Amerikanski Slovenec Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Družbe sv. Družine. Netilka 42. JOLIET, ILLINOIS, 23. APRILA 1915 LETNIK XXIV, Rusi baje popolnoma zaustavljeni v Karpatih. V|Wjci odbili sovražnika v karpatskem gozdnatem gorovju med dolinama Laborcza in Ung ter ujeli 3,000 neranjencev. Razmerje med Avstrijo in Italijo skrajno napeto. J L vpadnega bojišča poročajo znatne spopade. samo ne- f g. iz. uuumipcsic je iz Jniaknitev znatnih oddelkov vojske ePati na to, da namerava avstro- iiH" "i '^tke, 19. apr. (čez Pariz.) - Po zojavki iz Budimpešte je iz »eki br ft,; v°jno vodstvo pričeti v Buko- qnovo ofenzivo. kS 19- apr. (Cez London.) — O ■ano *lh n.a bojiščih je bilo nocoj iz-'^a P uradno naznanilo: ijlj-j, Rusko-Poljskem in zapadnem "V k"1 Se ni Pr'Petil° nič važnega. rpat!h Je dan minil mirn°. iz" katerilj neznatnih spopadov, v jiih J.e 1'127 ujetnikov ostalo v na-,.V ..y0kah- ,V())iiio,JUg0vzhodni Galiciji je prišlo sa-Poedinih topniških bojev." I)unaj slavi uspeh v Karpatih. Hin >al pj'ff]9' aPr- (Cez Pariz.) — Kardinal Pa dunajski knezoškof, je ^Ho«:Pe.ZU por°čilo o velikanski sve h H po- >Sti I.' . ^ u vcjimiisju svc- »eni gl' se ie vršila včeraj v državnem mestu v zahvalo za do- eupnem naskoku z ''šinorV' 111 Rusi so trdno obdržali A\,5tr eIepoč. ^jSo ySkl »askoki na drugo važno Beskidih, namreč A Nanad-l odbiti- Po treh ostrih L sti'i do l S° Avstrijci tudi tukaj ^ ^us, zopet zavzeti višino. Sneg kopni in ovira prodiranje. Na severni fronti kopni sneg in vsled tajanja je zemlja močvirna, kar ovira vsa večja vojna podjetja. Ruski vojni glavni stan je nocoj izdal 'sledeče uradno naznanilo: '"V nedeljo zvečer je sovražnik utrpel velike izgube v nadaljnjem napadu naših čet na višinah okrog Telepoča v Karpatskem gorovju. S protinapadom smo prisilili sovražnika, da je zapustil dohode k našim postojankam, in ujeli smo en bataljon, ki se je vdal ves. Dne 17. aprila smo odbili dva sveža napada v smeri Stryja. "Potrjeno je, da smo dne 16. aprila, ko smo zavzeli neko višino jugojapad-no od vasi Polen, ujeli 1,175 častnikov in mož. Tudi smo zaplenili šest strojnih pušk." Ultimatum Italiji? Rim, 19. apr. — Poročila se vzdržujejo, da se napetost med Italijo in Avstrijo bliža prelomu. Pričakuje se, da bo prvi resni korak storjen s tem, da pošlje Avstrija ultimatum glede italijanskih vojaških priprav ob meji. Vsak korak, ki ga stori Italija, sedaj skrbno opazujejo na obeh straneh. Italija odloči o miru. Washington, D. C., 19 apr. — Do-čim se Italija še vedno obotavlja na robu vojne, se razširja tukaj več govoric o miru, nego navadno. / Splošno mnenje v diplomatskih krogih je, da je od postopanja Italije sedaj odvisen konec vojne. Po zavezniških poročilih bi Nemčija prosila za mir, če Italija vstopi v vojno proti Avstriji, Nemčiji in Turčiji. Nemčija, pravijo, bi potem lahko rekla z dobrim izgovorom: "Proti celemu svetu se ne moremo bojevati." Česa Nemci pričakujejo. Po nemških poročilih bodo zavezniki pripravljeni govoriti o miru, če Italija odkloni svoj vstop v vojno. Dasi te mirovne govorice niso izrazljivejše nego tako, je gotovo, da so oči diplo- Amerlpan l'resa Association. Heliju LNE OBLIKE ITALIJANSKIH VOJNIH LADIJ. r'otij'S' ^a l),l|('|,lpra.V''a svoje brodovje za nastop v Jadranskem morju, ko je "l^at1*- Dv! ' zahteve po teritorialnem ali ozemskem povečanju od-ru.?J' obliki italijanskih vojnih ladij sta tu naslikani. Zgornja IS Isedtlll'Ua "Granaticri" in spodnja bojno ladjo "Regina Elena". Itn-; j J start.:.ln°dc|'"ib bojnih ladij in Avstrija štiri. Italija ima osem boj-: " Avstr:Sega ''Pa in Avstrija devet. Italija ima devet prvovrstnih kri- AVc» ■• lll Hv- Ja cno- cey • ..... Italija je tudi močnejša po številu drugovrstnih kri- 111 Podmorskih čolnov. ' matov prav sedaj obrnjene proti Italiji. Pruske izgube 1,196,969. Kodanj, 19. apr. — Skupno število pruskih izgub v vojni je sedaj 1,196,969 po šestih novih izkazih izgub, objav ljenih v Berlinu danes. Šesteri izkazi so obsegali 32,524 imen. Avstrijsko uradno naznanilo. Dunaj, 20. apr. — Danes izdano.u radno naznanilo avstrijskega vojnega ministrstva se glasi: "Nobene izpremembe ni bilo -v splo šnem položaju. Ob celi fronti je prišlo samo do poedinih topniških spopadov." Na Goriškem se zbirajo čete. Rim, 20. apr. (Čez Pariz.) — V poročilih, ki so danes došla semkaj iz Avstrije, je rečeno, da vojno vodstvo dvojne monarhije kar najhitreje zbira čete ob italijanski meji, da "odvrne morebiten vpad". Močni oddelki so baje zbrani v Tržiču, Ronkih in Zagradu. Nadalje so baje obdali z okopi celo linijo ob Soči. Težki topovi se nahajajo povsod že razpostavljeni. Mirovna pogajanja? Rim, 20. apr. — Tekom zadnjih štiriindvajsetih ur se je v Rimu ponovno pojavila govorica, da bodo resna mednarodna vprašanja, ki se tičejo Italije, v bližnji bodočnosti rešena. Todotič-na domneva je oprta na prepričanju, da se bliža evropski mir. Dasi dosedaj ni mogoče, zaznamki vir, iz kojega izhajajo poročila, vendar je znano, da prihajajo iz najvišjih krogov; in dejstvoxje, da izvedeni, ostri opazovavci, ljudje, ki so vešči mednarodni politiki, ne zavračajo teh poročil v vrsto praznih govoric, nego jim pri pisujejo največji pomen. Kažejo na to, da je Rim primeren kraj za mirovna pogajanja; knez Bue« low, eden najsposobnejših nemških diplomatov, je poslanik v Rimu in od-nošaji ne samo med Nemčijo in Italijo, ampak tudi med Italijo in tripe-lentento Jo povsem prijazni. Avstrija potrebuje denarja. Berlin, 20. apr. — "Vossische Zei-tung" naznanja, da namerava Avstro-Ogrsko vzeti novo vojno posojilo v znesku 200 milijonov dolarjev v Berlinu. Izdati se imajo vrednostni papirji državnega zaklada, izplačili po vojni. Rusi zapustili Tarnow. Berlin, 21. apr. — Razne brzojavke, objavljene danes v Berlinu, naznanjajo, da so Rusi pred nekaj dnevi popolnoma izpraznili svoje postojanke pri Tarnovvu v Galiciji, 135 milj zapadno od Lvova. To so storili, da se izognejo streljanju po avstrijskem težkem topništvu. Ruski vojaki prihajajo v Tarnow v svrho svojih osebnih nakupov samo ponoči. Danes izdano naznanilo- nemškega vojnega urada pravi, da ni bilo nobene izpremembe v položaju na vzhodni fronti. Avstrijci ujeli 3,000 Rusov. Dunaj, 21. apr. — Vojno ministrstvo je danes izdalo sledeče uradno naznanilo: 'Sovražnik je nehal napadati najvažnejše dele pred našimi postojankami, ki ščitijo Ondawsko, Laborško in Unško dolino. "V gozdnatem gorbvju med Laborško in Unško dolino je sovražnik zopet poskušal, vkljub težkim izgubam, predreti linije naših skrajnih kril. To je povzročilo hude boje v gorenji Czi-reški dolini blizu Nagypolanyja, ki so trajali več noči. Rusi so utrpeli velike izgube mož na usmrčenih in ranjenih. Ujeli smo nad 3,000 neranjenih Rusov. Prelaz Užok je še v naši posesti/' Rusko prodiranje zaustavljeno. London, 21. apr. — Rusko prodiranje v Karpatih je sedaj očividno popolnoma zaustavljeno, kajti poročila odondod govore samo o poskušanih napadih, ki so bili odbiti, ne samo v gorovju, ampak tudi v smeri Stryja Zd ruženi Avstrijci in Nemci se trudijo ob tirani podpirati zadnje kretanje. Iz nevtralnih virov naznanjajo, da so Avstrijci zapustili Bukovino, Zakaj je padel Przemysl. V poročilu, ki opisuje okoliščine predaje Przemysla in njene vzroke, dobimo sledeči stavek: "Da trdnjava ni bila za daljšo dobo preskrbljena, je raz- vidno iz tega, da so inštrukcije inten-danc predpisovale samo trimesečno preskrbo, ker so splošno po Evropi računali le s kratko dobo vojske. Kljub temu je bil Przemysl preskrbljen za daljšo dobo." Avgusta meseca 1914 je nemški vojni minister izjavil, da je treba računati z obleganjem Metza. Metz je pa že leta sem preskrbljen s konservami in z nepokvarljivimi živili tako, da lahko preživi 100,000 mož tri leta. Vsako leto so konserve obnavljali, stare pa použili. Z zapadnega bojišča. Pariz, 16. apr. — Neprestane napade na Nemškem po drznih francoskih zra-koplovcih so naznanili nocoj iz vojnega glavnega stana. V dveh slučajih so bile bombe spuščene na tovarne streliva v daleč ločenih krajih in z izdatnim uspehom. Nadaljnji napad je bil izvršen v soseščini Metza. Zrakoplovci so leteli čez Maizieres-les-Metz, predmestje deset milj severno od mesta, in so spustili mnogo bomb naravnost na osrednjo električno postajo v predmestju. Včeraj popoludne je francosko topništvo zbilo neki nemški zrakoplov, ki je padel pred angleškimi linijami, a za nemškimi okopi, severno od Ypresa. Neki nemški zrakoplov je letel čez francosko luko Calais in spustil sedem bomb, a ni napravil nobene škode. Pariz, 19. apr. — Nocoj izdano uradno naznanilo vojnega ministrstva govori o nadaljnjih pridobitvah po Fran-čozih v njihovem prodiranju proti Col-maru in Renski dolini skozi prelaze Vogeškega gorovja. "Naši napadi na obeh bregovih reke Fecht," pravi naznanilo, "so bili za nas uspešni, ker smo zopet napredovali in prisilili sovražnika, da je naglo zapustil Ezibrucke nad Metzeralom, kjer je opustil veliko množino materiala. "Pridobili smo v.posest višino Burg-korpfeld, jugozapadno od Schillecker-wassena, ki naravnost obvladuje dolino reke Fecht. Na južnem bregu, v okrajji Schneefanrieth, smo znatno napredovali." Nemci bombardovali Reims. Pa^iz, 20. apr. — Mesto Reims je zopef iarca nemškim topničarjem. Današnji napad je očividno imel namen,, požgati mesto. Petdeset zažigavnih bomb je bilo spuščenih, kakor naznanja uradno vojno naznanilo, ali napravljena škoda ni omenjena. Topniški dvoboji so se danes vršili povsod, izvzemši med rekama Meuse ill Moselle ter v gozdu pri^Le Pretru, kjer so bili nemški pehotni napadi odbiti. Stric Sam zavrgel nemški protest. Washington, D. C., 21. apr. — Za-vezna vlada je danes odgovorila na nedavno spomenico nemškega poslanika, ki. se tiče orožne trgovine z zavezniki in po Angliji oviranega živežnega dovoza v Nemčijo. V odgovoru, podpisanem po tajpiku Bryanu, je rečeno, da je poslanik "vsekako ravnal pod gotovimi krivimi predstavami". Išče podpore za bedne Srbe. Chicago, 111., 20. apr. — Gospa Slavko Gruič, soproga srbskega podtajnika za zunanje !&tvari, ki se mudi v Chi-cagu, proseč pomoči za prizadete Srbe, je prejela svoj prvi chicaški prispevek včeraj v obliki čeka za $1,000 od Češkoslovanskega pomožnega odbora, ki mu predseduje James F. Ste-pina. Častni večer ji priredi Češki klub prihodnji petek. Razpis častne nagrade za igro iz našega življenja v Ameriki. Uvažujoč dejstvo, da ima dramatična umetnost po vseh večjih slovenskih naselbinah v Združenih Državah vse-polno prijateljev in negovateljev vsled splošne želje slovenskega ljudstva po lepih gledadliških predstavah; in uvažujoč nadaljnje dejstvo, da se povsod uprizarjajo samo starokrajske igre, ker nimamo še nobenega dobrega igrokaza iz našega ameriškega življenja, je slavna Marijina Dekliška Družba v Jolietu, 111., sklenila, razpisati tem potom častno nagrado v znesku $100.00 (reci: sto dolarjev) za najboljšo izvirno slovensko igro iz našega življenja v Ameriki ter povabiti vse znane in neznane pisatelje in pisateljice, da se udeležijo tega natečaja. Igra imej zanimivo vsebino, z nravstveno čistim, iz našega življenja vzetim dejanjem, tako da bo občinstvo zabavala, pa obenem tudi vzgojevala in blažila. Nadalje bodi igra primerna za naše male odre, tako da ne bo delala pri uprizarjanju prevelikih težav. Obseg igre odgovarjaj od 70 do 120 stranem male osmerke v znani obliki ljubljanske Zbirke ljudskih iger. Uloge so lahko samo ženske, ali pa ženske in moške. V presojo doposlanili iger in v določitev, kateri pisatelj ali pisateljica prej- me razpisano nagrado ($100.00), je Marijina Dekliška Družba v Jolietu izbrala naslednji odbor: Gdč. Elizabeta Grayhack, načelnica M. D. D.; č. sestra Ferdinanda, voditeljica M. D. D.; č. sestra Sebastijana, prednica šolskih sester; g. Filip Gorup, začasni u-rednik A. S.; g. Josip Dunda; g. Franjo Skole, in g. Ivan Andrejevič Plevnik. Nagrada se prisodi samo igri, ki jo odbor spozna za vredno'in najboljšo med doposlanimi, in dotična igra preide v last Marijine Dekliške Družbe v Jolietu. Ostali rokopisi se vrnejo do-poslateljem in najboljši izmed njih javno priporočijo v nakup. Rokopise z izmišljenim pisateljskim imenom je doposlati do dne 1. septembra 1915 na naslov: Filip Gorup, c. o. Amerikanski Slovenec, Joliet, 111. In prava pisateljska imena z izmišljenimi vred je pa doposlati v zapečatenih zavitkih (kuvertah) na naslov: John Grayhack, 1012 N. Broadway, Joliet, 111. Mr. John Grayhack ima že v rokah denar ($100.00) in ga izplača dne 1. oktobra 1915, ko se razpečatijo zavitki in najde pravo ime pisatelja ali pisateljice, ki dobi nagrado. Na delo za prvo častno nagrado v prospeh slovenske dramatike v Ameriki! ODBOR. Stavka v Chicagu še traja. Chicago, 111., 21. apr. — Da je še daleč do poravnave med delavci in de-lodavci v stavbni obrti, je razvidno iz pogajanj med spornimi strankami in izjav posamnih voditeljev med včerajšnjimi sestanki. Navadno je drobecen prašek, ki ustavi najboljšo uro. Tako se gre na videz tudi samo za malenkosti, ki jih ena ali druga stranka odločno zahteva, da ovirajo porazum med raznimi obrtmi in stavbnimi kon-traktorji. Mizarji so bili prvi za poravnavo potom državnega razsodišča, ali kontraktorji so nasprotni temu. In tako dalje. Bankrotna železnica. Chicago, 111., 21. apr. — Chicago. Rock Island & Pacific Railway Co., ki obratuje eno največjih železnic v deželi, še nahaja v finančnih težavah. V zaveznem sodišču sta bila včeraj s privoljenjem železnice H. U. Mudge, predsednik iste, in prejšnji vojni minister Dickinson postavljena za upravnika imovine. Korak je bil storjen, da se zagotovi daljnji obstanek železnice. V prihodnjih dveh tednih doteko dolgovi v znesku do $5,000,000, ki jih železnica ni zmožna plačati. Roosevelt spet v Rep. stranki. Washington, D. C., 19. apr. — Theodore Roosevelt se povrne v Republikansko stranko prihodnje leto in vzame s seboj ostanek Progresivne stranke, če — Republikanska deželna konvencija nominira kakega progresivnega republikanca. Toda ostal bo izven R. stranke in storil vse v svoji moči, da spet oživi Progresivno stranko, če — Republikanska deželna konvencija nominira nazadnjaškega republikanca. To je zanesljiva izjava o vedenju g. Roasevelta. Sestavil jo je in objavil Frank Knox, zapadni poslovodja Progresivne stranke v kampanji leta 1912. Dr. Goričar se poameričani. "The Chicago Daily Tribune" z dne 21. apr. poroča: Dr. Josip Goričar, bivši generalni konzul v Sail Franciscu za avstro-ogr-sko cesarstvo, je včeraj vzel naturali-zacijske papirje v Chicagu in izrazil željo, postati ameriški državljan. Dr. Goričar bo v kratkem začel potovati po deželi in predavati, a svoje prvo predavanje bo imel pred chicaško trgovsko združbo (Association-of Commerce). Volitve v državi Illinois. Chicago, 111., 21. apr. — Lokalno-opcijske volitve v več illinoiških mestih in mestecih so prinesle nadaljnjih pridobitev za "suhače". Med drugimi se je "osušilo" mesto Litchfield, okraj Montgomery. Morris, 111., 20. apr. — Z večino 177 glasov so pri današnjih volitvah zmagali mokraši. V Gardneru so dobili suliači 29 glasov večine. West Chicago, 111., 20. apr. — Tu so zmagali mokraši z večino 98 glasov. Dixon, 111., 20. apr. — Tu so danes zmagali mokraši z večino 279 glasov. Springfield, 111., 20. apr. '— S 612. proti 410. glasom se je Auburn danes osušil. Jolietske novice. — Umrl je včeraj (četrtek) zarana okoli 3. ure g. John Mauser, 418^4 N. Bluff st. Zapušča ženo in hčer; trije odrasli sinovi so umrli. Več prihodnjič. — Umrl je v torek zvečer par tednov star sinček g. Martin Jurejevčič. Za osemurni delavnik. Milwaukee, Wis., 19. apr. — Osemurni delavnik za ženske je bil enoglasno odobren po milwauških tovarnarjih, ki so prišli danes pred poseben pododsek illinoiškega zakonodajnega odseka za delo. Odborniki so se vrnili nocoj v Chicago. _i. London v temi. London, 16. apr. — London je v popolni temi nocoj. Veliki oddelki posebnih redarjev pa-trolirajo ceste. Vsak protizrakoplov-ski top v mestu je bil pripravljen za odboj pretečega napada na mesto po nemških zrakoplovcih. Zvon svobode na razstavi. Philadelphia, Pa., 15. apr. — Izbrani in navadni mestni svet je danes sklehil dovoliti, da se zgodovinski zvon svobode pošlje na panamo-pacifiško razstavo v San Franciscu, Cal. Star ženin. Joplin, Mo., 15. apr. — William Miller, 101 leto star, se je danes poročil z gospo Nancy Pike, 60 let staro. Srečni ženin je pokopal že dve soprogi. Mal pošljimo dar svojim dragim na altar. Ker so v naši stari domovini tako žalostne razmere radi vojske, zato naši sorodniki, prijatelji in znanci tam trpe veliko pomanjkanje denarja. Ponekod ga ne morejo dobiti iz bank, zato morajo trpeti pomanjkanje poleg vsega svojega premoženja. Zdaj je čas, da se vsakdo spomni svojih trpečih v stari domovini. Pošljite svojim, čigar potrebe so Vam najbolj poznane, pa tudi ste sigurni, da pride Vaš dar v prave roke in v pravi namen. Nikdar poprej niso naših darov tako potrebovali kot zdaj. Usmilimo se jihl Nalašč smo cene denarja tako znižali, da vsakdo lahko pošlje po najnižji tržni ceni. Mi ne gledamo za dobiček, temveč za dobrobit naroda, ki zdaj potrebuje pomočil Delavske razmere so zdaj slabe povsod in trgovske tudi, pa vendar si lahko pritrgamo vsaj en dolar, da ga pošljemo v staro domovino svojim dragim trpinom na altar. Pošiljamo denar v staro domovino: na Kranjsko, Štajersko, Primorsko, Hrvatsko, Koroško in vse druge Av-stro-Ogrske dežele, ter na vse druge kraje in sicer popolnoma zanesljivo, točno in po pravi dnevni ceni. V stari domovini izplača denar c. k. poita: Prave denarne cene so tu navedene. Kdor računa več, računa preveč. ^ 4 K 5. 10....... 15....... 20....... 25....... 30.,..... 35....... 40....... 45....... 50....... 55....... 60....... 65....... 70....... 75....... 80....... 85....... 90....... 95....... 100....... 110....... $ .95 1.85 2.70 3.55 4.40 5.25 6.10 6.95 7.75 8.50 9.35 10i20 11.65 11.90 12.75 13.60 14.45 15.30 16.15 17.00 18.70 K 120......$ 20.40 130 ...... 22.10 140...... 23.80 150............25.50 160 ...... 27.20 170 ............28.90 180 ............30.60 190______________32.30 200 ............34.00 250 ............42.50 300 ............51.00 350............59.50 400 ............68.00 450............76.50 500 ............84.00 600............100.80 700............117.60 800............134.40 900............151.20 1000............168.00 Pri teh cenah je poštnina že vračunana. Pazite na naše prave cene denarja Denar nam pošljite po Vaši naj-bližnji pošti; obenem priložite "Money Order-ju" še svoj natančen naslov, istotako natančen naslov one osebe, kateri se naj denar izplača na pošti v stari domovini. Pošiljatve in pisma naslovite na: AMERIKANSKI SLOVENEC, Joliet, Illinois. Vse naše poslovanje je jamčeno. ammci siovnnc, 23. aprila 1915. IZ SLOVENSKIH NASELBIN. Joliet, 111., 21. apr. — William C. Barber je bil včeraj izvoljen županom jolietskim za štiri leta po komisijskem aačinu vladanja (commission form of government) in sicer z večino 413 glasov. Izmed dvojih kandidatov za župana je dobil Barber 7594 glasov in njegov tekmec William H. Clare 7181 glasov. Za komisijonarje so bili izvoljeni izmed osmerih kandidatov sledeči: Christian P. Sorg, 7737 glasov; Thomas Gorey, 7616 glasov; C. D. O'Callahan, 7337 glasov, in George W. Brown, 7238 glasov. Novoizvoljeni župan je pristaš prohibicijske stranke; ali komisijonarji Sorg, Gorey in O'Callahan so nasprotniki prohibicije, zatorej se nam ni bati, da se Joliet popolnoma "osuši". Skupno število oddanih glasov je bilo skoro 15,000, tako da tvori rekord v zgodovini jolietskih mestnih volitev. Avtomobili so igrali veliko ulogo pri včerajšnji volitvi: bilo jih je baje 400, da so še ž njimi vozili volivci in volivke na volišča. Tako živahnega dne volitve še ni bilo v Jolietu. — Rev. F. J. Ažbe, slovenski župnik iz Steeltona, Pa., je bil v ponedeljek in včeraj v Jolietu na posetu v našem župnišču in ž njim Rev. Ant. Sojar iz Chicage. — Srebrno poroko je obhajal včeraj g. Math Stukel, znani slovenski ka-menosek. namenjen čisti dobiček prireditve, bodo vsem hvaležni. — Teden čiščenja bo prihodnji teden, od dne 26. do 30: aprila, v svrho, da se mesto očisti vse nesnage, ki pro-vzroča razne kužne bolezni ter zalego muh in moskitov. Vsi gospodarji in gospodinje in otroci na delo prihodnji teden, da očistite svojo okolico, kajti s tem izvršite koristno delo sebi in sosedom. SAKSERJEVA LIGA NIMA KOGA REŠEVATI. — "Deseti brat." Dan 18. aprila ltlS je bil veleznamenit ne le v zgodovini slovenskih gledaliških predstav v Jolietu, marveč tudi za nadaljnji razvoj slovenske dramatike v Ameriki sploh. Kajti poleg duševnega užitka, ki ga je nudila krasna uprizoritev "Desetega brata" jolietskemu slovenskemu občinstvu, bodo tudi naši rojaki po dragih slovenskih naselbinah širom Združenih Držav gotovo z veseljem sprejeli vest, da je bila pri naši nedeljski večerni predstavi razpisana nagrada v znesku $100.00 za najboljšo izvirno igro iz našega življenja v Ameriki. Razpis nagrade je objavljen na prvi strani te št. A. S. in samo želimo, se mu odzove kar največ naših delavcev z uma svitlim mečem, ki čutijo v sebi dramatiško moč. Kar pa se tiče nedeljske uprizoritve same, bi radi na tem mestu napisali daljšo kritiko, a se rajši iz raznih razlogov omejimo na prav kratko oceno. Toliko Jahko rečemo ,da je bila naša večerna predstava "Desetega brata" v celoti in v podrobnostih tako popolna, da si popolnejše v naših razmerah niti misliti ne moremo, če vpoštevamo pomanjkljivost odra in omejenost časa, ki ga imajo naši vrli diletantje na razpolaganje za negovanje dramatične umetnosti. Vse igralno osobje se je po splošni sodbi zares odlikovalo. Igrali so: Graščaka Benjamina, g. Josip Zalar st.; Manico in Balčka, gra-ščakova otroka, gdč. Lizi Sekola in g. Josip Zalar ml.; Dolefa, g. Martin Rakar; prof. Kvasa, g. Frank Drassler; graščaka Piškava, g. John N. Pasdertz; Marijana, njegovega sina, g. Frank Zadel; zdravnika Venclja, g. Frank Me-teš; Maričko, njegovo hčer, gdč. Mio.i Sekola; sodnika Mežona, g. Jos. Ro-gina; učitelja Zmuzneta, g. Fred Fer-lin; črevljarja Krivca, g. Martin Rakar; Nežo, njegovo ženo, gdč. Katic Rpgina; Franico, njuno hčer, gdč. Katie Lukanich; gostilničarja Obrščaka, g. Simon Jarc; kmete Peharčka, Ma-tevžka, Miho izpod Gaja in Franceljna, gg. Louis Grčar, Frank Lushina, Anton Kochevar in Frank Rus; Martina, desetega brata, g. Franjo Skole; Kr-javlja, g. John Petrovčič; pisarja kosa, g. Anton Šraj ml. Vse glavne ulo-ge so bile res v najboljših rokah, tako da ne vemo, komu bi poklonili venec prvenstva. Videli smo že mnogo predstav, a tako zaokroženo lepih še maloV Splošno željo izražamo, če pravimo, da naj isto igralno osobje isto igro pcnovi o prvi primerni priliki, in gotovo bo dvorana nabitopolna občinstva, kajti premnogim je žal, da so zamudili prekrasno predstavo. Tudi petje je bilo lepo, dasi brez vseh priprav. Pri popoldanski predstavi je imel lep govor g. Jos. Zalar, a pri večerni pa Rev. John Plevnik. Naš g. župni upravitelj je s svojim govorom, pfešinjenim s pravim slovanskim čutom, kar navdušil izbrano občinstvo, da ni bilo ploskanju ne konca ni kraja. In ko je koncem svojega govora naznanil veselo vest o razpisu nagrade za najboljšo izvirno igro, je bilo vse zavedno občinstvo kar najprijetneje presenečeno. Med dejanji pri večerni predstavi je igrala na piano gdč. Elizabeth Grayhack, ki je res prava umetnica in vedno drage volje pripravljena sodelovati pri slovenskih prireditvah. Omeniti nam je še, da je g. Steve Vertin ml. izvrstno urejal kulise i:i oder s pomočjo nekaterih tovarišev. In g. Anton Libersher, brivski mojster, je imel v skrbi frizersko umetnost. In g. Art McKay je naslikal na odru potrebno drevo z izredno spretnostjo. Vsi so po vseh svojih močeh sodelovali, da je naš "Deseti brat" vzbudil pozornost tudi med drugorodci ki so se udeležili predstave. Največjo zaslugo za prireditev pa si je stekel g. Franjo Skole, predsednik prireditv nega odbora. Časti Slovenski vojni ranjenci v stari domovini, katerim je New York, dne 14. aprila 1915: — Ljubljanski dnevnik "Slovenec" ima od dne 20. marca ta-le članek: "Sleparjenje ameriških Slovencev. Iz Amerike smo ravnokar dobili od prijateljev poročila, ki odkrivajo čudne spletke: Z nesramnimi lažmi v ameriški slovenskih časopisih se hoče zastrupiti naš narod v Ameriki, na drugi strani pa škodovati poziciji Slovencev v stari domovini. S peklensko zlobnostjo so v Ameriki na delu ljudje, ki kažejo, da nimajo nobene vesti. K gotovemu časopisju v Ameriki so prišli najslabši elementi, ljudje, ki imajo v stari domovini podrte za seboj mostove, katerim so žrtve, vztrajno delo za idealne cilje neznane. Ti ljudje spravljajo v ameriško slovensko časopisje najgrše laži o naši armadi, ponatiskujejo iz angleškega časopisja laži o razmerah na našem jugu ter te laži v svoje umazane namene še povekšavajo. Kako delajo ti ljudje z našim ubogim ljudstvom v Ameriki, naj bo v dokaz to-le: Ameriški slovenski dnevnik "Glas Naroda" priobčuje velik oklic, v katerem na čelu piše, da je v Ljubljani revolucija, krvavi upor, da so ta krvavi upor pričeli slovenski duhovniki sami, in sicer v ljubljanski stolni cerkvi. Ljudstvo da se je v trumah navalilo na palačo cesarskega namestnika in jo upalilo! "Glas naroda" to gorostasno laž hitro poizkuša izrabiti za strujo, katero on zastopa: "Če se bunijo v stari domovini preje tako vneti slovenski duhovniki, tedaj mora tudi nam vsem prikipeti do vrhunca sveta jeza. Kadar vodijo krvave upore slovenski duhovniki, je čas, da tudi mi postanemo Gubci(l)." Zato naj amerikanski Slovenci hitro ustanove Slovensko ligo, seve pod predsedstvom g. Sakser-ja, ki kot "izkušen bankir" kot prvi korak priporoča zbiranje "denarnih pri spevkav" in nabiranje mnogoštevilnih podpisov." Za glavo smo se prijeli, ko smo to čitali, in kljub vsem dosedanjim izkušnjam smo se čudili, da je mogoča taka nesramnost. Tu v stari domovini brani celokupni narod — ne izvzemši Ljubljano — združen s svojo duhovščino pravice Avstrije z največjo požrtvovalnostjo, in upa si priti Slovenec, ki si drzne v resnici popolnoma v obraz bijočimi lažmi sramotiti slovenski narod in vso njegovo v ognju kot zlato izkušeno staro tradicijo. To je brezvestnost, proti kateri moramo povzdigniti svoj glas! Ta brezvestnost je pač najnujnejši poziv do slovenskih Američanov, da se obrnejo od ljudi, ki so jih tako nesramno nalagali in da prično samostojno misliti in samostojno delati. Naj ne zaupajo siku strupene kače, ki v raznih oblikah prihaja mednje, da bi jih zvabila in omamila za svoje namene. Ali nimajo še doslej dovolj izkušenj, da jih je po gotovi družbi vedno glava bolela — ali niso ameriški Slovenci zadnji čas poizkušali ustanoviti in na papirju tudi že ustanovili svojo katoliško organizacijo zato, da bi se ločili od izvestnili ljudi in šli svojo samostojno, pošteno pot? Ali nimajo po "Glasu Naroda" razširjene laži namen, da se omami dobre ljudi, da se jih iztrga mladi, šele započeti organizaciji in da se pahne vse ameriške Slovence v močvirje? Res lepo bodo skrbeli za Slovence tisti, katerih prvo delo in orožje je laž. Prepričani smo, da bodo ameriški Slovenci, ko jim s tem zastavljamo svojo besedo, da niti ena beseda v zgorajš-njem strašnem poročilu "Glasa Naroda" o revoluciji v Ljubljani ni resnična, odprli oči in bodo osamljeno pustili tisto družbo, ki jih hoče zvo-diti na napačna pota. Tej družbi bi bilo morda prav, da bi nabrala pod svoje laži kolikor mogoče podpisov, da bi bil kolikor mogoče mnogim Slovencem povratek v staro domovino nemogoč. Peklenski načrti! Tako kot mi v stari domovini, naj ameriški Slovenci nastopijo proti strupeni kači v novi njihovi domovini. Posebno tisto slovensko ameriško časopisje, ki je še ohranilo kaj čuta za dostojnost in resnico, prosimo v interesu slovenske stvari, naj bo previdno in naj ne naseda vsaki laži. Prava domovina Slovencev je v Avstriji, pravic do te domovine si nikdar ne damo izviti, laži pa Slovencem v stari domovini niso pri tem nikaka opora, ampak isamo škodujejo ugledu našega naroda. Mi tu ne potrebujemo nikake pomoči kake Sakserjeve lige, naš narod ne mara Sakserjevega programa, naš program je pesem, katero pojo zbori na- šega naroda: "Domovje moje Avstrija!" S svojo zvestobo ne mešetarimo. Če kaj potrebujemo v Avstriji, je to avstrijska liga, liga, v kateri naj bi imel enakovreden prostor vsak avstrijski narod, vsak avstrijski patrijot. In ta liga naj stre glave vsem strupenim kačam!" * * * "Slovenec" je glasilo Slovenske ljudske stranke, ki ima za seboj celo Kranjsko z izjemo par liberalnih upi-teljev, krčmarjev in uradnikov. Saj je najjasnejši dokaz to, da pripadajo tej stranki vsi državni poslanci razun Ljubljane. S programom "Slovenca" se strinjajo nadalje vsi spodnještajer-ski slovenski poslanci. Nadalje odobrava ta program slovenska Koroška katero zastopa državni poslanec Gra-fenauer. Tudi večina goriških Slovencev drži is stranko ljubljanskega Slovenca. In v imenu vseh teh Slovencev, torej lahko rečemo, v imenu vseh staro-krajskih Slovencev, se odklanja Sak-serjeva Liga. Nočejo je, obsojajo jo, zgražajo se nad Sakserjevo predrznostjo in nad lažjo "Glas Naroda". Liga jih hoče "rešiti", a oni se ne dajo "rešiti". Sakser jim ponuja neodvisnost, kraljestvo i. t. d., a oni nočejo. Sakser jih s silo vleče od Avstrije proč, a oni hočejo ostati pri Avstriji. Toda proti Ligi Sakserjevi niso samo starokrajski Slovenci, ampak tudi večina amerikanskih Slovencev. Nasproti so vsi, ki odobravajo pisavo A. S., nasproti so vsi socijalisti, nasproti je Glasilo Narodno-napredne Jednote, nasprotno je Glasilo K. S. K. J., ki jim je že zabrusilo, naj se brigajo rajši ti ligarji za amerikansko državljanstvo, nasproti je Calumetski Glasnik itd. Torej čisto gotovo več ko tri četrtine ameriških Slovencev. Nasproti tu, nasproti tam, in vendar jih hoče Liga rešiti strašnega jarma, verig, okov, dati jim svobodo, univerzo, kralja, predsednika in to proti njih volji. Vsak otrok uvidi, da bi pač morali najprej vprašati tiste, za katere se gre, katere se namerava "rešiti": kaj želite, kam bi radi pripadali po vojski, kje vas najbolj boli? Potem ko bi se vedelo njih želje, potem se bo vsak pameten človek vpra šal, ali je sploh mogoče kaj doseči in kako je to mogoče? Toda ne! Kar slepo tja vendan; nekaj časa bomo že vozili, potem bo pa tako vse zaspalo. 2e dolgo se ni toliko neumnih in praznih fraz napisalo, kakor zdaj za časa Lige v "Glas Naroda". Vse prazno, otrobi, mehurčki, le da se vrsti črka poleg črke! Dokler bo slovenski narod pošiljal take frazerje v boj za "Jugoslavijo", tako dolgo še avstrijska vlada lahko mirno spi. Pa saj tega ni storil slovenski narod, to je le majhna kompanijica: Sakser, Blatnik, Jager, to je tisti sinod tiranski, ki vsakega izobči z narodnim prokletstvom iz "Jugoslavije", kateri si sploh upa dvomiti nad uspehi, ki jih bo Liga čisto gotovo dosegla. Izvojevati hočete svobodo Slovencem, a vi sami ste največi tirani in despoti! Lizunsko vabile duhovnike, a v isti številki najgrše napadate škofa Jegliča in vse duhovnike, ki se ne klanjajo kakemu Blatniku. Sakser in Blatnik ne bosta učila duhovnikov rodoljubja! "Cl. Amerika" sama je pisala, da med ogrskimi Slovenci so izmed inteligence edino še duhovniki, ki delujejo na narodnem polju, vsi drugi izobraženci so renegati. In tako je povsod! Duhovnik je prvi, ki začne orati narodno polje, in je zad nji, ki vstraja v boju za pravice naro da Poglejte zgodovino! In Sakser nas bo učil ljubezni Jo naroda! Ko so pred dvema letoma začeli slovenski duhovniki in nekateri laiki or-ganizovati Slovensko Ligo, je bil SaK-ser prvi, ki je vzel lopar v roko, in lop po organizaciji in po ustanoviteljih Očital jim je sebičnost, demagogstvo komando in vse umazane namene. Zdaj pa sam ustanavlja Lige, seveda začne gasiti, ko že hiša gori na vseh koncih. Toda gorje tistemu, kateri bi zdaj njemu vrnil šilo za ognilo in bi njemu očital take lepe lastnosti, kakor je on pred dvema letoma duhovnikom! M a Žveplo in ogenj bi sipal na tega siromaka; izdajalec, Iškariot, Efijalt, H"'1 to bi bili še najlepši komplimenti. In vendar bi smeli meriti z enako mero. Ali ne? . Kakor se posojuje tako se fračuje. Toda če Sakser reče komu izdajalec, je to le dovoljena kri tika; ako pa kdo drugi njemu to vrne je pa to nesramno-st i. t. d. Mi v New Yorku se smejepio vsak dan, ko čitamo "Glas Naroda", kak ubira narodne strune. Poznamo tiča kor nemška Staats-Zeitung. Kje ste bili tedaj Blatniki in Jagri? Zdaj nekaj časa mlati po Nemcih, ker ga morebiti avstrijski konzul ni dosti hvaležno pogledal, ko je v začetku hvalil in povečal nemške uspehe. Konzul pač ve, da se Sakserja ni treba bati. Vabi duhovnike v Ligo, a v isti številki sramoti celo mrtvega duhovnika, ki se ne more niti braniti, opljuje ljubljanskega škofa, ker je posvetil svojo škofijo Najsvetejšemu Srcu, in na naravnost ostudni način blati v karikaturah to Srce, ki je katoličanu nad vse sveto in drago. Vprašamo, kaj pa naj stori osiveli katoliški škof v teh žalostnih in krvavih časih, ko je ljudstvo že napol obupano? Ali ni edino pravilno, da skuša hladiti pekoče rane z blagodejnim uplivom tolažil sv. vere? Ali bi G. N. rad, da bi se šel škof na ulico pretepat s policaji in vojaki? Ali bi s tem bilo kaj pomagano slovenskemu ljudstvu? Kje so Sakserjeve simpatije, sledi tudi iz tega, da zmiraj napada škofa in Šusteršiča, nikdar pa ne na pr. Tavčarja, ki je tudi v početku vojske zagotavljal Dunaj brezmejne udanosti Slovencev, ki je cesarsko-kraljevi skozi in skozi. Zakaj pa je torej Tavčar našel milost v vaših očeh? Sploh je smešno in naravnost neumno zahtevati ali pričakovati od par starih mož, žen in otrok, naj začnejo revolucijo v Ljubljani, toda G. N. in njegov generalštab Blatnik sta to raco vzela kot dokazano resnico in na podlagi te papirnate race začela zidati Ligo. Kakoršni fundament, taka bode stavba! G. N. dolži S. L. S. na Kranjskem naravnost tatvine, brez dokazov, naravnost v lice obrekuje celo stranko, ki predstavlja pol milijona poštenih Slovencev. In tak obrekovalec naj zida Jugoslavijo! Ako si. tak prijatelj delavcev in slovenskega ljudstva, zakaj pa nisi prej znižal denarno ceno pri svoji Banki, ampak še le potem ko je Amer. Slovenec ti stopil na prste s tem, da je veliko nižjo ceno postavil? Krone so bile že v avgustu po 12—14 centov, kar si ti tudi dobro vedel, toda ti si jemal še celo na koncu januarja in morebiti še dalje 20 centov za krono. Kaj ne, pri žepu se Liga neha? Op. ur. Za vsebino tega dopisa, ki ga drage volje priobčujemo, je odgo-oren g. dopisnik. po perji! Ko bi ne bilo ultra-nemške, zagrize ne sovražnice vseh Slovanov, "New Yorker Staats-Zeitung"-e, bi "Gla Naroda" izhajal na vseh štirih štrane bel kakor sneg. On prepisuje iz te nemške tetke kar "in wholesale", V vesti o vojski, vse vesti iz New York in okolice, vse kratkočasnice s slikami vred, vse to že čitamo dobesedno en dan prej v Staats-Zeitungi. Kdor »C verjame, naj se sam prepriča. Da, čudom smo se čudili, v začetku vojske je kazal G. N. nasproti Rusom in Francozom naravnost sovražno sta lišče. Iste članke, da, celo iste napise je imel naperjene proti Slovanom ka V pojasnilo. Kar se tiče moje zadeve glede K. S. K. J., naznanjam, da je prišlo pismo na mojega prijatelja-odvetnika, ki mu ga je pisal predsednik Schneller. Predsednik Schneller pravi, da naj tožim Jednoto. Ako jaz tožim Jednoto, ne bi to ža-ilo preds. Schneller-ja, temveč še veselilo bi ga, ker bi potem lahko hodil na uro gledat" za dobre dnevnice in potne stroške. Ko je bila tožba pred par leti, pravijo, da je rekel Schneller, da ima več tisočakov nakolektanih, da bo "sfiksal" tačasni gl. odbor, a ven-ar ni nihče drugi plačal stroškov kot ubogi delavci-člani s posebnimi ases-menti. Zdaj ima pa na stotine tiso-akov na razpolago. Tožbo bi zavlačevali, samo da se več dnevnic lahko zaračuna Jednoti, a člani(ice) pa pla-ajte. Vlekli bi stvar od Poncija do lata, samo da bi temveč novcev zapravili. Za tožbo pa jaz denarja ravno zdaj še nimam, ker ga porabinr lahko v bolj pametne svrhe, pa tudi Š^sa nimam preveč. Ako pogledam glasila raznih orga-izacij, vidim, da je na množine čla-nov(ic) suspendovanih, izločenih in odstoplih. Nekateri imajo družine. Ako ti lahko potrpijo zakaj bi jaz ne I Kakor vidim v listu "Glasniku" iz Calumeta z dne 16. t. m., ki je glasilo Slovensko-ffrvatske Zveze, je bil tudi Paul Schneller suspendiran od dr. sv. ožefa. Pred 3. leti je bil stispendan iz K. S K. J. John Zupan, najbrž za to, ker je )il takrat delegat in kandidat za urad gl. tajnika, a danes je pa on glavni faktor pri Jednoti. "Vremena se pre-jbračajo," pravi Hrvat. Tekom mojega članstva K. S. K. J., cm bil že večkrat počaščen od društev, h katerim sem spadal. Bilo bi torej nepravilno od mene, da bi se bal sb tej priliki povžiti čašico "pelinov-ca". Kot eden izmed ustanoviteljev slavnega dr. sv. Treh Kraljev št.-98 K. S. K. J., sem bil dalj časa njegov predsednik in delegat. Kot član slavnega dr. Vit. sv. Jurija št. 3 K. S. K. J., ki je bilo med ustanovitelji Jednote, sem služil v raznih odborih in ravno isti čas je "sekira padla", ko sem bil izvoljen predsednikom tega si. društva. Leta 1907, ko je bivši predsednik Sterbenc imel nekako muho" in je hotel odstaviti tačasnega gl. tajnika Dundo, (kar je bilo spleteno najbrž po okusu tačasnega preds. nadz. odbora Paul-Schneller-ja), sem dobil več laskavih pisem iz Calumeta od preds. Sterbenca in brzojavdv s ponudbo, da sprejmem urad gl. tajnika mesto Dun-de. Iz raznih vzrokov sem ponudbo odklonil, ker sem sodil, dad se ni šlo toliko iz prijaznosti do mene (ker me ravno ta dva nista preveč bratsko gledala na konvenciji v Waukeganu eno leto poprej), temveč sem slutil, da se je šlo za to, da se znebijo g. Dunde, ker baje ni hotel podpisati, da se naj preseli Jednota na Calumet. Trikrat sem bil poslan na konvencije. Slučajno sem bil tudi omenjen kot kandidat za urad gl. tajnika. Vlogo hinavca nisem nikdar igral in se nisem še nikdar hlinil, zato pa je prišlo do tega, da so me začeli nekateri "bratje" celo črtiti. Za delovanje v društvenih krogih sem vselej dobil primerno priznanje, za kar se dotičnim društvom najiskre-nejše zahvaljujem. Za delovanje pri ustanovitvi društva za pridobivanje članov in za navduše-vanje za K. S. K. J. v listu "A. S.", pa nisem dobil nobenega priznanja. Hvale sicer nisem pričakoval, ker sem si vse to štel le v dolžnost, a take "plače" pa nisem zaslužil za svoj večletni trud v napredek Jednote. Dokazati mi ne more nihče, da sem kdaj kaj rekel zoper katero organizacijo. Ako se pa ne strinjam z nazori nekaterih gl. odbornikov, to vendar ni pregrešek. Saj so odborniki služabniki članstva, a menda ne carji ali paše. Svojo zadevo sem zadostno pojasnil, ko sem dokazal: 1) Da je odbor nepravično ravnal, ker me je izločil brez zaslišanja in brez vsakega poštenega vzroka ali dokaza. 2) Da se je predsednik Schneller poslužil neresnice, ko je uradno pisal, da sem bil pravilno zaslišan. 3) Da se je to vse zgodilo le iz nizkotnega sovraštva do moje malenkosti, ker si mislijo nekateri "velikaši", da bi jim morda kdaj tekmoval za njihove urade. Jaz sem popolnoma prepričan, da se članstvo K. S. K. J. ne strinja s postopanjem sedanjega gl. odbora, ker baje grozilna pisma pisarijo predsednikom društev, in jih izločujejo iz Jednote, če se primeri, da kateri ravno ne stopa "v paradi" po njihovih zavitih in krivih stezah. Prejšnje čase so društva slobodno izrazila svoje mnenje in protestirala zoper odbor, a zdaj pa mora vsak plesati točno po njihovi "muziki", drugače se ga obsodi brez zaslišanja, kakor je to bilo navada v Mexiki in Rusiji. Če bi bili prejšnji gl. odborniki tako zapravljivi, zlobni in celo krivični, kakor je danes Schneller et Co., bi bila revolucija pri vseh društvih. Sicer pa, če bi članstvo volilo gl. odbor, bi Schneller & Co. ne dobili niti glasov svojih društev, ker vsakdo je prepričan, da je njih postopanje vse drugače kakor po pravilih in želji članstva. Tega se Schneller tudi zaveda, zato m v pravilih, da ima ena tretjina član- stva pravico zahtevati splošno g'"0, vanje, kakor je sklenila zadnja k* vencija, temveč se vlada po H- Par' grafu: "Šuti i plati". Vsem treznomislečim članomO«®' K. S. K. J. pozdrav. ifiaM Jos. Klepec, bivši dolg««® član K. S. K. J- T S fronte, 3. marca 1915. - Drf brat! Pred ko Ti nadalje pišem,te jj po pozdravim. Kako se kaj 'j118' Jaz sem sedaj že sedmi mesec na > j; vernem bojnem polju. Zdrav seffl raj, kakor popred. Dosedaj smo " ^ zmiraj snega dosti in mraz, sedaj P čakujem boljše dneve, bolj topi« ka ^ so bili dosedaj. Dreja dosedaj ^ še na bojnem polju, on je ziniraL[ na mirnem stanju v kosami; sem slišal enkrat, je bolan. Ja ^ počutim še precej dobro, kakor » ^ godi v tem času. Ali, kaj mis'15' bova še kdaj videla, ali ne vec. po mojem mnenju mislim, da J'1^ me ne spravi v nesrečo kaka f"' krogla. To je pa božja volja. • poznani več mojih domačih; nc so že šli na tuji svet, lahka j'® . ■ tuja zemlja! Zasedaj ti nimam sati več, bom drugič kaj več, ce ^ Bog živi in da zdravje., Prosi® ^ ako dobiš to moje pismo, odpiš' kmalu, ako Te dobi kaj pri Pozdrav vsem domačim, če kaks vidiš. Z Bogom! „ Kari Z'«c' Napačno tolmačenje. iecs: Neki. župnik je oznanil raz t "Vsi oni, ki bi se radi poročili se J ^ pepelnično sredo, naj se zglasU0, den v župnišču." — Kako pa se čudil, ko je prišlo med tednom ^ mu trideset dedklet in vse so i^... da bi se rade poročile pred Pe?epy Ženina pa ni nobena pripeljala s m«1 Ako hočete streho popraviti P° ™ denar oglasite se pn HOLPDGH COMPOSITION FELT and GRAYEL B0< Asphalt Roofing Over Shin«leJ" Bell Telephone, Joliet 4213 Office, Room 3, Forgo Bu«^ gtfi Corner Ottawa and VanBuren " JOLIET, ILLINOIS- 'i.-v.-t«/*<'.-*<; * kMi čl ona » iratin«' Cena 25 centov. Severn's Skin Ointment (Severovo Mazilo zoper kožne bolezni)- Vzdražuje kožo zdravo in brez grdih ali bolečih opahkov-Cena lončka je 50 centov. SEVERA'S TAB-LAX. Sladkorne odvajalo. Prijetno in uspešno. Za otroke in odrasle. Cena 10 in 25 centov. Vodeni opohelc. jnre- "Proslm objavite moJe pl«J? roPer cite, da j« Severovo Zora«*" wi»o kožne bolezni ozdravilo moje ln vo-nogo. Kila jo dolgo £»» °*fftod» P? da je tekla iz opabka nfc »J™'kr»t,,JJ nadevanju Va&egft mazil* P«' 10 le« ozdravela. Nepriliko »cm i®«^ d1so in tudi Kvropski zdravniki w Mogli pomagati." Box 53 VaS lekarnar ima naprodaj Severovo pripravke. Zahtevajte Severo^»-Zavrnito nadomestitev. Ako jib ne morete dobiti, uarotijte )">" W. F. Severa Co. CEDAR «f I0WA Iz malega raste veli^ Resničnost tega pregovora je neovrgljiva. Ako želite >me starost, začnite hraniti v mladosti. Mi plačamo po 3%—tri od sto—3% na prihranke. Z vlaganjem lahko takoj začnete in to al> ^ ^ .e p o pismeno. Vse ulogc pri nas so absolutno varne. Naša nadzorstvom zvezne vlade. Mi imamo slovenske uradnike. S The t Joliet , Natio«*1 Ban»< ,5 JOLIET, -Misas**' WALTER R. PADDOCK. E. H. STEPANOVICH edini hrvatsko-slovenski pogrebnik, 9251 E. 92 St., S. Chicago, I1L Tel. S. Chicago 1423. Rent. tel. S. Chicago 1606. Ambulanci in kočije, ter avtomobili za vsako prigodo in vreme. STENSKI PAP1S PADDOCK'S HARMACY IZ STARE DOMOVINE 101 WESTERN AVE., JOLIET, ILL Chicago tel. 1203. Največja zaloga vsakovrstnih zdravil, okrepčil in mazil. Velika zaloga vsakovrstnih barv, olja in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah. FIRE INSURANCE. Kadar zavarujete svoja poslopja Mp ogenj pojdite k ANTONU SCHAGEK North Cbicagi Street v novi hiši Joliet National Baaka. t\ CM. Pho»e 376. MJ N. W. «? 120 Jefferson St JOLIET, ILL. N. W. telefon 556 Ki kruha istega okusa. 6« ni mogoče dobiti. BABI* HO POSEBNA SBED-STTA in pazimo, da ga gpečemo ravnojprav. Bi^erJfci&L KBUH—5c hleb, Pokosite ga — ni boljšega I COMMERCIAL TRUST & RANK ; SAVINGS U/liUV \ h ---ijOF intiPTp= ,1 S SE PRIPOROČA ZA VSE BANČNE POSLE, 'i NADZORNIKI: R URADNIKI Herman C. L. Stoli Jame. R. Bentler R E. J. MURPHY, pred.ednik CarlOeiterle Cbarto« McKenne " THEO. rTgERLACH. podpredsednik. Edward R. Daley Thjodore R.GerUek H JOHN T. CLYNE,ka»ir. William Ster« £ j Cbr"* I A. NEMANICH, preds. M. STEFANICH, tajnik. S. OLHA.blag* Slovenian Liquor Co. Ill 5-17-19 Chicago St JOLIET, ILL. GLAVNICA $50,000.00. Ustno. in inkorp. leta 1910 Družba naznanja rojakom, da ima veliko zalogo izvrstnih vin, žganja in drugih pijač, koje prodaje na debelo. Rojakom se priporoča za obila naročila. Pišite po cenik v domačem jeziku, ali pa po našega potovalnega zastopnika, • v\ . t v, • Potovalni zastopnik: Fr. Završnik, Naše geslo: Dobro postrežba; vašepa bodi: Svoj k svojmul Ilirija Grenčica v steklenicah in Baraga Zdravilno Grenko Vino. iimrniiaiuniiuiniiiiiiuiiuiiiuBUiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiii Mestna hranilnica ljubljanska V LJUBLJANI, PREŠERNOVA ULICA 3., KRANJSKO. Denarnega prometa koncem 1. 1914 je imela 740 MILIJONOV KRON. VLOGE znašajo nad 44,500.000 kron, REZERVNI ZAKLAD PA 1,330,000 KRON. Vložen denar obrestuje po -%■- brez vsakega odbitka. Za VARNOST denarja jamči REZERVNI ZAKLAD, STROGA KO* TROLA OD VLADE IN CELA MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA r vsem svojim premoženjem, vrednim do 50 MILIJONOV KRON. VSAKA IZGUBA denarja — tudi za časa vojske — je IZKLJUČENA. Denar pošiljajte po POŠTI aH kaki ZANESLJIVI BANKI. PRI BAS. KI zahtevajte odločno, da se Vam poilje denar le na "MESTNO HRANIl* NICO LJUBLJANSKO V LJUBLJANI" in NE v kako drugo manj nni šparkaso". HRANILNICI PA TAKOJ PIŠITE, PO KATERI banki 4*1 Vaš denar. A f\ -STRANI OBSEGA- 4 jUVeliki Slovensko-Angleški Tolmač prirejen za slovenski narod na podlagi drugih mojih slovensko-angleikih knjig aa priučenje ANGLEŠČINE BREZ UČITELJA. Vsebina knjige je: Siov.-Angl. Slovnica, Vaakdanjl razgw ri, Angleška pisava, Spiaovanj« pisem, Kako a« portwe državljan P®-leg največjega Slov.-AngL te AngL-Slov. SWvarJa. Mnogobrojaa pohvalna pisma od rojakov iirom Amerike dokan^ jo, da je to edina knjiga brea katere n« bi »mel biti »©beden na«elje«ee. Cena knjige v platnu trdo vezane je $2.00, it m dobi pri: V. J. KUBELKA, 538 W. 145 St., New York, N. Y. KRANJSKO. | ____ . __J — Skupščina "Zadružne zveze', -jubljanski "Slovenec" z dne 13. mar-;a Poroča: Zadnji četrtek je v "Unionovem" stebrišču zborovala letošnja skupščina -adružne zveze. Vse je slutilo, da se )0 na letošnjem zborovanju naše za-iružne centrale govorilo in sklepalo } raznih stvareh in zato je predsednik Krek lahko pozdravil številne za-1 fružne delavce. Pozdravil je zastop-',v° deželnega odbora in Kmetijske družbe in rekel: "Naš poseben pozdrav M velja tistim članom naših zadrug', " se bore za čast domovine in trpe *a nas v strelskih jarkih ob Drini in av'i ali gori v Karpatih. Prepričani J®P o njih: kakor so znali doma izvrševati načelo krščanske ljubezni, da so dolžni storiti več nego jim veleva stan, tak° bodo izpolnili v najpopolnejši mtri vse, kar zahteva od njih sveta pri Se8a. Mi smo ponosni nanje in jih Pozdravljamo in jim želimo: "Dobri jih pripelji kmalu čile in zdrave nazaj v njihove družine in na delo za blagor." Spominjamo se tudi k £n>h naših zadružnikov, ki počivajo f junaki pod hladno rušo. Tudi teh k le že več, smrt je zarezala globoke č wazde v naše vrste. Spominjali se jih 5 j>oi»o v hvaležnosti za vse, kar so do- r brtSa storili za naše ljudstvo prej v t ^"■u in zdaj v boju. Zato jim želimo, i 1 bi bili z obilnim deležem sprejeti v 1 Bebeško zadrugo." > Po spominu na bolnega podpredsed- ; kanonika Šiška je dr. Krek izva- 1 Jal: i Ti . . I leto je zgodovinsko v povestnici ^ "•tsega naroda, naše domovine in na-zadrug. Ta povestnica bo pričala, .a Je v teh viharnem letu živel doli na ,US» narod zdrav, čil, krepak, razumen ®;°can sam v sebi, priden in vreden ZlvSienja. (Obilno pritrjevanje.) Mor-a ga ni naroda, ki bi v teh težkih .nel1 kljub vsem težavam in žrtvam 111 vsemu natolcevanju in neopravičenem blatenju ostal miren in resen, akor ravno naš narod. Na zadruž-nem Polju je ostalo vse mirno, nobena Posojilnica ni trpela, kreditno življe-Je. se je razvijalo popolnoma mirno, greben denar je vsakdo lahko dobil, • n° so se plačevala posojila in nala- ' denar, in reči smemo sploh: Danes, ; °ze toliko mesecev trpi vojska, je ase zadružništvo močno in še moč-eJSe nego prej, kreditno življenje je J.11rno> denarja je dovolj. Zaupanje JUdstva je ostalo in se povečalo, in bJQCr so trije ali pet delavcev odšli v tam vodijo redki doma ostali vse *ah^aPre3i Zat° tCm zad"jim Prisrčna T obha cas Pa je tudi dokazal, kako ne-dnr ° )e P°tret»na pri nas na za-rc Une"i Polju naša duhovščina, kate-Podvojeni pridni požrtvovalnosti Po P°Sebna zahvala. To sem moral Se antl. ker načela: "Duhovščina naj lazUtnakne ocl zadružništva," pri naših merah ni mogoče izvajati. (Odo-,lv'anje.) odb miemi dežele je Pozdravil deželni , po °[nik dr. Lampe: "To zborovanje 3 jih i sog'asa z dolžnostmi, ki takoma-daneS vsak državljan. Ravno I v st V;ar-no kakor je stališče naših mož j k; vrj.sklh jarkih, je stališče onih mož, i siuž|S1JO vsak dan odgovornosti polno 1 zadrug ** narodno gospodarstvo. Naše i držali S° SC Zlla-' Ukazale, ko so vz- i dar u pn nas m;rno notranjo gospo- ( ve(ln ° m°č države in da bi se ta sila j dn, krepila, da bi se naše za- < ki udel«ile sijajnih, boljših časov, > y ?ra,° Priti: V to Bog pomozi!" 1 je ))om®nu Kmetijske družbe kranjske , svetnik T'1 "jen ravnatelj cesarski , stdai av rirc: "Vi- zadružniki, ; staii|. ZastoPa.t® v Prvi vrsti denarno najva^',- bl!žnji Prihodnjosti bo pa niu '1/nt;jsc želodčno vprašanje. Te-skrb i° U,eba P°svctiti sedaj glavno n0 jen)0d Vas> zadružnikov, bo odvis-Bog (la °,?10 želi bogate sadove, ki jih čila j lJl to navaja razna poro- ^UnaPe«'ni glavarji pri ministrstvu. deže|n'i marca. Na posvetovanju Goric; ^lavarjev južnih kroriovin v' neg;i S.e '^volilo kranjskega dežel-1 ekega yarja tlr- Šusteršiča, štajer-. itlonj d8rpa- Atllemsa in goriškega ('°seži'V a'duttija, da pri ministrstvu Predlol0' C'a bo vPoštevalo nasvete in jin. jfC fle(le preskrbe južnih pokra-Vti in onferenca, je trajala skoro dve vall, dK a.varj' 80 podrobno utemeljeno 300 ',Zltna in lnočna množina 240 žino k: ?rfmov "c zadostuje. To mno-ti; severi treba na VBak načln zyiša-nakloni, a blv morala vlada v ta namen rom , ' Vccj° množine moke. Z ozi-2ahteval 1)ol.Jsko (lcl° je odposlanstvo na pot' , šteršič, pešcem Stebe, Ivanu Slamič, v Francu Guštin, Valentinu Česen, Jožefu Hočevar, Ivanu Babnik, častni-škima slugama Ivanu Fanin in Ferdinandu Englert in prideljenemu orož-niškemu četovodji Antonu Smrekar. . Odlikovanci so vsi od 27. deželno-1 brambovskega polka. — Iz Gorij. (O ujetnikih v Rusiji.) 1 Iz ruskega ujetništva so se oglasili do * sedaj pogrešani ti-le naši domačini-vojaki: Cundrič Jernej iz Poljšice; 5 bil je v prvi bitki pri Grodeku močno ranjen. Ko je okreval, je moral v drugič na bojišče. Zadela ga je druga usoda — moral je kot ujetnik na Rusko; tudi Janez Jakopič iz Zg. Lazov deli ž njim jednako usodo. — Kot ruski ujetniki so pisali, ali pa drugi njih tovariši: Matevž Slivnik in Anton Bernard — vsi iz Zasipa. Čudno naključje, prijatelji iz ene vasi se po več mesečnem obroku snidejo vsi v isti gu-berniji: Tomsko, kot ujetniki. Nadalje Blaž Ambrožič in Jožef Pikon iz Dobrave; zadnji je brat Frančiška Pikon, ki si je s plavanjem raz potopljene ladje "Zenta" rešil na črnogorsko obrežje življenje ter je danes tam u- -jetnik. — Na ruskem imamo nad 40 v ujetnikov, ranjenih je bilo do sedaj, 0 vsaj kar nam je znano — nad 50, po- z grešamo jih še 20; na bojnem polju ° I pa je našlo častno smrt 8 vrlih gor-janskih občanov. — Iz ruskega ujetništva se je ogla- k sil Anton Zima iz Dovjega na Gorenj- f skem, ki se nahaja v Tomsku v guber-niji Staniča. Ujet je bil v neki bolniš- ^ niči. Pisal ni že dolgo časa, pač pa j so mnogi govorili, da je mrtev, kar se j je pa sedaj dokazalo kot neresnica. j — Iz ruskega ujetništva je pisal \ Franc Kobal iz Gorjuš v Bohinju s.vo- ' : ji ženi dne 29. januarja iz Kurgana v , Sibiriji. Pismo je hodilo celih 44 dni. j i Piše: "Draga mi Fanil Predno ti dalje . : pišem, te prav srčno pozdravim in ti ] ■ naznanim, da sem ujet na Ruskem in , • da se imam tukaj prav dobro. Bil sem | i zajet 28. decembra. Vozili smo se ■ dvajset dni. Nas je tukaj veliko. Zdrav ( , sem, hvala Bogu, kakor želim, da bi ( bila tudi ti zdrava in vesela, da bi , : priredila veliko kanarčkov in zajcev, , i da bom kaj pobijal, ko pridem domov. , Zdaj te pa srčno pozdravim tvoj zvesti 5 Franc." — Odlikovanje slovenskega kamniškega junaka. Gosp. računski narednik Ivan Gairo 97. pešpolka je bil 15. februarja na severnem bojišču odlikovan s srebrno kolajno 1. razreda za hrabrost. Naš slovenski hrabri junak se bojuje od prvega dne, torej že osem mesecev neprenehoma na zgoraj orne- i njenem bojišču ter se, kakor nam je j znano, čuti še vedno zdravega in čvrstega. — Iz seznama izgub št. 144. Nadpo-ročnik Hočevar Ignacij, črnovoj. pp. št. II., 6. stot., iz Kamnika, mrtev (1. 11.-10. 12. 1914.); namestnik asist. zdravnika dr. Primšar Franc, 89. pp.,' 14. stot., mrtev. — Oglasil se je iz ruskega ujetništva bivši načelnik loškega Orla in cerkovnik pri uršulinkah, Luka Krek. Zanimivo je, kar piše, naj se ga namreč naroči na knjige družbe sv. Mohorja, ker misli kmalu priti domov. Nahaja se v guberniji Tobolsk. — Umrl je dne 25. marca v Ljublja-: ni v Jozefišču na Poljanski cesti vlč. g. Ivan Myhalčuk, rusinski župnik gr- ■ ško-katoliškega obreda iz Koritniki pri I Premyslu v starosti 57 let. Rojen je i bil v Mervičah pri Lvovu od kmetskih t staršev, kjer je končal tudi gimnazij- i ske in teologične študije. Teologične - študije je pa zamogel početi šele po : dovršeni triletni vojaški službi pri dra-* goncih, pri katerih je postal narednik, r Pokojnik je bil zelo nadarjen in visoko izobražen mož. Bil je zelo zabaven in t je posedoval zdrav in dober humor, š katerega je ohranil tudi v svoji veliki nesreči in težki bolezni. Pri prvi iz- , praznitvi Premysla in okolice je mo- 1 ral tudi pokojnik nemudoma oditi brez c vseh sredstev ter je prišel s svojimi 1 tremi sinovi z drugimi begunci v Tha- = lerhof, zapustivši doma svoje ostale otroke, ne da bi do svoje smrti zvedel, * kaj se je ž njimi zgodilo. Pokojnik se * je na potu v Thalerhof in tudi tukaj 1 prehladil ter dobil hude revmatizme. Izpustili so ga iz Thalerhofa z naj- } mlajšim sinom, ki sedaj služi pri voja- -kih, medtem ko sta starejša sinova, ki ' sta jurista, ostala v Thalerhofu. Prišel je v Ljubljano, kjer mu je v svoji 1 veliki dobrosrčnosti preskrbel prevzvi-| šeni škof v Jozefišču hrano in stanova- , 1 nje. Ravno je malo okreval od svoje , hude bolezni, kar mu je došla vest, da - mu je eden izmed sinov v Thalerhofu , - na pegastem legarju umrl. Ta vest ga je tako pretresla, da ga je zadela kap, na katere posledicah je izdihnil svojo blago dušo. — Umrl je vpok. dvorni svetnik dež. j sodišča gosp. Gvido Schneditz, in sicer .i dne 26. marca v Ljubljani.- — Iz ruskega ujetništva sta se oglasila Ivan Erjavec iz Podutika pri Ljubljani in Franc Bilban iz Kosez pri Ljubljani. Ivan Erjavec se nahaja v ujetništvu v Nižjem Novgorodu. u i- _ Umrli so v "Ljubljani: Martina I- Mahkota, krojačeva hči, 6 mesecev. — Fran Znidaršič, rejenec, 22 dni. — Anton Skubin, pešec domobranskega peš- ( polka št. 27. — Stanko Boštjančič, re-jenec, dva meseca.—Nina Seunig, hišna posestnica, 67 let. — Umrl je v rezervni bolnišnici v Sarajevu vsled pljučnice g. Jernej Golob, posestnik in trgovec na Logu pri Otaležu. Služil je pri 27. domobr. peš-polku št. 27, 7. četa. Od štirih bratov, ki služijo sedaj cesarju, je on prvi ' dal življenje za domovino. Zapušča vdovo in dvoje otrok. —Smrtna kosa. Pri sv. Mariji Magdaleni Spodnji pri Trstu je umrla v starosti 86 let gospa Antonija Miklav-čeva, mati tržaškega slovenskega dež. poslanca g; Ant. Miklavca. — Na severnem bojišču je padel Ivan Furlan z Opčin pri Trstu. — Na severnem bojišču je padel notarski kandidat nad-poročnik v rez. 97. pešpolka dr. Maks Abram. — Na severnem bojišču je padel praporščak 17. pešpolka Viljem Dolschak. — V Vižmarjih je 17. marca umrla znana posestnica Helena Bizjak. — Samoumor. 441etni Ferdinand Kralj iz Ponikve sc je 15. marca obesil v nekem gozdu pri Bršljinu, občina Prečna. Ko ga je isti dan dopoldne ., srečal nek cigan in vprašal, kam da (v gre, mu je Kralj odgovoril, da se hoče : E umoriti. Cigan je o tem obvestil Kra- J r ljevo ženo, ki je takoj tekla za možem g v gozd. Našla ga je navidezno stati j 1 ob neki bukvi. Ko mu je zaklicala, zakaj se pred njo skriva, ni dobila no-benega odgovora. Šele, ko je stopila bližje, je zapazila, da se je obesil. — Tatvina v Krašnji. Gostilničar- 1 ki Josipini Ožina v Krašnji je nekdo r ponoči ukradel iz neke sobe 500 kron. r — Umrli so v Ljubljani: Egidij Bi- t zovičar, ključavničar, 31 let. — Sestra ] Kasilda Šuligoj, usmiljenka, 32 let. — t Janez Jerše, dninar, 47 let. — Fran ; Potočnik, sprevodnik južne železnice, ( 36 let. — Matevž Alič,jdelavec-hiralec, ] 70 let. — Smrtna kosa. Umrl je pri Št. 1 Juriju pod Kumom dne 20. marca gospod Tomaž Martinčič, oče vojnega j kurata gosp. Andreja Martinčiča, ki je v Przemyslu. Drug sin je na južnem ] bojišču. Naj v miru počiva. — Z Dol | pri Litiji se poroča, da je umrla daleč | okoli znana Ana Fakin, bivša gostilni-čarka .v 76 letu starosti. Dne 26. januarja so pa našli Matija Fakina, posestnika z Robčnega Vrha v snegu mrtvega, blizu doma kjer je najbrže vsled napora gredoč s sejma v Radečah zaostal. — V Novem mestu je u-mrla gospa Ivana Ramor, roj. Peter-nel, soproga c. kr. cestnega mojstra. — V Gradcu je umrl vpokojeni major Rudolf Kolarič. — V Vrdniku je umrl g. dr. Marko Bobinac. — V Karlovcu je umrl odvetnik dr. Branko Kornicer. — V Zagrebu je umrl v 56. letu starosti blagajnik drž. blagajne Miško Ma-jer, ki je uglasbil znano koračnico "Junak iz Like". | ŠTAJARSK0 — Odlikovanja. Vojaški zaslužni križec 3. razreda z vojaško dekoracijo so dobili: stotnik 27. pp. Karel baron pl. Reichlin-Meldegg, stotnik 47. pp. Ernest Mallas de Feketemzoe in stotnik 17. pp. Tomaž Klimann. Z duhov-skim zaslužnim križcem 2. razreda na belordečem traku sta bila odlikovana:! vojaški kurat 47. pp. Marko Škofic in vojaški kurat Andrej Dolinar, inf. div. san. zavod št. 22. Najvišje pohvalno priznanje so dobili: dr. Pavel Šavnik pri inf. div. san. zavodu št. 6, nadpo-ročnik 47. pp. Miroslav Strel, poroč-i nik 14. sap bat. Ferdinand Wresnig in poročnik 87. pp. Ivan Willitzer. Zlati zaslužni križec s krono na traku hra-i broetne kolajne je bil podlje.n nad-■ zdravniku 29. pp. dr. Viljemu Lcnard. . Z železnim križcem 2. razreda je bil i odlikovan Andrej Sitar, topničar pri težki havbični diviziji major Rambou-šek. —Mariborski stolni dekan ustoličen. Na praznik Oznanjenja Marije Device, dne 25. marca se je v mariborski stol- i niči vršilo slovesno ustoličenje novega stolnega dekana mil. g. Jožefa Majcen. « Ob 9. uri se je pričel slovesen obred, katerega je izvršil sam knezoškof dr. I ' Mihael Napotnik. Po obredih je imel » novi stolni dekan prvo svojo pontifi-kalno sv. mašo, pri kateri se je proiz- ^ | vajala Mozartova "Kroenungsmesse". Sodelovali so najboljši mariborski mu-i ziki in glasbeniki, med njimi č. g. Tra-fenik, profesorja Beram in Druzovič, j gospa Druzovič itd. _ Odlikovan je bil z zlato hrabrost-" no medaljo cand. iur. Janko Koser, : praporščak pri 70. pp., iz Juršinec pri J 1 Ptuju, za odlično hrabro vedenje pred 1 sovražnikom. Koser leži ranjen v bol-1 nišnici v Jaegerndorfu. To je drugo '> odlikovanje z zlato hrabrostno meda-3 1 jo v katol: akad. društvu "Dan" v Pragi (poročnik Cvenkel). — Duhovniške izpremembe v lavan-J r tinski škofiji. Dekanijske posle za' ptujsko dekanijo vodi začasno č. g. j l Jožef Sinko, duh. svetnik in župnik pri Sv. Lovrencu v Slovenskih gori-r; cah; župnijski provizor v Ptuju je po-v stal č. g. Josip Toplak, vikar v Ptuju; ■ za mestnega kaplana v Ptuju je imenovan č. g. Ivan Cilenšek, dosedaj ka-i plan v Št. Lenartu v Slov. gor.; v Št. - Lenart v Slov. gor. je prestavljen č. - g. Pavel Živortnik, kaplan v Št. Ilju v _ - Slov. goricah; na njegovo mesto je - prišel č. g. Vid Pavlič, kaplan pri Sv. - Emi pri Pristovi. Ijg i KOROŠKO. < g; i ----J i* — Iz seznama izgub št. 145. Nadpo- ffi ri ročnik Gandini Sigmund, 2. bos.-herc. K a' polk, iz Radovljice, ranjen; poročnik Hi Šenk Joško, 2. bos.-herc. polk, -iz Je- S zerskega na Koroškem, ujet. ifi — V ruskem ujetništvu je bivši uči- ® telj Svanjak s Koroškega. * ____j jI ___ _____ S j PRIMORSKO. ^J jjj — Smrtna kosa. Umrl je v Gorici J m i trgovec Ivan Delkin. — V Trstu je g 1 umrl g. Edvard Adrijan Vatovec. — VI | ' Komnu je umrla gospa Roza Comela, S 1 roj. Kovačič, soproga c. kr. sodnika v jj - Trstu, sestra c. kr. podpolkovnika Mi- S i roslava Kovačiča, ki se sedaj nahaja v j : srbskem ujetništvu v Nišu. — V No- • i j vem mestu so pokopali umrlo gdčno. ■ i ; Emilijo Ogrin, dijakinjo III. gimn. I j - razreda. — V Dornbergu je Umrla J i gdčna. Jožefa Antonija Saksida, stara j i j 19 let. J' — Javno nasilstvo laškega podanika, j Iz Tržiča na Primorskem: Dne 19. ■ marca so se v neki gostilni stepli 29- j letni Jožef Trevisan iz Seveljana pri j ■- Vidmu v Italiji, 541etni Andrej Pin iz j o Tržiča in neki H. Palavicin. Na po- j i. moč poklicani stražnik Fosihian je a- j retiral kot krivca Palavicina. Med po- | tjo" pristopi Trevisan k stražniku in j a mu urno potegne sabljo iz nožnice. Stražnik je spustil Palavicina in aretira Trevisana. Ta pa se spusti v poli-1 caja in se ruje ž njim. Raztrga rokav ' na suknji. Trevisan je divjal z vso silo, ko k sreči pribiti še en policaj, s katerim sta ga oba komaj povezala. — Odlikovan slovenski kadet. Ka-1 kor je čitati v naredbenem listu mini-; strstva za domobranstvo, je bil rezerv-1 ni kadet Vladimir Muha pri 5. domo-} branskem polku radi hrabrega in vele-; uspešnega vedenja pred sovražnikom " povišan v praporščaka in poleg tega " odlikovan s srebrno hrabrostno kolajno. i — Žalosten slučaj. Dne 19. marca je umrla v Lokovcu nad Gorico 281et-na gospodinja Lucija Bratuž, zapustivši 6 nepreskrbljenih otrok. Najstarejši je star 6 let, najmlajši dva meseca. Mož je v vojski in že 4 mesece ni glasu o njem. HRVATSKO. | — Množe se. Uradni list bosensko-hercegovske vlade prinaša zopet 80 imen srbskih rodbin, katerim je okrajno sodišče v Bileči vzelo bosensko-hercegovsko državljanstvo. — Ženske pismonoši v Zagrebu. Vsled vojske se je število pismonošev v Zagrebu izredno zmanjšalo, tako da jih imajo samo 29. Ker pa je pisemski , promet vedno večji — vojaki namreč . pridno pišejo z bojišča — zato je poštno ravnateljstvo sklenilo, da sprejme v službo kot pismonoše — ženske. i i i — Samoumor davčnega nadkontro-i lorja. V Vukovaru si je prerezal z britvijo vrat ondotni davčni nadkon-, trolor Ivan Rehak. : / ' i J. P. kING * Oba telefon LeSIli Btev. 8 ?? trgovec. j Clinton in Dettplaines Sts. Joliet^ Amerikanski Slovenec Ustanovljen 1. 1891. Prvi največji in edini slovenski-katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Društva sv. Družine. Izdaja ga vsaki torek in petek SLOVEKSK0-AM. TISKOVNA DMA Inkorp. 1. 1899. r lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefon: Chicago 100. Naročnina: Za Združ. države na leto........$2.00 Za Združ. države za pol leta....$1.00 Za Evropo na leto..............$3.00 Za Evropo za pol leta...........$1.50 Za Evropo za četrt leta..........$1.00 PLAČUJE SE VNAPREJ. Dopisi in denarne pošiljatve naj »e pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa »e ■e oziramo. Rokopisi se ne vračajo. Cenik za oglase pošljemo na prošnjo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. (The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society. Published Tuesdays and Fridays by the SLOVENIC AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111. Advertising rates sent on application. Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd. 1879. 25. 26. 27. 28. 29. 30. CERKVENI KOI-EDAR. apr. Nedelja Marko ev.; Arm. " Pondeljek Klet; Marcelin. Torek Sreda Četrtek Petek 1. maja Sobota Peregrin; Anasta. Pavel od kr; Vital Pet. mac:; Ant. Katarina Sienska. Filip in Jakob. bra dela telesne in duhovne milosti "Kjer je naš zaklad, bo tudi naše srce" (.Mat. 6, 19—21). Tako nas bo umreti veselilo, zakaj: "Blagor mrtvim, ki v Gospodu umrjejo; njih dela gredo za njimi" (Raz. 14, 13). — Tako bodi celo naše življenje priprava na srečno smrt. Potrebna je pa tudi: II. Bližnja priprava, da se za bližnjo smrt vse poravna, dokler smo še zdravi, pri pravi pameti in pri moči. Kdor kaj ^poročiti ima, naj ne odlaga: 1. Svoje poslednjo sporočilo ali testament narediti. Tudi Jezus je svojo ljubo mater sv. Ivanu sporočil in svojim apostolom vse lepo ukazal, kako se ima po njegovi smrti zgoditi. Kadar pa poslednjo poročilo storiš, ne pozabi krivice poravnati, spomni se u-bogih, pa tudi svoje uboge duše. "Delajte si prijatelje s časnim blagom, da kadar onemorete, vas sprejmejo v večno prebivališče" (Luk. 16, 9). — Kar pa človek dobrega storiti hoče, ne zanašaj se na svoje nadobnike. Kar pri trdnem zdravju dobrega storiš, je zla^ to, kar na smrtni postelji, srebro — kar po smrti drugim naročiš, je železo, in se pogosto celo opusti. 2. Spravi se z Bogom vsak večer, vsako mlado nedeljo, vsako novo leto, kakor bi tvoja poslednja ura bila. Potreba je za srečno smrt vsak večer svojo vest izprašati in svoje grehe ob-jokati, vsakega meseca se spovedati in presveto rešnje Telo vredno prejeti, vsako leto enkrat svoje življenje kakor ob smrti skleniti. Tako so svetniki svetnice storile. Ne on, ki starih let včaka, ampak on, ki v milosti božji živi, je umreti pripravljen, kadar Gospod potrka, mu veselo odpre. (Luk 12, 36). 3. Svete zakramente umirajočih pravem času prejeti. Sovražniki so, ki bolniku nevarnost smrti prikrivajo; nobene hvale takim v večnosti vedel ne bo. Neumni so, ki se svetih zakramentov prejeti boje, in tako dolgo od lagajo, da je večjidel prepozno, jezus ne pride umorit, ampak oživit, poma gat, ako ne telesu, pa duši. Tako bo Kristus naSte življenje in smrt, naš dobiček. (Fil. 1,/21). Mirno bomo na smrtni postelji ležali, lahko slovo jemali, svojim poslednje nauke •dali, in kakor Jezus izdihnuli: "Grem k Očetu! Dopolnjeno je. — Oče! v tvoje roke izročim svojo dušo." Veliko ljudij si želi vedeti poslednjo uro. Potreba je pomniti, da bomo umrli, pa dobro ni vedeti, kdaj, za .to, da se vedno pripravljamo. To nas mladenič uči, od kojega sv. Antonin pripoveda. Tudi nas Bog opominja po boleznih, po nevarnostih, po smrti naših ljubih, da bo tudi nas skoraj zaklical. Srbno torej pripravljajmo se, da bomo pripravljeni kakor Jezus k Očetu iti. Amen. CERKVENI GOVOR ZA TRETJO NEDELJO PO VELIKI NOČI. Spisal škof Anton Martin Slomšek. VOJSKA — PREROJENJE EVROPE. razširitvi pa vzbudi v drugih odpor in zato boj in vojsko. Tako je svoboda človeka prvi vzrok vojske. Vojska je bila v raju po zakonu dobrega in resničnega povezana in urejena. To harmonijo pa je uničil prvi greh in dar svobode se je spremenil v grozen dar prepira. Kajti preslepljen od strasti se v neumu misli človek dvigniti nad samega sebe in tako povzroči večji odpor. Zakaj? Sv. Jakob pravi: "Da boj in vojska je v vas. Poželite in nimate. Zavistni ste in morite in vendar nimate." Ne iz zunanjosti, ampak :z notranjosti izvira prepir. Že na pragu raja stoji Kajnov umor. Odkje ideja umora? Saj se dosedaj še ni zgodil noben umor. Iz notranjosti izvira misel in dejanje umora. Vzbudi se iz zavisti in maščevalnosti. To pravi tudi Kristus. , Ni tedaj Bog povzročitelj vojne, on, luč resnice, harmonija in veličine, ampak človeško srce. Podedovani greh mu je vzel to harmonijo in tako je postalo oni kalni vir, iz katerega izvira vse hudo in ves prepir. Zato ne smemo Boga tožiti zaradi u-sode teh časov, ampak ljudi, ki so povzročili to trpljenje. Vzrok vojne tvorijo politični zaplet-ljaji. Ali ne izvirajo iz nerednosti človeškega srca? Eno je res: Bog dopušča vojsko. Ne ovira človeške svobode in tudi ne njene zlorabe v vsakem trenutku, ker s tem bi vzel človeku ves razvoj; zato pusti rasti pšenico poleg Ijulike. Kaj je gospodar rekel hlapcem, je znano. Bog je dalekovi-den vzgojitelj, ki zna slabo voditi k dobremu. Dopusti, da se človek sam ■s svojimi strastmi veže in pogubi; nato pa sam pograbi za šibo in jo vihti nad narodi, ki so s svojimi pregrehami zaslužili kazen. Lahko se reče, da Bog hoče vojsko, ker je maščevalec krivice. Bog ne bi bil hotel vojske, če se ne bi zgodila krivica. Tako je lahko vojska prava sveta vojska z vzvišenim namenom. Oblast kot namestnica Božja lahko mora nastopiti v varstvo pravice, resnice in človečanstva Tako je iskati zadnji vzrok vojske v loveškem srcu in dopustitvi hudega. Svetovna vojska pa naj bo očiščevalna sodba naših narodov. To nas vodi k simboliki daritve. Kaj pomenja daritev in posebno sedanja krvava daritev, ki so jo narodi poklicani darovati? V celi zgodovini človeštva lahko ločimo dve vrsti: Darovanje na "svečnico in darovanje velikega petka. Mati Božja z otrokom v templju daruje svojega prvorojenca. Misel pomenja priznanje gospodstva Boga-Očeta in poklonitev svojega jaz najvišjemu Gospodu. Tako pot na Svečnico praznujemo v dneh miru. Vsaka sv. maša in mnogo procesij ima ta pomen. Vojska pa pomenja pot k daritvi velikega petka. Vsa ta pota imajo znak pokore. Da razumemo misel bolečine in žrtve, se moramo za teči k božjemu prestolu; tam nam bo vse jasno in razumljivo. Bog je velik čuvar nravnega in naravnega reda. Obstoji zakon, da mora resnica zmoto, dobro slabo zmagati. Kako je srce Evrope zavpilo ob groznem zločinu v Sarajevu. Zadoščenja je bilo treba. Zopet je moral biti upostavljen red. katerega ne smemo motiti, ker stoii tako visoko nad nami kakor zvezdnato nebo nad gorskimi vrhovi. To je naravni red, ki ga Bog varuje, ker ga mora vsled svoje neskončne popolnosti. Bog pa ne čuva samo zakonitega reda ampak ga tudi izvršuje. Kjer zakon nima nobene sankcije, nobene grožnje za prestopek, nobene kazni zanj. Tam bo zakon ostal brez načina. Taka sankcija je vojska kakor tudi vse drugo človeško trpljenje. Še tretji zakon pride v poštev. Bog leli svoje darove in milosti čisto po voji volji. Pač pa ravna po vzvišenem vzgojeslovju. Krivda zapre studenec božjih milosti reh. Ali pa ni bolečina in kri ljudi zopet zresnila in spametovala? Kaj je klical moderni svet pred vojsko? Bog je mrtev! je klical Nietsche in ž njim ves zbor njegovih oboževateljev. Hočemo, da živi nadčlovek, "človek in pol!" In živel je. Pa je prišel vojske m ep in ga je podrl na tla. Sedaj se pravi: "Nadčlovek je mrtev. Hočemo, da živi zopet stari Bog." Oznanjevali so nam program tostranske kulture kot pravi življenski program. Ne upaj v večnost! In sedaj? Ne tostranska kultura, ampak samo upanje v večnost je zvesti čuvaj in tolažnik človeka v težki uri bolečine. Moderna se je morala vprašati. Če je vse to, kar ona uči in ponuja, res pravi napredek in sedaj je tega napredka konec. Ali je bila tedaj žrtev in daritev brez pomena? Ali ni bila prerojeiije našega mo dernega sveta? Ta vojska kakor tudi bolečina ni samo zadoščenje za uničen red, ampak tudi ustvarja novo veličino. Krščanstvo ? svojo nadnaravno podlago temelji na čisto drugačnih temeljih kakor pa stari vek in moderna kultura. Velika skrivnost krščanstva je: Iz zavesti poganja novo življenje. Kristus je moral umreti, samo tako je mogel biti povišan in svet oživljen. S tem je vprašanje zla razloženo. Ali ni to kakor pri zahajajočem solncu, ki ravno pri zahodu kaže najlepše škrlatne barve Kakor solnce, tako se je ločil Kristus. Ali ni ta vojska zopet vzbudila mnogo velikega v človeku? Veliko, močno, plemenito. Človek je pozabil nase, zopet se je zbudila udanost do oblasti in požrtvovalnost za skupnost, kakor junaki so šli možje v boj. Tako se je tudi v srcih žena vzbudilo veliko in plemenito, ki je bilo rojeno z Kal-varijo. Rodil se bo junaški rod, ki bo prestal stoletja. To je velikost vseh žrtev. Človeštvo tedaj živi od smrti. * Žrtvuje se lastni jaz in visoko se drži prapor resnice in pravice. To velja tudi za žene! Kakšnega pomena za to vojsko so žrtve žena in otrok? Kar manjka možem na vernosti in čednosti, to naj nadomesti daritev čiste žene in nedolžnega otroka. Iz žrtev posameznega nastane socialni red. Seveda je žrtev nekaj človeški naravi nasprotnega in zato smo potrebni božjega na vdihnjenja, da dobimo zopet nioč za žrtve. Pomen žrtve smo videli na Kalvariji. In kar je Kristus rešil, to govori tudi 'sedanja vojska. Da spoznamo pravo vrednost žrtev in delovanja,,nas navaja mistika darovanja, prodre v pravo idejo žrtve. Najprvo potrebujemo volje za žrtve, katere moramo sedaj vsi doprinašati pa jih ne prinašamo vsi v pravem razpoloženju. £ni se dajo k žrtveniku voditi, drugi morda samo neradovoli-no. Ti ne bodo dobili sadov darovanja. Vsi moramo nastopiti pot k žrtveniku s celo dušo in zato vzeti nase vse težave dneva. Zaglejmo se v Kristusa! Če gledamo njegov boj in upanje, bomo čutili tudi mi, kako se bo vsa sila naravnega odbora polegla, čutili bomo, kako višji svet sili v razburkano notranjost, kako priteka moč, kako izginja nevolja, in daje mesto tihi udanosti. ki šepeta: "Oče, ne moja. ampak tvoja volja naj se zgodi." Občutili bomo, kako prihaja angel s tolažbo: "Pojdi in vstani! Ura je prišla:" BOJ V PRAGOZDU. Kako izredno težak je boj v pragozdu, vidimo iz poročila nekega angleškega častnika o bojih v Kamenimi: Čas beži, mi pa nikamor ne pridemo naprej. Prodiranje je skoro nemogoče, vročina neznosna, neprestano dežuje, viharji razsajajo. Kamor pogledam, nepregledno močvirje, goiste džungle. Ko smo enkrat tu notri, se začne boj z naravo, ki bolj utrudi kot najhujši marši na dobrih cestah. Včasih je bolj pritlikavo drevje tu, z nožem in sekiro si moramo ozko stezo šele izsekati. Se večkrat pa gremo skozi divji pragozd sam. Velikanska drevesa so na vseh straneh poraščena / najbujnejšim rastlinstvom, ovijajo jih liane in mimoze, pleto se od debla do debld, prehod ie neprediren. Ptice se zibljejo na vseh vejah, bliščijo se v vseh mogočih barvah, od modre in škarlatske do rumene in rjave. Od drevesa do drevesa letajo, zdi se nam, da -c norca delajo iz nas. Poleg njih mrčes razne oblike in velikosti, velikanski metulji, majhne mušice, ti nas zbadajo in povzročajo skeleče rani, še preden smo s sovražnikom skupaj.' Zadnjič sta se dva angleška Častnika zgubila v pragozdu, blodila sta o!30—35 ....................50c 6......... 35—40 .......... 28c 5 ......... 35-^*0 ....................55c .......... 40—45 .......... 32c 6 ......... 40—45 ....................63c •■• 45—50 .......... 38c 7 ......... 45—50 ....................75c ••• 50—55 .......... 45c S tega plača vsak član(ica) še 5c na mesec za stroške. Družbi sv. Družine. Zahvala rene'-,ana ^Iafy Dežman se naj-DruJ?e zahvaljujem slavni Družbi za meni izplačani del po-Polf, e' ki mi je pripadal po mojem 2ahVa^°®U Anton" Dežman. Sv- Dr, iem se tudi odboru Društva 1.2a j '.ne št. 3, D. S. D., La Salle. Pripo°tt"° izvršitev zadeve. " v°cam torej to slavno organi-La t; r°jakom in rojakinjam. ialle. 111., dne 19. apr. 1915. Mary Dežman. SLavIYLJAJEV KRANJSKEGA AVNEGA 17. PEŠPOLKA. Slavnost Vesoljne odveze> a t ■ H jn Jnem polju, kjer si gledata ju si' v oči • 2C"a snlrt hladnokrvno iz u živi JC vsaka stvar, ki je z ver- j V kaki zvezi, globoke-' VM ^Ogodek je bil tudi 20. septem-s 5 «aš 17 dan izbral gosp. polkov-fe sveti,'- Pešpolk> da Podeli hrabro-pSi "ye 'lrabiim našim kranjskim t Sl°ves,!- "aS°voru, ki ga jc imel ob 5«lašal 111 Pnliki, je gosp. polkovnik | iNa „^Sebno hrabrost in junaštvo I Na D»kaz te. hrabrosti .so ! -• Po nr ,0Vauja' katerih je polk ta-1 sc j Vlh hojih deležen. Spomi->krije !':i tu<3i padlih tovarišev ka-?a° Us°JenC \'adna ze'"Ua, katerim je fc ^So J5' lednikov. H koncu pra-,jj.rs'kateri 2opet Pred novimi boji in C JUiiaL0 Vas ho Se Poklican, da C A Pro Smrti "a b°jnih P°'ja- Ikifie ka^f",can SCI». da bo polk še I* lastna l!St0 žllavost in hrabrost, malemu narodu, in i b0ontVll<5 °d''kovanj množilo Sm ?» naj i, Poveljnik lahko pono-\ iJ še Vsj • Polk, kakor so bili do- uo)etn m Poveljniki, ki so ga vodili "rl zrna8am. nai°Sl ,"avzočega polkovnega C G0So ,dcli Po'ku vesoljno od- V nMak,ie -,(ra,t si čez sivi v°Jažki \s Prim stol°- moli kratko mo-'tj.Pover "n lla8ovorom, nato pa S Polka hI 'K molitvi I" Roke ce-Nl S;ii«tu ,<;ne8a moža se dvi*- V^tlom bljc «"tnikov se po-\ i, "tin« ,tfasllsi se kuratov krepki V(!0ršc !atris" itd. Oko vsake-r'iarhteč URubil vere, se je oro-i; eta'e kr .,n,ce marsikaterega pa Vestjo ko mc"'tev. J da jc sedaj .spravljen z Popravljen na vse, kar ^ijo vi- ga v vojni lahko doleti, je vsakdo s krepkim korakom odhajal od pomenljive slavnosti in takoj drugi dan zopet k novim bojem, zmagam in žrtvam. Kako si je častniški sluga Kuk priboril hrabrostrio svetinjo. Radi njegove originalnosti je cel polk poznal slugo Kuka. Pri častnikih je bil vsled svoje postrežljivosti in skrbi, ki jo je imel za svojega gospoda, jako priljubi j en. Pa tudi kot vojak je bil vedno na svojem, mestu. Natančno po predpisu je stopal vedno 3 korake za svojim gospodom in naj so še tako gosto letela sovražne svinčenke. Bil je vedno vesel in dobre volje; posebno ga^ je veselilo, ako je mogel kakemu Judu kako- zagosti, a o tem prihodnjič. Le nekaj mu je grenilo njegovo veselo življenje. Z nekako zavistjo je namreč opazoval, kako si mnogi njegovi tovariši ki nosijo puške, s hrabrim obnašanjem v nevarnem trenotku pribore hrabrostne svetinje. Bolelo ga je, da njega, ki ne nosi puške, ne more doleteti taka%sreča, dasi je čutil,.v sebi dovolj poguma, da izvrši kak tak čin; a ni mu dano, ker ne nosi te preklicane puške, ki je bila po njegovih mislih neobhodno potrebna v dosego svetinj^. To ga jc peklo. A sreča je,muhasta ter se je enkrat tudi Kuku nasmehIjala. Bilo je v bojih na prelazu Dukle. Levo krilo stotnije, pri kateri je služil Kuk kot častniški sluga, se je naslanjalo na vas Pilavo, katera je služila Rusom v dobro skrivališče. Sedaj, si misli Kuk, je prišel zame veliki treno-tek, ko si lahko priborim svetinjo, ako ^ažgem one nevarne ko"c. Pod večer dotičnega dne prosi Kuk svojega gospoda za dovoljenje da sme za par ur proč. Na vprašanje, kam da hoče, se odreže:' po medaljo, in obrazloži svoj načrt. Po daljšem moledovanju mu njegov gospod dovoli, da poskusi ta "špas", kakor se je Kuk proti nam bahavo izrazil. Ko se napravi noč, si Kuk od svojega tovariša izprosi po njegovih mislih neobhodno puško, dene nekaj nabojev v žep in hajdi po "medaljo". A ta "špas" ni bil tako lahek, ker vas je stala na drugi strani precej globokega potoka, katerega je bilo treba prebre-sti; teren je nudil malo kritja. Zato smo nestrpno pričakovali, kdaj se pokažejo rdeči petelini na strehah omenjenih koč. Ni dolgo trajalo, ko opazimo inal plamenček, ki se je kmalu razširil v pravi požar. Le Kuka ni bilo dolgo nazaj. Po dolgem čakanju prisopiha skoro do prs moker venomer ponavljajoč: Medalja bo, medalja bo! Ker se je tudi v strelskih jarkih izkazal neustrašenega, ko je šel po dnevu večkrat korajžno v hiše kuhat kavo za častnike, pri čemur so ga lovile vedno ruske granate, kakor je sam pravil. Zato je bi! predlagan v odlikovanje. S tem se mu je izpolnila njegova najgorkejša želja. Za slavo dvoglavega avstrijskega orla. Kako globoko je vkoreninjena ljubezen do domovine v našem narodu, in s kakim navdušenjem se bore naši fantje • proti sovražnikom očetnjave, priča pismo, katero nam je drage volje prepustila gospa P. in katero je pisal njen mož, ki služi pri domačem 17. polku. Piše: Sicer grme topovi in puške prasketajo, jaz sem pa nekoliko prost, zato Ti pišem te vrstice, ker vedno pišeš o žalosti. Ne žaluj preveč, ker tudi jaz tukaj nisem žalosten, ampak misli, da sem srečen, ker vidim vonjo in dogodke, kakršnih svet še ni videl; da ne gledam samo od daleč, ampak da se tudi jaz bojujem za mir in slavo dvoglavega avstrijskega orla. Živeli boste pa potem mirneje, ko bo strt na tleh ležal hinavski ruski medved. Ta igra se je morala izvršiti, politično o-zračje je bilo preveč napeto, da bi se moglo še dalj tako držati. In če me iz tega boja ne bo nazaj, imej zavest, da sem tudi jaz eden izmed mnogih, ki so storili svojo dolžnost nasproti domovini, ker brez žrtev ni zmage. Četudi sem težko zapustil milo domovino, si mislim, da če padem na bojnem polju, sem storil svojo dolžnost in moje življenje ni bilo zastonj.—"Slov." Ker je govoril Eskimom precej razumljiv jezik, so mu Eskimi zaupali. Vobče se Eskimi zelo boje Evropejcev ker so prepričani, da jih hočejo uničiti ali jim vsaj škodovati. Zato so tudi njega vprašali najprej, aH jih namerava preganjati, ubijati, mučiti in prodajati zlim duhovom. V dokaz svoje naklonjenosti je Steffansson podarjal moškim pipice. ženskam pa pisane igrače in nakitje. Zlasti bisernice so jih zelo veselile. Tako je pridobil zaupanje Eskimov, ki so ga na lovu zelo podpirali ter ga učili loviti tiče in razno zverjad. Eskimi so izredno urni, vztrajni in sila uslužni. Utrujenosti menda sploh ne poznajo na lovu. Med Eskimi je našel tudi modrooke in pla-volase, ki so baje germanskega plemena. Ti so navadno krščanske vere ter spoštujejo misijonarje. Tudi se pla-volasi Eskimi nikdar ne lažejo, med tem ko se drdug:i Eskimi silno lažejo ter nimajo v tem oziru nobene vesti. Vendar hudobnega Eskima ni našel. Familije žive vzorno, in otroci izkazujejo staršem največje spoštovanje. Tudi odrasli Eskimi poljubljajo staršem roke in mirno molče, če jih starši karajo. Ženske so precej enakopravne z moškimi in hodijo tudi na love. Si as L RAZNOTEROSTI. S m Kako se spozna vnetje slepiča. Znaki te nevarne bolezni so predvsem: 1. nenadna bolečina v spodnjem delu na desni strani trebuha med popkom in kolkom; 2. nenavadna vročina; 3. slabost in bljuvanje; 4. na spodnji del desnega trebuha omejena napetost trebušnih žilic, da se čuti trebuh trd kakor deska. Če se pojavijo ti znal^i, tedaj naj gre bolnik takoj k zdravniku. Le hitra operacija ga reši smrti. Neizvedljiva smrtna sodba. Sodniki švicarskega mesta Mocrel so že par dni v nejnali zadregi. Okrožno sodišče tega mesta v kantonu Wal-lis je obsodilo na smrt nekega Maaga, ki je umoril svojega soseda. .Ker ni bilo prav nobenih olajšujočih okoliščin, bi se bila morala smrtna sodba tudi izvršiti. V drugih švicarskih kantonih je sicer kazen že davno odpravljena, obstoji le še v kantonu Wallis, a tudi tu se že leta in leta jii izvršila nobena. Sedaj pa je nanesla prilika, da zahteva zakon smrtno obsodbo. Maag mora biti obglavljen. Do tu so sodniki čisto lahko rešili svojo nalogo. Težave pridejo še-le sedaj. Kako pa naj usmrte Maaga. Cel kanton nima nobene giljotine, drugače pa se ne more nobenega obglaviti. Sicer bi si lahko izposodili giljotino na Francoskem, ali državni ugled tega ne dovoljuje. Tako živi Maag mirno v celici in čaka na giljotino in na svoj stoletni rojstni dan v ječi. Nemški Dunaj. Po zadnji statistiki je v dunajskih ' nadaljevalnih šolali 927 nemških 2283 , čeških krojaških vajencev, 827 nemških in 1131 čeških čevljarskih vajen-i cev. V šolah za mizarje 1129 nemških J in 1312 čeških vajencev. V nekaterih šolah je 78 do 81 odst. čeških vajencev. V takozvanih pripravljalnicah za ' češke vajence je bilo teh leta 1883. 3358, leta. 1910. pa 7549. Tako torej; izgleda nemški Dunaj v luči statistike, j Važni stan za razvoj velikega mesta, obrtni stan, bi bil že zdajnaj po večini j češki, če bi se češki naraščaj ponem-čil. Delavske vrste so večinoma slovanske, brez teh bi Dunaj ne izhajal. Himno nelepim ženskam je zapel nedavno ugleden literat. Med drugim pravi tudi sledeče: "Ne-lepa ženska ima nekatere prednosti pred lepotico. Dasi je morda v srcu ošabna in domišljava, jo kaže njena zunanjost navadno skromno in ponižno. Da jo imajo ženske rade, se razume, saj jim ni nevarna, in se ni bati njene konkurence; dobra je za zabavo, ne pa za ljubimkanje. — In vendar se nelepa ženska navadno preje in bolje poroči kakor krasotica. Pepelka ima že davno svojega princa, njene sestre pa še hodijo od plesa do plesa, >lstan v Mazieresu in Charlevillu po oddelku francoskih zra-koplovcev je opisan v uradnem naznanilu, izdanem nocoj. Po istem so francoski zrakoplovci spuščali bombe tudi na Freiburg v Breišgavu in na nemška vojaška poslopja v Ostendu. Newcastle, 15. apr. — Zeppelinovec, ki je bombardoval enajst mest v okrožju Tyne snoči, je poskušal davi potopiti ladjo "Jupiter", ki je doplula danes v Blyth. Pariz, 15. apr. — Nocoj izdano naznanilo vojnega ministrstva zatrjuje, da so zavezniki pridobili važno točko severno od Arrasa z bajonetnim naskokom, in pravi, da so se nemški poskusi, nazaj vzeti postojanke, nedavno zavzete po Francozih blizu St. Mi-chiela, izjalovili. Mlinar IN TRGOVEC. JOHN PUBENTZ 203-205 Division St., Joliet, UL PRODAJE SENO,* SLAMO, ŽITO, PIČO ZA PERUTNINO. Zmelje žito, kakor naročite. Prodaje Rubber Roofing, ki je pripravljeno za kritje hlevov in kurjakov. City Express Transfer za selitev * automobilL Hitra postrežba. Phone 2736 ali 3932-J. 40t4 8 POZOR! POZOR! POZOR! Vsi bratje Jugo-slovovane se vabijo na | VELIKO ZABAVO ki jo priredi \ Društvo Roždelstvo Hristovo U KORIST RUDEČEGA KRIŽA \ v nedeljo 25. aprila 1915 I V STERNOVI DVORANI. Začetek ob 7. uri zv. Vetop 25c DAME PROSTO. Svirati če tamburaško drvštvo "Balkan". Odbor vabi vse Jugo-slovane na to zabavo, katere dobiček je namenjen za sveto stvar. Dobra zabava in izbor-na postrežba se jamči. NAJBOLJŠI T&e ManflyLee Incnliator —za— VALENJE PIŠČET dobite v lekarni J. D. Brown Co. Druggists vogal Jefferson and Joliet Sts. JOLIET, ILL. Tam najdete sina g. Lov. Zima, ki vam vse raztolmači. E, Wunderlich Granite Go. 804-806-808 N. HICKORY STREET JOLIET, ILL. Velika zaloga spomenikov, Naše podružnice ao: Bethania in Rcssureo-tion Cemetery bHn Summit, Cook Co. m Naperville, 111. Chicago Phone 949 N. W. Phone 940 [ (JdlietA \ y \Trust/a I I (/^AV1NCS) I V// ®ANy / Ta banka plača 3% obresti na vlogah Joliet Trust k Savings Bank Barber Building, Joliet, 111. Glavnica $100,000.00 Jamstva tail $50,000.00 ARCHIBALD J. McINTYRE, Pred. ERVIN T. GEIST, kasir. THOS. F. DONOVAN, Podprtd. TA BANKA JE POD DRŽAVNIM NADZORSTVOM. m Skozi pustinje in puščavo ROMAN IZ MAHDIJEV1H ČASOV. Spisal Henrik Sienkiewicz. Prevel dr. Leopold Lenard (Dalje.) Toda ker ji je že pred dvanajstimi urami dal zadnje kapljice, se je dvignil in zaklical z glasom, v katerem je trepetal izbruh bolesti, obupa in žalosti: "O Nelka, jaz sem se samo delal, da pijem, toda že tri dni nisem imel ničesar v ustih!" In prijel se je z rokama za glavo in zbežal, da ne bi gledal njene muke. Tekel je na slepo med kupi trave in resjem tako dolgo, dokler ga niso zapustile sile popolnoma in dokler ni padel na eno izmed kopic. Bil je brez orožja. Za leoparda, leva ali celo veliko hijeno bi bil lahek plen. Toda pritekel je samo Saba, ki ga je obvohal in pričel tuliti, kakor da bi sedaj zanj klical na pomoč. Toda nikdo ni prihitel na pomoč. Samo z višine je gledal nanj mirni in brezbrižni mesec. Dolgo časa je ležal deček kot mrtev. Streznila ga je šele hladnejša sapa vetra, ki je nepričakovano začel pihati od vzhoda. Stanko se je vsedel in čez nekaj časa je poskušal vstati, da bi se vrnil k Nelki. Hladnejši veter je potegnil drugič. Saba je nehal cviliti, obrnil se je proti vzhodu in pričel z nozdri vleči sapo. Naenkrat je zalajal enkrat, dvakrat, s kratkim, pretrganim basom in je stekel dalje. Nel^aj časa ga ni bilo slišati, kmalu .se je pa spet razleglo v dalji njegovo lajanje. Stanko je vstal in opotekaje se na otrpnelih nogah začel je gledati za njim. Dolga potovanja, dolgo bivanje v džungli, neobhodnost, držati v neprestani napetosti vsa svoja čutila in vedne nevarnosti, vse to je naučilo dečka, da je obračal skrbno pazljivost na vse, kar se je vršilo o-krog njega, ter je tudi sedaj vkljub mukam, ki jih je trpel in vkljub napol nezavednosti takorekoč z instinktom in iz navade začel paziti, kaj dela pes. Saba se je pa čez nekaj časa prikazal spet pri njem, toda nekako čudno razburjen in nemiren. Nekajkrat je dvignil k Stanku oči, tekal okrog njega, ga spet zapustil, sledil in lajal v resju, se spet vrnil, slednjič pa prijel dečka za obleko in ga pričel vleči na nasprotno stran tabora. Stanko se je zavedel popolnoma. "Kaj je to?" je mislil. "Ali je pes od žeje znorel ali pa je začutil vodo. Toda ne! Ako bi bila voda blizu, bi bil tekel pit in bi imel moker gobec. Ako je daleč, bi je ne bil zavohal. Vo-dad ne diši. K antilopam me ni vlekel, ker ni hotel jesti zvečer. K divjim zverem tudi ne--torej kaj? In naglo mu je začelo srce tolči v prsih še silneje. "Morda mu je veter prinesel duh ljudi? Morda. V daljavi je kakšna zamorska vas? Morda je kateri izmed letečih zmajev priletel celo do--o usmiljeni Kristus! O Kristus!" Pod vplivom nade, ki mu je zablis-nila, je spet zadobil svoje sile in stekel je proti taboru, dasiravno se je pes upiral in mu neprestano zagrajeval pot. V taboru je zagledal belo postavo Nelke in zaslišal njen slabi glasek, nato se je izpodtaknil ob na zemlji ležečem Kaliju, toda ni se brigal za nobeno stvar. Stekel je k zavoju, kjer so bile rakete, ga raztrgal, vzel eno izmed njih, jo privezal s tresočima rokama k bambusu, katerega je zapičil v raz-poklino zemlje, prižgal ogenj in zažgal vrvico, ki je visela od cevi. Čez trenotek je švignila rdeča kača sikaje in šumeč proti nebu. Stanko je prijel z obema rokama za bambus, da ne bi padel, in je uprel oči v daljavo Žile na rokah in na sencih so mu bile kot kladivo; usta so se mu pregibala v ščale številne luči. Lahna višina sveta jih je za trenotek zakrita, ko je pa Stanko preletel višino, je stal naenkrat pred vrsto zamorcev, ki so držali v rokah goreče baklje. Na čelu vrsti sta šla dva Evropejca v angleških čeladah in s karabinama v rokah. Stanko je na prvi pogled spoznal v njih kapitana Glena in dr. Claryja. XLIV. Odprava kapitana Glena in doktorja Claryja ni imela namena poiskati Stan;, jetno." ka in Nelko. Bila je številna in dobro preskrbljena vladna odprava, odposlana, da preišče severovzhodna pobočja velikanske gore Kilima Ndžaro in še malo znane obširne pokrajine na severu od te gore. Kapitan kakor tudi doktor sta sicer vedela, da sta bila otroka ugrabljena iz Medinet el Fa-yum, ker so to novico prinesli angležki in arabski časniki, toda mislila sta, da sta oba otroka ali pomrla, ali pa ječita v suženstvu Mahdija, iz katerega doslej še ni prišel noben Evropejec. Clary, čegar sestra je bila omožena z Raw lisonom v Bombayu in ki se je jako navdušil za malo Nelko ob času svojega potovanja v Kairo, je jako bolestno občutil to zgubo. Tudi vrlega dečka sta oba z Glenom odkritosrčno obžalovala. Nekajkrat sta tudi poslala brzojavke iz Mombassa h gospodu Rawli-sonu z vprašanjem, če otroka še niso našli in šele po zadnjem neugodnem odgovoru, ki je dospel znatno pred odhodom karavane, sta popolnoma izgubila vsako nado. Ni jima prišlo niti na misel, da bi otroka, ki sta bil aodpeljana v ujetništvo v oddaljeni Hartum, se zamogla prikazati v teh krajih. Vendar sta se ob večerih, po končanem dnevnem delu, večkrat o njih pogovarjala, kajti doktor ni na noben način mogel pozabiti krasne deklice. Med tem se je pomikala odprava vedno dalje. Po daljšem prebivanju na vzhodnem pobočju Kilima Ndžaro, po preiskanju gornjega teka rek Saba- Na strani se je nahajal še sledeči dodatek napisan z drobnejšimi črkami: Ta letajoči zmaj, štiriinpetdeseti po vrsti, je bil izpuščen z gor, ki obdajajo v zemljepisju še neznano jezero. Kdor ga najde, naj sporoči upravi prekopa v Port-Saidu, ali pa kapitanu Glenu v Mombassu. — Stanislav Tarkowski. Ko je izzvenel kapitanov glas, sta se prijatelja pogledala in molčala. "Kaj je to?" vprašal je slednjič doktor Clary. "Očem ne verjamem," odvrnil je kapitan. "To vendar ni omama?" "Ne." "Napisano je izrečno: 'Nelly Rawli-son in Stanislav Tarkowski'." "Popolnoma jasno..." "In nahajati se morata kje v tukajšnjih krajih?" "Bog ju je obvaroval, torej je ver- The Will County National Bank of Joliet, Illinois. Prejema raznovrstne denarne nlof> ter pošilja denar na vse dele »vet*. Kapital in preostanek $300,006.0» goreči mojitvi. Zadnji vzdih, a ž njim je celo dušo zlil Bogu. Minila lje minuta, druga, tretja, četrta. Nič in nič! Roke dečka so u-padle, glava se je nagnila k zemlji in j neizmerna bolest mu je zalila izmučene prsi. "Zaman, zanian!" zašepetal je. "Poj-dem, sedem k Nelki in umreva skupaj." V tem trenotku je pa daleč, daleč na ' srebrnem ozadju mesečne noči ognjen trak skočil naenkrat kvišku in se raz- j sul v zlate zvezde, ki so padale počasi,1 kot velike solze, na zemljo. "Rešitev!" zaklical je Stanko. In zgodilo se je, da so ti pred tre-notkom polmrtvi ljudje tekali kot za stavo, preskakovali kupe resja in trave. Po prvi raketi prikazala se je druga in tretja. Potem je prinesel veter, kakor odmev trkanja, kar je bilo lahko spoznati, da so oddaljeni streli. Stanko je velel ustreliti iz vseh remingtonov in odslej ni več prenehal razgovor ka- | rabinov in je postajal vedno razločnei-1 ši. Deček je zasedel konja, ki je tudi, kakor po čudežu zadobil svoje sile in držeč pred sabo Nelko tekel po ravnini, o'd koder so prihajali rešilni glasovi. Poleg njega je tekel Saba, za njimi je pa bobnel ogromni King. Oba tabora je delila oddaljenost nekaj kilometrov, toda ker so od obeh strani' obenem hiteli nasproti, pot ni trajala tako dolgo. Kmalu je bilo ka-rabinove strele mogoče ne samo slišati, ampak tudi videti. Še ena raketa je zletela v zrak, oddaljena samo še nekaj sto korakov. Potem so zabli- ke in Tany in gor Kenia, sta kapitan in doktor zavila v severni smeri, prekoračila močvirnate GuasSa-Nyjro in prišla na obširno ravnino, brezljudno in naseljeno samo od številnih čred antilop. Potrimesečnem potovanju so potrebovali ljudje daljšega odpočitka, torej je kapitan Glen, ko je odkril ne-| veliko jezero z zdravo, temno vodS, I velel postaviti ob njegovem bregu šotore in je določil desetdnevni odpoči-tek. Med odpočitkom sta se Evropejca pečala z lovom in urejevanjem zemljepisnih in prirodopisnih beležk, zamorci so se pa predali ljubljenemu praznovanju. Tu se je zgodilo nekega dne, da je doktor Clary, ko je zjutraj vstal in se približal bregu, zagle-I dal nekaj Zanzibarcev iz karavane, ko so z dvignjenimi glavami ogledovali nek predmetna vrhuncu visokega drevesa in ponavljali neprestano: "Ndege —aktina ndege! — Ndege?" (Ptič — ne ptič! — Ptič?) Doktor je bil kratkoviden, torej je poslal v šotor po daljnogled, potem je pa pogledal na predmet, katerega so pokazali zamorci — in veliko začudenje se je prikazalo na njegovem obrazu. "Pokličite kapitana," rekel je. I 1 Toda preden so prihiteli zamorci, se je že prikazal kapitan pred šotorom, | ker se je ravno odpravlja! na antilope. "Glej, Glen," rekel je doktor in pokazal z roko kvišku. ■ Kapitan je dvignil glavo, prislonil roke k očem in se začudil ne manj kot doktor. "Letajoči zmaj!" zaklical je. "Da, toda zamorci ne izpuščajo zmajev, od kod bi se torej vzel?" "Morda se naselbina Evropejcev nahaja v bližini ali pa kakšen misijon." "Ze tretji dan vleče veter od zahoda, ali od krajev neznanih in najbrže rav-j no tako neobljudenih, kot ta džungla. Sicer pa veš, da tu ni nobenih naselbin, niti misijonov." I "To je pa res čudno..." "Na vsak način morava vzeti doli tega zmaja..." | "Moreva. Morda zveza, odkod prihaja." Kapitan je dal povelje. Drevo je bilo nekaj desetin metrov visoko, toda zamorci so naenkrat splezali na vrhunec, sneli previdno ujetega zmaja in ga izročili doktorju, ki ga je pogleda! in rekel: "Ima neki napis... oglejmo..." In priprl je oči, ter jel čitati: Naenkrat se mu je obraz spremenil in roka zatrepetala. "Glen," rekel je, "vzemi to in pre-i beri in povej mi, če se mi ni od soln-čnega pika zmešalo v glavi?" Kapitan je vzel bambusov okvir, h kateremu je bil prilepljen papir, v roke in je čital sledeče: Nelly Rawlison in Stanislav Tarkowski, iz Hartuma poslana v Fašodo, a iz Fašode odpeljana na vzhod od Nila, sta se iztrgala iz rok dervišev. Po dolgih mesecih potovanja sta prišla k jezeru, ki leži na jugu od Abesinije, Gresta k oceanu. Prosita za naglo pomoč. Bodi zahvaljen!" zaklical je doktor vneto. "Toda kje ju iskati?" "Ali ni nič več na zmaju?" "Še nekaj besed, toda dotični prostor je raztrgala veja. Težko je pre-čitati." Oba sta nagnila glavi nad papirjem in šele po dolgem preiskovanju zamogla prečitati: "Deževni čas je davno minul." "Kaj to pomeni?" vprašal je doktor. "Da je deček zgrešil čas." "In je na ta načirf vsaj približno hotel naznaniti, kdaj je izpustil zmaja. Imaš prav. Torej je bil ta zmaj izpuščen še nedavno. "Ako je tako, ne morata biti daleč." Mrzlični, pretrgani razgovor je trajal še nekaj trenotkov, potem sta spet oba začela preiskavati dokument in razpravljati nad vsako na njem zapisano besedo posebej. Stvar je izgledala tako neverjetna, da ako bi se to ne zgodilo v kraju, kjer ni bilo nobenega Evropejca, čez 600 kilometrov od najbližjega obrežja, bi doktor in kapitan mislila, da je to kakšna neprimerna šala, katero so «i izmislili evropejski otroci, ko so čitali v časnikih o njunem ugrabljenju, ali pa gojenci kakšnega misijona. Toda težko je bilo očem ne verjeti; saj sta imela v rokah zmaja in malo poškodovani napisi so jasno stali pred njima. Toda tudi tako nista mnogo reči mogla razumeti. Odkod bi otroka dobila papirja za zmaje? Ako jima ga je dala kakšna karavana, bi se v tem slučaju bila pridružila nji in bi ne klicala na pomoč. Iz kakšnih vzrokov ni .skušal deček z malo tovarišico zbe-žati v Abesinijo? Zakaj so ju derviši poslali na vzhod od Nila v neznane kraje? S kakšnim čudežem tekom dolgih mesecev potovanja nista pomrla lakote, nista postala plen divjih ?veri? Zakaj ju niso pomorili divjaki? Na vsa ta vprašanja ni bilo odgovora. "Nič ne razumem, nič ne razumem!" ponavljal je doktor Clary, "menda je to čudež božji!" "Brez dvoma," odvrnil je kapitan. Nato je dodal: "Toda ta deček! Saj je bilo vendar njegovo delo!" "In ni zapustil deklice. Naj Bog blagoslovi njegovo glavo in oči!" "Stanley, celo Stanley bi ne preživel v takih razmerah tri dni!" "In vendar še živita." "Toda prosita pomoči. Odrinimo! Naj bo konec počitka!" In tako se je zgodilo. Med potjo sta oba prijatelja še enkrat pregledala dokument, misleč, da morda najdeta na njem migljaje, v kateri smeri je treba iti na pomoč. Toda ni bilo ničesar. Kapitan je peljal karavano v vijugasti črti, ker je upal zadeti na kakšno sled, na kakšno ugaslo ognjišče, ali na drevo z v skorjo vrezanimi znaki. Na ta način so potovali nekaj dni. Na nesrečo so prišli potem na ravnino popolnoma brez drevja, pokrito z visokim resjem in kupi izsušene trave. Nemir se je pričel polašče-vati obeh prijateljev. Kako lahko je bilo zgrešiti na teh neizmernih prostorih tudi celo karavano, kaj šele dvoje otrok, ki sta, kakor sta si Angleža predstavljala, lezla kje kot dva mala črvička med visokim resjem. Spet je pretekel dan. Nič niso pomagale niti plehnate pušice z listki v srediiti, ka tere sta puščala, razpostavljala po gričkih, niti ognji ponoči. Kapitan in doktor sta včasih že pričela izgubljati nade, da se jima bo posrečilo najti o-troka, zlasti pa, če ju bosta dobila še živa. Vendar .sta iskala z vnemo tudi sledeče dni. Patrole, katere je pošiljal Glen na desno in levo, so slednjič sporočile, da se dalje začenja popolnoma brezvodnja pustinja. Ko so torej slu čajno odkrili v skalni razpoklini liladr no vodo, so se morali pri njej ustaviti, da so se preskrbeli za daljšo pot. Razpoklina je bila globoka kakšnih dvajset metrov, toda primeroma jak ozka. Na njenem dnu se je nahajal topel vrelec, vroč kot krop, in napol njen z ogljikovo kislino. Toda ko se je ohladila, je bila voda pitna in zdrava. Vrelec je bil tako močan, da ga tristo ljudi številna karavana ni mogla izčrpati. Kolikor bolj so črpali, toliko več je je bilo in je takoj spet napolnila razpoklino. "Morebiti bo s časom," rekel je dok tor Clary, "nastalo tukaj kakšno zdravilišče, sedaj je pa ta voda živalim ne-pristopna radi preveč strmih sten raz-pokline." "Ali bi otroka zamogla zadeli na take vrelce?" vprašal je kapitan. "Ne vem. Morebiti jih je v okolici (Nadaljevanje na 7. strani.) C E. WILSON, predsednik. Dr. J. W. FOLK, podpredsedmt* HENRY WEBER, kaiir. N. W. Phone 10». MIHAEL K0CHEVAR SLOVENSKI GOSTILNIČAt Cm. Ohio in Stal« Sts. Joliet, IB Frank Lopartz 400 Ohio Street JOLIET -^- STAHA GOSTILNA -- NAJBOLJŠA # POSTREŽBA. W. J. BRADY ADVOKAT. Posojuje denar in prodaja posestva. Orpheum Theatre Building JOLIET, ILL. ZA Zavarovanje proti požaru, mala in velika posojila pojdite k 203 Woodruff Bldg. Oba tel. 169 JoJiet, III. JOHN N. W. Piran« 348 m SliEASfl :SIovenska Gostilna::: vino domače in importirano, fino žganje in dišeče smodke. 915 N. Scott St., Joliet, IH. Oscar J. Stephen Sob* SOt 1» SOS Barber Bldg. J O L I B T . ILLINOIS. JAVNI NOTAB Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi. yj Zavaruje hiše in pohištva pro-~~ ti ognju, nevihti ali drugi poškodbi Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim. Izdeluje vsakovrstna v notarsko stroko spadajoča pisanja. Govori nemiko in angleško. TR0ST & KRET7 — izdelovalci — HAVANA iN DOMAČIH SM00K Posebnost so naše "The U. S." 10c in "Meerschaum" 5c. Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na: 108 Jefferson Street, JOLIET, ILL. Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnim' cenami. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa. Za stavbo hiš in poslopij mehki m trdi les, lath, cederne stebre, desk i» šinglne vsake vrste. Naš prostor je na Desplaines ali' blizu novega kanala. Predao kupiš LUMBER, ogUsi se pri nas in oglej si našo zalogo! » bomo zadovoljili in ti prihraniti de« ■ c! ;e W. J. LYONS Naš office in Lumber Yard na vog!« DES PLAINES I NCLINTON STS. Chicago Phont SU* J0S. KUHAR MESNICAiti grocerija SE PRIPOROČA*-120 Moen Ave. Rockdale, Illinois Garnsey, Wood & ADVOKATI. Joliet National Bank Bldg. Oba tel. 891. JOLIET, Metropolitan Drog Sltf N. Chicago 4 Jackson St». Slovanska lekarna + JOHNSONOVI + "BELL/IDONN/T OBI^ tU am± B WtejBS *> K0M1« » revmatizmi/ slabostih » ^f^flef* HROMOSTI HJU&* W I^L BOLESTI r KOLKU HRAZENJUjrZlW- BOLESTIH • ČLENKIH VNETJU 0FR3« NEVRALGW, PR0T1NU PREHLAJENJlf OTRPLOSTI MfiK BOLESTIH . UWJ* S-ABOTOEM KRIŽU BOLESTIH » KR"" HUDEM kaSJU ^^^ EEKSES i n triners Varčevanje. iM SSiKiiW^K^K^K^K^ffi^ffiiiKSiW^« illy njihovem najdražjemu zakladu — zdravju —, katerega ni tako lahko najti ka ^ Zdi se nam nepotrebno, da bi opozarjali ljudstvo na nevarnosti, ki pretijo j dar je zgubljeno. Vendar vidimo okoli sebe kako mnogo je brezbrižnih ' in zdi se, kakor da bi ljudje vabili bolezen, nadloge in smrt v svoja telesa Varčujte s svojim zdravjem bolj kot^j denarjem. Onim, ki so zgubili trdno zdravje in je žele zopet dobiti, priporočamo Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino ELIXIR. BITTER-WINE c I »l I ter thinerovo v N0RKE VINO ^'»Arjd by JOSEPH TfUNER 79s SAskUnd Ave. To naturno zdravilo sestoji iz čistega rudečega vina in zdravilnih koren j in zelišč ter je uspešno mnogokrat, ako se ga rabi kot zdravilov slucaJi ZABASANOSTI, OTRPLIH JETER, ZGUBI OKUSA, NENADNA SLABOČA, BOLEČINE DROBJA, KRČEV ŽELODČNEGA KATARA, in v vseh drugih slučajih, kadar je rabiti hitro izčistenje telesa brez da oslabi. To zdravilo okrepča telo in drobje, da more storiti svoje <- £jejuje-" motenja. V vseh slučajih bolezni želodca, obisti, jeter in drobja izvrstno V VSEH LEKARNAH CENA $1°°' tn>-J Vedno imejte priročno Trinerjev Liniment, ki je najboljše mazi o ^efja šice in členke. Morda ga danes ne rabite, a jutri ga bi pa potrebova 25c in 50c, po pošti 35 in 60c. tf! 0 joseph triner, -^IZDELOVATELJ.====;====== A 1333-1339 South Ashland Ave. CHICAGO, * J^ »j m \f«® iMniMWP KHTKttMC. 23. APRILA 1915. 131» Učite svojo deco slovensko moliti in citati iz povsod priljubljene knjige, katera se imenuje katekizem KI GA JE SPISAL NAS POK. REV. F. S. lUSTERSlČ, Stane s poštnino vred samo 25c za veCja naroČila primeren popust. Piiite poaj na: 9i ■K Amerikanski Sloyenec, Joliet, Illinois * _______._____S RMKKiliififfiKKKffilliKKlfiSriSiKMifiKililfiSK SKOZI PUSTINJE IN PUŠČAVO. (Nadaljevanje s 6. strani.) karavane istotako. Kapitan Glen je hotel poizvedeti o dogodkih potovanja in o Stankovih činih od Kalija, toda mladi Zamorec je samo odprl eno oko in odvrnil: "Veliki gospod zamore vse" — ter je spet zaspal. Slednjič je bilo treba odložiti vprašanja in poizvedovanja na prihodnje dni. Med tem sta se oba prijatelja posvetovala, kako se vrniti v Mombasso. Prodrla sta itak dalje in preiskala več krajev, kakor jima je bilo naročeno, torej sta sklenila, da se vrnejo takoj. Kapitana je sicer zanimalo ono v zem-ljepisju neznano jezero, toda zmagal je ozir na zdravje otrok in želja, da ju izročita kar najhitreje skrbečima očetoma. Vendar je pripomnil doktor, da se bo treba odpočiti na hladnih višinah gor Kenia ali Kilima-Ndžaro. Šele od tam sta tudi sklenila poslati prva sporočila očetoma in ju pozvati, naj prideta v Mombasso. Vrnitev se je začela po primernem odpočitku in kopelji v toplem vrelcu šele tretji dan. Bil je to obenem dan ločitve od Kalija. Stanko je prepričal deklico, da bi bilo od njune strani neke vrste samoljubstvo, ako bi ga hotela vzeti s seboj do morja, ali celo do Egipta. Rekel ji je, da v Egiptu ali celo na Angleškem, ne bo Kali nič drugega kot sluga, med tem ko, ako prevzame vlado nad svojim narodom, kot kralj Ia~hko razširi in utrdi kristjan-stvo, olika divje navade Vahimov in naredi iz njih ne samo omikane, ampak tudi dobre ljudi. Isto je več ali manj ponovil tudi Kaliju. Pri tem slovesu se je prelilo mnogo solz, katerih se tudi Stanko ni sramoval, kajti on in Nelka sta preživela pri Kaliju toliko dobrih in hudih dni in o-ba sta se naučila ne samo ceniti njegovo pošteno srce, ampak sta ga tudi v resnici ljubila. Mladi Zamorec je dolgo ležal pri nogah svojega "Bvana Kubva" in dobrega "Mzimu". Dvakrat se je vrnil, da bi še pogledal nanjo, toda slednjič je prišel trenotek ločitve in obe karavani sta odrinili vsaka proti drugi smeri. Kadar se mudite na rofala Ruby and Broadway pozabite Tstopiti t še več. Ako pa ne, morata poginiti žeje." Prišla je noč. Zažgali so slabe ognje, bombe pa niso delali, ker ni bilo iz česa. Po večerji sta doktor in kapitan sedla na razložljive stole, prižgala fajfe in se začela pogovarjati o stvari, ki jima je najbolj ležala na srcu. "Nobenega sledu!" spregovoril je Clary. "Prišlo mi je na misel," odvrnil je Glen, "da bi poslala deset najinih ljudi k obrežju oceana z brzojavko, da imamo vesti o otrokih. Toda prav je, da tega nisva storila, kajti ljudje bi morda poginili med potjo, ako bi pa tudi prišli, čemu zaman vzbujati nadeje..." "In obnavljati bol..." Doktor je snel z glave belo čako in otrl spoteno čelo. "Poslušaj," rekel je. "Ako bi se vrnila nad ono jezero, dala nasekati drv in bi kurila ponoči velikanski ogenj, morda bi otroka zapazila..." "Ako bi bila tako blizu, bi ju našla tudi tako, ako sta pa daleč, bo izboče-nost sveta zaslonila ogenj. Ta poljana je samo na videz ravna, v resnici je pa polna višin, valovita, kot morje. Poleg tega, ako se vrneva, izgubiva popolnoma možnost najti njune sledi." "Govori odkrito, ali nimaš nobenega upanja?" "Dragi moj, midva sva odraščena, silna in izkušena možaka, toda pomisli, kaj bi bilo, ako bi bila tukaj sama — bodisi tudi z orožjem — toda brez potnih potrebščin in brez ljudi..." "Da, žalibog, tako je... Predstavljam si, kako potuje dvoje otrok v taki noči po pustinji." "Lakota, žeja, divje zveri..." "In vendar piše deček, da sta šla že dolge mesece." "Ravno to je, kar presega moj razum." Nekaj časa je bilo slišati v tišini samo prasketanje tobaka v fajfah. Doktor je uprl pogled v bledo globino noči, potem pa spregovoril s tišjim glasom: "Pozno je že, toda ne morem spati ... pomisli, da otroka, ako sta še živa blodita kje tam v mesečni svetlobi med suho reso.. . sama... tako mlada, ali se spominjaš, Glen, na angeljski obražček deklice?" Spominjam in ne morem pozabiti." "Ah, dal bi si odrezati glavo, ako bi..." In ni dovršil, kajti kapitan Glen je : skočil na noge, kot bi ga kdo polil s kropom. "Raketa v daljavi," zakričal je, "ra- 1 ketal" , r "Raketa!" ponovil je doktor. 3 "Neka karavana je pred nama." E "Ki je morda našla otroka." I "Morda! Hitiva k nji!" c "Naprej!" - Kapitanovo povelje se je razleglo v j trenotku po celem taboru. Zanzibarci j so skočili na noge. Naenkrat so bile ' prižgane baklje. V odgovor na od- ^ daljeno znamenje je velel Glen izpu- ' stiti nekaj raket druga za drugo, potem je velel večkrat zaporedoma skupno izstreliti'iz karabinov. Tekom če- '' trt ure je bil že cel tabor med potjo. Od daleč so odgovorili streli. Ni 1 bilo več dvoma, da neka evropejska ' karavana iz neznanih vzrokov kliče na : pomoč. Kapitan in doktor sta hitela kot za stavo ter se tresla v strahu in nadi. 1 Ali najdeta otroka ali ju ne najdeta? ' Doktor je zatrjeval sam sebi, da ako ju ne najdeta sedaj, ju bo nadalje treba iskati mrtvih med tem groznim res- ' jem. Po preteku pol ure je ena takih iz- ! bočenosti zemlje, o katerih sta poprej ' govorila, zaprla prijateljema razgled : pred sabo. Toda bili so že tako blizu, da se je jasno slišalo peketanje konj. Še nekaj minut — in na vrhu vzboče- ■ nosti se je prikazal jezdec, ki je držal pred sabo velik bel predmet. "Kvišku baklje!" zapovedal je Glen. V tem trenotku je ustavil jezdec konja pred svetlobo bakelj. "Vode, vode!" "Otroka!" zaklical je dr. Clary. "Vode!" ponovil je Stanko. In vrgel je Nelko kapitanu v naročje, sam je pa skočil s sedla. Toda takoj se je zapotekel in pade! kot mrtev na zemljo. Zaključek. Radost v taboru kapitana Glena in doktorja Claryja ni imela mej, toda radovednost obeh Angležev je bila izpostavljena na težko poskušnjo. Kajti, ako poprej nikakor ni šlo v njuni glavi, kako sta otroka zamogla sama prepotovati ogromne puščave in pustinje, ki se razprostirajo med Nilom in Fašodo, in tem krajem, kjer sta ju našla, sedaj že popolnoma nista mogla razumeti, kako je "mali Poljak", kakor sta imenovala Stanka, ne samo to izpeljal, ampak se celo prikazal pred njima, kot vodnik cele karavane, oborožene z evropejskim orožjem, s slonom, ki je nosil baldahin, s konji, šotori in v. znatnimi potnimi potrebščinami. Kapitan jc pri tem pogledu razprostrl roki in ponavljal neprenehoma: "Clary, mnogo sem že videl, toda takega dečka še.nisem videl!" Dobri doktor je pa ponavlja! z ne manjšim začudenjem: "Deklico je iztrgal iz jetništva — in jo rešil!" — potem je pa tekel v šotor pogledat, kako se otroka imata in če dobro spita. Otroka sta pa, ko sta se napila, najedla, preoblekla, položila spat in sta spala cel prihodnji dan; ljudje iz njune MOJO GOSTILNO kjer bottt nqjboljt potUeUni. Fine p*v», najboljia vina m tmtikt. Wm. Metzger Muby snd Breaduaf JOLIMT I^VELJ^^ONUDBA del «v<*aZIRAd*«rrt brez oglasa » tasukih ^ je sedaj »salt vreden li centa * ^ ^torjci in Ti dobite tudi » vsakem mden kupon. HV/ Ar 1HVH Vtijt in kupone iS9 lahko hrani ^^y^Jy^AHS ca krasne dobit* A Vi ft« •!"»« ter Si fctcaka »tfc. p P.LorilUrd Co., NewYock City Chicago Phone 788 N. W. Phone 257 James L. McCulloch MIROVNI »ODNIK IN JAVNI NOTAR. JEDEN AKER ZADOSTUJE. Ako si morete postaviti skromno hišo na svoje lastne stroške, pripravljen sem vam prodati jeden aker ali več zemlje. Na roko plačate majhno vsoto, ostalo pa na mesečne obroke. Jeden aker zemlje meri 132x330 čevljev, jednako šestim ali sedmim mestnim lotam. Ako si sedaj postavite hišo, si prihranite najemnino kar vam bo v veliko korist na stara leta. Blizo poulične železnice. Za podrobnosti vprašajte GEORGE WARNER YOUNG, Woodruff Bldg. Joliet, 111. ———- i M. D. POSTELANCZYK. klcrk i« tofami. 317 Jefefrson Street, nasproti Court House, Joliet, 111. W. O. MOONBT PRAVDNIK-ADVOKAT. 4th fl. Joliet Nat Bank Bldg., Joliet. Ko imate kaj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni. I A * a 5 Edini in dolgoletni aloventki in poliki ^ffiftSflrfeSL. _ _ pogrebni zavod in konjuinica. Kočije Iwfifts^sw *mbulanci pripravljeni ponoči in ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ »te, ženitve in pogrebe. Najlepše ko- jtroki _ Te] So Chicag0 249. W. WALKOWIAK Pogrebni Zavod in Konjuinica. Iha COMMERCIAL AVE. SOUTH CHICAGO, ILLS. Vsem Slovencem in Hrvatom pri§» ročam mojo gostilno HOTEL FLAJMK 3329 penn avenue r kateri točim vedno iveie pivo, žganje, vina IN RAZNO. vrstne druge pijače. Priporočam te cenjenemu občinatru t naj obilnejši obiik. — V«i inaari in neznanci vedno dobrodolH! NA SVIDENJE I P. A A. Phone 351-W. Geo. Flajnik, lastnik 3329 Penna Ave. Pittsburg, Fa. Med potom se je začelo pripovedovanje o dogodkih dveh malih potnikov. Stanko, ki je bil nekoč nagnjen k bahavosti, se sedaj ni popolnoma nič bahal. Preveliko reči je dovršil, preveliko nevarnosti prestal, preveč se je razvil, da ne bi m'ogel razumeti, da besede ne smejo biti večje od činov. Bilo je pa tudi samih činov dovolj, pa naj bi pripovedoval tudi kar najbolj skromno. Dan na dan so se ob času žgočih "belih ur" in pri večernem odpočitku pomikale pred očmi kapitana Glena in doktorja Claryja takorekoč slike dogodkov in slučajev, katere sta prestala otroka. Videla sta, kako so ju ugrabili iz Medinet el Fayuma, in strašno potovanje na velblodih skozi puščavo, Ilartum in Omdurman, podobno peklu na zemlji, in zlovražnega Mahdija. Ko je Stanko povedal, kaj i je odvrnil Mahdiju, ko ga je nagovarjal naj spremeni vero, sta oba prijatelja vstala in vsak je silno stisnil Stankovo desnico, potem je pa rekel kapitan : "Mahdi že več ne živi!" "Mabdi ne živi?" ponovil je Stanko začudeno. "Da," odvrnil je doktor. "Zadušil se je v lastni tolščobi, ali z drugimi besedami, umrl je na srčni kapi, vlado za njim je pa prevzel Abdullahi." Nastalo je dolgo molčanje. "Ha," rekel je Stanko, "ni pričakoval, da naju je pošiljal v smrt v Fašodo, da bo prej njega zadela smrt..." Za trenotek je dostavil: "Toda Abdullahi je še okrutnejši od Mahdija." "Zato so se pa tudi že začeli upori in klanje," odvrnil je kapitan, "in celo poslopje, katero je postavil Mahdi, mora prej ali pozneje razpasti." "Kaj pa potem?" "Anglija," odvrnil je kapitan. -mi tj pOMACA NARAVNA OHISKA VINA *»kor Delaware, Catawaba, Iwes, i Conkord prodaja Josip Svete ___ 1780-82 E. 28th St., LORAIN, OHIO. Conkord ruto vino 60c galena II Catawba belo vino 80c galona Te cene reljajo od 25 galonoT naprej, pri manjih naročilih cena po dogororu. Pri vseh teh cenah je V« j ni Davek že uračunan. Vina so po-j i -?0'noBla naravna, kar jamčim. Naročilu je pridejati denar ali ^ Money Order. m ffcr B . < Ljudska banka j! nar &a otresti v mni IHBJhJ| močnejšo banko H-*.^ __Vlade Zd. Držav, nratl I I ti I ca ^tne Hranilnice I *UU111UVU in DržaT6 Illinois. | 12,000 najboljših Ijndi v Jolietu ima tu Tložen denar. Pod vladno kontrolo. 3% obresti od vlog. Začnite vlogo z SI. j first National Bank L PREMOŽENJE NAD $4,500,000.00 __________ __________________ Samo pri meni se dobe patentirana in tirana sledeča zdravila: za rast in proti spada 11-lu ženskih in moških las, kakor tudi za rast moških brk in brade; za revmatizem kostibolj ali trganje v nogah, rohah in križu, za rane, opekline, bule, ture in kraste, itd. Kateri bi rabil moja zdravila bez uspeha, grrantiram $500. Pičite takoj po cenik. "Koledar" in žepna knjiga od SO »tram vredna 5 dolarjev za vsakega ki jo prebere Požljite 6 centov v markah, nakar vam poSljem Koledar in knjižico. JACOB WAHČIČ 1092 E. 64th St. Cleveland, Ohio. John Grahek ...Gostilničar... Chi. Phone: Office 658, Res. 3704 Uradne ure: 9—12 a. m. 1—5 and 7—8 p. m. Ob nedeljah od 10. do 12. Dr. S.Gasparovich Dentist :: Zobozdravnik Joliet National Bank Building 4th Floor, Room 405. JOLIET, :-: ILLINOIS. Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke. Prodajam tudi trdi in mehki premog. mmmmmmmm »*»»GERMAN»**» , Loan & Savings Batik MARTIN YTMTPBAL 1st* N. Bluff Street JOLIET. ILL.1 wwmmimnm TELEFON 7612. 1012 N. Broadway JOLIET, ILL. R. F.K0MPARE SLOVENSKI PRAVNIK ADVOKAT m V So. Chicago, 111«.: Soba 218—9206 Commercial Ave. Telefon: South Chicago 579. Med daljšim potovanjem je pripovedoval Stanko o potovanju v Fašodo, o smrti stare Dinah, o odhodu iz Fašode v neobljudene kraje in kako so iskali Smaina. Ko je prišel do dogodka, kako je ubil leva, potem pa Gebhra, Hamisa in oba Beduinca, ga je kapitan pretrgal samo z dvema besedama: "Ali right!", potem je pa spet stisnil njegovo desnico in oba s Claryjem ista z vedno rastočim zanimanjem poslušala dalje: O udomačenju Kinga, o naselitvi v Krakovu, o Nelkini mrzlici, o Lindeju in o zmajih, katere sta izpu-ščala otroka z gor Karamoio. Doktorja, kateremu se je mala Nelka pri-kupljala vedno bolj, je tako prevzemalo pripovedovanje o nevarnosti, ki so ji grozile, da se je od časa do časa moral, pokrepčati z nekaj požirki "brandy", ko je pa jel Stanko pripovedovati, kako deklica malo da ni postala žrtev strašnega "vobo", ali "abasan-to", je prijel deklico v naročje in je dolgo ni hotel izpustiti, kakor da bi se bal, da bi kakšna druga roparska zverina ne zagrozila njenemu življenju. (Konec pri h.) MICHAEL CONWAY 106 Loughran Bldg. Cass and Chicago 8t*. JO LIB T Fcsojuje denar na zemljišča. knruu Tt*k vrat Surety l*ak Steam 8U» Agatt. Bath Pfco&aa Mi XJrada telefon Chicago 100 q Stanovanja telefon Chicago 8247 X JOSIP KLEPEC I JAVNI NOTAR | 100« N. Chicago St. JOLIET, ILL. O Joliet Steam Dre House Profesional Cleaners and Dyers STRAKA & CO. Office and Works, 642-644 Cass Chicago Phone 4444, N. W. 483. SLAVNOZNANI slovenski pop Proti žeji - najbolje sredstvo. Cim več ga pijefc tembolj se ti priljubi. % tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo. N. W. Phone 420. MARTIN ŽAGAR PISMENI PAPIR, KUVERTE, NAKAZNICE, BOLNIŠKE LISTE IN PRAVILA v slovenskem in angleškem jeziku, ter vse vrste tiskovine, oglase in knjige pišite na največjo slovensko unija ko tiskarno v Ameriki: Gostilna Moen Ave. :: Rockdale, I1L Vljudno vabi vse rojake, Slovence b Hrvate, v svojo gostilno sredi Rockdala. VSI DOBRO DOSLII Oba telefona 215. WERDEN BUCK Enako. Žena (možu, ki se je zjutraj vrnil iz gostilne): "Vidiš, radi tvoje lumparije nisem vso-noč zatisnila očesa." Mož: "Pri Bogu, jaz tudi ne." BELOJPIVO To SO naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tyrdka. Joliet Slovenic Bottling Co. 13 N.Scott St. Joliet, 111 L>efoni Chi. 2275 N. W. 480, ob nedeljah N. W. 344 511-13 Webeter Street, JOLIET, ILL. Tu dobite najboljii cement, apna* R Tu dobite najboljii CEMENT, APNO, ZMLET KAMEN, OPEKO. VODOTOCNE ŽLEBOVE, tar vse kar ipada v gradivo. MEHAK IN TRD PKEMO«. Chicago Phone 225. Amerik a nt k i Slovenec JOLIET, :: ILLINOIS. Zakonske ljubeznivosti. Ona: "Vidiš, Milan, danes me je nagovoril neki gospod z gospodično!" On: "Kdo bi pa mogel misliti, da je tebe kdo za ženo vzeli" KSsii^iili WWWWWWWWW m m KRASNA IZNAJDBA. Davorin Hronec. si^iiiiisiiiisiif; Bilo je nekako pred tridesetimi leti, ■takrat, ko je bil telefon še celo v Ameriki prav nova iznajdba. Zasebne hiše si ga takrat še niso mogle kar meni nič tebi nič napeljati. Toda gospod Vard, najbogatejši mož v vsem Bos tonu, si ga je seveda lahko napravil. Svojo trgovino v mestu je dal telefo-nično zvezati s prekrasno vilo, ki jo je je imel četrt ure izven mesta. In tako je mogel govoriti tudi med poslovnimi urami, kadar in kolikor je hotel, s svo jo mlado gospo. Krasna iznajdba, telefon! Vila gospoda Varda je bila pravi u-metniški muzej, da, še več: bila je zaloga dragocenih preprog, bogato iz-vezljanega pohištva, slik, kipov in starin neprecenljive vrednosti v pravem pomenu, da si se komaj mogel v vili obrniti. Deset vil bi lahko opravil s tem, kar je bilo samo v tej. In ker gospod Vard že ni imel nič več prostora v svoji vili, pač pa še vedno preveč denarja v svoji blagajni, si je omislil tudi še telefon. Prijetno je sedel gospod Vard v svoji pisarni v naslonjaču ter kadil fin tobak, kakor se to spodobi milijonarju ali milijarderju, ko sedaj telefonični aparat pozvoni. Nekdo v vili bi rad ž njim govoril. Gotovo njegova ženica, njegova sladka, mala Moli! Gospod Vard vstane in stopi k telefonu. — Kaj želiš, moja golobičica? — Oprostite, jaz nisem golobičica!, je odgovoril moški glas v telefonu. — Prosim, kdo ste? — Vlomilec. — Kaj?! — Vlomilec, gospod Vard. — Ali je to kaka neumna šala? Niti neumna, niti šala! Moje ime je Smis, toda ime je postranska reč. Vedite pa, da sem glavar roparske družbe, ki je vlomila v vašo vilo — — Ne norčujte se in takoj se odstranite! je kričal Vard jezen v telefon. — Ne bom se odstrani. Vaša hiša je popolnoma v moji oblasti, gospod Vard in vaša služinčad povezana — — In moja žena, moja žena?, je tarnal gospod Vard, ki je polagoma res jel verovati v roparje. — Vaša gospa ^ena je tudi zvezana. Toda sedi 11a zofi in skrivili ji ne bomo nobenega lasu, ako — — Morilci, roparji, tolovaji!, je tulil gospod Vard v telefon. — Ne prekinite me, gospod Vard, ampak mirno poslušajte. Jaz vas imam v oblasti. Ako bi se odstranili od telefona ter klicali pomoči, je takoj vaša vila v plamenu. Mirno! Poslušajte me! Dal sem prinesti več otepov sena v vaš salon in polil sem ga s petrolejem. Vžigalica zadostuje — in vse je v ognju. . Gotovo ne želite, da bi se tako uničila vsa naša krasna oprava? In vaša gospa!? Napraviva torej majhno kupčijo! Vi ste pri kupčiji z mesnimi izdelki napravili krasen dobiček, da še sami ne veste, koliko milijonov da imate. Če daste torej revnemu vlomilcu, ki se preživlja s svojimi rokami in ki mora rediti tudi vso roparsko družbo, 20,000 dolarjev, to ni preveč— — 20,000 dolarjev! Vi me boste uničili!, je stokal Vard v telefon. — Nasprotno! Jaz mislim, da se vam to še poznalo ne bo, odgovori mož, ki se je imenoval Smis. V malo trenutkih pride nekdo v vašo pisarno in bo rekel: Jaz sem prijatelj'gospoda Smi-sa! Temu boste prijazno izročili 20,-000 dolarjev. — Da, da, da, je stokal Vard. — Dobro, pravi mož v telefonu. Moja ura kaže ravno štiri. Baš je stopil moj prijatelj v vaš urad. Kakor je Smis rekel, tako je tudi bilo. Pred gospodom Vardom je stal lepo oblečen gospod, ki 11111 reče z u-ljudnini poklonom: — Jaz sem prijatelj gospoda Smisa. S suhoparnim poslovniškem glasu pa še dostavi: — Na račun gospoda Smisa tirjam 20,000 dolarjev. — Dobro, je mrmral Vard. — Ko dobim denar, nadaljuje Smi-sov prijatelj vam povem po naročilu gospoda Smisa besedo, ki jo bodete, prosim, telefonično javili gospodu Smi su, na kar se bo odstranil iz vaše vile. Bled kot zid in hitro stopi gospod Vard k blagajnici, vzame šnopič bankovcev in ašteje prijatelju gospoda Smisa 20,000 dolarjev. — Stori dobro in ne boj se nikogar!, odgovori smehljaje prijatelj gospoda Smisa. Milijonar plane k telefonu. — Halo! Halo! — Stori dobro i« ne boj se nikogar! — Sedaj se pa poberite k vragu, vi — vi — — Nič ne dvomite!, je bil odgoVor. Vi ste bili mož beseda, jaz sem tudi,— Konec! Ko stopi gospod Vard proč od telefona, je že izginil prijatelj gospoda Smisa z 20,000 dolarji. Milijonar ves v strahu zapre svojo uradno sobo, skoči k prvo kočijo in oddirja k vili, da reši svojo zvezano gospo. K sreči je ne najde zvezane, ampak sedela je mirno v elegantnem naslonjaču in čitala lepo vezan roman. — Moli! Golobičica! Ubogo dete! Koliko si ti morala prestati!, je klical vznemirjen mož. — Jaz —?, knjigo je izpustila iz roke, nekoliko je zazdehala in ga široko pogledala. Gospod Vard je bil vznemirjen, ko jo vidi tako mirno. Čudno se mu je zdelo, da niti vratar niti hišina nista bila prav nič vznemirjena. Planil je v salon. Nič sena, nič razlitega petroleja! Ali je sanjal, ali je znorel? Vrne se k ženi. — Moli, ali ni bil nihče tukaj, ko sem bil jaz v pisarni? — Ali misliš na obiske? Ne. Le nek mlad gospod, zelo prikupljiv gospod, tu je njegova vizitka — Viljem Šmiš— — Smis, ah!, pravi gospod Vard. No, in kaj dalje? — Prosil me je dovoljenja, da bi ti smel nekaj telefonično javiti o kupčiji — In potem? Potem? — Potem se je uljudno priporočil in odhajaje še rekel: — Telefon je vendar krasna iznajd ba! — In razun tega ni bil nihče tu, nihče? Ona ga začudeno pogleda. — Dragec, tako vznemirjen se mi zdiš. Ali si imel morda nesrečo v trgovini? — Prav za prav ne. Le mala špekulacija — — Se ti je ponesrečila? — Ne. Drugemu posrečila. Toda pustiva to! gledal, kakor vi kokoš, bi vas gotovo ne vzel." Nevarno. Stara devica starejšemu gospodu: "Povejte mi, prosim, ali ste kratko-ali daljnoviden!" On: "Ne, jaz sem le zelo pre-viden!' Skopuh. Oče (sinu, ki >se je nagnil čez ograjo balkona in gleda v parter): "Pazi, da ne padeš v parter! Tam je trikrat dražje." Dobrota. SE m s £> ZA KRATEK ČAS. s« Zarekel se je. Bolna nevesta (ženinu): "Ah, moj ljubi Vladi, ali bi prišel na moj pogreb, ako bi seda^Ie umrla?" Ženin: "Oh — z veseljem!" Med vagabundi. Vagabund I.: "Ali vidiš gori oni lepi grad? Graščak iz tega gradu in jaz sva si precej podobna!" Vagabund II.: "Kako to?" Vagabund I.: "Oni gori je začel zbirati danes drugi milijon, jaz pa šele prvega!" Pobalin, prislonivši se ob zid, začne vpiti na vse grlo. Mimo pride gospod. "Zakaj jokaš, mali?" ga vpraša. "Izgubil sem krono." "To ni nič hudega. Na, tu imaš drugo. Toda kje si jo izgubil?" "Pri kvartanju," odgovori pobalin ter odhiti dalje. Iz šole. Katehet: "Kateri je Gospodov dan?" Joško: "Ne vem." Katehet: "Ali veš, kdaj gre mama v cerkev?" Joško: "Kadar ima novo obleko." Točen odgovor. Sodnik (stari devici): "Koliko ste stari?" Obtoženka: "Čez 30 let." Sodnik: "Prosim natančno." Obtoženka: "Med 30—40 let." Sodnik: "Prosim, kdaj boste 40?" Obtoženka: "Jutri!" ALI HOČETE LASTOVATI SVOJ DOM? Ako imate par sto dolari vam jaz postavim dom na eni izmed svojih lepih lot "na hribu", katerega boste splačali mesto najemnine. P. R. Ban-non, 701 N. Broadway, Joliet. 38t5 J. C. Adler & Co. | i Joliet Citizens Brewing Cr North Collins St, Joliet, III, priporoča rojakom ivojo Mesnica Tel. 101 Joliet, 111 Kovač. Izdelujem prave starokrajske velike jeklene motike po $2, srednje po $1.50 in male po $1.25 in klepalno orodje za $1.00. Vse svoje izdelke jamčim. Če ni dobro orodje ga vrnite in pošljem drugo brez stroškov. Naročilom je pridejati denar. Orodje pošljem takoj po prejetju naročila. Pišite na: Frank Repovsh KOVAČ. 111 STATE ST. JOLIET, ILL. Šl 1 J 3Piit@ "EIIsl Brand" pivo I Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah. Pred gledališčem. Berač (dramatiku): "Gospod, ali imate kakšno ponošeno suknjo, da bi jo dali lahko meni? Tako me zebe!" Dramatik: "Ne, nimam! Ampak tu imate vstopnico, pojdite v gledališče in ploskajte tako, da se ugrejete!" Huda grožnja. Žena (na kolodvoru, pripravljena na odhod): "Jože, ali me ne boš nič poljubil?" Jože: "Beži, Katra, beži no! Ko sva pa že tako stara! Se )ne spodobi! Kaj bi pa rekli ljudje ,če bi videli?" Žena: "Če me takoj ne poljubiš, pa ne odpotujem!" Ruska Poljska. L. 1795. je bila tretja razdelitev polj skega kraljestva. Avstrija, Rusija in Prusija so dobile vsaka svoj del. Ruski Poljaki so imeli do 1. 1863., dokler se niso spuntali, precej samostojnosti, namreč svojo upravo, 1. 1864., so bili pa priklopljeni Rusiji. Dežela, ki meri 127,000 kvadratnih kilometrov, je bila razdeljena v 10 gubernij in 84 o-krožij. Prebivalcev, ki so večinoma kmetje, je 10 milijonov, in sicer 74 odstot. Poljakov, 14 odst. Židov, drugi so Rusi in Nemci. V Varšavi je vseučilišče, gimnazij je 49 (11 za dekleta), 5 realk, 9 učiteljišč in 3000 ljudskih šol. Učni jezik v šolah je povsod ruščina, ki ima prvo mesto tudi v uradih in v trgovini. Pri sodnijah je še v veljavi Code Napoleon. POZOR ROJAKINJE! Visoke obresti. Klasična primera. V šoli razlaga učiteljica pregovor: "Ni vse zlato, kar se sveti. — Kdor mi zna povedati primero?" vpraša učence. Mali Stanko dvigne roko in odgovori' "Biks, gospodična!" Pomirljivo. Gospod: "Kaj, to fante naj me obrije? In če me ureže?" Vaški brivec: "Potem dobi od mene tako klofuto, da jo bo pomnil!" Predkazen... "Ali ste slišali, dve leti dobite, ker ste podtaknili ogenj!" "Prosim za milejšo kazen. Naši gasilci so me že pretepli/ ker sem jih motil v spanju!" Gladka kupčija. Gospod Gruden zaročencu svoje hčere: "Na dan poroke dobite 10,000 kron in pozneje še 5000!" Zaročenec: "Kako to? Saj tudi jaz ne vzamem vaše hčere — na obroke!" Zahteva. Restavrater (pijanemu gostu): "To morate pa vendar vedeti, kako se pišete in kje stanujete; kako naj vas drugače spravim domov!"'' "Vse sem pozabil. Toda, veste kaj? Berite imena iz telefonske knjige; ko pridete do mojega, zakličem halo." Času primerno. Sodnik: "Dokazano je, da ste kradli brzojavne žice. Ali ne veste, da je to strogo kaznivo?" Obtoženec: "Kaj? e sedaj? Saj vendar brzojavljajo brez žic!" Tolažba. "Vaša bolezen je tako napredovala, da je že vseeno, če vam prepovem pivo in vino!" "No, to me pa res veselil" Dobra primera. Gospa (ogleduje ponujeno kokoš): "Ljubi moj, te kokoši ne morem kupi. ti, saj je vsa plava in suha kot trska." Prodajalec: "Nič ne de. Ako bi bil vaš mož pred ženitvijo vas tako pre- Vam bo nosil denar, ako ste ga naložili v nakupu farme v takem kraju, kjer so dani vsi predpogoji za uspešno živinorejo v zvezi z mlekarstvom in sirarstvom. Ti predpogoji so: DOBRA ZEMLJA, ki bogato obrodi naj-raznovrstnejše poljske pridelke; PRAVO PODNEBJE, to je, da ni ne premrzlo in ne prevroče; DOVOLJ VODE za ljudi, živali in rastlinstvo; in kar je skoro glavno, UGODNO PROMETNE ZVEZE IN BLIŽINA TRGOV, da lahko svoje farmarske pridelke hitro in drago prodate. — Ako le enega teh predpogojev ni, potem bo ves Vaš trud zaman, in denar, ki ste ga naložili v farmo, mrtev, ako ne izgubljen. Naša lannarska naselbina, ki se je po komaj dvoletnem obstanku začela jako lepo razvijati, ima vse te pogoje, za kar jamčimo; kdor si pride ogledat in ne najde vsega tako, mu drage volje povrnemo denar za vožnjo. Naša naselbina leži v enem najkras-nejših in najrodovitnejših krajev države Wisconsin, ki je že gosto naseljen Ne pridete torej v kako divjo, od vsega sveta zapuščeno pustinjo, marveč v obljuden kraj, kjer boste imeli za sosede že dalj časa naseljene, izkušene in premožne farmarje, ki Vam bodo, kot začetniku, radi šli na roko v vseh ozi-rih. Zemlja, ki jo prodajamo, leži v osrčju industrijskega okraja in v neposredni bližini hitro sc razvijajočih mest: Cornell z 2000 prebivalci, Lady-smith s 6000 in Chippewa Falls z 12,000 prebivalci. Tu so razne tovarne, kakor: papirnice, tovarne za čevlje, sirarne itd., kjer se lahko dobi delo čez zimo. Vsak kupec dobi na svojem svetu toliko lesa, kar ga potrebuje, za gradnjo poslopij tudi bruna za žago se lahko drago prodajo; ostane še lahko dovolj drv za kurjavo. V tem kraju se nahajajo še obsežni gozdovi z raznovrstno, lovcem dobrodošlo divjačino; bistre reke in potoki pa so polni slastnih rib. — Prodane je že mnogo zemlje našim rojakom, ki se bodo še to leto tam naselili. Tudi Vam se nudi sedaj prilika, da si postavite svoje ognjišče v kraju, ki ima po svojih prednostih ne le lepo bodočnost pred seboj, marveč tudi že "sedajnost". Vašega truda sad ne bodo uživali šele Vaši potomci, uživate ga lahko že Vi sami. — Aker neobdelane zemlje $15—$20; obdelana pa $50 —$150 aker. Prodaj amo tudi cele kmetije s hišo, gospodarskimi poslopji, stroji, živino itd., ako koga veseli. Zdaj je najprimernejši čas,'da si naš svet ogledate. Pišie nam takoj po na, tančnejši popis naše zemlje z zemljevidom, ki ga pošljemo brezplačno. SLOVENSKA NASELBINSKA DRUŽBA, 198 — 1st Ave., Milwaukee, Wis. (35—39 t6—lw) Ali veste, kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovo! V mesnici J. & A. Pasderti se dobijo najboljše sveže in preka-jene klobase in najokusnejše meso. Vse po najnižji ceni. Pridite torej in poskusite naše meso. Rojakom priporočamo sledeče blago. Kranjski Brinjevec, zaboj (12 steklenic) za ......................$10.S® Kranjski Slivovec, zaboj (12 steklenic) za........................$10.5' Baraga, zdravilno grenko vino, zaboj (12 steklenic) za............t5,0® Ravbar Stomach Bitters, zaboj (12 steklenic) za...... ..........$7.« Kentucky Whiskey, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za ll0-51 S. L. C. Monogram, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za ll®-01 Cognac Brandy, zaboj (12 steklenic) za ...........................I9-*8 Ilollaand Gin, zaboj (15 steklenic) za ............................$12.®® Rock and Rye, Quarts, zaboj (12 steklenic) za......'.'!.......'.....tf'91 Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za........ ...............$7.0» Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za........ ............$6.1» Domače Vino, v sodih po 6 galonov, 10 galonov, 25 galonov in 50 galonov, galon po............................................ Z naročilom je poslati Money Order ali Bank Draft. — Pišite v slovenskem jeziku na: Slovenian Liquor Co., Joliet, Illinois. k i naz nap obe teh 'jen TZ^ nek Nizke cene in dobra postrežba je naše geslo. Ne pozabite torej obiskati nas v našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Street. Chic. Phone 2768. N. W. Phone 1113. W. H. KEEGAN POGREBNIK. Slovenci v La Salle in okolici: Kadar potrebujete pogrebnika se obrnite na to tvrdko in prepričani bodite, da boste najbolje postrežem, ker ta zavod je najboljši ter mnogo cenejši kot drugi. V slučaju potrebe rešilnega voza (ambulance) pokličite naš po telefonu, ker smo vedno pripravljeni — po dnevi in ponoči. Vse delo jamčeno. POSTREŽBA TOČNA VSAK ČAS. ^MflPitlFPI wmMHm jtiBrPffwCT1 It-' tri lii is p?yiHISwiM^M'n'tXj"" fEffii B Hf l Br f11!! H te, tre, kij «< bile ter -Bul Prij Pad : ] E |aj lii h pos Joliet, ill.. PIVO V STEKLENICAH. Cor. Scott and Ctay Stt. Both Telephones 36. JOLIBT, ILI4H®"* --------- _------JVL>iai| Union Coal 6t Transfer O 615 CASS STREET, JOLIET, ILL. Piano and Furniture Movinf- W. H. K E E G A N, Telefona št. 100 — vsak čas. Cor. 2nd and Joliet St., La Salle, 111. Chicago telefon 4313. Northwestern telef°n 41«- Geo. Svctlecich KSMS»WWSWWKMM w PRVI SALUN m ffi ONKRAJ MOSTA W »»»i WWWW WWW »M M Chicago Telephone 3861 107 RUBY STREET, JOLIET, IL1 DOBRODOŠLI! Chi. tel. 3999. N. W »t Louis 200 Jackson St JO LIB*. ^ gostilničar YIN0, ŽGANJE IN SMOP*1' »ob« v ujeaa in Laatk I ski Prc tii Pri! Av lik, h Idi