 1931. LETO XXXIII—VOL. XXXIII Vesele in žalostne vesti iz življenja rojakov po širni Ameriki V Chicagi so potegnili mrtvega iz jezera prekmurskega ro- Tako je še mlada, pa že razporočena in po poklicu je drzna roparica Policija je te dni aretirala v Clevelandu 21 letno Mrs. Fern jaka Martin Močnika. Zginil je Evans. Z njo vred je bil areti-pred par meseci iz doma. Ne ran tudi njen mož, ki se pa pi-ve se še, ali je to slučaj samo- še Edward Keinzing. Izjavila se mora ali nesreče. je, da je bil Keinzing z njo Glavni urad S. N. P. Jednote j vedno pošten in je pripravljena je razpisal izredni asesment za i sprejeti polovico njegove kazni, vse člane, ki so zavarovani za Priznala je mlada ženska, da je bolniško podporo. Asesment so skupno s Keinzigom oropala ne-plača julija meseca, člani, za- ki barbecue, kjer je dobila $40, varovani za $1.00 dnevne bolni- da je vdrla v neko candy proda-ške podpore plačajo 70c izred- jalno, kar ji je prineslo $25.00. nega asesmenta, zavarovani za $2.00 podpore, plačajo $1.50, za $3.00 podpore plačajo $2.85 in za, $4.00 podpore plačajo $3.25 izrednega asesmenta. V Homer City, Pa., je umrl na posledicah operacije rojak John Rink. Star je bil nad 50 let in je prišel v Ameriko pred 25. leti. Doma je bil iz Reke pri Cerknem. V Ameriki zapušča soprogo, sedem otrok in dva brata. Preminul je v Ely, Minn., rojak John Hutar, star 50 let, doma iz Semiča na Dolenjskem. Zapustil je več odraslih otrok. V dotični okolici je živel nad 30 let. V Chicagi se je vršila plavalna tekma na daljavo 50 jardov. Nad 200 deklet se je udeležilo Lansko jesen je bila aretirana v Salem, Ohio, radi nekega streljanja, njen mož je pa tedaj pobegnil. Po njeni aretaciji pa se je pojavil tudi neki Frank Bar-borič, 13600 Astor Ave., ki je trdil, da je tudi on mož mlade Fern. Poleg tega je on tudi oče njene hčerke. Fern je nato takoj zahteval ločitev, nakar je tudi Frank vložil enako tožbo. Mlada Mrs. Evans je rekla v zaporu: "Vseh teh neprilik sem sama kriva. Pobegnila sem z doma in se klatarila okoli - z moškimi v avtomobilih. Prenočevala sem večinoma na prostem. Eddie se je vozil z menoj. Ker pa cd same ljubezni nisva mogla živeti, sva seveda kradla, da sva se preživela. Noben izmed naju ni mogel dobiti dela." Roparska gnezda nekdaj in danes tekme. Med tekmovalkami je bi- Mati mlade rcparice stanuje na la tudi Miss Sophie Stritar, 13452 W. 44th St. Niti slutnje ni huerku Mr. Louis Stritarja, imela, po kakšnih potih hodi 2018 W. 21st Place. Prvo me- njena hči, in sedaj, ko je poli-sto med vsemi plavalkami je do- cija povedala resnico, pa tarr segla Miss Stritar, naša Sloven-) in obupuje! Mar bi se prej za ka, za kar. je- dobila poleg čast- i hčer pobrigala! nega naslova "najboljša plavalka" tudi zlato kupo. Iskrene čestitke! V Slovenski naselbini na Wil-lard, Wisconsin, je pred kratkim divjal strašen vihar, ki je povzročil ljudem ogromno škodo. V Barbertonu se vrši registriranje za volivce dne 2. 9. 16. 20. in 21. julija. Ker je tam obilica slovenskih državljanov, se rojakom priporoča, da ne pozabijo registrirati se. Oni pa, ki so se lansko leto registrirali, jim tega*sedaj ni treba. -o- Velika slavnost Tekom tega tedna je bilo obveščenih kakih 2000 učencev in učenk, ki so v zadnjem terminu obiskovali večerno šolo za državljanstvo, da so pripravljeni za soboto, 4. julija, da dobijo častne diplome. Ta velika slavnost se vrši letos v Geauga Lake parku. Vsi učenci šole naj bodo navzoči in se ravnajo po določilih, ki so jih dobili od The Citizens Bureau. Kdor ima avtomobil, pride tja v dobri pol uri. Prosi se tudi avtomobili- Raketirjem v New Yorku je napovedana neusmiljena vojna od trgovcev Catty in Post zrakoplovca se ustavita jutri v Clevelandu za kurivo Mussolini je pripravljen ste, da potegnejo še kakega pri-za Hooverjev moratorij j jatelja s seboj. Vsi drugi pa Rim, 29. junija. Laška vlada se lahko poslužite posebnega je že odredila vse potrebno, da vlaka Erie železnice, ki odpelje bo pripravljena, ko stopi mora- iz Clevelanda na dan 4. julija. torij v veljavo, to je, da se za eno leto odložijo plačila na vse dolgove. Obenem se poroča, da pripisuje Mussolini in laški zu- ob 9. uri zjutraj. Cena vožnji na tem posebnem vlaku je samo 80 centov za tja in nazaj. Otroci plačajo polovično vožnjo. To- nanji minister Grandi še večji da oglasiti se morate nemudo-pomen Hooverjevemu moratori- ma v uradu The Citizens Bu-ju kot se je prvotno domnevalo. reau, staro sodnijsko poslopje, Oba sta prepričana, da bo Hoo- ,3. nadstropje, na Public Square. Hoover skuša sedaj pomagati tudi Južni Ameriki, ko je odpravil Evropo Washington, 29. junija. Po daljšem posvetovanju med predsednikom Hoover jem in višjimi uradniki Federalne rezervne banke se je sklenilo, da zvezna vlada ko-operira z newyorskimi bankami, da se izvedejo večja posojila za razne republike v Južni Ameriki. Razne južnoameriške republike so si sposodile večje svote denarja na kratke termine, in ta posojila bi morala biti sedaj plačana, in do-tične republike želijo sedaj spremeniti ta posojila v dolgotrajne note, kar bi položaju mnogo pomagalo in odvrnilo pretečo krizo, izvoz zlata in padec valute. Južno-ameriške republike so hotele sklicati tozadevno svojo lastno konferenco, ki pa sedaj lahko odpade. Taka konferenca ni bila prijetna krogom v Washingtonu, zato je šel Hoover do skrajnosti in dovolil, da se dajo vladam republik v Južni Ameriki večji denarni krediti. Nekaj drobnih novic iz Davek na opojno pijačo bi verjev predlog povzročil ožje sodelovanje med svetovnimi narodi. Napetost, ki sedaj vlada med narodi, se bo polegla in to Govorniki na tej proslavi bodo zvezni senator Robert J. Bulk-ley, žtipan mesta Clevelanda John D. Marshall in znameniti je najboljša predpriprava za | govornik, rabinec B. R. Brick-prihodnjo svetovno razorožitve- ner. Nad 300 Slovencev je med no konferenco, nastane boljši In kakor hitro sporazum med graduiranci letošnje državljan ske šole. Geauga Lake park narodi, se bo tudi gospodarsko1 je eden najfinejših zabavnih stanje narodov dvignilo. :prostorov v državi Ohio. Na potovanje V pondeljek zjutraj se je podala družina Mr. Lovrenc Pet-kovška na potovanje, ki bo trajalo en teden. V družbi so: Mr. in Mrs. Lawrence Petkovšek in sinovi ter Mr. in Mrs. John Hlad. Odpeljali so se z avtomobilom proti Johnstown, Penna., kjer obiščejo Mrs. Jernejčič, so-rodnico Mrs. Petkovšek. Potem pa gredo pogledat tudi proti Niagra Falls, nakar se vrnejo v Clevelandu. Prav srečno poti, čudovit stol V izložbenem oknu Grdinove trgovine s pohištvom na 6019 St. Clair Ave., je jako čudovit stol, ki je patentiran. Stol se lahko spremeni v mizo in služi kot miza in stol. Taki predmeti so zlasti uporabni na piknikih. Stol je naredil naš rojak Mr. Louis Kocjan, ki je prišel pred kratkim iz Minnesote. * V Quebec reki, blizu Three River, provinca Quebec, je utonilo 7 otrok. Cvetlična parada Dne 29. avgusta se priredi v Clevelandu s pomočjo časopisa "The Plain Dealer" ogromna cvetlična parada, ki je že lansko leto privabila nad 300,000 ljudi. Parada s cvetlicami okrašenih avtomobilov se bo pomikala proti zrakoplovnemu pristanu. Parade se lahko vsakdo udeleži z okrašenim avtomobilom. Razdeljenih bo $2000,00 vrednosti daril. Visoka najemnina Vodstvo Cleveland baseball kluba bo plačevalo mestu $50.-000 letne najemnine za privilegij baseball igranja v mestnem stadionu. Poleg tega bo vodstvo plačalo mestu 15 procentov od vseh dohodkov nad $750,000, ki jih dobi vodstvo kluba za vstopnino. * Devet oseb je včeraj v državi Ohio umrlo vsled vročine. Madisona in Geneva, O. Geneva, 29. junija. Zadnja nevihta, ki je s tako grozo divjala zadnji petek v Clevelandu in okolici, ni naredila mno^o škode po slovenskih farmah v Madisonu in Genevi. Tupatam se je prevrnilo kako staro drevo. — Pri Louis Kožarju na Walther Main Rd., so imeli naši slovenski farmarji zadnjo soboto prijetno domačo zabavo, in kot pripovedujejo udeleženci, že "zdavnej ni bilo tako luštno." — K Jos. Gramcu je prišel danes na počitnice Mr. Philip Raztresen in soproga ter Mr. Frank Stanonik in soproga. Ostanejo tam do prihodnje nedelje. — Anton Debevc je žc dobil novega konja, in sicer pri rojaku Babiču. En tak farmarski konj velja danes $180.00, pa pravijo, cla je še poceni. — Piknik društva Ribnica št. 12 S. D. Zveze, ki se je vršil zadnjo nedeljo pri Frank Ker-žiču na River Ild. je bil velik uspeh. Nad 50 avtomobilov je pripeljalo piknikarje. Križma-nova mama so bili zaposljeni pri šunkah in pečenih piščancih, Jože Pograjc je pri belem dnevu z laterno iskal slona, ki se je zgubil med češpljami Kerži-ča, prodajala se je ribniška roba, piskalo in prepevalo, da je odmevalo po bližnjih gričih. Vsi so se prav dobro imeli. New York, 29. junija. Trgov-; Nome, Alaska, 29. junija, ci v tem mestu, posloda jalci kot i Ameriška zrakoplovca Gatty in tudi mestna vlada so se združi- Post, ki ploveta okoli sveta in li da uničijo vpliv raketirjev, nameravata svojo pot zvršiti v ki so se zadn je čase silno razpa-; desetih dneh, sta zmagoslavno sli in ogrožajo unijske delavce preletela iz'Kabarovska, Sibiri-ikot tudi delodajalce in trgovce, j ja, do Solomon, blizu mesta No-Pred nekaj dnevi sta šla dva me, Alaska. To je bil najdaljši j zastopnika unije oblačilnih de- in najbolj nevarni del poleta, lavcev k kompaniji, da se do- Dolgost tega poleta je znašala govorita z vodstvom tovarne 2,300 milj v zračni črti, preko glede boljših delavnih pogojev) nevarnega oceana#in preko krajca delavce. Spotoma sta bila na- jev, kjer je skoro večna megla padena od osmih raketirjev. j ali viharji. Njiju zrakoplov ie Eden je bil smrtno nevarno pre-j prišel nepoškodovan v Solomon, tepen, drugega so pa tako po- j Doslej sta preletela 11,750 milj škodovali, da bo več mesecev le-! v sedmih dneh in vsa vožnja žal v bolnici. Raketirji so hote-1 traja 15,000, ko zopet dospeta li preprečiti, da se ne bi nare-jv New York, kar se pričakuje v dila kaka pogodba med unijo in'sredo. Iz Nome, Alaska, poleti-delodajalci. Kot se poroča, so ta v Edmonston, Kanada, odtod gotovi raketirji plačani po de- pa v Cleveland, kjer vzameta no-Izdajalcih, ki zaposljujejo ne-'vo kurivo za zrakoplov, nakar unijske delavce, a ob istem času odploveta proti New Yorku. Oba izsiljujejo od unijskih vodite- zrakoplovca se pričakuje v ljev denar. Unijski voditelji do- j Cleveland tekom srede. Prista-bivajo dnevno^ grožnje, da bodo la bosta na mestnem zrakoplov-ubiti, ako ne dovolijo, da unija nem pristanu, zaposli znane gangeže, ki naj bi -o- I baje izsilili od kompanij večje Požarna bramba je bila ;plače. Ogromna večina deloda- „„ j; jalcev v oblačilni industriji drži vte?ena 9r0adl S^nja .. , , ,...,.,.! Varšava, 29. junija. — Po-z unijo, toda neka] jih je, ki so v , { . ... , V .. . ' , ,. zarna bramba v mestu Siedlice se dali pregovoriti od raketir- n da . y Wifai ya_ ■lev, katere so zaposlili da pre- K Bia]ki . go ge ganjajo unijske voditelje. Poli- + ■> ™ ' • v .. . , . . . .J , V1 na pot, da pomagajo gasiti. Ko cija je sedaj izjavila, da bo sla .X1. , . • 1 J • ' sc pa prišli do vasi, jih je spre- ■ jela skupina oboroženih kmetov, , . ., ,. Ia e.ir.je':ki so padli po gasilcih in jih radi katerih preti resna kriza -f- , ,. , . i neusmiljeno pretepli. Slučajno do skrajnosti in s pomočjo trgovcev izkoreninila oblačilni industriji v New Yorku. je prišel mimo vojaški oddelek. Poveljnik vojakov je takoj iz-prcvidel položaj in ukazal napasti kmete. Kmetje so zažgali svoja poslopja, ker so bili dobro zavarovani in so mislili po- lahko odpravil ves deficit zvezne blagajne Washington, 29. junija. Ker se je zakladniški tajnik Andrew Mellon pred kratkim izjavil, da bo morala zvezna vlada v kratkem iskati novih virov za dohodke, da se pokrije deficit, je načelnik Zveze, ki se bori za odpravo prohibicije, izjavil, da če se odpravi 18. amendment in upelje davek na pijačo, bi nemudoma zginil ves deficit, ki ga ima sedaj zvezna vlada. Vlada bi dol5ila prvo leto $904,000,000 dohodkov od opojne pijače, kar ne bi samo povzročilo, da se po- S da so morali ljudje prinesti zim- j državi Washington, kjer tekom 278 mrtvih! Chicago, 29. junija, število žrtev vročine je narastlo danes na 278, dočim jih je nadaljne jtegniti zavarovalnino, stotine popadalo na cestah na tla v omedlevici. Nobenega upanja ni, da bi bilo danes ali jutri bolje. Toda dočim je n. pr. v mestu Rome, Georgia, kazal toplomer 107 stopinj vročine, je pa v Wenatchee gorovju, Washington, padal sneg poldrugo Žrtve avtomobilov v Ameriki so silne Chicago, 29. junija. — 2570 oseb je bilo ubitih v Ameriki tekem meseca maja od avtomobilov, ali za 200 več kot v aprilu mesecu. Zlasti se opaža, da uro. Iz Brazilije se pa poroča, jc čimdalje več otrok ubitih. Izda je tam zavladal tak mraz, i jemo pa dela mesto Seattle v krije deficit, pač pa bi še ostalo v zvezni blagajni par sto milijonov dolarjev. Kar danes dobijo butlegerji, bi lahko dobila vlada sama, ako bi znala urediti razmere. Vlada bi dovolila prodajo opojne pijače samo v onih državah, kjer se je pijača prodajala, predno je bila pro- ske kožuhe na dan! poroča iz Argentine! Enako se! meseca maja ni bila niti ena oseba ubita od avtomobila, dasi „ _ i šteje mesto nad 300,000 prebi- Sest ubitih tekom volitev | valcev. Vsak dan je približno na Španskem 8.° oseb ubitih od avtomobilov. Madrid, 29. junija. — Dasi Divji ropot v romunski še ni natančno znan rezultat vo-1 poslanski zbornici litev na španskem, pa se srna-; Bukarešta, 29. junija. — Li-hibicija upeljana. Te države so j tra, da so republikanci dobili j beralna stranka je danes na kr-plačevale skoro tisoč milijonov večino. Volivni prostori so bili; rnilu vlade v Romuniji. Ta dolarjev davka od opojnih pijač. Mramor umrl Po daljši bolezni je preminul v pondeljek Frank Mramor, star 53 let, stanujoč na 18224 East Park Drive, blizu 185. ceste. Tu zapušča soprogo, hčer Mary, | noma omoženo Heglar, sina Antona in zaprti v nedeljo ob 4, uri po- stranka je največja zaslomba poldne, nakar se je začelo s kralja Karola. Poslanci pa, ki štetjem glasov. Vseh poslan- spadajo k opoziciji, so začeli cev je 467, in videti je, da ima danes silovito napadati liberal-republikansko-socialistični blok ne poslance, češ, da so bili oni večino. Po deželi je bilo tekom par \et pazaj največji nasprotni-volitev ubitih šest oseb, veči- ki kralja Karla, ki je tedaj ži-v spopadih a komunisti, vei v pregnanstvu. V zbornici Cene za vodo Mestna zbornica je sinoči porazila voditelja republikancev v zbornici, councilmana Herman Finkle in sprejela nove cene za vodo. Nqve cene stopijo že jutri v veljavo. Nove cene so: 80c od tisoč kubičnih čevljev vode. Sedanja cena je bila 60 centov. Najmanj bo moral vsak plačati na leto $6.00, tudi če ne vpora-bi toliko vode, toda vsakdo ima pravico do 2,000 kubičnih čevljev vode zastonj, predno se mu začne šteti vporaba vode. Cene za predmestja so nekoliko višje. brata v Willoughby. Ranjki je bil rojen v vasi Selšček, far.i Begunje pri Cerknici, kjer za pilšča dve sestri. V Clevelandu litičnim strankam je bival 24 let. Bil je član društva Slovan št. 3 S. D. Z. in društva Waterloo Grove št. 281 W. W. Pogreb se vrši v četrtek zjutraj v cerkev sv. Kristine na St. Paul pokopališče pod vodstvom Jos. žele in Sinovi. Bodi ranjkemu ohranjen blag spomin, prizadetim sorodnikom pa naše iskreno sožalje! čistilnica oblek Mike Bambič in John Novak sta odprla na 1063 E. 61st St. čistilnico oblek. Rojakom ju ki so hoteli na več krajih za- je nastal tak ropot, da so mo-žgati cerkve. Pri volitvah je raie biti seje odpovedane. nastopilo nad tisoč kandidatov,) 1 _ ki so pripadali 24 različnim po-: Gredo y Milwaukee Danes se napotita Mr. in Mrs. John Pestotnik, 1036 E. 68th Sreča v nesreči j St. ha obisk v Milwaukee, Wis- Vihar, ki je pretekli petek na- COnsin, kjer ima Mrs. Pestotnik redil v Clevelandu toliko škode, jveč sorodnikov. Vrneta se te-je imel tudi svojo dobro stran. kom enega tedna. Prav srečno Kakih 1,000 ljudi je dobilo delo p0t obema! v clevelandu in okolici, da soj Pogreb Predoviča očistili ceste in popravili storje- Pcgreb Mike Predoviča, ki je vtonil zadnjo soboto, se vrši v sredo zjutraj ob 9. uri v cerkev priporočamo no škodo. Delo dobita dva rojaka, ki se razumeta na sv. Pavla na 40. cesti, mizarsko delo. Delo je za en j Važna seja teden ali dva. Vprašajte pri V sredo večer ima Narodna Mr. John Hočevarju, 18851 j Obrana jako važno sejo v na-Abbey Rd., v Nottinghamu. vadnih prostorih. "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) ELOVENIAK DAILY NEWSPAPER Published dally except Sundays and Holidays NAROČNICA: Ca Ameriko In Kanado na leto ....»6.50 Za Cleveland, po poŠti, celo leto »7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta tt.00 Za Cleveland, po poitl, pol leta 13.60 Za Cleveland po raznaSalclh: celo leto 15.50; pol leta »3.00 Za Evropo celo leto »7.00, pol leta »3.60. Posamezna številka S cente. Vaa pisma, dopise ln denarne po&lljatve naslovite: Ameriška Domovina, <117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. Henderson 862«. JAMES DEEKVJEO and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 190», at the Post Office it Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 187». No. 153. Tue., June 30th, 1931. Zdražbar Mussolini na delu ii. Italija, z vsemi svojimi viri moštva in municije, vojaške opreme in zalog, leži naravnost preko ozke jadranske ožine nasproti Albaniji. V slučaju potrebe more Italija ta-korekoč na migljaj spraviti v Albanijo velike in dobro opremljene armade. Dalje je treba tudi priznati, da bi se njena mornarica lahko postavila po robu vsakemu poizkusu francoskih vojnih ladij, če bi hotele slednje preprečiti transportacijo italijanskih čet in vojnih potrebščin. Na kopnem je Jugoslavija tudi zelo oddaljena od svoje francoske zaveznice; med njima leži obsežno tuje ozemlje, preko katerega bi morale francoske čete, če bi hotele poseči v boj ob strani Jugoslavije na balkanskem bojišču. Zato je verjetno dejstvo, da bi Italija s pomočjo Albanije strla jugoslovanske armade, preden bi se posrečilo Francozom priti na pomoč svojim jugoslovanskim prijateljem. Seveda, če pride res do tega, da nastane vojna med Italijo in Francijo, je z vso gotovostjo pričakovati, da bi se glavne in odločilne bitke vršile zapadno, daleč od Albanije in Jugoslavije, na italijanskem in francoskem ozemlju. Toda ta možnost ne izbriše neizmerne važnosti bal« kanskih bojišč v francosko-italijanski vojni. Če bi Italija skočila na Francijo, je možno, da udari Italija tako nenadoma in s tako silo na Jugoslavijo (skozi Albanijo), da jo stare in se s tem z enim mahom iznebi francoskega zaveznika. Na drugi strani pa je spet možno, da francoske armade tako izdelajo Italijo na francosko-italijanski meji, da bi se morala Italija takoj odpovedati ideji bojevanja na balkanskih bojiščih, ker bi se morala z vso silo braniti doma, s čemer bi bila Italija ob ves even-tuelni dobiček, ki ga je morda prej dosegla na Balkanu. Poleg tega pa je več kot gotovo, da bi tak incident nikakor ne ostal lokaliziran na Jugoslavijo in Albanijo. Med močnimi italijanskimi zavezniki na Balkanu sta tudi (sodeč po sedanjem položaju v Evropi), Ogrska in Turčija. Kar se tiče Francije,-je možnost, da bi v primeru vojne z Italijo, pritegnila nase vzhodno Evropo ter dobila za svojo zaveznico Češkoslovaško, ki je velika prijateljica tako Francije, kakor Jugoslavije. To možnost moremo torej smatrati kot dejstvo v slučaju vojne-med Francijo, Italijo in Jugoslavijo. Nato imamo še Romunijo. Dozdaj so bili Romunci, vsled nenaklonjenosti Francije Madžarski, vsefrancoski in veliki prijatelji Francije. Toda Mussolini, ta nadvse lokavi zdražbar in spletkar, ni zamudil nobene prilike, da si ne bi ugladil poti v Romunijo, kakor si jo je v Turčijo in Albanijo. Glede Romunije ni torej mogoče danes še ničesar reči; rečemo lahko samo toliko, da bi v takem konfliktu kvečjemu sedla na plot in gledala, kako se lasajo. Vse to, kar smo navedli, so samo možnosti, ki se utegnejo izčimiti iz sedanjega napetega evropskega in italijan-sko-albanskega položaja. Dalje je razvidno, da balkanski ognjenik, ki je videti mrzel in ugasel, lahko vsak čas izbruhne in požar bi utegnil vneti velike evropske države. In končno je razvidno, da je Albanija, kljub temu, da je ena najmanjših evropskih držav, ena največjih .nevarnosti evropskega miru. bil pečen, je še meni tako dišal, da ko so lovci odšli, sem ves ogenj prebrskal, da bi katerega našel. že precej pozno, se je še en lovec pripeljal. Kakor sem sodil, je to moral biti Jerry, ki je navadno zadnji. Najbrže je zopet imel zdravnika doma za "Queeney." želimo ji okrevanja vsaj do prihodnje sezone. Kar se pa tiče govornikov J. in J. G., bi priporočal našim jagrom, da za take slučaje preskrbe platformo,ali oder, ki naj bi imel vsaj kake 3 jarde v premeru, da govornik lahko da duška svojim čuvstvom. Jaz v krompirju sem bil ves solzan nad iskrenostj o g o v o r n i kov. Pred vzklikom radosti me je le to rešilo, ker sta prevečkrat stopila raz govorniškega štora. Ko sta pa zopet stopila na štor, sta pa že zopet imela drugo smer govora in tako sem moral zopet nekoliko počakati, da sem bil dovolj ginjen. Pozneje se je kresne slavno-sti udeležil tudi Mr. T. Pavlic s soprogo. Ako je lovec, ne vem. Ako bi bil pa lovec, bi bili naši lovci lahko ponosni nanj. Kar se pa tiče streljanja, pa pravijo, da on bolj zadene s palico, kot pa s puško. Predsednik "Jayornika" je lovcem zapel v lepem tenorju eno jagrovsko in je navzoče lovce ž njo kar očaral. Med vsesplošno živahnostjo in veselost- jo, se je edini Prijatelj nekam žalostno držaj. Videl sem ga, kako je na prste računal takole: "Tri jablane so mi jagri požgali za kres. Te bi lahko jaz kuril tri poletja in štiri zime v fur-nezu. če bi jih pa pustil rasti, bi mi vrgle en tisoč dvesto buš-ljev jabolk, kar bi mi vrglo v najslabšem slučaju devet tisoč tri sto petindvajset krožnikov jabolčne čežane." Ker je računal na glas, in ker je bil račun dozdevno previsok, ga vpraša nekdo iz družbe: "Kako pa to računaš?" "Glejga no, to računam tako: vsaka jablana da na leto osem bušljev jabolk po ta malem. Tri jablane dajo 24 bušljev na leto. V 50 letih znese to 1,200 bušljev." Kako so potem "zglihali," ne vem. Stavim pa, da jablanove-ga kresa ne bo tako hitro, posebno ne takrat, ko zori krompir. Elija so pod jablano obsodili (v njegovi odsotnosti), da mora za naše lovce prihraniti eno najbolj polno črešnjo in jim to pravočasno sporočiti, da jo pridejo obirat. Vaš daljnogled. P. S. Mr. in Mrs. Pavlich sta soseda Prijatljevih v Ritman, O. Te dni bosta praznovala 26. letnico srečnega zakona. Kolikor mi1 je znano, se te slavnosti udeleži tudi pevski oktet "Ja-vornik" in gotovo tudi naši jagri. Obilo sreče in čestitke! Georgina Lockwood: ČASI SE IZPREMINJAJO DELNIČARJEM S. N. DOMA V CLEVELANDU Tudi jaz sem čital oglas Slovenskega narodnega doma, v katerem iščejo oskrbnika, pometa-ča, tajnika, knjigovodjo, klerka — treznega človeka — Jack of all trades, in k vsemu temu pa eno ženo, da ne bo potreba nič več najemati žensk za ribanje. Vprašam direktorij Slovenskega narodnega doma: Kje so novo sprejeta pravila? Na seji pri našem društvu jih še nismo videli. Zakaj skrivate pravila? Gospodarski odboT, poglej pravila ! Predsednik gospodarskega odbora, pravila v roke in nehaj nakazovati dela pri D'omu. Daj komu drugemu priliko, da bo kaj zaslužil. Zakaj iščejo novega oskrbnika? Sedanji tajnik ni zmožen voditi knjig, in mesto da bi dobili novega.tajnika, pognati hočejo iz Doma sedanjega pridnega in vestnega delavca, ki dela kot mravlja in je koristen Slovenskemu narodnemu domu, kot čebela, ki prinaša med. Saj se še dobro spominjamo, kaj je bi-, lo v Domu, ko je kraljevala tam širokopirnost visokega bossa. Komaj smo se rešili pijavke, komaj smo zagledali zopet čista stranišča, komaj se je polegel "strah na sokolskem gradu," Ž3 gledajo in škilijo, da b se vgnezdili pod korito. Poznamo ptiče po perju. Radi bi vladali na račun drugih. Sram naj bo tistega, ki ne more dobiti drugje dela, kot pri Slovenskem narodnem domu! Delničarji, čas je prišel, da po kapitalističnem sistemu izvoljene direktorje ustavimo, predno mine dan, da nas v somraku ne popelje v temno noč. Društva, protestirajte na vaših sejah. Za nobeno ceno ne sme sedanji oskrbnik iz Slovenskega narodnega doma! Protestirajte in pišite v ta dnevnik! Pozdrav! Delničar S. N. D. Koliko je naših Američanov, ki potujejo v Evropo vsako leto, da tam brskajo za raznimi šegami in običaji, ki so jih imeli razni evropski narodi pred sto in več leti! In vendar imajo ti ljudje dovolj prilike doma, da nasitijo svojo radovednost, ako bi hoteli preiskavati tukajšnje običaje v začetku naseljevanja, tako v jedi, kot obleki in raznih običajih. Našli bi, da je bila kaka stvar leta 1791 sodnijsko prepovedana in strogo kaznovana, kar velja danes za brezpomembno. V drugem slučaju zopet, bi danes poklicali policijo, kar so tedaj v deželi smatrali za veselo šalo mladih ljudi. In če bi vedeli, kaj so imeli pred 150 leti v Ameriki za največjo slaščico, bi se današnjemu Američanu obrnil že lodec. Kako bi vam naprimer danes teknila skleda mesenih klobas, kuhanih v čokoladi? Ali bi se vam morda bolj prilegla čajeva peresa, oslajena z surovim maslom? če verjamete, ali ne, to je bila najboljša jed Američanov pred revolucijonarno vojno. Navado so imeli v tistih časih, da so pri najboljših pojedinah predložili na mizo čokolado, v kateri se je kuhalo več koncev klobas. Gostje so dobili v skodelicah vročo čokolado, v kateri so bili zrezani koščki klobas. In vsaka kuharica, ki je servirala to jed, je bila prepričana, da bo dobila pohvalo od gostov. Čaj, ki je bil prvič postavljen na trg v Salem, Mass., je bil serviran na dvojni način. Najprej so pili čajevo vodo, potem so pa čajevo perje namazali z surovim maslom in ga jedli kot zelenjavo, čaj so pili brez mleka in brez sladkorja. Še bolj "tečna" pa je bila jed, ki so jo imeli za zajterk. Zavreli so namreč na ognjišču posodo domačega piva, v katero so nadrobili črnega kruha. V tistih časih so povsod strogo ločili razrednega človeka. V šolah niso bili dijaki vpisani po alfabetu ali po pridnosti, ampak po stališču njihovih staršev v družbi. Ravno tako so imeli v cerkvi klopi spredaj najbolj odlični in manj odlični ljudje zadej. rega jim je potem krčmar spe-kel To je bilo potrebno zlo in tatovi niso bili nikdar citiranj pred sodnika. Edina kazen je bila v tem, če jih je pujskov lastnik zasačil pri tatvini in jih pošteno premlatil. Bilo je pa med temi mladimi porednež; pravilo, da ni smel nikdo dejansko napasti lastnika, če jih je ta preganjal s palico. Vsak se je moral zanesti na svoje hitre noge. Zato pa tedaj niso zaklepali nobenih stvari, razun prešičev in puranov,* ker vsaka druga stvar je bila, absolutno varna pred tatovi. Med temi pored-neži je bil vedno kdo, ki je imel očeta ali brata ali strica, ki je redil debele pujske ali purane. In navadno je vedno tak kazal pot ponoči do svinjaka. Kadar se je kateri teh fantov poročil in si ustanovil lastno gospodarstvo, je bil lahko siguren, da so ga kmalu potem obiskali' njegovi bivši tovariši in mu ukradli okroglega pujska ali rejenega purana, s katerim so se potem mastili v krčmi. Tako je bil mlad gospodar, ka terega je neko noč zbudilo silno cviljenje v svinjaku. Skočil je s postelje in hitel z debelo gor jačo v svinjak. Videl je, da so mu neznanci odnesli precej lepega prešiča in je hotel za njimi. Ko jih pa dohiti, spozna v njih svoje bivše tovariše. In mesto da bi zahteval prešička nazaj, je šel s tovariši v krčmo in se tudi sam udeležil gostije na svoj račun. HOČEMO LI BITI SAVJfcSTNI? ČUDNA DRUŠTVA Barberton, O.—Barbertonski jagri so se hoteli izogniti ali skriti pred mojim daljnogledom. Da bi jih ne opazil, so jo užgali zadnjo soboto večer na prijazno Prijatejjevo farmo v Ritman, O. Kot rečeno, šli so zvečer, toda čeprav so jako prebrisani, vseeno so se za enkrat zmotili, če so mislili, da jih moj daljnogled ne bo dosegel. Zakurili so velkanski ogenj, v presledkih so pa spuščali tudi rakete. Kaj hočete še lepše prilike za opazovanje! Tako sem se lahko priplazil v neposredno bližino, še bližje, nego bi mogel to storiti podnevi. Jagre sem naštel vse, izvzemši Eljata. Tam zadej za ognjem, v temi pod jablano, je bila cela kopica škafov, besketov, kopalnih banj, pralnih škafov in raznih zabojev, iz katerih se je tu pa tam ob svitu ognja, ali pa od lunine svetlobe, zalesketalo v najrazličnejših barvah. Skoro bi se bil jaz enkrat iz mojega skrivališča V kromprju tje priplazil, toda nadjager L. je bil tako zvest in zanesljiv stražnik te municije, da sem po prvem poskusu popolnoma .opustil svojo srčno nagnjenost do te munici- je. Ne vem, ali je tako skrbno straži! zalogo, ali je hotel kaki prijateljici šepnit kaj na uho. Toda smolo je imel, ker so se vsa dekleta in tudi ženice vedno skupaj držale. Charley se je pa že v mraku dobro preskrbel. Držal se je pregovora: "Ako me zalotiš ko uzmem, tedaj sem uzmovič; ako me pa zalotiš, kad je več v vreči, tedaj šuti. Nabasal si je namreč polno vrečo suhega sena (morda je bilo'tudi kaj v senu) in ga spravil v avto. Ko so ga spraševali, kje da je to dobil, je rekel, da to nikomur nič mar, kajti vreča da je njegova lastnina. Ko so pa pogledali v vrečo in ga vprašali, čemu mu bo seno, se je izdal, da si namerava nabaviti nekaj zajcev, ter da jih bo s senom redil. Najmanj šest jih bo lahko pre-redil s tistim senom za letošnjo sezono. John Ujčič bi me bil pa kmalu zasačil v Prijatlovem kromprju (ali pa jaz njega), ko je hodil krompir kopat. V tem poslu je zelo spreten. Samo par-krat se je pripognil, pa so bili vsi žepi polni krompirja, potem pa na ogenj ž njim. Toda ko je Svima nama Slovencim i^ Hr-vatima jest poznato, da čemo i mati prvi put u povjesti Jugo-slavena u Clevelandu dva naša mladiča kao kandidati za grad-ske sudce. To su Mr. E. A. Kor-dich, i Mr. John L. Mihelich. Slovenci i Hrvati grada Cleve-landa pokazali su ostalim naredim 'što smo i što moremo, kada hočemo bratski i zajed-nički raditi, te smo zabrali Mr. John L. Miheliča za councilma-na. Sada je jedan Slovenac a drugi dobropoznati Hrvat, koji su na kandidaturi za gradske sudce. Ako budemo bratski ra-dili, nema dvojbe da njih oba-dva ne bi bili moguči biti iza-brani za sudce. Što znači Mihelich i Kordich za nas Jugoslavene, ako ih iza-beremo za gradske sudce? Znači otvorene oči za Slovence i Hrvate, i bolja budučnost na američkom političkom polju, J za našu veliku kolonij u u Clevelandu. Siguran sam, da svaki Slovenac i Hrvat glasuje za Mihelich i Kordich tiket, da smo meguči sa našim glasovima da ih izaberemo. Česi, Poljaci, Madjari i Nemci ponose se sa svojim ljudima, kad ih vide na višem položaju mi Slovenci i Hrvati? Ako nikakove druge koristi ne bi imali od tih naših mladiča, ta bi barem bili u očima drugih naroda, i pokazali da nema razlike izmed ju Slovenca i Hrvata, i nijedne druge narod- Ravno tako so se ločili zunaj na cesti delavci od "gentleina-nov." '.Bog obvari, da bi si celo v nedeljo del navaden delavec za vrat bel ovratnik iz čipk, ki so bile določene samo za nosti kandidat ne bi se ufal da kandidira u našem distriktu, jer bi znao da imamo svojih ljudi. Dakle sada je vrieme, da se pokažemo složni, da radimo jedan sa drugim, i na taj način imati čemo dva naša mladiča, dje još dosad nije bilo ni Slovenca ni Hrvata. Svaki razu-man Slovenac i Hrvat znade one velike Hrvatske poslovice: Slogom rastu male stvari. Kad se bratska srdca slože, Slovenec in Hrvat, itd. Stavimo ih u krie-post. Dočim ovo nisu politički kandidati, stoga bi bilo vrlo umjet-no, da se kroz ovu novinu sazo-ve više zborova, i dase narodu pokaže vriednost, ovih naših kandidata, a bez sumnje da če doči svaki pošteni SloVenac i svaki pošteni Hrvat na zbor. N. P. Popp. .-o- Po železniški progi je zelo nevarno hoditi Albany, New York, 29. junija. — Tom Burgess, 45 let star, je korakal po ozkem železniškem mostu v bližini tega mesta. Nasproti je privozil vlak. Burgess je pometal svoje male otro-Zar se ne bi iLke navzdol v vodo, misleč, da se bodo rešili. To je storil v zadnjem hipu, predno ga je povozil vlak in raztrgal. Fantiči so pa v vodi utonili. * Zvezna vlada je naročila v Fordovi tovarni 1,500' avtomobilov. V Londonu je že od nekdaj mnogo neobičajnih društev. Ta ko na primer obstoji Klub brez nosov, katerega članstvo sestav Ijajo izključno le ojii ljudje, ki bo na kakršenkoli način prišli ob svoj nos. Obstoja tudi Klub grdih obrazov. Njegova pravila zahtevajo, da morajo člani ime ti zakrivljene brade, dolge noso ve in ogromna usta. Leta 1869 je bil ustanovljen Klub lažniv cev. Pravila tega kluba so do ločala, da mora tisti, ki hoče biti sprejet, prinesti dokaze svoji lažnivosti. Drugi člen te ga pravilnika prepoveduje da njanje Častne besede. Naposlec pa je tudi še določba, da se le oni, ki bi si izmislil najnever jetnejšo zgodbo, izvoli za prec sednika društva. Obstojal tudi za psovanje, V katerem so bili vpisani1 stari mornarji, biv "gentlemana." v žepne ure so bile takrat ze--ši hotelski vratarji in vozniki 10 redke, in kdor jo je imel, je; S vrha tega društva je bila vsa bil strašno ponosen nanjo. Očet- kotedenski sestanek v krčmi in je, ki so kupili svojim mladim j vaja v pšovanju. Navedemo lah sinovom ure, so bili javno kri-. ko tudi Klub norcev, katerega tizirani, da bodo mladino spri-J ustanovitelji so bili na načelu dili, kot* recimo če danes oče j da zahteva vsakdanje življenje kupi svojemu mlademu sinu tolikšno resnost, da je neobhoc aeroplan ali jahto. Zlatih ur v tistih časih sploh niso poznali, imeli so pa srebrne. Urne verižice so bile navadno jeklene, le malokdo si je "špogal" srebrno verižico, žepne ure so bile tako redke, da so bili izdelovalci ur vedno nadlegovani od mimoidočih, ki so si hoteli to čudo prečudno ogledati od blizu. Vedno so jih hodili spraševat, koliko je ura, dokler ni en tak urar iz obupa in da bo imel mir pred radovednimi someščani, postavil uro zunaj na cesti. Takratni meščani so dali veliko na lepo pohištvo, katerega so naročali iz Evrope. Ampak sc ga pri tem tudi dobro varovali in ga niso razstavili po sobah, da bi ga rabili, ampak so im<5- 11 vsega skupaj v posebni sobi, kjer so ga razkazovali obisko valcem in se bahali ž njim. Odrasla mladina je imela tiste čase svojo posebno zabavo e tem, da so kradli prešiče. Imeli so navado, da so se zbirali enkrat na teden v kaki krčmi, kjer so zložili skupaj za pijačo, za jed so si pa preskrbeli na ta način, da so šli v svinjak k te- no potrebno, od časa do časa popolnoma pozabiti na vsako resnost. Lahko si je predstav ljati, kakšne so bile seje tega kluba, v katerem je bil vsa' znak razuma kaznovan z denar no kaznijo. Trdi se, da so počutili člani tega kluba po neki noči, ki so jo prebili skupaj, tako sveži, kakor da bi se oko-pali. Izmed vseh pa je ^najbolj čudaški Klub molčečih. Njegovi člani so prepričani, da je za zdravje in razum potrebno, če je človek od časa do časa tih. Zato je bilo pri sejah dovoljeno članom sporazumevati se le z znamenji. Pripoveduje se, da so trije roparji, ki so poznali klubove običaje, nekega dne vdrli na sejo in zahtevali, z revolverji v rokah, od prisotnih, naj jim izroče vsebine svojih žepov. Ves čas je vladala v dvorani največja tišina. Ko so pa lopovi hoteli s plenom izginiti, se je eden molčečih osoko-lil, odprl okno in začel klicati tia pomoč. To je omogočilo policiji, da je vjela zločince. Pozneje so člana, ki je rešil s svojim krikom žepe svojih tovari- Dečko je bil poslan v mesnico in je svojo nalogo izvršil takole: "Mama so rekli, da se vam prav lepo zahvaljujejo za olov-ski rep, ki sem ga včeraj prinesel. So rekli, da je bil jako dober. Zato so me pa zopet danes poslali in pravijo, da jim zopet daste olovski rep in sicer od ravno tistega vola, kot zadnjič." 'A Prijatelj Jože žnidaršič si je dal ustrojiti srnjakovo kožo. Kožo je dobil v soboto in mi je prišel povedat, da si bo dal napraviti irhaste hlače. Vprašat me je prišel za nasvet, ali naj si da napraviti hlače na "vauta-ro," ali drugače. Jaz sem glasoval za "vautarco," se razume. A Na klopi v plesni dvorani je sedelo več deklet, ki so čakale, da jih kdo poyabi na ples. Ko zaigra godba, se pred lepim dekletom prikloni plesalec, ki je slučajno križem gledal, pa reče: "Gospodična, ali smem prositi za prihodnji ples?" Vstale ste kar dve in rekle: "O, z veseljem." Neki elevelandski lovec (ime zaenkrat še zamorim), je bil šel v Pennsylvanijo na.srnjake. Ko sedi na nekem parobku in čaka srnjaka, nenadoma pri-rohni iz grmovja velik črn medved. Ker se hrabremu lovcu ni hotelo medvedje pečenke, se ne ozira dosti okrog za pri-pravnejšo pot, ampak jo kar na slepo vlije doli po rebru. Par-krat se ozre (iz same radovednosti) in vidi, da se bosta z medvedom kmalu pogledala iz oči v oči, zato lovec vrže od sebe puško, lovsko torbo, kapo in lovski jopič, kar je imelo za posledico, da so ga pete lažje nosile nekaj časa. Ampak kljub temu se je razdalja vedno bolj manjšala in ko pridirja lovec brez sape do neke male planjave, se nasloni na nek štor in sklene, da se postavi medvedu. Ko medved vidi, da se je njegova žrtev postavila po robu, ga je to presenetilo, torej se tudi medved ustavi par korakov pred lovcem, se postavi na zadnje noge in začne z globokim basom godrnjati, ker mu najbrže ni bilo všeč, da se mu kdo upa postaviti: v bran. To začasno premirje porabi lovec v to, da začne vneto moliti k Bogu in je molil takole: "Gospod Bog! Samo tale nož imam v svojo obrambo. Ako mi boš stal na strani, potem vodi moj nož naravnost v medvedovo srce. Če boš pa stal na medvedovi strani, daj da me ne bo mučil, ampak naj me kar takoj "fenta." Ampak če boš pa ostal nevtralen, potem pa samo glej in videl boš najlepši boj, kar si jih še kedaj videl. Amen!" A Mlada novoporočenca sta dobila ob priliki poroke sila lepih darov. Med temi darovi sta dobila tudi v kuverti dve vstopnici za v gledališče. K vstopnicam je bil pripet listek z besedami: "Vganita, kdo je to poslal?" Mlada človeka si belita nekaj časa glave, kdo bi jim poslal dragi vstopnici, pa sta nazadnje rekla, naj jih pošlje kdorkoli, v gledišče bosta šla in se okoristila z vstopnicami. In res sta šla. Ko pa prideta iz gledališča domov, vidita, da so v njiju odsotnosti udrli v stanovanje tatovi in jima odnesli vse. Na prazni mizi v jedilni sobi zagledata bel listek, na katerem je bilo zapisano: "Sedaj najbrže vesta, kdo vama je vstopnice poslal!" je mu ali onemu meščanu in mu j.šev, izključili iz društva zaradi ukradli rejenega pujska, kate- kršitve pravil. A "Kako daleč pa je vaš sin ze napredoval v študijah zdravilstva;?" "O, ne daleč. Do sedaj zdravi samo še otroke." nome „ SwALASKA MOSCOW Russia .EDMONTON • CANADA V KHARBOROVSK siecRiA jr A TI ANTIC OCEAN NEW YORK FRANK BUCK: STRAŠNA NOČ V DŽUNGLI Leta 1918 sem se nahajal po prekosljiv, ker je vedno takoj opravkih v mestu Medan, na našel pravi kraj, kjer bo gotovo Sumatri. Sedel sem na veran- tiger hodil ponoči, di hotela in srkal svoj brinje- Tako sta nekega dne razsta- vec, ko me nekdo potreplje po vila pasti in se vrnila domov. rami. Ozrem se in veselo skočim pokonci, da pozdravim svojega prijatelja Alberta Holter-ja, ki je bil tedaj zaposlen na neki veliki plantaži na Ceylonu in sem se nemalo začudil, da sem ga, naenkrat videl tukaj. Povedal mi je, da je plantažo prevzela neka velika družba in da je izgubil svojo službo, kar ga pa, kakor se je videlo, ni posebno jezilo. Poklical sem tudi zanj pijačo in Holter mi je začel pripovedovati, da je nazadnje še vesel, da je izgubil službo, ker je bilo življenje na plantaži preveč enostavno, preveč vsakdanje, a on da ljubi, velikih, razburljivih dogodkov. Slišal je, da so lastniki velikih kavčukovih nasadov razpisali po petdeset holandskih goldinarjev za vsakega ubitega tigra, ker jim delajo strašno škodo med delavci. In sedaj da je prišel na Sumatro, da začne streljati tigre in upa pri tem precej zaslužiti. Vprašal sem ga, če je že ke-daj prej lovil tigre. "Še nikdar," mi je odgovoril. "Pa jih tudi ne mislim streljati, ampak lovil jih bom v past." Nato mi je razložil, da je pri nekem trgovcu iztaknil velikansko past, ki je bila izdelana v Ameriki in iz katere ne bo ušel noben tiger. "Ko bom jaz gotov z lovom, ne bo ostal živ en sam tiger na Sumatri," se je pobahal moj prijatelj. V tem pa pride moj služabnik Dahlam Ali z nekim sporočilom. "Finega dečka imaš v tem služabniku," omeni Halter, in namigne proti Aliju. Pritrdil sem mu in še dodal, da ga ni človeka v Aziji, ki bi bolj por. znal divje živali in njih navade, kot moj sluga Ali. "Ti boš odplul kmalu nazaj v Ameriko, ne?" me vpraša Halter. "Da, v kratkem odpotujem." "Kaj boš pa napravil s služabnikom?" "Izplačal mu bom njegov zaslužek in ga poslal domov v Sin-"gapore. Ko se vrnem nazaj iz Amerike, se bom tam sestal ž njim." "Frank, veš kaj, posodi mi svojega Alija. On pozna navade divjih živali in v veliko pomoč mi bo pri lovu na tigre. Nikar mi te prošnje ne odreci, saj tebi je vseeno." "Well, jaz sem zadovoljen, če bo Ali. Jaz bom odsoten kakih deset mesecev in ta čas lahko dela Ali, kar hoče." Pokličeva Alija in ta je bil pripravljen sprejeti službo za $25.00 plače na mesec. Par dni zatem sem odjadral proti Ame riki. * Bilo je nekako eno leto zatem, ko sem sedel v neki gostilni v Bataviji, na Javi, ko naenkrat zaslišim glas: "Naj me vrag vzame, če ni to Frank!" Ozrem se za glasom in zagledam prijatelja Holterja, ki je sedel pri mizi nedaleč od mene. "Pridi sem!" veselo zakliče Holter. Čudno se mi je zdelo, da ni prihitel sam k moji mizi, ko me je zagledal, pa zapazim, da mu manjka ena noga. imel je eno nogo leseno. In potem mi je začel pripovedovati svojo zgodbo. Halter in Ali sta si napravila glavni stan v neki vasi, odkoder sta nameravala loviti tig-' Halter j a pa ni dolgo strpelo doma in hotel je iti pogledat, če se je kaj vjelo v past. Ali je bil povabljen na neko poročno slav-nost in ni mogel ž njim, zato se je Halter odločil, da bo šel sam. Vzel je svojo karabinko seboj in se podal v džunglo. "Pozneje sem uvidel, da sem delal neprevidno, ampak s puško v roki sem se čutil dovolj varnega, korajže mi pa tudi nj manjkalo," je pripovedoval Halter. "In sedaj se začne povest o moji izgubljeni nogi," nadaljuje Halter. "Ker nisem bil vajen džungle, sem pozabil, kje sva Alijem postavila tisto veliko past in stopil sem na vzmet. V trenutku so se zobje zaprli in past me je zgrabila za nogo pod kolenom. S tako silo so se za-pičili zobje v meso na nogi, da sem mislil, da je tisoč hudičev zapičilo svoje vile v mojo nogo. V t r e n u t k u, ko se je past sprožila, me je vrglo na tla in pri tem mi je odletela karabin-ka iz roke. Uprl sem se s prosto nogo ob vzmet in skušal past - razkleniti. Toda kmalu sem uvidel, da je ves moj trud zaman. Mrzel pot me je oblil in začel sem v svoji zmedenosti klicati na pomoč, pozabivši, da milje na okrog ni žive duše. Noč se je skokoma bližala. Kot ti je znano, se v mraku pojavi na Sumatri v džungli na milijone komarjev. Krilil sem obupno z rokama ter odgnal en roj, pa je bil takoj drugi pri meni. Prihajali so od vseh strani in me pikali, da sem mislil, da bom znorel. In potem so prišle mravlje. Opozorjene od moje krvi iz noge, so prihitele mravlje v velikih trumah in kmalu jih je bila polna noga. Otepal sem se jih, pa ni nič pomagalo — prihiteli so drugi bataljoni in naskočili gori po nogi. Hotelo se jim je moje krvi. . . Potem mi je stopilo pred oči vse, kar sem kedaj slišal o nočnem življenju v džungli, ko se vse oživi in si išče živeža. Moje stanje je postajalo vsak trenutek obupnejše. Trgal sem verigo, s katero je bila priklenjena past na drevo, pa sem imel tak uspeh, kot bi se bil uprl s hrbtom v veliko hišo in jo skušal podreti. Rožljal sem z verigo, da bi preplašil zveri, ki bi morda prišle mimo. Za seboj zaslišim neko šumenje. Strahoma se ozrem in vidim čredo divjih prešičev._ Starega samca z velikimi čekani je privabil duh krvi bližje. Ko pa je zagledal mene, se je naglo obrnil in vsa čreda jo je udrla nazaj v gozd. In če je vonj krvi privabil zabitega prešiča, kaj bo šele, kadar jo zavoha tiger ali leopard ? Neštetokrat si mi že pravil, da se tiger izogne človeku, če ga zavoha, toda privabil ga bo vonj krvi. Napel sem ušesa in poslušal. V gošči se je oglasil presunljiv krik ptiča, katerega je morda zgrabila divja mačka za vrat. Kar kri mi je zastala po žilah pri tem nečloveškem kriku. Od druge strani se je zaslišalo kruljenje črede divjih prešičev, ki si je iskala hrane. Naenkrat je mlad pujsek silno zacvilil in takoj utihnil. Najbrže je postal žrtev divje zveri. Potem sem zaslišal v srce segajoč glas neke živali, kakor ga da žival iz sebe, kadar se ovije okrog nje velika kača in ji stare kosti. Pravo peklensko trpljenje so korakov od mene neko stvar, ki se je premikala sem in tje. Nisem mogel razločiti, kaj da bi bilo, zdelo se mi je, kot bi nekdo velikansko roko ovijal okrog vej. Naenkrat telebne tista stvar z votlim padcem na zemljo. V smrtnem strahu sem grozno zakričal, še danes verjamem, Frank, da je bila to kaka velikanska kača, ki se je spustila na zemljo, toda jo je moj krik odpodil. Od takrat pa se ne spominjam več, kaj se je zgodilo z menoj. Od strašne groze in oslabelosti sem omedlel. Par dni zatem sem se zbudil v bolnišni- ci. Tvoj sluga Ali se je bil vrnil opolnoči z veselice in ker me ni našel doma, ga je pričelo skrbeti. Zbral je skupaj nekaj domačinov in so me šli iskat, Našli so me nezavestnega in me prepeljali v takem stanju s čolnom v Padang, kjer so mi odrezali nogo, nakar sem prišel v bolnico tukaj sem, kjer sem šele dobil pravo bolniško oskrbo." * Par dni zatem, ko je bil moj sluga Ali jako zgovoren, mi je šej podrobneje opisal ta lov na tigre in pri tem pripomnil, da se mu'je Halter zameril za celo življenje. Vzrok zamere je bil, ker se mu Halter ni zahvalil, da mu je Ali rešil živjenjle. -o- Štirje bombni atentati povzročeni v Genui Genua, Italija, 29. junija. — Policija naznanja, da so se primerili v tem mestu včeraj štirje bombni atentati. Povzročila so komunisti. Policija je »vse aretirala. VIŠARSKA POLENA Spisal NARTE VELIKONJA "Nehaj! Ustavi!" "France!" je v prvem hipu razburjenosti in strahu kriknila Franca ter se sesedla nazaj. "Saj je Matijec! Nikar ne!" je branil Kosmač. "Franci je slabo," je rekla botra. "Od strahu ji je slabo. Daj vode!". In je dvignila gospodinjo z voza. Kosmač je zajel iz prgišča in mlake pred znamenjem ter jo oblil z umazano kalužo po novi židani obleki in belih čipkah njene bele srajce. Medtem sta Tine in Matijec spravljala voz nazaj na cesto. Levi konj je potegnil, Pram pa je samo zastokal, poskusil planiti pokonci, a padel spet na go bee. "Neroda, ali boš!" je udaril Tine znova. Pram se je spet pognal z vso silo ter se zvalil pod cesto, čudno grgranje se mu je izvilo iz grla. Potegnil je bil voz za seboj, ki se je pre-kopicnil enkrat in še enkrat ter obstal za trhlim panjem. "Čakaj, Tine, da prižgem luč!" se je zavedel Matijec. — "Nekaj se je konjem pripetilo. Ali ne vidiš?" "Da se je pripetilo?" je nenadoma vprašal s čudnim strahom Tine ter planil k živalima. Levi konj je stal široko razkrečen nad Pramom, ki je še komaj vidno hropel v zadnjih dihih. Družina John Simmons iz Lebanon, lnd. se je peljala 65 milj daleč, v Greenfield, kamor so prišli skupaj vsi sorodniki k družinskemu slavlju. Ko so ) The Hill Coal Co. # (0) 1261 MARQUETTE 11», (g), px; Stari Cimpermanovl prostori /jgi ® IIEndersnn 5798 Jgv © FRANK ARKO, zastopnik (gj r HENRIK SIENKIEWICZ POTOP lz poljščine prevel DR. RUDOLF MOLE (NadaHevanle) "Zagnal sem nož v vodo, da-si je bil v ročaju dragocen kamen. Rajši se ga nisem hotel več dotakniti." "Pov6m ti, kaj se je pripetilo včeraj meni. Planil sem k nji kakor blazen. Kaj sem govoril, se ne spominjam. Vem le to, da je dekle zakričalo: 'Raje skočim v ogenj!' Veš, da je tam ogromen kamin. In takoj je dane, odkoder imajo odriniti v Kovno in tam počakati. Naši poljski prapori so še tu. Zdelo se mi je bolje, da jih ne pošljem naprej. Ljudje so sicer gotovi, ali mogli bi se vseeno pridružiti konfederatom. Glov-bič pojde z nami, Semeni pod Vrotinskim tudi, Karstrom ? Švedi pojde s prvo stražo. Potoma ima ukaz pobijati vstaj- skočila. Jaz za njo. Potegnil nike, zlasti kmete." sem jo napol, že se je vnela obleka na njej. Moral sem gasiti in obenem držati. V tem me je napadlo, čeljusti so se mi stisnile. Rekel bi, da me je kdo zgrabil za žile v grlu. Potem se mi je zdelo, da so se izpremeni-le one iskre, ki so naju obkrožale, v čebele in da brenče kakor čebele. Glej, kakor me tu vidiš, da je res!" "In kaj potem?" "Ničesar več se ne spominjam, polastil se me je samo tak strah, kakor bi se pogrezal v neizmeren vodnjak, v neko brezdanjo globino. Kak strah! Še sedaj se mi ježe lasje na glavi. In ne samo strah, temveč — kako bi povedal — in praznota in neizmeren dolgčas in ne- "Dobro!" "Pehota pojde počasi, da se v težkem slučaju lahko opremo na koga. če pa moramo iti naprej kakor strela in zavisi naš račun od hitrosti, ne vem, če nam bo kaj koristila pruska in švedska .konjenica. škoda, da ni poljskih praporov, ker med nami rečeno, ni je nad našo ko njenico." "In artiljerija je odšla?" "Da." "In Paterson?" "Ne! Paterson je ostal, streže Kettlingu, ki se je ranil z lastno sabljo precej nevarno. On ga ima zelo rad. Če ne bi poznal Ketlinga, da je hraber oficir, bi mislil, da se je nalašč ranil, da bi mu ne bilo treba iti nja, da je bolje, če pozna vse sovražnikove namere. "Meni zelo milostivi gospod Bilevič! Usoda je hotela, da se nismo tako složno ločili, kakor bi bila mogla želeti moja čuv-stva do tebe, gospod, in do tvoje hvaležne nečakinje, čemur — hvala Bogu! pojmljivo trpljenje. . . K sreči na pohod.' so bile z menoj nebeške sile, sicer bi se danes ne razgovarjal s teboj." "Vaša knežja milost je imela napad. A bolezen često ustvarja privide, a radi gotovosti bi se lahko dalo presekati nekaj ledu in potopiti to babo!" "Vrag naj jo vzame! Jutri itak odrinemo, potem pa pride pomlad, takoj bodo druge zvezde in kratke noči, ki zmanjšajo vsakovrstno nečisto silo." "Ker moramo jutri odriniti, je že bolje, da vaša knežja milost pozabi to dekle." "Tudi če ne bi hotel, moram. Vsaka strast me je danes zapustila." "Izpusti jih, naj jih vra^r vzame!" "Ni mogoče!" "Zakaj ne?" "Ker mi je šlahčič priznal, da ima veliko denarja zakopanega v Bilevičih. če jih izpustim, ga izkopljejo in pojdejo v gozdove. Rajši jih obdržim tu ter vzamem denar. . . Sedaj je vojna, zato se sme! Sicer se je pa sam, ponudil! Ukazal bom v Bilevičih preko pati vrt ped za pedjo; moram najti denar, če ostane mečnik tu, vsaj ne bo dvignil hrupa in krika na vsej Litvi, da smo ga okradli. Jeza me grabi, če pomislim, koliko denarja sem zaman zapravil za zabave, za turnirje, a vse za nič, za nič!" : "Mene je že davno grabila jeza radi onega dekleta. Toda rečem vam, ko je včeraj prišla in mi rekla kakor zadnjemu hlapcu: 'Pojdi, sluga, gori, tam leži tvoj gospod!' ni dosti manjkalo, da ji ■ nisem zavil vratu kakor vrabcu, ker sem mislil, .da je morda ona sunila z nožem vašo knežjo milost, ali pa ustrelila s pištolo." "Ti veš, da nimam rad, da bi kdo pri meni delal, kakor bi se mu poljubilo. In prav je, da nisi tega storil, ker bi te bil dal ščipati z onimi kleščami, ki so bile pripravljene za Plasko. . . Varuj se je!" "Plasko sem že zopet odpravil. Zelo se je čudil, ker ni vedel, zakaj so ga odpeljali in zakaj pripeljali. Hotel je nekaj za trud, ker je imel, kakor je pravil, škodo pri kupčiji, toda jaz sem mu rekel: za nagrado, odnesi celo kožo. Ali res odrinemo jutri na Podlesje?" "Kakor je Bog v nebesih. Ali je vojska pripravljena, kakor ■sem bil -zapovedal?" "Jezdeci so že odjezdili v Kej- "Treba bo pustiti tukaj okoli sto ljudi, prav tako tudi v Ro-sienju in v Kejdanih. švedske posadke so neznatne, a de la Gardie zahteva itak vsak dan ljudi od Loewenhaupta. Kakor hitro tudi mi odrinemo, pozabijo vstaši šavelski poraz in zo-pet dvignejo glave." "Oni itak rastejo. Zopet sem slišal, da so pobili Švede v Tel šah." "šlahta? Kmetje?" "Kmetje pod poveljstvom duhovnika, toda so tudi šlahčanslci oddelki, zlasti poleg Lavde." "Lavdanci so odšli pod po-veljništvom Volodijovskega." "Ostalo je mnogo mladičev in stai-cev. Ti grabijo za orožje, ker so vajeni od rojstva." "Brez denarja vstaši ne dosežejo ničesar." "Mi pa se preskrbimo ž njim v Bilevičih. človek mora biti genij, kakor je vaša knežja milost, da si zna pomagati ob vsaki priliki." Boguslav se je bridko nasmehnil. Sakovič je odšel in se je čez hip vrnil s Patersonom. Ob knezovi postelji se je začelo posvetovanje; sklep je bil, da se dvignejo še pred dnevom in odrinejo v naglem pohodu na Podlesje. Knez Boguslav se je že zvečer počutil že toliko bolje, da se je gostil skupno z oficirji in se zabaval s šalami pozno v noč, poslušujoč z veseljem rez-getanje konj in žvenket orožja na pohod se odpravljajočih praporov. Drugi dan pred svitom je odrinil pohod s knezom na čelu. Pruska šlahta pa, ki jo je bil privabil znamenit dvor, se je začela razhajati na svoje domove. Za njimi so odhajali v Tilžo oni, ki so iskali zavetja v Tav-rogih pred grozotami vojne, pa se jim je zdela Tilža sedaj varnejša. Ostali so le mečnik, gospodična Kulvičeva in Olenka, ne vštevši Ketlinga in starega oficirja Brauna, ki je imel poveljstvo nad skromno posadko. Po onem udarcu s ča^cunom je ležal mečnik nekoliko dni in je od časa do časa bruhal kri; ker pa ni bila nobena kost zlomljena, se je začel polagoma popravljati in misliti na beg. Medtem je prispel glasnik iz Bilevič z listom od samega Bo-guslava. Izpočetka mečnik ni hotel niti čitati lista, toda se je premislil, ravnaje sg po nasvetu gospodične, ki je bila mne- - nisem jaz kriv, saj veš sam, moj gospod, da sta mi poplačala moje odkritosrčne namene z nehvaležnost-jo. Kar se godi v jezi, tega ni treba iz prijateljstva računati za zlo; zato menim, da boš hotel, moj dragi gospod, moje naglo ravnanje opravičiti s krivico, ki sta mi jo storila. Jaz vama tudi iz srca odpuščam, kakor mi veleva krščanska ljubezen in kakor si želim pridobiti, zo-petno naklonjenost. Da, pa vama dam zagotovilo, da ni ostalo v srcu nobeno sovraštvo, nisem smatral za potrebno, da bi odklonil uslugo, ki sta mi jo ponujala, in sprejemam vajin de nar. . ." Tu je mečnik prenehal čitati, udaril s pestjo po mizi in zakričal: "Prej me zagleda na parah, preden dobi vinar iz moje denarnice;!" "čitaj dalje, oče!" je rekla Olenka. Mečnik je zopet dvignil pismo k očem. "Ker pa nisem hotel, da bi se velmožni gospod trudil s kopanjem in izpostavljal v današnjih nemirih svoje življenje v nevarnost, sem ga dal izkopati in prešteti. . ." Na mestu je zmanjkalo gospodu meČniku glasu in list mu ja padel iz rok na tla; nekaj časa se je zdelo, da je izgubil glas, ker se je le s prsti grabil za lase in jih pulil z vso silo. "Bij, kdor verjame v Boga!" ie zakričal ilaposled. Na to Olenka: "Ena krivica več in kazen božja je bliže, zakaj mera bo kmalu polna." XIX. Mečnika se je pQlastil tak obup, da ga je morala gospodična tolažiti in zagotavljati, da teh novcev še ne sme smatrati za izgubljene, saj vendar že samo to pismo zadošča za dolžno pismo, a Radzivila, gospodarja takih posestev na Litvi in na Ruskem ie lahko najti. Ker pa ni bilo težko razvide-ti, kaj ju lahko še doleti, zlasti, če bi se vrnil Boguislav kot zmagovalec v Tavroge, sta začela oba tem bolj vneto misliti na beg. Olenka je vendar svetovala, naj odlože beg, dokler ne ozdravi Ketling ,ker Braun je bil mračen in neužiten vojak, ki je bilo težko si ga pridobiti. Glede Ketlinga je gospodična natanko vedela, da se je rani) radi tega, da je lahko ostal pri njej, zato je bila tudi globoko prepričana, da je pripravljen vse storiti zanjo. Njena vest se je sicer neprestano vznemirjala, če ima pravico za lastno rešitev žrtvovati'tujo usodo in morda celo življenje, toda grožnje, ki so visele nad njo v Tavro-gih, so bile tako strašne, da so stokrat presegale nevarnost, ki ji je bil izpostavljen Ketling, če bi zapustil svojo službo. Saj bi lahko Ketling, kot izboren oficir, povsod dobil službo in častnejšo, a zanjo tudi mogočne pokrovitelje, kot kralja, gospoda Sapieho ali gospoda čarnec-kega. In pri tem bo služil dobri stvari in najde priložnost, da se izkaže hvaležnega tej deželi, ki ga je sprejela kot izgnanca. Gospodična je nehala omahovati in ko se je zdravje mladega oficirja toliko poboljšalo, da je lahko opravljal službo, ga je poklicala k sebi. Ketling je stopil pred njo bled, shujšan, brez kaplje krvi v licu, toda poln spoštovanja, občudovanja in pokorščine, kakor vedno. Ko ga je Olenka ugledala, so se ji zasvetile solze v očeh, saj je bila to edina vdana duša v Tavrogih, a pri tem tako nesrečna in trpeča, da je mladi oficir, ko ga je vprašala Olenka po pozdravu po zdravju, odgovoril : "žal, gospa, se mi zdravje vračal, a bolje bi bilo, če bi umrl." "Gospod, ti moraš zapustiti to službo," je odgovorilo dekle ter gledalo nanj sočutno, "zakaj tako srce mora biti prepričano, da služi pošteni stvari, poštenemu gospodu." "žal!" je ponovil oficir. "Kdaj se konča vaša služba?" "šele čez pol leta." obljubiti Bogu, toda kjerkoli boš, daleč ali blizu, na vojni ali v miru, bom molila zate, bom prosila Boga, da podeli mojemu bratu in dobrotniku mir in srečo, ker mu jaz razen molitve in hvaležnosti ne morem ničesar več dati. Tu ji je glas zadrgetal, a oficir je poslušal njene besede ter bledel kakor ruta, naposled je pokleknil, položil obe roki na čelo in odgovoril z glasom, podobnim stoku: "Ne morem, gospa, ne morem!" "Gospod, ti mi odrekaš?" je vprašala osupla Bilevičeva. A namesto odgovora je začel moliti. "Veliki in milostivi Bog!" je govoril. "Od otročjih let ni nikdar omadeževala laž mojih ust, nikdar me ni oskrunilo krivično dejanje. Kot deček sem branil s to slabo roko svojega kralja in domovino; zakaj me, o Gospod, kaznuješ tako često in mi1 pošiljaš tako muko, ki je. sam veš, ne morem prenesti!" In se je obrnil k Olenki: "Gospa, ti ne veš, kaj je povelje za vojaka, da je uboganje ne le dolžnost, marveč tudi čast. Mene, gospa, veže prisega, in še več nego prisega — viteška beseda, da ne zapustim službe pred dogovorjenim časom in da slepo izpolnim, kar je z njo v zvezi. Jaz sem vojak in plemič in, kakor mi Bog pomagaj, ne bom sledil nikdar onim najemnikom, ki izdajajo čast in službo. In celo na tvoj ukaz, celo na tvojo prošnjo, gospa, ne prelomim besede, dasi govorim to v muki in bolesti, če bi z ukazom, da ne pustim nobenega iz Tavrogov, stal na straži pri vratih ter bi jih ti navzlic prepovedi hotela prestopiti, tedaj bi jih prestopila, a samo črez moje truplo. Ti me, gospa, nisi poznala in si se zmotila v meni, Tcda- usmili se me, razumi, da Iti ne morem pomagati pri begu redno dušo v njeni plemenitosti, kakor bi bila zaslužila; čutila je le to, da se ji umika izpod nog zadnja rešilna deska, da jo zapušča edini način, da bi se mogla rešiti iz sovražne sužno-sti. Toda še se je hotela opirati. "Gospod," je rekla črez en hip. "Jaz sem vnukinja in hči vojaka; ded in moj oče sta prav tako cenila čast nad življenje, toda baš radi tega bi se ne bila dala slepo izrabiti za vsako službo . . ." Ketling je izvlekel s tresočo se roko pismo iz žepa, ga, podal Olenki in rekel: "Sodi, gospa, ali ta ukaz ne tiče službe?" Olenka je preletela z očmi papir in prečita naslednje: "Ker nam je prišlo na uše-sa, da namerava mečnik rosien-ski Bilevič skrivoma zapustiti našo prestolnico s sovražnim namenom, t. j. da misli našun-tati znance, zaveznike, sorodnike in podložnike proti švedskemu kralju in proti nam, naročamo oficirjem, ki so ostali kot posadka v Tavrogih, da čuvajo' Bileviča in nečakinjo kot za-stavnika in vojna ujetnika in ne dopustijo njun beg pod izgubo časti in pod kaznijo vojaške ga sodišča . . ." itd. "Ukaz je prišel s prve postaje po knezovem odhodu," je rekel Ketling, "zato je napisan." "Naj se zgodi volja božja!" je dejala Olenka po kratkem molku. "Zgodilo se je!" Hassling je čutil, da mu je treba že oditi, a se ni premaknil z mesta. Njegove blede ustnice so se sčasoma zganile, kakor bi hotel nekaj povedati, ni mogel dobiti glašu. (Dalje prihodnjič) Olenka je pomolčala za hip, potem je dvignila k njemu svoje čudovite oči, ki so v tem hipu prestale biti stroge, in je rekla: "Poslušaj me, gospod vitez. Govorila bom kot bratu, kot iskrenemu zaupniku: ti se moreš in moraš osvoboditi." Po teh besedah mu je priznala vse, i nameravani beg i to, da računa na njegovo pomoč. Začela mu je predstavljati, da najde lahko službo povsod, lepo, kakor je lepa njegova duša, in častno, kakor jo zahteva viteška čast; naposled je končala s sledečimi besedami: "Gospod, hvaležna ti bom do smrti. Pod božje varstvo se ho- in da ne bi smel niti poslušati o njem, ko je že dospelo izrazito povelje, katero je dobil Braun in z njim pet oficirjev, ki smo ostali tu. Bog, o Bog, ako bi bil slutil, da pride tak ukaz, bi bil rajši odšel na pohod . . . Jaz te, gospa, ne morem prepričati, ti mi ne verjameš, in vendar B9g vidi, Bog naj me sodi po smrti tako, kakor je res, da bi žrtvoval življenje zate brez obotavljanja . . . toda časti ne morem, ne morem! . . ." Po teh besedah je Ketling jel lomiti roke in umolknil, popolnoma izčrpan, ter je začel urno diha,ti. Olenka se še ni mogla otresti začudenja. Ni imela časa, da bi slepo izvrševal vse ukaze in jel čem zateči in se v samostanu za- razumela in mogla oceniti to iz- THE,OLD HOME TOWN Till speak to aunt sarah Stanley it a1nt r.kskt otey„ this may be the machine. abut my HORSE" STIL-L has a thirst! PUTTERMANS STRELSKI PIKNIK NA 4. JULIJA (V SOBOTO) PRIREDI SLOVENSKI STRELSKI KLUB ST. CLAIR RIFLE CLUB PIKNIK NA MOČILNIKARJEVI FARMI . Dopoldne se vrši strelska tekma z Euclid Rifle klubom in Rainbow Hunting .klubom, popoldne se pa vrši velikanski piknik, na katerega so prijazno vabljeni prijatelji in znanci. Vsak bo imenitno postrežen z jedačo in pijačo, in kdor raci pleše, bo lahko brusil pete ob zvoku izvrstne godbe. Vfifbi St. Clair Rifle klub. RAZPIS SLUŽBE! IV smislu' pravil in glasom sklepa direktorske seje z dne 5. junija, 1931, razpisuje gospodarski odbor S. N. Doma, C409 St. Clair Ave. službo: TAJNIKA-OSKRBNIKA IN OSKRBNICE Služba zahteva: knjigovodstvo, vodstvo zapisnikov na sejah, povprečno znanje angleškega jezika, točnost in treznost! Vsak delničar S. N. Doma, ki se čuti zmožnega, ima pravico in priložnost, da pošlje svoje ponudbe najkasneje do 6. julija, 1931. Na pozneje došle ponudbe se ne bo oziralo. Ostale pogoje se lahko dobi pri tajniku S. N. Doma, 6409 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio, med 7. in 9. uro zvečer. JOSEPH OKORN, tajnik. Telovadcem in telovadkinjam Slovenskega Sokola, Cleveland Odbor "Slovenskega Sokola," Cleveland, O., sporoča vsem telovadcem in telovadkinjam. da je telovadba v Slovenskem narodnem domu, St. Clair Ave., suspendirana od 1. julija do 1. avgusta, 1931. Telovadba v Bathhouse in v Slovenskem društvenem demu, Euclid, O., se vrši kot normalno. Odbor društva "SLOVENSKI SOKOL:" Vinko Levstck, starosta. Chas. Wick, podstarosta. Janko N. Rogelj, tajnik; Stanko Dolenc, blagajnik. Frank E. Lunka, John Špehck, John Mcdvešek, nadzorniki. POL LETNA SEJA V smislu sklepa glavne letne seje, kakor tudi seje direktorja, se tem potom sklicuje pol-letna seja korpo-racije Slovenskega doma na Holmes Ave., Cleveland, O., 'in sicer za dan 21. 'julija ob sedmih zvečer v domovih prostorih. Na dnevnem redu je več važnih zadev, kakor tudi finančno poročilo, vsled tega so vljudno vabljeni vsi delničarji, kakor tudi društveni zastopniki, da se seje udeleže v obilnem številu. * CHAS. BENEVOL, tajnik. Izdelujem vsakovrstna CEMENTNA DELA kot hodnike, driveway, garaže itd., na lahka odplačila. Delo izvrstno, točno in garantirano, ter ste lahko gotovi, da boste popolnoma zadovoljni. Se priporočam. A. MALNAR 1119 Addison Rd. . ENdicott 4371