AVE MARIA MAY, 1934 AVE MARIA published monthly by The Slovene Franciscan Fathers, Lemont, Illinois \ in the interest of the Slovene Franciscan Commissariat of the Holy Cross. Subscription Price: $2.50 per annum Naročnina: $2.50 letno. Izven U. S. A. $3.00 AVE MARIA P. O. B. 608, Lemont, Illinois Entered as second-class matter August 20, 1925, at the post office at Lemont, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Acceptance of mailing at the special rate of postage provided for in Section 1103, Act of October 3, 1917, authorized on August 29, 1925. Naročite se na 'ave maria" ki je glasnik katoliškega življenja slovenskim izseljencem v Ameriki in porok zvestobe katoliški Cerkvi. Vsak naročnik NAŠEGA LISTA JE PODPORNIK VELIKE MISL* MISIJONSTVA JEZUSOVEGA. ZAKAJ? DOLARJI, KI SI JIH NAMENIL ZA NAROČNINO NAŠEGA LISTA, NISO VRŽENI V KOT. KAMENČKI SO ZA ZGRADBO KRISTUSOVEGA DUHOVNlSTVA. ZA' TO JE BILA AVE MARIJA USTANOVLJENA, BI V GMOTNEM OZIRU PODPIRALA DIJAK& KANDIDATE ZA DUHOVNIŠKI STAN. TVOJA NAROČNINA JE SEME, KI NAJ NEKOČ OBRODI SAD V VINOGRADU GOSPODOVEM. KOLIKO & DIJAKOV, KI BI RADI ŠTUDIRALI, PA NIMAJO SREDSTEV. SAMOSTAN V LEMONTU J® TUDI SOLA IN VZGOJEVALISCE IDEJALN^1 FANTOM, KI SO SI ZAŽELELI SLUŽBE ALTA*' JA. SEDAJ RAZUMEŠ. NAS LIST UTIRA P0r TEM ŠTUDENTOM. AVE ARIA M aJeva štev. 1934- Nabožni mesečnik. -Letnik M6"" ciipuiuvu » °utev, tolažil se je s tem, da ima dovolj časa, ker bolnik moral govoto še dalj časa ostati v bol-'Cl- Nehote je moral na tega več misliti kakor a l'ruge, vedno mu je bil strah pred očmi, da bo 'tai'ček eden pogubljenih. Nekega dne so poklicali patra Bruna nana* .^oma k bolniku, postal je jako slab. Redovnik storil vse, da bi ga pripravil do tega, da bi se Pravil z Bogom, da bi prejel zakramente; da je olikan, to mu je nesrečnež že prvi dan povedal, k da vse je bilo zastonj. Napad je minil, bolnik je ^ zopet bolj miren. Drugega dne pa se pater n.!Un° ni mogel več premagati, da ne bi očital bol-, 11 njegove trdovratnosti in lahkomišljenosti po nje^ove duše. Povedal mu je, da bo brez-S°jno večno pogubljen, če ostane v svoji zakrk-eiosti. Toda starček je vedno samo rekel: 'Jaz ne verjamem ničesar." r "Torej vi ne verujete," je vprašal žalostno Ce^Vnik, "kar je Kristus učil, kar uči njegova sta k&r uči sv. Pismo, kar veruje vsak kri-n< da je večno pogubljenje?" "da ^ še verJe1'" J'e deJal starček brezbrižno, Uie* pa Peklo večno trpelo, tega pa ne verja- je t ''Mislite li," dejal je pater Bruno mirno, "da iern ' vi prav*te: "Ne verjamem in ne veru-bo i bil° Pekl° večno? Mislite li, Bog vas ''ujet ° spraševa'' vi verujete in česa ne ve- lež . n cia se 1)0 P°tem ravnal? Koliko nesrečno T ^ Že relc'0 Prevzeto: Jaz ne verujem, da je lt0 A kljub temu je Bog in ostane na veke, in ^stopijo taki prag večnosti, jih sodi On po Misiem izreku: "Kdor ne veruje, ta je pogubljen." " ,te H, da bo z vami drugače? Mislite li, da bo vam Bog rekel: "Nisi verjel, da je peklo večno, torej ne bo večno trpelo?" Ne, naj človek veruje nebesih ali na peklu ne izpremeni niti pičice. In ali ne, to na Bogu, na njegovi vsemogočnosti, na če vsi taki ošabni, napihnjeni učenjaki in brezverci vpijejo: Ni Boga, ni pekla, jaz tako trdim!, in če bi ves svet to za njimi kričal, ali mislite, da se bo radi tega kaj na nebesih ali na peklu spremenilo? Ne in ne! Svet je že nekoč tako poskušal, ko je pa minila božja potrpežljivost, je pričelo deževati, deževalo je noč in dan, da je voda stopala čez hribe, da je poginilo vse človeštvo razen teh, ki so bili v barki. Potem so se pa zopet povrnili k Bogu in se ga bali. Da, ljudje lahko taje Boga in večno kazen, odpravili pa s tem ne bodo ne njega ne kazni. Ko bodo prišli v večnost, bodo spoznali, da je pogubljenje, in hudič jim bo porogljivo rekel: Ali sedaj verujete, da je peklo?" "Saj jaz le pravim, da ni večnega pogubljenja," je menil starček. "To je ravno isto, kakor če bi rekli, da sploh ni pekla," odvrnil je redovnik. "Peklo brez večnosti ni nobeno peklo, to bi bile samo vice in nič drugega. Bistvo pekla je absolutna nezmožnost za pogubljenega, da bi prišel iz pekla, je neizpremen-ljiva nepreklicljiva večna kazen, obup v najvišji stopinji, je pomanjkanje upanja za vedno, da bo enkrat boljše, ali da bo prišel enkrat konec. To je ravno grozna usoda pogubljenih, da žive brez-skončno v svojih mukah, da ne morejo več umreti na vse veke, da vse njihovo kesanje, ves njihov obup, vse njihovo zdihovanje in jadikovanje več ne pomaga. "Kamor drevo pade, tam obleži," pravi Kristus, Sin božji, On pravi: "Crv ne umrje in o§enj ne ugasne." Recite zavrženim v peklu, da bodo enkrat prišli iz pekla, pa se bodo veselili in radovali in klicali: Peklo je odpravljeno! Pa recite ljudem: Ni pekla, na drugem koncu bote prišli ven!, pa noben človek ne bo držal več božjih zapovedi. Ves svet se bo norčeval iz Boga, Stvarnika in Ohranjevalca človeka, norčeval se bo iz cerkve in njenih odredb, vsak bi ostal namenoma trdovraten, zakrknjen, ne brigal bi se za greh zoper sv. Duha: — Bog bi moral enkrat vse take, ki so v grehu živeli in v grehu umrli, enkrat vzeti v nebesa! Pomislite, ali je kaj takega mogoče?" Pater Bruno je odšel, pustil je bolnika, naj sam o vseh teh resnicah premišljuje. Tudi drugi dan pater Bruno še ni obiskal bolnika. Pu tudi njega je premišljevanje resnice: Je peklo, in peklo čaka vse, ki bodo umrli v smrtnem grehu, silno pretreslo. On, ki je mislil do sedaj vedno, da je storil vsaj splošno svojo dolžnost, se je pričel bati radi odgovornosti pred božjo sodbo. . . Ni li mogoče, da bo tudi 011 pogubljen? Vse njegovo dosedanje življenje se mu je zdelo nekako prazno, tolažila ga je le misel, da je vedno delal in storil vse v pokorščini. V svoji duši je prosil Boga za milost, za usmiljenje radi marsikatere izgubljene ure, zaradi svojih zariikrnosti.,. Resni sklepi so se porajali v njegovem srcu. Prihodnji dan je sedel zopet ob bolnikovi postelji; ko ga je vprašal, kaj misli o peklu, zakričal je ta v vsi svoji jezi: "Sedaj me pa vendar že enkrat pustite pri miru! Ce me že hudič vzame, hočem imeti mir pred njim, saj dokler sem še živ!" In pričel je kleti in se rotiti, da je bilo groza. Pater Bruno je pa mirno odgovoril: "Kdo pa pravi, da bo vas hudič vzel? To se bo zgodilo le, če sami tako hočete. Ce se pa se sedaj spreobrnete, bo pa vse dobro. Bog vam je dal posebne milosti, sicer bi bili že davno v svoji trdovratnosti umrli." "S spreobrnjenjem je prepozno," je dejal starček. Nekako čudno so se zasvetile njegove oči. Tu je stopil pater Bruno bližje k njemu, prijel ga ljubeznjivo za desnico in rekel ginjenim glasom : "Ljubi, ljubi brat! Ne ni še prepozno, pri vas je še le enajsta ura. Tudi za vas je prelil Od-rešenik, Sin božji, svojo kri, tudi za vas in za vašo neumrjočo dušo je On trpel in umrl. Tudi za vas govori k svojemu nebeškemu Očetu: "Tudi za tega ubogega grešnika sem vzel vse na se, tudi za njega sem trpel grozne muke, tudi za njega sem umrl in zadostil; ali mislite, da vas Sin božji ne more rešiti?" Nekako srepo je gledal bolnik na redovnika Upanje, ki mu je je dajal, se ga je prijelo, ga nekako oživelo. Toda taka sreča se mu je zdela docela nezaslužena. Rekel je mirno: "Pater, vi mislite dobro z menoj, ne bom vas torej več preklinjal. Toda tega pa ne morem in ne morem verjeti, da se tudi jaz lahko zveličam. To, kar pripovedujete o Kristusu, je vse previsoko za me. Ali imate kako posebno znamenje, kak poseben dokaz za me, da je Kristus tudi za me svojo kri prelil, da je tudi za me in zaradi mene prišel na ta svet?" Pater Bruno je rekel: "Naj vam Bog odpusti vašo trdovratnost! Bog nam je razodel vse te resnice in dejstva po svoji cerkvi, in kdor Bogu in cerkvi ne veruje, temu se bo zgodilo, kakor bogatinu v peklu, ki je tudi zahteval posebno znamenje za svoje sorodnike; dobil je odgovor: "Ima- jo Mojzesa in preroke, če tem ne verujejo, tudi ne bodo verovali, če kdo vstane od mrtvih." ' Med temi besedami je vstal, in nepopisno žalosten radi obupanega bolnika se je ozrl na podobo Brezmadežne Device, ki je visela na steni, goreče jo 3® prosil, naj ona prosi pri Bogu za njega. Potem se je pa zopet obrnil k bolniku in se hotel od njega posloviti. Prav odskočil je, ko je pogledal na bolnika-Srajca se mu je bila na vratu razpela,opazil je trak s svetinjico. Videl je na prvi pogled, da je bila to svetinjica Brezmadežne Device, katero je nosi' stari brezverec. S tresočo roko je segel pater Bruno po svetinj ici in vprašal začudenega bolnika : "Za božj0 voljo, odkod pa imate to svetinjico? Veste, kaj pomenja?" "Imam jo že zelo dolgo; ne dam je ne vam, ne komu drugemu, je neki spomin." "Gotovo od vaše matere? Ali še živi?" od moje matere, pač pa od neke matere ob Spodnjem Renu, koje deček je padel v prekop. Slučajno sem šel tod mimo in sem ga potegnil iz vode Zena se mi je zahvalila, snela dečku svetinji' co iz vrata, jo dala meni, da jo vedno nosim, in m' naročila še nekaj drugega. Kaj, tega pa ne povem." Starec je bil vidno vesel pri spominu na tisti dan. Čudna sprememba je pa bila opaziti na obrazu redovnika. • "Hvala Bogu, da sem vas našel!" Pokleknil je ob bolnikovi postelji, povedal mu ves takratni dogodek in vprašal: "Ali ste molili vsak dan Ceščeno si Marijo, kakor ste moj' materi obljubili?" "Zakaj pa ne? Obljubil sem to dobri žen' in to obljubo tudi držal. Zakaj pa hočete t0 vedeti ? "Ker je bila dotična žena moja mati, in otrok, ki ste ga rešili, sem jaz," je dejal pater Bruno. Sedaj je pričel bolnik pripovedovati o svojem življenju. . . " Glejte," dejal je pate1 Bruno, "kako naju je Bog po tolikih letih pripe; ljal vkup po svetinjici Matere božje Vi ste m1 takrat rešili telesno življenje, jaz bom sedaj reši' vašo dušo. Ali se bote še ustavljali božjemu klicu?" Skesano je opravil bolnik spoved, spravil se z Bogom, z zaupanjem v božje usmiljenje je <-e* nekoliko dni umrl. Ena sama Ceščena si Marija vsak dan — 1,1 to je Marija tako obilno poplačala! Ustanavljajte podružnice! P. Bernard, O. F. M. Bilo ie proti koncu letošnjega posta. Na Evelethu so imeli petdnevno postno in obenem svetoletno pobožnost, ki so ji nekateri 'ekli; misijon. Sklep te pobožnosti je bil v ne-el;i° večer dne 25. marca. Torej na praznik Ma-r'jinega Oznanenja. In tisti večer ob sklepu svetoletne misijonske pobožnosti se je ustanovila na Evelethu nova organizacija, nova "Zveza". V sledečih vrsticah bom dal kratko poročilo, kakšna Zveza je to, povedal bom, čemu in zakaj se je ustanovila ravno tisti dan, in kakšne ugodnosti hoče dati svojemu članstvu. IME IN NAMEN, imenuje: "Zveza An Nova organizacija st Kelovega Ceščenja". Ze to ime samo pove, zakaj se je ta organi-facija ravno tisti dan ustanovila. Tudi se da ■ lrnena samega precej hitro spoznati, kakšen na- men ima ta nova Zveza. Namen Z,A.C. je, da bi se poživila med našimi slovenskimi katoličani molitev Angelovega Ceščenja, in še prav posebno kot družinska molitev. ČLANSTVO IN RAZREDI. ^ Z.A.C. se lahko vpiše vsak katoličan in vsaka ;itoIičanka, ki zna moliti. Za pristop ni treba 'Ugega kot na tihem povedati svoje ime nadan-Gabrielu, ki je vedno in povsod pripravljen ^''ejemati člane in članice ter jih upisovati v (il'uštveno knjigo. Poleg tega je treba plačati kot pristopnino V8ai en majhen košček dobre volje. Kdor te pristopnine plačati ne more, se mu resno odsvetuje, H bi postal član Z.A.C Članstvo te organizacije je razdeljeno v pet '"azredov: A, B, C, D, E. Razred A. — Člani in članice tega razreda se o, da bodo od časa pristopa molili Angelovo ,escenje redno enkrat na dan. Cas za molitev. 1,1 določijo sami. Razred B. — Člani in članice tega razreda se zavežejo, da bodo molili Angelovo Ceščenje dvakrat na dan, zjutraj in zvečer. Razred C. — Člani in članice tega razreda se zavežejo, da bodo molili Angelovo Ceščenje trikrat na dan, zjutraj, opoldne in zvečer. Razred D. — Člani in članice tega razreda se zavežejo, da bodo molili Angelovo Ceščenje trikrat na dan, pa tako, da ga bodo vsaj enkrat na dan molili glasno in skupno z drugimi člani in članicami iz domače družine. Razred E. — Člani in članice tega razreda imajo vse dolžnosti razreda D, zraven se pa še zavežejo, da bodo naučili moliti molitev Angelovega Ceščenja vse tiste svoje ljudi, ki je sedaj še ne znajo. ASESMENT. ''edni lies Poleg pristopnine se plačuje v Z.A.C. tudi asesment. Vendar se pa ne plačuje vsak kot je navada v drugih podobnih organi-tl(1.iah, temuč se mora plačevati vsak dan. Dnevni asesment se ne plačuje v denarju in ,t v vseh razredih enak. Sledeča razvrstitev ka-llegovo vsebino in višino: Razred A : vsak dan eno majhno premago- ni \'Hr, Razred B: vsak dan dve majhni premago- Ji. Razred C: vsak dan tri majhna premagovanja. Razred D: vsak dan tri majhna in eno veliko premagovanje. Razred E: vsak dan tri majhne in dve veliki premagovanji. (Opomba: V razredu E odpade drugo veliko premagovanje, kakor hitro ni v bližini nobenega človeka, ki bi ne znal Ang. Ceščenja.) Asesment pobira tajnik, zapisuje v knjigo in ga sproti oddaja blagajniku. UGODNOSTI Z. A. C. Zveza Angelovega Ceščenja daje članstvu več umrlega člana, temuč članu ali članici sami. Pogosti kot druge podobne organizacije. smrtnina je: Večno zveličanje. 2.) Bolniška podpora: Potrpežljivost. Poleg posmrtnine in bolniške podpore plačuje še Z.A.C. še te Plačuje posmrtnino. Posebna ugod-' posmrtnine pa je, da se ne daje dedičem 3.) Podporo za zdravje: Posvečujočo in 4.) Podpora za smrtno uro: Stanovitnost dejansko milost. do konca. Ustanoviteljica in neodstavljiva predsednica Z.A.C. je najslavnejša in največja žena, Maria Annunciata, po naše: Marija od Angela Pozdravljena. Tajnik in zapisnikar Z.A.C. je nadangel Gabriel. Tudi njegov urad ni nikoli izpraznjen. Blagajnik Z.A.C. je sam Sveti Duh, ki ima društveno blagajno v najlepšem redu in z največjo vestnostjo izplačuje podporo natančno po društve- SUGESTIJE Z K ustanavljanju podružnic Z AC. naj zlasti nagibajo sledeče misli: Brez molitve ne more biti lepega krščanskega življenja. Angelovo Ceščenje je pa posebno pripravna vsakdanja molitev. Ni predolga in tudi prekratka ne. Ni pretežka in tudi prelahka ne. Angelovo Ceščenje ima v sebi — čeprav je kratka molitev — v par besedah vso katoliško versko resnico: Omenja skrivnost presv. Trojice, včlo večen je, odrešenje, milost. Omenja Marijino materinstvo, devištvo, njene čednosti, zlasti ponižnost: Glej, dekla sem Gospodova. . . Uči nas, da moramo tudi mi po Marijinem zgledu čednostno [ Z. A. C. nih pravilih. Vedno dela vse v najlepšem spon1* zumu z Gospo Predsednico. Njegov urad ni kol' ne poteče. Drugih uradnikov ali uradnic Z.A.C. nim&-Konvencija se ne vrši nikoli, sej tudi ni. Zato tudi volitve odpadejo in ž njimi mnogo prepii'°v' izpodrivanju in nevoščljivosti. Glasilo Z.A.C. je vsak dober katoliški list, primer Ave Maria. . AGITACIJO. živeti. In še to: Kakor je prišel k nam Jezus P° Mariji, tako pridemo tudi mi po Mariji k Jezusu-In vendar se molitev Angelovega Ceščenj8 tako zelo opušča. Žalostna skušnja uči, da #a mnogi mnogi kar nič več ne molijo. In še bou žalostna skušnja nam pove, da so ga mnogi v teku časa celo pozabili, čeprav so ga nekdaj znali i" molili celo vrsto let. Te misli bi morale zadostovati, da bi se ka>' brž ustanovile premnoge podružnice in da bi se Z.A.C. še ta mesec razširila prav po vseh sloven* skih naselbinah. Zato kličem ob koncu tega poročila tako v začetku: Ustanavljajte podružnice! S to novico je znanost zadnje čase presenetila svet. Kaj je na tem? O, na kalifornijskem vseučilišču so na mrtvih psih delali poskuse, kako bi jih potom kemičnih injekcij v kri znova oživeli. Baje se jim je to posrečilo. V enem slučaju se je "poginola" žival čez nekaj časa začela gibati in celo zalajala je. Potem je še pet ur živela in končno poginila. V drugem slučaju so "vrnili" življenje že osem minut krepa-nemu psu. Doset minut po inje- kciji je njegovo srce začelo zo- pet delovati, a zaenkrat še ne- normalno. Cez tri in pol ure je postalo bitje njegovega srca normalno. A dve uri pozneje se je stegnil. Na podlagi teh posrečenih eksperimentov, so zlasti taki, ki kot pes čakajo na kosti Obujenje od mrtvih ne bo več čudež!? pri laboratorijih znanstvenikov, dotični na zunaj videti že mrte • zagnali hrup, da mrtve obujati ga je momoče umetnim potor" kmalu ne bo več čudež, in da bo vsaj za nekaj časa zbuditi, da tu- srnrt skoraj razorožena. V resnici pa v teh slučajih ni šlo za nikako resnično oživljenje. Življenje je bilo še tu, čeravno že tako v razkroju, da se na zunaj r.i več javljalo. Znanstvo je dognalo, da življenje polagoma zamira. Kajti vse življenje se odigrava po takozvanih življenjskih celicah, ki jih smrt polagoma u-ničuje. Ko je uničena zadnja, tedaj smrt res nastopi. In če je ona enkrat dovršila svoje delo in pustila za seboj samo razkrajajoče se truplo, so in bodo ostali vsi poskusi takega oživiti zastonj. To je možno le potom pravega čudeža. Dokler je pa kaka življenjska celica še živa. dasi je di na zunaj pokaže znake žlV' ljenja. To za nas ni nič novega' Bogoslovje se je s to teorijo ^ zdavnaj okoristilo. Po njegovi11 navodilih dajemo sv. odvezo sv. poslednje olje tudi takim, ^ so na videz že eno do dve UI' mrtvi. Samo pogojno seveda, kel ne vemo, je li res življenje še njem ali ne. In prav hvaležni b0" mo znanosti, če bo danes ali J11' tri znala zadnje ostanke čloVe' škega življenja tako razgibat1' da se bo tudi na zunaj pokazal0. Kajti v tem slučaju bomo sv. olj® lahko brezpogojno delili. Da t'1 pa znanost mogla kedaj res mr ve obujati, je izključeno. Tom01'6 le Gospod življenja in smrti. Iz kraljestva luči in teme. P. Hugo. PROTESTANT PRED TABERNAKLJEM. P obožen katoličan-konvertit Pripoveduje, kako se je povrnil v katoliško cerkev: "Starši so mi z&odaj umrli, zapustili so mi majhen kapital. Ko sem izstopil lz šole, dal me je varuh učiti li-|°gt-afije. Dobival sem, kar mi 'e bilo treba za življenje, a sicer Se li nihče zame brigal. Doživel -sem v svoji zapuščenosti mnogo ^lostnih ur. Kadar mi je bilo naJhujše, sem hodil v katoliško Cerkev in klečal ob oltarskih Rtopnjicah. Dasiravno še nisem 2 nikomer o tem govoril, sem yendar- veroval, da je Bog tam na drug način pričujoč nego v Protestantovski cerkvi. Ob nede-■'ah sem hodil k pridigi v prote-Ntantovsko molivnico, a po pri-in petju me ni več tam obdržalo. Nekega dne mi je varuh spodil, da je moje imetje izčrpano, a zdaj ne more ničesar več sto-j^i zame. Ril sem kakor oraam-•1etl: zadržal sem solze in molče se podal z mnogimi skrbmi v svojo podstrešno sobico. Preživljal sem se s samim suhim kruhom in vodo, pošel mi je zadnji denar in bilo mi je jasno, da bom moral umreti od gladu. Hitel sem v katoliško cerkev, pokleknil pred oltar ter pripovedoval Bogu, čigar pričujočnost sem tam čutil, svojo globoko bolest. Pomirjen sem vstal in še! na svoje delo. Komaj sem začel delati, poklical me je mojster in mi rekel, da je z menoj zelo zadovoljen, da mi bo od tega dne dalje izplačeval tedensko plačo. Še z večjo gorečnostjo sem hodil potem v katoliško cerkev. Nikdar pa nisem mislil na to, da bi postal katoličan. Ko mi je bilo osemnajst let, sem imel kot lito-graf toliko prihrankov, da sem mogel obiskovati akademijo v Monakovem. Nekega mrzlega novemberskega večera sem sedel v gostilni in zrl skozi okno. Na- enkrat sem zaslišal zvonček in videl sem duhovnika, ki nese sv. Rešnje Telo k bolniku. Druge-krati so duhovnika spremljal' ljudje in molili, tokrat nisem videl nikogar. Morda so se zbali vremena. Padla mi je v glavo misel: "Če ne gredo katoliki, pa ti izkaz< čast svojemu Gospodu!" Vstal sem in šel za duhovnikom v ozko ulico, kjer se je nahajal bolnik. Tu se je duhovnik obrnil, da bi dal — kakor je tam običajno — vernikom blagoslov. Presenečen je bil, ko je videl mene edinega, zato je držal za trenutek sv. Rešnje Telo pred menoj. V' temni noči sem stal tako blizu svojemu Bogu, kaj čuda. da se me je dotaknila milost božja. Ko sem vstal, sem bil trdno odločen, da postanem katoličan.. Drugi dan zjutraj sem poiskal duhovnika, proseč ga, da me pouči o katoliški veri. LITVI NOV JE POTEGNIL ROOSEVELTA. 2na.no je, da je predsednik °osevelt, preden je priznal . Ov.ietsko Rusijo, ameriškim dr-^vljanom zasigural versko svo-Sicer se pa Litvinov temu j^1 Prav nič upiral. Da celo neka- 0 užaljenost je hotel pokazati, a si Roosevelt kai tacega izgona. Ceš, ali ne veš, da je ver-jka svoboda v sovjetski republi- 1 Postavno zajamčena. S to ge- sto je baje on potegnil našega predsednika. Tako pravi Dr. Matthew, profesor vzhodne cerkvene zgodovine na episkopal-nem bogoslovnem semenišču v Chicagi. Prvotno, da je res sovjetska ustava jamčila versko svobodo in na to postavko se je Litvinov sklical. A pozneje je ta svoboda šla v koš. Danes so sov-jetom vse vere škodljiv mrčes, ki ga je treba čim prej zatreti. Ver- ni Amerikanci ne bodo pri tem nikaka izjema. Koliko je na tem resnice, se bo kmalu izkazalo. Povedala nam bo ameriška duhovščina, pod protektoratom našega tamkajšnjega poslaništva. Med njo je tudi katoliški duhovnik Rev. Leonard Braun, A. A. To je gotovo, da takim, ki so zavrgli večno Resnico kot sovjeti, je toliko verovati kot ciganom. ZAKAJ SEM SOCIALIZMU HRBET OBRNIL? Na to vprašanje je v posebni l_Jižici javno odgovoril avstrij-socialist Anton Krenn. Pra-I naslov knjižici je: Heim zur lrehe (Domov k Cerkvi). Pisa- •kn ski vi telj je videti iz krogov socialistične inteligence. Pravi, da je bil dolga leta izrazit svobodomislec in navdušen socialist. Na neštetih shodih je vžigal sodruge k vztrajnemu boju za končno zmago proletarijata, s katero se bo za človeštvo šele začela zlata doba. Toda končno ste ga le srečali pamet in milost. Pogled v Rusijo ga je streznil. Tam, tako si je dejal, je najradikalnejši socializem v absolutni moči. Najlepšo priliko je imel zasužnjeni prole-tarski masi dati, kar ji je obljubljal, ko pride do svobodnega razmaha in moči. Toda v resni-ci je ni dežele pod božjim soncem, kjer bi bile proletarske mase vkovane v tako suženjske ve- Tako se bo poslej imenovala dosedanja "Narodna katoliška liga konvertitov". Namen te nove "Zveze sv. Pavla" bo, onim, ki iščejo potov domov k materi Cerkvi, nuditi vso možno pomoč, da premagajo vse ovire, ki jim zastavljajo pot. Te ovire so za posamezne, ki bi se radi vrnili v katol. Cerkev, često naravnost nepremagljive. Treba je organizacije, ki jim pomaga jih odstranjati. Ce je kaka organizacija potrebna, je ta. Med nami živi najmanj 60 milijonov modernih paganov. Od ostalih 60 milijonov je 20 milijonov kato- Dne 2. dec. 1932. se je ubil nadškof v Santa Fe, New Mexico, Msg, Albert T. Daeger, frančiškan. Bil je skromna, pobožna Frančiškova duša, o katerem je takrat "The Fortnightly Review" pisala, da bo prej ali slej za svetnika proglašen. Ko se je nedavno tega eden njegovih tukajšnjih sobratov vrnil s svojega obiska v Santa Fe, je vedel Dva jezuita imajo kitajski komunisti v provinciji Kiangsi že skoraj tri leta ujeta. Zadnje čase se jima je posrečilo iztihota-piti na redovno predstojništve kratko poročilo, kako se jima godi. Poročilo pravi, da sta gotove čase izpostavljena splošnemu ljudskemu zasramovanju in rige, uživale toliko vsakovrstnega gorja, kot ravno v komunistični Rusiji. Pri pogledu v ta proletarski pekel mu je dejala vest: In v tako suženjstvo ti vodiš proletariat in ga navdušuješ zanje? Odgovoril ji je: Doslej da, a poslej ne več! Lagal bi sebi, lagal bi drugim. Zato sem socializmu obrnil hrbet. Javno naj izpovem resnico, ker ZVEZA SV. PAVLA. ličanov, ostalih 40 milijonov drugovercev. Med 100 milijoni onih, ki so zunaj pravega Kristusovega hleva, je mnogo takih, ki iščejo resnice, cele, čiste resnice in tudi takih, ki so jo že našli, pa se je radi raznih težav ne morejo okleniti. Ogromno misijonsko polje je to, a je bilo do zadnjega časa zelo slabo obdelovano. Katoliška cerkev je sicer vsako leto izkazala lep porast svojega članstva. A ta v glavnem ni šel na račun naših paganov in krivovercev, odnosno razkolnikov. Glavni prirastek je NADŠKOF HODI NAZAJ. povedati, da rajni nadškof nazaj hodi. To so pravil ljudje, ki prej niso docti marali za njegove očetovske opomine. Mnogo teh je po njegovi tragični smrti zopet začelo prihajati v cei-kev in k sv. zakramentom. Ker se je to nekomu čudno zdelo, jih je začel spraševati, odkod to nepričakovano poboljšanje. Pa so mu odgovarjali : "Rajni nadškof nam IZ RDEČE KINE. grožnjam, da bota usmrčena. Onadva pa pridno misijonarita med njimi. Le to jima je težko, ker ne moreta maševati in si tako privoščiti največje tolažbe in moči za to neprestano mučeni-štvo. Vrhovno predstojništvo reda se je obrnilo na sv. Očeta s sem javno branil zmoto, četudi nevede. To sem dolžan tudi onim-ki sem jih zapeljal v zmoto. Naj bi tudi ti z menoj vred spoznali-da je socializem Laži-mesija delavskih mas. Njih edina rešitev je povratek k veri in Cerkvi. Zato čujte me vsi, ki še tavate v zmoti, da je socializem vaša rešitev : Domov k Cerkvi! dobivala od novih katoliških priseljencev. Ta vir njene rasti je pa zdaj Amerika domala zamašila. To je katoliškim cerkvenim krogom odprlo oči. Začeli so se zanimati za misijonsko pol.1e med modernimi pagani in drugo vere i. Iz tega je pognala zda,l "Zveza sv. Pavla", ki bo imela v vsaki škofiji svojo podružnico-Ce je res, ko je nekdo izjavil, da je Amerika danes zrela za oks-fordsko gibanje, ki v Angliji Že nad sto let vspešno deluje na tem misijonskem polju, potem ima katoliška cerkev pričakovati lepe žetve. Bog daj! ne da miru. Prikazuje se nam m nas priganja, naj se spravimo 0 Bogom! To je delal, ko je bil živ. A takrat se nismo zmenil' za njegove opomine. Zdaj se mu ne moremo upirati!" Li gre z® resnična prikazovanja, ali sam° za žive očitke vesti stopnjevane po tragični smrti njih očetovskega pastirja, nismo poklicani razsojati. prošnjo, da bi jima kako omogočil to tolažbo in moč. In papeZ1 jima je dovoM, da lahko opravljata sv. daritev, če le moreta ti* sto, kar je bistveno, dobiti, to Je malo pristnega vina in pšenične-ga kruha, opresnega ali neopres-nega. Vse drugo, kar je cerkvenega prava, lahko opustita. ^ Ameriki se, kot mi pravi-ni°> za vsako figo zahteva prise-Ka- Za vsako listino, ki jo izpol-"'š pred javnim notarjem, moraš Priseči, da je vse tako, kot si izpovedal. In kolikokrat ni tako. Jotični tedaj laž s prisego potr- PROTI PRISEGI. di. In vendar je prisega nekaj svetega, kriva prisega nekaj strašnega. Boga se takorekoč pozove, naj potrdi laž. S takim priseganjem se samo greh dela in velik greh, resnici je pa bore malo pomagano. Zato je prav na mestu, da je zveza društev Najsvetejšega Imena v Buffalo započela akcijo, naj se prisega za razne malopomembne zadeve odpravi in zahteva le v važnih slučajih. Naša želja je, da bi bila ta hvalevredna akcija skoraj z vspehom kronana. SPIRITISTKA IN NJENA DRUŽINA. V mestu K. je bil misijon. •akoj prvi dan je pripovedoval ^0sPod župnik, da ima — na ža-j°st — v svoji fari spiritistko, ki Ze več let ne hoid v cerkev. Tudi "Jena hči ne izpolnjuje verskih dolžnosti. Njena vnukinja je n'a sicer pri prvem sv. obhajilu, ,0(li pa v protestantsko šolo. Se dan sem obiskal spiritistko. sem zelo nevljudno sprejet, steni sem opazil podobo Srca Jezusovega. To me je navdalo z zaupanjem. "Se še vedno bavite s spiriti-stičnimi poizkusi?" "Ze devet mesecev ne." "Tako ste mogli že devet mesecev pristopati k sv. obhajilu." "Sem izobčena iz cerkve." "Ce je odstranjen vzrok izobčenja, ste lahko zopet sprejeti v cerkev." In kažoč na podobo Srca Jezusovega, sem pripomnil: "To ne spada skupaj, podoba Srca Jezusovega in ekskomunikaci-ja; eno se mora odstraniti. Obudite kes." Pokleknili smo pred podobo in molili. Zena je obljubila, da pojde k sv. spovedi, vneto se je udeleževala misijona in po misijonu pristopala vsak dan k sv. obhajilu. Tudi njena hči se je vrnila v katoliško cerkev in vnukinjo je dala prepisati iz protestantske v katoliško šolo. To sta predsednik španske re-Publike Zamora in nemški diktator Hitler. Sicer bi Hitler proti ^u protestiral, ko bi ga kdo z J&moro v zvezo spravljal, ko te-^ še sveža judovska kri polje P° žilah, ki jo Hitler tako sovra-2l> kot Jud krvave klobase. Ven-si lahko podata roki. Oba, ko Da je Amerika dežela razpo-r<^> ki jo morda samo še boljše-v'ška Rusija prekaša, je splošno Zllano. Razporoke so postale že Prava narodna nevarnost, ki dr-sami dela nemale skrbi. Mor prebira časopisje, se mora esto smejati, kake vzroke navado zakonski pari za razporoko. . a se ta beg izpod zakonskega Jai'ma omeji, je katoliški župnik [*ev. John J. Moylan, Pough-eePsie, N. Y. sprožil jako pa-"tetno misel in jo dal javnosti v DVA "PLEMENITA" BRATA sta se povspela na vrhunec, sta uživala sloves praktičnih katoličanov. Danes pa vemo, koliko je njun katolicizem vreden. V Španiji so pred Zamorovimi očmi požigali cerkve in samostane, zapirali in morili duhovnike. V Hitlerjevem rajhu pa ni dosti boljše in kaj še pride, kdo ve. Ce so na monakovskega kardina- PAMETEN PREDLOG. pretres. Pravi, naj bi slučaji nameravane razporoke prišli najprej pred posebno duhovniško razsodišče, ki bi ga tvorili en katoliški duhovnik, en protestantski minister in en judovski rabin. Temu razsodišču bi morali naveličani zakonski pari predložiti svoje vzroke, zakaj silijo narazen. Ker so ti vzroki če-sto tako malenkostni in naravnost smešni, da se jih dotični najbrž kmalu sami sramujejo, la, ki je z odločnostjo Janeza Krstnika nastopil proti nazij-cem, streljali, a ga k sreči niso pogodili, potem vemo, koliko je ura bila. Nič novega ne bo za nas, če danes ali jutri zvemo, da v Nemčiji gore cerkva in samostani, ter teče duhovniška kri. Vse za narod kajpada. ' bi ta zbor marsikako zakonsko vojsko s pomirjenjem končal. Politična oblast, ki zdaj take slučaje rešuje, je dostikrat prelahka. Vsak malenkostni vzrok ji je zadosten za razporoko. In ko je ta enkrat dovoljena, je navadno že prepozno, taka dva zopet skupaj spravljati. In vendar se kajkrati sama kesata, da se jima je tako mudilo na "kort". Predlog imenovanega župnika je našel precej odmeva in odobravanja. TEREZIJA NEUMANN STIGMATIZIRANA. 4«. Roža pasijonka. Vt ti iz Konnersreutha. — Nadškof dr. Karel Kašpar. TRPLJENJEM se je odtrgala Rezika od vsega zemeljskega, očiščevala svojo dušo ter se odločno vrgla v naročje svojega Boga in Gospoda. Nikdar pa v svoji preprostosti ni hrepenela po kakih posebnih dokazih božje ljubezni, tem manj po stigamh. Saj, ko so se pojavile, niti vedela ni. kaj je to. V soboto pred pepelnično sredo, trinajstega februarja 1926. je morala zopet leči. V začetku posta so nastopile kot posledica tvora v ušesu silne bolečine v glavi. Počivajoč je neko noč naenkrat zagledala pred seboj Zveličarja, klečečega in molečega na Oljski gori. Jasno je razpoznavala drevesa, skale in tri učence, ki so sedeli nepremično, oprti ob deblo. Istočasno je začutila v boku silno bolečino tako, da je mislila, da mora umreti. Po levi strani ji je teklo nekaj toplega. Rila je kri, ki je izvirala iz rane na levi strani nad srcem, med četrtim in petim rebrom, tesno ob prvi kosti. Sele opoldne je nehala kapljati. (Kakor se je pozneje izkazalo, je bilo to v noči od četrtka na petek petega marca pred tretjo postno nedeljo.) Cez teden dni v noči na petek (dvanajstega marca) pred četrto postno nedeljo je videla Rezika bičanje Kristusa Gospoda, (II. skrivnost žalostnega rožnega venca), drugi teden (devetnajstega marca) pred peto postno nedeljo s trnjem kronanje Zveličarjevo (III. skrivnost), naslednji teden (dvajsetinšestega marca) pred cvetno nedeljo njegov križev pot, in v noči od velikega četrtka na veliki petek (drugega aprila) iznova Kristusa pri molitvi na Gezemanskem vrtu. Svojo rano na strani je zaupala samozaupni sestri Cenci (Krescenciji), in z njeno pomočjo je skrivala pred roditeljema svojo tajnost. Na veliki petek je obležala, in o veliki noči — kakor mi je pisal gospod župnik — so prvič zvedeli starši in on, da ima rane na roki in nogi. Da, še na veliki petek niso vedeli ne starši ne župnik, da vidi in doživlja trpljenje Kristusa Gospoda. Sestra Cenci ji je ta dan obvezovala roke in noge. Na rano v boku so bili starši opozorjeni nekaj dni pred velikim petkom, ko je Rezika slučajno ("in der Schwache") vzela ven krpo, s katero je imela rano pokrito. Glede stigem na roki in nogi je rekla: "Kdaj se mi je 1o zgodilo, ne vem. Na veliki pe- tek zvečer so bile rane nenadoma tu. Prej nisem nič vedela za nje. In tudi misliti nisem mogla nase, ker sem neprestano gledala na Zveličarja-Šele ko sem "prišla k sebi", sem čutila, da mi teč« kri tudi iz roke in noge. Pogledati pa se nisem mogla, ker sem imela oči zalepljene s krvjo. Zato sem prosila Cenci: "Poglej, kaj je z mojimi rokami in nogami, silno me bole." Od te dobe ima Rezika stalno stigme (znamenja ran), ki jo bole, "kakor bi me tam nekaj zbadalo." Vse prizadevanje zdravnikov, da j' rane zacelijo, se je izkazalo brezuspešno. Nasprotno, zdravljenje je povzročalo le silne bolečine, ki so se končale z nezavestjo. Bolje je bilo, če ni rabila zdravil. Rane so ostale sveže in odprte. In Rezika je zopet prosila pomoči sveto Terezijo Deteta Jezusa. Po tej molitvi in prošnji so se rane sedemnajstega aprila 1926 naenkrat zasušile-ne da bi se zacelile ali da bi se napravile brazgotine ali kraste na njih. Primarij dr. Seidl je rekel: "Nekaj posebnega je to! Te rane se ne gnoje, niti se ne prisade." Ker pa se tudi ne celijo, more Rezika stopati pi"' hoji samo na pete. Ob petkih — razven veselih dob cerkvenega leta — znova krvave. Kakor že omenjeno, je ležala Rezika od trinajstega februarja 1926. Na dan prve obletnice svetniškega proglašenja svete Male Terezije — sedemnajstega maja 1926 — jo je obiskal župnik-Sredi začetka stavka (o povsem nedolžnem predmetu) je naenkrat zopet zagledala poleg sebe svetlobo ter slišala, da se ji bo stanje nekoliko p°* lajšalo, dasiravno bo še mnogo trpela. Ostane naj le ponižna in otroško preprostega duha. — Mati ji je hotela pozneje popraviti posteljo, a Re' zika ni mogla obvladati kolen in se je zgrudila. To je še sporočila odhajajočemu župniku. Kmalu nato pa je prišla v župnišče, ko je še prej obiskala božjega Zveličarja v tabernaklju. Župnik je strmel in se čudil. Po njegovem odhodu se je skušala postaviti na noge in — čudno — mogla je brez težave hoditi. Na dan obletnice smrti svete Male TereziJe — tridesetega septembra — je Rezika zopet videla znano svetlobo in glas ji je naznanil še nadaljn.l® trpljenje, ki je kmalu nastopilo. Ekstatično videnje, pri katerem preživlja Rezika tudi duševno trpljenje Gospodovo od Oljske gore do Kalvarije, se je pojavilo vsak petek. prvj petek meseca novembra 1926 je prejela •'azven dosedanjih vidnih stigem še nevidne stigme trnje ve krone, ki so ji povzročale velike trajne bolečine na glavi. Prinala je, da menda nima na vsem telesu mesta, ki bi je ne bolelo. Cez štirinajst dni (19. novembra) je prišla |'adi težkega zasluzenja pluč in srčne slabosti v t^ko kritično stanje, da so jo zjutraj sprevideli. Tokom dopoldneva pa je jela med ekstazo krvavi iz osmih ran na glavi. In od tega časa se Ponavlja ta pojav vsak petek, tako da je robec, ki ga ima na glavi, od sveže krvi skozinskoz prepojen. Opoldne, po končani viziji trpljenja, je nastopil pravi smrtni boj. Težki dušeči napadi zamaknjenosti bodo zdaj in zdaj povzročali njeno smrt. Ob šestih zvečer je ležala takorekoč v zadkih zdihljajih. Dali so ji v roko mrtvaško sve-c°. v drugi je držala mali križec. Župnik je z navzočim duhovnikom molil molitve za umirajoče. Naenkrat je spustila svečo in križec, se posadila, telo se je zganilo in blažen smehljaj se je razlil po njenem obličju, dočim so iztegnjene roke po nečem segale. Rezika znova vidi svetlobo in sliši glas, ki ji zatrjuje, da je Zveličar z njeno vdanostjo zadovoljen. Da bi pa svet spoznal, da je nad nami še višja moč, ne bo umrla, pač pa bo še več trpela in tako sodelovala z duhovniki pri zveličanju duš. Drugi dan je vstala — zdrava. Rane (stigme), ki so se izprva pojavile na vnanji strani roke in noge, so se polagoma poglobile, dokler niso na veliki petek 1926 prodrle cele dlani. Na zunanji strani se vidijo kot črne kraste velike kot dinarski novec, na nasprotni so manjše in rdečkastejše. Podobno tudi na nogi. Rane so zelo občutljive. V četrtek zvečer izgube nekoliko od svoje trdobe in so podobne svežim ranam. Kakor že povedano, doživlja Rezika skoraj redno začenjajoč okrog polnoči od četrtka na petek vizijo trpljenja božjega Sina, in se ga tudi sama osebno živo udeležuje. Izjemo tvori vesela pove-likonočna doba, kakor na primer predlani od velike noči do praznika Srca Jezusovega, ko ima druga videnja iz življenja Gospodovega. Z nenavadno pozornostjo zasleduje in živo preživlja odhod Kristusa Gospoda iz dvorane zadnje večerje na Oljsko goro, njegovo ujetje, jetništvo in obsodbo. Kakor hitro pa Gospd nastopi svoj križev pot, gre z njim in za njim. MOJA POT V KONNERSREUTH. Vsako novico o "prikazovanjih in prikazih" sprejemam zelo previdno. In tako sem ravnal tudi glede konnersreutskih vesti. Zavedam Se< da ima v podobnih slučajih nemalo vlogo tudi Sutfestija ali histerija, da ne govorim o prevarah hudega duha. Sele, ko so razni škofje obiskali konnersreuth in se njihova sodba ni neugodno Gasila, ko je tudi ravnatelj mojega bogoslovnega ^Oftienišča in profesor novega zakona Mons. dr. uoskočil, mož silno trezne sodbe, po dvakratkem °bisku zrl na dogodek povsem resno, ko je razven-toga preizkušeni praški zdravnik dr. Hynek o tem Pojavu izdal z zdravniškega stališča ugoden spis, se novembra 1928 odločil, da si ogledam vse 0 na lastne oči. Doskočil je izrazil željo, da me Zemlja. Prosil sem prevzvišenega regensburškega škofa mons. dr-ja Mihaela Buchberger-ja za dovoljenje, ki sem je prejel z nenavadno ljubeznivim ^opisom z dne 20. novembra 1928. Na koncu želi Vjsoki dostojanstvenik, naj bi mu poročal o svojih vtisih in bil navzoč pri začetku ekstaze, kakor tudi pri svetem obhajilu, zlasti, če Rezika prejema celo sveto hostijo, Nekateri obiskovalci, med njimi tudi prevzvišeni škof dr. Waitz, trde, da sveta hostija brez zavžitja sama od sebe izgine. Vprašal sem pismeno gospoda župnika, da-li je na vigilijo praznika brezmadežnega spočetja preblažene Device Marije (7. decembra) pri Re-ziki pričakovati ekstatičnega stanja; vprašal sem "tudi, kdaj prejema celo sveto partikulo. Gospod župnik je, žal, moje pismo prepozno prejel. Na telegrafično vprašanje v poslednjem hipu je potem ravnotako telegrafično odgovoril, da vizija trpljenja "morda" nastopi. Pozneje mi je pisal, da prejema celo sveto hostijo v soboto. Ni bilo več časa, in odložil sem obisk na postno dobo. Nastopila pa je znana ostra zima leta 1929, in za na pot v Konnersreuth sem se odločil šele v poletju. V soboto pred tiho nedeljo (16. marca) mi je mons. dr. Doskočil referiral o raznih zadevah. A o Konnersreuthu že dolgo nisem govoril ne z njim ne vobče z nikomur. Ko je odhajal, se je pri vratih naenkrat obrnil ter vprašal: "Prevzišeni, v Konnersreuth ne greste?" Rekel sem, da je prihodnji petek nemogoče, ker je vprav pred cvetno nedeljo, ko moram v katedrali blagoslavljati oljke; tudi bi ne mogel biti priča Rezikinega sve- tega obhajila v soboto. Na veliki petek je prav-tako izključeno, in po veliki noči se pričenja generalna vizitacija. Po njegovem odhodu sem obiskal v bolnišnici nekatere bolnike. Ko sem se poslavljal od predstojnice, me je nenadoma vprašala, da li ne pojdem v Konnersreuth. Dobila je isti odgovor. — Vendar mi to dvojno nepričakovano vprašanje ni dalo miru. Doma sem pogledal vozni red ter spoznal, da. ako bi se odpeljal iz Heba z brzovlakom v soboto ob pol treh popoldne, bi prišel ob desetih zvečer v Kraljevi Gradec in bi še mogel opraviti v nedeljo blagoslov oljk. A za trdno se nisem odločil; bolj gotovo je, da tokrat ne pojdem. Na tiho nedeljo sem pri zajtrku nehote omenil svoji materi: "Nekaj mi roji po glavi!" In ona precej nato: "K Tereziki Neumann?" S tem je bilo odločeno! V trojni nepričakovani opozoritvi se mi je zdelo, kakor bi Bog sam hotel. In v resnici! Morda bi nikdar drugekrati ne bil mogel biti priča vsega tega, kar sem potem doživel. V sredo 20. marca popoldne, me je — z mons. Doskočilom — potegnil brzovlak čez Prago in Plzen v Heb, kamor sva prišla okrog enajste ure ponoči. V četrtek zjutraj — 21. marca — sva ob tri četrt na sedem zapustila Heb ter dospela z vlakom v VValdassen (druga postaja) v ne pol''1 četrt uri. Tam sva maševala v krasni cerkvi ci-stercijancev; avtobus naju je ob tri četrt na deset pri vedel do najinega cilja — v Konnersreuth. Vozila sva se mimo hiše, ki njej biva Terezija Neumann, obiskala sva najsvetejši oltarski zakrament v farni cerkvi in nato krenila v župnišce. Tu je bilo v predsodbi kakih dvajset oseb; izmed njih so se nekateri živahno pogajali in razgovar-jali s potrpežljivim gospodom župnikom. Župnik Jožef Naber! Kako plemenit in blag mož! Resnično! Bog izbere svojim izvoljenim dušam posebno primerne duhovne voditelje in svetovalce! Vzor pobožnosti, potrpežljivosti, prijaznosti, požrtvovalnosti, gorečnosti za čast i'1 slavo božjo — glejte, to je slika, ki sem si jo napravil o župniku konnersreuthskem. Celi dve uri (od desetih do dvanajstih) nam je pripovedoval o Reziki, in mi bi ga bili še dalje poslušali. Štirinajst dni je že priklenjena na posteljo, kjer preboleva plučno vnetje, gnojno vnetje mandeljev in sklepni revmatizem. Njegovo zanimivo poročilo bom navedel, v kolikor ne zadeva trpljenja, na koncu tega spisa. Ponudil mi Je gostoljubje ter nas povabil, da prideva zopet ob šestih zvečer k Reziki. (Dalje) Bogu slava, nai ■v ŽUPNIK Daniel Šien pripoveduje zgodbo o deklici iz svoje župnije. Pravi, da je zelo častil Marijo. Začel je misliti, kakšna je bila pač Marija, koje bila deklica. Nekoč mu pripelje mati vdova hčerko v šolo. Ko pogleda deklico, kateri je oblivala oči in lice nedolžna duša in krstna svetost, pravi: Taka je bila Marija v njenih letih ! Ali deklica je rastla, in ljudje so začeli hvaliti njeno lepoto. Posebno hvalila jo je šivilja, ko je deviški deklici pomerjala obleko. Deklico pa so taki hvalni izrazi oškropili. Obrnila je misli od zvezda in od solnca nad njimi in namesto angeljskih lastnosti božjih je zazrla sebe in jemala hvalo iz ust ljudi in iz svojih oči zase in ni občudovala lepote in darežljivosti božje. Ko enkrat pomerja obleko za veselico, pride nenadoma k njej beračica in jo prosi daru. Imela pa je beračica strašno razjeden obraz. Rak ji ga je končaval. Deklica, nevoljna, da jo moti pri takem opravilu, ko se za veselico napravlja, jo odslovi. Zvečer na prireditvi je kraljica večera. Vseh pozornost zajema. Zaveda se tega. _ Da ni za njegova milost! stvari ustvarjena,in stvari ne zanjo, na to pozabi. Cemu je Bog vsakega človeka vstvaril, da edino le zase, na to pozabi. Sebe in svojo lepoto častiti zase, ne da bi čakala, da jo Bog kedaj po-veliča. Ali domu grede začuti piko na obrazu! Drugi dan ogleduje piko v ogledalu. Majhna je, ne kazi jo še. Vendar tretji dan pika ne zgine in četrti dan tudi ne. — Nasprotno — naraste in skeli. Ni najhujše to! Rdeč madež se odpre. Deklica se zgrozi, odrveni, otrpne — — — Dobila je raka. Leže . . . Lepote ni več--Zginila je z lepoto božjo v njeni duši. Tudi lasje so izpadli-Nihče je ne more pogledati brez groze in strahu. Župnik jo obišče. Ni mu bilo treba govoriti. Deklica je videla prst božji; zakaj bila je v ostalem verna. Župnik jo tolaži. Vendar deklica je prestala muke pekla, ko je bila zaljubljena v neboga, v sebe, in je ta nebog odpovedal, in je strahom spoznala, da je zgubila vse, ah, ne vse, spomnila se je, da vse lepo, dobro, stalno je edini pravi Bog, kateri pravi: ".Ne imej drugih bogov poleg mene!" Vstala je, ne še s postelje, pač v duhu, v srcu. Nele udala se je volji svetosti; tako daleč ■1e narastla v resnici in milosti, da je ni bilo več £i'oza biti izvrženka imed ljudi; hotela je zadostovati. Mati ji je stregla, ljudje so ji prinašali darova; Bog pa je blagoslavljal vse tisti ljudi in Uslišaval prošnje, katere je za ljudi izrekla nesreč-na trpinka.—Enemu dobrotnikov je izprosila celo vero. In glejte čudo! Njeno mišljenje: Prah sem ! Spačenost sem! Greh sem! in vendar hoče Bog biser lepote, katero je položil v dušo, kakor utrinek svoje slave, oživiti, razviti, dograditi, da mi srce ne bo več na dvoje, marveč enovito v ljubezni do Njega in zavoljo Njega, da ji je vrnil, česar ni več želela na zemlji, z dušno, tudi zemeljsko lepoto. ttlejska Mati božja. ,/. C. Smoley. Pozdravljam te, gorenjska stran, In tebe, Bled, široko znan! Snežnikov sivih množica, Presrčno bod' pozdravljena. Pozdravljen bod' ti, gospodar, Triglav kipeči, močni var! Planine rožno venčane, Bodite mi pozdravljene! Otoka mila cerkvica, Nebes kraljica in gospa, Ljubezni polna, vsmiljena, Ponižno bod' pozdravljena! In še enkrat gorenjska stran. In ti, o Bled, široko znan, Snežnikov sivih množica, Presrčno bod' pozdravljena. Tako je opeval Andrej Praprotnik lepo go-enjsko stran in krasni Bled. Marijino božjo 1)0t na Bledu je svoječasno ljudstvo imenovalo "na otoku". Lepšega, prijaznejšega otoka si ne mo-'emo predstavljati, kakor je ta krasni kotiček ^0renjske zemlje, katerega so pa zadnja povojna e.ta tujski promet in "nesramni tujci" zelo pokva-"i« Cez silna, stara drevesa se dviga starodavna ^erkvica, srebrni glas njenih zvonov se ljubko ■ a/^e_ga preko zelenih nižin, od vseh strani hite v atmih čolničkih romarji k Materi božji na otoku, * bi se priporočili njenemu varstvu, jo prosili vJene priprošnje, da bi se pri njej znova vtrdili v l)6^ Za nada^ne boje proti svetu in hudiču, da 'Odo v krščanski potrpežljivosti nosili svoje križe 10 zadnjega dihljeja. Kakor krasni biseri leže okoli jezera krasne . . Najlepši biser pa je, kakor smo rekli, sam. Ni torej čuda, če je bilo v pričetku 19. sto-etJa silno razburjenje, ko je prišla v te kraje vest, da hočejo cerkev "državno" oropati. Bilo je to v onih hudih časih, ko so Francozi po naših krajih gospodarili, ko so v miru, sklenjenem v Schonbrunnu, združili Kranjsko, Goriško, Primorsko, Istro, Dalmacijo v "Kraljestvo Ilirijo", ki naj bi bila pod francoskim gospodstvom. Francoski maršal Marmont je bil guverner Ilirije, kot "uradnike" so nastavili tolpo pravih klativitezev, ropali, kradli so, kjer in kar so mogli. Vojne kontribucije so bile neznosne. V slovenski deželi je izhajal francoski list, in ker je Napoleon rabil ogromne svote za svojo vojno proti Rusiji, so napenjali vse sile, da bi napolnili vedno prazno državno blagajno. Radi tega so pa prišli na misel, da bodo pobrali cerkvam vse, kar je bilo le kaj vredno, pokradli so vse, kar so pobožni verniki darovali cerkvam kot ustanove, pometali so vse v nenasitno žrelo militarizma. In tu je bil v slovenski zemlji izdajavec, ki je svetoval Francozom, da naj poberejo zlatnino in srebrnino iz božje potne cerkvice na otoku, opozoril jih je na dragocenosti v blejski "zakladnici", vse to naj bi se stopilo in koval denar. Izdajavec je bil domačin, tioma prav blizo Bleda, jako zmožen in bistroglav človek, zraven pa skrajno spriden in hudoben, brezznačajen človek, kakršnega so ravno Francozi potrebovali za svoje namene. Imenovali so ga za oskrbnika dohodkov. Da je pri zaplenjen ju cerkvenega in samostanskega premoženja padlo tudi precej v njegov lastni žep, se razume. Glavni dobiček pa je hotel napraviti pri cerkvi na Otoku. Zlatnina in srebrnina, katero so tam hranili kot spominke, je bila vredna mnogo tisočakov. V Ljubljani, kjer je bila osrednja vlada za Ilirijo, so seveda takoj sklenili, da zaplenijo cerkveno premoženje. Nalog, da to izvrši, je dobil, omenjeni izdajavec. Bil je pravi bojazljivec in zvit ko lisjak; zato je s pomočjo vojaštva, orožni-štva in policije poskrbel za to, da so bili možje v blejski okolici kolikor toliko prestrašeni, predno so izvršili cerkveni rop; vsak, ki bi se ustavljal oblastvenim naredbam, so rekli, bo s smrtjo kaznovan. Ljudi so hoteli tako prepričati, da je vsak odpor proti francoskemu gospodarstvu in nasil-stvu odveč. Nato se je pa ropar napravil na pot k svetišču. Noben človek ni dosedaj vedel, kaj nameravajo. Nikdo ni stražil cerkve in zakladnice; rop bi bil torej pravcata otroška igrača. Toda Bog je čuval nad svetiščem in lastnino Matere božje. Nekega večera prišla je pozno v noč dekle, ki je služila v Ljubljani, v domači kraj in lahko potrkala na okno pri znani kmetici. Ko je ta odprla in ste bili sami, je pričela jokati in viti roke. "No, Mina, kaj pa se je zgodilo?" jo je tolažila Jezernica, ki je bila po vsej okolici jako spoštovana in čislana kot zelo odločna žena. "Oh, oh," je zdihovala dekle, moj bratranec, moj bratranec — •—_" "Kaj pa je s tvojim bratrancem? Da je pravi potep in ničvrednež, to ni nič novega." "Ko bi bilo seveda samo to! Sedaj pa hoče najhujše storiti!" In nato je odkrila prestrašeni Jezernici ves zlobni načrt dohodninskega oskrbnika, prihitela je zato že danes domu( ker jutri že bodo Francozi tu, da oropajo cerkev. Lahko si predstavljate strah, ko se je v počli pol uri po vseh vaseh raznesla vest, kaj nameravajo Francozi. Takoj so se zbrali možje in se posvetovali, kaj treba storiti. Sklenili so, da najprej pošljejo odposlance k vladi v Ljubljani v imenu vseh vasi ležečih v okolici jezera s prošnjo, da naj to namero opusti. Se v noči so se podali odposlanci na pot v Ljubljano. Upali so za trdno, da bodo njihovo prošnjo uslišali in dotično odredbo preklicali. Na vsak način pa so hoteli-ljudje prositi komisijo, da naj z oropanjem in zaplenitvijo počaka vsaj toliko časa, da dobe odgovor iz Ljubljane. Odposlancem so ljudje obljubili, da bodo ves ta čas molili pri blejski Materi božji. Malo je bilo spanja v tej noči. Razgovarjali se, posvetovali še o tem in onem, potem pa pričeli moliti, ker so vedeli, da more tu pomagati edinole Bog. Razun molitve se je pa dogodilo še nekaj drugega, o čemur ljudje niso imeli nikake slutnje. Dekle, sorodnica izdajalskega pisarja, ki je skoval ta načrt, je naganjala Jezernico, da poskrbi za vse oprezne naredbe. Rekla je: "Ce pride moj bratranec sam s komisijo, ga ne bo zadržala ni-kaka reč. On bo hotel zakladnico na vsak način oropati, del ukradenega blaga bo pa itak hote' obdržati zase." Jezernica je poslala svojega moža k počitku, potem pa sklicala vse svoje sosede. Posvetovale so se in hitro prišle do sklepa. Odbila je že po'' noč, ko so se podale ženske k ribičem, ki so imeli prevaževanje na otok v oskrbi, vzele so vse čolne za dva dni v najem pod pogojem, da morajo vsi čolni ostati ta čas skriti. Ribiči so se nekaj časa obotavljali, ker so se bali Francozov. Ženske pa niso nikakor odnehale, marveč ribičem toliko časa prigovarjale, da so prepustili čolne brez vsake najemnine. Ni trajalo dolgo, pa so vsi čolni ob obrežju zginili, spravili so jih na varno. To pa še ni bilo vse. Ženske so šle nato v sprevodu okoli ob bregu in vzele vse tiste čolne, ki so bili lastnina njihovih družin, sedle so vanje, potisnile jih od brega in veslale k otoku, ves čas so pa molile rožni vene. V dobri uri so imele vse čolne pri otoku, potegnile so jih na suho in si dale slovesno obljubo, da bodo preprečile, če se izdajalcu posreči priti preko jezera, in mu zabranile vstop na otok, da se bodo dale rajše umoriti, kakor tla bi dovolile, da bi se kdo dotaknil Marijinega svetišča. Slo-vesno-svečanostno se je glasila ta obljuba, ki so jo dale ženske v temni cerkvi pred milostnim oltarjem Matere božje. Podale so se na to k kratkemu odpočitku. Komaj je napočil dan, so opazovale ves čas, skrite za drevjem in grmičevjem, nasproti ležeči breg, če je komisija že prišla. Proti poldnevu so zapazile, da je postalo tam precej živo. Na bregu je bilo videti najprej več mož; z dajnogledom so spoznale, kdo je tam: bil je izdajalec, pisar, z ru-dečim pasom in sabljo ob strani; bil je tudi tam nadlogar, ki je pa prišel bolj prisiljen, kakor pa iz proste volje, potem je bil tam nek zlatar iz Ljubljane, ki naj bi bil zlatnino in srebrnino precenil-Razun tega je pripeljala "komisija" seboj več žan-darjev in gozdarskih hlapcev. Z veseljem so opazovale ženske iz svojega skrivališča, kako begajo roparji zmedeno semin-tja, kako so se pogajali z možmi, bržkone, da bi jih prepeljali preko jezera. Kazali so na otok, kjer so videli ob bregu celo vrsto čolnov, v katerih so se ženske prepeljale. Nato so začeli žandarji in hlapci iskati ob bregu, gori in doli, kje bi bil najti še kak čoln, pa ves trud, vse iskanje je bilo zastonj. Med tem so pa žene in dekleta neprenehoma goreče molile v tihi cerkvici, naj ljubi Bog prepreči, zabrani ta zločin, naj ne pripusti, da bi bih'1 cerkev Matere božje oskrunjena. In res, prišel Je večer, nastopila je noč, — noben čoln ni odplul nasprotnega brega. En dan je bil dobljen! B°gu in Brezmadežni Devici tisočera hvala!" so zdihnile hvaležno žene, vesele, da so vsaj toliko dosegle. Prihodnje jutro jih je pa obšel silen strah: yidele so, kako so francoski komisarji vlekli mal ob bregu. Skrivališče so torej le izvohali, ^dajalski pisar je ukazal dvema hlapcema, ki naj ''i veslala, nekoliko žandarjem in zlatarju, da vstopijo k njemu v čoln. Možje pa, ki so stali ob bregu, so se začeli norčevati, končno je pa rekel Nadgozdar: "Gospod, čoln ima prostora samo za ('va, za vas in za veslača, pa nič več. . ." "E, vraga," zarobantil je pisar, "naj pa eden hlapcev vstopi v čoln. Ko je pa ravno on stopal v čoln, začeli so se oglašati grozeče vsi zvonovi v zvoniku, ženske so začele biti plat zvona. In ta &las zvonov je donel kot božji klic in pozival ljudi v boj proti roparjem in oskrunjevalcem, opominjal je može na njihovo dolžnost. Videti je bilo naenkrat, kako so se zbirali možje, ki so prišli na °tok od zadnje strani; s kosami, cepci, koli, puška-1111 in drugim orožjem so čakali, da bodo roparja Pošteno sprejeli. To je bilo pa strahopetnemu pisarju preveč, stopil je iz čolna zopet na breg in ukazal, da naj 'sčejo čolne, ki so jih ljudje poskrili. Možje so st°Pili tiho na stran. Jezernica pa ni mogla več zdržati na otoku. "Dobro stražite, možje, in nikogar ne pustite na otok!" je rekla; "mislim, da mene tam-le na bregu k°lj potrebujejo. Ce me pa ustrele, pa veste, kaj Vai" je storiti." Junaško srce je bilo v njenih prsih. Močno deklo je vzela seboj, da ji je pomagala veslati, pa je odrinila od otoka. Bližala se je že bregu. Tu privleklo dvanajst hlapcev velik, širok brod, ki so ga v naglici skupaj zbili, na njem bi bilo do-y°lj prostora za vse. 2e so ga potisnili v jezero, ln ošabno so korakali pisar, nadgozdar, zlatar, Ž£mdarji in hlapci k brodu. Tu se je zgodilo nekaj nepričakovanega. Niso še stopili na brod, ko 3e Velika, močna ženska predrla vrste in se posta- vila med brod. Bila je Jezernica. "Nazaj l" je zavpila z močnim glasom, njene oči so prav nekako nadzemsko zažarele. Bila je to zavest pravične, svete stvari, ki jo je zastopala ena sama ženska proti tolpi mož. "Nazaj!", zavpila je še enkrat, "pustite oskrunjevanje cerkve, Bog sam vas opominja." "Nora baba!" je godrnjal nadgozdar in jo skušal potisniti na stran. Jezernica je pa potisnila močno z nogo brod daleč ven v jezero. Sedaj je pisar zagrabil za samokres, da bi kot pravcat strahopetec na njo ustrelil. Jezernica je to opazila in mu hitro izpodbila roko, — pok, in kroglja je zletela v zrak. To je bilo pa možem že preveč. Njihove grozeče oči, njihove stisnjene pesti so povedale dovolj. Obkolili so pisarja in njegovo tolpo. "Možje," zaklicala jim je Jezernica, "ne zapustite Matere božje, branite jo, pa vas tudi ona ne bo zapustila. Glejte, glejte, pomoč že prihaja." Pokazala je na odposlance, ki so se ravnokar vračali iz Ljubljane. Mahali so veselo s klobuki in držali nek papir visoko v zrak. "Dobljeno, dobljeno," so kričali, "zakladnica ostane Materi božji, vse je dobljeno, Bogu bodi hvala!" Z nepopisnim veseljem so pozdravljali kmetje, ki so prihajali od vseh strani, veselo vest, zastopnik vlade je prebral svečano odredbo guvernerjevo, da se mora pisar takoj vrniti in da se nikdo ne sme dotakniti cerkvene lastnine. Preklinjajoč je odšel pisar. Slišal je pokanje možnarjev po gričih, slišal veselo vriskanje ljudstva vsled srečnega izida zadeve. In ko so se prikazali na jezeru iz svojih skrivališč čolni, zaorila je po njem iz stoterih in stoterih grl zahvalna pesem, iz zvonika cerkve na otoku pa je bil slišati slavnosten glas zvonov, pridružilo se je še zvonenje iz vseh sosednjih cerkva, bil je to skupen pozdrav najbolj blaženi izmed vseh žena, pozdrav mogočni Devici v nebesih, da menda ni bilo nikoli slajšega, milejšega zvonjenja kakor ob tej priliki. Niso zapustili Marije, Marija pa gotovo tudi na nje ni pozabila! Blagoslov, Marija, svoj otroku daj! Tu na zemlji pokoj, tam pa sveti raj! Blagoslovi misli in, kar delam, vse! V blagoslovu tvojem mirno bo srce. Marijin blagoslov. Ant. Komlanec. Blagoslovi, Mati, moje drage vse! Vsak dan k blagoslovu roke materne, materinske roke razprostri na nje! Blagoslovi srca h:še njihove! Blagoslovi, Mati, naš poslednji hip, da zastane v Bogu _ nam srca utrip! V smrti in življenju naš si blagoslov! In ob Tvoji roki pojdemo domov! Največji duševni velikan Rusije. P. Hugo. O je mož, ki ga vam predstavlja slika. Vladimir Sergejevič Solovjev. V težkih dneh. ki jih Rusija doživlja in še težjih, ki jo po njegovi preroški napovedi čakajo, je njegov spomin zopet oživel. Ne samo krščanska Rusija se ga na svojih kalvarijskih potih znova živo spominja, ampak tudi ves krščanski zapad. Solovjev je zagledal luč sveta 16. jan. (po vzhodnem koledarju) 1853 v Moskvi. Njegov oče Sergej Mihajlovič Solovjev je bil vseučiliški profesor zgodovine. Pri krstu v pravoslavni cerkvi je dobil ime Vladimir. Sam si je pozneje privzel še očetovo ime. Odtod Vladimir Sergejevič Solovjev. Bil je eden takozvanih "čudežnih otrok", ki s svojo zgodnjo razvitostjo in darovitostjo, bi dejal, preskočijo otroško dobo in z zrelostjo moža presenečijo svet. Kot devetletni fantek se je že zaljubil v deklico enake starosti. Otroška je bila ta ljubezen, a moška obenem. Kajti, ko je v svoje veliko razočaranje videl, da ima nekega drugega prav tako rada, kot njega, je spoznal, kako aprilska je vsa zemska ljubezen. Njegovo veliki duh in plemenito srce sta že takrat začela iskati predmet stalnejše ljubezni Njega, ki je poosebljena ljubezen. Ze takrat, bilo je prav na praznik Kristusovega vnebohoda, je dvignil svoje oči in srce v nadzemsko. Pozneje je o tem trenutku velikega spoznanja zapisal: "Moja duša je postala slepa za vse zemsko." A plemenito srce lahko nagonsko zasluti svoj predmet, vreden vse ljubezni in zakoprni po njem-Oklene se ga šele, ko mu ga razum kot takega predstavi. Najprej je resnica, potem ljubezen. Resnice, popolne, čiste resnice pa Solovjev duh takrat še ni dojel. On je v somraku pravoslavja šele tipal za njo. Za nekaj časa se je pri tem istega verskega somraka pogreznil celo v temo nevere. Rojen modroslovec, je že kot desetletni gimnazijec strastno prebiral dela zapadnih znanstvenikov, ki so v 60 letih prošlega stoletja sloveli kot taki, čeravno mnogi nezasluženo. Zbiral pri tem ni veliko. Strauss, Renan, Bluehner i dr. ga gotovo niso vodili k resnici, ampak od nje proč. Ob njih je že s 13 letom zgubil vso vero. A se je kmalu zopet našel. Tak duh in tako srce ne more dolgo tavati v temi brezverstva. V takem vzdušju se samo duševni pritlikavci in moralni slabiči dobro počutijo. Komaj mu je njegova poznejša patrijarhalna brada vzklila, je že zopet trdno stal na verskem temelju. Eni svojih sorodnic, ki je bila tudi v verski krizi, je pisal: "Ni treba posebne duhovitosti, da človek vero zavrže. Jaz sem jo že s 13 letom. Res je sicer, da dozorel človek ne more več tako verovati kot veruje otrok, slepo. A na drugi strani vemo, da so bili vsi veliki misleci, svetilniki človeštva, verni možje. Ateisti so junaki puhlih fraz . . oni niso bili nikoli očetje kakih izvirnih misli. Spominjam te na znani izrek Baconov, da plitvi duh in površno modroslovje vodi od Boga, globok duh in temeljito modroslovje pa vodi k Bogu." Mladenič 20. let se je Solovjev odločil, da hoče ostati samski. Videl je že pred seboj velik apostolat, kateremu bo moral cel in neoviran služiti. Z 21. letom je postal profesor modroslovja na vseučilišču v Moskvi. Takoj spočetka je prišel s svojim vzorom na dan. In ta je bil: Svobodno in z ljubeznijo priznana teokracija. Z drugimi besedami: Bog, absolutni vladar človeštva, človeštvo njegov podložni, ki ga naj iz notranjega nagiba in z ljubeznijo kot takega priznava in spoznava. In to na vseh poljih svojega življenja in udejstvovanja: verskem, ekonomskem, političnem-socialnem. Toda resnično življenje na vseh teh poljih, v Rusiji nič manj kot po ostalem krščanskem svetu, je bilo takrat zelo daleč od tega vzora. 2 bolestjo v srcu je gledal, da niti Kristusovo kra- 'jestvo na zemlji: Cerkev ni edina. Zato je bil nadaljni njegov vzor, kot nekako sredstvo k splošnemu vzoru, zedinjenje vzhodne in zapadne cer-Kristus je eden, resnica je ena, prava vera Je ena, tedaj more tudi Kristusova cerkev le ena. ^ v resnici ste dve, vzhodna in zapadna. Skrivnostno telo Kristusovo je razdeljeno. To je zlo, Je je treba najprej odpraviti. In temu vzoru, Poti do splošnega božjega kraljestva na zem-Jl> je Solovjev živel vse svoje poznejše življenje, ('o zadnjega diha. A ko je začel podrobno začrtavati pota do vzora, je naletel na odpor tako pri državni, kot pri pravoslavni cerkveni oblasti. Profesura je bila vzeta, najprej začasno, potem za vedno. ^sta so mu bila zamašena. Vsi javni govori so 11111 bili prepovedani, ker jih stroga državna in Cerkvena cenzura ne bi mogla kontrolirati. Le Peresa mu niso strgali iz rok. Pa tudi tega ni stnel svobodno rabiti. Najvažnejše mu je cenzura črtala. In če je bilo tega le preveč, dotičnega dela sploh ni pustila izdati. Kratko, Rusija je Zavrgla svojega Mesijo, ki ji je v njenih zadnjih ^enutkih ponujal rešilno roko. S tem si je za-f^atila svojo usodo, zavila na Kalvarijo in si stebla križ, na katerem zdaj krvavi. Solovjeva je to silno bolelo. Zakaj ljubil je Sv°jo domovino, bolj kot vsi oni, katerim je bila Narodnost prva, Bog drugo. Osebno mu je bilo to Zavržen je od lastnega naroda v blagoslov. Prisi-Jen je bil, se obrniti na zapad, kjer je našel več '"ažurne van j a za svoje vzore. Prilika mu je bila od blizu spoznavati zapadno cerkev. Mar-'s'kak predsodek, ki ga je imel prej proti njej, se je razblinil. Morda bi nazadnje ne bil umrl ot njen sin, ko bi ga njegova lastna mati cerkev ne bila preganjala. Posebna zasluga, da je oseb-našel resnico, preden je stopil pred večno Res-^JCo> gre našemu velikemu škofu'Strossmajerju, h . ^teremu se je v svojih kalvarijskih urah zatekel 1 našel v njem svojega Simona. p Trajno ga zapad ni mogel prikleniti nase. ^'eveč je ljubil svojo domovino, pregloboko se je vedal, da mora v prvi vrsti njej oznanjati bla-^vest Gospodovo. Ko je na zapadu svobodno ^ zvil svoje globoke misli o bodoči božji državi na rji. '' se £a je lotilo neodoljivo domotožje. Sva-^j.1.80 ga, naj se ne vrača, ker ga čaka ali Sibirija v) ^ternacija. A zastonj. Vrnil se je. Res je Sari Že 0(lredila "je*?0™ interniranje v nekem da.r°Stanu v Al'hangelsku, za slučaj, da bi še na-tako odkrito kritiziral njo in pravoslavje. takt-6 izogne internaciji, je poslej spremenil svojo iko. Ni zatajil svojega vzora in potov, ki vo- dijo do njega, a pisal je bolj v "Podobah iz sanj". Spoznal pa je tudi, da tistega dne, ko bodo vsi eno, ne bo doživel. Ta zavest ga je hotela duševno streti, tako težko mu je ležala na izmučenem srcu. Oživel je šele, ko je sam našel mir v materinem naročju prave cerkve. Tudi ta korak je moral storiti tajno, tako, da so po smrti njegovi sorodniki na vsak način hoteli dokazati, da je umrl kot spokorni sin svoje matere pravoslavne cerkve. Morda bi se jim bil ta dokaz vsaj na zunaj res posrečil, ko bi ga ne bil po srečnem naključju zavrnil katoliški duhovnik, ki ga je sprejel v katoliško cerkev. To je bil Rev. Nikolaj Tolstoj, prvotno pravoslavni duhovnik, takrat konvertit. Sprejel ga je 18. feb. 1896 v kapeli Naše Ljube Gospe Lurdske v Moskvi. Pričujoči so bili samo Rev. Tolstojevi domači in nekaj Solovjevih intimnih prijateljev iz Moskve in Pe-trograda. Sledeči dan je vlada odredila aretacijo Rev. Tolstoja, kateri je pa izbegnil. Pribežal je v Rim in tam papeža Leona XIII. obvestil o So-lovjevem prestopu. Še štiri leta je Solovjev tajno živel kot katoličan, sredi svojih pravoslavnih bratov. Njegove zadnje, nedovršeno književno delo je kot nekako skrivno razodenje sv. Janeza. V podobah gleda v bodočnost. V dalji vidi uresničenje svojega vzora, eno univerzalno cerkev. Toda srce mu zakrvavi, ko vidi s kako ceno bo to zedinjenje plačano. Mongolska rasa se bo iz Japonske razlila preko svete Rusije in ji kot Antikrist zagospodovala. Toda ne za dolgo. Antikrist bo premagan in iz razvalin se bo dvignilo eno kraljestvo Kristusovo, kraljestvo ljubezni, obsegujoč vzhod in zapad. V prvi polovici avgusta 1. 1900 se je Solovjev odpravil na obisk k svoji materi. Na potu je obolel. V domu svojega zvestega prijatelja princa Trubeckega je dobojeval svojo pravdo življenja. Ker ni bilo v bližini nobenega katoliškega duhovnika, so poklicali pravoslavnega, da ga je spove-dal. Tudi iz tega so hoteli sklepati, da je umrl kot pravoslaven. A to ni nikak dokaz za to. V takih slučajih ima vsak pravilno posvečeni duhovnik, in taki so tudi pravoslavni, umirajočega spo-vedati in mu veljavno podeliti sv. odvezo. Ene njegovih poslednjih besedi so bile: "Težko je delo za Gospoda!" Dne 12. avg. 1900 se je njegova velika duša dvignila v kraljestvo luči, da prejme apostolsko plačilo. Dasi po naravi pravi ruski korenjak, se je v delu za Gospoda izčrpal, preden je Abrahama videl. Prav za prav je čudno, da je toliko časa živel. Saj sebe skoraj ni poznal. Kajti svoj vzor .ie najprej na sebi vpodobil. Sama ljubezen in dobrota ga je bila. Lahko rečemo, da je bil ruski Frančišek Asiški. Eden njegovih življenjepiscev, M. Lange, ga takole opisuje: "Nekaj izredno očarujočega je bilo v njem. Prijatelji so se kar trgali, kdo ga bo vzel pod streho. Kajti z njim je prišla luč in toplota v hišo. Otroci tiste hiše so radi sedeli pri svojih knjigah. Služabniki in služabnice so za tisti čas pozabili na svojo trpko usodo, njih mrki obrazi so se zjasnili. Sprti zakonski so si podajali roke v spravo. Berači so v tropah oblegali tisto hišo, ker on jim je dal vse, kar je imel: denarnico z vso vsebino, žepni robec, ovratnico, sploh kar je imel." Očividec Tavernier piše: "Večkrat sem ga videl, kako se žuri preko ulice, kljub nevarnosti, da ga kdo povozi. Kajti bil je jako kratkoviden. Bolj slutil kot videl je ubožca na drugi strani, ki ga je hotel obvarovati. Ce je kakega berača zapazil, je kar tekel za njim. Kar je imel v žepu, mu je dal. Nič ni gledal ali je srebrni ali zlati novec. Kar je v treh mesecih trdega dnevnega in nočnega dela zaslužil, je en dan razdal. Ce je imel sam prazen žep, se je pa k svojim prijateljem zatekel, naj mu pomagajo iz zadrege, da mu ni bilo treba kakega prosjaka zavrniti. Vsa svarila so bila zastonj. Ko je bila neko leto v Petrogra-du radi pomanjkanja živil velika draginja, si je mislil, zakaj bi človek vsak dan jedel. To je razvada. Dosti je vsak drugi dan. En dan jaz, drugi dan pa kak revež mesto mene. Ko mu je bila odvzeta profesura in državna služba, ki so mu jo prijatelji mesto nje priskrbeli, je moral odpovedati tudi svoje udobnejše stanovanje. Nastanil se je v neki podstrešni sobi in tam cele dneve 111 noči pisal, ne da bi kaj užil. Morda bo kedo dejal, da je bil čudak, če je tako delal. Gotovo, v nekem oziru so vsi velik' možje čudaki, a le s stališča navadnih pritlikavcev, ki jih ne morejo razumeti. Da tak čudak Je bil tudi Solovjev. A je prav dejal nekemu svojemu prijatelju: "Svet me občuduje, razume me pa ne!" Skrivnost njegovega življenja in dela Je bil Kristus. Njega v sebi vpodobiti, je bil njegov najvišji osebni vzor. Kar je drugim priporočal, to je sam vršil. V enem svojih del "Kristusova podoba merilo vesti" piše: "Preden se lotimo kakega za nas ali za javnost važnega dela, si moramo najprej moralno podobo Kristusa v sporni'1 poklicati. Pred njo se moramo vprašati: Bi •' on to naredil? Ali z drugimi besedami: Ali on to moje delo odobrava, ali ne, je li blagoslavlja ali ne?" To je bilo vodilo in merilo vsega njegovega življenja. In ker je bil Kristus vzor najvišjega uboštva in največji ljubitelj ubogih, je bil tudi Solovjev ves srečen, kadar je svoj žep izpraznil ubožcem in bil sam lačen mesto njih. Takih "čudakov" današnji bogopozabni svet in razni na-slovni kristjani seveda ne razumejo več. In pi'aV nič se ne čudimo, če ga tudi okostenela carska Rusija in odrevenelo pravoslavje ni razumelo. Kot je bil Janeza Krstnika glas vpijočega v puščavi za Jude, ki kar niso mogli razumeti, da se jim je Mesija v jaslicah rodil, tako je bil Solovjev zft Ruse, ki so bili prav tako gluhi za njegov evangelij. Naj bi se enim kot drugim vsaj po toliko bridkih skušnjah in prevarah odprle oči in b' spoznali, da je edina rešitev: Hoja za Kristusom, po stopinjah tako jasnih zgledov kot je Solovjev. ZVIT. Sodnik k obtožencu: "Ali si želite kakega zagovornika?" Obtoženec: "Hvala; pač pa bi nujno potreboval dve priči, ki bi dokazale mojo nedolžnost." * PREJ NI MOGEL. "Ti si pa res čudak. Pred dvema tedni si si izposodil dežnik, in šele danes ga prineseš nazaj." Okrogle. "Kaj pa sem hotel, če je cela dva tedna deževalo." * IZ ŠOLE. "Tonček, kaj je najvažnejši del konja?" -- Tonček: "Koža." — "Zakaj?" — "Ker drži konja vkup." * OTROKOVA SKRB. Mati: "Bil si poreden, za kazen danes ne dobiš večerje." — "Kaj pa z zdravilom, ki ga moram po večerji vzeti?" * PROFESORSKA. Mlada dama je po nekaj leti" zopet obiskala zavod, kjer Je študirala. Srečala je profesorji ki je bil znan vsled svoje pozabljivosti. "Gospod profesor, ali se me še spominjate? Hoteli ste i*1® imeti za ženo?" — "Pa res, i'eS . . . pravi profesor z zanimanje111- Sedaj ae pa spominjam. Kako 8e Je pa ta zadeva končala?" * TUDI TOLAŽBA. "Je res groza, kako se danda-ljudje lažejo!" — "Seveda Pa bi bilo še veliko grozneje, ttJ bi bilo vse res, kar človek sliši!" * Gospa v letovišču: "Ali bi mo-dobiti jutri zajutrek nekoliko I*eje?» _ "Zakaj pa ne," pra-Vl gospodar. "Naj pa prešiči m«lo počakajo, jih bomo pa po- Zt)e.je nakrmili." * Koliko je vreden. .. 'Gospa Haklova, ali ima vaš 'n(;ž kaj denarja?" — "Denar-Hm? V Chicago ga cenijo na »5000.00." — "Ali ima naložene v Wi banki?" — "Ne, ampak "agrada v znesku $5000 je nakana na njegovo glavo — živ il'i mrtev!" * PRI RAČUNJANJU. » ljudski šoli v N. je sedel Hlitek, ki pri najboljši volji ni na pamet računati. "Koliko tri in štiri?" Odgovora na to * vedel. Naj se je trudil učitelj ® toliko ž njim, vse je bilo za-t "Enkrat ena" je bila fan-u španska vas. Nekega dne je a_ Prišel učitelj na to, da zna de-"2 ,jZVrstno igrati karte "66". : si je mislil učitelj, "če zna i, ati "šest in šestdeset", bo znal Uc i seštevati. >-olf ' ga vzel 1,ek dan v k'!-0' je prinesel seboj. Po- fa' je fantu eno karto. >(Kaj je to?" ^'kov fant." ,J°bro. Koliko šteje?" Dva." "P „|/av- Katera karta je pa to?" ,,^'čen kralj." 4rav. Koliko šteje?" "tiri." "Dobro. In kaj je to?" "Srčna kraljica, gospod učitelj." "Dobro. Koliko šteje?" "Tri." "In kralj in kraljica vkup?" "Sedem, gospod učitelj!" Pač! Pač! Pa je imel fant zaušnico na desno in levo. "Cigan! Vedno si rekel, da ne znaš seštevati na pamet. Ali veš, zakaj si sedaj dobil zaušnico?" "Da, gospod učitelj," je rjul fant, "ker sem pozabil napovedati "srčni dvajset." * ISTA POT. Janez Berdavs je šel ves žalosten in poparjen z vso naglico preko ceste. "Kam pa se ti mudi, Janez? Ali gori? Greš gotovo s pivom gasit?" Toda Janez se ga je hitro od-križal in rekel: "Pusti me! Moram k zdravniku! Moja žena se mi že dalj časa ne dopade." "To je pa dobro," je rekel Tone; "bom šel pa še jaz s teboj, imava isto pot, tudi meni se moja žena že dolgo ne dopade." w KROGLA V NOGI V Napoleonovih vojskah je bil ranjen nek vojak v nogo. Prepeljali so ga v bolnico in zdravnik-kirurg, kakoršni so pač bili še takrat — je začel rezati nogo. Vojak je že več ko pol ure prenašal vse trpinčenje, nazadnje pa vprašal: "Za božjo voljo, povejte vendar, kaj delate ves čas s mojo nogo?" "Krogljo iščem." "Krogijo?" je zavpil, "grom in strela! To bi bili takoj povedali! Krogljo imam jaz v žepu." * ČUDNO. Meščan je šel vsak dan isto pot na sprehod in videl vedno istega moža stati pri oknu. Sam pri sebi je rekel :Vsak dan zija samo skozi okno, mora biti res prava lenoba!" V istem trenutku je pa ta pri oknu rekel: "Glej ga postopača! Ze zopet jo maha po cesti! Kdaj neki le dela?" Oba sta bržkone rekla preveč, morda sta imela tudi deloma prav. Čudno pa je, da nobeden ni videl svoje napake, da je pa grajal na drugem to, kar je sam delal. * SIGURNO SREDSTVO. Mož je imel sitno in prepirljivo žensko, kakor je ona godla, tako je moral on plesati. Bolehal je že dalj čas, končno se je vle-gel. Zena je poslala po zdravnika. Ta mu je dal neko zdravilo, vsako uro naj bi vzel žličiko. V zdravnikovi navzočnosti je vzel prvo žličiko, zdravilo ga je pa tako streslo, da je je pljunil ver in rekel, da ne vzame niti kapljice več. Vse prigovarjanje zdravnika in žene je bilo zastonj. "Saj ta grenkoba tako nič ne pomaga," je dejal mož. Sedaj se je pa postavila žena: "Kaj tega zdravila, ki je tako drago, ne boš vzel? Vrag na me vzame, če ne pomaga." "Le mirno vzemite zdravilo," je rekel zdravnik, namžiknil je po strani na ženo in rekel: "Pomagalo bo gotovo; če ne na en način, bo pa na drugi." * POJASNILO. "Ata, kaj pa je to: debitor?" — "To je ta, ki je drugemu dolžan denar." — "In kaj je kredi-tor?" — "To je pa ta, ki misli, da bo svoj denar dobil nazaj." * Učitelj: "France, kaj pa je to "izgovor"? France: "To je nekaj takega, kar človeku nikoli ne pride na misel, ko bi je najbolj potreboval." fflrS GLASOVI Z LEMONTSKIH DOBRAV / ^ * Z grička Asizij. TAJPREJ se najvludneje zahvalimo g. ured-niku, da nam je odstopil pripraven kotiček L5ŠJ v "Ave Maria". Tu se bomo mesečno shajali mladi in starejši stanovalci našega samostana. Začnimo s starejšimi. Da se naše gojenke zavedajo, kaj so — zavedne Slovenke, smo spoznale pri naši zadnji prireditvi, priprosti igri "Karmelska Lilija". Čudile smo se, da so se v kratkem času naučile precej dolgih vlog. Posebno se je pokazala Berta Grčar, ki je predstavljala glavno junakinjo, — bolno Reziko. Ni pa mogla obledeti na mrtvaški postelji, ker je bila črna. Njeno mater Marjeto je dobro posnemala Mary Pekol. Tako so tudi dobro rešile svoje vloge njene prijateljice, ki so jo večkrat v bolezni obiskale. Najbolje jo je pa pogodila doktorica Ana Medic, ki je s svojim nastopom pokazala, da je nekaj več kakor so zaničevani revni zamorci. A kmalo je spoznala, da je svetna učenost ničevna proti čudodelni Mali Cvetki, ki je ozdravila zamorsko deklico. Nazadnje je tudi ona sprejela katoliško vero, bila je protestantinja. Terezika je bila Josephine Prišel, ki je s svojim mirnim nastopom kazala izrazito podobo Male Cvetke. Nekaj uglednih Chicažanov, ki so se udeležili prireditve, so potrdili naše mnenje, da niti v Chi-cagi nimajo take dvorane kakršna je naša. Upamo pa, da se bo tudi to s časom spremenilo. Popis velikonočnih počitnic prepustimo našim mlajšim, ki jih tako-le opisujejo. Velikonočni četrtek smo praznovale na posebno lep način. Celo noč smo molile menjavajoč se pred izpostavljenim Presv. Rešnjim Telesom. V tihi noči je vsaka pohitela za določeno uro v lepo okrašeno kapelico, pred Gospoda molit in prosit milosti za nas in naše drage dobrotnike. Kratke so bile te ure, tako je vsaka potrdila. Po lepem četrtku je pri" šel Veliki petek — spominski dan žalostne smrti našega Zveličarja. Veliko soboto zjutraj pa smo vse poromale k Mariji Pomagaj v cerkev g. frančiškanov, kjer je bila slovesna sv. maša. Velikonočno nedeljo, akoravno je bilo bolj mrzlo in pusto vreme, smo veselo zapele Alelujo med slovesno sv. mašo. Hitro beži čas. Šolski zvonec nas že spet vabi v šolo. Eni izmed mlajših go-jenk, Ani Prišel, pa je bil najbolj všeč Velikonočni pondeljek, ko so se ob lepem toplem vreme" nu na gričku igrale z žogo, muzicirale na orgljice ter pele lepe velikonočne pesmice. Še bi imele poročati od naših gojenk, a bi dopis zavzel preveč prostora, zato naj bo tega konec. Le to še naj omenim, da se nekatere deklice že zelo veselijo majnika, ko nas bodo tihi zvončki dišeči*1 šmarnic vabili k votlini Lurške Marije in se bo namesto "Aleluje" oglasil spev: "Ave_ave—ave —Maria". Te dni smo dobile veselo poročilo od Mr-Mortona. Poroča, da dobimo še ta mesec neka.1 vedno-zelenih dreves, katera so nam bila že v jeseni obljubljena. Mr. Sever iz Chicage nam je daroval $5.0® in Mr. Bambič $1.00. Hvala lepa in Bog plačaj- Naj v miru počivajo. i Zaspale so v Gospodu vnete delavke za naš tisk, ki so skozi mnogo let vršile apo-stolat katoliškega tiska: MRS. GERTRUDE MOŽINA, Cleveland, O. (umrla 12. marca 1934). MRS. MARY GRUBER, Burgerstown, Pa. (umrla 15. marca 1934). MARY ZAVERL, Wandling, Pa. (umrla marca 1934). Bog jim poplačaj ves trud, vse delo za širjenje božjega Imena. Vsem bravcem naj bodo priporočene v tih spomin pri svetih mašah in v molitvah. Kadar pokličeš duhovnika k bolniku. Kolikokrat si v zadregi, kaj bom pripravil, 0 oo duhovnik prišel v hišo. Pripeti se mi lah- ko vsako uro to ali ono. s"šal o teh pripravah, Pozabim nanje. Dasi sem že mnogokdaj v nervoznosti kaj lahko To-le ti povem: če še nimaš v hiši bolniške priprave, piši k nam v Lemont, takoj ti vse pošljemo z navodili, kako se dostojno pripravimo za zakrament sv. poslednjega olja. Naslov naš je: Ave Maria, P. O. Box 608, Lemont. [11. , Zahvale. Z zaupanjem sem prosila za ozdravljenje fežko bolne noge, prosila sem Mater božjo, Zdrav-!e bolnikov, sv. Terezije in božjega služabnika 'Wage. Uslišana sem bila in se iskreno zalivanjem Previdnosti božji. T. Grum, Barberton, O. Zahvaljujemo se Materi božji, ki nas je re~ iz težke nadloge. Dolga leta ni bilo nobenega Pri hiši, ki bi mogel zaslužiti. Obrnili smo se k 8°gu, da nas reši te nesreče, ki tepe toliko ljudi i'anes. Bog nas je uslišal in se mu tem potom ln'isrčno zahvalimo. Johv in Anna Judnicli, Detroit, Mich. Tem potom se javno zahvaljujem sv. Antonu ^adovanskemu, sv. Tereziji ,in služabniku božje-Baragi, ker sem po njihovih priprošnjah do-%el milost, za katero sem prosil. Michael Hoclievar. Materi božji sem dolžna zahvalo, ki jo sedaj spolnjujem. Zahvaljujem se Pomočnici kristjanov za uslišano prošnjo. Mrs. J. Kočevar. Zahvaljujem se najprisrčneje za milost zdravja, ki sem jo prejela na priprošnjo Matere božje. Huda je bila stiska in sila, toda Marija mi je bila mila. Mrs. A. Zobec, Cleveland, O. Priporočila sem se sv. Tereziji za ljubo zdravje in bila sem uslišana. Da bi se le vsi z zaupanjem obračali k Bogu za pomoč. T. V., Kane, Pa. Prosim, da objavite mojo zahvalo Materi božji in sv. Tereziji, ker sem bila uslišana v svoji prošnji, ter sem obljubila, da se bom javno oddolžila svojim priprošnjikom. Terezija IAndič, Cloveland. Zahvaljujem se Materi božji za vse dobrote in milosti, predvsem za milost, ki sem jo dosegla v zadnjem času. Marija vselej pomaga, pomagala je tudi meni. Mrs. Frank Krže. Dar za Ave Marijo: N- N. $5, A. Hribar 50c, Dz. *utin $1, Mrs. Roje $1, J. Kolar J7- F. Gabernija $1, F. J. Poni-50c, Mrs. Miklavcic 50c, A. £anks 50c, Dr. Mulec $2, Mrs. JJ^ez $3, J. Hočevar $1.50, M. ^rebelich 50c, Mr. Kranjc $2, Podpečnik $2, Mrs. Peru-*ek $1, Mrs. Celih 50c, Mrs. >niahen 50c, Mrs. Strazišar $1, Virant $1. Kruh sv. Antona: G. Jackeha $1, M. Bluth $1, Wida 30c, E. Gerbec 50c, F. ^ttikvar $2, M. Zakrajšek 50c, J-- ^ovak $2.50, T. Fear $1, A. Uolob 25c. Zahvalo: Smuk $2, A. Wida $1. > Dar: io fCook $7, Mrs. G. Ma->le$2. Darovi. Za dijaški sklad: Miss Anna Lampe $10. Za lučke so ■poslali: G. Jackeha $1.00, M. Bluth 50c, F. Sujgar 10c, T. Cesar 50c, A. Wida 20c, T. Okoren 50c, I. Kožel 25c, J. Urbančič 50c, F. Cimerman 50c, M. Kovač 50c, M. Svigel 50c, Mrs. Golke 25c, A. Banks 50c, Mrs. Smuk $1, M. Pangre $1, R. Cekuta 50c,' A. Hočevar 50c, F. Perušek 50c, E. Gerbec 25c, M. Bluth $1, K. Pe-ternel $1. Člani Apostolata sv. Frančiška so postali: J. Kostelic $10, M. Novak $10, F. Zehel $10, S. Zelle $10, A. Gole $5, A. Wida 50c, M. Verber-star 50c. Za sv. maše so poslali: M. Svigel $1, M. Ulasich $2, Rev. Paschal $7, A. Wida $2, M. Harrington $1, F. Loushin $1, G. Jackeha $3, A. Zagorc $2, M. Kolarich $1, M. Uljan $1, M. Sadeč $2.50, C. Gersick $1, J. Moren Sr. $1, J. Viderwool $2, Mr. Vintar $1, R. Novak $1, J. Dolenc $1, F. Macela $1, J. Straus $1, Mrs. Kranjc $1, Mrs. Cook $3, Mrs. Smuk $1, K. Ivantic $1, D. Praznovsky $5, J. Prijatel $2 ,T. Žagar $1, J. Gorencic $1, S. Zelle $2, A. Milavec $1, F. Laurie $2, F. Kukman $2, A. Banks $1.50, N. N. $3, A. Vi-rant $2, K. Sitar $1, K. Peter-nel $4, A. Kutnar $2, A. Hoche-var $2, R. Cekuta $1, F. Russ $5, J. Kuhel $2, J. Arch $1, B. Paulich $1, M. Dragovan $1, T. Kasic $3, L. Berce $1, Mrs. Deželen $1, Dz. Kranjec $2, Mrs. Salan $1, F. Tomazin $2, F. Tomsic $1, A. Gerbec $2, Mrs. Perovsek $1, J. F. Habič $1, Mrs. Hochevar $2. 'T°<><><><><><><><>^ I Naročite si pri aVeTmaria I MOLITVENIKE I SLOVENSKE 1 SVETA URA, $ v platno vez...................................$ .90 $ v fino usnje vez.............................$1.50 5 SKRBI ZA DUŠO, 2 v platno vez.........................:.■........$ .90 g v fino usnje vez............................$1.50 | KVIŠKU SRCA, 6 v platno vez................................$ .80 | SLAVA MARIJI, 2 V platno vez...................................$1.00 2 v fino usnje vez.............................$1.25 2 v najfinejši opremi ......................$1.50 | ANGLEŠKE 2 Child's Prayerbook..................$ .25 5 Key of Heaven.........................50 do $3.45 g First Communion Sets............ 1.00 " 2.15 2 Vest Pocket Manual .................10 " 2.00 8 Ave Maria ...............................50 " 1.50 2 Manual of Prayers.................. 1.20 " 2.20 X Holy Name Manual .................28 in .55 2 Missals .................................... 2.00 do 4.50 2 Catholic Girls Guide .............. 1.50 " 5.00 5 Young Men's Guide ................ 1.65 " 5.00 g My Prayer Book...................... 1.25 " 4.50 | Sick Call Set .......................... 3.00 & 7.50 | STATUES ALL SIZES I MEDALS -- ROSARIES I Send 10 cents for postage. 8 Pošlji 10 centov za poštnino. Koledar Ave Marije. Naročniki so vsi prejeli koledarje. Res je. Toda morda imaš prijatelja, ki ni naročen na Ave Marijo. Kaj, ko bi mu povedal, da si naroči koledar. Še ga imamo v zalogi. Podvizaj se:, v kratkem času bo pošel. Koledar lahko pošlješ tudi v stari kraj. Četudi je Ave Marija v domovini prepovedana, sporočajo nam vsi tisti, ki smo jim koledar poslali, da so pošiljko v redu prejeli. Phone Canal 7172-3 PARK VIEW WET WASH LAUNDRY CO. FRANK GRILL 1727-31 WEST 21st STREET, CHICAGO, ILL- JOSEPH PERKO 2101 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. SLOVENSKA TRGOVINA S ČEVLJI Najboljše blago. — Čevlji za vso družino. Za pohištvo in pogrebe Tisti, ki ste v Clevelandu in okolici, in ki pridete v Cleveland, se lahko v vašo lastno korist poslužite pohištva iz naše prodajalne-Pir nas je pohištvo kar najbolj zanesljivo in vredno zanj danega denarja. Glavno prodajalno imamo na 6019 St. Clair Avenue, podružnica pa je na 15303 WATERLOO RD., CLEVELAND, OHIO - Tudi tisti, ki se obrnejo na nas za pogrebna opravila, dobijo za manjše izdatke boljšo postrežbo. A. GRDINA & SONS Za vsa podjetja velja glavni telefon Henderson 2088