Postilli» plačana v gotovini
Leto X., st> t (wjuTRott> XX., št. 7 a Ljubljana, ponedeljek 9. januarja 1939
Upravnicivo ..luoiiaiič» Knafljeva o
-	Telefon 4t 3122 3123. 3124. 3125 3126
biseru t m -xi.ieiek: LJubljana. delen-Durgova ul. - Te» 3492 in 2492. Podružnica Maribor Grajski trg 7.
reiefoD at 2455 Podružnica Celit- Kocenova Ulica 2.
-	Telefon At 190. Podružnica Jesenice. Prj kolodvoru
št 100
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska
cesta št 42. Podružnica rmovlje: v hlSi dr Baum-2-artn»rla
PONEDELJSKA IZDAJA
Cena 2 Din
Uredništvo:
LJubljana, Knafljeva ui 5 Telefon ét. 3122, 3123 3124 3125 tn 3126. Ponedeljska izdaja »Jutra« iznaja vsak ponedeljek zjutraj. - Naroda se posebei ui velja oo pošti prejamana Din *.- po raznaSal-cib dostavljena Din 5- mesečno.
Maribor Grajski trg št. 7. Telefon St 2455.
Celje. Strossmayerjeva uL L Tel 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po Uri fu.
Ižalijansko-Srancoski spor:
ITALIJA ZAHTEVA OD FRANCIJE, DA POPOLNOMA SPREMENI SVOJO POLITIKO
0
Senzacionalen članek glasila italijanske zunanje politike - Ponovni ostri napadi na francosko politiko - Italija vztraja pri svojih zahtevah
Srečni in nesrečni ca
K?m, 8 jan AA Ob štiriletnici podpisa Lavalovega - Mussolinijevega sporazuma razpravlja list »Relazioni Internazionali« v obširnem članku o italijansko - francoskih odnošajih v zadnjih štirih letih Članek posebno poudarja, »da je Francija sovražnik i'a'ijanskega naroda« Nadalje pravi, da je omenjeni sporazum v celoti priznal Ita'iji gotove pravice, kakor tudi njeno funkcijo glede ravnotežja v vsej Evropi ter pravice v Abesiniji Sporazum vsebuje tudi obveznost Francije, da vodi v Evropi politiko sodelovanja ter da se odpove politiki vojne potom zvez in ob koljevanja Pri tem pa so bile storjene nekatere pogreške Nastale so zmotne iluzije Časopis navaja zatem 13 točk, v katerih se kaže politika Francije ki je v nasprotju s sporazumom Med temi točkami je navedeno, da se Francija upira nemškim zahtevam v Evropi, nadalje odobravanje sankcij, sk'en'tev zveze z Rusijo ki je naperjena proti Nemčiji in Ttaliji in ki je v popolnem nasprotju z rimskim sporazumom, zatem da so bila dana na razpolago pomorska in leta'ska oporišča tretjim državam Tudi sporazumi g^neral-nih štabov so bili naperjeni proti Italiji »Relazioni Internazionali« omenja končno
težave za priznanje italijanskega cesarstva ter delo proti italijanski politiki v Španiji.
Razen tega očita Franciji, da je neprestano kršila pravice Italijanov v Franciji ;n v Tunisu, zatem favoriziranje italijanskih izseljencev v njihovem protiitalijan-skem boju in nazadnje pogoste poskuse, da se Italiji prepreči svobodno gibanje v osrednji in vzhodni Evropi Ker so danes urejeni tudi italijansko-angleški odnošaji piše omenjeni list. sloni Evropa na treh glavnih stebrih na Italiji Nemčiji in Angliji Iz tega trikota je Francija izključ na in bo ostala izver. njega dokler ne bodo razčiščeni njeni računi ? Italijo in dokler Francija ne bo priznala in v celoti izpolnila vseb pravic ki iih ima Italija nasproti njej v Evropi, na Sredozemskem morju in v Afriki Francija bi si morala biti docela na čistem, da mora zadovoljiti naravnim pravicam Italije bodisi na pod-'agi ramltatov pogajanj bodisi s pomočio orožja ki naj prinese ravč;ščenjp in rešitev vseh vprašanj Podcenjevanje italijanske moči in njenega vojaškega aparata no Franciji Domeni nevarno špekulacijo, ki bi se utegnila spremeniti v težko razočaranje Italija se niti malo ne boji Franci-
je, kajti italijanski nared je dobro oborožen ter pripravljen tudi duhovno, da nudi odpor O tem more biti prav tako malo dvoma kakor o dejstvu, da bo os Rim -Berlin začela takoj z delom. V primeru vojne se ne bo pojavil samo oboroženi blok, pač pa tudi duhovni blok. ki bi mogel zlomiti vsak odpor in premagati vse materialne težave s svojo odločnostjo in odporno silo, ki je v zgodovini narodov edinstvena Ce želi Evropa živeti v miru se mora ustanoviti nova Francija, ki bo bolj zmerna in boli pravična v svojih kon '.ervativnih zahtevah in v zadovoljitvi ter priznanju tujih zahtev, z eno besedo, usta noviti se mora Francija, ki bi se znal«» prilagoditi evropskemu podnebju Glede na novi red v Evropi mora Francija sama odločiti o svoji usodi Ce bo pogum 7ma-eal nad strahom, tedaj bo v Evropi zavladal mir. v nasprotnem primeru pa bo Evropa zašla v novo vojno
Priprave za Chamberlainov sprejem v Rimu
Rim, 8 jan. /.A (Reuter). Priprave za fipre;'em angleškega min. predsednika Cham ber laina in lorda Halifaxa so v pol-
nem teku. Razgovori italijanskih in angleških državnikov bodo nudili priliko za razpravo o vseh mednarodnih vprašanjih V Italiji vedo. da ChamDerlain ne more drugače, kakor da n&jresneje prouči zahteve Italije, ki so v skladu z menakovski-mi sklepi. V Italiji računajo, da se bodo mogla vprašanja ki obstojajo med Francijo in Italijo reševati na široki podlagi. Dejstvo da bosta angleška ministra na poti v Rim se sestala v Parizu 9 francoskimi državniki, smatrajo kot dokaz da se Francija ne upira več tako zelo angleškemu posredovanju. Prav tako računajo, da bodo v Rimu goverili tudi o umiku novih 10 000 italijanskih prostovoljcev iz Španije.
Obisk aneleških državnikov pri papežu
Rim, 8. jan br. Obisk angleškega ministrskega predsednika Chamberlaina m zunanjega ministra Halifaxa pri papežu Piju XI. 'e dolžen za petek opoldne. Papež bo sprejel angleške državnike v svoji zasebni knnžn:ci Nato bosta obiska'a tudi kardinala državnega tajnika Pacei-lija.
t

Spopa
acevis
češkoslovaško uradno poročilo o spopadali v petek — Novo streljanje v soboto zvečer — Preiskava
Praga, 8. jan. AA CTK poroča na podlagi uspehov preiskave o dogodkih pri Mukačevu tole:
V vojaških krogih pravijo, da je 6 januarja prišlo do resnega streljanja na demarkacijski črti pri Mukačevu S češke strani so streljali cddelki, ki pripadajo formaciji organizacije SOG, na drugi strani pa manjši oddelki madžarskih vojakov in oborožene skupine civilistov Pri sp >-padu sta obe strani na posameznih mest'h prekoračili d mTkacijske črte. Zvečer ko so posredovali češkoslovaški in madžarski oficirji, je streljanje ponehalo Vojaštvo se je umaknilo na postojanke, ki jih je zavzemalo ob demarkacijski črti pred začetkom streljanja. Mir je bil vzpostavljen Po sporazumu, ki je bil dosežen med oficirji. je mešana komisija začela včeraj s podrobno preiskavo o tem incidentu z namenom, da najde zadovoljivo osnovo za rešitev tega spora.
Budimpešta, 8 jan. AA (MTI) Po informacijah, ki so prispele iz Užlioroda so redne češke čete in neki ukrajinski oddelki v soboto ob 21 izvedli napad na madžarsko mejo nedaleč od Nagy Dejaeza Na ta kraj so bila takoj poslana ojačenja Ugotovljeno je bilo, da je napad izvršila skupina 200 vojakov in drugih oboroženih ljudi. Madžarske obmejne čete so napad odbile. Ko so se češke in ukrajinske skupine umakni'e, so storile isto tudi madžarske čete, ki so jih tja poslali na pomoč Takoj za tem dogodkom so se sestali člani češke in madžarske delegacije, da se prepričajo, kaj je na stvari. Kljub pogajanjem. ki so se začela, se še vedno ponekod sliši streljanje s češke strani Na madžarski strani ni bilo žrtev, ni pa znano, če jih je bilo na češki strani kaj
Praga, 8. jan br. Z meje pri Užhorodu poročajo o novem incidentu. Po madžarskih trditvah je 200 mož karpatsko-ukra-jinskih čet v s:-boto zvečer napadlo madžarsko obmejno stražo, ki pa je napad odbila.. Pristojni obmejni oficirji obeh strani so takoj pričeli pogajanja o p: ravna vi tega meiden ta. V Pragi podrobnosti o dogodku samem še niso znane. O manjših spopadih porečajo tudi iz drugih krajev.
Madžarska demarša v Parizu in Londonu
Budimpešta, 8 jan. AA. (MTI). Madžarska poslanika v Parizu in Londonu sta opozorila francosko in angleško vlado na predvčerajšnji napad pri Mukačevu.
Pogreb madžarskih žrtev
Budimpešta, 8 jan. AA. Poročajo, da je noč v Mukačevu in okolici potekla mirno Včeraj so na državne stroške svečano pokopali orožn:ke in policiste, ki so bili ub.ti pri obmejnih spopadih 6. januarja.
Ustavljen železniški promet
Praga, 8. jan. AA CTK poroča iz Chu-sta, da so madžarske železniške oblasti do nadaljnega sklenile ustaviti železniški promet med Helemom in Crmm Ardovom S tem je oviran tudi železniški premet med Podkarpatsko Rusijo in Rumunijo.
Incident tudi na slovaški meji
Budimpešta, 8. Jan. br. Madžarski tiskovni urad objavlja," da je davi ob 2. nastal nov incident na meji pri Komarnu Češkoslovaški vojaki ln finančni stražniki so prekoračili demark? cijsko irto in na-
P&ùìi iyiA4.12a.i£l>.ó »wa«MŽO.
Bratislava, 8 jan. br. V nasprotju z vestmi z Budimpešte trdijo na merodaj-nih mestih .da je skušalo okrog 200 madžarskih terori£tr/v prekoračiti davi češkoslovaško mejo vendar pa jih je odbilo češkoslovaško vojaštvo. Podrobnosti še niso znane. Streljanje je trajalo skoro do jutra.
Nemški poziv
Berlin, 8 jan AA Havas: V zvezi z incidentom pri Mukačevu ugotavlja »Deutsche diplomatisch politische Korrespondenz« tole: »Nem ki krogi smatrajo da so takšni dogodki v nasprotju ? duhom dunajskih posvetovanj Nemški krogi žele, da bi Češkoslovaška in Madžarska sodelovali v popolni slogi«.
Osuski bo odstopil ?
Praga, 8. jan AA. (DNB) V tukajšnjih politič. iih krogih pravijo, da bo sedanji češkoslovaški poslanik v Parizu Osuski podal ostavko
Knez namestnik v Rnmmfi
Beograd, 8. jan. AA. Nj. Vis. knez namestnik Pav.'e je odpotoval v Humum ji», kjer se bo udeležil lova, kj ga njemu na čast prireja rumunski kralj Karo!. V spremstvu Nj. Vis. kneza Pavla sta m.ir-šaJ dvora Boško Co'ak-Ant'é in ad intoni Nj. Vel. kralja po.kovnik Slaviša Cesaric.
igkške represali j 2
Janonski
London, 8. jan lir Prvi? pr. izbruhu voj ne na Daljnem vzhodu sc So iutr sestala angleška vlada da razpravi a o ukrep-h ki jih je treba podvzeti proti laponsk Zatr juiejo da bo angleška vlada uporabila proti Japonski gospodar-ke in hnančne repre-salije. h katerim bo prisiljena zarad' od L'o vora japonskega zunan>eöa minist a na do sedanje proteste an^e^ega poslanika v Tokiju Roberta Cra's?ha prof kršitvi politike odprtih vrat na kitajskem
Huda letalska nesreča v Franciji
Pariz, 8 jan AA Letalo ki je opravljalo blagovni promet med Curihom in Parizom, ie treščilo na zemljo 200 m od železn:ške p" staje La Chanelle en Cfirvrd. Pet ljudi se je ubilo, ranjenih pa je bilo 12.
Daladier zopet v Parizu
Jutri važna seja francoske vlade pod predsedstvom Lebruna
Par'z, 8. jan. br. Davi ob 9.20 se je m n. preosednik Daladier vrnil s svojega potovanja na Korziko in v severno Afriko. Na lyonski postaji so ga pol^g mnogih drugih odličnikov sprejel. ir> pozdrav.li tudi ministri Chautemps. Champinchi. Zey Champe-tier de Ribes večja mncžica ljudstva pa mu je priredila navdušene manifestacije Po pozdravu s pr šotnimi je Daladier pristopil k mikrofonu ter med drugim izjavil.
Zelo sem srečen, da sem na svojem potovanju imel priliko ugotoviti globoko vdanost domačinov v Alžiru in Tunisu Fran-
ciji. Z zadovoljstvom sem tudi vzel na znanje njihovo željo, da bi bili Francozi čim bolj složni in da bi mogli rešiti velike naloge, ki j h čakajo.
K predsedn k j vlade je nato pristopil njegov sin Jean Daladier. ki ga je oče prisrčno objel S postaje se je Daladier takoj odpeljal k predsedniku republike Le-brunu. katere'mu ie poročal o vt.sih svojega potovanja na Korziko in v severno Afriko V torek dopoldne bo v Ellzejski palači seja vlade pod predsedstvom predsednika republike Lebruna.
Zagotovila barcelonske vlade Chamberlaiitu
V primeru zmage španska republikanska vlada ne bo uvedla komunističnega režima in ne bo vodila protlitalijanske politike
London, 8 jan br Iz vladnih krogov se je zvetielo da se je v zadnjih dneh razvila zelc živahna diplomatska akcija med vladama v Londonu n Barceloni Kakot trd.jo. se je ta akcija kenčala s sporazumom O tem sporazumu doslej še ni bilo službeno ničesar objavljenega, zvedelo pa se je da je španska repub.ikanska vlada zagotovila Chamberla>"nu, da ne bo v primeru, če bi zmagala republikanska Španija v sedunjl državljanski vojni vzpostavila komun sti^ne^n režima, temvoč se bo strogo držala Ir prej objavljenih 13 točk programa repnhUkan^Ue vlade. Prav tako je španska republikanska vlada ob'(ubila, da ne bo vodila nrotiital:Jan«ke pol'tike. V angleških oo'itifn h krosih pripisujejo temu sporazumu ve'iko važnost, ker menijo da se bo na tei podlagi znatno razčisti mer'narortni ooložai in da bodo zagotovila špan«ke republikanske vlade zelo olaišala ChamberHHovo in Halifaxovo nalogo pri obisku v Rimu.
Fra^cevc? prebiranje v Kataloniji
Saragc»s«a. 8 jan br Nacionalistične čete jod vodslvom generala Gareixe Valina so arispele na severnem krilu katalonske j fronte cd Artese de Segre na glavni cesti • Lerida—Ando-a v južno-vzhodri smeri do ! Agrrmunta Ta točka je zelo važna, ker je j na križišču zvez nrrd Lerido in Andoro j ter Lerido in Barcelono	!
Sporeds terni operaciiami so č°te generala M^ca'da prodrle vzhodno od Balag' era prav tako v smeri glavne ceste
Lerida Barcelona ter so med drugim zasedle tudi kraj B.lh aire. 9 km vzhodno od Leride Z operacijami obeh generalov so republikanske čete ki se nahajajo še v zapadnem delu Barcelonske ceste med Lerido in Cervero, sedaj tudi na severnem boku ogrožene ter prisiljene k umiku.
Na južnem krilu so zasedle navarske Driiade Solchage kraj Timbodi ob glavni "esti lerida Tarragona
Oddelki navarske brigade, ki operirajo dalje južno, so pr< drle v pogorju do 16 km severno zanadno ored industrijsko mesto Reus čigar voia^ki oddelki so bili že pogosto bombardirani.
Najbo'j vzhodno izpostavljene naciona-list'čne čete so s^dri oddaljene samo še 25 km od morske obale.
Republikanski uspehi v Eftremaduri
Barcelona. 8. lan AA Na estremadur-skem bojišču so republikanske čete zavzele nekatere postoianke ki so jih bile prej izgubile Poleg tega so republikanci zavzeli Villanuevo de la Sereno in Coronado.
Turnir v H^stingsii prej zaključitvi j 3
Hastings. 7. jan. V 8 kolu sta se sešla Szabo in Landau. Madža siki prvak je igral angleško otvoritev. Landau se je spretno branil, taiko da je nastala v središnjici malone izenačena pozicija, nakar je La. dau v 18. potezi ponudil remis, ki ga je Szabo sprejel Dr. Euwe m M lner-Barry sta se spoprijela v odklonjenem damskem gambitu Bivši svetovni prvak je kmalu prišel v prednost, ki jo je naglo še stopnjeval tako da je svojega nasprotnika gladko premagal Pire se je poslužil proti Tylorju Birdove otvoritve. Tylor se je b anil s Fromovirn gambitom precej slabotno. Pire je kmalu prišel v prednost in pognal svojega damske-ga kmeta du šeste črte in ga po?tavil pred uere&ijive naloge, tak.o da m jc Aiiglei mo-
ral v 32 potezi udati. Proti Golombeku se je Thomas b aail s katalonsko varianto damskega gambita. Po 23 potezah sta se zedinila na remis. Sergeant je cdklonil Klei-nov damski gambit. Sergeant je nepravilno žrtvoval figuro za dva strnjena kmeta. Klein se je ubranil nasprotnikove nove kraljice z žrtvijo t dnjave in iz boja izšel z dobljeno pozicijo Sergeant sc jc nato udal. — Milner-Barryjeva part'ja s Klcinom iz 7. kola se jc končala neodl>,čeno. Stanje tik pred zaključkom turnirja: Sza-
Smrt smučarjev pod plazovi
Grenoble. 8 jan. br. V soboto se je v f:ancoskih Alnah pripetila velika nes eča, ki je zahteva'a 7 človeških življenj. Utrgal se jc namreč velik plaz, ki je zajel skup:no smučarjev m jo pokopal pod seboj. Dozdaj so iz snežnih mas izkopali 5 žriev. med temi 3 smučarje tn 2 smučarki. Pogrešajo še dva vodnika, ki sta ostala pod plazom.
Davos. 8. jan. br. V bližini Davosa se je utrgal plaz. ki je zajel 5 «muča jev. Dočim so se štirje rešili, so petega, nekega Angleža, potegnili iz snega že mrtvega.
Vrnitev zaplenjene katoli* ške cerkve v Moskvi
Varšava, 8. jan. AA. Iz Moskve poročajo, da so sovjetske ob asti končno izpraznile in vrnile v prejšnjo stanje poljsko katoliško cerkev sv. Petra in Pavla. Kakor
bo 6 in pol, Landau (> dr. Euwe 5 in pol, ! znano, so preteklo leto sovjetske oblasti
Pire 5, Klein 4 in pol. Golombek 4, Milner-Barry 3 in pol. Thomas 2 in pol, Sergeant 1 in pol, Tylor 1.
to oerkev zasedle ter jo spremenile v klubsko dvorano. Zdaj so sovjetske oblasti obvesti e cerkvene varuhe, da Je cerkev j vernikom zopet na razpolago.
Okrog Novega leta imajo ljudje besedo sreča največkrat na jeziku. Zdi se, da včasi kar potratno razsipujejo svoje želje: kako lepo bi pač bilo na svetu, »ko želje bi veljate kaj«, kakor pravi Prešeren. Voščiti drugemu srečo — v tem je kos stare človeške lo-kavosti. Kako malo je ljudi, ki so voljni stopiti korak dalje in storiti kaj malega za srečo drugih! Zlasti za srečo ljudi, ki jih ne potrebujejo Mar bi ne bilo človeško sožitje že mnogo lepše, če bi si ljudje vsak dan v letu, ta> kole sredi naše sive vsakdanjosti, želeli srečo: pravim, samo želeli? Kajti vsak dan je enako dostojen, da si želimo srečo; samo iz sebičnost i smo omejili to na Novo leto in kvečjemu še na rojstne in godovne dneve. Zamislimo si, kakšno bi šele bilo življenje, če bi slehern izmed nas storil vsak dan karkoli za srečo koga drugega, tudi za srečo neznanih, naši sebičnosti nepotrebnih ljudi!
Morda je beseda sreča pretirana, treča je ena največjih človeških iluzij, najvišji klin na lestvici, najskrajnejši ton v skali naših ugodi j. O nji vsi pripovedujejo, a nihče ne ve, ali jo je že
I kdaj doživel, kajti — kaj je prav za prav sreča? Zadovoljstvo? Brezbolest-no stanje? Užitek? Slast? Kdo bi ve-_ del, kaj je luč, če bi ne bilo teme, in kdo bi občutil srečo, če bi ne bilo nesreče? Videti je, da je to samo na-sproije, kontrast; eno kakor drugo je le skrajnost naših občutij in dožitkov in nemalo zavisi od ustroja naše du-ševnosti. Odtod tolike razlike in ne* sporazumljenja. Odtod večno hrepenenje po sreči, ki je prav za prav sladka samo v tem hrepenenju Kajti kolikokrat nam gorjupa bolest nesreče razodene, da smo bili srečni prav tedaj, ko se tega nismo niti zavedali. In izkušeni Dante pristavlja, da je ni večje bolesti kakor v nesrečnih dneh spominjati se srečnih.
Zato si postavimo skromnejši smoter: zadovoljstvo. Mnogokrat ga je mogoče vzbuditi z neznatnimi žrtvami. Včasi zadošča samo prijazen smehljaj, drugič utegne primerna beseda, stisk roke, bodrilen pogled pomiriti tujo dušo in biti zanjo kakor sončni žarek, ki pade skozi špranjo v temno ce* 'ico. Kako malo je včasi treba ljudem, da občutijo vsaj za hip trohico zadovoljstva! In vendar smo ljudje tudi s _ tem neizmerno skopi, čet,'o samo zato, S ker se tako malo vprašujemo, kaj mra-tuje obraze in kakšna tema leži na nogledih ljudi, ki se podzavestno obra-'ajo k nam kakor rastlina za svetlobo?! Koliko zadovoljstva bi lahko se-!al človek okrog sebe, ne da bi se bil izneveril svojim koristim, če bi bili 'iudje boli vzgojeni za sožitje z ljudmi in globlji poznavalci človeških duš, kakor smo lahko ob naši današnji < zgoji in današnjih šegah in navadah!
Ob Novem letu smo lahko čitali v istih ali poslušali pri svojih radijskih iparatih besedo o drugi, nadosebni <reči. Slišali smo, da so si tudi narodi želeli srečno novo leto. Mnogi so se poslavljali od starega leta z grdimi, priznajmo, le preveč upravičenimi očitki. Karikaturisti velikih zapadnih d ne v nikov in tednikov so tekmovali v duhovitosti, kako bi čim bolj osmešili leto težkih preizkušenj in naprtili zoprne možnosti mlademu letu, ki nam je risto in neoskrunjeno priplavalo po večnem toku časa.
Ali obstoji nadosebna sreča, ki bi je bili deležni narodi in človeštvo? Nemara jo je prav tako težko določiti in spoznati kakor osebno srečo Naj* brž je srečen čas prav tako iluzija nekega kolektiva, kakor je srečno leto samo utvara in pobožna želja posameznika. Prav te dni sem zopet vzel v roke knjigo, ki sem jo bil prvič prečit al v drugačnih razmerah nego so današnje, v času, ko se je zdelo, da je ladja naše skupne usode trdneje zasidrana, kakor se nam more zdeti dandanes. Knjiga se imenuje »Weltgeschichtliche Betrachtungen<r in njen pisec je znani švicarski zgodovinar Jacob Burckhardt. V tej knjigi sta posebno zanimivi dve razpravi: »Zgodovinske krize« in »O sreči in nesreči v svetovni zgodovini«. Primerno štivo prav za naše čase, ko čutimo vsak dan na tresljajih političnega in socialnega življenja obstoj zgodovinske krize in ko tolikokrat tožimo, da živimo v nesrečnih časih.
Burckhardt ne veruje v srečne in nesrečne čase. Ne veruje zaradi tega, ker nimamo pravih meril za določevanje resnične sreče narodov. V zgodo* vinskem dogajanju so znani srečni in nesrečni dogodki: tako je baje sreča, da so Grki premagali Perzijce in Rimljani Kart ago, zakaj kakšna bi bila danes Evropa, če bi se nje zgodovina zasukala tja, kamor so jo hoteli potegniti Perzijci ali Kartaginci? Toda ali je bila to sreča tudi z njihovega stališča? In naposled: kdo nam more jamčiti, da I se je bila res odločila sreča naScg«. v. e-
Dom materinstva
v preteklem letu
Nekaj zanimivih in k razmišljanju spodbujajoči!! podatkov iz ljubljanske ženske bolnice
I
. #	i v« Zanimiva ljubavna drama mlade študentke, bi se
LlUDavne laži &a]iubi v svojega profesorja. Film, ki ga mora videti
*	vsakdo!
KARL LUDVIG DIEHL — JUTTA FREYBE	Samo še danes in jutri ob
KINO SLOGA, tel. 27-30	16., 19. in 21. uri
!
ta, ko so zmagali Grki, odnosno Rimljani? Poraženi narodi vedno tožijo o nesreči, medtem ko je zmagovalcem njihova nesreča izvor nove sreče Kdaj so narodi srečm ali nesrečni? Vsakdo ■ve, da je mir boljši od vojne, toda vojna je mnogokrat v zgodovin omogočala zmagovalcem veliko blagostanje. Ali bi bil večen mir tudi jamstvo večne sreče? Ni si mogoče zamisliti sreče, ki bi bila vsem enaka, v tem primeru bi je nihče ne občutil. Tudi v kolektivnem življenju je sreča samo kontrast nesreči in kadar se obe izmenjavata, se šele zavedamo njunega obstoja. Če bi ne bilo življenje boj, ali bi kdo hrepenel po miru? Če bi ne bilo nesrečnih časov, ali bi se zavedali srečnih?
Po Burckhardtu moramo vse te pojme sprejeti z veliko rezervo Med drugim navaja primer Periklejeve »zlate dobe«; dejansko ne bi hotel nihče dandanes živeti tako, kakor so živeli takrat atenski meščani. O oddaljenih časih imamo mnogo prividov, v preteklost polagamo često podobe iz svojih sanj in hrepenenj. Kakor posamezniki, tako si tudi narodi predstavljajo srečne čase po lastnih sebičnih koristih Srečni in nesrečni časi so kaj različni, če jih gledamo z raznih vidikov: kulturni presoji se zde drugačni kakor političnim simpatijam, večja varnost je včasi v nasprotju s svobodo, svoboda ni pravšna, če jo spremlja nered itd. Kar je prav enemu ni prav drugemu Ne v preteklosti in ne v bodočnosti fii srečnih časov, so le posamezne, bolj sli manj všečne situacije, ki pa se nujno spreminjajo, ker je takšen tok zgo dovine.
Srečno Novo leto? Kdo ve, komu bo srečno in kako? Želimo si, da bi bilo srečno prav nam — beseda, ki že izvira iz sebičnosti, in sebičnost je lahko zlo kakor dobro. Nestanovitna in dvolična so človeška merila. Ostaja nam samo Burckhardtov modri nasvet, da ne cenimo življenja na svetu bolj knkor je v resnici vredno.	—o
Nase gledališče
DRAMA
Ponedeljek, 9. zaprto. Torek, 10.: Zaprto.
Sreda, 11.: Trideset sekund ljubezni. A. četrtek, 12.: Hollywood. Red četrtek. Petek, 13.: Zaprto. (Gostovanje v Celju:
Potopljeni svet). Sobota, 14.: žene na Niskavuoriju. Izven. Znižane cene. V drami pripravljajo kot prihodnjo novost češko veseloigro v treh dejanjih z naslovom »Upniki, na plan!« Avtor je Karel Piskor. Igro je prevedel prof. šest, ki jo bo tudi zrežiral. Dejanje se godi v odvetniški pisarni in v pisarni neke banke. Povzročitelj glavnega konflikta je odvetniški uradnik, ki povzroči s svojo, v današnjih časih nenavadno poštenostjo najrazličnejše zmede, premiera bo najbrž 21. t. m.
OpERA
ponedeljek, 9. zaprto. Torek, 10.: Jolanta. Gianni Schicchi. A. Sreda, 11.: Frasquita. Red Sreda, četrtek, 12. ob 15.: Trubadur. Dijaška
predstava. Globoko znižane cene. Petek, 13.: Zaprto.
Sobota, 14.: štirje grobijanl. Premierski abonma.
Opozarjamo na dijaško predstavo Verdijeve opere »Trubadur«. Cene od 16. din
navzdol. Uprizorili jo bodo v četrtek 12. t. m. popoldne ob 15. Zasedba glavnih partij: Leonora Karena, Azucena Kogeje-va, Manrico Franci, grof Luna Janko, Fernando Lupča. Dirigent dr. švara. Režiser ravnatelj Polič. — Letošnja vprizori-tev Wolfa-Ferrarija opere »štirje grobi-jani« bo v soboto, 14. t. m. za premierski abonma. Duhoviti libreto ter izredno in-venciozna glasba sestavljata umetnino, ki daje vsem sodelujočim možnosti ustvariti originalne značaje. Letošnja zasedba partij je naslednja: Lunardo Betetto, Margareta Koeejeva, Lucieta Ribičeva, Mauruzio Primožič, Filipeto Banovec, Marina Hey-balova, Simon Zupan. Cancian Lupša. Felice Poličeva, Riccardo Marčec, služkinja RamSakova. Režiser Primožič. Dirigent
tìr. švara. * ■■
NIKDAR NISTE SAMI, če imate „Prijatelja". Sporočite evoj naslov na upravo „Prijatelj" Ljob-l.lana, Dalmatinova 8-J in Vam posije eno številk« brezplačno na ogled.
DVE S TRAMVAJA
Mislim, da moj kurz na borzi javnega mnenja ne bo prehudo padel, če sem nekega dne imela v žepu poslednji kovanec in še ta je bil pohlevna kron'ea, da si nisem mogla pomagati z njo.
Nerada — pa saj veste, da še vrag, ne samo časopisni poročevalec, »v sili muhe žre« — sem se napotila k svoji petični tetki v Šiško. Njej v čast bodi povedano, da mi je natočila šilce žganja, ko je opazila, da sem prezebla v jesenskem vetru in dežju, in ko sem ji pojasnila zadrego, je od srca rada ustregla tudi moji denarni prošnji. A ker drobiža, za katerega sem jo prosila, ni imela pri hiši, mi je na slovesno zagotovilo, da bom takoj, ko izmenjam, vrnila, stisnila v roko šelesteč tisočak. Lepo sem se zahvalila in prekipevajoča toplega zaupanja stopila k tramvajski postaji.
Prisedla sem k potnikom v voz. Sicer to ni navada, a tega dne so bili začuda tihi, kakor da pričakujejo dogodka. Tako smo privozili do železniških tračnic. Tedaj je k meni pristopil sprevodnik:
»Vozni listek, prosim?«
»Do pošte. Ali mi lahko izmenjate tisočak?«
»Kaj pa mislite, da bom zaradi vas nosil toliko dnearja s seboj? Ves dan ne kasi-ram toliko!«
V tem je voznik ustavil pred Kolizejem.
»Kar hitro izstopite! Ven, prosim!«
Zopet je minulo eno leto dela ljubljanske porodnišnice, šestnajsto po vrsti. 1842 žena je v teku leta 19S8 dalo pod okriljem ženske bolnice življenje 1809 otrokom ln
s tem doprineslo svoj dragoceni in glavni oboi k Izgraditvi temeljev našega rodu. Ni
treba danes, v eri evgenike in padajočega števila rojstev, posebej poudarjati vrednosti prispevka teh 1842 žena, ki so ga dale v teku leta 1938 za bodočnost naroda. Družba, kateri pripadajo te žene-gradite-ijice, mora primerno ceniti njihovo zaslugo.
Leta 1923 so rodile v ženski bolnici 803 žene. leta 1938 je dobilo nad 1800 mater in toliko otrok vso nego, ki jim je potrebna, in to od enakega števila zdravnikov in ostalega osobja ter s pomočjo enakih materialnih sredstev kakor leta 1923! Zdravniki so izvršili leta 1923 okrog 170 porodniških operacij, leta 1938 pa 310. 2e sama ta primerjava omogoča vpogled v veliko delo, ki stalno narašča. Le z velikimi napori je mogoče ohraniti bolnico na višini, ki odgovarja modernim medicinskim načelom. Razumljivo je, da je zaradi nezadostnih gmotnih sredstev materialna stran oskrbe naših mater in otrok često pomanjkljiva in da ta pomanjkljivost na žalost le prevečkrat ovira tudi pravilno medicinsko delo. To tem bolj, ker je število tistih. ki iščejo pomoči v bolnici, vedno večje. To je tudi vzrok, da mora bolnica večkrat odklanjati celo take matere, ki so zaradi slabega socialnega položaja prepo-trebne zavetja v bolnici, in sprejemati samo nujne slučaje. Gotovo bi zdravniki radi delali drugače, toda omejeni prostor in pičla materialna sredstva jim ukazujejo, da morajo biti strogi, čeravno jih pri tem boli srce.
Kakor vedno, tako tudi lani ni bilo materinstvo brez žrtev. V teku leta 1938 je umrlo 5 žen vsled težkih bolezni med po--n^om ali v nosečnosti kar da umrljivost j 0.27%. Poudariti . pa je treba, da je lan- j ska umrliivost nainižja, odkar obstoji j ljubljanska porodnišnica, in je daleč pod '
Murska Sobota, 8. januarja
Te dni se je vršil v prostorih borze dela v Murski Soboti važen posvet zastopnikov socialnih ustanov in borz dela iz srezov Murske Sobote, Lendave, čakovca in Pre-loga. Razgovor je bil o tem, koliko delavcev se bo lahko to leto poslalo na delo v Nemčijo. Lani je nemška vlada prosila pri nas za 3500 do 4000 sezonskih delavcev, a letos jih želi do 13.000, ker so bili njihovi delodajalci z njimi zelo zadovoljni.
Sklenilo se je, da se iz srezov Murske Sobote in Lendave pošlje 6000 delavcev in delavk, a iz preloškega in čakovskega sre-za 3000. Ako se jih prijavi več, bodo tudi sprejeti, če pa se iz teh srezov ne prijavi zadostno število, pridejo na vrsto tudi delavci iz okoliških srezov. Nemčiia je doslej prosila samo za kmetijske delavce, a zdaj bi jih potrebovala tudi za težko industrijo ter za gradnjo železnic in cest.
V čakovcu in v preloäkem srezu je več
povprečjem umrljivosti porodnic v vsej raši državi, ki znaša 0.5%. Temu, kolikor toliko razveseljivemu dejstvu stoji nasproti žalostna izkušnja z ginekološkega oddelka te bolnice. Tam je od 503 žen, pri katerih se je nosečnost prekinila predčasno ln je prišlo do splava, izzvanega večinoma po kriminalnih rokah umrlo 11 žena v najlepši dobi življenja. Umrljivost teh žen znaša 2.18%, skoraj desetkrat toliko kot umrljivost pri porodih. Te številke tako zgovorno izražajo vso težino tega socialnega zla da ne potrebujejo posebnega komentarja.
Tistemu, ki od blizu opazuje delo in živ-ljenje naših mater, ni ostalo skrito dejstvo, da je v mnogih slučajih ves trud, ki ga je uporabila bolnica, da bi ohranila pri življenju in zdravju mater in otroka, zaman, ker je žena z otrokom vred po odhodu lz bolnice na dom nezadostno zaščitena in negovana, izpostavljena raznim škodljivim vplivom, tako da naknadno oboli. Mnogo zdravih dojenčkov pomre v slabih ziinaniih razmerah. In prav ta dejstva z naraščajočo frekvenco bolnice vedno bolj potiskajo v ospredje socialno stran naloge, ki bi jo morala bolnica vršiti, pa ji ne more biti kos, dokler se skrb za materinstvo smotrno ne organizira s sodelovanjem vse javnosti.
Zaenkrat na ip r«a žaingt položaj še tak, bo tudi v novem letu morala bolnica računati s tesnimi prostori in skromnimi gospodarskimi sredstvi ter bo zato smela sprejemati le one žene, ki bodo i z bolezenskih vzrokov ali zaradi socialne bede iskala pomoči v zavodu.
I DANES ZADNJIKRAT OB 16. URI H P	VELEFILM	I
IKralHca Viktorfia I
Večerni predstavi radi koncerta B odpadeta!	S
■■■■■■MHHnaMBnBHte
tisoč delavcev, ki so stalno zaposljeni pri gradnji železnic, pa dobro poznajo to delo: Vsi ti lahko zdaj dobijo zaposlitev v Nemčiji, kolikor niso okuženi s trahomom in podobnimi boleznimi.
Lani je čez 4000 sezonskih delavcev zaslužilo v Nemčiji nad 23 milijonov dinarjev. Letos lahko 13.000 sezonskih delavcev zasluži okoli 70 milijonov dinarjev Spričo nezaposljenosti v naši državi je zs~ lo verjetno, da bo število, ki ga želi Nemčija, gotovo doseženo.
Smrtna nesreča dijaka pri kemičnih poskusili
Bukarešta, 8. jan. AA. V ulici Jorga je nastala eksplozija, ki je močno poškodovala poslopje. Poklicani gasilci, so našli v hiši truplo dijaka Nikole Demetresca. pozneje so ugotovili, da je eksplozija nastala zaradi kemičnih poskusov, ki jih je delal ponesrečeni dijak.
spregovoril sedccvjski tajnik, Pavel Škerl iz Ljubljane in obširno poročal o sekcijskem delovanju, mezdnem gibanju strojnikov in
kurjačev v tekstilni stroki in o bližnji anketi za žagarsko lesno industrijo. Poročal je tudi o prizadevanjih, da »e vsi strojniki z izpiti zavarujejo pri Pokojninskem zavodu v Ljubljani. Zveza se bo obrnila na narodno skupščino, da se ob priliki razprave o proračunu vzaikoni amandma o obveznem zavarovanju vseh strojnikov z izpiti pri Pokojninskem zavodu, saj opravlja pretežna večina strojnikov delo duševnega značaja Ljubljanska sekcija šteje 542 članov, od teh je v Mariboru in okolici 30. O prilikah v Mariboru je poročal predsednik mariborskega pododbora g. Janko Ža-govec. G. Josip Filipčič je podal blagajniško, g. Alojzij Roner pa nadzorstveno poročilo. Pri volitvah v vodstvo mariborskega pododbora so bili izvoljeni: predsednik Janko Zagovcc, tajnik Maks Ružič. blagajnik Josip Filipčič, odborniki Alojzij Roner, Fran jo Grad in Mirko Ornik.
Akcija za ustanovitev župnije v Radvanju
V	Radvanju je v teku akcija, da bi se ustanovila samostojna župnija S tem bi se Radvanje odtrgalo iz območja magdalen-ske župnije Nekateri radvanjski občinski odborniki so pričel' zbirat; pri radvanjskih občanih podpise Radvanjčanov. ki se s tem ne strinjajo. Ko so nabrali 100 podpisov, so jim polo zaplenili. Pet občinskih odbornikov je ovadenih državnemu tožilstvu po členu 74, zakona o notranji upravi.
Vlomilci in tatovi
V	stanovanje železničarja Ivana Gotala, kj stanuje v Studencih, Sokolska ulica 39,
»o se splazili tatinski zlikovci, ki so mu odnesli iz nočne omare zlati verižici v vrednosti okoli 1600 dinarjev. Študentki orožniki so pričeli poizvedbe in so ovadili državnemu tožilstvu nekega 32-letnega Franca F., ki pa taji krivdo.
Posestnik Anton Lah iz Gornje Poteka-ve je prišel v Maribor. V nekem mariborskem lokalu je obedoval Prisedel je neznan
moški, ki je bil na vse knplje ljubezniv. Ko pa je dotični možak odšel, je Anton Lah ugotovil, da mu je izginila žepna ura z zlato verižico v vrednosti 2750 dinarjev. Mariborska policija se zdaj vneto zanima za ljubeznivega neznanca.
V Gornjem Radvanju so se pojavili kokošji tatovi. Med drugim so se splazili v kurnik posestnice Marije Knoblauchove. i z katerega so pobrali najlepše in najskrb-neje pitane kokoške. Varnostna oblastva poizvedujejo za storilci.
Žrtve nesreč
Letošnja zimsikos-portna sezona je tirjala doslej že mnogo žrtev. Zdaj se je ponesrečil pri smučanju tudi 15-Ietni Jožef Ja-vornik. sin posestnice-iz Spodnjih Poljčan. Pri smu'anju se je prekopicnil tako nesrečno. da je obležal z zlomljeno desnico. Odpravili so ga v bolnišnico.
Razen tega so pripeljali v bolnišnico še 24-Ietnega delavca Ignacija Ziharja od Sv. Lovrenca na Pohorju, ki ga je konj brcnil in mu stri desnico v podlehtju, 44-letnega oferja Romana Ajda iz Šmartna na Pohorju. ki je obležal pod hlodi s strto desno nogo, in 27-letnega tkalca Antona Lubeja iz Slivnice, ki mu je strgalni stroj zmečkal desnico.
Maribor čez nedeljo
Maribor, 8. januarja Pozornost naše mladine je bila osredotočena danes na Pohorje kjer so bile številne zimskosportne prireditve c cerner poročamo v drugem delu lista Začela >e je tudi plesna sezona Snoči je imel »Nanos« svoj uspel plesni večer v Narodnem domu. ki je potekel v najlepšem razpoloženju. Smo pa tudi v sezon občnih zborov
Starokatoliška cerkvena družina
se je zbrala v Narodnem domu k rednemu letnemu občnemu zboru. Začel ga je predsednik g. Franjo Čoš, ki je v uvodnih izvajanjih naglašal. da je bilo treba na potu k duhovni osvoboditvi in verski osamosvojitvi prebiti mnogo težkoč in ovir Izčrpno poročilo o delovanju starokatoliške ceikve-ne občine v Mariboru je podal stamkato-ližki župnik g. Šegula, k' je navajal da je starokatoliška cerkvena obema v Mariboru
narasla v preteklem letu za 89 članov. V cerkev jih je bilo sprejetih 76, to je za 10 več kakor leta 1937 Dne 3. julija lani je bila prvič sv birma Pohvalno je omenjal g. Šegula požrtvovalno delo predsednika g. Čo.ša. potem požrtvovalne pevce in dobrotnike, med drugim g. Tičarja Sledili sta še blUgajniško poročilo g. Filipa Podgornika in preglednika računov g, Zupančiča. Pri volitvah so bili izvoljeni predsednik Franc Čoš. podpredsednik Franc Zupančič, bla gajnik Filip Podgornik, odbornika Miro slav Urbane in Leopold Reja. revizorja Ivan Cerrnšek in Stanko Zavadlav.
Strojniki strojevodje in kurjači za svoje pravice
Danes dopoldne so zborovali v Delavski zbornici strojniki, strojevodje in kurjači, ki sc organizirani v mariborskem pododboru ljubljanske sekcije Zveze strojnikov, strojevodij in kurjačev. Uvodne besede je
Z mišnico se
V smrt je šla
Zagreb, 8. januarja Mestna ubožica 651etna Marija Gorupova je živela zelo bedno življenje Te dni se je svoje bede naveličala, pa je sklenila napraviti konec svojemu življenju. Gorupova, rojena v Brezovici v Sloveniji, je živela v ubožnici na Selški cesti Ko je bila sama in je ni nihče opazoval, si je najprei prerezala žile na levici, potem pa je zaužila večjo količino mišnice. Dobili so jo v zad-
je zastrupila
zaradi bede
njih zdihljajih in jo naglo prepeljali v bolnišnico, kjer ji je bila nudena pomoč. Ce bi bila imela samo prerezane žile, bi ji bili mogli rešiti življenje, toda strup je v njej že toliko deloval, da je bila vsaka pomoč zaman.
Truplo nesrečne ženske so prepeljali v zavod za sodno medicino, kjer se je izvršilo raztelešen je.
V sanjah je videl smrt svojega sina
čez dva dni so se sanje uresničile
Belovar, 8. januarja Staremu Siliču v Belovaru se je pred nekaj dnevi sanjalo, da je videl svojega sina, kako si je kupoval revolver. Oče Je v sanjah ves zaskrbljen sinu odsvetoval nabavo nevarnega orožja, toda sin se nI oziral na to svarilo, temveč je revolver kupil, in v sanjah je oče zaslutil, da bo orožje za sina usodno.
Siličev sin Leon. ki je štel šele 15 let, je bil učenec pri belovarski tvrdkl Žige Furmana. In res se je zgodilo, da se je
dečko v petek igral z majhnim revolverjem, ki ga je bil pred nekaj dnevi kupil, ne da bi bil oče za to vedel Orožje se ni hotelo sprožiti in deček je začel raziskovati, kje je napaka. Pri tem je revolver obrnil proti sebi, a v tistem trenutku je počilo in krogla je zadela mladega nesrečnika v trebuh. Nevarno ranjenega dečka so pripeljali v beiovarsko banovinsko bolnišnico. kjer je bila izvršena nagla operacija. Toda mlademu Leonu ni bilo več pomoči in je včeraj zjutraj umrl.
V ječo namesto pred oltar
Na povratku od neveste se je spri s sosedom in ga ubil
Belovar, 8. januarja.
V vasi Repuénici blizu Belovara je umrla pred kratkim 35-ietnemu Matu šušljeku žena in mu zapustila dva otroka. Vdovstvo pa Matu ni prijalo. Kmalu se je seznanil z lepo kmečko mladenko Dragico Brlekovo iz Repušničkega brda. Te dni jo je obiskal in se porazgovoril z njo o ženitvi. Ko se je vračal domov s svojim tovarižem, je srečal soseda Slavka Vuka in njegovo družbo. Slavko ga je vprašal, kje je bil, a Šušljek mu je odgo-
voril, da je obiskal svojo zaročenko, s katero se namerava v kratkem oženiti. Na ta njegov odgovor se je Vuk razjezil in menil, da pač ne potrebuje druge žene.
Mato šušljek in njegov tovariš, ki sta se ga bila pri zaročenki Dragici precej nabrala, sta se razburila in napadla Vu-kovo družbo s koloma. Nastal je hud pretep, pri katerem je dobil vsak svoj delež, a Vuk je obležal na mestu mrtev, šušljek in njegov tovariš Drag-utin Blažinčid sta bila aretirana in izročena sodišči*.
O skoposti
Tudi jaz imam majhen muzej skoposti. Predmet, na katerega sem najbolj ponosen, je pismo — zalepka seveda — sestre nekega mojega prijatelja Prve tri vrste, napisane v ponedeljek, poročajo o bolnem bratu. Potem so bile te vrste površno prečrtane. in pismo z datumom prihodnje srede se nada'juje s sporočilom, da je brat umrl.
BOLNIKI so povsod. Zato je neobhodno potrebno, da se pazi na urejeno prebavo. Zdravniki priporočajo Darmol odraslim in otrokom. Tudi pri večkratni uporabi ne nastopa navada. Uporabljajte pri zaprtju dobro odvajalno sredstvo DARMOL. Dobi se v vseh lekarnah. Reg. 25.801/37.
Priporočajte ponedetjsko
izdajo „Jutra" svojim znancem in prijateljem !
Vremenska napoved
Zemunsko vremensko poročilo: V Jugoslaviji je po vsej državi, posebno v severnih in zapadnih krajih nastopil hujši mraz Zjasnilo se je v zapadni polovici in na severu. V ostalih predelih oblačno, ponekod celo sneži. Najnižja temperatura Ljubljana —18, najvišja Ercegnovi +11 C.
Zemunska vremenska napoved: Se hujši mraz. Po večini jasno v zapadni polovici države, delno jasno pa na vzhodu, zjutraj v rečnih dolinah in kotlinah megla.
Vse, kar je bilo živega v vozu. je zapi-čilo vame svoje oči Obsedela sem v strahu, da bo že res, kar sem brala iz njih: aha, ta je pa lisička, ki ima prazen žep, pa si je izmislila štorijo o tisočaku Naglo sem segla v torbico, izvlekla iz nje izposojeni tisočak in ga sramežljivo pokazala sprevodniku, pa tako, da so ga mogli vsi videti. Na sopotnike je učinkovalo na sprevodnika pa ne S sprevodnikovo pomočjo sem se znašla ob tramvaju na cesti in za tramvajem, ki je z eleganco odpeljal proti Evropi, sem zaključila z mislijo:
S taksijem bi se lahko peljala, v ljubljanskem tramvaju pa niti s tisočakom ne. Njega tisočak prav nič ne gane! Pa zapik!
Pa tista, ko sem na tramvaju prevozila pot od glavnega kolodvora mimo glavne pošte in magistrata do poljanske gimnazije pa nazaj v rekordnem času: v eni uri.
Po slabo prespani noči sem stopila na ulico, prav za prav v brozgo tisočerih jezerc in potočkov. Rešimo opravek s skokom na tramvaj — do postajališča je le par korakov in zapeljal me bo skoraj v hišo!
Pogledam na električno uro: na poldan gre! A voz že prihaja, šlo bo!
»Vič.«
»Nič!« si pravim
Toda za njim že pelje drugi, bo le še šlo!
»Vič.«
»Spet nič!« me pogreje.
A kar ie, to je! Ce sem že ravnala proti boljšemu prepričanju, da se velja zanesti bolj na svoje pete, pa vztrajaj v brozgi!
Ce čakaš, dočakaš in res nas je par najbolj potrpežljivih končno sedlo v voz z napisom: »Sv Križ—Mag.—Moste«.
»Kod pa hodite tako dolgo?« je godrnja-vo pobaral sprevodnika gospod, ki je prej poleg mene premražen čofotal po brozgi.
»Ja, vsakih-12 minut!« ga je tolažil sprevodnik.
»Čakam pa 14!«
»Jaz še več!« mi jezik ni dal miru, ko sem končno samopašno stoje balansirala v skoraj praznem vozu in z besom opazila, da je tik za nami že drugi voz v isto smer. Dobra je ta! Pomirila sem se, ko sem kasneje opazila, da sta vendarle nekaj vredna: Do mojega izstopa sta bila namreč že oba natlačeno polna.
V hiši, pred katero sem izstopila, sem se tako rekoč obrnila na peti in zdirjala nazaj na ulico, k tramvajski postaji. Levo, desno nobenega voza. Čez dolgo se prika-žeta dva zapored v nasprotno smer. Polna. A medtem je tudi naše postajališče postalo polno. Gospodje, gospe, pa z vso prtljago cajn in cekarjev družina: oče, mati, dojenček v rokah gospejinega brata-pestunje, 41etni sinček, pa stara mati. Le stari oče jo je v tempu peš ubral naprej: »Na svidenje na kolodvoru!«
Cepetali smo, se prestopali, korakali in morda bi bili iz dolgočasja uporabili tudi roke, da ni bilo brozge.
»Ga še ni?« je v potrpežljivem razdobju petih minut povpraševal zaskrbljeni oče, ki je vedril v veži in se tako opeharil za razgled.
»Se ne,« se je obračala k njemu ženica.
»Na, oče je pa gotovo že na postaji!« je sklenil mož.
»Bo vsaj karte lahko kupil!« se Je oddahnila žena.
In ko je voz le privozil po dvajsetih minutah čakanja, bi bila skoraj zunaj ostala, ker sem bila za izjemo vljudna in pustila vstopiti v voz — bil je skoraj poln — družino pred seboj. Korajžno sem se obesila na stopnice — naj bo karkoli! Zgodilo se sicer ni nič posebnega — gospodje, ki so jim že itak pokali prsni koši, niso niti v teh težkih trenutkih pozabili na ga-lantnost in so »dami« dali vsaj toliko prostora, da se je hvaležna uvrstila mednje. Niso pa Je rešili druge nesreče: kakor po čudežu se je tudi do nje pridrenjal sprevodnik.
»Karto!«
»Oprostite, ne morem do denarnice!« je rekla »dama«: dlan ene roke so ji tiščali k licu, druga je krilila nekje v zraku, kakor da ni njena.
»Ja, čakati vas pa ne morem!« Bili smo sploh dobre volje, vse do frančiškanskega klančka. Tam se je voz za slavnim krogom kamnitih kupčkov ustavil. Kaj bi? Nekateri so že izstopali in velikodušno odpustili maloželezniškl družbi plačani, pa ne povsem izrabljeni listek, ki je veljal tja do pošt«, Evrope. Ob cestišču so se ustav-
ljali Ljubljančani, nas »zafrkavali« (še tega nam je bilo treba!), in ko je voz potegnil, so pešci razposajeno vihteli dežnike v pozdrav: »Hur-ra! Pa srečno rajžo!«
Ko sem izstopila v brozgo pred pošto in hitela, da pridem z novico »pod streho«, mi je ušla neskromna misel: direkciji bom pojasnila, da tramvaj ni, da bi se nanj človek zanesel in še predlagala, naj nas opremijo z avtom če hočejo, da bodo »novice« res še ostale »novice«. Še navadnim Ljubljančanom je tramvaj počasen, kaj šele poročevalcu!
*
Mislila sem Vam povedati še druge. Imam jih na zalogi. O metlicah, s katerimi pometajo vozniki zaledenela stekla, da vidijo, če ne preti morda karambol. O »žajfi«, glicerinu in podobnih zdravilih, ki jih vozniki imajo zadnji čas vedno v svojem žepu, da namažejo zamrzla stekla, ko se »Čuda narave« začenjajo risati nänje. O pogumnem vozniku, ki je menil, da so najboljše zdravilo proti zamrzlemu oknu odprta vrata, ker je temperatura potem enaka zunaj in znotraj. O revizorju, kateremu sem se pred Evropo pritožila, da mi redno pred nosom uide zveza iz Šiške na kolodvor, pa mi je pojasnil, da v. megli ni mogoče videti, če voz prihaja, pa čeprav sem slučajno tedaj na svoje oči videla, da zveza pred nosom odhaja. In drugih več!
Toda —- vse preveč se bojim, da bi se zjokali. Nad tramvajem — na katerega smo Ljubljančani tako ponosni!
Do ll tisoč delavcev lahko dobi delo v Nemčiji
Letos želi Nemčija poleg kmetijskih delavcev tudi delavce za težko industrijo in gradnjo železnic
Tisti, ki prinašajo dobro in zlo
Naši pismonoše napravijo po 9 ur hoda na dan, a v svojih torbah nosijo do 30 kg vsega, kar nam je v radost in razočaranje
Ljubljana. S. januarja
.Ved vsemi ljudmi, kar jih hr,di po cestah in mimogrede kdaj potrkajo na naša vrata, so nam pismonoše pač zmerom najdražji. Za zvezo so nam z velikim, neznanim svetom, in čeprav nam od časa do časa prinašajo v hišo tudi prav žalostne vesti. sporočila o smrti, vabila na sodni jo. ru-bežni. nam vendar še zmerom ostaja upanje, da bomo nekega lepega dne prav iz njihovih rok prejeli tudi nezaslišani g las o sreči, ki nas bo iznenada zadela, vest o zmagi, za katero se natihem bijemo vse žive dni.
A prav zato. ker sprejemamo pismonošo, kadar se oglasi na našem ptagu s tako osebnega, egoističnega vidika, nam ostaja njegova usoda neznana, prezremo breme, ki ga nosi za nas. In sicer breme v pravem in prenesenem pomenu besede: torba, v kateri
Obraz poštarja, Id je služil 35 let, pa je utegnil biti sanio dva dni bolan. Na novo leto je stopil v pokoj, a je navrgel še 20 dni dela, da razbremeni tovariše
nam prinaša dobre in zìe vesti, darila in kazni, je mnogokrat težka do 20, 30 kg in ,v to pezo čez ramo mora poštar preplezati včasih po 5, 6 nadstropij. In včasih se mu nabere toliko pošiljk, da mora po dvakrat, trikrat nazaj, preden vse raznese. Pa tudi sicer je njegovo delo eno najtežjih, kur jih zahteva služba ja\mosti.
V dostavi pošte je Ljubljana razdeljena na 39 okrajev. Prav toliko je pismonoš, med njimi 36 mestnih. 3 selski. To število je mnogo premajhno, zato mora biti pismo-noša zmerom pripravljen, da žrtvuje svoji službi po 13, 14 ur na dan. Po delovnem redu se morajo pismonoše vsak dan ob 6. zbrati v svoji delaxmici v prvem nadstropju glavne pošte, da urede vsak svoj predal. A ker je zmerom tolikšen naval pošiljk, da v službenem času ne bi mogli za? ključi t i dela, vstajajo po navadi ob 4. zjuti aj, tako da so ob pol 5. ali do 5. že na mestu.
Ko razdele pisma in pošiljke med seboj — uslužbenci, ki opravljajo prvo razdelitev v nočnih urah. morejo pač komaj približno sortirati material, vrhu tega pa prihaja stalno brez konca in kraja pisem brez točnega, pravilnega naslova, da ostaja vsako jutro na kupe škartiranih pošiljk — se pismonoše zvrst e v uradu glavnega kartista, da prevzamejo še priporočena pisma. Kar je nezadostno frankiranih pošiljk, mora pismonoša ob prevzemu plačati porto, ki
Kadar pismonoša prinese denar,.,
ga potem na svojo odgovornost izterja pri naslovniku Za to denarno transakcijo dobi vsak pismonoša od poštne uprave že ob vstopu v službo na roko majhno zlato rezervo. ki se po razmerah giblje od 30 do 150 din.
Odkar so zaradi pomanjkanja osebja v zvezi s stalno rastočim prometom opustili posebne denarne pismonoše, so morah poštarji. ki so imeli dotlej opravka samo s pismi, listi in paketi, prevzeti tudi najtežjo, najodgovornejšo funkcijo — raznaša-nje denarja. Če smo rekli najtežjo, smo rekli dvakrat prav: pogostokrat se pismono-ši nabere v torbi za nekaj kilogramov kovancev. V mestu, kakršno je Ljubljana, je denarni promet po pošti živahno razgiban in dnevi so v mesecu, ko se pismonoše odpravijo na ulice z milijoni v svojih torbah.
Ob 8. so vsako jutro na cesti in potem imajo hoje brez konca in kraja Dostavni okraji so zelo obsežni in nekateri pismonoše šele tja do dveh obhodijo svoj rajon. Tako se pogostokrat pripeti, da niti za obed ni časa, če mora človek tudi popoldne v službo. Zakaj ob 2. je treba že pripravljati popoldansko dostavo, ki se prične ob 4. V času, ko so na cesti in po hišah, oprai'ijo po 9 ur hoda na dan. A kadar nastopi za božične praznike in novo leto poplava čestitk in pošiljk, se njihov delavnik začenja že ob dveh. treh po polnoči.
Spričo gore dela, ki ga tiho, brez žal besede opravijo vsak dan za nas, so pismo-

... in kadar pismo s sodni je
noše v resnici vredni hvaležnosti vse naše javnosti. Vsi pa z njimi iskreno gojimo najbolj pekočo željo: da bi mogla poštna uprava kaj kmalu najeti zadostno število delovnih moči. ki bi razbremenile preobremenjene. In videli boste — ko se to zgodi, bo vsem prav: dajte pismonošam malo oddiha in radosti, pa nam bodo začeli prinašati vse boljšo pošto kakor doslej.
Stoletniki v Jugoslaviji
Proti jugu jih fe največ
Čez dve leti se bo vršil že nov popis prebivalstva v naši državi. Zadnji popis je bil izvršen 31. marca leta 1931., a šele zdaj se uradno objavljajo nekatere podrobnosti iz takratnega popisa. Tako so j nedavno izšli podatki o starosti, ki jo do- | sežeio naši državljani. Iz te statistike se vidi, da je bilo v vsej državi 2231 ljudi, ki so bili stari nad sto let Od teh je bilo 1124 moških in 1107 žensk.
Najmanj stoletnikov je bilo v naši dravski banovini: v celem namreč samo tri ženske, a noben moški. Po dravski bano-
Srbska kmetica Jelka Dimltrijevičeva iz Klinova v Južni Srbiji, ki je 1. 1938. obhajala stoletnico poroke, živela je menda 120 let
vini pride na vrsto savska s 34 stoletniki, izmed katerih je bilo 13 moških in 21 žensk. Na tretjem mestu je primorska banovina s 54 stoletniki (22 moških in 32 žensk). Sledi dunavska banovina s 75 stoletniki, izmed katerih je bilo 53 moških in samo 22 žensk.
Veliko število stoletnikov je bilo v vr-baski banovini, namreč 188 Med njimi je bilo 113 moških in 75 žensk. V drinski banovini jih je bilo 198 (94 moških in 104 ženske), v moravski 420 (228 moških in 192 žensk), v zetski 511 (249 moških in 262 žensk).
108 leti stara Slovenka, vdova Jera Jelenova, po rodu Kušarjeva z Vihre pri Laporju, ki je umrla L 193L
Največ stoletnikov je štela vardarska banovina, to je 733. Od teh je bilo 377 moških in 356 žensk. Na področju uprave mesta Beograda (Beograd, Zemun in Pan-čevo z okolico), je živelo 15 stoletnikov, izmed katerih je bilo 6 moških in 9 žensk.
Zanimivo je, da imajo baš južne banovine največ stoletnikov. Ker je znano, da
tam prej nI bilo natančno vodenje rojstnih knjig obligatno, je zelo verjetno, da so ti podatki pretirani. Vsekakor pa je zanesljivo, da dalje časa žive ljudje, ki se preprosto preživljajo in ne poznajo še vseh pridobitkov civilizacije.
BRITANSKI IMPERIJ
Otto Graf, znan po detektivskih serijah, je izdal v Lipskem debel zvezek slmperi-um Britannicum«. ki hoče biti ne pragmatičen, ampak dinamičen prikaz. Na vsakem koraku se piscu zdi skrajni čas, da se Anglija umakne s svetovnozgodovinske pozornice in prepusti mesto — komu? Pobožne želje monakovskega zasebnega učenjaka se proti koncu zgostijo v mrko prerokovanje: »Nobena država ni večna, zlasti pa ne svetovna država ... Oblaki se zbirajo, nebo se temni nad Albionom.?
POLJŠČINA V USA
Varšavski jezikoslovec Witold Doroszew. ski je bil v 1.1936/37 pozvan na univerzi Wisconsin v Mad'sonu da bi predaval na novi stolici za poljščino (danes deluje tam Józef Birkenmajer). Ob tej priliki je proučil ameriško poljščino. Plod njegovega truda je knjiga: Jezik polski \v Stanach Zjednoczonych. — Spis nudi več in manj, nego obeta naslov. Več — ker opisuje govorico ameriških Poljakov in po vrhu še poljsko pismenstvo v USA, itd. Manj — ker se bavi edino s knjižno poljšč no in občevalni jezik čisto v nemar pušča. Seveda se je mudil premalo časa ondi, da bi bil utegnil proučiti vsakdanjo žlabudrav-šč'no in določiti njene razločke nasproti pismenemu izrazu. Kar pa je naredil, je korenito pretehtano. Imenik obsega kakih 1300 poljskih ali popoljščenih in okoli 900 čisto angleških besed.
Italijanski odgvvor Rooseveltu
Rim, 8. jan. AA. Italijanski zunanji minister Ciano je sprejel veleposlanika Zedi-njenih držav ter mu sporočil stališče italijanske vlade glede pobud predsednika Rcosevelta o možnosti naseljevanja 2-dov v Ameriki. Zatem je grof Ciano sprejel angleškega veleposlanika lorda Pertha ter z njim končnoveljavno določil posamezne podrobnosti glede obiska predsednika Chamberlaina Ln lorda Halifaxa v Rimu.
Nepričakovan Tatarescov prihod v Bukarešto
Bukarešta. 8. jan. br Rumunski poslanik v Parizu Tatarescu je včeraj nepričakovano prispel v Bukarešto ter je imel takoj po svojem prihodu razgovor z min. pred-
Sporazum o utrditvi Alandskega otočja
Stockholm, 8. jan. AA. Uradno potrjujejo, da je bil med švedsko in Finsko dosežen sporazum glede obrambnih ukrepov na Alandskih otokili.
Krst Rooseveltovega vnuka
Washington, 8. jan. br. V Beli hiši je bil danes krst vnuka predsednika Roosevelta. Dete je dobilo ime Franklin Delano. Oče mu je Franklin Roosevelt mlajši, mati pa Etftel roj. Dupont.
Debeluška Julka pred sodniki
Tudi, kako se kokoš zakolje, je umetnost zase
Stoletna Crnogorka iz Vrela
Pred malim kazenskim senatom smo se oni dan prepričali, da je specializacija napredovala za eno postavko, o kateri morda ciste poučeni.
Pred sodnike je z moškim korakom stopila bivša prodajalka Julka, debeluška v belem predpasniku in naglavni ruti z mo-nogramom mesarskega mojstra F. O.
»Ste oženjem?« je bilo prvo vprašanje.
»Ne,« je sklenila Julka roke na hrbtu In se prijazno nasmehnila.
Po opravljenih formalnostih o osebnin podatkih je vstal državni tožilec in bral obtožnico: V času, ko je bila Julka prodajalka pri trgovcu s perutnino, medom in jajci, je svojemu gospodarju Ivanu Ko-smatinu utajila od izkupička za prodano blago 1733 din ln še od okrog 60 kg medu 1200 din. Poleg tega je uporabila neko izjavo svojega novega gospodarja, ki jo je sama podpisala in pritisnila nanjo tudi žig. V tej izjavi je stalo, da novi gospodar jamči kot porok in plačnik za obročno odplačilo 3.405 din za odškodnino Kosmatinu.
»Priznate?« Je vprašal predsednik.
»Ja — ampak...«
»Kaj,ampak?«
»Med ni bil po 20 ampak po 16 dinarjev.«
»Ste se kaj poglihali?«
»Ne, saj ni hotel Moj šef je bil pri njem in mu povedal, da je pripravljen odtrgo-vati mi od plače in dajati njemu, pa je hotel vse hkrati, ali pa naj me zapro!«
rZakaj ste onaredili podpis?«
»Iz obupa in razburjenja, ker se je Kosmatimi tako mudilo za izjavo in gospodarja nisem mogla kar tako hitro pridobiti, pa sem potem sama podpisala in pritisnila žig.«
»Zakaj ste dvakrat podpisali, enkrat pokončno, enkrat postrani?«
»Razburjena sem bila.«
»Pa saj bi se bila morda gospodar in Kosmatin hotela pogoditi?«
»Kosmatin mi je nasproten, več ljudem je rekel, da mu ni za denar, temveč za to, da me spravi v zapor in iz Ljubljane.«
»Pa zakaj nasproten? Saj mu niste konkurenca.«
»O, seveda sem! Stiri leta sem bila pri Kmetijski družbi, preden sem prišla h Kosmatinu. Veste kokoši koljem na poseben način, pa so šle vse stranke za menoj, tudi od Kosmatina. Jaz jih ne vabim, kaj morem za to?«
»Kak poseben način? Zaklana kokoš je zaklana kokoš!« je pomodroval zastopnik Kosmatinovih interesov in s tem sprožil debato, v katero so vsi okrog sodnega stola živahno posegli. Sklenili so, da je res razlika med zaklano kokošjo in zaklano kokošjo, toda kakšna, tega tisti, ki so prisluhnili, niso vedeli.
Nato je sodnik poklical oškodovanega Kosmatina. Povedal je, da je prevzel tudi Julko, ko je prevzemal od Kmetijske
Z, Vudrtč :
ščipainik Domina Viklja
Dominik Vikelj je bil mož v letih, ko se o njem ni moglo trditi z vso gotovostjo, ali je že star, ali pa še mlad. Sam se je' kakopak rajši prišteval med mlade in tudi družil se je rajši z mladimi ljudmi nego s starejšimi. Eh, pri mlajšem svetu je doma veselje in dobra volja. Pa še zato se je držal Domin Vikelj družbe mladih ljudi, ker je med neizkušeno mladino brez prigovorov lahko uveljavljal svojo voljo in pa besedo.
Na nosu je nosil gospod Domin ščipainik. To je bil lep, zlatoobrobljen ščipainik. Nanj je bil Domin posebno ponosen, upravičeno, saj se je tako čedno podajal ozkemu obrazcu, jezdeč na tankem, ostrem malce nategnjenem nosu. Kdo bi vedel, je li bil ščipainik Dominu Viki ju potreben, ali ga je pa nosil, ker je tako veleval ugled stanu — po poklicu je bil Dom ji učenik — in želja po dopadljivosti. Nosil ga je pač ali na nosu ali v roki. kakor se je podajalo bolj imenitno.
če je videl gospod Domin bolje skozi očala ali brez njih. o tem si sam ni bil na čistem. Tega tudi dognati ni skušal. Kadar je naneslo, da je kdo trdil, kako jasen pogled da ima, se je Domin na široko pohvalil s svojimi očmi. Na dolgo pa se je potožil zastran svoje kratkovidnosti in nevšečnosti, ki so s tem v zvezi, če se je kje govorilo o kvarah v pogledu. Po potrebi bi Domin stavil, tekmoval bi v obeh panogah za prvenstvo; on je pač hotel imeti prvenstvo povsod in vedno. Domin Vikelj je lahko imel po potrebi zdaj najbolj svetle, zdaj usmiljenja vredne nebogljene oči. Zato je nosil ščipalnih, ki je bil nanj navajen in ponosen. _______ .,—.-----
O, saj ni nosil stekla na nosu le Domin Vikelj! Je ljudi dandanašnji vse polno, mladih in zdravih ljudi, ki nosijo očala. Kakopak, temu pristojajo, oni hoče biti zanimiv, tretji jih nosi modi na ljubo. Domin, ki še ni bil starec, mladenič pa tudi ne, je nosil ščipainik, v zlato okovan ščipainik, vsem trem potrebam na voljo. Zakaj ne, ko pa je ščipainik tako zviševal njegovo prikupnost. Nič kako se je znal Domin vsemu priličiti, da, kakor bi bilo vse po meri. Zastran zanimivosti pa se je Domin Vikelj lahko pomeril s komerkoli, saj je bilo pripisovati pretežni odstotek njegovih utipljivih uspehov na narodni njivi prav njegovemu šmentanemu ščipalnl-ku.
Cešče je naneslo, da je Domin Vikelj spremenil skromno učiteljsko mizo v govorniško tribuno. Ob takih zgodah niso sedeli v razrezanih in preluknjanih klopeh pred njim kuštravi paglavci, ki so mu postavljali noge, kadar je dirjal med klopmi. O ne — imel je Dominik pred sabo včasih lepo nakičene gospodične in gladko obrite mlade gospode. Pri takih svečanostnih pripetijah je napel Domin vse strune svoje govorniške umetnosti in držal govor, ki bi si ga lahko zataknil v gumbnlco slavljen ljudski tribun. Prodornost njegovih besedi je ostril še ščipainik s svojo nenajmanjšo vlogo v umetnijah govorništva. Domin Vikelj je osvajal poslušalke in poslušalce in poražal sicer redke nasprotnike; ne, z njim se meriti ni bil vsakdo kos.
Pa se dogodi, da je ljudem — tako se govori — zrasel greben, namreč Domino-vim redkim, a zakletim sovragom. Kratko-
malo so se drznih zavidati mu uspehe in ščipainik po vrhu in so meni nič tebi nič sklenili pristrič mu peruti in razbiti nič manj ko njegovi dve zlatoobrobljeni stekli. Nesrečneži, kako bi neki, ko pa niso nosili
igralsko kretnjo je snel ščipainik z nosu — še nogo je pri tem privzdignil — pa mahal z njim po zraku, ga vihtel med koščenimi prsti pa grabil in krilil, kakor bi hotel zdrobiti vesoljni svet. Iztegnil je
ščipalnikov nalik Domina ki je z njim osvajal žensko in moško privrženstvo.
Domin je naglo, kratko in porazno obračunal z njimi. Govoril je, mahal z rokami, nalik najboljšega dirigenta. Povzdignil je glas in zopet otožno znižal, rezko je za-rentačil ln zopet komaj slišno šepetal. Z
roki pred se, vzel ščipainik z levico in si ga natikal na nos, s kazalcem desnice pa je žugal vsem in vsakomur. Komaj je levico odmaknil od nosu, je pograbil ščipainik z desnico, ga ponesel v zrak in istočasno naredil dva poskoka proti oknu na desni, da sq se sončni žarki bohotno svet.
družbe in da ji je obljubil boljšo plačo, če se bo obnesla. Toda kmalu je opazil primanjkljaje. Hotel ji je odpovedati, pa ga je prosila, naj ji ne dela sramote, naj poskusi z njo naprej, ker bo odslej poštena. Napravila sta tudi pogodbo o povračilu škode Ko je pozneje spet enkrat pregledoval zalogo in pretakal med, so padle iz njega uteži in kamenje. Julka je uravnavala težo z oddanimi izkupički! Poleg primanjkljaja za prodanih 60 kg medu je bilo še 40 kg medu pokvarjenega. Ni bila v stiski, saj si je izposojala pri strankah, ki so potem njega povpraševale po njej, ko jo je odpustil.
»Kako je bilo z zadolžnico?«
»Ker sem vedel, da ne bo rada plačala«, je rekel Kosmatin. »sem ji zagrozil, da jo bom tožil, če ne bo mojster F. O jamčil zanjo. Tedaj mi je prinesla pobotnico z dvema podpisoma, in ker se mi je to zdelo sumljivo, sem vprašal mojstra F. O. Potem sem jo pa tožil, videl sem. da me ima še za norca.«
Julkin zagovornik je senatu predložil pisanje mojstra F. O., v katerem je stalo, da Julki od srca rad odpusti »svoje« podpise in štampiljko in da ne predlaga pregona.
»Ce je danes to storil, je bil k temu pregovor jen! Prej kljub Kosmatinovi pripravljenosti, da dobi obročno odplačilo škode, mojster F. O. tega ni hotel!« se je razburil zastopnik Kosmatinov.
Malo so si skočili v lasé z leve in desne, potem je spregovoril državni tožilec, ki je zahteval strogo obsodbo: »ker je obtožen-ka rafinirano goljufala.« Kakšnega mnenja je bil branilec, si lahko mislite, zaključil pa je: da je Julki že dovolj kazni s pregonom in z razpravo pred sodniki.
Razsodba se je glasila:
Obtoženka si je prisvojila zaupani ji denar in napravila lažno potrdilo, zakrivila je prestopek utaje in zločinstvo na-pravljanja lažnih listin, zato se obsoja na 2 meseca in 15 dni strogega zapora in 120 din denarne kazni pogojno za dobo 2 let. pod pogojem, če po pravomočnosti sodbe poravna kosmatinu škodo v znesku 2815 din.
Državni tožilec se je pritožil proti odmeri kazni, po posvetu s svojim zagovornikom pa si je Julka pridržala zakoniti rok za premislek.
Poplava tiskovin
V 450 letih je bilo natisnjenih blizu 30 milijonov del in vsako leto se jih priobči nad 200.000. Pri tem pa ne štejemo 80 tisoč obzornikov Ln 40.000 dnevnikov po svetu. Navzlic toku časa se nekatere snovi vedno znova obravnavajo. L. 1900. so cenili število spisov o Ivanki Arški (Jeanne d'Are) na več ko 12.000. Goethe je navdahnil preko 20.000 spisov. Napoleon ima menda višek s 70.000.	nk
likali na zlatem okvirju. Jemalo je poslušalcem in občudovalcem vid. Domin je utihnil. Z levico je izvlekel velik robec iz hlačnega žepa in brisal znojno čelo pa stekla. Ono mu je streljalo med klopi, da opazi učinek na vanj strmeče obraze.
Srce mu je poskakovalo od sreče; raz ta obličja je bral učinek svoje govorniške sposobnosti. Vanj je bilo uprtih nekaj parov mladih ognjenih dekliških oči; v njih se je odražalo občudovanje, zanimanje in vdanost. Zanosno je poškilil na nasprotnike; tam je srečal zavist in zavest poraza.
Tako osokoljen se je prožno pognal naprej, natikajoč si ščipainik s konci prstov obeh rok. Nagrbančil je čelo, stresel glavo, stisnil pesti pa za grmel na vse grlo zadnje stavke. Naglo se je spustil na stol, ves zasopel, ščipainik je položil na mizo.
Oglušujoče ploskanje je trgalo ozračje.
Domin pa si je že obrisal oznojeno lice ln si nataknil ščipainik. Smešek zadovoljstva se je poigraval okrog njegovih izmučenih ust.
Tam v ozadju se je nekdo oglasil. Joj, raje se ne bi! Domin je urno snel ščipainik. Možak je umolknil pri priči. Gospodična pri oknu se je znesla z opazko nad predrznežem. Kakor veverička je smuknil k njej Domin. Spotoma je nataknil ščipainik in prisrčno, v zahvalo za pomoč, je stiskal roko zaveznici, mladi, novi.
Z gospodično, novinko v društvu, je bilo s tem zapečateno prijateljsko pripadni-štvo. Mlada je povrh še kar brez ovinkov priznala gospodu Dominu v obraz, da je njegovo ravnanje s ščipalnikom med govorom bila prava mojstrovina. Očarala da jo je.
Pa je radi te pohvale Domin imel svoj ščipainik še bolj v čislih. Ni ga odlož 1 niti ko je v prijetni družbi mladih deklet zvra-čal kozarce, kar je drugekrati vselej »to«
Dom kamenlflh src
Ameriške milijonarke se zatekajo med beračice, da skrijejo denar — Požar, ki je uničil milijone, je spravil skrivnost na dan
Newyorško časopisje je nedavno pisalo O nenavadnem dogodku.
Pogorela je majhna hiša na koncu De-trcita. Pri požaru so bila tri osebe teže ranjene, štiri samo laže, nekaj žensk pa so rešili iz ognja brez vsakt poškodbe. Toda vedle so se kakor blazne, tako da so jih morali zvezati in izročiti stražnikom v nadzorstvo.
Nilijonar in sestra beračica
Moraa Di ne Dila nutou pri&ia na svetlo strasna Sitrivnoat te bise, ko bi je ne bii oojei požar. Scala je tam v vrsti kakor oruge, a sivo fasado, žalostnimi, neumiti-mi okni, z octpaaajočim ometom. Osemnajst žensk je žive;o v njej že dolga leta tiho, skromno življenje, kakor ga žive starajoče se ženske. NJiče ni slutil, kaj jih je združJo v samoto te hiše. To ni bila nobena lepa lastnost; golo naključje jo je odkrilo. Ena izmed huao ranjeiun žensk je ležala v bolnici. To je bila miss Kardlo-narjeva; drugi dan po požaru je umirala.
In tedaj je v veliko presenečenje strežnic, ki so imele vse pri požaru ranjene ženske za siromašne reve, prišel k postelji umirajoče znani newyorški veleindu-etrijec in glavni delničar električnega kar-tela Villiam Kardlonay. To je bii oče umirajoče ženske, ki je vsa zadnja leta hodila po predmestnih ulicah v obleki, zakrpani z vsemi mogočimi zaplatami; budila je sočutje sosedov in trgovcev v okolici in se ni sramovala jemati od njih drobna darila. Miss Kardlonayeva je umrla. In šele zdaj je zvedela javnost, zakaj so se rešene ženske tako čudno vedle pri požaru, zakaj so kričale kakor obsedene, se hotele iztrgati svojim rešiteljem ter planiti nazaj v plamene. Tam, v ognju je ležalo celo bogastvo v vrednostnih papirjih, hranilnin knjižicah in bankovcih ter ginilo za vedno... Po površni oceni je bilo tam več milijonov dolarjev.
Zavetišče skoposti
To je bila senzacija za vse mesto. A ne le za mesto — vsa Amerika se je začela zanimati za ta dogodek. In kmalu so sledila nadaljnja presenečenja. Miss Kardlonayeva je bila dedična milijonov. Pa ne samo ona — tudi vse druge ženske v tisti hiši so bile iz zelo bogatih rodbin in so imele toliko denarja, da bi lahko lepo živele v razkošju in udobju, da bi s svojim denarjem lahko še drugim pomagale k sreči. Ena izmed njih, Mary Harsova, je
bila lepa ženska, bilo ji je šele 23 let, in bi bila lahko — kakor so dognali in ocenili poročevalci — tudi brez svojega velikanskega imetja očarala marsikaterega mladega moškega. Kaj je pognalo te čudaške ženske v mračno zavetje predmestja? Jih je morda življenje tako razočaralo? Ali jih je morebiti privedla prazna vera sem? Mary Harsova je prav preprosto pojasnila to uganko. V to čudno zavetišče je pognala bogate ženske — njih sko-post in lakomnost. Bale 90 se, da bi izgubile denar, da bi obubožale, da bi jim kdo denar vzel ali jim ga izvabil...
Menda je bila to kar nalezljiva lakomnost. Vsaka teh žensk je imela veliko bogastvo. Toda niti ena izmed njih ni zaupala denarja zavodu, vse so ga hranile doma, v nogavicah, loncih, pod žimnico. In vse so pri tem živele kakor beračlce. Samo da bi nihče ne slutil, da imajo denar. To je bila bojazen, ki jim ni dala niti ponoči spati.
Samo lakomnik razume lakomnlka
Druga zagonetka pogorele hiše je bila ta, da so bile te čudaške skopuške ženske z vseh koncev Amerike. Prva, ki se je nastanila v hiši v predmestju Detroitu, je bila soproga senatorja Ptegetona, ki še zdaj živi v St. Louisu. Njej se je pozneje pridružila šestdesetletna gospa lz severne Argentine, ki je iščoč varnega skrivališča za svoje imetje prišla v Detroit po golem naključju in se ondi seznanila s senator-jevo soprogo.
Kakor da jih vodi skrivnostna roka, so se shajale ženske kamnitih, zlih src iz vse države k čudnemu vrelcu človeške sebičnosti; osemnajst jih je bilo in vse je spajala strašna vez bolne lakomnosti. Miss Harsova pripoveduje zanimive podrobnosti: Malokdaj je Živelo skupaj osemnajst ljudi — in to starejših nervoznih žensk — tol'ko let v takšni slogi in tolikem prijateljstvu kakor te ženske v detroitskem zavetišču. Lakomne ljudi razumejo spet samo lakomni ljudje ti vedo ln razumejo, kaj je strah za nakopičeno zlato, za dragocene kose papirja ki pomenijo milijone... Njih medsebojno zaupanje je bilo tako veliko da so imele za denar skupna skrivališča. In tako je bila to menda kazen božja. Velikansko premoženje je pokopano na pogorišču Iz plamenov rešene žene so danes res beraP'ce. ker jim je bl*o več za zlato kakor za življenje.	B.
ajduki naših vasi
Ljubljana, 8. januarja
Kriminalna kronika Ljubljane in našega podeželja se je v zadnjih letih živahno razgibala. Stiske, ki so zajele svet v času krize in brezposelnosti, so množico v krivico in zločin orientiranih izgubljencev izoblikovale v tatove, vlomilce in pustolovce kakršnih poprej nismo poznali Policija in žandarmerija sta z vso vnemo preganjali ta bolestni pojav, a kljub posameznim uspehom ga ni bilo izlepa lahko zatreti do kraja Kadarkoli je kakšen zločinec večjega formata odšel za kaznilni-ške zapahe, zmerom se je na njegovem -ferenu pojavil epigon. ki pa se je od malih tatvin in sleparij kmalu približal koncepcijam svojega prednika Dva takšna razbojnika večjega formata sta bila Salaj in dolenjski Urbane, a ko jima je sodišče odmerilo kazen, sta njuni mesti zavzela Jože Anžur iz ljubljanske okolice in Ivan Unu-čič iz Škocijana pri Krškem.
Nasledniki Salaja in Urbanča
Ko je policija Salaja in njegovega najožjega sodelavca Kristla z ostalo druščino spravila na varno, je Jože Anžur zapustil okolico Ljubljane, v kateri je imel nekaj stalnih skrivališč, in se je pomaknil v dolenjsko smer, v gabrške gozdove nad Litijo .kjer je začel pravo hajduško življenje. Neprestano preganjan od orožnikov, se je bil za svoj obstanek, kakor je vedel in znal. Kar mu niso utegnile prinesti tatvine, je v stiski nadoknadil s tem, da je lovil ribe po samotnih hribovskih potokih, in pečenka, ki si jo je pripravil v zavetju gozda, je pogostokrat ostala brez kruha. Poleti nekoč so ga zajeli orožniki in ga izročili sodišču, a razbojnik si je očitno srečo izbral za svojo ljub;co: po nekaj dneh je bil po pomoti izpuščen iz zaporov.
Dokumenti JoSeSa Anžur ja
Kljub temu, da je bil mrzli dih jetniških zidov okrog njega, se je vendar še po tistem potikal po okolici Ljubljane in Litije Orožniki in policija so mu bili neprestano za petami, a okrog sebe je imel zme-
novo zimsko suknjo svetle barve, nov klobuk, okrog vratu rjav nov šaL Njegova
spremljevalka je bila stara kakšnih 28 let, okroglega, rdečega obraza, v črni obleki in črnem plašču ter s črnim kožuščkom okrog vratu in črno boo. Pod pazduho je nosila rjavo usnjeno aktovko, v roki pa je imela črno ročno torbico Govorila je srbohrvatski, iz česar bi se dalo sklepati, da je identična z znano Unučičevo pajda-šinjo iz Zagreba, h kateri se razbojnik zateka v svojih najbridkejših urah Iz gostilne sta po nasipu odšla proti Mostam, nakar je za njima zmanjkala vsakršna sled.
Pred Unučlčem pozor!
j O Unučiču, ki je po rodu iz Morsa v Nemčiji, pristojen pa v Skocijan pri Krškem in ki ima že dobršno mero kazni za sabo. je »Jutro« že ponovno pisalo Kakor kaže, je bil tudi v novejšem času marljivo na delu. Tik pred božičem je bilo vlomljeno ponoči v šentjernejsko župnišče in iz pisarne je izginilo ok ( g 4000 din župni-kovega in cerkvenega denarja. Vaščani so
rom druščino zanesljivih vohunov, ki so ga sproti opozarjali na nevarnost Ko se je nazadnje naveličal preganjalcev, se je umaknil čez mejo in se pri nekem kmetu na Koroškem vdinjal za hlapca Gospodarju in nemškim oblastem se je predstavil pod imenom nekega mladega delavca, ki je pred leti na zagoneten način izginil iz Ljubljane in je policija ves čas z vso silo iskala sledi za njim V papirjih. 8 katerimi se je legitimiral onkraj meje. je nemška policija spoznala dokumente tako dolgo iskanega fanta Iz upravičenega suma, da mora biti Anžur v kakršnikoli zvezi z zagonetko mladega delavca, so nemške oblasti Anžurja prijele, nato pa so ga na prošnjo naše policije dale prepeljati v Ljubljano Tu se mora namreč zagovarjati za dolgo vrsto vlomov, ki jih je bil lansko poletje in jesen izvršil v razne trafike v Ljubljani ln po Smarinem ob Savi ter v okolici Litije. Dola in Gabrja V celem ima za sabo k šnih 20 vlomov, ki so že skoraj do kraja pojasnjeni, saj so njegovi komplici že delj časa pod ključem Pojasniti pa bc treba predvsem izginotje iskanega fanta, pod čigar imenom je Anžur živel.
Ko so Anžurja pred božičnimi prazn'ki pripeljali v Ljubljano se policija ni ukvarjala z njim. temveč ga je izročila naravnost sodi""u Pri isl'SevanHi 1p Anžur zmerom od sile zakrknjen, med drugim pa zna odlično s'mulirati padavico, t '.o da je od sile težko spraviti ka'-šnc iz njega.
Vlomilec in njegova dama
Pred nekaj dnevi so se po Ljubljani raznesle govr ' e, da se je v nek gostilni n«. nasipu sv Petra pojavil Ivan Unučič. zloglasni strahovalec dolenjskih vasi in s: ìotnih kmečkih naselij Kakor je bila policija obveščena se je neposredno pred Silvestrovin v dopoldanskih urah v družbi neznane žer ko oglasil v gostilni kjer sta se v celem zamudila kakšnih 15 minut in popila dva kozarčka žianja Zensl.u, ki je bila z njim ie n'pralfi i-o^m Po oni^u gostilniškega osebja je policija upravičeno sumila, da je bil zagonetni gost Unučič sam. Oblečen je bil od sile ele0 ntno Na sebi je imel čisto novo rjavo obleko. |
prejinjega večera v gozdu od daleč opazili Unučiča, kako je kuril v svojem zavetju. Zato ni dvoma, da ima on na vesti ta vlom. Da je bil Unučič vodja razbojniškega napada v Zavinah pri Zagorju, je »Jutro« že pisalo Med drugim pa je izro-pal tudi hišo Jožefa Rožanca v Brezjah pri Leskovcu, kjer je pokradel za 3000 din obleke, prav tako je vlomil v stanovanje posestnika Franceta Veneta v Drnovem pri Leskovcu, kjer je odnesel za več tisočakov raznega blaga Vlomil je tudi v hišo posestnika Josipa Pečnika v Velikih Ma-lencih pri Čatežu, kjer je nabral za več ko 2000 din plena.
Od časa do časa pa jo Unučič mahne tudi na hrvatsko stran. Med drugim se je pojavil v Klenovniku, kjer je v neki zidanici p:l s kmeti in pri tem junačil z dvema revolverjema v rokah Mimogrede je zagrozil, da je pripravljen ubiti vsakega orožnika ali civilista, ki bi ga hotel ovaditi Ta grožnja, pa tudi drznosti, ki jih ima Unučič za sabo, svetujejo vsem, ki bi utegnili naleteti na razbojnika, največjo mero previdnosti.
&ctoantater
Stoletnica ali
tisočletnica
7. januarja 1839., torej pred sto leti, je sloviti francoski fizik Arago pariški akademiji znanosti sporočil vest. da je neki Da-guerre kot plod mnogoletnih poskusov v zvezi z nekim Niepceom Izumil plošče, na katere je mogoče z optično pripravo kamere fiksirati podobe predmetov Svet Je prisluhnil Ali je mogoče, da se je uresničila ena Izmed največjih, tisočletnih sanj človeškega rodu?
Potem se Je zgodilo to, kar se dogaja
mnogokrat z davnimi človeškimi hrepenenji, kadar pridejo prave roke, ki znajo izpolnitev hrepenenja zagrabiti s prave strani. Dogodki so se začeli prehitevati. V juliju je Arago dosegel, da je francoska država priznala izumitelju Daguerreu dosmrtno pokojnino 6000 fr sinu njegovega mrtvega ga sodelavca Nlepcea pa 4000 frankov, pod pogojem, da prepustita novi Izum svetu v prosto uporabo. 19. avgusta istega leta Je francoska vlada na epohalnl seji znanstvene
akademije Izročila javnosti podrobnosti o tem izumu. Neko sodobno poročilo pripoveduje: »Uro pozneje so ljudje oblegali že vse prodajalne optikov, ki niso mogli dobaviti dovolj instrumentov, da bi zadovoljili vojsko daguerrotipistov. In po nekoliko dneh je bilo videti na vseh pariških trgih
pred cerkvami in palačami postavljene tri-nožne omarice. Vsi fiziki, kemiki ln učenjaki prestolnice so polirai) posrebrene plošče. Zmagoviti, nezadržni, viharni razvoj fotografske umetnosti se je bil pričel.
★
L. 1839. lahko velja po učinku, ki ga je
imel Daguereov izum, za krstno leto fotografije ali daguerrotipije, kakor so jo tedaj imenovali in pri tem je nevažno, ali je postaviti točni datum tega krsta na 7 januar ah 19. avgust. Toda rojstvo fotografije, njeni temeljni postopki so dosti starejši, stari so toliko, kolikor je stara sanja človeškega rodu, ki smo o njej prej govorili Znanost pravi, da so Aràbci enega Izmed temeljnih elementov fotografije, camero ob-scuro v njeni najprimitivnejšl obliki, poznali že 1. 1038 po našem štetju, torej davno prej, preden je veliki Leonardo da Vinci
podal nje klasični opis. Kar se pa tiče osnovnih svetlobno-kemičnih postopkov, vemo dobro, da je nalleški profesor medicine Schulze že i. 1727 uporabljaj svetlobne vplive na srebrove spojine za kopiranje šablon če gremo Se dalje, moramo ugotoviti, da so že v starogrških časih poznali nenavadne, neobstojne like, ki jih riše svetloba pod šablonami na liste z rastlinskim zelenilom. To so tisočletne osnove fotografije, camera obscura ln učinki svetlobe na tvarl šlo je le za glavo, ki bi znala te osnove spraviti skupaj, in ta glava je bila prav za prav Niepce. ki mu je že l 1822 uspel v cameri obscuri prvi posnetek na asfaltirano kovinsko ploščo L. 1829 sta Niepce ln Daguerre.
ki so ga mučili podobni problemi sklenila znamenito pogodbo za izpopolnitev svojih izumov In če hočemo oiti popolnoma pravični, ne smemo pozabiti, da je davno pred objavo 19 avgusta 1839 namreč 1. 1835. angleški zasebni učenjak Fox Talbot delal s camero obscuro že posnetke na klorovo srebrov papir, negativne posnetke ki jih je na takšen papir tudi kopiral — torej dosti popolnejši način, ki Je pozneje daguerro-tipijo tudi pokopal tn ki je dal prvega ln največjega fotografskega umetnlka-portre-tista. Davida Oktavlja Hilla.
S kakšno mrzlično naglico se je fotografija v znamenitih letih okrog 1840 razvijala In si osvajala terene. Je najbolje razvidno lz nekoliko podatkov:
Prve daguerrotipije ln talbotlplje so obravnavale zavoljo svojih dolgih osvetlitev le arhitekture ln pokrajinske razglede Prvi posnetek je napravil prof Draper v New Yorku te leseni 1839 Bil Je prava muka za njegovega asistenta, ki Je moral sedeti med polurno ekspozloljo z belo napudranim obrazom ln zaprtimi očmi negibno na Jar-kem soncu Toda te l 1844 so se pojavili z Ì7r>opolnien1m1 postopki prvi aktni posnetki nedolgo potem pa posnetki ki bi jih danes označevali za »momentne«. Nadar je prvo uporabno fotografijo lz balona posnel 1 1858.
Ali tole- 1822 Je Niepce svole asfaltirane plošče osvetljeval 12 ur. 1. 1839 so znašale najkrajše možne osvetlitve kakšne pol ure dve leti pozneje približno tri minute. 1851 10 sekund, ob prelomu stoletja tlsočlnko sekunde, pred štirimi leti pa smo dosegli osve-
Nagradna križanka
Besede pomenijo: Vodoravno: 1. koča; 3. obed; 7. glasbilo; 10. žensko ime; 12. staro da'matinsko mesto; 14. čutilo; 15. belgijsko mesto; 16 žuželka; 19. konica; 21. športnik; 22. kotlina; 23. duhovnik tuje vere.
Navpično: 1. domača žival; 2. velika evropska reka; 4. moško ime; 5. moško ime, 8. trgovski ali pisarniški prostor; 9. narod iz časov preseljevanja narodov; 11
čutilo; 13: latinska črka; 16. žuželka; 17. koralni otok; 18. Adamovo rebro; 19. kis; 20. čir.
Pravilne rešitve je treba do petka poslati uredništvu ponedeljske izdaje »Jutra«. Po izbiri žreba bo najsrečnejšemu izmed reševalcev pripadla nagrada 100 din v gotovini.
ril. Na mizo ga je položil le, ko se je zavrtel po zvokih harmonike z novo zaveznico.
Poraženi nasprotniki pa so si domov grede belili glave, ali potrebuje Domin Vi-kelj stekla, ko zija v daljavo, ali ko bulji v bližino; ko bere okrožnice, ali pa govori z dekleti. Vsak je trdil svoje in bi najrajši vprašali Domina samega, ko bi se upali. Razšli so se z nerešeno uganko.
Dominu Viklju je v družbi mladenke prijalo tako, da je še ščipalnik zanemarjal in ga pustil kar na mizi Se pri slove-su ga ni pogrešil, ko pa je tako toplo stiskal nežno ročico nove prijateljice, še domov bi prikoiesaril brez njega, čeprav je bil že mrak, da ni tistih vražjih brzojavnih drogov ob cestnih jarkih. Tako sladke občutke je nosil s seboj v zvezi z dogodki dneva, da jih je razbiral znova in znova zamaknjen v sebe.
Potem je pa dejalo: Tresk! In sledilo Je: štrbunk!
Domin Vikelj se je znašel pod kolesom
V blatnem jarku.
Prvo se ie pograbil za nos: »O je j, moj ščipalnik!« je vzkriknil s tužno grozo.
Tipal je v vodi ln blatu. Zaman, ščipal-nika ni bilo, čeprav je Domin tarnal, grdo zaklel in Čeprav mu je šlo na jok. Ugotovil je nesmiselnost nadaljnjega grebljenja po jarku, a v hipu se mu je zazdelo, da brez Sčipalnika niti na kolo na zleze več. Kes ni uspel zajezditi kolesa. Z grenkobo
JX"
v srcu Je korakal s kolesom ob boku domov.
»Ljubi Domin, kakšen pa si?« Tako se je Izlilo skrbeče srce njegove žene Grete. »In kje imaš tvoj ponos, tvoj ščipalnik?«
»Jejnata, saj veš, draga Greta, moje oči,« je tarnal Domin, »pomencal sem jih,
zbil ščipalnik z nosa in nesreča je bila na dlani, se reče. zavozil sem poleg ceste.«
»In ga nisi našel; kako škoda!«
»Celi dve uri sem brozgal in brskal, a zaman.«
»Jutri pri belem dnevu ga boš že našel.« Tako ga je potolažila žena.
Za dne se je Domin Vikelj postavil na čelo ekspedicije, sestoječe iz nekoliko ku-štrav:h glav. Iskali so se umazali, povaljali travo in .se zabavali, ščipalnika pa kljub obljubljeni nagradi nihče našel ni. Le ljudje so z dopadenjem motrili čudno ribičijo. gospodar travn-ka pa je klel in grozil.
Dominovo obličje je kazalo, da se nikoli več ne bo dalo potolažiti. Pogled nanj je zbujal samaritansko sočutje. Kamen bi se zganil a sicer mehko srce gospe Grete tokrat ni poznalo usmiljenja.
»Ni ga, ker ga ne iščeš tam, kjer si ga izgubil.« Tako je sprejela neutolažljivega moža. »O, ti mrha stara, ti!« je žgolela. »In še lagati se upaš? Ne, ne boš me varal, ne! še danes odpotujem. O, ti moja nesreča! Kaj pa, kjer se osel valja, tam dlako pusti. In ti, stari osel, si pustil šči-paln'k na svojem ležišču. Tako torej, potikaš se za... za ... «
»Ampak, ljuba ženka... «
»Nič ženka! Jaz nisem nobena Senka, jaz sem — nesrečnlca. Kaj takega... «
»Ne razumem te,« Je jecljal Domin tn se tresel po vsem životu.
»Ker nočeš razumeti. Pa ti bom osvežila spomin. Ampak rečem ti, nikoli te ne pogledam več.«
Iz žepa je izvlekla zmečkan papir. Bolj deklamirala je ko brala lz njega: »Dominik! Pravkar sem našla v torbici tvoj dra-žestni ščpalmk ki te dela tako zanimivega. Pogrešaš ga. zato hitim, da ti ga po tem fantku izročim. Kako si le prišel brez njega domov? Da ga nisi pogrešal, je le znak. da si se prijetno počutil. In sedaj si predstavljam, kako si ga natikaš z obema rokama. Pavla.«
»Pa si ga ne boš, mrcina, natikal ščipalnika, ne!« mu je grmelo pred nosom. Papir je vtaknila v žep. »še prav mi pride.«
Hkratu je izvlekla ščipalnik z zlatim okvirom, ga dvgnila kvišku in ga zagnala po cementnih tleh, da so se stekla razbila na sto kosov.
»Tako. tu imaš tvoj ščipalnik!«
Nadaljnjih ženinih ukrepov Domin ni počakal. Urnih nog jo je popihal v učilnico. Pametno je smatral v takih pogibelih to za najbolj varen pristan.
»Oh, ti moj nesrečni ščipalnik,« je zastokal in se nebogljeno spustil na stol. Obraz mu je bil bridek, da se je smilil koštru-nom v klopeh.
Poslej je nosil Dominik Vikelj skromna, za ušesa pritrjena očala, ki jih je odložil le, ko je po trudnem delu legel k počitku.
tlitve eksplozijskih dogajanj z milijontinko sekunde.
Ah tole: Daguerrova kamera je bila za-Doj z 38-centimetrskimi stranicami. V njej bi bilo prostora za nekoliko sto moderi.vh. najmanjših kamer, ki zmorejo tisočkrat več, da o enostavnosti in cenenosti modernega fotografiranja niti ne govorimo. In pred sto leti je bilo fotografiranje v naravnih barvah še prav tako velik in neizvedljiv sen kakor prej fotografiranje samo na sebi. Kje smo že danes! Drugo, oficialno stoletje fotografije se začenja baš v znamenju barvne fotografije, ki si svet osvaja skorajda z isto viharno neučakanostjo kakor pred sto leti primitivni, a vendar tako veliki postopki »črno-bele« fotografije
In mi Slovenci nimamo nobenega razloga, da bi pozabljali na to. kar smo sami doprinesli k tem mogočnim razvojem že 1. 1842. je bil objavljen postopek našega rojaka Pu-harja, izumitelja fotografiranja na steklene plošče, izumitelja popolnejšega postopka, nego je bila tedanja daguerrotipija. izumitelja cele vrste fotografskih metod, ki si prvenstvo zanje po krivici lastijo druga, tuja imena.
*
Treba je bilo tisoče let ln tisoče možganov, da so ustvarili fotografijo v njenih sedanjih oblikah, da so ji dali pomen, ki jo uvršča med največja dejanja človeškega duha. med nenadomestljive stebre vse kulture in civilizacije, v isto vrsto z izumom tiskarske umetnosti, parnega in oljnega stroia, elektrike, zračne plovbe, radia Kakor ti izum' je preobMčila svet dala je milijonom in milijonom ljudi možnost, da lahko izživljajo svoj prvobitni, prej nesluteni umetniško ustvarjalni nagon, dala jim je možnost za doživljanje neštetih trenutkov popolne sreče, da niti ne omenimo možnosti njene praktične uporabe Mi amaterji Imamo največ razloga, da se spominjamo v njenem jubilejnem letu s spoštovanjem in hvaležnostjo vseh tistih mož. ki so nam jo ustvarili To so bili borci za resnični napredek in srečo bodočega človeštva Lahko bi se ob tej priliki malo zamislili in potegnili primerjave med tem, kar so storili oni, ki jih šolska zgodovina nič ali skoraj nič ne omenja, in drugi, ki šolska zgodovina po njihovih tako zvanih »velikih deianiih«. dejanjih fizičnesra nasilia in deianiih še r.a-sllnelših Ideologi, deli svofa poglavia in razdobja. Kaj je ostalo od tesra. kar so »ustvarili« tn hoteli Aleksandri Veliki. Avvisti CromwplM Napoleoni in drugI »vo-ditPlji usod«? Toda delo Aristotelov. Dan-tpjpv. Kolumbov. Guten^prcrov. K^oprn'kov. Galvanllpv. D^xmerrov. Tpsìov in drugih VI se nam nllhotih lpt^ic v šol^h ni trpha učiti
na pamet, ne more ln ne more propasti.
*
V torek 10. t. m. naj pridejo vsi prijav-Ijenci za začetniški in nadaljevalni tečaj v klubski lokal na sestanek ob 20 Zadnji dan za prijavo Interesentov. — V četrtek 12. predvaja 1 Koželj z Jesenic ob isti uri isto tam svoje posnetke v naravnih barvah. Vstop prost tudi za nečlane. — V petek ob 20. v klubskem lokalu odborova seja Udeležba vseh odbornikov in načelnikov odsekov dolžnost.
In kako Kitaj d?
Vojna Japonske s Kitajsko je v polnem razmahu. Svet piše in govori o Kitajski. Me ženske vemo o obeh vojskujočih se strankah prav malo, zlasti tega, kar bi nas zanimalo. Poznamo izvrstni kitajski čaj, občudujemo lepoto kitajskega porcelana. O notranjem rodbinskem življenju pa ne vemo dosti.
Nas ženske gotovo najbolj zanima kitajska kuhnja. Po poročilih delo kitajske gospodinje ni tako preprosto. Ce pravijo, da smo me dobre kuharice, ki preživimo pol življenja v kuhinji, kaj naj rečemo šele o kitajski kuharici ali kitajskem kuharju, ki pripravi za en sam obed (seveda v imoviti hiši) po 16 jedi. Naša slavnostna miza se ponaša s 5—6 jedrni, medtem ko se kitajska s 30—40.
Kitajec smatra obed samo takrat za popoln če je na mizi več ko preveč. Pojedina se začne nekako ob osmih in traja nepretrgoma čez polnoč. Juha se podaja dvakrat, najprej slana, po glavnem odmoru pa sladka.
Navadni obed je seveda krajši, vendar pa traja precej dalje kakor pri nas.
Morda boste vprašali kako je mogoče, da Kitajec od tolike jedi ne zboli. Pri nas je navada, da vzamemo od vsake jedi večji košček, in če nam posebno diši, pošten kos. Kitajec pa prav za prav samo poku-sl, nobene jedi se ne naje do sitega, tako ima ves čas gostije dober tek.
Pri jedi pijejo Kitajci riževo vino, in sicer toplo. Vino se meniava z izvrstnim čajem brez sladkorja, čaj pospešuje prebavo.
Mnogo jedil pripravljajo iz konserv. Nikoli ne manjka juha iz morskih školjk. Predjed je navadno jegulja, namočena v v vrelem olju, z vinsko omako, začinjeno s česnom. K ribi ponudijo pražene mandeljne. Druga predjed so kitajski orehi, ki jih kuhajo vsaj pol dne. Servirajo jih s sesekljanim kurjim mesom in z gobami.
Govedina z bambusovo solato je prava kitajska poslastica. Bambus gojijo v ta namen že od semena. Ko vzklije iz semena, poveznejo nanj kozarce, tako da ostanejo poganjki bledi in mehki ter imajo zelo nežen okus.
Priljubljena zelenjava je zmes mladega graha, gob in rumenega cvetja neke posebne vrste jelke. Gobane z jajci oblagajo z zelenjavo. Gobe so pri Kitajc-h sploh zelo priljubljena jed a se jedo skoraj zmeraj s kako pikantno omako. Ribo (pri nas je znana kot »riba à la Peking«) cvro na maslu potem jo pa denejo v vinsko omako. Izvrstna jed so pikantno pripravljeni telečji možgani, pečeni v maslenem testu. Kitajski guljaš s kolerabi-čami kuhanimi v vinu z mladim kruhom, bi nam bržkone ne dišal, kakor bi Kitajcu ne dišal naš guljaš s cmoki.
Kakor že iz teh skromnih podatkov vidite, se kitajska kuhinja precej razlikuje od naše. Na Kitaiskem se pa tudi čisto drugače je. Kitajci ne uporabljajo pribora kakor mi, temveč paličice, s katerim! je umetnost jesti. Otroci se morajo več let učiti, preden znajo to umetnost. Kako je s pomivanjem posode, ne vem. Po toliko jedeh je mora biti pač precejšen kup. Morda je več papirnate posode kar bi pozdravili tudi pri nas, kjer je pomivanje posode tu'ii po manjši gostiji za kuharico prava kazen.	b
POMAGAJMO GRABITI PIVKOV SOKOLSKl DOM
V
Bela smrt na Soforu
Naša najdražja cesta v kleščah zime
Biser našega gorskega «veta je planina Cakor z romantično Rugovsko klisuro in z dolino reke Lima ob svojem vznožju O lepotah te planine se mnogo piše tudi v tujem svetu :n turist, ki je šel enkrat preko Cakora, se tja prav rad vrača Vsa pre-lestna lepota pa traja samo štiri pet mesecev v letu Potem pa se Cakor uvrsti med najnevarnejše kraje v naši državi. Na njem zavlada »bela smrt«.
Preko Cakora vodi cesta ki je ena izmed najvažnejših v naši državi, prav gotovo pa najdražja Na debelo bi jo lahko nastlali z bankovci, ki so bili izdani med dolgoletno gradnjo Povprečno se lahko reče, da je stal vsak kilometer te velevaž-ne ceste poldrugi milijon dinarjev Pri tem ie všteto tudi vse to. kar je nekdanja črnogorska vlada izdala za graditev začetka čakorske ceste med prvo balkansko vojno leta 1912. Gradba ceste je bila sklenjena takoj po osvobojenju. dovršili pa so cesto od Andrijevice preko Cakora do Peči leta 1925 Eden izmed prvih potnikov na novi cesti je bil blagopokojni kralj Aleksander, ki se je sam zelo zanimal za gradbo te važne ceste ter nekajkrat zahteval pospešitev dela. Cakorska cesta je edina zveza Črne gore z Metohiio ter južne Srbije z Jadranskim morjem.
Grobnica srbske artüljerije
S čakorske planine so se Črnogorci leta in leta hrepeneče ozirali po rodovitni Me-tohiji in Kosovem, kjer je nekdaj cvetela svobodna srbska država, a je potem kruto zavladala tuja sila. Balkanske vojne so tujo silo zrušile in preko veličastn.h čakorskih planin je bila Črnogorcem odprta sicer težavna, a vendar tako hrepeneče pričakovana pot v Metohijo. Sreča pa ni trajala dolgo Grabežljiva Avstro-ogrska je navalila na malo Srbijo in kmalu so se čakorske poti, nezgrajene, težavne, polne nevarnosti, izpremenile v muče-niške poti srbske vojske, ki se je ored sovražno premočjo umikala na jug. Na čakorskih planotah so srbski vojniki s tuž-nim srcem uničevali in pokopavali svojo artiljerijo in po tem tužnern pogrebu so premnogi izgubili življenje v snežnih zametih Točno število teh žrtev ni znano in tudi grobov ni nikjer, saj so vetrovi raznesli kosti junakov-mučenikov.
Med svetovno vojno so bili na čakorski planini varni pred zasledovanjem okupacijske soldateske vstaši, a divja priroda s strašnimi viharji in snežnimi meteži jim ni prizanašala in je mnogim nacionalnim revolucionarjem še na okrutnejši nač'n kakor sovražnikovo orožje vzela življenje Ta divja priroda še zdaj, po zgraditvi moderne solidne ceste ni ukročena.
Avtomobilska nesreča
Na nobeni cesti v vsej državi se ne pripeti toliko avtomobilskih nesreč kakor na čakorski. Ako vprašaš starega, preizkušenega šoferja nekje v Peči ali v Andrijevici ne dobiš točnega odgovora, v kateri dobi je največ nesreč. Splošna sodba se glasi, da je nesreč največ spomladi in jeseni, ko so nagle vremenske spremembe z orkanskimi viharji in snežnimi meteži, a takoj ti zaslužni pionir turizma in avtomobilizma dostavi, da se nesreče prav lahko dogodijo tudi v onih šestih mesecih, ko je Cakor brez snega. Nevarne so serpentine in. ko je sneg že davno skopnel, se še držijo ceste ob najostrejš'h ovinkih nevarni ledeni robovi. Avtomobilski promet na čakorski cesti je zelo živ, saj je treba izkoristiti kratko dobo, in kadar ta promet zaradi vremenskih nezgod izostane, se to brdko občuti po vsej Črni gori V črnogorskih krajih zmanjka sočivja, ki ga preko čakorskih vrhov vozijo iz rodovitne Metohije.
Tudi v dolgi zimski dobi tvegalo požrtvovalni avtomobilisti vse, da bi čimdalie pripeliali svoje potnike. Istočasno vozijo iz Andrijevice in iz Peči in prebilejo se skozi sneg in vihar do skrajnih mej Pod vrhom čakajo avtobusi v snegu potnike, ki so peš prehodili za vozni promet nesposobni del ce=te preko vrha ter se potem odpeljejo v Peč ali pa v Andrijevico.
Hiša rešitve
Na čakorskem vrhu je trdno zgrajeno poslopje, ki je upravičeno dobilo ime »hiša rešitve«. Tam najdejo zavetje in okrep-čilo potniki, ki prehodijo peš oni del ceste, ki postane nesposoben ža vozni promet. V snežnih vihrah pa te »hiše rešitve« n:hče sam ne najde, pa če bi se znašel komaj kakih 100 m pod njo Potnikom so v veli-
ko pomoč prebivalci hribovske vasi Velike nad dolino reke Lima, ki so vedno zbrani tam, kjer je zaradi vremenskih zaprek na eni in drugi strani zadnja postaja avtomobilov. Ti hribovci nosijo potnikom prtljago ter jih varno privedejo do »hiše rešitve«.
Ko avtomobil obtiči v snegu in izkrca svoje potnike, ne vidi človek pred seboj ničesar drugega kakor sneg. tu pa tam cele stene ledu, a marsikdaj še vse to le motno, ker leže v trenutku na pokrajino gosta megla Možje iz Velike pa poznajo vsako ped snežne planjave. Potnike strnejo v vrsto, zabičijo jim, naj se prime-
kejSi izmed njih gredo tokrat naprej, da
zaustavljajo in spravljajo spet na noge one potnike, ki s precejšnjo naglico do njih pridrsajo po ledu in snegu
Ce vprašate moža iz Velike, koliko ljudi pešcev se je že ponesrečilo na poti do ča-korskega vrha ali pa od njega navzdol do prvega avtomobila, vam mož ponosno zatrdi: Pod našim vodstvom še nobeden. Koliko pa je takih, ki so se podali na pot sami, ali pa niso upoštevali naših navodil, to pa nihče ne ve. Tam, kjer vlada »bela smrt«, ni razen tuljenja viharja nobenih glasov in, kar sneg pokoplje, to se v njem tudi izgubi---

jo za roke. in potem se najmočnejši in
najizkušenejši Veličan postavi na čelu vrste, nekaj njegovih tovarišev gazi sneg ob straneh ostali pa vrsto zaključijo In potem se začne pot. ki traja večkrat na razdaljo kakih 200 m tudi po tri ure Med tako potjo skozi sneg in meglo ni počitka Roka se trdno opri jem! je roke In če bi kdo omagal ga morajo drugi spet spraviti na noge in vleči s seboj Ob vsakem koraku preži na človeka bela smrt in če potnik ne sledi svojemu vodniku zdrkne v kak, z mehkim snegom zasut prepad ali pa se skotrlja daleč proč po ledeni plošči, preko katerih pa hodilo črnogorski hribovci s svoiimi opankami kakor po nalvarnejši cesti
Ko pridejo potniki po hudem naporu v »h;šo rešitve«, je kmalu pozabljen ves trud. počitek jih okrepča in pot navzdol je. čeprav ravno tako nevarna dosti boljša kakor je bila ona nav7«»or VeWani imajo za to pot drugo tehniko. Najkrep-
So viharni zimski dnevi, ko možje iz Vel;ke sami hodijo po nevarni poti od zadnjega avtomobila iz Andrijevice in potem preko čakorskega vrha do prvih avtomobilov, ki vozijo v Peč ter prenašajo pošto Takrat se prebija skozi snežne žamete pet, šest in še več junaških hribovcev, ki vso pot drug drugega ne vidijo in ne slišijo ter se polagoma znajdejo šele v »hiši rešitve« ali pa na koncu svoje poti pred avtomobilom.
Na za naš turizem tako važni jadranski cesti Raška—Novi Pazar—Tutin—Roža i— Berane—Podgorica—Jadran je ostal nedo-vršen del na razdaljo kakih 20 km od Ro-žaja do Beran Ko bodo zgradili tudi ta del ceste, bo rešen velik problem in cesta iz Peči preko čakorskega vrha do Andrjp-vice bo lahko počivala v ornh mesecih, ko prepusti priroda gospodarstvo na njel beli smrti.	—tg
Pet minut vzgoje
ZDAJ PA SPET V ŠOLO!
Mar veste, da odnese vsako jutro v šolo 200.090 mladih ljudi za 30 vagonov knjig ?
Lepe so bile te počitnice in novi pro-svetni minister se je šolarjem kar prikupil, ko jih je tako podaljšal. Toda ko šolar gleda nazaj je vsa lepota kakor od-pihnjena: s te perspektive se zde poč.tni-ce kar kratke in prekratke. Saj bi skorc z lučjo mogli iskati otroka, ki bi »rad šel v šolo«, žalostno je to in kaže da nekaj ni v redu. Ali je šola zaostala za časom ali se je mlad.na izrodila?
Tako si je danes dvestotisoč mladih Slovencev in Slovenk obrisalo prah s svojih šolskih potrebščin in zaneslo trideset vagonov šolskih knjig :n zvezkov spet v šolo. Dvestotisoč mladih ljudi je spet zasedlo šolske klopi v razredih, ki se jim pc prav posebnem duhu pozna, da so tudi imeli »počltn ce«. Dvestotisoč mladih mo-žgan se skuša zopet vmisliti v šolsko resničnost. Dvestotisoč mater s skrbjo gle da ali misli za otrokom, dvestotisoč staršev je pred istimi problemi. In vendai vsak izmed njih občuti te probleme kot =voje osebne in edinstvene. »Tragedijo« slabega učenca ali »lenuha«, kakor je tisočkrat doživljana, tisočkrat ista le vsak občut' kot ed nstveno nevšečnost
Desettisočev misel je. kako bi lenuh« pripravili k delu? In mnogi se v svoji ne-noči zatečejo K prigan.astvu. Toaa večina tist h »lenuhov« n; orav nič lenih '""in no^eite jih s kakšno vnemo se lotevajo del, ki so jim všeč. Kar je »za šolo«, je pa kakor s Kajnovim znamenjem
zaznamovano. Vzbuditi veselje do učenja, je oagovor na problem te »lenobe«. In ta odgovor je v prvi vrsti namenjen šoli: otrokovemu učitelju. Starši b* kajpak z velikim veseljem zvrnili vse na šolo m r.e pomislijo, da bi s tem le podpirali otrokov odpor. Potem pa priganjajo, do-klei j.m otrok ne zakrkne ka*tor preoto-vorjen osel, ki se z vsemi štirimi upre v tla m se ne vda pa ne vda gonjačevi palici. Takle otrok potem rad z zvijačo goljufa starše in šolo. Vzbuditi Je treba veselje do učenja — vse drugo n.č ne pomaga.
Pa so še tisti drugi slabi učenci, ki so »-pridni«, toda kljub svoji pridnosti težko lapredujejo Ti so inteligentnostno podpovprečni in prav za prav ne spadajo na tisto šolo. Starši seveda vztrajajo da bi jtroka »zrinili« na višjo stopnjo, otrokova podpovprečnost za njih ni prepr čljiva — še manj otrokov upor proti nas lnemu šolanju. Niti to jih ne prepriča, da se pred-jubertetnik kar na lepem izmuzne in jo ubere »v Ameriko«. V družinah tak h otrok kar cvete priganjaštvo. Včasih oa si jomatajo z in?tri:ktorjem To je seveda soet Doglavje zase.
Normalno razvit otrok ne potrebuje inštruktorja. Potreben je le otrokom ime-nitnikov kjer domači učitelj spada k bon-tonu tega družbenega sloja, potreben pa je tudi slabim dijakom, ki jim je treba z berglami pomagati k malo boljšemu uspe-
hu. Zdaj se pa hitro priključi nor greh starlev: najti hočejo »cenenega« Inštruktorja. Najdejo ga ln ž njim — šuSmarja. Le kdo bi se dal prepr.čati, da je otroku potreben dober inštruktor in da je dober inštruktor le strokovnjak, ki svojih sil seveda ne prodaja po dinarju. Strokovnjakov pa je na stotine brezposelnih, pro. fesorski kandidatje imajo celo svoje društvo ki kaj rado posreduje dobre inštruktorje.
Dvestotisoč slovenskih Šolarjev je Slo v mrzli zimi v snežne počitnice. Po dnevih brozge se vračajo v šolo. Problemi odloženi za' štirinajst dni, povsod spet trkajo na vrata in trkajo glasneje, ker se bliža poletje. Ko bi starši teh problemov ne jemali »tragično«, bi bilo ftolarsko življenje Se kar znosno. Toda priganjafitvo. tarnanje, vpitje in šiba se le sredstva, ki zastrupljajo mlado dušo. Ali starši ne bi mogli pomisliti, da se problem njihovega otroka ponavlja tisoč in tisočkrat, da je primer njihovega otroka eden izmed ti sočev prav takih primerov in da torej ni prav nič tragičen? Kdor se z vedrim srcem loti problemov, jih bo laže rešil.
Ali je malo boljSi uspeh ob berglah ln palici vreden za ceno mlade zagrenjene duàe ?	a-n
Pojadrajmo še mi!
Želja, da bi se človek lahko na krilih dvignil v zračne vlfiave, je stara tisoče let. V bajkah, pripovedkah in pravljicah lahko zasitivojiio «va iucpenuijfc ciOveua, ua el kakor ptica. Hotel Je posnemat ptice m skušal si je narediti krila, da bi ž njimi mahaje lahko letal po zraku, kajti takrat Se nI vedel, da lahko ptica leti, ne da bi zamahnila s krili O kakšnih zračnih tokovih, ki dv.gajo ptice v višave, se ->i; nit- sandalo ni. in priznati moramo da se o tem marsikomu Se danes ne sanja.
Neuspeli poskusi so pokazali da je človeška sila mnogo premajhna, da bi se lahko človek z njeno pomočjo dvignil v zrak.
Iz tavanj in zmot se je nenadoma pojavila ostro začrtana postava italijanskega velemojstra Leonarda da Vincija. On je prvi skuSal proučiti letenje na znanstveni podlagi. Genialno je rešil vrsto vpra-Sanj o ptičjem letu, ki jih prej nikakor ni so mogli doumeti. Dokazal je zračni upor vzgon na krilu. težlSče letalskega stroja in nekatera njegova dognanja veljajo še sedaj. Zadela pa ga je usoda vseh vele-umov. Legel je v grob z vsemi svojimi spoznanji, kajti za tisti čas je oreveč vedel in znal. Njegovo delo je ostalo nedokončano ln tudi nadaljeval ga ni nihče.
Sele po mnogih stoletjih je dala Nemčija pravega očeta letalstva. Ing. Ottonu L'lienthalu so se oo dolgoletnih poskusih posreö'li prvi skoki t letalom, ki si ga je sam napravil Vse svoje premoženje je žrtvoval ideji letalstva zgradil si je celo poseben hrib. s katerega ee ie spuščal dan za dnpm s svojim letalom ki ga je krmaril s premikanjem tež:šča kajti Lilienthal 1e v svojem letalu visel. Svo1 aparat je tako sponolnil. da ie letel z viSine 300 m tudi po 900 m daleč Spoznal je tudi nos'ino zmožnost po pobočju navzeor pi-haiočeea vetra — pohočnega vzgornika Sredi dela ga 1e nenadoma zadela usoda: dne 9 ave. 1896 let-» so ga umiraioče-ea potegnili izpod razvalin njegovega letala.
»Očeta motornega letalstva pa imenuje zgodovina Lilienthalova učenca, brata Wrighta. 12 let po Izumu motornega leta. la sta začela letati z brezmotornikom, ki jima je služil za prve letaiske poskuse. Ko sta ga dovolj spopolnila, je ž njim Wil-bour Wright v Noro Karolini jadral nad startno točko 10 minut — s pomočjo potočnega vzgornika Vendar pa je ta uspeh ostal v Evrop dolgo časa neznan. Ko so po vojn* v vej sajskem miru prepovedali Nemčiji motorno letalstvo, je ing. Oskar Ursinus zastavil geslo* »Če ne smemo letati z motorjem, bomo brez njega!« Njegovemu klicu so se odzvali darmstatski dijaki, ki so za svoje letalske poskuse Izbrali 950 m visoko, po večini golo pobočje nad rečico Fui do v pokrajini Rhön, zdaj že po celem svetu znano Wasserkuppe.
Prvi uspeh so dosegli mladi jadralci ko je avgusta 1922. leta iadral Hannoveran Martens eno uro nad Wasserkuppe Ta enourni let je napravi) mogočen vtis na vso Evropo, kajti do takrat sploh niso verjeli, da more aeroplan ki nima niti motorja leteti in ostati v zraku toliko časa.
Počasi se je jadralno letalstvo razvijalo in zavzemalo vedno večji -obseg. Leta 1928 so iznašli nov način jadranja, termično jadranje. Termično se imenuje zato, ker izkorišča toplotno strujanje zraka v navpični smeri Tako se je sinjemu športu odprla nova pot ki je vodila stran od pobočja in ki Je dala jadralcu možnost leteti pod oblaki iz kraja v kraj. Koliko se je sinji sport v tem kratkem času razvil, je razvidno iz naslednjih svetovnih rekordov:
Rus Rastorgujev je lani preletel z jadralnim letalom 652 km. Madžar Roter je ca časa olimpijskih iger letel iz Berlina v Kiel {362 km). Ta let je zaradi tega važen, ker je Rotter pred vz)etom določil mesto pristanka.
Pred nekaj tedni je Nemec Ziller dosegel z jadralnim letalom tipa s-Kranich« 8600 m nad startno točko. Bödecker in Zander pa sta z letalom istega tipa ostala nepretrgoma v zraku 50 ur!
Stavke so
dvorezen noz
Ljubljana, 8. januarja
Kakor je »Jutro« po nedavni skupščini Delavske zbornice obširno poročalo, je bilo lansko leto, ki so ga gospodarski strokovnjaki označili za višek v razdobiu konjunkture po zadnji krzi. obenem leto najbolj razgibanih mezdnih gibanj pri nas.
Množici mezdnih gibanj, ki so prinesle delavcem nekaj večjih ali manjših zboljšanj, se je pridružilo tudi večje število stavk. Tako je pri krojaških podjetjih v Ljubljani 5. aprila 166 pomočnikov odložilo delo. V 6 dneh stavke so krojaški pomočniki izgubili 32.580 din zaslužka, dosegli pa so sklen'tev pogodbe in zvišanje plač od 5 do 20 odstotkov Najkrajša med vsemi je bila stavka pri Združenih opekarnah na Viču. ki je 16 maia trajala samo 6 ur Stavkalo je 180 delavcev, dosegli pa so zvišanje mezd za 0.25 do 0 50 din na uro Dne 17 maia je v mestinjski opekarni zastavkalo 53 delavcev Doma so ostali 15 dni. s čimer so na zaslužku izgu-b'li 13547 din. dosegli pa so izplačilo razlike za nadure in za bolniške tedne v znesku ^nooo din Dne 7 julija so zastavkali nam- "*enci nekaterih zavarovalnic v Liub l^ni V stavki so bili 10 dni. dosegli pa «c sklenitev kolektivne pogodbe.
Dne 15 jul-ja je pri tvrdki »Opeka« na Brdu zastavkalo 59 delavcev, ki so 19 dni os'ili doma V tem času so izgubili 31257 din zaslužka nato pa so se vrnili na delo, ne da bi bili dosegli kakšen uspeh.
V granitolomu Antuna Resa v Podvelki je od 4 avgusta do 7 oktobra (64 dni) stavkalo 158 delavcev V tem času so iz-gub'li na mezdah 271.728 din. dosegli pa so delno zvišanje mezd in sklenitev pogodbe Najdaljša je bila stavka v jo>np-dolckem kamnolomu tvrdke inž Lenarčiča Nič manj ko 88 dni rod 4 avgusta do 31 oktobra) je stavkalo 127 de^vcev S tem so izgubili 359 054 din zaslužka, a so ostali brez uspeha. V avgustu in septembru je 28 dni stavkalo tudi 55 prmočn-Vov pri pečarskih podietjih v Ljubljani Na zaslužku so pomočniki izgubili 30 324 d!n, a gibanje le ostalo brez uspeha Pri Na-šički v Dolnji Lendavi je "od 26 avgusta do 10 oktobra (45 dnii stavkalo 55 delavcev. ki so Izgubili 73 127 765 d n zaslužka. Dosegli so zvišanje m^zd za 8 do 9 odstotkov Pri čevljarskih podietjih v Zireh je v septembru stavkajo 91 oomočnikov 7 dni. Po stavki so jim bile plače zvišane za 5 do 8 odstotkov.
Kakor nam kažejo te številke, ie lani v dravski banovini stavkalo v celem 1143 delavcev 282 dni in v tem času ie bilo na mezdah izgubljenih 884 300 din Straik je zato premnogokrat dvorezen nož. ki škoduje često v enaki ali še večji meri delavcem kakor podjetjem Uspešno posredovanje potemtakem nima samo sociVnega, temveč tudi velik gospodarski pomen.
ČEŠKA IN SLOVAŠKA KNJIGA V TUJINI
Za 20 letnico republičnega obstanka je CSR pripravljala razstavo čeških in slovaških knjig, prevedenih na tuje jezike in natisnjenih za mejami. Višja sila nemilih političnih dogodkov je dovršitev začetega posla preprečila. Kot sad dosedanjih naporov pa je vendar izšel seznam na 190 straneh osmerke. »češkoslovenska kniha v ciziné«. Katalog, ki sta ga sestavila dr. Miroslav Halik in Hana Teigovà je seveda nepopoln. V uvodu čitamo, da na pr. niti živi sodobniki ne vedo do podrobnosti katera njih dela so se uprizorila na tujih odrih ali kaj je bilo sploh prevedenega iz njihovih spisov. Vprašamo pa se lahko. ali spadajo v tak priročnik razprave, ki so jih češki rojaki sami spisali v tujih jezikih, na priliko Komenskega »Janua aurea linguarum«. Med prevajalci so zastopani: Anglija, Belgija, Brazil, Bolgarija, čile. Danska, Estonska, Finska, Francija, Holand, Italija, Jugoslavija, Kina Kolumbija, Letonska, Litva, Mehika, Nemčija, Nipon, Ogrska, Poljska, Rumunija, Rusija, Španija, švedska, Švica, USA, Novi Zeland (jezikov), razen tega cela bira prevodov na esperanto. Značilno je, da stoji Jugoslavija nele razmeroma, marveč neomejeno na prvem mestu. Za nami pridejo Nemčija, Poljska, itd.	NK
Za zadnji dan pravoslavnega božiča :
Zemlja — človek
Božični običaji, k! so se iz davnih dni ohranili po črnogorskih vaseh, nazorno pričajo o povezanosti človeka z naravo
Najbrž ne boste na svetu izlepa našli toliko malomarnosti do cerkve in duhovščine, združene z najiskrenejša, najglobljo pobožnostjo, kakor pri Črnogorcih.
Črnogorec je pobožen in strpen
Črnogorski kmet hodi le prav po redkem v cerkev in mnogo preprostih ljudi je po vaseh, ki jim je noga komaj kdaj prestopila prag božjela hra* ma, pa vendar v svojem življenju ni» so storili ničesar, kar bi jih utegnilo spraviti s katero izmed 10 božjih zapovedi navzkriž. Pred pričetkom vsakega dela kliče črnogorski kmet Boga na pomoč m se lepo krščansko pokri-ža, a kadar ga pot slučajno privede mimo cerkve, se bo — brez ozira na to, kateri veroizpovedi hiša božja pripada — ustavil, odkril in pomolil. Tako mu je pobožnost postala del lastnega bitja in je v večji meri posledica tra dicije kakor požrtvovalnosti dušnih pastirjev. Spoštovanje božjih zapovedi in ravnanje po njih se prenaša od očeta na sina, obenem pa se iz roda v rod prenašajo tudi vsi običaji, ki so v zvezi z izpolnjevanjem krščanskih
dolžnosti. Zato se črnogorski kmet za-čudo malo briga za razlike med posa meznimi konfesijami Najvažnejše se mu zdi, da je človek resničen kristjan, vse druge reči pa so zanj postranskega pomena. Zato je verska strpnost med Črnogorci mnogo bolj liberalna, kakor bi se dalo sklepati na osnovi zgodovinskih dogodkov samih
Pobožnost črnogorskega kmeta se posebno lepo zrcali v njegovih običajih v času velikih krščanskih praznikov, božiča, velike noči itd. Ti običaji so i zanimivi i pomembni za spoznavanje črnogorske ljudske etike in morale, po drugi strani pa se v njih izraža slovan* ski duh gorskih prebivalcev, ki ga niso zapustili niti v najtežjih dneh svojega življenja. V njihovih prazničnih običajih so sledovi najstarejših slovanskih in krščanskih obredov in navad, obenem pa tudi dobršna mešanica poganskih verstev, ki so se po pokristja-njenju Slovanov uveljavila pri nas.
Pastirji in Jezusovo rojstvo
V Črni gori se božični običaji začenjajo dan pred božičem, ki ga pravo-slavci v splošnem nazivajo badnji dan. Na vsezgodaj pred sončnim vzhodom
st- gospodar, zmerom izključno moški, odpravi v gozd in poseka večje drevo, hrast, bukev ali kar je že. Ko pride pred drevo, ki se mu zdi dovolj pripravno in debelo, se najprej prekriža, nato pa z vso silo zamahne s sekiro, da bi že ob prvem udarcu odskočila lepa trščica, ki jo potem vzame s seboj in odnese cospodinji, da z njo okrasi »česnico«, hlebec iz psenične moke, ki se za božič peče na božič sam Ko poseka drevo ga na plečih odnese domov ga najprej obseče, nato pa raz* deli na tri enake dele, ki jih zunaj prisloni ob podboje hišnih vrat. To so badnjaki v spomin na drva, s katerimi so pastirji kurili v svoji skalni votlini, ko se je Kristus rodil. Od vej istega drevesa se nacepijo drva, ki naj ohranijo ogenj vso noč. Po bogatejših hišah zakoljejo vola ovco, svinjo ali pa vsaj jagnje, telička ali kokoš. Po nekaterih krajih novejše Črne gore, posebno v Sandžaku, je navada, da se žival, ki naj da božično pečenko, zakolje prav na badnjakih, da jih na ta način okrvavijo v spomin na muke Matere Božje ob Jezusovem rojstvu V stari Črni gori pa nasprotno badnjake skrbno čuvajo, da se ne pomažejo, do* kler jih ne vržejo v ogenj.
Čez dan se ženske potrudijo, da skrbne očistijo dvorišče in hišo, zakaj »božič mora v hišo priti čist«. Prav tako očedijo hleve, a živini pokladajo hrane, da je ostaja. Čeprav mu seno pohaja na skednju, želi kmet. da bodi žival sita na ta veliki dan. Tudi ta na-
vada je v zvezi s kultom pastirskega življenja v spomin na Kristusov čas Ljudje sami pa se na badnji dan strogo postijo in za večerjo se sme neizogibno skuhati samo fižol.
Na badnji dan nihče ne sme udariti niti človeka niti živali, zakaj t4~ti, ki bi udaril, bo vse leto trpel od čirov Otroci po črnogorskih vaseh pošteno izrabljajo to vero in nagajajo staršem, da za dolgo pridejo na svoj račun. A če kdo od večjih nameri, da bo mahnil po njih, se mu otroci postavijo v bran in kriče: »Čir! Čir!« Pred tem argumentom se dvignjena roka zmerom spusti, otroci ostajajo brez kazni, oče pa vendar večkrat pomaje z glavo in zagrozi: »Le čakaj, bo že božič minil!« A med prazniki se zmerom pobotajo med seboj in ko se vrne črni delavnik, je vse pozabljeno, kar je bilo.
črnogorski sv. večer
Ko se zvečeri in je živina nakrmlje-na, se gospodar umije in skrbno, sveča* no opravi, gospodinja pa vzame v re-šeto prgišče vsake vrste žita in ga pomeša. Potem gospodar stopi pred hišo, vzame badnjake drugega za drugim in jih ponese čez prag, pa tako, da gre debelejši konec naprej: da bo v hišo zmerom prihajalo vse debelo in koristno.
—	Dobro veče i srečno vam badnje veče! pozdravlja gospodar, gospodinja pa raztresa žito in odgovarja:
—	Dobra ti sreča i sve ti srečno i cestito bilo.
Badnjake nato polože na ognjišče, tako da leže debelejši konci na desni Gospodar naloži velik ogenj podnje, gospodinja pa nastelje slame po tleh, po nji pa nameče orehov, lešnikov, jabolk in drugega sadja. Oponašajoč piščance, otroci pobirajo sadje s tal in zobljejo, kar ostane, pa shranijo za naslednji dan Ta slama spominja Črnogorca na slamo, na kateri se je Kri* stus pri pastirjih rodil. Ko je vse to opravljeno, prinese gospodinja večerjo, ki pa je ne sme postaviti na mizo, temveč na vrečo, razprostrto po slami. Ko povečerjajo, puste na dnu sklede nekaj fižola, v katerega vsi po vrsti zastavijo vrhove svojih žlic. Tisti, katerega žlica se izvleče iz fižola, ne bo dočakal prihodnjega badnjega večera.
Prvi božični gost
Ko mine polnoč, Še enkrat nafože pod badnjake, ker se nikakor ne sme dopustiti, da ogenj ugasne čez noč, nato pa se vsi spravijo k počitku. V božičnem jutru prinese najmlajša izmed žensk, kar jih je pri hiši, sveže vode iz studenca. Ko stopa k studencu, potrese žito po njem. se umije in zajame vode, da potem domače med umivanjem z njo poškropi. Ker v hiši ni kaj pospravljati — tla morajo čez praznike ostati pokrita s slamo — čakajo »polaznika«, prvega božičnega gosta. Po navadi je to najbližji sosed, ki pride v hišo zgodaj zjutraj, kliče Boga in čestita božič. V žepu ali v rokavicah nosi prgišče žita s seboj, da prvi po«
Table si, pillateli Hnglež
na Augicancni se je
nje človeka in življenja povprečen siromak
t &17C8U1IV gAUCUlJ« Mtm ptVHVVT«
Tudi povprečen Anglež je ssano
fTeznan moški je bil neprestano za menoj Najbrž je bi] eden izmed tistih ljudi tako zvane »Mass-Observation«, ki neprestano hodijo za človekom, štejejo, koliko čaš piva popiješ v krčmi in merijo, s kolikšno naglico ti na petek in s kolikšno na ponedeljek teče po grlu...
špifoni človeka in življenja
Tako je zadnjič potožil nekdo v nekem angleškem listu Pred dvema letoma je bila beseda »Mass-Observation«, po naš9 bi rekli opazovanje in študij človeka v množici, še neznan pojem, danes pa je pod tem geslom na delu po vsej Angliji že kakšnih 2000 ljudi. Povprečni Anglež, ki je smoter njihovega zasledovanja, si nikoli ni na jasnem, ali ne bo v krčmi ali trgovini, na zasebnem stanovanju, v banki ali rudniku, na polju ali v bolnišnici naletel na enega izmed njih. Nepres'i.io so na potovanju ti ljudje, vozijo se po železnicah, z avtobusi, parniki in so neprestano v službi ene izmed najnovejših in najzanimivejših znanstvenih vej: spozna-v .nje mene, tebe in vseh ljudi. Listi •:> revije prinašajo članke, knjige prihajajo na dan, kot avtor pa je zmerom vse skupaj podpisana »Mass-Observation« Ta organizacija se je zagrizla v poslanstvo, da drži Angležem in vsakemu posebej i;:med njih zrcalo pred očmi in mu pripoveduie: To si ti — takole živiš, takole delaš — takole praznuješ in se veseliš, takole „-.piš ...
Civilizacija divjakov in civilizirancev
Ko je bilo Tomu Harrisonvi, sinu nekega angleškega generala, komaj 15 let, je pobegnil iz šole v Harrowu in je na lastno pest napravil nekakšno ekspedicijo v pragozdove Južne Amerike, ki so ga mikali mnogo bolj kakor šolske naloge. Ko je utešil svojo žejo po neposrednem spoznava nju sveta, se je vrnil in obiskoval univerzo v Oxfordu in Cambrideeu Posvetil se je antropologiji, vedi o človeku Ker si antropologi dajejo največ opravka z opazovanjem in -spoznavanjem primitivnih ljudi, se je Tom Harrison odpravil na Južno morje. Poldrugo leto je živel med prebivalci Novih Hebridov in svoia dognanja strnil nato v knjigi »Civilizacija divjakov«. Spet se je povrnil v London. Pozorno je motril življenje svoiih rojakov. Vajen je b:l opazovati primitivne ljudi in je mno°o vedel o niih. A kaj ie vedel o Angležih samih, njihovem mišljerru in ravnanju? Kdo snloh kaj ve o rečeh, ki so mu najbližje? Tedaj ie sklenil mladi mož — bilo mu je blizu 20 let — da bo študiral ljudi svoie domovine prav tako, kakor je proučeval d'vjake na Novih He-bridih Odpravil se ie v enesa največiih angleških industriiskih reviriev, v Bol-ton. mesto s kakšnimi 175 000 prebivalci, središčp angleške bombažne industriie Tu je poiskal dela v tovarni, nato v prodaial-ni zeleniave in mednje kot šofer tovornega avtomobila Živel ie živli^riie. kakor so sa živeli ljudje v Boltonu. Govoril jim je in jih prinravii do tesa da so sami govorili o pi°mu. Kar je slišal, si je na tihem beležil.
žurnaFst Ima načrt
Isti čas se je Charles Madge, mlad žur-nalist pričkal s šefi svojega lista v Londonu o pravilnosti svojega poročanja Angleški dnevniki radi prinašajo nenavadne j reči, senzacije, nemoralo, zločine, katastrofe, epidemije Charles Madge se je temu postavil po robu Je to resnično življenje? je vpraševal Mar ni prav tako zanimivo, vedeti, kakšno je vsakdanje živlienje. povprečni Anglež, človek iz nižin9 En sam bi kajpak tesa ne mogel do kraia raziskati Zato je Charles Madse pršel na ideio.da mora množice organizirati, kdor hoče množice opazovati. Vsa Ansliia se ie smejala niesovim domišljam, dokler nista Charles Madse in Tom Harrison slučajno trčila dmg ob drusega Razločila sta si svoie načrte, in ko sta onazila, da iu druži skupen smoter, sta se skupno lotila dela.
Na odprto pismo, ki sta ga objavila v nekem listu, se jima je takoj priglasilo 50 prostovolicev iz nairazličneiših pokrajin Anglije, ki so se jima stavili za sodelovanje na razpolago Kakor so v dnevnem tisku po vrsti izhajali članki o njihovih dognanjih, tako je raslo število sodelavcev in danes je že 2000 opazovalcev na delu Izsledke svoiih opazovanj pošiljajo centrali, ki izbira in prirejuje gradivo.
I
Ženske, sreča, brezposelnost
Med drugim so opazovalci prisluškovali 15.000 pomenkom in centrala je dognala naslednje zanimive rezultate: Četrtina vseh pomenkov, v katere se spuste ljudje, se suče okrog sosedov in prijateljev. Njim sledijo zabave, tujci, ki so se pojavili v mestu ali na vasi, denar in položaj, vreme, sport, dobri in slabi časi, jedače in pijače, zdravje, otroci in obleka, politika in znameniti ljudje. Eno izmed vprašanj, ki ga po naročilu centrale opazovalci stav-ljajo zmerom in povsod se glasi: Ste srečni v življenju? Iz odgovorov, ki jih je bilo zbranih na tisoče, izhaja, da se ženske v splošnem čutijo srečnejše od moških. Dalje, da so tisti med najsrečnejšimi, ki živijo v zakonu. Da pa so — kar nas ne preseneča — zakoni z otroki srečnejši kakor zakoni brez otrok. Med najbolj nesrečnimi, kar jih danes premore Anglija, so zakonci, ki so stari nad 30 let. pa so ostali brez otrok, in pa brezposelni. Zbrano gradivo potrjuje tud; staro dejstvo, da imajo ženske izmed vseh poklicev najrajši poklic žene in matere.
Šport in okus
Anglija velja za deželo sporta in športnikov Na vprašanje, ali ta oznaka še danes brez prigovora drži, je 60 opazovalcev v dveh letih zbralo odgovorov za pol milijona besed. Razmerje aktivnih športnikov
do pasivnih je v Angliji kakor 1:5. Petkrat mora Anglež videti kakšno igro, predno se je sam aktivno udeleži. Resnica pa je obenem, da angleški listi 11 odstotkov vsega svojega prostora posvečajo športu. A kako je z okusom v družinskem krogu povprečnega Angleža? Opazovalci so raziskali 10.000 gospod'njstev. V 9.500 primerih so na kaminih našli razpostavljene svečnike in vaze, samo 140 jih je bilo čistih in praznih. V 8500 hišah so bili svečniki, vaze in figure simetrično razporejeni, a med figurami so bili na prvem mestu psi, njim pa so po vrsti sledili konji, sloni, ptice, zajčki, levi, tigri, medvedi, mačke, opice, svinje, koze in miši.
To ugotovitev bodo lahko s pridom uporabili predvsem trgovci, industrijci, reklamni strokovnjaki, učitelji, vzgojitelji in učenjaki.
Angleški ponedeljek
Nič manj ni zanimivo in poučno dognanje, da potrebuje povprečni Anglež ob ponedeljkih zjutraj 43 minut, preden izvede svoj sklep, da bo vstal v resnici, medtem ko je v ostalih jutrih ta časovna razdalja mnogo krajša.
Na tisoče poročil prihaja od vseh strani o tem, kakšni so ljudje in življenje v Angliji v resnici. »Mass-Observation« je brezimna, a že danes je postala zadeva množic, ki so opazovane in ki same opazujejo človeka pred seboj.
Dve poroki med zvezdami
Ljubka francoska filmska diva Anabella, ki se je bila šele nedavno ločila, ima spet skomine po zakonu. Njen bodoči mož bo Tyrone Power, s katerim sta skupaj nastopila v Foxovem filmu »Suez«. Po-
roka bo baje v Riu de Janeiru, kamor se mislita zateči, da se umakneta radovednežem in da bo stvar bolj »tajna«. Pa ni iz-

finn
ključeno, da si še na potovanju premislita, kajti power je hud ženskar in je bil že večkrat poročen. vsakokrat s svojo najnovejšo partner7,0 ni č se je zaročil s Sonjo Henie. Vsekakor sta zaročenca srečna.
Plavolasa »Marjetica« Camilla Horn, ki se je proslavila v »Faustu«, pa je te dni že skočila v zakonski jarem. V Berlin-Wilmersdorfu se je civilno poročila z arhitektom Kurtom Kurfissom.
Novj programi
V	Parizu in Beogradu teče zdaj ameriški film »Robin Hood«, ki vzbuja v metropoli ob Seini precejšnjo pozornost, lobina Ilooda poznamo pri nas že v dveh 'ar>-n-tah. V nemem filmu ga je z uspehom »d-igral znameniti, elastični Douglas Fair-banks, zvočni ki so ga lani predvajali v Ljubljani je bil izvrstna parodija na pravega Robin Hooda. V tej tretji obdelavi igra škotskega junaka Errol Flynn, ki ga poznamo iz filma »Poročnik indijske brigade«, ž njim pa nastopa kakopak njegova stalna, mična partnerica Olivia de Ha-vi land. Kritika je precej laskava in navaja, da sta najlepši par, ki so ga kdaj snemali, a tudi film je dovršeno delo. Dobro je pogodeno okolje XII. stoletja, a kot barvani film s sodelovanjem množic je brezdvoma dozdaj najboljše, kar je ustvarila filmska tehnika, Nu, bomo videli!
Katarino Veliko, carico vseh Rusov, sta igrali že Marlena Dietrichova in Elizabeta Bergnerjeva, obe z ve'ikim uspehom Zdaj bo to vlogo kreirala ameriška zvezdnica Mae West, Ustanovljena je bila nova filmska družba pod naslovom »Mae West Empire Pictures«, ki je glavno vlogo Katarine poverila Mae West.
»Pour la merite« je naslov nemškemu filmu, ki je bil posvečen spominu največ-;> ga nemškega letalca Richthofna. Med svetovno vojno je zrušil 80 sovražnih letal, potem ie pa niega strmoglavil neki Američan. Film, ki bo očitno nekoliko ten nr»>iunaštvo med vojno, obenem pa bo demonstriral sedanjo moč nemškega zračnega brodovja,
V	novem filmu Mauricea de Canongea, kj je napravljen po romanu Charlesa Roberta Dumasja, imata glavne vloge Jean Mu rat in Madeleine Robinsonova. Film se imenuje »Kapitan Benoit«.
Annabe'la je zvezdnica novega filma Marcela Carneja »Hotel na severu«. V filmu nastopata v moških vlogah znana Pierre Aumont in Louis Jouvet.
trese badnjake, ker bo v tem primeru deležen boljše sreče. A nakana mu red ko kdaj uspe, ker ga gospodinja po navadi že čaka za vrati in ga prehiti. Ob vstopu v hišo pozdravlja:
—	Dobro jutro i srečan vam božič!
Gospodinja pa mu odgovarja kakor
možu prejšnji večer. Potem pristopi k badnjakom, vzame drevesce, ki je že pripravljeno poleg njih, in jih začne »tarkati«. da se ospe pravi dež isker Čim več jih je, tem srečnejše bo vse leto. Med »tarkanjem« pa »polaznik« izgovarja naslednjo molitev:
—	Kolikor je teh isker, toliko naj bo v téj hifi moških glav. ženskih glav, toliko ovac in goved, konj in svinj, toliko zdravja, sreče in zadovoljstva, božjega blagoslova in pomoči.
če njega id, pa vol
Ko je opravilo končano, dene »polaznik« na badnjak nekaj denarja, kakor mu že pripuščajo razmere Denar pripada ženskam v hiši, a za dar se izkažejo hvaležne s tem. da gostu poklonijo lepo vezane robce, nogavice, srajco ali kaj podobnega Če »polaznik«, ki ga pričakujejo, izostane, ga zamenja pač prvi človek, ki stopi v hišo. A če tudi slučaj nikogar ne prinese, si pomagajo tako, da priženejo vola ali
kakšno drugo žival — pa zmerom spet moškega spola — ga potresejo z žitom, mu ponudijo sena in soli, nato pa sami nadaljujejo praznovanje Ko je »polaznik« opravil. qa gospodinja povede v sobo mu ponudi stol in ga ogrne z rjuho, »da se ne prehladi« Na to ga pogosti z žganjem in kavo. a da snamejo rjuho z njega, se domislijo največkrat šele potem, ko se je pošte« no o^nojil. Nato začno pripravljati kosilo.
Ko je gospodinja postorila vse, kar je treba »polazniku«. zamesi »česmeo«, vmesi vanjo srebrn novec in jo okrasi z iverjo od badnjaka in z navadnim glavnikom. Okras »česnice« je kaj preprost, v glavnem obstoji iz križev in nevešče zarisanih črk »HR« (Hristos se rodi!) itd. Ko je »česnica« gotova, z njo pa mora biti pripravljen tudi ostali obed, jo gospodinja vzame s »polaznikom« v roke, jo nolije z mastjo ob prepevanju božičnih pesmi, nato pa jo razlomi na kose in jih razdeli domačim. Kdor najde novec v svojem kosu, ta bo med vsemi v prihodnjem letu najsrečnejši.
Sveti, svečSca
Pred pričetkom kosila vzamejo re-šeto z žitom, vanj postavijo prižgano
svečo, »polaznik« z gospodinjo obrača rešeto in prepeva
—	Sjaj, svečice, nama i božiču, ku-movima i prijateljima!
Ko je to opravljeno, se prične »mir-božanje«: »polaznik« se po vrsti poljubi z vsemi domačimi, zraven pa de-klamira:
—	Mir božji! Hristus se rodi! Vai-stinu se rodi! Poklanjam se Hristu i Hristovom doždestvu!
Ko se poljubijo s »polaznikom«, se domači poljubijo še med seboj, nato pa sedejo k obedu, ki mora biti obilen in svečan, kolikor ga pripuščajo pre« moženjske razmere domačinov.
O običajih, ki so se do danes ohranili med Črnogorci, lahko rečemo, da so zanimivi in lepi, saj so v resnici slovanski in ljudski. Zapisali smo, da Črnogorec v verskih zadevah ne pozna nestmnosti, a motil bi se, kdor bi menil, da je indiferenten Stoletno borbo za svoje nacionalno osvobojenje je bil pod geslom: »Za krst časni i slo-bodu zlatnu!«
Milan F. Rakočevic
Krnite uboge ptičke S
Božič v Hollywoodu
človek v Kaliforniji težko veruje v božič. Nikjer ledu, nikjer snega. Toplo sonce sije in lahek veter pozi bava veje palm.
Hollywoodska zvezdnica Claudette Col-bertova je oblekla svojo smučarsko opremo, da bi si laže predstavljala božič. Da bi si napravila majhno božično veselje, je priredila revnim hollywoodskim otrokom božičnico.
Jeanette Mac Donaldova je postavila za vsak slučaj svoje lepe čeveljčke na kamin. 2elela je, da bi ji božiček prinesel živo punčko ... Bog ve, ali je imel svetnik kaj takega v svojem košu ? !...
Mala Shirley Tempie ne verjame več v božička. Kljub temu je pričakovala lepih darov.
Stan Laurei je dobil za božič ločitev od svoje druge žene.
Kaj mislite, česa si je želela dražestna Joan Crawford?
»Ko bi ml božič prinesel vsaj malo sreče!«
t
Roosevelt za kvalitetnejši film
Ameriški listi poročajo, da se je te dni prezident Roosevelt sestal z Willyem Hay-som, ki ga je ameriška filmska industrija najela za »prostovoljnega« filmskega cenzorja, in z vodilnimi člani ameriškega filma, da se porazgovore o izboljšanju kulturnega nivoja hollywoodskih filmov. Menda pa se niso popolnoma sporazumeli, kajti Roosevelt je baje zagrozil, da bo Haysa nadomestil s poštnim ministrom Farleyem znanim organizatorjem demokratske stran ke, če bodo njegove besede bob ob steno. Roosevelt je tudi zahteval, da ne sme biti v f'imu to'iko »golote«, producenti pa pravijo, da filmi drugače ne vlečejo.
Kot pikante ri jo pa je vredno omeniti, da ze bil Rooseveltov sin James, ki je bil svoj čas očetov tajnik, pozneje pa zavarovalni uradnik, istočasno imenovan za podpredsednika družbe Sama Goldwyna, Na teden prejema 1250 dolarjev, kar je tudi za ameriške razmere lep zaslužek.
Ali ima kino vzgojni vpliv?
Pogosto se sliši mnenje, da kino nima najboljšega vpliva na množice. Slavni
Nova dvlgalna naprava
Nakladanje in razkladanje tovornih avtomobilov je zelo otežkočeno tedaj, ko so bremena tako težka, da jib ai mogoče obvladati s silo mišic. Pomagala, ki se jih poslužujemo so po večini nezadostna ter pri nakladanju strojev, sodov, zabojev itd. imajo mnogokrat za posledico raznolike nezgode. Poškoduje se lahko človek ali uničijo dragoceni predmeti. Za odpravo te hibe tovornih avtomobilov je bila zgrajena že množica priprav, ki so sicer zmanjšala težavno delo dviganja, niso pa v dovoljni meri razbremenile človeka.
Toda zahteve po primerni pripravi za nakladanje in razkladanje postajajo čedalje večja; posebno tedaj, ko se je začela zanje zanimati tudi železnica, ki je bila spoznala, da je pospešitev tovornega prometa mogoča le z vzajemnim delom tovornega avtomobila in železnice. Tem zahtevam naj bi zadoščala priprava, ki jo vidi mo na naši sliki. Na koncu voza je nameščena navzven in v notranjščino zasukljiva nosilka, ki se lepo sklada z okvirnim profilom voza.
Breme pritrdimo na navzven obrnjeno ročico ter ga s pomočjo varnostnega vrete-na potegnemo kvišku. Nato ga zanihamo nad voz ler odvijemo vrv. Nihaj je lahko izvedljiv ter zadošča zanj v vsakem primeru ena sama oseba. Breme vztraja namreč pri premiku neprestano v isti višini in ni pri premiku treba opraviti nobenega dela
Pri vožnji je postavljeno nihalo pravokotno ua profil avtomobila, tako da praktično ne zavzame nobenega prostora. Ce tO bremena zelo velika ali če naj jih dvignemo visoko, moremo ročico raztegniti. V tem primeru moremo z njo nakladati predmete na druga vozila Razen tega moremo s pridom uporabljati opisani dvigalni žerjav pri vgradnji motorjev ali pri nezgodah. Posebno v tem primeru pomen ja nova priprava napredek Dozdaj so namreč avtomobili, ki so služili očiščevalnim in reševalnim delom pri nezgodah bili večinoma v garaži ter čakali na delo. Sedaj jih bo nadomestil tovorni avtomobil, ki bo sicer neprestano na delu.
Način vgradnje novega žerjava je zelo enostaven. Njegova teža je v primeri s po-vprečuo zmožnostjo 1500 kilogramov vprav
Pratične novote
Majhno toda praktično
Gospodinja je testo vmesilo, skrbno pobira ostanke testa iz sklede, toda zadnji ostanki se z žlico ne dado več doseči. Tu pomaga gumasti strgalnik, lopatica iz gume, ki nima kotov in vogalov in ima priročen lesen držaj, tako da je ž njim udob-uo delati. Mehki gumasti stralnik, ki mu je eden stranskih robov tenko sploščen, pobere tudi najmanj4e ostanke testa iz
francoski igralec Fernandel pravi o vzgojni vlogi kina tole:
»Mislim, da je kino gledališče. To j® živa, nova umetnost, ki ima lahko velik vzgojni pomen, ž njim je pač tako, kakor z jezikom, da lahko povzroči mnogo dobrega ali pa tudi mnogo hudega...«
Visoke in težke so ...
Starost filmskih div je vedno neznana, ker je pač niti diva niti podjetje nikoli ne izda. Ali zanimive so tudi druge številke. Presenetilo vas bo na primer, da Greta Garbo, ki se zdi v filmu precej velika, ne meri v višino več nego 167.7 cm, tehta pa 56.70 kg, dočim je Katarina Hepburn 172.7 cm visoka, je pa obenem lahka ko pero, saj ima samo 49.98 kg. Mirna Loy meri v višino 167.6 cm, tehta 49.89, elegantna Caudette Co bert je visoka 165.1 cm, težka 46.72 kg. Dolores del Rio 1633 cm in 54.43 kg, drobna Sylvia Sidney 162.7 cm in 47.11 kg, Joana Crawfordova 162.6 cm in 58.59 kg, a Norma Shearer le 154.9 cm, tehta pa 53.52 kg.
Nov Chaplin
O Chaplinu redkokdaj kaj čujemo. Zdaj pa poroča »Paris Soir«, da pripravlja nov film, ki bo neikaka politična satira, kakor je bil film »Moderni časi«. Chaplin zavra/-ča govorice, ki so nastale, da hoče smešiti kak režim ali kako obstoječo vlada/-vino. Tudi ni res, da ga je ameriški minister Ickes inspiriral ali nagovoril, naj se loti takega filma.
Zfnlmiv ruski film.
V Rusiji so nedavno dokončali in prvič predvajali zgodovinski film »Aleksander Nevski«, ki podaja zgodovinsko borbo ruskega naroda na dve frenti: na zapadu se bore proti nemškim vitezom, na vzhodu bijejo ljuto borbo z mongolskimi tolpami. Film ima očitno tendenco in je jasno, da ga bodo morda z izjemo Francije povsod prepovedali.
Ne pozabite na ptičke l
sklede. Z isto temeljitostjo pobere tudi maslo s papirja ali zadnji ostanek masti iz piskra. Posebno hvale vredna pa je njegova pomoč za pomivanje, ker odstrani vsako jed s k.ed in krožnikov ter ohrani tako pomivalno vodo snažno. Malo orodje, ki se da zel lahko osnažiti z vročo vodo, spada med potrebne pripomočke v gospodinjstvu ln bi ga ne smelo nikjer nedoatajati.
Gorčica ostane sveža
Industrija se je dolgo trudila, da bi iz-i delala praktične posode za gorčico, v ka-
terih bi se ta ne sušila in bi tudi ž njo po-mazana posoda ne nusila netečnega pogleda. Pogostoma se gorčica hrani sveža z izhlapevanjem jesiha, s katerim napolnijo poseben predel posode, pri novi posodi iz stekla se to zgodi samo z zrakotesnim za-
•• • ; J	-\v-' ; V,
)*
i-K " ■ > >
I H fes ^ ' ' '
porom kozarca. Pokrov iz rdeče umetne smole se privije na kozarec lz rdeče umetne smole tako, da ne propušča zraka, tako da se gorčica ne more sušiti. Pokrov je votel in tako visok, da ima pod njim prostora tudi žlica z dolgim ročajem za zajema je gorčice. Ročaj ostane tako vedno čist. Tudi žlica je iz rd>eče umetne smole. Priprava ni priporočljiva samo zavoljo svojih praktičnih lastnosti, temveč tudi zavoljo svoje mične zunanjosti.
Peru in psro
Peru, la tierra del Sol, dežela sonca, kakor jo v večji pesnitvi imenuje J. Santos Chocano (1867—1935). Samozavestni mož peresa se šteje za južnoameriškega Whit-vnana:
Walt Whitman tiene el Norte; pero yo tengo el Sur... t. j. W. W. drži sever, toda jaz obvladam jug.
Ta izjava bi veljala kvečjemu za verze. Kajti v prozi je mojster Južne Amerike ali vsaj Peruja — Ventura Garcia Calderón. Citatelji mesečnika »Naš glas« ga poznajo po kakih 20 nevelah, ki jih je tam priobčil urednik dr. K. Dobida, izbravši jih iz treh francoski pisanih obzornikov. Ameriški Latinci namreč pogosto pišejo v civoti govoricah. Z mrko izrazitih novel K nd *r* jeva osveta (Pomsta kondorova) je za Božič izdal Zdenčk šmid pri J. V. Pojerju v Brnu. Vsaka od* teh 14 povesti, obsegajoča poprek 8 strani, predočuje svoj svet. Svet belokožca, na drugi strani pa nedopovedljivi svet Andov, pragozda, pratoka, zlasti pa- svet tajinstvenih Indijancev. Z nasladnim drgetanjem nas uvaja v skrivnosti nespoznavne praduše. Kot eksotičen Guy de Maupassant se je izbubil v sijajnem »Očetu 48 otrok«. Odlikuje se v usodni zgodbi, kakršno so znali postaviti pred nas Mérimée, Poe, Tolstoj, Čehov, M. Schwab. Peruanec je moral priti — pravi E. Eisner — in nam pokazati, da 8 strani pogosto več pomeni kot 4001	A. D.
Glasnik mšru
Nicholas Murray Butler, rektor univerze Columbi je v New \orku in predsednik Car-negiejeve ustanove za mednarodni mir, eden dandanašnjih prvoboriteljev za sve» tovni mir — za kar ie dobil Nobelovo mirovno nagrado — je kakor običajno tudi na koncu letošnjega leta razposlal svojim prijateljem in znancem šitom vsega sveta svoje novoletne želje. Dobiti so jih tudi nekateri naši rojaki. Letošnje božično in novoletno vošči/o vsebuje nekaj misli iz uvoda v Butlerjevo knjigo »Svet v vrenju« (A World in Ferment), ki jo je izdal pred 20 leti (l. 1918.). Glasijo se:
»Mir nikakor ni ideal, mir je samo stanje, ki sledi dovtšitvi ideala. Ide^f sam po sebi pa je človeška svoboda, pravica in častno vodstvo družbe, ki je človekoljubna in v lepem redu. Ako je to dano, potem sledi trajen mir kot naravna posledica. Brez tega pa ni miru. temveč vlada samo nasilje, dokler se svoboda in pravica ne upre-ta pri težnji za mirom.«
Spominjajte se v mrzli Umi malih pevčevi
Smučarska sezona se \e začela
KLUBSKI SMUČARSKI DAN
Včeraj so naši smučarji prvič nastopili v tekmah in sicer za naslove klubskih prvakov
Včeraj je bila prva velika smučarska nedelja v letošnji sezoni. Snega je povsod obilo, tudi v kakovosti mu ni bilo oporekati, razen tega pa je prevladovalo mirno vreme, ki je bilo kakor poklicano za tekmovanje. Ne samo v višjih, tudi v nižjih legah se je blesketal pršič, mestoma pač nekoliko osrenjen, vendar za dobro smuko še zmerom zadosti ugoden. Klubi so seveda izkoristili ugodno priliko in zato je bilo na najrazličnejših krajih smučarskih prireditev na pretek. Zlasti gorenjski kot je zaznamoval veliko število prireditev, predvsem Planica, kjer so na klubskem dnevu Ilirije nastopili tudi tekmovalci drugih klubov,
dalje je omeniti veliko prireditev na Jesenicah s klubskim dnevom Bratstva, kjer so se pomerili tekači, na Rožci pa so pokazali svoje veliko znanje vrli jeseniški tekmovalci v alpskih disciplinah. Tudi blizu Ljubljane smo imeli v »ljubljanskih Blokah« v Zlebeh večjo smučarsko prireditev, prav tako pa je Pohorje sprejelo prve letošnje tekmovalce. A tudi sicer so prijatelji bele opojnosti prišli na račun, zasnežene poljane so bile namreč na vseh krajih polne navdušenih nedeljskih smučarskih izletnikov. Smuk v letošnjo sezono je bil več ko zadovoljiv.
V naslednjem poročila o tekmah:
£16 Vil SI IHrifanskih
tekmovalcev
Lepe smučarske In skakalne prireditve v Planici
Planica, 8. jan.
Planica ima letos snega toliko, da ga bo dovolj tja do Velike noči. Tihe Rateče sni-vajo te dni pod debelim snegom, divni pla-niški kot z udobnim domom SK Ilirije pa se je spremenil v najidealnejši smučarski raj, ki bi bil razveselil lahko še vse večje množice smučarjev v tem našem zimskem eldoradu, kakor jih je bilo tukaj v teh dnevih. Toda sneg ie letos legel globoko v doline in tako je pač povsod nekaj prilike, da se smučarski svet lahko udaja veselju na smučeh. Kdor pa je le prišel, mu gotovo ni bilo žal toliko sonca in lepote, ki ju je lahko užival sredi planinskega miru in božje narave.
Najbolj živahni so bili seveda v športnem taboru, v udobnih prostorih depen-danse iliriianskega doma, kjer so se zadnjih 14 dni številni ilirijanski tekmovalci pripravljali za svoj današnji prvi nastop med seboj. Trenerske posle opravlja med njimi naš najidealnejši smučar, olimpijec France Smolej, ki je z današnjim nastopom svojih varovancev lahko nad vse zadovoljen. Vprašanje trenerja je Ilirija re-iila nad vse srečno in v zvezi s tem nam prihaja na misel enako vprašanje pri sa-vezu, ki še danes, dan pred začetkom sa-veznih tečajev, čaka na rešitev.
Kakor ostali smučarski klubi, je tudi SK Ilirija danes v okviru klubskega dneva izvršila revijo svojih tekačev in skakačev. Kakor smo že rekli, so bile vremenske in snežne razmere za prireditev najidealnej-še. Ie nekoliko prehud mraz je v dopoldanskih urah deloma vplival na potek tekmovanj. Svoj klubski dan je Ilirija izvedla v celi vrsti raznih konkurenc, v glavnem pa v tekih in skokih, ki so se nato ocenjevali posebej za mladino, za naraščaj, za juni-orje in za seniorje, pa še ločeno kot posebno tekmovanje in za kombinacijo.
Teki
so bili na sporedu ob 9. Start in cilj sta bila za vse tekmovalce pred domom Ilirije, proge pa so v raznih variantah potekale v lokih proti Podkorenu in nazaj do Rateč ter mimo skakalnic — seniorska je kot najdaljša vodila še do Tamarja in nazaj — tako da je najkrajša merila 3 km, naraščajska 5 km, juniorska 9 km in seniorska 17 km. Na startu se je javilo vsega 34 tekmovalcev, od katerih so razen 5 prispeli tudi vsi na cilj. Med seniorji je izven konkurence startal tudi trener in član Bratstva France Smolej, ki je tudi to pot opravičil svoj glas in dosegel najboljši čas dneva (1:11:06). Med klubovimi člani se je razvila ogorčena borba za prva mesta, v kateri je slednjič z enominutnim naskokom zmagal Kerštajn Andrej, po kvaliteti enaka rezultata sta dosegla tudi njegova najnevarnejša konkurenta Mrak in Petrič. Naslednji trije plasirani tvorijo spet skupino zase s približno 5 minut slabšim časom, še naslednji trije pa so nato zaostali že skoraj za 15 minut za najboljšim. Na progo je šel tudi večkratni klubski prvak in favorit današnjega teka Leo Knap, ki pa si je v prvi tretjini proge zlomil smučko in je moral izstopit'. Knap je pozneje z izposojenimi smučmi Smole ja sam še enkrat pretekel progo in dosegel čas, ki bi mu bil v konkurenci prinesel prvo mesto (1:14). Značilno je, da so najboljši trije Ilirijani zaostali kcmaj za štiri do pet minut za Smolejem, kar pomeni, da so v zadnjih 14 dnevih mnogo pridobili.
Enako zanimive in do zadnjega napete so bile tudi konkurence mlajših razredov, kjer se povsod pozna velika vnema in smotrna vzgoja, ki so jo ilirijanski tekmovalci deležni pri sekciji. Organizacija prireditve je bila v rokah načelnika g. ing. Koudelke in še nekaterih preskušenih zim-skosportnih delavcev SK Ilirije in je bila v vsakem pogledu odlična.
Podrobni rezultati v tekih so bili naslednji:
Seniorji (17 km — 13 tekmovalcev): 1. Kerštajn Andrej 1:15.24, 2. Mrak Franc 1:16.26, 3. Petrič Anton 1:17.38, 4. Arih Miha 1:21.31, 5. Prešern Franc 1:22.45, 6. šporn Zdravko 1:23.11, 7. Krč Viktor 1:29.48, 8. Glonar Jože 1:30.04, 9. Bračič Danilo 1:31.03. Izven konkurence: Smolej Franc (Bratstvo) 1:11.06.
Junior ji (9 km — 10 tekmovalcev): 1. Rožič Janez 50:20, 2. Kajžar Franc 51:22, 3. Snoj Franc 55:12, 4. Makovec Lojze 55:57, 5. Dežman Tone 58:29.
NaraS«aj (5 km — 5 tekmovalcev): 1. Hrovat Janez 31:25, 2. Klinar Anton 31:31, 3. Vole Andrej 35:20.
Mladina (3 km — 6 tekmovalcev): 1. Makovec Janez 18:53, 2. Makovec Jože 19:19, 3. Petrič Janez 20:50.
ga so organizatorji najprej izvedli tekmovanje za seniorje, mladina pa je startala okoli 15., pri vsem tem pa je bil ves spored gladko končan v dveh urah. Kot sodnika sta fungirala na obeh tekmah gg. Jelenič iz Ljubljane in Ažman z Jesenic. Na veliki skakalnici niso bili doseženi skoki z dolžinami kakor pri treningih, videlo pa se je, da so mladi Novšakovi učenci dobili mnogo rutine in veselja do te discipline. Podrobni rezultati v skokih so bili naslednji:
Seniorji: i. šušteršiČ S. 218 točk (26.5 m, 27 m), Žerjav Drago 193.1, 3. Petrič Anton 186.3, 4. Kerštajn Andrej 182, 5. Tome Vlado 173.2, 6. Bračič Danilo 165.6, 7. Likar Jože 145.4.
V kombinaciji je postal klubski prvak
Kerštajn Andrej s 422 točkami, drugo in tretje mesto pa imata Petrič Anton (412.8) in Bračič Danilo (321.6 točke).
Izven konkurence sta skakala na obeh skakalnicah tudi dva Jeseničana, Razinger in Pogačnik.
Juniorji: 1. Mežik Janko 216.5 točke (22.5 m, 22, 22.5 m), 2. Gregori Leopold 209.9 (21.5, 22, 21.5), 3. Rožič Janez 192.2 (19.5, 20, 19.5), 4. Ozvald Lojze 178.9, 5. Kavalar Vinko 178.2, 6. Kajžar Franc 172.8, 7. Hrovat Anton 162.7, 8. Dobrila Edo 157, 9. Ažman David 153.5, 10. Dežman Tone 139.9,
Klubski juniorski prvak v kombinaciji
je postal Rožič Janez s 432.2 točke, za njim pa se vrstijo Kajžar Franc (403.8), Ozvald Lojze (349.9) in Dežman Tone (312.4).
Pri mladini je bil vrstni red naslednji: 1. Makovec Janez 206.8 (17, 18, 18), 2. Hrovat Janez 200.4, 3. Mežik Jože 200.3, 4. Rožič Jože 186.1, 5. Makovec Jože 181.3.
Ilirija je pregledala svoje vrste in lahko mirno in z zaupanjem v svoje tekmovalce pričakuje naslednje smučarske dogodke. Prva velika preskušnja čaka tudi današnje ilirijanske zmagovalce že v nekaj dnevih — na II. zletu gorenjskih smučarjev v Kranjski gori.
Snk in slalom v
Ljubljana, 8. januarja
Da izrabi prosti termin, je priredila SK Reka v nedeljo še klubsko prvenstvo v smuku in slalomu, obenem je bila to tudi med-klubska tekma, katere so se udeležili poleg Reke, še člani Smučarskega kluba Ljubljane in Ilirije. Proti pričakovanju udeležba ni bila velika in kaže, da je pri nas zanimanje za klasično kombinacijo večje ko za alpsko.
Tekme so se vršile v lepi dolini žlebe, uro hoda od postaje Medno. Tu je dobrih krajev za kratke smuke in slalome na pretek in je kar težko katerega bi človek izbral. Prireditelj se je odločil za smuk s Petslinca, to je vrh, ki zapira na koncu dolino žlebe. Višinska razlika je bila 120— 140 m, proga dolga 600 m. Proga je vodila ves čas po odprtem svetu in je bila zelo strma razen zadnjih 100 m. Bila je otež-kočena s čisto majčkenimi grički, ki so delali tekmovalcem hude preglavice. Zgornja polovica smuka je bila pokrita s pr-šičem, spodnji del je bil pa popolnoma leden in razrit od zamrznjenih smučin, to je postalo nekaterim tekmovalcem usodno in so padli nekaj metrov pred ciljem in s tem izgubili dragocene sekunde. ča;a prvih dveh sta dobra, ostali so pa zelo slabo obvladali smuči. Priporočljivo bi bilo, če bi se eden ljubijenskih smučarskih klubov odločil in priredil, dokler so dobre snežne razmere, v okolici Ljubljane tečaj za mladino in Jun'orje v alpski kombinaciji. Vsaj osnovo bi si pridobili v nekaj dneh. V smuku je zmagal Vukšmlč Drago (Ilirija) v času 1.15, 2 Mlejnik Miloš 1.18. 3. Schneiter Erik 1.26 4. Sovre Marko
1.33,	5. GregoraČ Franc (vsi Ljubljana)
1.34.	Dalje slede 6. Deisinger Mudvik (Reka) 1.36, 7. Pičulin Dušan (neorganiziran) 2.47, 8. Zuccatto Vinko (Reka) 2.58 itd. Na tej tekmi se je posebno izkazala juniorska ekipa Sm ki. Ljubljana, ki je zasedla 2. do 5. mesto.
Popoldne ob 14. je bil v prvem levem žlebu slalom, ki je imel 80 m višinske razlike in je bil dolg okoli 270 m in je vseboval 30 vratic. Bil je tehnično težak, skoraj pretežek za te tekmovalce (kar se tudi vidi pri rezultatih (od 12 se je plasirala samo petorica). Slalom je vseboval vse like od Seelos figure pa do velikega T. Proga je bila zelo ledena. Progo sta trasirala gg. Hvale in Vučnik. Kot krmar je vozil Močnik Cveto in tudi dosegel drugi najboljši čas prvega predteka.
Rezultati so sledeči (prva številka je čas prve vožnje, druga številka druge vožnje in tretja je skupni čas obeh tekov); zmagal je Mlejnik Miloš (Ljubljana) 0.59,
Skoki
Popoldan, ki je ves žarel v zimskem soncu in snežni belini, je bil namenjen
mojstrom s skakalnic. Skakalni sport do-	„ _
biva to leta v leto večje štefvilo aktivnih	; 1.14 2.13; 2. Deisinger Ludvik (Reka) 1.12
pristašev in saano aa današnji klubski tek-	, 1.05! 2.17; 3. Vukšinič Drago (Ilirija) 1.18,
mi se je javilo za konkurenco 30 telimo"	1.10, 2.28; 4. Gregorač Franc (Ljubljana)
valcev. Seniorji so skakali na 40 metrski	j 1.22, 1,13, 2.35; 5. Hvale Maks (Reka)
skakairiri za domom, mladina pa na sv»-	2.02, 1.40, 3.42. Dva tekmovalca sta bila
fi 25Jnetnaki strmini. Zaradi boljšega sine-	J diskvalificirana, ostali pa so izstopili
Veleslalom na Rožci
V ostri konkurenci je zmagal Hubert Heim
Jesenice, 8. jan.
Na Rožci je danes TK Skala priredila tekmovanje v slalomu, ki je bila ena naj-odličnejših in tudi najtežjh prireditev te vrste v naši državi, saj je bil to pravi veleslalom na 1500 m dolgi progi, ki je imela 250 do 300 metrov višinske razlike. Proga je imela precej vratc, končala se je pa v hudem smuku in je zahtevala od tekmovalca velik repertoar tehničnega znanja in popolno obvladanje telesa. Na startu so se zbrali naši najboljši »asi« v smuku in slalomu, med njimi oba favorita Praček in Heim, ki sta imela letos že precej trd trening za seboj in je zaradi tega vsakdo z zanimanjem pričakoval izid te borbe. Star-talo je 11 seniorjev, med njimi en član Bratstva, ostali pa Skalaši, dalje 13 juni-orjev, 5 od Bratstva, 1 od Kovinarja, ostali pa Skalaši. Vsega skupaj je bilo na startu 24 tekmovalcev. Tekme je vodil v splošno zadovoljstvo stari preizkušeni športni delavec Drago Korenini. Rezultati tek.no-vanja. ki je pokazalo čudovito spretnost in uvežbanost Jeseničanov v tej prekrasni alpski disciplini, so bili naslednji:
Seniqrji: l. Heim Hubert 1:46, 2. Praček Ciril 1:47.6, 3. Klein Bruno (vsi Skala) 1:55.
Juniorji: 1. Stumpfl Tone (TK Skala) 59, 2. Mrak Marjan (Skala) 1:05.3. 3. Koren Tone (Kovinar) 1:05.4. Juniorji so tekmovali na progi, ki je bila dolga 800 m.
Klubski dan Bratstva
Jesenice, 8. januarja.
Danes je SK Bratstvo na Jesenicah priredilo svoj klubski dan, ki je zelo dobro uspel. Ob 10. dopcldne se je na igrišču Bratstva zbralo mnogo tekmovalcev, ki so se pripravljali za borbo. Točno ob 10. je dal starter znak in spustil prvega tekmovalca. Najprej so startali senior ji na 16 km dolgi srednjetežki progi, ki je vodila ob desnam bregu Save preko travnika na Plavžu do Hrušice in proti Možak-lji, kjer je bil precej hud vzpon, nato v
lahnemu smuku skozi gozd proti Pooarje-vemu travniku na HruBico nakar m je pa spet zadel vzpon do Mlak pri Moje traili, kjer je zavila nazaj proti Jesenicam skoraj po isti poti na cilj. Tekmovalo je 7 seniorjev, manjkala pa sita favorita Franc Smolej, ki trenira državno reprezentanco v Planici, in pa Knific, ki shiü vojaški rok. Zmagal je talentirani Ton« R&zirtger. Rezultati so bik naeUednji:
Seniorji: 1. Razinger Tone 51:28. 2. Pogačnik Tone 51:54.2, S. Markelj Leopold 59:56, 4. Strumbelj Ton« 1:54 (vsi Bratstvo). Izven locnkurenc«» je tekmoval Benedici«, član jeseniške Skale, ki je prispel tretji na cilj v času 54:51.4.
Juniorji (proga 6 km): 1. Kordeš Stanko 24:58-7, 2. Stana Roman 28:44, 3. Brun Albert 31:54.2, 4. Pogačnik Zdravko 32:27-8 (vsi Bratstvo). Tekmovalo je 6 junlorjev.
Mladina (7 tekmovalcev): 1. Knific Drago 9:07, 2. Brun Slavko 10:15, 3. Pan-čur Cvetko 10.25 (vsi Bratstvo).
Prireditev je zelo dobro uspela, ker je bil tudi sneg odličen, organizacija pa brezhibna.
Na Pohorju
Maribor, 8. jan.
Na področju mariborskega zimskosport-nega podsaveza je bilo danes več smučarskih tekem, ki so jih priredili mariborski klubi večinoma na Pohorju. SK Železničar je mobiliziral svoje tekmovalce že dopol dne za smuško tekmo na 12 km. Start je bil nad gostilno Mandl v Gornjem Rad-vanju, cilj na travniku nad Schlauerjevo gostilno v Gornjem Radvanju. Višinska razlika je znašala okrog 150 m. Čeprav sneg ni bil idealen, so tehnični rezultati prav dobri. Startalo je 20 tekmovalcev, in sicer v treh skupinah, seniorji, juniorji A in juniorji B. Tekmovanje se je končalo brez vsake nezgode. Tudi organizacija tek me je bila vzorna, bila je v rokah agilnih funkcionarjev 2elezničarja. Po končanem tekmovanju je tajnik kluba Jenko razgla sil rezultate, tehnični vodja pa je razdelil darila. Rezultati so bili naslednji:
Seniorji: 1. Heric Josip 54:01, 2. Muravc Viktor 54:44, 3. Anton Berlek 58:7.
Juniorji A: 1. Kuhar 58:49, 2. Jože Kra-snik 1:01.07, 3. Karel Stalekar 1:02.4.
Juniorji B: 1. Franc Kramaršič 1:00.5, 2. Anton Serberič 1:02.43, 3. Lado Babic 1:04.36.
SSK Maribor je priredil tekmovanje v smuku v Ribnici na Pohorju. SPD pa je zbralo svojo gardo pri Seniorjevem domu. Pri Ruški koči pa je bilo popoldne tudi Stanglovo spominsko tekmovanje, ki ga je priredil SK Maraton. O teh tekmovanjih bomo poročali v redni izdaji »Jutra«.
Mednarodni hokej
se je dobro začel
Ilirija je v dveh tekmah prepričevalno porazila gosta iz Beljaka in pokazala odlično igro
Ljubljana, 8. jan.
Po uspelem državnem prvenstvu ljubljanski hokeisti niso počivali. Dovolili si niso niti dneva odmora, temveč so takoj otvorili mednarodno sezono z gostovanjem starega znanca iz Beljaka, Villacher S. V. 2e lani Beljačani niso mogli v 5 srečanjih premagati Ilirije in se jim to tudi zdaj ni posrečilo. Toda, dočim sta si lani oba nasprotnika nudila poolnoma izenačeno igro, se je letos slika znatno sremenila. Ilirija je v obeh tekmah, zlasti pa v današnji, absolutno prevladovala in visoko prekašala goste. Zmagala je obakrat več ko zasluženo in če ne bi v drugem srečanju že v prvi tretjini izgubila zaradi poškodbe svojega najboljšega igralca, bi bil končni rezultat — že itak je bil ugoden — še poraznejši za Villacher S. V. Mednarodna sezona se je torej dobro začela, čeprav je hudo prizadela Ilirijo. Žitniku je nasprotnik po grdem foulu presekal z drsalko levo dlan do kosti, da so ga morali takoj odpeljati v bolnišnico in je veliko vprašanje, če bo do svetovnega prvenstva rana zaceljena.
S težjim nasprotnikom je Ilirija šele pokazala svoje znanje in veliki napredek od lanskega leta. Prednosti so prišle mnogo bolj do izraza, z njimi pa so se precej očitno pokazale tudi pomanjkljivosti in slabe točke med igralci. V drsalno tehničnem pogledu Beljačani niso zaostajali, kar se pa tiče hitrosti, skupne igre in bliskovitega prenašanja plošče na nasprotno stran, so znatno zaostajali za domačimi. Tudi v kondiciji je imela Ilirija absolutno premoč Finiš, ki so ga dali zadnji tretjini prve igre, bo ostal vsem, ki so gledali to srečanje, še dolgo v spominu. Beljačani so bili popolnoma stisnjeni v svoji tretjini, Ilirijani pa so, se kakor razkačen osji roj venomer zaganjali proti njihovemu svetišču, ki pa je bilo kakor začarano. Kljub najsilnejšemu pritisku se Iliriji ni posrečilo več ko enkrat spraviti puck v mrežo. Ce se lahko v igri govori o sreči, so jo tokrat imeli gostje obilno porcijo. Ista slika se je ponovila tudi danes. Kdor je računal, da bo Ilirijanom zaradi pomanjkanja njihovega najboljšega k^nil duh, se je bridko prevaril S podvojenimi močmi so hoteli nadomestiti izgubo in diktirali tako silen tempo, da je bil Villacher S. V. brez moči. Ce bi v tem ča?u imeli domači kompletno moštvo, bi b:la zmaga prav gotovo dvoštevilčna. Vsekako je dvodnevno gostovanje Beljaka pokazalo, da je Ilirija izvrstno pripravljena za mednarodna srečanja.
V naslednjem kratka poročila o tekmah.
Ilirija : Villacher S. V. 2:1 (1 : o, o :1,11 o)
Ilirija: Rihar, Pogačnik, Žitnik, Kačič, Pavletič, Gregorič, Gogala, Lombar, Mohr-bacher, rez. Eržen.
Villacher S. V.: Kamel, Zimmer, Kanzl, Ronacher, Petrič, Hirschecker I, Ebner, Hirschecker II, Welz
Obe tekmi je s precejšnjo popustljivostjo vodil g. Vodišek. Drsalna ploskev je bila oba dneva odlična, gledalcev vsakokrat po 300.
Prva tretjina je potekla v znamenju me-njaječih se napadov, ki pa zaradi čuječno-sti obramb niso rodili uspeha. Noben napad ni mogel ustvariti zrelih situacij. Tempo se je zmerom bolj stopnjeval. Nevaren položaj pred golom Ilirije je sijajno zaustavil Žitnik, in kakor blisk Švignil pred nasprotna vrata. Krasen pas Gregoriču, ki
je streljal, vratar je mogel ploščo le odbiti in že je 2itnik neubranljivo beležil prvi zgodi tek za domače. Do odmora tempo ni popustil.
V	drugi tretjini se je začela od Ljubljanskega polja valiti na igrišče gosta megla in kmalu skoraj ni bilo mogoče raz naravno tribuno videti gol na severni strani. To je silno otežkočilo poslovanje sodnika, ki je moral biti neprestano blizu pucka. Od časa do časa se je meglena stena nekoliko razredčila in omogočila boljši pregled do godkov. Igra se je vodila večina na sredi igrišča Mohrbacherju se je kmalu nudila zrela prilika, bil je sam pred praznim golom, a je njegov strel za malenkost zgrešil cilj. Moštvi sta si bili docela enakovredni, čeprav je bila Ilirija v rahli premoči. Megleni val je medtem že znatno posekal proslulo konkurenco v Londonu, tako, da ni bilo mogoče opaziti, kako je Petrič iz silne gneče dosegel izenačenje. Sodnik za čas je trenotek prej igro odžvi-žgal, vendar je glavni sodnik pisk pre-slišil in tako je gol veljal.
V	zadnji tretjini so se gostje le s težavo branili silovitih napadov in so se Cesto posluževali nedovoljenih sredstev. Domače je to razsrdilo, vendar niso plačali milo za drago, temveč so vprizorili generalni juris. »Hu-la. hu-la«, je bilo nenadno slišati iz ust kapetana Ilirije Pogačnika, in začelo se je rajanje, ki ga pri nas še nismo videli. Samo enega moža so pustili v obrambi, s štirimi pa so napadali. In občinstvo je šlo z igralci! Stopicanje s pre-mrtimi nogami je na mah prenehalo, nihče ni več občutil strupenega mraza. Be-ljaški vratar je opravil nadčloveško delo. Neprestano je moral odbijati ploščo, zdaj od leve, zdaj od desne strani. Gol je visel v zraku. Sredi največje zmešnjave je končno Gregorič potisnil puck v mrežo. Se enkrat se je nudila domačim sijajna prilika. Ves napad se je sam znašel pred nasprotnimi vrati, vratarja so zvabili iz gola, zaradi prenagljenosti pa je strel zgrešil nezavarovani cilj.
Občinstvo je zadovoljno zapustilo ob 22. igrišče.
Ilirija : Villacher S. V. 5 * 1 (0:0, 2:o, 3:1)
Obe moštvi sta danes dopoldne nastopili z istimi igralci. Mraz je bil še občutnejši Ilirija je bila od začetka do konca v premoči, zlasti v drugi in zadnji tretjini. Ce ne bi bilo pri Iliriji nekaj izrazito slabih mest, bi gostje doživeli katastrofo. Eržen, ki mu je ves čas delala stabilnost preglavice, je kakor nalašč, imel najzrelejše prilike, ki pa jih je skoraj v celoti pokvaril. Sploh ni bilo pri streljanju sreče, kar pa je bilo dobro merjeno — odlikoval se je v tem pogledu zlasti Mohrbacher — Je postalo plen izvrstnega beljaškega vratarja Kamela. Tudi njegov vis-a-vis Rihar Je moral reševati kočljive situacije in je v vsakem pogledu opravil svojo nalogo odlično. Imel Je pred seboj železno obrambo, ki je stala kakor zid. Napad se je pošteno razživel šele v zadnji tretjini, ko se je spet oglasila »Hu-la, hu-la!«
Pri Beljačanih je treba pohvalno omeniti vso obrambo. Neprestani siloviti napadi Ilirije so jo končno tako izčrpali, da je morala kloniti. Naapd je poizkušal srečo z dolgimi Streli, ki pa jih je Rihar gladko prestregel.
Prva trejina se je kljub obojestranskemu prizadevanju končala brez gola. Gostje so bili še kolikor toliko enakovredni in so dr-
žali Igro odprto. Proti koncu Je prodrl Žitnik, a ga je branilec z grdim foulom neusmiljeno položil ob barieri na tla in ga nato še povozil z drsalko, ki je gladko presekala usnjeno rokavico in še kožo na levi dlani do kosti. Žitnika so takoj odpremili v bolnišnico in je Ilirija do konca igrala brez njega. Sodnik bi vsekako moral težek prestopek kaznovati.
V	drugi tretjini je bila Ilirija še bolj gospodar položaja. Gregorič je lepo preigral nasprotnike in ustrelil krasen gol. Po mnogih zamujenih prilikah se je končno Erženu vendarle posrečilo povišati na 2:0.
V	zadnji tretjini je po lepi kombinaciji med Erženom in Pavletičem prvi zvišal na 3:0. Takoj nato je bil puck spet v belja-škem golu, toda sodnik je golu odrekel pravilnost, ker ga je Gregorič dosegel z roko. Ilirija često greši s podajanjem v of-slde. Tudi po menjanju strani so domači venomer oblegali nasprotni gol. Gregorič je lepo zaustavil nasprotni napad in že je bil pred beljaškim golom. Vratar se mu je vrgel pod nege, toda Gregorič je prisebno dvignil puck preko njega v gol. Sled;ia je nevarna situacija pred domačim golo>n. kjer se je pred osamljenim Rihar-jem znašel ves nasprotni trio. Ice pa je to težko nalogo sijajno opravil. Ilirija se je takoj maščevala, vendar z razliko, da je zadela v črno. Mohrbacher je krasno prodrl po levi strani, precizno podal na sredino, Lombar pa je s hrbtom proti golu, torej v brezupnem položaju, vendarle prestregel ploščo in jo usmeril v mrežo. Tik pred koncem igre je Petrič iz gneče dosegel za goste častni gol.
Tudi nogomet so igrali
Jugoslavija : BSK 2:1(1:1)
Beograd, 8. jan.
BSK in Jugoslavija izkoristita kljub skrajni rivaliteti sleherni prosti termin za medsebojno prijateljsko srečanje, da s tem pomagata klubskima blagajnama. Danes je njunemu srečanju prisostvovalo 2000 gledalcev. Igrišče ni bilo očiščeno, ker je snežilo neprestano od petka do sobote zvečer. Igralci so zaradi tega do preko glež-njev gazili po snegu, kar je stavilo nanje velike zahteve v pogledu izdržljivosti. Žoga je v snegu dostikrat, obtičala in je bila sleherna kombinacija nemogoča. Zato se o regularni igri ne da govoriti. Obe moštvi sta nastopili z nekaterimi rezervami.
V	9. min. je Cirič pred golom Jugoslavije ustavil žogo z roko, sodnik je diktiral enajstmetrovko, ki jo ie Radovanovič pretvoril v vodilni gol za BSK. Jugoslavija je odslej nudila boljšo igro in je v 14. min. po Petroviču, ki je z glavo poslal žogo v gol, izenačila. Odslej so se vrstili incidenti. V 18. min. so Petroviča grdo foulirali v kazenskem prostoru, vendar sodnik ni reagiral. Petroviča so morali odnesti z igrišča, kmalu nato pa še Atanackoviča. Nekoliko pozneje je bil ranjen še vratar Jugoslavije Lovrič na očesu in ga je moral zamenjati Spasič, namesto Petroviča je tudi vstopila rezerva. Spet je sledila nova poškodba, tokrat je bil žrtev desno krilo BSK Manola. Malo za tem pa je bil ranjen na nogi še Cirič in tako sta se zaradi namestnikov moštvi popolnoma spremenili,
V	drugem polčasu je prišel BSK več do veljave. Sneg je bil močno steptan in napadalci niso znali niti iz daljave 3 do 5 metrov spraviti žoge v mrežo. Jugoslavija je od 20. min. dalje prevladovala do konca, a je šele v 25. min. dosegla zmagonosni gol. Zmaga Jugoslavije je bila več ko zaslužena in bi bolj ustrezal rezultat z dvema goloma razlike v njeno korist. Pri Jugoslaviji se je zlasti odlikoval Savič, pri BSK pa Moša Marjanovič, ki je igral tokrat desno krilo. Jugoslavija je v kondiciji znatno prekašala nasprotnika.
Sodil je s precej pogreškami Stefanovič, ki je večkrat oškodoval Jugoslavijo.
Hašk : Gradjanski 2:1 (l:o)
Zagreb, 8. janaurja
čeprav je bilo danes v Zagrebu lepo vreme, se je na tej prijateljski tekmi zbralo le nekaj nad 1000 gledalcev. Gradjanski je sicer imel nekoliko več od igre in je bil v premoči, a tega ni znal izrabiti. Tekma, ki je bila zamišljena kot prijateljska, je potekla precej ostro in je moral sodnik izključiti Haškovca Kacjana, igralca Duh in Dukovič sta pa bila poškodovana. To gre deloma na rovaš slabega sodnika Stan-kovlča, ki ni zadovoljil nobene stranke. Teren Je bil slab, tla so bila pokrita s snegom, mestoma pa ledena.
Nova uprav» ZNP. Danes Je bil v Zagrebu občni zbor zagrebškega nogometnega podsaveza, na katerem je bila soglasno sprejeta lista, ki jo je predlagal v imenu Grad jan skega Jožo Jakopič. Za predsednik je bil izvoljen dr. Ivo Krefenič (Gradjanski), za podpredsednika inž. Marko Ecimovič. Hašku je bilo ponujeno mesto prvega podpredsednika, a je to odklonil.
Zimski pokal
Hajduk : Split 2:0 (0:0)
Split, 8. jan.
V borbi za zimski pokal je danes Hajduk v prvi tekmi zmagal nad svojim lokalnim ri valom Splitom z 2.D (0:0).
SKOPLJE: Prijateljska tekma Ferencvà-ros : Gradjanski 5:1 (1:0).
Smučarski klub »Ljubljana«, javlja tek-movalcem-skakačem (seniorjem, junior-jem in naraščaju, da se vrši tečaj v skokih na skakalnici v Mostecu (za šišenskim hribom), od ponedeljka naprej vsak popoldne od 15. do 17. Tečaj vodi trener Bogo šrameL Vabimo izvenklubsko (neorganizirano) mladino, ki ima veselje do smu-ških skokov. Prijave sprejema trener na skakalnici ob goraj določenih urah. Predsednik.
Snežne razmere
Kranjska gom 810 m: —14, sončno, 80 cm snega, pršič, mimo, sankaJišče in drsališč» uporäbsno,
Bled 510 m: —9, sončno, 50 cm Snega, osrenjen, mimo, drsališče uporabno,
PofeJJuk» 1900 m: —14, delno ofoOatao, 120 cm enega, pršič,
Bohinj »Zlatorog« 590 ms —11, sončno, 85 cm snega, pršič, mimo,
B°hinj Sv. Janez 530 m: —11, sončno, 85 cm nega, pršič, mirno,
GorJuAe 1000 m: —16, dedno oblaóno, 80 cm snega, pršič,
Polževo' 620 m: —6, deli» obtočno, 45 cm snegu,
Nov» vas (Bisfes): —S, sončno, 40 cm snega pršič.
Pleska ^Mitve s® se že zabele
Ljubljana, 2. januarja Včerajšnja sobota je bla nekak necfi-cielen skok v predpust. Res je sicer, da so Ljubljančani prltino rajali že v decembru, ali to je bilo po več-ni po plesnih
šolah, kjer so seducili raznih plesnih novosti ali pa tudi ncrcsti. Da ne bo zamere! Na vseh kc-nc h in krajih eo bile včeraj v mestu plesne prireditve: tri večje stanovske in ena športna. Plesali so Ljubljančani tudi po rasnih gostilnah in barih, a ponekod so imeii »haus'oale«. Predpust je ki"atek in treba ga je izrabiti, čeprav sta b.'la dva praznika :n je mnogo ljudi, zlasti smučariev izrabilo cl:s c'ncva in še vmes-
skrbeli dve godbi: železničarska in domača policijska, ki sta se menjavali. Pr.reditev so posetili tudi gg. ban, župan, mnogi oficirji, poveljnik orožništva in drugi. Upati je, da so bili prireditelji zadovoljni, saj bo ostal lep prebitek, ki gre v korist podpornega sklada pcl cijskih nameščencev.
Pri S3L Ljubljana v Kazini
SK »Ljubljana« je razmerno mlad klub, a vendar je njegova elitna prireditev privabila v Kazino lepo štev-lo prijateljev, kluba. Prireditelji so poskrbeli za učinkovit aranžma. V glavni dvorani, kjer se je mladina pridno sukala na zvoke sokolakega jazza News-star, je bil pod balkonom velik gol, a zbirka čudovitih nogometn kov vseh mogoč h postav in obrazov je krasila balkonsko pročelje. Bar sam pa je bil ves preprežen z lampiončki, lepo razsvetljenimi papirnatimi stebriči in ker andoli. Zabava je bila imenitna, saj je bilo tudi dovolj prostora za vse močne plesne novosti, za lambeth-walk, za svvings In za druge. Do ranega jutra se je vrtela pridna mladina. S to prired tvijo se je SK »Ljubljana« gotovo prav dobro postavila.
no soboto za iz;e
v planine, so bile ven-
dar vse prireditve prav dobro ob'skane, tako da je začetek nle-ne sezone kar zadovoljiv. Ivüed prired'tv ami, ki j h velja v prvi vrsti omeniti, je nedvomno
trga vsili s v Tffgovs&eai
Bila je to elitna prireditev, ki je privabila v dvorano Trgovskega doma lepo število ljudi. Zlasti so tili zastopani trgovci, med katerimi smo opazli tudi najodlčnej-še predstavnike trgovskega stanu. Dame so bile v zares elegantnih toaletah in priznati je treba, da imajo Ljubljančanke dober okus, a domače sa'cns in šivlie je treba tudi pohvaliti za n;'ih iznajdljivost. Pod zvoki treh godb, ki so se nenrestano menjavale, se je razvila Drav prijetna in animirana zabava, ki je tramala do jutra. Prireditev sta izpopolni11 s svojimi n"stoni operna pevka. Va!erra Heybalova in plesalka Lidija Wissiakova.
PsIlsipM jtfes sta Taboru
Tudi na Taboru je b lo živahno, saj je policijski ples že tradicionalna prired tev. Prostrana dvorana sokolskega Tabora je bila polno zasedena, prireditelji pa so poskrbeli, da je bilo tudi prav prijetno. Dvorana je b la vsa v zelenju in lepo okrašena, a za zabavo in za plesa željne sta
Blssassikasffi sa plesali v Mstropolu
Tudi dimnikarji so imeli svojo zabavo, saj imajo prav tako prav co do veselih ur, do neprisiljene zabave. In zares je bilo v kleti pri Metropolu prav prijetno in živahno. domače in prisrčno.
14. JANČARJA NA TAEOTJC OB 20.S0. Vabila so razpo* > — Feklasnseije: telefon 21)74 — JN.T	lavijn. T" canova 3.



V^etosst	asa cesse
v IsaSaEsglEa
Filatelisti pogosto res ne morejo vedeti, koliko je kakšna znamka vredna, čeprav imajo katalog, Id naj bi jih o tem poučil. Dosti so temu krive razme ponudbe trgovcev po strokovnih listih. Ti trgovci prodajajo znamke za cene, ki so do desetkrat nižje od cen v katalogih. S tem se zbuja videz, da je padla vrednost znamk skoraj na nič. Na drugi strani pa kakšen zbiralec svojo zbirko previsoko ceni. S tem se zaveda v zmoto samega s~ba, po smrti pa še dediče svojih znamk, ki so mislili, da je v zbirki premoženje, potem pa dobe zanjo nekaj tisočakov.
Upoštevati moramo, da obstoje tri vrste cen za znamke: katalogova cena, prodajna cena in ljubiteljska cena.
V Švici preračunavajo zbiralci in trgovci cene evropskih znamk skoraj samo po Zumstenovrm katalogu, ki je eden najso-lidnejših in najtočnejših. Prekmorske znamke se obračunavajo po francoskem Yvertovem katalogu. Le malokdo uporablja Mich1 o v in Scnfov katalog, ki imata za posamezne države in izdaje zelo različne popuste. Zumstein In Yvert pa veljata v glavnem kot kataloga z netto-cena-
mi, ker sta prav za prav prodajna cenika obeh firm, ki ju izdajata.
In še nekaj! Cene, navedene v katalogu, so cene za res brezhibne znamke. Paketi z večjim števiioni različnih znamk so samo zaradi tega toliko pod ceno v katalogu, ker navac.no vse znamke niso urez-hibne. ali pa je v paketu precej znamk tiste vrste, ki jih ima trgovec dosti na zalogi in bi se jih rad odkrižal. Več na pa je seveda znamk, ki imajo tako nizko vrednost po katalogu, da se j h trgovcu ne izplača izbirati in sortirati ter na drobno prodajati, pa jih potem pomeče v pakete.
če kdo ponuja zbrko. viedno toliko in toliko, s tem zavedno ali pa nezavedno vara kupce. Navadno so v takih zbirkah boljše stare znamke prav slabo ohranjene. Stare znamke imajo svojo visoko vrednost le tedaj, če so resnični »klasični komadi« brez manjkajočih zobcev, tank h mest ali zarezan h robov. Mnogi zbiralci imajo to grdo navado, da gledajo pri nakupovanju starih znamk bolj na nizko ceno kakor na ohranjenost znamk samo da se lahko pobahajo, da imajo znamko ki je vr^na tol'ko in iol'ko sto'.akov ali tisočakov Morali bi se pa zavee'ati da se slabo ohranjene znamke dosti teže prodajo kakor brezh bne. Zato je pametnejše pustiti v
albumu prazna mesta za drage znamke,
kakor pa jih napolniti z »inval-dl«.
Prodajna cena se povsod ravna po ponudbi in povpraševanju. Pri tem pa velja za pravilo, oa stare znamke le malokdaj kolebajo v ceni. Drugače je z znamkami, ki se dobe le kratek čas pn poštnem okencu. če so izšle te znamke v majhni nakladi, se cene hitro poženejo kvišku. Navadno je temu vzrok špekulacija. Trgovci z znamkami so vzeli večje množine teh znamk, da jih potem zbiralci, ki jih hočejo imeti, morajo kupiti od nj h za vsako ceno. Nakup se pa kmalu ustavi in cens spet padajo, pogosto na nominalno vrea-nest. časih, zlasti pri znamkah za visoke zneske, pa celo pod njo. Nedavno se je dogodilo nekaj podobnega z liechtenstem-. sko žalno znamko za 3 franke. Kmalu po izidu so trgovci prodajali pocamezne kose po 12 frankov, danes pa že dobimo lahko ce!e pole za nominalno vrednost
Za znamke, tiskarske napake in posebnosti, ki izidejo v prav ma-'hnih nakladah, in se zato le redkokdaj pokažejo na trgu, seveda ne more biti nikakšnih trdn h cen. Tu odloča o ceni samo trenutno zanimanje. Ljubiteljske cene se plačujejo med drugim tudi za izredno lepo ohranjene stare znamke.
Omenimo naj še nazadnje, da skušajo kupiti mnogi zbralci svoje manjkajoče znamke za vsako ceno. V tem primeru pa ne smejo računati s tem, da bodo dobili zanje teliko, kakor so iih stale, zlasti ne, če morajo svoje znamke iz tega ali onega vzroka prav na hitro prodati.
Nove znamke po vsem sveta
Švica: Na novo leto so izšle tri nove švicarske znamke za veliko državno razstavo v Zürichu. Jekleno siva znamka po 10 cen-t'mov kaže obrtnike, ki nosijo svoje izdelke, rjavo rdeča znamka po 20 c. alegorijo švicarskega duhovnega življenja, sinja po 30 c. pa pogled na gorsko pokrajino. Znamke so prav lepo izdelane.
AIžt: Za stoletnico mesta Philippevillea ki je nastal na razvalinah starega rimskega mesta, so izdelali v Alžiru pet spominskih znamk.
Belgija: Zaradi izpremembe poštnih tarif je morala poštna uprava Izdati nekaj novih vrednot svojih znamk. Nova znamka po 40 c. je bila izdelana v vzorcu z državn'm grbom, znamka po 75 c. pa z glavo kralja Leopolda III. Za novo vrednost 2.50 fr. je dobila prejšnja znamka no 2.45 fr rdsč pretisk. Novi sta dve portovni znamki v dosedanjem vzorcu, in sicer rdeča po 60 c. ter s va po 80 c.
čile: K dosedan;! seriji znamk za letalsko pošto so izdali še škriljasto sivo vrednoto po 40 c. — Dosedanja serija s slikami predsedn'kov bo vzeta iz prometa ln nadomeščena z nov mi znamkami, ki bodo. kakor v Eolgariji reklama za izvozno blago. Doklej sta izšli v novi seriji dve vrednoti. Na znamki po 20 c. v s'nji barvi se vidi pridobivanje solitra. na vijoličasti po 50 c. pa je slika rudnika.
Papua: Za 501etn:co, kar je Anglija do-b'la Papuo, je izšlo pet spominskih znamk za letalsko pošto. Na znamkah se vidi pogled na zaliv Moresby; nad njim pa letalo. V kotu ie ovalen medal -'on s sliko kralja Jur'ja VI. S "ri ja obsega vrednote po 2, 3, 5 in 8 pennyjev ter po 1 šiling.
Trenggann: S sliko Sultana je izšla siva znamka po 8 centov.
Iran: Sedanje znamke s sliko šaha so se iznremsnile v teliko, c*a je na njih odpadel francoski napis »Post's Iranicnnes«. Doslej so od nove ser ie izšle vrednote po 5. 10, 15, 20 in 50 dinarjev.
Frf.ncr&ke 1-oVni'e: Po~evna smor^'n^ka znamka po 1.75 fr. + 50 c. je izšla v korist fonda za pofcrcn'e raka. Na njej ie slika zakoncev Cvrie^ev. Za'nkrat je znan h 21 različnih kolcnii. k-er so to znamko dobi". Ime vsake kolonija je posebej vtisnjeno.
Vatikan: 7a kcr>°res krščanskih arheologov ie 'zda'a vatikpnrka poštna uorava 6 r^sebn'h sncm'nsk'h znank z dvema različnima motivoma iz starih rimsk h katakomb.
Poljska poèta v Gdansku: Za 201etnlco poljske neodvisnosti so izšle štiri posebne znamke, ki kažejo Gdansk v IG. stoletju Znamka po 5 gročev je opečnato rdeča, po 15 gvoüev rdeče rjava, po 25 grošev vijo ičasta. po 55 grošev pa sinja. Zaradi teh znamk ja nemška vlada protestirala in je prav verjetno, da jih bodo kmalu vzeli lz prometa. Tako bo filatellja spet za eno politično posebnost bogatejša.
portugalska : Rjava znamka po 40 cen-timov v rjavi barvi je dobila pretisk »OIICIAL« in se zdaj uporablja kot službena znamka. — Za kongres vinogradnikov v LLsabonu so izlile tri priložnostne znamke, in sicer vijoličasta po 15 centov, temno rjava po 25 centov in rdeče lilasta po 40 centov.
Tonga: Za dvajsetletnico vladanja kraljice Šalote Tuban so izšle tri priložnostne znamke, ki kažejo vladarico v vladarskem ornatu. Znamka po 1 penny je rdeča in črna, po 2 pennvja rdeča in črna, po 2 12 pennyja pa sinja in črna.
J Turčija: Za petnajst letnioo republike so izšle priložnostne znamke: zelena po 2Vt kuruàa, oranžna po a kuruše, rdečkasta po 6 kurušev, karminasta po 2»/t kurušev, rjavo vijoličasta po 8 kurušev ter sinja po 2«/t kuruša. — Izdana je bila tudi posebna serija za desetletnico uvedbe latinice z istimi vrednotami, le z drugo sliko in drugimi barvami.
Nemčija: Letošnja se-i;a dobrodelnih znamk za zimsko pomoč kaže kraje v blv-i.1 Avstriji. Na rjavkasti znamki po 3+2 pfeniga je grad Fcrchteastein na Grarii-ščanskem, na sinje sivi po 4+3 pfeniga predarlska gorska cesta, na svetlo ze.e-ni po 5+3 pfenita Zeil, na zeleni po 6+4 pfe nige Vel;ki Klek, na cinobrastl po 84-4 pfenige razvalina Aggsteina. na rjavo kai*-minasli po 12 + 6 pfenigov spomenik princu Evgenu Savo fkemu na Dunaju, na rjavo li asti po 15+10 pfenigov Erzberg na Štajerskem, na sinji po 25 + 15 pfeni-
gov Hali na Tirolskem, na črno li"asti po 40+35 pfenigov pa Hitlerjev rojstni kraj Braunau. Znamke so zelo okusno izdelane, le nekoliko prevelike.
Novi Kebrjdi: S pretiskom »Postage due« oziroma »Chiffre taxe« so izšle naslednje pertovne rnamke: zelena po 5 cen-timov, oranžna po 10 centimov, rdeča po 20 centimov, o ivna po 40 centimov in zelena po 1 frank.
Patiala: S pretiskom »Patiala State« so izšle znamke britanske Indije, in sicer vsa serija po 3 p:'esov do 25 rupij.
Perak: Izdane so bile nove frankovne znamke: sinjksta po 10 centov, ultia-marinasta po 12 centov, oranžna po HO centov in črna ter rdača po 53 centov.
poljska : T rši a je serija znamk za 20 Idrico Peljelio, k; smo jo že svoje čase napovedali.
Novi Zcland: Iz"la je rdeča dobrodelna znamka po 1 + 1 penny.
Na področju mednarodne polit'ke smo stopili v novo leto v znamenju vidne negotovosti, ki je deloma razvidna tudi iz letošnjih
novoletnih poslanic
nekaterih državnikov in državnih poglavarjev. Vse sicer izrarajo želje po zagotovitvi miru in mednarodnem sodelovanju, skoro vse pa dajejo občutka negotovosti izraza s poudarkom, da je treba pospešiti spopolnitev lastne oborožene sile Tudi poslanici ameriškega prezidenta Rooseveita in angleškega m nistrske^a predsednika Chamberlaina v tem pogledu nista bili izjema. Optimizem, ki ga kažeio letošnje novoletne poslanice, je potemtakem zelo zmeren.
Zanimive spremembe je prineslo novo leto
v japonski politiki
na katero sta. kakor se zdi, od'ocilno vplivala predvsem dva pojava. Predvsem je to slab odmev Konojeve mirovne ponudbe Kitaiski. kateri se je sicer odzval podpred-sedn k kuomintanga. toda Canfka^šek ga je ob pritrjevanju stranke takoj odstranil in odklonil po?ajania z Janonci na osnovi njihovih mirovnih ponudb ki zasledujejo nodreditev Kitajske japonskemu vplivu Na dru«*i strani pa so prav ob oveho-du v novo leto pokarale izredno od^čnost v ob^pmbi svo^'h tihomorskih in V7hod"o-azijskih trgovskih interesov Zed'njene države, ki so v posebni noti opozorile japonsko vlado ra spoštovanje doklej veljavnega načela o po'itiki »odpri;h vrat« na Daljnem vzhodu Namesto odriopivše-ga k^era Konoja ki ie postal pred~edn?k taineffa državneea sveta, je prevzel vodstvo nove iaoon=ke v'ade ba^on H>anu- j ma, dosedanü pred^edn'k taine^a dri&v- J re^a sveta Zunanje ministrstvo je obdržal I Arita. — Pozornost je zbudilo poroč1-1o, ' da ro z°^'nipne državi» Severne Amerike . dovolile K'ta;rki pope*"!« v znecku 50 mili ionr^v dolariev Zanimivo 'e tud? letošnje izredno povišanje arrrfške^a drišavne-ra ornr^čTa, ki predv'deva n?d 8 mili-iavd do'aHev fokoli 400 miliif-d din) izdatkov. od kater h od^adg priblisno osmi s?mo na izredne kr«»d'te za povečano oboroževanje na morju in v zraku
V splošni evropski politiki
zasluzi ob prestopu v novo leto večjo pozornost razvoj odnošajev med velesilami, ki ga trenutno obeležujejo naslednji pomembnejši dogodki: angl.-nemški gospodarski in pomorski razgovori, obisk angleškega prem era Chamberlaina in zunanjega ministra Ilalifaxa v Rimu, ki utegne biti velikega pomena za vso evrop~ko politiko ter končno potovanje franccsk1:-<ra ministrskega predsednika Da'adiera na Korziko in v Tunis, ki je v neposredni zvezi z italijanskimi sredozemsk'mi zahtevami Sodeč po pisanju italijanskih listov, se Italijani cmejujejo za sedaj napram Franciji na naslednje glavne zahteve: sprememba položaja tuniških Italijanov, soudeležba v sueški družbi in koncesije v francoski luki Džibuti, ki je izhod šče edine železnice v Adis Abebo.
Za bodoči razvoj odnošajev
v srednji Evropi
so vredni upoštevanja tile glavni dogodki preteklega tedna: obisk poljskega zunanjega ministra pri kancelarju Hitlerju v Berchtesgadenu, ki je v zvezi z vprašanjem novih poljsko-nemških odnošajev po monakovski konferenci in novi ureditvi v podunavskem bazenu, nadalje novi razvoj notranje in zunanje politike v CSR, obmejni zapTetljaji med ČSR in Polivko ter med CSR in Madžarsko, ki so v glavnem posledica sproženih narodnostn'h občutljivosti v tem oredelu Evrope, še tesnejša naslonitev Madžarske na os Rim— Berlin, nova notranja poHtika v Rumunijl, kjer je prav te dni dobila nova »frenta narodne obnove« svoj statut, ter kontno napoved nekaterih rovih dio'omatrirh obiskov, med njimi obiska grofa Ciana v Varšavi.
Istočasno s povečano italijansko in nemško dejavnostjo v srednji Evropi se spričo zaposlenosti z zavarovanjem lastn'h interesov opa*a umik Francije iz srednje in vzhodne Evrope, na katerega je namignil tudi pariški polslužbeni organ »Temps« ob zatonu preteklega leta v uvodniku o nadaljnji veljavrosti f*-ancosko-poljske in francosko-ruske pogodbe.
Huda zima terja žrfro
Ledeni mraz ga je premagal
Osijek, 8. januarja
Predvčerajšnjem se j s zgodila v gozdu prsko Drave nedaleč od Osijeka huda nesreča kot posledica mrzle zime. Dostavlja-lec pri osijeikem sreskem sodišču M'hajlo Esapovič je šel popoldne v gozd, da si naseka drv Ker se zvečer ni vrnil, je drugega dne njegova žena to javila osiješki policiji.
Med tem ko je bila žena na policiji, sta prišla dva neznanca in prijavila, da sta rašla v gozdu truplo, ležeče poleg kupa drv. Bilo je očitno, da se je utrujeni mož vsedel. da se odpočije, nato pa je zaradi pritiskajočesa mraza zmrznil Zena je šla v gozd na kraj nesreče in v mrtvecu res prepoznala moža.
Volkovi so ga raztrgali
Jajce, 8. januarja.
Huda zima pritiska tudi v Besni, zaradi čecar volkovi čedalje bolj pritiskajo v vasi. Te dni je kmeókx sin Jezo Andrije-vič iz Pešpelja krmil ovce. Naenkrat se mu je približala telpa volkov. V trenutku so ga volkovi podiii na tla in ga začeli trgati. Naskočili so tudi ovce in v nekaj minutah pe-bili in požrli deset ovc. Jožu je priskočil na pomoč njegov oče hkratu z več Ecseci, ki so pregnali volkove in rešili ostale ovce. Jožu pa n'so mogli več pomagati. ker je bil že mrtev.
CSal^e Eavy :
Zaprta vrata
Na vratih pred parkom je bil napis: »Uvoz narstreže prepovedan!«
Veleposestnik samotar je clal ta napis pritrditi na vrata, da bi ga nihée ne motil v njegovi samoli. Odkar ga ie prevarala žena, ki jo je ljubil, je živel ločen od sveta in se je menil samo za svoje gospodarstvo.
Bodisi da je Denisa, ki se je pripeljala sem v svojem športnem avtu, ta napi3 prezrla ali pa je napis vzbudil njeno prirojeno upornost, izkratka — zapeljala je pred široko stopnišče gospodarske hiše. Vrtnar je prihitel, da bi ji ukazal, naj takoj odide. Teda prišel je že prepozno — ReEé, ki je ravr.o prijahal z izpreheda, je zagledal voz in se približal z jeznim obrazom. Ne da bi bil raz ahal, je strogo vprašal damo, kaj tam išče. Hladnokrvno ga je pomerila, potem je snela čepico z glave ter se začela česati; nevzg-jenega geopeda ni smatrala za vrednega, da bi mu odgovorila. Ta je le enkrat ponovil pra^ strogo svoje vprašanje. Denisa pa mu je Kratko odvrnila:
»Hotela sem si ogledati tale krasni park.«
»Ampak to ni dcvoljeno,« se je jezil. Ona pa se še zmenila ni zanj .stopila je iz voza ter korakala proti gredam, ki so jo zanimale.
Z onemoglo jeao je zrl René za njo. Potem je pok!'cai prestrašenega vrtnarja ter r-"
»Takoj zaprite vrata!«
Vrtnar je hitel zapirat. Reré pa je <~d-jahal proti hlevu in odšel potem v svojo sobo.
Denisa si je cgledaia grede, drevorede, jezerca, sobe in lepe vrtne paviljončke. Polem je bila radovednost utešena; vrnila se je k svojemu avtu ln se odpeljala proti vratom. Ta pa so bila zaprta. Vrtnar se je branil češ da je to strog ukaz njegovega gospedarja in ni hotel odpre i.
Denisa ni dolgo premišljevala. Vrnila se je z avtom p.ed gospo-ko hišo ter tam tako dolgo hukala, dokler ni pritekel sluga.
»Javite me svrjemu gospodu; hočem takoj govoriti z njim.«
Toda sluga se je kmalu vrnil; »Gospod obžaluje, da carne ne more sprejeti.«
Ne-kaj časa ga je gledala, ne da bi bila
i izpregovocrila. Nato ga je odrinila in odhitela po stopnicah, šla je skozi vse sebe, dokler ni obstala pred René Jem. René se je komaj premagoval ,ko je govoril:
»Imste nekoliko čudno navado, da obiskujete ljudi. .«	«
»In vi, gesipod,, imate nekrliko čudno navado, da zadržujete a o;'e obiskovalce.«
»Saj vas vendar, ne zadržujem.«
»Vrata pri pa ku so zaprta.«
»Mala vrata so odprta.«
»AU naj svoj avto tu pustim?«
»Kakor hočete!«
»Zakon pravi temu omejevanje osebne prostosti!«
»Zakon pravi temu motenje hišnega miru!«
Denisa je nekaj časa molčala. Potem je stopila prav k njemu in izpregovorila s čirto izpremenjenim glasom:
»Razumem vas. d: živeli ste hudo prevaro in ste v tako mladih letih postali sovražnik ljudi...«
Pogler al jo je ves presenečen, potem pa se je obmil pr<>č ter začel pregledovati račune na m.zi. Zrla je nanj: »So v redu?«
»Ne razumem ...«
»Mislim, če žetev kdaj ne uspe, vas jezi vse gospodarstvo, ne?«
Poe»mehljivo ji je odgovoril: »Krasne primere imate — škoda, da niste postali bankirka.«
»To m nič težkega, na primer; Za mene Je le eoa žena — a žena ta ne ijubi me ...«
Re'aé je mrliško prebledel in jezno odgovoril:
»Tudi jaz znam delati verze, milcstlji-*a: Na rvetu toLko je mež, vseeno je, kateri priče...«
Deniso je stresl>, kakor da jo je kdo udaril z bikovko. Obrnila se je in izgini-nila. Avto je pustila pred hišo ter odšla peš skozi mala vrata iz parka, čez pol urice Je bila v mestu. Premišljala je, kajj naj pečne. B"ez advokata menda s temle možem ne bo opravila... bil je taJco lep, a imel je tako grdo vedenje ...
Toda čakalo jo je presenečenje. Ko je prišla k svoji hiši, je bil njen avto že tam. Za mejala se je v duhu, češ. kako je hitel ta ^aro-bljenec brž na policijo,, da bi po številki avta zvedel njen naslov.
Ko je stopila v stanovanje, je ostrmela; iz sobe je zvenela godba .. nekdo je igral na kis vir, nekdo, ki je znal prav dobro igrali...
Po prstih se je približala vratom in pogledala skezi ključavnico: bil je René.
Planila je skozi vrata: »Kako ste prišli sem?«
»Sk ei okno, je malomarno odvrnil, ne da bi bil prenehal igrati.
Stanovanje je bilo v visokem pritličju. Zrla je nanj: njegov obraz je bil ves drugačen. nežnejši in žareč od navdušenja...
Ni se resno jezila, ko je vprašala: »Kaj hočete tu?«
Nasmehril se je: »Podvizal sem se, da vrčn vrnem obisk.«
»Ne sprejemam obirkov, gospod!«
»Sami ste me naučili, milrstiva, da se ni treba oziati ca račela gospodarja. Sicer pa — kako vam ugaja moja pesmica?«
»Prav čedra je — čigana je?«
»MoJa. Prišlo iri je na misel in zaigral sem jo na vaše besedilo.«
»Na kaMno besedilo?«
Zapel je; »Za mene je le ena žena — a žema ta ne ljubi me ..«
Molčal je nekaj časa.
»Ali bi se ne dalo to krko izpremeniti ?«
»Dala bi se! Za mre je le ena žena — ln žena ta me rada ima... Bo prav tako?«
»Imenitno!«
Prenehal je igrati in se je sklonil nad
njeno roko...
Huda burja na Primcrj«
Split, 8. januarja
V	petek je na srednjem Primorju zavladala strašna burja, ki je dosegla hitrost 80 km na uro. Včeraj okoli poldneva je dosegla največjo hitrost 88 km na uro. Morje je zelo razburkano in temperatura je nekcliko pad'a. Gibala se je med dvema in štirimi stopnjami pod ničlo.
Badnjak v Topniški
Topolšica. 8. januarja
V	letih po narodnem osvobojenju se je po naših kraj h naselilo sicer mnogo bratov Srbov, a najbrž boste v naši provinci težko naleteli na tako strnjeno srbsko naselbino. kakršno predstavlja zdravilišče za tuberkulozne v Topolščici. Med pac enti, ki jih še čez z rno ostaja v sanatoriju kakšnih 200, so namr°č brez redkih slovenskih izjem in pa nekaj Hrvatov skoraj sami Srbi, naključje pa je naneslo, da je pred 16 leti tudi vodstvo zavoda prevzel njihov rojak, sloveči specialist dr. Savič, ki je s svojim delom dvignil Topolš co do zavidanja vredne višine, prihodnje dni pa oddide na novo službeno mesto v Beograd.
Tik pred njegov m odhodom so se pravoslavni prebivalci Topolšice dom siili, da proslave svoj božič na podobno svečan način, kakor je v navadi povsod, kjer Srbi strnjeno prebivajo. Na badnji dan popoldne so se pacienti ob sodelovanju upravnega osebja zbrali ob vhodu v zdravilišče, poiskali v gozdu badnjake in j h nato v svečanem sprevodu odpeljali v sanatorij. Do-m'selni prireditelji so poskrbeli celo za skromno improvizirano godbo, ki je še posebej dvignila razpoloženje. V sprevodu so ponesli badnjak najprej šefu dr. Saviču, družinam ostal h dveh zdravnikov, ekonomu g. Zgoncu, nato pa še v vsak oddelek zdravilišča. V celoti je Topolšica pravoslavni božič preživela na nadvse prisrčen način.
Objave
Pogreb zaslužnega Sokola br. Ster.Ovc® v D«»nržrlah fco danes ob 16. uri. članstvo okrožja «e naproša, da se pogreba pclno številno udeleži v krojih s prapori. Zbirališče ob pol 15. v Sokolskem domu. KamniTko s -kolsko okrožje.
Ravnateljstvo š°Ie Glasbene Matice v Ljubljani obvešča gojence, odnosio nnh starile, da v ponedeljek 9. t. m. z~r~dl rojstnega dneva Nj. Vel. kraljice Marije ne bo pouka.
Opozarjamo na nocojšnji klavirji Koncert mlade £egke pian ist Viktorije švihlihove, katere umetniško izvajanje smo občudi:vaii že na njenem pavem ljubljanskemu koncertu pred dvema lete-ma. Nocojšnji korcert bo v veliki filhar-monični dvorani. Začetek točno ob 20. uri.
Spominjajte se v mrzli
r* nevesv !
Ui. ti
ü-'ü
v urin liavljea. — izdaia m konzorcij »Jutra« Stanko ViraaL — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskaraarja feran Jeraa. — tuaeiuiui uei je ougovoren Alojs. »^.jUl Vsi v Ljubljani,