GLAS SVOltODK
HIjOVlilNHKl TEDNIK
J.K UuillTI DlUTKKU bVMTTi.
Glas Svobode
GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI.
GLAS SVOBODE SIJOVKNICJ wrciuKuv
DBTOTUD TO Tn lurncim o*
Tmm lunuiiNu CJi *
"OD BOJA DO ZMAGE"!
KDOR NE MISLI SVOBODNO, SE NE MORE BORITI ZA SVOBODO"!
StOT. 27.
Chicago, III., 5. julija 1907.
Leto VI,
Razgled po svetu.
RUSIJA.
—	Vso rusko časopisje zasleduje z zanimanjem konflikt med Zdtužt-nimi državami in Japonjko Ce!<'< uradna plašila izražajo neprikrito vročo željo, da bi prišlo uned strl-cem Samom in Japonci do vojne. Ruski listi pa dobivajo poročila iz Angleškega, in zato so tudi slabo podučeni, "No.voje Vremja" so pisale, da so Združene države j\o;o Vojsko že mobilizirale in da )£ ameriško brodovje že blizu Filipah otokov. — Rusko časopisje |t uver-jcuo, da bi Amerikauci dobro na-mjatili Japonce, če pride do vojne.
—	V sled razpusta dume nastali nemiri v Tuli se vedno bolj množi jo. Mnogoitevilne tolpe upornih kmetov hodijo po deželi ter povsod ropajo in pustošijo, kamor pridejo. V zadnjih dnevih so požgali več graščin in napravili stem ogromno škodo. Kmetom so se pridružiti iz ječ pobegli kaznjenci, in tudi mnogo žensk je med njimi. Voditelji teroristov so te ljudi organizirali in oborožili s puškami, revolverji m drugam orožjem. Utaborjeni so po gozdovih in iz svojih skrivališč strahu jejo cele pokrajine. Po razpustu dume vlada sedaj na Ruskem največja anarhija.
JAPONSKO.
V bakrenih rudnikih v obližju Miyauoshita (Japonsko) stavkajo 'delavci ih prišlo je /o do resnih spopadov. 10.000 stavkujo-<5ih je zažgalo rudniške naprave, uničilo vso lastnino in ubilo policijskega šefa iz Suimolo. Vsi rudarji so oboroženi in so se žo večkrat spusitili z vladnimi četami v prave regularne bitke. Skoda, ki so jo povzročili štrajkujoči dosedaj, znaša $1,000.000.
ITALIJA.
V Neaplju so po prihanlii nekega parn ikui iz New York a aretirali dva dozdevna anarhista, ki sta nai sumu, da sta natneravala umoriti i t * i t janskegakralja Viktorja Eman-uela. Iz p'sem, ki so jnhrva^li pri njima, je razvidno, da pfihaja eden iz New Yorka. cdero pa iz Pittsburga.
PORTUGALSKO,
—	Brzojavka iz Lizbone potrjuje. da je portugalski kralj vsled vedno bolj naraščajoče nezadovoljnosti proti njemu že popolnoma ob pamet. Nevarnost, da zgubi kralj Karel krono in prestol in da bo napoden iz dežele, je velika. Svobodomiselno gibanje pridobiva z vsakim dnem večjo moč in ne bo dolgo, da bo triujnfiralo nad nazadnja&tvom. Na razvalinah kraljestva ^hočejo potem ustanoviti svobodno republiko (a ne po ameriškem vzorcu l).
—	Policija je dne 24. junija naskočila v mestu Razzia ondot-no visoko »olo, kjer se po mnenju mračnjaške vlade goji med profesorji in dijaiki prevelika svobodomiselna propaganda. Profesorji in dijaki so se junaško branili in odločno odbivali napade, končno pa se je policijski premoči vendar le posrečilo priboriti vhod. En profesor in več dijakov je bilo ranjenih.
NEMČIJA.
— Na Nemškem so zdaj na dnevnem redu bančni polomi. V Reroli-nu je zaprl vrata svoje banke Kari Grlz. ker svojih obveznostij ni mogel dalje spolnovati. Dolgov je 2,-
000,000 mark, dočim se je v blagajni našlo samo 1600 mark gotovine. Ponesrečene špekulacije pri raznih 'katoliških podjetjih so pripravile bankirja ob vse premoženje, zraven pa še mnogo drugih.
Tudi privatna banka v Marien-burg v zapadni Prirsiji je Šla v zrak. Tukaj so pa kradli in sleparili uradniki. Zgube je 4,000,000 mark. Na tisoče posestnikov in trgovcev je gospodarsko popolnoma uničenih; vest o polomu banke jih je zadela kakor bomba. Brezvestni bančni načelniki in uradniki so veljali dolgo vrsto let kot vzor jioštcnosti ter si s premetenostjo znali pridobiti v širokih krogih največje zaupanje. A-retirana sta ravnatelj Moelke in prokurist (manager) Schneider. Po njiju izpovedi znašajo pasiva 4,000,000 mark. Za koliko so se zlagali, to lx) dognala natančna pleskava poslovnih knjig, katere je državno pravdništvo zaplenilo. Pred hančn m poslopjem v Marien-bitrgu dogajali so se isti burni prizori, kakor lansko leto v Giicagi pred državno banko na Milwaukee ave^ Novica o polomu se je po bli-skovo razširila, in v par trenutkih jc oblegala vhod množica vlagateljev, ki so grozeče in kakor blazni zahtevali svoj denar nazaj. Policija je komaj ubranila, da niso vlagatelji udrli v banko s silo, kjer bi brezvestne uradnike, ki so s tujini denarjem tako gospodarili, gotovo lin-čali. I11 res je mnogo vlagateljev prišlo popolnoma na beraško palico. — Moelke in Schneider sta uživala največji ugled med meščani, in nikomur se o tem nit! sanjalo ni, da bi se končno izkazala kot navadna sleparja in lopova. Pila sta visoko čislana in izvrševala razne častne službe. Moelke priznava, da je po-neveril 2,500,000 mark. Denar je zapravil s špekulacijami pri ameriških železnicah in avstrijskih rudo-kopih.
ANGLEŽ KO.
Veliko senzacijo je vzbudila v Londonu aretacija generala Jurja Corrie Bird. General, ki ima za seboj slavno preteklost in ki pripada najodličnejšim londonskim krogom, je obdolžen, da je ukradel 115 funtov šterlingov. Kot sedemnajstletni deček je vstopil v indijsko armado in se udeležil mnogobrojnih bitk in pohodov. AvanZiral je hitro, in šc ne trideset let star, bil je že pokov! nik (ober>t). Več let je bil koman-der nekega distrlkta v Indiji. Pred nekako desetimi leti na je moral v sled telesnega trpljenja iti v pokoj. Ker pa s svojo pokojnino ni -mogel izhajati, zabredel je v dolgove, — in zdaj ga je baje njegov žalosten finančni položaj pritiral tako daleč, da je postal tat. (Kadar pa kak reven človek kaj malega zakrivi, pa javnost in učeni sodniki nič ne uprašujejo, kaj ga je do tega dove-dlol Tatinskega generala, ki ima gotovo tako pokojnino, da lahko izhaja, pa seveda na vse načine opravičujejo, češ da je bil k tatvini prisiljen 1)
AVSTRO-OGRSKA.
Demonstracije Hrvatov proti Ma. djarom zadobivajo čedalje večji obseg; zlasti so Hrvati ogorčeni nad ogerskim nrnisterskim predsednikom Dr. Wekerle-tom. Ljudstvo je najburneje pozdravljalo hrvatske poslance, ko so došli v Zagreb k taborskemu zasedanju, ker se ti poslanci neustrašeno bore proti ina-djarski nadvladi. Tudi z imenovanjem novega hrvatskega bana v o-sebi Rakodczaya je ljudstvo skrajno nezadovoljno, in ta nezadovoljnost se je spremenila že v pravi punt. Banovo palačo so bombardi-
rali s kamenjem. Vkratkem se bo vršilo veliko ljudsko zborovanje, na katerem se bo razpravljalo o sedaj-ni krizi na Hrvatskem in o njenih vzrokih, ki ležijo v absolutizmu o-gerske vlade. Ogri hočejo namreč s silo zatreti vse druge narodnosti, ki živijo pod ogersko kr»mo. Manjši narodi, kakor Slovaki ali Rumuni, si ne morejo dosti pomagati, — toda pri Hrvatih je ogerska vlada naletela na velikanski odpor.
—	Povodom vseslovenske so-kolske slavnostni ki se je te dni pričela v češki zlati Pragi ob ogromni udeležbi gostov iz vsega slovanskega sveta.' skočili so si Čehi in Nemci zopet v lase. Naduti burši nemškega vseučilišča, ti fantički, ki menijo, da bodo s svojim kričanjem in izzivajqSim hajlanjom rešili mojko Germa-nijo — so v svoji nestrpnosti proti vsemu, kar je slovanskega, začeli prvi zbadati in dražiti s tem, da so z očitnim namenom kazali frankfurtske trakove. Nemške narodne barve pa so uplivale na Čehe in druge Slovane tako, kakor če pokažeš puranu rudečo barvo. Čehi so bili tega nepotrebnega draženja kmalu siti in so nekaj fantičkov pretepli. Po-leg tega so priredili pred nemško kazino, protidemonstrncijo in jo obmelali s kamenjem. — In stem so rešeni sedaj veliki problemi 1
—	Dunajski dopisnik "Berliner Tagblatto" bttjojavlja, da se angleški kralj Edvard in avstrijski cesar Fmne'tmlp snideta meseca avgusta v Karlovih Varili na Češkem.
ŠVICA. •
V Švicarskem kantonu Geneve jo prebivalstvo glasovalo o predlogu za ločitev države in cerkve. Predlog jo bil z 800 glasov večine sprejet. Ta izid glasovanja dokazuje jasno, da zmaguje pamet nad nevednostjo tudi izven francoskih moj.
Ne gre skupaj!
Leopold Wolfling, bivši avstrijski nadvojvoda, ki se je pred štirimi leti odpovedal vsem naslovom in častem avstrijskega cesarskega princa v ta namen, da.bi se tnogci poročiti z avstrijsko igralko Vilje-mino Adamovič, — se je sedaj s svojo ženo razporoČil. • V* zadnje 11 času so nastali v zakonu, ki je kazal biti zelo idealen, hudi domač prepiri, in to vsled ekstravagantao-sti Viljonine Adamovič. Po mnenju Leopolda Wo'flinga jc ona popolnoma zblaznela: vstopila je "v društvo naravnih ljudi j" in v soglasju s pravili tega društva [»stala vegetarijanka (t. j. da nt uživala mesa), svoje telo zanemarjala, pustila lase ncrazpletene, hodila okrog naga, se ne umivala in česala, — in sploh zavrgla vso etiketo, na katero so cesarski princi že od mladih nog navajeni. Po [»roki sta živela na Švicarskem nekaj časa srečno, do kler se niso razpršile vse fantazije. I11 zdaj je temu romanu konec.
FRANCOSKO.
— Francoska vlada je prepovedala letošnje romanje na božjo pot v Lurd, in siccr vsled šc vedno nevarnega gibanja vinogradnikov na jugu, kjer se ta božja pot nahaja.
Ameriške vesti.
Taft dementira.
Nedavno tega so bile po listih razširjeno vesti, da je na Isthmu
vso demoralizirano ter da so oficirji, ki stoje na čelu kanalske uprave, siti svojega službovanja in da želijo biti premeščeni nazaj v Združene države. Sedaj pa je vojni tajnik Taft proglasil vse te govorico o nemoralnem življenju na Panami, ki je baje vsepovsod razširjeno, najbolj pa so med "boljšimi" krogi, — kot navadno izmišljotino. Taft pravi, da je na Isthmu vse v najboljšem redu; oficirji da so vsi zadovoljni ter da /. veseljem opravljajo svojo dolžnost.
Toda s takimi dementi so resnica ne spravi s sveta. Da mora biti nekaj na tem in da ni vse izmišljeno, je dokaz že to, da se je zvezna vlada odločila, premestiti vrhovni urad za gradnjo pannm-škega prekopa iz Washington a na fsthmus.
Xovi nasehtiški zakon.
Dne 1 julija jc stopil v veljavo novi zakon. Od tega dne naprej morajo odgovarjati naseljenci, ki hočejo stopiti na ameriška tla, na-sclnišfei oblasti na vsa ona utprasa-nja, katera se imajo po novem zakonu staviti na novodošle.
O-ohito je kočljiv par. 2 tega zakona, in ako se bo naselniška o-hlast strogo ravnala po njem in ako se bo novodošlec le količkaj zapletel v protislovja in če ne bo dovolj oprezen, — se prav lahko zgodi, da Lo marsikateri poslan nazaj kot pogodbeni delavec.
Par. 2 se glasi:
"Pogodbeni delavci sc smatrajo vse one osebe, katere so bile prego-vorjene aH zvabi j ene, da se nase-lijo v tej deželi, na podlagi kake po-nandbe ali obljube glede službe, ah pa na podlagi pismene ali ustne |xi-godbe. Vsakem delavcu, kateri ima delo te ali one vrste kolikor toliko že zagotovljeno ali samo obljubljeno, je naselite^ v tej deželi zabra-njena."
In dalje:
"Sleherna' oseba, katerej je prevozna karta plačana z denarjem koga drugega tukaj v Amcrikv biva-ječega ali če ji je spluli na kak drug nač'11 pomaga!, da sc naseli, — je od na-eljenja izključena, ako ui zadostno dokazano, da jc bila rečena karta ali prevoz plačan |>o kaki korpiraciji, družbi, občini aii tuji vladi, posredno ali neposredno."
Generalni zvezni odvetnik, pojas-nujoč ta novi zakon, jc rekel to-lc:
"Tujci, na podlagi ponudbe ali obečanja pregovorjeni in zvabljeni, da se izselijo, bodo izključeni, kakor hitro .stopi ta zakon v veljavo, — četudi bi ne bilo nobene prave pogodbe za delo."
Mi s no iz tega novega nasclni-škega zakona navedli samo par. 2, ker se ta paragraf zvečine bavi z naseljenci, kateri se imajo smatrati za .pogodbene delavce, — to pa za to, ker je ravno ta odstavek za|nas Slovence, ki se mesec za mesecem vedno bolj izseljujejo v Ameriko, najbolj važen.
* Obseg par. 2 se da-raztegniti ta ko široko, da lahko pride pod njega vsak novodošlec, — in ako bodo naselniškj uradniki po tem navodilo strog*) postopali, poslanih bo nazaj na tisoče in tisoče cvropcjskih izseljencev. Na pr., ako izjavi izseljenec na tiprašanje pred naselniško oblastjo: "Jaz grem na naslov N. N. v Chicago, III.", — ga bo nasel-niški nadzornik takoj unrašal: "Ah ti je kaj Obljubljaj, da se hoče za te pobrigati, da dobiš delo?" — in ako izseljenec odgovori: "Da, on mi je. pisal, da naj pride/n in da mi bo it našel delo," — potem je to obela-
nje dela ali službe, kar pa novi zakon prepoveduje. Vsak tak, ki bi tako govoril, bo po izjavi generalnega zveznega odvetnika nazaj poslan.
Ravnotake sitnosti in neprilike bodo imeli vsi oni, ki potujejo za tuj. denar, o čemur govori drugi zgoraj navedeni odstavek. Takih izseljencev pa jc dosti. Kolikokrat pišejo ljudje iz starega kraja sorodnikom, prijateljem in znancem v Ameriko, da jim naj pošljejo denar za vožnjo ali pa prevozno karto!
Vrhutega mora vsak novi naseljenec plačati pri svojem prihodu v Ameriko nekak oseben davek po $4, — namesto, kakor jc bilo dose« daj, $2. Seveda plača to dotična prekmorska družba, — a ne iz svojega žepa, pač pa iz žepa potnika, kateremu je voznina za toliko višje zaračunana. Stem denarjem vzdržujejo Združene države nasclriiški urad.
Preti z revolucijo.
General Castileo, vodja zadnje' revolucije na Kuhi, je vsled- tega, ker je Taft izjavil, da ostane guverner Magoon na Kubi še 18 mesecev, zelo razburjen in pravi, da prične takoj 7. nadaljevanjem .revolucije, ako Združene drŽave ne opustijo takoj okupacije in ne odpokličejo guvernerja Magoona.
Rockefeller se skriva pred U, S. marshalom.
John D. Rockefeller, kralj petroleja in največji kapitalist na svetu, mora jutri (0. jul.) pred zvezi nega sodnika Landisn v Chi-eagi in pričati proti lastnemu petrolojskemu trustu.
Iz centralnega odbora S. N. P. J.
Vsem krajevnim društvom, sphdajočim k S. N. P. J., se daje na znanje, da smo vsled zadržkov, katere so povzročili burni dogodki tičoči se glavnega tajnika Martina Konda, zaostali z razpo-šiljatvijo asesmenta za mesec julij in bolniške podpore, kakor tudi z običajnim mesečnim poročilom v našem glasilu. .Zagotavljamo pa vsa krajevna društva, da bomo skušali v najkrajšem času celo zaostalo stvar poravnati in ves tozadevni posel spraviti v prejšni tek.
Društva so pa naprošena, da nam blagohotno oproste na tej neljubej zamudi, ki se je za enkrat primerila.
NAZNANILO.
Skupni zabavni izlet, ki so ga nameravala prirediti chikaslka slovenska svobodomiselna društva dne 14. julija v Alton park pri Lcmontu, za sedaj izostane vsled nepričakovanih zaprek od strani železniSKC družbe, ki po novem zakonu ne sine več dovoliti znižanih voznih cen, Piknrk pa se bo vseeno vršil, čim se pripravljalnemu odboru«,, posreči dobiti kak drug primeren kraj. To se bo pravočasno v listu sporočilo.
Pripravljalni odbor.
Vsako leto se potrebuje na milijone steklenic z zdravilom "Anker Pain Expeller", ki ozdravi revmatizem in nervoznost. To je dejstvo, ki glasno govori. Cena steklenici 25o in flOc._
Klerikalcem se nagibi je proti večeru. Preživel je svojo dobo in propadel bo in ni je sile, ki bi ga obdržala.
Na devinski skali.
Zgodovinska povest. Tretji del.
(Nadaljevanje.)
III.
Kakor bi bila vsa prestrašena, tako se je Juta oklenila Konrada.
"Moj Bog-, Konrad, kaj -misliš storiti ?"
"Pred devinskega vladarja sto pim in mu .povem, da je lažnik."
"Ah, Konrad — ljudje bodo rc 'kli, da si nastopil kot moj ljubimec in imeli bodo prav. In potem bodo še raje verjeli, da> Juri ni lagal."
"Kaj naj torej storim?"
"Ničesar I Ali pač — lahko mi pomagaš, da spravim svoj grad izpod oblasti de vinskih vladarjev. To je edini način, na kateri morem jaz slaba ženska protestirati zoper Jur-jevo obrekovanj^. Tako pretrgam edino vez, ki me veže na Jirrja. Po skusiti sem to hotela izlepa. in za ta' poskus sem hotela tebe za posTC-' dovalca; zdaj storim to s si!o in če me 1*> veljalo grad in življenje.
"Jaz bom na tvoji strani, Juta; moja sulica te bo ranila.'
"Ljuubljeni deček — pomisli, da si tudi ti podložen de vinske mu vladarju."
"Ako -mu ti od poveš podložni-štvo, zakaj bi tega ne mogel jaz."
"Juri je tvoj prijatelj."
"Juri tje lažniic in obrekovalec.'
"Ne, Konrad tudi tega ne sineš storiti — rekli bodo, da sem te jaz zapeljala."
In ko se Konrad le ni hotel vdati, gai je gospa Juta začela novič objemati in poljubjlati.
"Ne, Konrad — vsaj do jutri zvečer molči. Potem se pomeniva dalje. Zdaj pa pojdi va, moj ljubi dečko — dani se že in treba se je ločiti."
Ali Konrad je ostal še dobro uro pri gospe Juti, ali v tem času nist.i nič več govorila o tej stvari,
IV.
V samostanu, združenem z zavetiščem za* bogataše in siromake, so imeli nekaj posebno bogato opremljenih sob, ki so bile namenjene za visoke cerkvene dostojanstvenike.
Tedaj, ko je Konrad Sežanski klečal pred gospo Juto in ji poljubljal roke, so v eni teh bogatili samostanskih sob sedeli patrijarhov legat škof Kukanja, samostanski rektor Gilo in menih Dominik v živahnem razgovoru.
"Ne in še enkrat ne," je zatrjeval Gilo. "Kar nameravate, je nemogoče in gorostasnost vaših ob-dolžitev sama ho uničila vaše načrte. Devinski vladar ni kriv. Res, da je krši! postavo našega zavetišča, ker je vpeljal dve krivoverski duši pod mašo katoliško streho, ali da/ bi se bil pod to streho pečal s krivo-versko sužnjo, to gotovo ni res."
"Stvar se lahko dokaže," je hladno pripomnil 'Dominik.
"Kako hočete dokazati tako ob dolžitev," se je razburjal rektor Gilo. "Devinskemu vladarju ni treba druzega reči, kakor da n? resnično, česar se ga dolži, in ves svet mu bo verjel."
"Moja beseda velja ravno toliko, ■kakor beseda Ju rja* DevinsKega,' je dejal Dominik, "in če bo treba, podpre mojo besedo odlična priča."
"In kdo je ta priča?"
"Gospa juta pl. M arch lan d- Ta je bila v našem zavetišču tisti večer, ko je iskal devinski vladar tu prenočišča. Videla je na svoje oči, da je Hasan zapustil sobo in da sta Juri in sužnja ostala' sama ; gledala je s-kozi ključavnico in videla toliko, da bo njeno prčevanje zadostovalo."
Možje so se posvetovali dalje. Pri vsaki točki je rektor Gilo ugovarjal menihru Dominiku, a se naposled vedno vdal, čini je škof Kukanja izrekel svoje mnenje. Škof je vedno pazmo poslušal. Zmajeval je z glavo, pogledal zdaj rektorja zdaj meniha, potem pa se vedno prfdru-iij Dominiku.
Tudi rektor Gilo se je končno pri vsaki tocTčTvdal, že zaradi pa-
trijarhovega legata, kateremu se ni hotel zameriti. Ali ko je po končanem posvetovanju preči tal vso ob tožnico naenkrat, in zdržema, zde-loi se mu je tako strahovita, dai jo kratkomalo ni hotel podpreti s svojim podipisom, Nastopil je tako od Jočnp, da je začel omahovati še škof Kukanja in je naposled tudi odrekel svoj podpis.
Tedaj pa se je dvignil s svojega sedeža menili Dominik, zložil jc pergament, na katerem je bila spisana obtožnica, in ga spravil, rekši z ostrim poudarkom:
"Vidim, da je kuga naše dobe postala se nevarnejša, kakor sem mVil; okuženi so že najodllčnejsi stebri krisifcjanstva; eni postanejo krive verci iz čestilakontnosti, drugi iz usmiljenja."
Rektor G lo, ki je bil v svojih mladih letih hraber in bojevit vojskovodja, je <pri tc;ii očitanju jezno planil pokonci.
"Da kuga se razširja, med kristjani, a to je kuga sumničepja. Oči se navadijo, da vidijo povsod grešnike fa> krivoverce, tudi tam, kjer ji'h ni. Ali kakor vidim, igra t ud it zlohotnost veliko ulogo. Devinske-ga vladarja dolž te krivoverstva, ker je dal v svojih krajih zavetja nekaterim krivoverceni, — goriške, mu grofu, ki ima veliko čast, da je pokrovitelj oglejske cerkve, pa pri zanašate, dasi daje tudi zavetja kri-vovcncem. Razloček :c le ta, da šči-t Juri krivoverce zastonj. Maju liani pa samo r* dobro plačrlo. Volja sv. očeta na ni, naj se kaznuje (W in s-'cer post ene j še, drugim pa še slabejšim, pa pri ram a ša."
Rektor < i:lo je govoril s plemenito vnemo, a njegove besede so vzbudile le hladen usmev na neiz :pTosnem licu meniha Dominika.
"Volja sv. Očeta jc ista, kakor volja patrijarhova," jc dejal Dominik. "Zdaj 1« potreba, da se kazini je Juri Devinski. Pravična kazen pa zadene vsakega grešnika, in kdor tej kazni ne zapade danes, bo morda jutri trikrat hujše kaznovan.''
Nastala jc tihota. Menih je vzel zopet pergament iz svoje halje. Položil ga je pred legata in dejal:
"Morda Vam ni znano, kaka nevarnost preti sveti cerkvi, če Jurju devimskemu prizanesemo. Krivovcr stvu je treba' samo mogočncgai zaščitil ka, in njegova zmaga je za* gotovi jena. Na Furlanskem in na Goriškem sovraži in zaničuje ves svet našo cerkev in njene služabnike. Vsi plemenitaši bi se zbrali o-krog devinskega vladarja, če bi mu dali časa, dai razvije zastavo krivoverstva, in s plemenitaši bi šli me-stjanie in kmetje."
Legat Kukanja se še ni mogel odločiti.
"Pomislite, brat Dominik," je dejal škof Kukanja, "da prevelika vnema lab ko mnogo škoduje. Lahko je mogoče, da sv. Oče in patri-jaifi v ten txrrr, ki -pa hočete začeti, lahko vse izgubita. Rektor Gilo pozna mišljenje goriškega in fur-landskega plemstva dosti bolje, kakor midva, saj je domačij in nikar ne pozabite, dai sem jaz odgovoren za vse, kar se danes sklene."
Trdo in brezobzirno s hripavim glasom je zakričal Dominik:
"Jaz sem že davno vse premislil, škof Kukanja, opominjam pa Vas, spomnite se svoje prisege, ki ste jo storili v oglejski cerkvi pred glav-nim altarje.n. Tam ste prisegli, da Ijodete veti no shišali moje svete in proti krivoverceni ukazali in storili vse to. kar 1>om jaz spoznal, da jc dobro."
Pri teh bcscddi je vzel Dominik iz svoje halje drug pergament — naroč lo patrijarhovo, izdano v po-razumljenju s papeže n, v katerem naročilu je bilo zaukazano oseitf maŠnikom, da se morajo ravnati pri svojem postopanju zoper krivoverce po navodilih brata Dominika, k:. pozna najtajnejše misli, želje iti namene sv. cerkve, njenega*poglavarja v R mu in patrijarha v Ogleju.
Spričo tega dc/kumenta sta se legat Kukanja in rektor Grilo molče vdala in molče podpisala obtožnico proti devinskemu vladarju. Ko je rektor odložil pero, jc trdo upra-šal:
"In kaj želite zdaj od mene, brat Dominik ?'' "Bodite pripravljeni, da mi bode-
te mogli pojutrišnjem slediti tja, kamor bo treba nesti obtožnico, ki ste jo slišali, ki ste jo prečitali in lastnoročno podpisali."
"Pripravljen bom," je dejal rektor tiho in žalostno. Podprl je glavo ob svojo desno roko in z vidno grozo ogledoval meniha Dominika, prav (kakor da ne pojmi tega strahotnega značaja.
"Ljubi rektor — bodite pogumni. MaVidtištiost slabo pristoja bojevnikom naše sv. vere." Tako je poskusil patrijarhov legat potolažiti Starega moža, ki pa njegovih besed menda niti razumel ni, kajti odmajal je z glavo in prejemši kleče legv.ta Kukanja blagoslov, se umaknil v svojo sobo. Skof Kukanja in menih Domin k sta ostala sama m zdaj je škofa obšla neka tiha bojazen pred tem ^trasivrn fanatikom v meiiiški halji, ki jc tako ošabno stal pred nji n, opiraje svojo močno roko ob mizo.
"Ali mi imate še kaj povedati, brat Domnik." je po kratkem molku z neprimerno ponižnostjo upra-Šal škof Kukanja.
"Le še na'<>!" Menih je položil pred škofa> pergamtit, na katerem je bila spisana proti devinskemu vladarju naperjena obtožnica.
"Tu -vam izročam obtožnico, odgovorni ste mi zanjo ki da Vam jc kdo ne ukrade, ali da se Vam ne izgubi, pošljem brata Evze.bija semkaj, da lio nanjo pazil. Prosim Vas, pniučite jo natančno, točko za točko, vglobite se v vsak stavek, pre-ndarite vsako l>escdo, zapomnite $ vsako m "sel. Treba je, da jo znate na pamet Tako dobro jo morate znat:, ch' 1k> vsakdo moral verjeti, da vas je sv. Duh prav posebno razsvetlil za to obtožbo."
"Ah.'
"Nič ne (pomaga, tako mora b;tj. Pazite, da ne bodete zopet tako nt spretni in da ne bodete zopet jecljali in kakor kak dijak vse |>om<i Šali, kakor se mam je zgodilo lanskp leto v Tolminu, ko ste morali izreči prekletje nad tremi krivoverskS-mri hišami."
"Ali ta obtožnica je strašno dolga," je vzdihovinl škof Kukanja in preobračal ozko popisane per ga mentne liste. Poznalo se mu je na obrazu, da ga to delo čisto li c ne veseli in <la bi rad bogve kaj dal, če bi se ga mogel odkrižati.
(Dalje prih.)
riško mesto je zvezano z več železnicami', ki med seboj tekmujejo, — dočim se kako malo mcstecc v Ev-
leznicami vsled ravnokar navedenih vzrokov, Vsako tekmovanje pa, ali privede dcukončne zmage ali pa do-
ropi že srečno šteje, ako ima vsaj v tičnika popolnoma ugonobi in spra-bližini le eno progo. Posledica temu vi na bankerot. Kdor vsled svojih je vidno tekmovanje med raznimi J obilnih gmotnih sredstev najdalje ameriškimi železniškimi družbami j vzdrži, tisti triurni! ra. Po družabni
glede pogostojše redne vožnje. Iz tega pa tudi sledi, da je voznina tem nižja, čim več imajo železnice opravka. Samo ob sebi jc umevno, da ostanejo upravni stroški isti, bodisi vlak napolnjen ali .prazen ; vedno ie tiposlcnih isto število strojevodij, knrilcev, sprevodnikov, po-stajenaČelnikov itd. Edina razlika je v tem, da porabi stroj nekoliko manj premoga, če jc vlak prazen, ker zadostuje za manjšo težo tudi manjša gonilna sila.
Čim več osebnega in tovornega prometa, tem cenejša je vožnja in ten večji je dobiček. Navedimo en primer: Železnica A vozi sto potni-'kov po $10, kar znači $1000 dohodkov; železnica H pa prevaža petindvajset potnikov po kar znači $6.>5 dohodkov. Iz tega vidimo, da ima železnica A $375 več dohodkov na voznini, kakor pa žcleznica B, četudi zahteva prva le $10 od osebe, dočim zahteva druga $25 t. j- i$or/c višjo voznino. Upravitelj železnice (manager), ki je odgovoren za izdatke, mora predvsem gledati na to, odkod in s čim bodo stroški pokriti. Vsledtega mu je na tem, da doseže čim vcčj'i skupni čisti dobi-, ček, in mu ni toliko na velikem dobičku pri eni posamezni osebi ali enem tonu blaga; ena oseba ali ena tona blaga več, ne dela toliko razlike.
Kakor že zeorai omenjeno, se vrši tekmovanje med tukaišnimi že-
morali se v Ameriki ne upraša, — denar je morala, in nič druzega. Ta brezobzirna konkurenca ali želja po utfiti slabejšega in postati absolutni vladar, jc mati današnjemu železniškemu trustu.
L. i8Tx) so napravile štiri železnice. namreč: New York Central, Pennsylvania. Baltimore & Ohio ter Erie, — direktno zvezo med atlanfiški-m obretžjem in Chicago. Vsaka teh prog je bila zgrajena z velikanskimi stroški, ne oziraje se na to. bo 11 dovolj in toliko prometa, da se v doslednem času ti stroški pokrijejo. Naravno jc, da je vsaka družba gledala na to, da si pridobi čim več prometa. Nastalo je med njimi intenzivno tekmovanje, — boj za življenje in smrt.
(Dalje prih.)
ROJAKI, NAROČUJTE 81
"C LAB SVOBOrE."
^wwwmnrwwttrwwwi
£ M 01) K KM F0T0GKA- = FIČNI A TELI JE
B L. Hageiidorff. :
^ Vogal Reed in Oregnn al. -
^ V MILWAUKEE, WIS. = ^ =
Znižane cene za poroč- -ne slike.	Z
^iaiuiuiuiuiuiuiuiuiuiut
Ameriške železnice,
m.
(Nadaljevanje.)
V dosedaitiih dvoli člankih smo v kratkih obris'h omenili finančne operacije, katerih so se poslužilc že-IcznSŠKe družbe pri gradnji in or ganiziranju večine železnic te dežele. Danes pa si nekoliko oglejmo ekonomično^ stran ter preiJcujmo, \tko!iko se ločijo železnice v tem pogledu od drugih industrijalnih in komercijalnrh (trgovinskih) pod-iet'i-
Predvsem zahteva železnica vceji del vsega kajntala za vzdrževanje proge, kolodvorov, gonilne sile itdj Ne številne [»o^taje. tisoč in tisoč mi!j dolge proge, draga gonilna sila v jKxlobi raznovrstnih lokomotiv, ki se jih mora neprenehoma popravljati in d: Vat i v dobrem stanju, nešteti vozovS za osebni in tovorni promet itd., — to vse požre večino založenega kapitala. Skoro v vseh slučajih se je dob 1 denar, ki jc potreben za to upravo ali administracijo žcleznic, v zameno za obveznice. na katere se moraio plačevati visoke obresti-, in to vedno, naj si imajo železnice že dober ali slab pw-met. Saj so pa obratni stroški v resntei tudi ogromni.
Vzemimo si za vzded Katerokoli tovarniško podjetje. Cc isto nima dovolj naročil ali če ie zaloga zc prevelika, zapre tovarno, — dočim železnica tega ne -more storiti, in naj bo še tako slab "business". Redni vlaki morajo gotovo in vedno ob določenem času odhajati in prihaja- j ti, in se prav nič ne upraša, je-li kaj potnikov oziroma tovora ali ne. Kar se tega tiče, so tukajšne t. j. ameriške železniške družbe to storiti prisiljene, med tem ko so cv;ro-1 pejske veliko bolj absolutne, Z drugimi besedami: si^oro sleherno ame-
S9.85
Za dobro volneno obleko ali površnik.
Pristala su vam l>ode, knkor du jo izdelano po naročilu in mori ^ zalogi imamo tudi lm stotino tiru-zih raznovrstnih oblek od $7.f)0 do $20 111 vmii jamčimo, da za to ceno no dobite boljoga blaga nikjer v mosta. Velikost. I mrva in moda VBih vjst na izbiro. 1'riditcin po-cjtf.
HING<2
Vogel 18th St. in Blue Island A.

JELINEK iti MAYER,
hišniku.
i
M0CN0 B L A ft 0■
Nnjbržc, da sto videli že kako oznanilo in si predstavi)«1), kako po coni so blago dobi. Ali bo spominjalo, kako slabe blago sto dobili in si sumi sebi rekli: "Nikoli več tam niče-sar no kupim". Večina hub inin tako skušnjo, in Če jo vi ni. sto imeli, štejte se srečnim. Mnogokrat vidite take predme-to cznamovano in tako lepo popisan**, dasevam priljubi jo i« si jih hočete nabaviti. Grete in Bi jih ogledate in najdete, da niso niti polovice one vrednosti ali kakovosli knkor opisano, To je glavni vzrok, da mi ne navajamo naših cen poo-glasih. Nekatere prodajalne trde, da cena tega ali onega predmeta je za polovico znižana. Mi tega ne storimo, kajti vsakdo vtf, da nekaj dobička moramo imeti, ker sicer ne bi mogli eksistirati. Naša trgovina obstoj) vie 15 do 20 let in todo-kazuje, da zadovoljimo ljudstvo. Pridite k nam iti Bi oglejte blago in ceno. V zalogi imamo najlepšp vrsto oblek,slamnikov, klobukov, letno spodnje obleke itd.
Pridite in oglojtesi naše vzorce za tnožke obleke.
........
0 papeSki nezmot-, ljivosti.
(Govorit škof /. Stro&smayer na za t ikonskem koncilu 1870.)
Cerkveni zbori so proglasili žc mnogo naukov zai »verske resnice, ki se na vso moč protivijo zdravemu človeškemu razumu. Zadnji cerkveni zlx>r v Riimu 1. 1870, je siprejci novo versko resnico, da je papež nezmotljiv. Na ta način je naredil človeka (kar je papež vendar tudi), jedmkega bogu. .Kako malo razsodnih mož je bilo ma te n zborovanju, je razvidno iz tcua. da si večina ni tirala ugovarjati želji oholega papeža Pija IX. Le posamezniki so si upali odločno nastopiti proti papeški nezmotljivosti. Med vsemi pa je naj st varnejše pobijal to smešno zmoto prvi Jugoslovan, škoi Strosstnayer. Govoril jc takole:
"Ne brez trepeta, toda prost in miren v svojem prepričanju preči bogom, ki živi in me vida, odpiram svoja usta med vami na tem slavnem z!borovanj<u. Odkar zasedam tukaj z vami, sledil sem pozorne vsem govorm, ki so sc govorili v tej dvorani. Želel in Hrepenel sem, da mi žarek luča od zgoraj razsvetli razum, da morem pri sklepanju tega sv. ekaimeničnega koncilja spregovoriti tudi jaz o stvari.
Prepojen s čuton odgovornosti pred bogom, študiral sem z maj-večjo resnobo Spise starega in novega zakema1 in iskal v teh častitljivih spominkih resnice odgovora na uiprašanje: f^-li sv. oče, ki tuKaj predseduje, v resnici naslednik sv. Petra, namestnik Jezusa Krista in nezmotljivi učitelj cerkve? Da zjo-
kaikor pravi sv. pismo, prepovedal Petru in njegovim soa]>o stolom vladati ali izrabljati svojo oblast nad verniki po vzgledu poganskih kraljev.
Nekaj me je posebno presenetilo. Prevda-rjajoč o tem, pravil sem sam pri sebi: ko bi bil Peter izvoljen za papeža, bi-H bilo dovoljeno njegovim tovarišem odposlati ga z apostolom Janezom do Samarijc, da tatm pridiga evangelij sina božjega? Kaj bi si mislili, cenjeni bratje, ko bi si v tem tTcnotku dovolili poslati Nj. Svetost Pija IX. Ln Nj. Ekscc-lenco g. Planticra v Carigrad k ta-raosnjenuf patriarhu, da se zaveže napraviti konec razkolu na izhodi«?!
Toda tukaj pride šc nekaj važnejšega na pretres. V Jeruzalemu jc bil obfini koncil, da odloči o upra-šanjih, ki so vernike delila med seboj. Ko bi bit Peter papež, kdo bi bil sklical tJi koncil? Sv. Peter. Kdo bi bil predfedoval koncilu? Sv. Peter. Kdo bi bil sklepe formulirat in objavil? Sv. Peter. Dobro I Ali od vsega- tega se ni zgodilo,nič! Peter je pri koncilu sodeloval kakor v«i ostali" aixistoH in ne on, ampak sv. Jakob je temeljito zbral vse v skupino in ko so sc sklepi objavljali, sc je to zgodilo v imenu vseh apostolov, starešin in bratov.
Delanw mi v naši ccrkvi tudi tako? Cim dalje, mili bratje, stvar pre'skuje n, tem bolj se mi vriva prepričanje, da se po sv. pismu nikakor ne more smatrati Jon asovega sina za prvega. In dočim mi učimo, da se je cerkev postavila mai sv. Petru. pravi ai*>9jpl Pavel, čegar važnost jejvr^lvomno velika, v svojcu pismu Kfeianom, da je cerkev zidena na pddlaffi apostolov in pre-rokov\ ogel'ini kamen pa- da jc
morem rešiti to važno uprasanjc,	, . , ,
je jx>trebno, da prezrem sedanje | Krf 1,1 fl ^o veruje tako stanje stvar in se z bakljo evange-hnao na vrhovno oblast sv. Petra,
lija v roki v duhu poglobim v 0110 dobo, ki še ni poznala niti ultramoti-tanizma niti galikanizma, — v dobo, ko je imela, cerkev za' -učitelje sv. Pavla, Petra, Jakobai in Janeza, katerim nc more nihče odrekati božje avtoritete, ne da bi zajedno dvomit o sv. pismu, ki ga je tridentski koncil proglasil za vodilo v veri in •nravnosti (morali).
Torej, jaz sem te svete spise od pri, a — smem-li to povedati odkn-to? — nisem našel 11 česar, kar bi le približno podpiralo naziranjc ultra-moiitancevl Da, še več: tia svoje nc malo začudenje ne najdem v apostolskih dobah niti besedice o kakem papežu, ki bi bil naslednik sv. Petra in namestnik Jezusa Krista, ravno tako kakor o Mohamedu ne, ki takrat še ni eksistiral.
Vi, cenjeni gospod Manning (pri-mas angleške cerkve, nadškof west-minsterski), pravite, da kotnem boga, in vi. gospod P;c, trdite, da se n znorel. T< hI a* oba se motita. Lital sem celi novi zakon in proglašam pred bogom, da iv sem našel nobenega sledu o papeštvU, kakoršno jc danes. (Nemir, ropot.)
Cenjeni brati, r.c odtegujte mi svoje pozornosti in ne pritrjujte s svojim krikom ;u motenjem tistim, ki kakor pater Hvacinthc pravijo, da ta koncil ni svoboden in da so naši glasovi bili žc od začetka predpisani. — Hvala. Nj. Ekscelenci, g. škofu Dupr.nloup (škof orleanski) za znamenje priznanja, ki ga mi dava s kimanjem g ave.
Pri čitanju sv. pisma ne najdem niti jednega .poglavja, ■niti jednega verza, kjer bi bil Jezus Krist dal sv. Petru vlado nad apostoli, njegovimi sodelavci. Ko bi imel Simon, Jona-sov sin, postati to, za kar smatramo danes nj. svetost Pija IX., pa jc čudno, da ni Krist rekel k njemu: "Ker odhajam k svojemu očetu, pokorite sc vi vsi Simonu Petru, kakor ste pokorni meni. Postavljam ga za svojega namestnika na zem-
IjV*
Krist o vsem tem molči in ne misli niti najmanj na' to, da bi dal cerkvi kakega poglavarja. Da, ko je obljubil apostolom prestole, da sodijo črez ti izraelskih rodov, obljubil je to vsem in ni pripomnil, da bo morda eden prestol višji od drugega tti da pripade ta Petru. Ko
da javno kara tiste, ki pravijo : "Jaz sem Pavlov, jaz pa ApoloV, jaz Ive fasov, jaz pa Kristov!" Ko bi bil Peter Kristov namestnik, bi sc b:l Pavel zelo varoval, tako resno karati one, ki bi spadali k njegovemu soapostolu.
Isti apostol Pavel omenja apostole. proroke, evangeliste kakor učitelje in p: štirje, ko navšteva cerkvene urade In mi g-no lahko zagotovljen', da bi veliki apostol poganov ne bil pozabil omeniti tudi prvega izmed teh uradov, torej papc-štvo, ko bi bilo božja naredba. Ta pozabljivost zdi se mi tako nemogoči'. kakor, da bi kdo pisal o tem koncilu, a ne besedice ne črhnil o Nj. Svetosti Piju IX. (Več glasov kliče: ".Molči, ti krivovcrec, mol-
čin
Ako mi ne dovolite nadaljevat', kažete svetu, da se poslužujete krivice in da hočete zamašiti usta naij-manjšemu članu tega zborovanja. Apostol Pavel se nc zmeni v nobenem svojem pismu, ki jih je pošiljal različnim občinam o vrhovnem poglavarstvu Petrovem. Ko bi ta prednost bila ek z isti rab, ko bi z je dno besedo cerkev imela vidnega jxiglavarja', bi veliki apostol gotovo bil omenil nekaj o tem. Da kaj pravim? Dolgo pismo bi bil napisal o tem velevažnem predmetu. Kajti ko jc on, kakor je temu v resnici, stavil hrar.n krščanskega liatuka, bi >e bilo takrat pozabilo 11a podlago in posledni kamen? N"o torej, čc žc ne moremo in ne smemo reči, da je bila a|*»stolska vera krivoverska, pa moramo.priznati, da ni bila cerkev nikdar lepša, čistejša i.n s vete j-šia ko bas takrat, ko še ni bilo nobenega papeža'. (Krik: "To ni res, to 111 res I") Ni bilo prav od ,g. Lavala reči: "Nkoli!" Kajti ako si upa le eden iz nas, ceiijoni brati, misliti, da je cerkeV danes, ko ima papeža za poglavarja, trdnejša v veri in čistejša' po nravnosti, pa naj to izreče pred celim svetom, kajti tukaj je središče, od katerega polete naše besede od tečaja do tečaja. Niti v Pavlovih, niti v Janezovih, niti v Jakobovih spisih nisem 1 mogel najti kakega slediu ali vsai kali papeževe oblasti. Luka, ki nam poroča o misijonarskem delovanju apo stolov, moliči o tej prevažni stvari. iMolk teh svetih mož, katerih spUi
aieodpustljiv, kakor če bi Thiers, ki je pisal zgodovino Napotoona Bonaparte, izpustil njegov cesarski naslov. — Vidim tukaj pred seboj so-člana> tega slavnega zbora, ki s prsti ■kaže na me in pravi: "To jc razkol-ni škof, ki jc prišel s krivim praporom med nas." NikUar, nikdar, cc-njeni bratje — nisem vstopil v to slavno zborova'1-šče kakor tat skozi okno, ampak skozi duri kakor vi vsi. Moje škofovsko dostojanstvo mi je dalo do tega pravico, kakor -me tudi moje krščansko prepričanje sili povedati to, kar smatram za resnico.
Kar pa me je presenetilo najbolj in kar sc 'konečno čisto lahko da razumeti, je molčanje sv. Petra samega. Ko bi bil ta apostol Kristov namestnik na zemlji, pa bi bil to gotovo moral vedeti in če je vede!, zakaj pa ni ravnal niti jedenkrat kakor papež? To bi bil lahko storil na velikonoč, ko je prvikrat propo-vedoval, ali ni storil tega; tako bi bil mogel storiti na koncilu v Jeruzalemu ali v Aiitijohiji, toda ni storil ; ni storil tega tudi v dveh pismih, ki jih je napisal cerkvi. Morete si, cenjeni brati, takega papeža predstavljati, ako bi bil Peter papež?
Jaz trdim, da dokler so živeli apostoli, ni cerkev niti mislila na kakega papeža; da bi sc moglo trditi nasprotno, morala* bi se vsa sv. pisma zažgati ali pa popolnoma prezirati.
(Dalje pride).
Somišljeniki l Spominjajte se obrambnega skladal
THE PINKERTON LABOR SPY".
(Pinkertonski delavski ovaduh.)
Knjižica, katera opisuje nezaslišano ovaduštvo v uniji W. -»P. of M., in katera morda reši življenje Moyeru, Ilaywoodu in Pet-tibonu.
Vsak slovenski delavec, ki je angleščine vešč, bi moral to knjižico čitati. Stane 25c itj se lahko naroČi pri upravništvu "Glasa Svobode".
je razpošiljal Krist apostole, da si trorijo del kanoničnih ah od boga podvržejo svet, dal je vsem isto navVlahjetiih spisov, zdel bi se mi oblast ratrvezovati in zavezovati in j mučen in nemogoč, ako bi bil Peter vsem je obljubil sv. dirfia. Krist je, | papež, in to molk bi bil ravno tako
CENIK
knjig, ki sc dobivajo v zalogi "Glas
Svobode": Mali vitez I., II. in III. del . 3.50c
Kralj Mat j as..........50c
Preko morja ..........40°.
Opatov praporšček........35^
Elizabeta angleška kraljica ..20c.
Jama nad Dobrušo........20c
Vrtomirov prstan........20c
Eno leto med Indijanci .. .. 20c
Erazem Predjamski......20c
May Eri..............20c
Tiun Ling ............20c
Strelec................25c
Naselnikova hči..........20c
Pod turškim jarmom......20c
Fran baron Trenk........20c
Poslednji Mehikanec......25c
Na preriji............25c
Naseljenci............25c
Stezjosledec............25c
Za kruhom............20c
J. Pagtiaruzzi, zbrani spisi,
j zvezka............$— 60
Na razstanku.......... 100
Islandski ribič..........—.60
Koristka..............—4°
Gozdovnik............—-5°
Beneški trgovec........—-4°
Marija hči polkova......—.20
Viljem baron Tegetthoff .. —.3c Avstrijski junaki.. .1	—.75
Venec slovanskih povestij, zvezek IV., VIII. i.» IX.,
vsak po............—-Goc
Za srečo, — povest ......—-5°°
Amerika..............—•20c
Spisi Andrejčetovega Jožeta, — trije Zvezki, vsak zvezek je celoten in sam za-se ter obseza vsak par krajših, mičnih pripovedk;
zvezek po...... .. • •—-20C
Beatin dnevnik........—.30c
General Lavdon........—.30c
Knjige pošiljamo poštnine p potto.
Kdor /Hi imeti eno tih knjig, naj nam poštnim potom pošlje naročnino.
Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in hrvaško FRANCOSKA PROQA
Compagnie Generale Transatlantique
glavna prevozna družba,
New York v Avstrijo čez Havre Basel. Voliki in brzi parobrodi.
La Provence.........30.000 HP
La Savoie............22.000 HP
La Lorraine..........22.000 HP
La Touralne.........15.000 HP
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbo. Snažno posteljo, vino, dobro hrano in razna moBnn jodila
Parniki od plujejo vsak četrtek.
Glavni zastop na 19 State St. Now York.
MAURICE >V. liOZMINNKI, glavni zastopnik za zapad, na 71 Dearborn St. Chicago, III.
Frnnk McmIohIi, agent na 9478 Ewing Avo. S. Chieugo, 111. A. C. 'lankovJch, agent na 2127 Archer Avo. Chicago, 111. Pavl Sarlo, agont na 110—17. cesta, St. Louis, Missour.
Slovenci pozorl	I
- --ft
Ako potrebujete odojo, klobuko, Brajce, kravato ali druge	QJ
važno roči za mozke — z n delavnik ali praznik, todaj so og-	^
! i
lasite pri svojem rojuku, ker lahko govorite v materinščini. Čistim stare obleke ln izdelujem nove
tor	===t>o--m
„«c najnovejši modi in nizki ceni. jt
JURIJ MAMEK, 581 8. Centre Av«.
blizu 18. ulice Chicago, III.
If
§


(D

M. A. WEISSK0PF, M. D.
- ZDRAVNIK IN 11ANOCELN1K -
. 885 Ashland Ave., Chicago, III. tel. oanai. 470
Uraduje na svojim domu:	V lekarni P. Piatt,
od H. 10. ure predpoludne 814 Ashland Ave.: od I. 3. ure popoludne in	od 4,- 5. popoiudne.
od 6,— 8:30 ure voier.	Ob nedeljah samo od 8.-—10,
ur.; 1 jpoludno ilom i in to le izjemoma v prav nujnih slučajih.
DR. WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte toroj Slovana v svojo koriat.

Pemu pustiš od nevednih zobozdravnikov izdirati svo'o, mogočo še popolnoma zdravo zol>e? Pusti si jih zaliti s zlatom ali Bre-hrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi
Dr. B. K. Simonek
Zobozdravnik,
544 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL.
Telefon Morgan 433,
Pozor1
Pofcor!
Slovenci.
"Salon" z MODERNIM KEGLJIŠČEM
Svožo pivo v sodčkih in buteljkah in druge raznovrstno naravne pijače— najboljšo in najfinejše unijsko smodke. Potniki dobe čedno prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna In Izborna.
Vsem Slovencem in drugim Slovanom se priporoča
Martin Potokar, 564 S, Centre Ave. Chicago, III,
KMETIJA
Posebni vlak iz Chicage vsak prvi tretji torek v mesecu. Vožnja sem in tja $15. Za tnal denar kupi§ lepo posestvo. V pooestvu ti je denar najbolj vatno naloŽtn.
Pojdi t nami in si osebno oglej lepe kraje.
Gram Johnson & Co.
184 La Salle St. Room 1104,
CHICAGO
____
_______
_______
4
0LA8 SVOBODE
"Glas Svobode"
[The voice of Libkkty] WEEKLY
Published by The GIub Svobodo Co 669 Loom is St. Chicago, 111
Eatofwl »t tbe i'ott Office »t Cbtatgu, III., si Second CUtM M niter.
Subscription $1.60 per y*«r.
Advertisements on agreement.
.11.50 . 78«
Frvi svobodomiselni list sa siovenski narod v Amerik*. "••aUB STObode" Izid« rUt\ p*t«k « velja u AMERIKO:
■a celo leto ...........
ta pol leta ...........
ZA EVROPO:
u celo leto ............kron 10
za pol leta .......... . . kron S
Naslov za dopiso in pošlljatve jo 'GIah Svobode'
6fi9 Iioomis St, Chicauo, III
Dopisi.
Wheelingcreek, O., 20. jun
Vzlie temu (ali pa morda ravno zato), da imamo tukaj še dve drugi slovenski društvi, napreduje naša "Edinost" štv. 13 S. N. P. J. vrlo dobro. Veliko si prizadevajo pristaši tukajšnih dveh katoliških dru Štev. da bi naše člane zbegali in spravili v svoi tabor. Pa ne gre in ne gre! Tudi vra žegnana zvijača nič ne pomaga. Kajti naši katoliki sc poslužujejo tudi podlih sredstev, da bi naše vrste omajali. Veli-kokrat se namreč pripeti, da pristopi ta ali oni član katoliškega društva k naši "Edinosti", — to ra seveda le z zahrbtnim namenom, da bt kot član tem večjo zgago lahko delal med nami, nas razdvojil in stem vodo na katoliški mlin napeljavah Pa. se tudi ta premeteni vojni načrt ne obnese! Kadar začuti do-tični volk v ovčji kozi pod nogami že prevroča tla, zapusti nas raje prostovoljno, boječ se, da bi nazadnje ne bil še ven vržen.
Vidite, prijatelji, nam pa se ni treba posluževati nobenih takih nečastnih dejanj. Brez spletkarjenja se naše vrste vedno bolj množijo, ker nikogar ne silimo, da pristopi k našemu društvu. Ljudje vidijo, kje je zvijača, kje pa odkritosrčnost in • poštenost, — in raje pristopajo k nam. S svojim potuhnjenim početjem sami pehate od sebe ljudi, ki imajo še kaj poštenosti in možatosti v sebi. Edino pravo človekoljubno načelo kakega podpornega društva je ono, ki ne upraša bolnega člana, je-li bil zadnjo nedeljo pri maši, pri spovedi itd., ampak mu brez ozira na to dovoli po statutih odmerjeno l>o!no podporo. In tako načelo ima naša Jednota, ki je vsledtega res prava mati vsem onim, ki so pomoči potrebni. Ravna se po Kristusu, ki je učil, da se ne sme delati meji ljudcni nobenega razločka radi vere in jezika. Vsem se mora izkazovati dobrote: prijateljem in dozdevnim sovraižnikom. Vi katoliki, daleč ste še za Kristusom! Sram vas naj bo, da vas moramo pravega krščanskega nauka učiti mi, ki nas hočete raz-(krčati z>a brezverce in odpadnike! Našim somišljenikom pa kličemo: Ne dajte se oplašiti po .zvijačah na-sh sovražnikov, marveč vztrajajte in držite se dobre stvari kot ste S2 doslej, — in nikdo nam nič ne more, ker sc borimo za pravično stvar.
Veliko nam je prišlo zadnji čas na ušesa, kako se nekateri duhovniki napenjajo, da 1»i ugonobili našo jednoto. Najbolj j itn pa leži v želodcu fist "Glas Svobode", ki je! Saj imajo tudi drugi gospodje de-objednem tudi glasilo jednote. Do- nar, ne samo v Ameriki, tudi v sta-onišljujejo si, da, ko bi se jim po- r domovini, n. pr.: knezi, grofi in srečilo ugonobiti list, bi se sčasoma drugi kapitalisti. Tudi ti žive od morda tudi jednote na kak zvijačen delavccv in si kupičijo denar, — način polastili Dokler pa imamo ta jkar bi sc pa ne zgodilo, Če bi delav
menljive besede, da se po listu "Gl. Sv." pretaka kuga nemoralnosti, le to je pozabil dostavni, da i?nra ta reka v katolisi^faroiiih, — ter da ima G>. Sv. edini ta namen, svariti rojake pred tem moralnim močvirjem, ki ga producirajo katoliški popi kar na debelo!
Zatorej b božjim agentom sveto vali, naj raje ostanejo pri svojem poklicu, kakor pa da se mešajo v stvari, katere so popolnoma na pravem mestu — brez njihovega blagoslova. Kar počnejo farji in nj hovi na duhu revni ikimovci danes, presega že vse meje normalnosti Taki ljudje, ali bolje rečeno izvnžek človeštva, spada pravzaprav ali norišnico ali pa v kejho, — ne pa da bi se ljudstvu usiljevali za duševne voditelje. Pustimo torej farje, kjer so, in ne brigajmo sc več za nje; prepustimo j'ih njihovi usodi, in naj si potem sami sebi oznanujc. jo svojo Duhlo učenost, katera je nam popolno na odveč. Pokažimo da smo zrel narod, a ne otroci, k; še potrebujejo duševnih jerobov. Začnimo se enkrat zavedati, da smo se v stanu sami vladati in sam'i odločevati svojo usodo. Vsi 1 i udje smo enako ustvarjeni in vsi imamo ena ke .pravice do življenja. Ko bodemo to resnico spoznali vsi, takrat bo tudi zasijalo po vsem svetu solnce prave svobode, iu odpadli ltodo vs» oklepi, ki ovirajo npš duh, ki išče resnice. Dokler pa bodemo vse verovali in vzeli za čisto resneo, kar nam tak utfiljenec govori, kakor n. pr. "božji agent Sojar, ki razlaga v A. S evangelije in krščansko 1 ju bežen po siv je, to sc pravi: kakor katoliški cerkv pač bolj paše, — tako dolgo bomo šc vedno sužnji krivičnega družabnega reda, kate rega zaščitnik in goreč zagovornik je far.
Če hočemo v rosnici postati keda svobodni, ste rimo najprej verige rimskega jarma, ki že stoletja tlačijo človeštvo kakor -mora in nut ne dajo prosto dihati.
Najboljše pribežališče za, vse svo-bodomislcce je S. N. P. J. Tukaj je središče in zbirališče vseh onih, ki jim je duševna svoboda pogoj za srečno življenje. Folcg tega pa nain ta jednota tudi v gmotnem pogledu nudi obilo koristi j, kakor nobena druga jednota. Te vrline naše jednote božje namestnike res bole, toda s številnim pristopanjem jim pokažimo, da se za njihovo jezico prav nič ne menimo Oklenimo se vsi od prvega do zadnictra prekoristne nam S. N. P. T. — in stem najbolj zamašimo njihova kričava usta.
Frank Sadar,
Frank Markus,
Ivan Kovačič.
West Mineral. Kans., n. jun
Dopis z Wsct Minerala z dne 1. maja, priobčen v listu Gl. Sv., je povzročil med tukajšnimi rojaki o-bilo svete jezice, dasiravno se ni nikomur kaj hudega očitalo. Ker se je pa začelo nekaj stras ti s sodnijo, hočem jaz bolj nadrobno celo stvar razločiti in čisto resnico še bolj glasno povedati, — pa se prav nič ne bojim tožbe radi razžaljenja časti, kakor se je menda boji dopisni-kar z dne 1. maja.
Očitalo se jc namreč v prvi vrsti, da ima tnkaišni far že dosti denarja, ki so ga prislužile žuljave delavske roke. — Te-li to mar osebno razžaljcnje? Taz sodim do svoji pameti, da ne Od koga pa živi potem duhovnik v talki slovenski naselbini, kakor je West Mineral? AH ga ne vzdržujejo slovenski delavci? In ali ni ta denar sad njegovih žuljev?
bo mašo bral, a tega ne stori, — ali se potem ne pravi to: ne govor.ti resnice? Še en dokaz. Oznanil nam ie, da bp. veliki teden vsak dan večer spovedoval, in tla lahko vsak o-
svobodo:n selni list, ki odkrito in neustrašeno razkriva farško korupcijo. farbanje in farške lumparijc, in ki z orlovim očesom pazi na vsak sovražni gibljej in kaže na nevarnosti, katere nam pretijo od obiest-n li farjev, ecdečm sline po naši jednoti, — tako dolgo se jim njihovi črni naklepi ne bodo uresničili. "Glas Svobode" je pravi ščit, ki odbija vse sovražne napade od naše trdnjave — jednote. A. S. je v eni »vdjib zadnjih številk zapisal po-
ccv ne b lo. Kje je torej razžaljenje časti ?
Drugi očitek jc ta, da ne govori resnice. In tudi to je utemeljeno. Nc(ka žena ie plačala za sv. mašo, da bi se brala za rajnkega moža. Župnik je mašo oznanil za določen dan, in ko so dotičrri dan prišli ljudje k maši, — našega gospoda faj-moštra ni bilo do«ma. Kakor se meni zdi, se je to že parkrat zgodilo, da so gospod oznanili mašo, a brali je niso. Če torej župnik obljubi, da
pravi velikonočno spoved, kadarkoli kdo pride. Prišle so k sveti spovedi ženske, — a gospoda zopv-t ni b lo doma! Torej jc zopet neresnico govoril! G. Župnik, pi doka-zite, da to ni res! Kje ie razžaljenje časti? Če t>a smatrate besedo ' far" za psovko, totem na lahko brez skrbi j tožite kier hočete. — inanari pri prezidcnttv Rooseveltu!
Prepričan na sem. da naše brum-ne može ne boli tol ko glavna radi tih očitani, ki j"h ie zadnji dopis-iv'kar vrgel v obraz našemu g. župniku, - marveč dn hlinijo svojo ogorčenost ?a.uo v to svrho, da bi te n ložje razsajali proti naši Jedilo t, katera jim jc velik trn v peti. To je za ni b rahločutne živce največji vzrok bolezni! Toda, mofcje, pazite se. da si glav ne razbijete! —
Dne 26. maja jc i-melo tukaj v \V. Mineralu hrvat>ko društvo slovesno blag« win vi jen jc svoje zastave. Na prijazno vabilo sc ie odzvalo tudi naše narodno podporno društvo; s!avno>t.i smo se udeležili v velikem številu. Ob koncu se je spustilo — kakor po navadi ob takih prPk-ah — tudi nekaj govo-ranc. in Hrvatje so st vse tra-ijko zahvaljevati za obilno udeležbo. Vse je šlo gladko in prav, — kar se oglasi tudi predsednik domačega društva sv. Barbare in govori sledeče: "Bratje, tukaj v Mineralu i mamo desti slovenskih društev. Bodimo složni i:i edini 1 Ne prepi rajtno se radi malenkostii, in ne nasproti! i mo si P — In glejte! te lepe besede je govor 1 Človek, ki baš sam najbolj nasprotuje vsemu, kar ne diši po katoliškem imenu; ravno on je največji nemirni duh, ki sc najmanj briga za. besede, katere je pro dajal na omenjeni slavnosti. In poleg njega je še nekaj takih, ki govorijo sladko, delajo pa drugače. Slišal sem sam na lastna ušesa, ka ko je nekdo, ki se sicer ima za pa. met nega in pravičnega moža; — obkladal našo S. N. P. J< z naj-gršimi imeni, rekoč, da je svinjar-ska itd. — To je edinost in bratstvo — kaj nel?
Dovoljujem si te katoliške pulil ogla veže samo uprašati, zakaj ni državna oblast odrekla naši jednoti zakonitega odobrenja, ako jc res tako svinjarska. kakor vi trdite? če bi bil državni tajnik našel v ,pnav:l:h kaj protizakonitega ali nepravilnega, — nikdar bi take jednote ne dovolil! Pojdite se t"rej solit in ne fi.irba.itc ljudi tako nesramno t Dotični človek, katerega lahko tudi z imenom povem, je naše ljudi na vse načme odgovarjal od Narodne Jednote. Kar za suknjo jih je naza| vlekel in rekel: "Nikar ne vstopite v to brezversko jednoto; pristopite ra'e k društvu sv. Barbare!" Nc, prijatelj, v kaj pa verujete vi člani društva sv. Bnrbarc? laz mislim, da igra tudi pri vašem društvi! le denar prvo vlogo, — član pa naj bo kakoršen hoče, ali je potem katolik ali pa jrd. Brez denarja ne sprejmete nobenega, če je še tako pobožen. Pa saj tako je tudi prav. Pri podpornih dnvštvili naj izgine vsak razloček v veri. Pri strogo verskih družbah ni ie druga. Dokler sc nedsclh>jno podpiramo, naj nam bo vjak brat, kdor jc v potrebi. — Vidite 'torej, da ni nikakega razločka med mšim in vašim društvom, — a vkljub temu nam brezverstvo >č tate in nam nasprotujete! Pame-ajte raje pred svojim pragom.
šc nekaj. Sfisfol sem tudi, da ta vnet katolik kakemu takemu naše-■mu somišljeniku, ki ie poslal zadnji dop's z dne 1. maja v Gl. Sv., — niti mleka ne mana \cč prodajati, češ da hi mu potem šc krava crknila! Kako ste vendar smesno-stru-pen1:! Če je to istina, potem mu bodo res krnakii vse krave pocrkale! Svetujem mir torej, da naj znosi vso mleko raje v farovž h g. župniku, kol kor mu ga preostane od domače porabe, in na i ga brezvercem nikar ne prodaja. Na. to vižo nni ostanejo krave žive, — drugače pa ne!
Za danes dovolj, pa še prihodnjič kaj'.
član S. N. P. J.
Malo odgovora.
jednaki. O slosh 1
V zadnjem "Am. Slovencu" pravi nekr Jos, Povše iz So. Chicage, da sva bila jaz in Fr. Stonič po policaju vržena iz katoliškega piknika.
Stvar je malovažna, kar sc tu tiče moje osebe in z veseljem bi to krepko katoliško laž pustil raznim Juri jem in Jurčkom, da se nad njo po svoje zabavajo, ko bi ne bilo nekaj druzega. Stavi! bi namreč, da Po vše tega nikoli ni pisal, pač pa sc je oni dopis izcvrl v glavi dubrozna-nega popa, kateri je — .mimogrede rečeno — študiral celih 16 let in pozneje sc zatekal — k ciganom. Ta človek je dobro vedel, da mene policaj niti nihče drugi ni podil iz piknika, temveč sem šel sam prosto voljno iz dotičnega-vrta. Vedel jc tudi, da sc proti večeru jaz nisem jjovrnil na veselico, ker sem .bil tisti čas že doma v Chicagi. Vedoma je torej zapisal debelo laž in to je zna čilno, kajti "on" je tisti, ki se fajta za "čast in poštenje".
Katoliška laž pa ciganski tipusi! That's all!
Ivan Molek.
JAVNA ZAHVALA.
Podpisani čutim prijetno dolžnost, da javno na tem mestu izrečem pevskemu društvu "Slovan" v So. Ch -cagi in Slov. Del. Pev. Zboru "Orel" v Chicagi svojo prisrčno zalivalo za nepričakovane obiske, po-doknico in nad vse prijetno mi zabavo, s katero sta me omenjena dva zbora počastila ob priliki mojega štiridesetletnega rojstnega dne.
Zahvaljujem se "Slovanu" za prekrasni darovani mi šopek in na vseh čestitkah in voščilih, s katerimi sta tne obsipala "Slovan" in "Orel", bodisi v jedrnati besedi ali v izbranih pesmah. Obenem se zahvaljujem tudi ostalim znancem in prijateljem, ki so me zajedno s pevci in pevkami iznenadili s svojimi voščili. Vaše zaupanje in Vašo ljubezen, prijatelji, bom vselej vračal z jed-nakim. Trdno bom stal z Vami m delal, kolikor je v moji moči, šc na dalje za korist in napredek "Slovana" in "Orla".
Srčna Vam hvala tudi od stran1 moje soproge in hčerke Amalije! Živeli!
Vaš hvaležni
Frank Klobučar.
Nektcri pravijo, dn sc bode Rockefeller bridko maščeval nad stric Samom in njegovimi agenti, ki ga tirajo pred sodišče. Kupil bode vse Združene države, vtak.nl jih v žep in — strica Saipa brcnil visoko v zrak ..,
Spovednica jc duho/nikova ' zla-ta priložnost".
Orchard, kateremu se je dokazal največji lopov in morilec zadnjega jxdstolctja, je še zmiraj-dober državljan. Zakaj ? Well, — Roosevelt ga šc ni proglasil "nezaželjenim"!
Prispevki za OBRAMBNI SKLAD "SkSort Obrambne Zvezi v Chicagi, III,
Izkaz od zadnjega tedna: $191.-55.
"Nabiralni list'' Jos. Jesiha, Chicago, $1.75. — Društvo "Orel" št. 19 S. N. P. J., Mineral, Kans., $3,. 50. — "Nabiralni list" Valentina Potiska, La Salle, lil., $2.00. — John Kramer, Black Diamond, Wash., nabral in poslal $3.75. — Člani društva "Zarja" št. 15 Ra-vensdale, Wash., $5.00. — P. M. Gcšel, Greenland, Mich., nabral med člani dr. "Novi dom" št. 28, $3.55- — John Teran in John Jud-nič, Ely, Minn,, nabrala in poslala 35.10.
Skupaj do danes: $216.20. — Živeli darovalci!
Jos. Veršoaj, Ivan Molek,
t. č. preds.	t. č. taj.
Kmetsko posestvo na prodaj
v stari domovini. Obstoji iz vseh gospodarskih poslopij, lepega vrta, polja in gozdov ter jp lepo urejeno. Lepa prilika /.a vsa-cegn, ki hoče iti v stari kraj iti si tam preskrbeti posestvo. Natančneje pove A. Bradač Box 464 Ilibbing, Minn., tjli pa lastnik J. Bradač, M. Lese št. 8. p. Ker k a, Kranjsko, Austria, Evropa.
Glorious Fourth! Spet so te slavili s patronami, pokanjem n — krvjo isti ameriški purijotjc, ki trdijo, da hočejo soca!i>ti potom krvave ( ?) revolucije doseč: svoja stremljenja.
Rockefeller sc je zaprl in zastia-žil pred U. S. marshalom. Posestnik milijonov se smeje pozivu sodnika Landisa iti brije norce iz str:ca Sama. In potem še pra/ lo sodniki, da so pred postavo vsi državljani
Sodrugi, somišljeniki I Najos-trejai meč, ki bode kapitalizmu in njega zavezniku, klerikalizmu usekal smrtonosne rane, je soci-jalistično in svobodomiselno časopisje. K temu spada tudi "Glas Svobode". Segajte po njem! Širite ga med prijatelji, znanci in sosedi! Vsak nov naročnik je nov korak do zmage.

WISCONSIN

Ft o
PHONE 413
LO^" BK,'00'y $EL
Dvorana za društvene sejo in veselico. Popotniki do-brodošli. Postrežba s stanovanjem in hrano,
24 Union Street.
KENOSHA,	WISC.
• +
Edina vinarna, ki toči najboljše kalifornijska in import i jbu vina. Kdor pije naše vino, trdi,da še ni nikdar v svojem žirij en j u ♦ U boljšo kapljico. Vsi dobro došli!
s sedežem v Chicago, Illinois.
Predsednik: John Btonjch, 559 S. Contro Avo., Chicago, 111. Podpredsodnik: Matija Stroiien, 1 iii Main Str. I,a SJallo, lil. Tajnik; Martin Konda, 0ti9 Loouiis St., Chicago, 111. Zapisnikar: Anton Mladič, 937 Blue Island Avo., Chicago, 111. Blagajnik: Fuank Klobučar, 11(117 Ewing Avo., South. Chicago, III. Dan, Badovinac, Hox 55, Du pue, 111. John Viirščaj, 1 11l Claronco Ave. Chicago, 111. Matija Stbohen, 443 Main Str. La Salle, 111. Martin Potokar, 5<54 S, Centre Ave., Chicago, 111. Mohor Mladič, (»17 S. Contro Ave., Chicago, tU. Jakob Tisol,U002 Strand St. So. Chicago, 111. . . ( Maiwin Skala, Box 105(i Ely, Minn. Bo niski J Joslp mAXKOi box 481 Claridgo, Pa. odbor: | Matija Pečjak, HID Chestnut St. Johnstown, Pa.
VSE DOPISE naj blagovolo društveni zastopniki pošiljati na I. tajnika Martin Konda; denarne pošiljatve pa blagajniku Frank Klobučarju.
Osrodtiji odbor S. N. P. Jednote ima vsaki tretji četrtek svojo redno mesečno Bojo. Opozarja so vsn društva, ki imajo vprašanja do odbora, tla pravočasno dopoaljejo svojo dopise jednotnemu tajniku.
Nadzorniki:
Pomožni odbor:
IMENIK.
"Slavlja" fit. 1 v CLtcago, III., Fr. Klobučar, prod. 9G17 Erwlng Ave., J. Duller, taj 12 W. 25. St., Fr. MladiC, nastop. 687 f'entro ave. Soja vsako 2. nodeljo v mesecu.
"Triglav" St. 2 v LaSalle, 111., K. Strohen. pred. 102C Main St, Ig. Faleskint, taj. 517 Bucklm St. T. Golob, zast. 1166—3. St. Seja vsako 1. nedoljo v moct-cu.
"Adrija" St. 3 v Johnstown. Pa., M. Strukolj, pred. 216 Chestnut St. J. RomSgar, taj. 407—8. Are. M. PeCJak, rast. 819 Chestnut St Seja zadnjo nedeljo v mesecu.
"Bratitvo" 5t. 4 v Steel, O., J. Re-bol, pred. Box C8 Gloncoo, O., J. 2l-bert, taj. Gleocoe, O., J. DernaC Box 3 Steel. O. Soja vsako 1. nedeljo t mesecu.
"Naprej" St. 5 v Cleveland. O., Fr, Cerne. pred. 4124 St. Clair av. N. E. J. Kalan, taj. 4201 St. Clair Ave. Fr, KorCe, zast. C204 St. Clair Ave. Seja vsaJko 1. nodeljo v mesecu.
"Bratstvo" St. 6 v Morgan, Pa., Fr. MlklauClC, pred. R. F. D. No 3 Mc Donald, Pa., Fr. Drmota taj. l5ox 90 Morgan, Pa,, Leo. Word In ok, zast. Box 306 BrldgevUlo, Pa. 8eja vsako 1. nedeljo v mesecu.
"Bratoljub" 6U 7 v Claridge. Pa, M. Hervol, pred. Box 408; J. Bati«, taj. Box 487; B. Likar, zast. Box 433. Seja vsako 1. nedeljo v mesecu.
"Delavec" St. 8 v So. Chicago, 111., J. Tisol, pred. 9009 iSreonbay ave., J. Levstik, taj. 335 Fulton Ave. Pullman, lit., Fr. Bernlk, zast. 670—96. St. Seja vsako 1. nedeljo v mesecu.
"Bratitvo Naprej" 6t. 9 v Yale, Kana., M. Drmota, pred. J. Alič, taj. R. R. No 8 Pittsburg, Kans.. J. PeC-nlk. zast. Box 1. Seja vsako 1. ne deljo v mesecu.
"Trdnjava" St. 10 Rook Springs, Wyo., A. Profiek, pred., L. Demfiar, taj., Fr. Cukale, zast. Društvena Bo-xa je L. Box 191. Seja vsako 2. ne deljo v mesecu.
"Sokol" St. 11 v Roalyn, Wash., A. JanaCek, pred. M. Orglch taj. Box 427; K. DollnSek, *ast. Box 331. Seja rsako 1. nodeljo v mesecu.
"Edinost" St. 12 v Murray, Utah. J. R. Grahek, pred. Box 254 W. Jordan; M. Zugel, Box 202; Fr. Hoffman, wust. Box 214." S?ja vsakega 15. t mesecu.
"Edinost" St. 13 v Wheeling Creok, O., J. Kovačlč, pred. Box 101 loosing,
0.,	Fr, Sadar, taj Box 70 Ijinslng. Ohio, Fr. Marcus, zast. Box 41 Lansing. O. Seja vsako 4. nedeljo v mesecu.
"Sloga" St. 14 v Waukegan, 111., J. Mahale, pred.. 709 Market st. J. Dtv-' Jak, taj.. Fr. Adler, zast. DruSt. naslov Je 739 S. Ulica St. Seja vsako 1. nedeljo v mesecu.
"Zarja" St. 15 v Itavensdale. Wash., J. Arko, pred. C. Ermenc, taj., Box 9. A. Logar, zast. Bfja vsako zadnjo nedeljo v mosecu.
"Sloga" St. 10 v Milwaukee. Wis., A. Berg&nt. pred. 572 Reed St., J. Kalan, taj. 162 Reed St. Fr. Matlz, zast. 163 Reed St. Seja vsak
1.	petek t mesecu.
"Bled" it 17 v Loraln O., M. Vr-baaek, pred. 2435 S. Broadway; Fr. Alman, taj. 960—10. Ave. L. Udovlfi, 481—13. Ave. Soja vsako 1. soboto v mesecu.
"Orel" St 19 v W. Mineral, Kans.. Ig. Cerne. pred. Fr. škrebar, taj. Box 26: Fr. flpeisar, *ast Box 293. Seja nako 4. nedeljo v me«ecu.
"Sokol" M. 20 r y, Mina., J. Temo, pred. M. Slebir, UJ. Box 141; M.
Graliok. zast. Box 478. Seja vsako
1.	nedeljo po 20. v mesecu.
"O ■jI" St. 21 v Pueblo, Colo., J. Boje, pred. J. KoCevar. taj. 1237 Bcr-wind Ave., Fr. Pogorolc, zast. 1231 Taylor Ave, Seja vsako 1. nedeljo v mesecu.
"Danica" St. 22 v Trimountaln, Mich., M. Likovlch, pred. Box 123; Fr. Stemplhar, taj, Dox 332; J. Obrano-vlC, zast. Box 335. Seja vsako 2. nedeljo v mesecu.
"Edinost" St. 23 v Darragh, Pa., K. MaokovSek, pred. Box 295; V. Urbas. taj. Box 1C3; J. Mohar, zast. Box 293 vsi v Hermlnie, Pa. Seja vsako 1. nedeljo v mesecu.
"Šmarnlca" St 24 v Jenny Ltnd, Ark., J. Merzu, pred. Box 45; A. Brl-sar. taj., Box 45; Ix»o. Kolenc, zast. Soja vsako 2. nedoljo v mesecu.
"Zora" St. 25 v Terclo, Colo., J. Trobec, pred., Box 196; Fr. Bajt. taj., Box 202, J. lUlmic, zast., Box 123. Soja vsako 1, nedoljo v mesecu.
"Bratje Svobode" St. 26 v Cumberland, Wyo., J. Švarokoblar, pred., A. llolko. taj. J. P. Korpnldk, zast. Box W. Seja vsako 1. nodeljo v mesecu.
"Celje1 St. 27 v Frontenac, Kans., A. SlabSak. pred. Boq 87; J. Beden e, taj., Box 154; Fr. Boldln, zast. Box 181. Seja vsako 1. nedeljo v mesecu.
"Navl Dom" St. 28 v Greenland, Mich., P. Geehell. pred. Box 111; M. Oeehell. taj. Box 83; J. Brula, tast. Box 344, Seja vsako zadnjo nedeljo v mesecu.
"Domovina" St. 29 v Thomas, \V. Va. M. Luzar, pred. Box 141, J. Rus, taj. Box 232; J. Mrhar, zaBt. Box 42. Seja vsako 2. nedeljo v mesecu.
"Popotnik" St. 30 v Weir, Kans., M. Stefanfilč, pred. R. R. No 6 Pittsburg, Kans.. A. Cirar, taj. P. Obregar zast. R. R. No 1 Seja vsako 2. nedeljo v toesecu.
"Slovenski Dom" ftt. 31 v Sharon, Pa. J. Paulentf, prod. 18 Franklin St. Fr. StnnlSa, taj. G3 Railroad St. Fr. Vod en War, zast. box 488. Seja vsako
2.	nedeljo v mesecu,
"Sava" St. 32 v Wlnterquarters, Utah, A. MeJaS, pred. J. Juvan, taj. Box 35; M. Kos. zast. Box 45. Seja rsako 1. nedeljo v mesecu.
"NaS Dom" 6t. 33 .v Ambrldge, Pa., Fr. Tomažlč, pred. Box 141; J. Une-tic, taj. Box 203; J. Pele. zast. Box 538. Seja vsako zadnjo nedeljo v mesecu.
"France Prešern" ftt. 34 v Indiana-poll^, In d., Al. Loban, pred. 721. Wrt-man ave. A. Namer, taj,, 716 Holmca Ave. Jos. Ivanflč, zast. 713 Warman Avo. Seja vsako 2. nedeljo v mesecu.
"Zvestoba" St 35 v Chlcopee, Kans., L. Ajdi«, pred. Box 131; Fr. KoStc, taj. Box 31; Fr. Sehweiger, zast. Box 34. Soja vsako 2. nedeljo v mesecu.
"Zveza" St 36 v Wltlock, Pa., V. Lukančlč, pred. Box 137; Fr. Sedej, taj. Box 247; T. Fortuna, zast. Box 207. Seja vsako 2. nedeljo v mesecu.
"Proletarec" St. 37 v Lowellville, O., P. Grubelnlk, pred. R. MlgllC, taj. Box 284; P. Stemlak, zast. Box "H^ Seja vsako 1. nedeljo r mesecu.
"Ilirija" ftt. 38 r Kenosha. Wis., M. Kirar, pred. 432 Middle St.. J. Ka-stellc, taj. 106 N. Chicago St., J. Že rove, zast. 360 Oak S t Seja vsak 1. torek v mesecu.
"Narodni Vltexi" it. 39 r Chicago. IH.. J. HoCevar. pred. 499 W. 19. St.. borec, zast. 659 S. Centre Ave. Seja rsako S. soboto t mesecu.
"Zvon" St 40 t Durango, Colo., A.
Hegler, pred. Box 1253; A. Solan, taj. Box 1263; M. Vorce, zast. Box 427. Seja vsako 1. nedeljo v me secu.
"Slovenija" St. 41 v No 2 Irwin,
Pn., B. Dolenc, pred. Fr. Goreuc, taj. Box 100; A. Franke, zast. Box 100. Seja vsako 1. nedeljo v mesecu.
"Večernlca" St. 42 v AMriilge, Mont. J. Lesar, pred., Fr. AloS, taj. J. Blatnik, zast. Box 68. Seja vsako 1. nedeljo v mesecu.
"Aurora" St. 43 v Aurora, Minn., M. Turk, pred. Box 201; Fr. Mustar. taj. Box 194; J. Krni, zast. Box 16. Seja vsako 2. nedeljo v mesecu.
"Danica" St. 44 v Conomaugh. Pa., Fr. Poti M, pred. Box 305; M. Čemeti«, taj. Box 177; Fr. Pavlovftlč, zast. Box 177. Seja vsako 4 nedeljo v me-J. Fablan, taj. 669 W. 22. St., Fr. Ba-s ecu
"Gora" St. 45 v Cherry, 111., A. Boh. pred., J. Plrh, taj., J. Ltnd tč, znst. Box 59. Seja vsako 1. nodeljo v mesecu.
"Gorenjec" St. 40 v Oregon City. Oreg., Iv. Koželj, pred., Box 61; Fr. Savs, taj. Box 155; Fr. Sejevc, zast. Box 155. Seja vsako 1. nedeljo v me socu.
"Illinois" St. 47 v Springfield, 111., Fr. Zlmerman. pred. 1020 ltlgely Ave.. J. Polome, taj. 1831 S. 15 St., M. MIS-£ln, zašit. 1819 S. Middle Bt. Seja vsako 2. nodeljo v mesecu.
"Triglav" ftt. 48 v Barberton, O., M. Zeleznlkar. pred. 638 Cornel St., Fr. Tonja, taj. Box 234; J. Jankovi«, zast. 638 Cornel St. Seja vsako 1. nedeljo v mesecu.
"Ljubljana" St. 49 v Glrard, O., J. Smole, pred. Box 297; Fr. GostlnCar, taj. Box 13; A. Jančar, zast. Box 403. Seja vsako 1. nodeljo v mesecu.
"Skala" St. 50 v Clinton. Ind., F. Kolar. prod. Box 70; M. Brunot, taj. Box 564; J. Kolar. zast. Box 70. Seja vsako zadnjo nedeljo v mesecu.
"Narodni Dom" St 61 v Aspen, Colo., Andr. Rigler, pred. Box 34; J. Plauc. taj. Box 1076; Fr. Peček, zast. Box 1068. Seja vsak drugI pondeljek v mesecu.
"Zvezda" St. 52 v Broughton, Pa., Fr. Mrtk, p.'ed. Box 113; M. KoSIr. taj. Box 51; J. BožiC, zast Box 5?. Seja vsako 2. nodeljo v mesecu.
"V boji" fit. 63 v Col lin wood, O., J. Prusnlk, pred. box 1140. J. Bluemol, taj. box 1046; J. Knao!. zast. box 749. Seja vsako 1. nedeljo v mesecu.
'Jutranja Zora" St. 54 v Glencoe, O.. P. Dolenc, pred. Box 13; N. Saba-llč. taj. Box 85; A. Orel. zast. Box 13. Seja vsako 1. nedeljo v mesecu.
'Slovan" St. 55 v E. Palestine, O., J. Poienel, pred. Box 304; Ig. Jereb, taj,, box 133; J. NagHC, zast. box 115. Seja vsak> 2. nodeljo v mesecu.
"Slovenija" St. 66 v Now York, N. Y., Fr. Primoilč, pred. 907 E. 138th St.; A. Pestotnlk, taj. 210—14 E. 112th St.; L. Andolšek. zast. 109 Greenwich St. Soja vsako 1. nedeljo v mosecu.
"Planlnar" St. 57 v Black Diamond, Wash. Fr. Kuftar, pred., O. Poranta, taj. Box 701; Fr, RepenSek. zast. Seja vsako 1. nedeljo v mesecu.
"Litija" St. 58 v Hughes, Ind. Ter. Fr. Praftnlkar. pred.; J. Jeglič, taj.; Fr, AubelJ, zast. Seja vsako 1. nodeljo v mesecu.
"Zavednost" St. 59 v De Pue, III., I. Slatnar, pred. Fr. Pelerlln,' taj. D. Ba-dovlnaz, zast. Box 55. Seja v.*ako 1. nodeljo v mesecu.
"Simon Gregorčič" fit. 60 v Lloydell," Pa., A. Poje, prod. Box 56 Onnallnria, Pa., Fr. Kaučlč, taj. Box 77 Onnallnda, Pn., 1. Terčflfk, zast. 3ox 46 Lloydell, Pa. Seja vsako 2. nedeljo v mesecu
"Sparta" St. 61 v Sparta. Minn., V. g teb, pred. Box 85. J. Korošec, taj.. Box 103. J. Skantel, zast. Box 21, Seja vsako 2. nedeljo v mesecu.
"Bratska Sloga" St. 62 v Catumot, Mich,. Št. Plautz, pred. 18 HamloR St. Tamarack; Leo. Junko. taj. 19—10. St. Tamarack; Iv. Lukeilf, zast. 21 Beach St. Tamarack. Seja vsako 3. nedeljo b mesecu.
"Bistrica" St. 63 v Rllton, Pa., Fr. Vidmar, prpd. Box 31: J. Sadar, taj., Box 7; Ir. Vidmar. za«t. Box 31. Seja vsako 1. nodeljo v mesecu.
"Slovenska Zastava" ftt. 64 v Col-linohurg. Pa.. J. Jomn, pred. Box 506; B. Ver tajnik, taj. Box 56; T. Laurič, zast. Box 40. Vsi v W. Newton. Pa. Seja vnako 4. nedeljo b mesecu.
"Prvi Maj" S'.	05 v Breezle HU1
Kans. R. SpaPek,	pred. J. Cerne. taj.
Jos. Lekfte, zast.	Seja rsako 4. nedeljo r mesecu.
"Straia" ftt 06 r Allx, Ark. J. Ko-kalj, pred, Fr. Mezefc, taj. Box 31; Fr. Suntcr. zast. Seja vsako 2. nedeljo mesecu.
Kontrasti Kolomo-novega /e^na.
Slovenci smo — da govorim v splosntxn — lalvkovemi ljudje; to treba povedati kar odkrito, tic da bi stopila komu rdečica na lica.
In naposled — čemu neki bi to tajili, ko to o nas vedo tujci, ki navsezadnje mogoče tudi niso nič manj lahkoverni. Današnja načela: "boj za svobodo in pravico" — zahtevajo, da človek opusti vse predsodke ter da shiži pravičnosti, kate-rej pripada prihodnost. Zato moramo l>:ti pravični, Če hočemo, da bo našai zgodovina po dejstvih pravična. T/, teh razlogov sa-mih žc odpade vsako zavijanje aH zatajevanje, češ, da temu ni tako in da Slovenci nismo lahkoverni ljudje i. t. d. 7.a slučaj, da hi sc kdo proti vil tem izvajanjem, mu takoj postrežem z dokazi. To storim že zato, da s; ohranim za vsak slučaj glede lahkovernosti v našem narodu, prvo besedo.
O lahkovernosti našega naroda pričajo v prvi vrsti: "Slovenska lj ud sik a strantka (S. L. S.) na Kranjskem, slov, "'krščanski soci-jalci" v Ljtfbljani in konkurent sifona ter sladke vode v Šiški, — ki prodaja brezokusno vodo iz Lurda po nič nižji cen'i, kot jo ima pristen dolenjski cviček pri kakem krč-marju.
Slovens'ka ljudska stranka je prodrla pri zadnjih državnozborslkih volitvah — in. to v 14. okrajih. Zakaj? — Slovensko ljudstvo je lah koverno! Prodajalci hirške vode delajo dobre kšefte. — Zakaj? — Ker ic naš narod lahkoveren !
V	JoPictu, Ills., so zidali Slovenci ccrkev za 200,000 tolarjev. Čemu? — Ker je naš narod lahkoveren in nc ve, da cerkev ni lastnina ljudstva m nc lx> nikdar, čeprav je štelo denar ljudstvo I
V	South Chicagi je neki pop, ki jc žc zdavnaj zaslužil di plomo gcsiiblarjev in denuncijan tov, in 'ki bi bil sposoben vse preje v kakem zloglasnem districts za agenta človeške robe, kot za popa; a šc vedno hodi zadovoljno <<ko!i farovSa in se posmehuje delavcem. Zakaj ? — Naši slovenski — tukaj manj lahkoverni ljudje, ki posedujejo vse vrste »kšefte, nimajo nič proti temu — ker trfiha vkup štriha!
Tacih pri! k hi se navedlo na stoti soče.
Slovenci ima no v A tieriki dva dnevnika; eden, pravi, jc za koristi slovenjih delavcev v Ameriki, drugi je pa za koristi 'katoliških Slovencev v Ameriki. Toda niti eden niti dru^i nc zastopa teh načel. Zakaj ne? — Ker jc ljudstvo lahkoverno in misli, da oba časnika zastopata svoja navedena načela! Lahkovernost in pa nevednost sta si sestri. To slov. amer časnikarji vsaj deloma vedo, in zato goje oboje. Olxlrzi v ljudstvu vero! nevednost nastopi sama, da. jo podpre; kajti vero podpreš najbolje z nevednostjo. Vse to imenujemo lahko Ko-lomonove kontraste. Ampak t! kontrasti niso v nobeni zvezi s tisto knjigo, ki jo je nedavno založil in izdal neki Anton Dite v New Yorlut,
Letak, ki oglaša "Kolomonov žegen" in ki je bi! razposlan malo-ne na vse slov. družine v Ameriki, je največje predrznost — im-pertinenttia mahinacija, spraviti med slovenski narod v Ameriki sleparsko delo za visoko ceno v denar v man tj i, da je v slov. narodu tisti trg, kjer se proda lahko vsaka neumnost.
Na rovaŠ nc« rani ne vsebine tega letaka. k; je tri! pos'an skozi pošto, hočem citirati nekaj brezstidnili stavkov:
"Kolomonove bukve" — se pravi v letaku, — "so zdaj izšle in obuja-jo splošno pozornost.
. .. Vse. kar ic v bukvah zapisano, sloni na božii besedi in start praktiki. Zaupanje v botra in božjo milost sta vir Skrivnostnih moči, ki dajo človeikui oblast nad dobrimi in budi mi diJhovi.
... Kolo'tnonove bukve so polne skrivnosti in božiih moči gvavtn.h žegnov."	«
Potem se mavaia v letaku vsebino
žegnov. Meti druiriini so zlasti " Že-gen da sc ustavi ogenj fori zadnji hiš: seveda I Op. stavca). — 2cgcn zoper copernicc; žccen. s katerim režiš zacopraneera; ižeeen. s katerim se pana tatu, da mora mimo stati; žagen za vse (pa čemu toliko |>oseb-nih žegnov tedaj? Od. stavca) ; žegen, s katerim zamoreš panati vse sovražnike, tatove, ronarie in raz-bojnike; žetren. s katerimi odbijcs krogi jc; žetren. s katerim sc pana bolezen; gvaivtcn in inotročen žegen za pomoč pri sodniji zoper svoje nasprotnike, žetren za dclavcc, tla imajo srečo uri delu 111 vsega, ■ kar nji 11 treba; receot. da svojemu so^tžnikii narediš, da se sključi ali da se niti »meša pamet ali da zboli i. t. d.
V istini, ta drzen nastop presega v svoji predrznosti Leo Taxilova dela, kajti Taxil ni bil v svojem švindlju talko plitdk kot Dite, ki jc izdal "Kolomonov žegen" za priprave Slovence. Taxil jc j>otegnu za no> Rim in poni.žal celo hierarhijo, dočlm hoče Dite prav enostavno oslepariti nevedno slov. maso, kakršno smatra, da je. Zelo čudno se nam zdi, da niso "Nova Domovina", glasilo kat. Slovencev v Ameriki, "Amerik. Slovenec", drugo strogo glasilo Icatol. Slovencev v Ameriki, "Coloradske Novice", sedaj "Slov. Narod" v Pueblo, Colo., .Commercial edition, in ko-nečno zelo stroga katoliška Danica" v Clevclandu, C)., prinesli ničesar o tem letaku, ki je že sain na sebi ne samo atentat na amer. slov. delavce, temveč atentat na zdravo človeško pamet m ic sploh v protislovju z božjim razodetjem, ki ga uče ti listi. Da, značilno je to, in mi i vemo, od kod ta molk.
Rdkli smo, lahkovernost in nevednost sta si sestri — in to vedo gospodje v talarju in fraku.
In zopet: naši slovenski — tu Kaj samo-vseverni ljudje, ki posedujejo vsevrste kšefte, nimajo nobenih l>e-sed za take švindlerje, — ker gliha vkup štriha!
Ce slov. narod v Ameriki še ni dosti lahko in praznoveren, tedaj naj sc ga v praznoverju utrdi — si •mislijo.
Konečno ostane za nas ena sama uganka, namreč: ali bodo amer. Slovnici tudi v tem slučaju ,podpisali pogodbo Ant- I>ite-ja o lahkovernosti in praznovernosti siov. značaja, a!i pa bo moral Dite spoznati, da je bil prelahkoveren in se je z. noti! nad lahkovernostjo Slovencev v Amerik; ?--
F. P. Drskar.
Listnica upravništva.
G. Jos. Seme, Moon Runi, Pas — Naznanite nam svoj prošnji naslov.
Nota.
Za. vsebino oglasov v Gl. Sv. ni odgovorno uredništvo miti upravni št vo.
IŠČEM v svrho ženitve pošteno slovensko dekle, izurjeno v gospodinjstvu. staro od 20 {lo ^o let. Če mogoče, s fotografijo. Tajnost zajamčena. Ponudbe na I. C, K., Pox 58, Dalzell, III.
IŠČEM svojega' brata Alojza Glavic. Pred štirimi leti je bival v Co« nemaugh, Pa., in od tega časa ni več slišati o njem. Kdor bi za njegov naslov vedel, naj .mi ga blagovoli naznaniti. — /0/1« Glavič, Box 523, CoiicmaugJi, Pa.
POZOR!
Soba, 1 vso hiino opraro opremljena se odda * najem na Centre ave. Jako primeren prostor za enega ali pa dva samca. Dotičnik ima lahko » onej hiii hrano (boardf. Kje in ilrugfc" podrobnosti pote uprarniStro Glasa Svobode, f>69 Loomisstr , Chicago, III.
SPREJME SE izurjen pevovodja za v Denver, Colo. Kdor ima veselje in zmožnost, naj se prijavi na naslov: Joe Debeve, 4620 Humboldt st., Denver, Colo. — Plaea po dogovoru.
Lov Tolstoi:
Moje verstvo.
Poslovenil Ivati Kaker.
(Nadaljevanje.)
VIII.
Janez 2, 19—<22 \ Matevž 12, 40; Luka 11. 30; Matevž 16, 4; Mat. 16, 21; Marka 8, 31; Luka 9, 22; Mat. 17, 23; Marko »>, 31; Mat. 20, 19; Marka iio, 34 ; Luka 18, 33; Mat. 26, 33; Marka 14, 28. — Vse to so štiirinajstera mesta, ki se tolmačijo tako, da Kristus svoje vstajenje oznanja. Na treh teh mestih jc govor o Jonasu "v ribjem trebuhu'', in na enem o tem, da se bo jeruzalemski tempelj v treh dneh zopet postavil. Na ostalih deseterih mestih pa se govori o tem, da sin človekov ne more propasti; vendai pa sc nikjer me omenja nrti z eno besedico "vstajenje Jezusa Kristusa od mrtvih".
•Na -vseli teh mest h ni najti v izvirnih evangelijih, ki so pisani v grščini, niti besede "vstajenje od imrtvih" same. — Dajte človeku, ki bogoslovnih razlag in krščanske vere ne pozna, razum*.' pa grščino, evangelije v roke, da- vam ta mesta prestavi, — in nikdar jih ne bo nobeden tako prestavil, kakor so pre-tavljene. V izvirniku stojita na teh mestih dva različna glagola: prvi je "anistemi", drugi "egeiro". Eni teh dveh besed pomenja ' zopet postaviti na prejšnje mestoena pa "vzbudit " in v medij-u (napol trpežni obliki) pas "vzbuditi se', "vstati". Toda niti eno niti drugo ne pomenja nikdar "od mrtvih vstati". Da >e o tem preprčamo popolnoma, da ti dve grški besedi in z njima istoznačna hebrejska ' ho qim" ne morejo n;koli "od mrtvih vstati" pomenjati, trelw nam je le primerjati ona mesta v evangelijih, kjer so te besede navedene; in zapisane >o dostikrat in na raznih mestih, a prestavljene niso ne enkrat z besedo "od mrtvih vstati". Uescdc "od mrtvih vstati" (v latinščini res-suscitor) ne pozna ne grški in ne hebrejski (t. j. staro judovski) jezik, ker še ni nikdar noben Grk in noben Ilebrejec "od mrtvih vstal", in jim torej manjka vsaka označba (beseda) za ta pojm. V grščini kav kor hebrejščini stoji samo beseda "vstati" (anistenfi, heqim), in če hočemo pomen "od mrtvih vstati izraziti v enem teh dveh jezikov, moramo k besedi "austeini" ali "heqim" pristaviti še besedi "od mrtvih"; kajti besedi "anistemi' in "heqi 11" sami ne pomeniata nikdar "od mrtvih vstati", ampak samo "vzbuditi sc, .vrtati". Tako se glasi v evangeliju Matevža (14, 2), da jc Ilerodcž Antipas mislil, da je Janez Krstnik "od mrtvili vstal", in tam ie rečeno izrecno: ' vzbudil se od mrtvih"t t. j. k besedi "anistqmi" sta šc pridejani grški besedi "od mrtvih". Tako jc tudi pri Lukežu (16, 31) v prijwvollvi o Lazarju, kjer je govor, da če bi kdo res od mrtvih vstal, bi sc celo temu od rfirtvih vstalenm samo nu ne verjelo; tudi tukaj str navedeni izrecno besedi: "če bi kdo od mrtvih vstal". Tam pa, kjer k besedam "vstati, vzbuditi sc" nista1 pristavljeni besedi ."od mrtvih", ne ponenjata ti besedi "Vstati" in "vzbuditi sc" nikdar in tudi ne moreta .nikdar pomenjati "od mrtvih vstati". Kedar-koli pa Kristus govori o samem sebi, na vseh onih cnestili, ki so irai-vedena kot dokaz njegovega proro-kdvanja o vstajenju od mrtvrlv, — ne rabi nikdar iu niti enkrat besed "od mrtvih", ampak vedno le anistemi. egeiro, hetpm".
Naš pajin "od mrtvili vstati" jc poj. mi, ki so ga imeli Hebrejci o življenju, tako tuj, ncdomaČ, da 3i niti predstavljati ne moremo, kako je mogel Kristus govoriti Hcbrej-cetu o vstajenju od mrtvih, in o večnem osebnem, vsakemu človeku lastnem življenju- Svoje današnje vere na .bodoče osebno življenje n1-smo mi sprejeli U naukov Hebrej-ceiv in tudi ne iz naukov Kristusovih, — iz jednostavnega razloga, ker niti Hebrejci nrti Kristus niso mikdar učili o posmrtnem osebnem življenju. Ta pojim je zašel v da-
našnje kristjansbvo po ovinkih od drugih narodov-. Kakor tudi se nam čudno zdi, vendar smo prisiljeni priznati, da je vera na bodoče osebno življenje zelo niska, surova in barbarska) predstava, ki temelji na zamenjavi Španca s smrtjo, in ki jc lastna vsem divjim narodom; hebrejski nauk (o kristjanstvni sploh ne govorim) pas je stal neizmerno višje. A mi s no tako prepričani o tem, tla je to praznoversfcvo nekaj neizrečeno vzvišenega, da dajemo z vso resnobo našemu nauku prednost pred drugimi celo stem, da sc tega praznoverja krčevito oklepamo, dočim ga druge vere, n. pr. Kitajci Ln Judi, ne poznajo. Prednost temu maulku pa ne izkazujejo le teologi (bogoslovci, ofici jelna cerkev), temveč tudi svobodomiselni, učeni zgodovinarji, kakor: Tielc, Maks M tiller i. dr., ki so pisali debele knjige o razn h religijah (nabožen-stvih, verah). Ko ocenjujejo vere, spravljajo jih sistematično v razrede in trdijo, da stojijo tiste med njimi, ki posjwsdnjejo to praznoverje (nauk o vstajenju* od mrtvih), veliko višje nego one, ki ga nimav jo. Svobodomiselni Schoppcnlvancr (črnogledi nemški filozof) imenu-jv hebrejsko religijo (judovsko vero) naravnost "najslabšo in naj-ostudnejšo"' vseli ver, ker n ma 'nobene ideje" o neumrjočnosti duše I ln v resnici se ne nahaja v hebrejski religiji niti nobeden takošen poj. n, niti nobena takošna beseda glede neumrjočnosti človeške duše. Večno ž vljenje sc označuje v hebrejščini s 'chajoh |e olam". 'O'ain" pomenja "neuničljivo", torej nekaj, čemur ni v bistvu nikdar konca, --pomen i a ttadi vcsoljstvo, k o zrno s, večnost tvarine in svetovne sile. Življenje sploh, zlasti pa še večno življenje, je po hebrejskem nauku 'asfcnost edinega Hoga ; Bog jc Bog življenja, živi Ik»g. Človek je — po ■pojmih Hebrejcev — vedno umr-joč; edino 1'og sam živi od vekomaj do vekomaj. V peterih knjigah Mozesovih sc nahaja izraz "večno živeti" dvakrat. Enkrat, v 5. knjigi, pogl. 32, vrsta 39 in 40, govori Rog: "Ali sedaj yrdlte, da sem jaz saim in da ni druzega Boga razun •mene? Jaz moreni usmrtiti in oživiti, jaz morem udariti ki ozdraviti, iti nikogar ni, ki bi iz mojih rok otel. Kajti jaz hočem svojo roko dvigniti proti nebu in reči: jas živim večno." Drugoč (genesis, 3, j) govori Bog: "Glej, Adam jc postal kakor nas eden in ve, kaj jc dobro in kaj slabo. Vendar pa nai svoje roke ne steguje in tudi ne trga od drevesa življenja in naj r.c jc, in ndj žki večno." — Ta dva edina slučaja rabe izraza "večno ži veti" v peterih knjigah Vozesovih in v celem starem testamentu (iz-vzemši poglavja o apokrifnein Da-nielu) nam povesta. kakšne pojme so imeli Hebrejci o življenji« sploh in o večnem življenju, Življenje sa .110 na sebi je po pojmih Hcbrc jcev večno in večno jc samo v Bogu; človek pa jc vedno umrjoč; to je njegova usoda.
(Dalje pride.)
Nesreča 2 zrakoplovom.
2 zrakoplova, katerega so s(pu-st li v I.>ebrec i mt 11:1 Ogerskam kvišku, .-ta padla dva francoska in eden avstrijski častnik, in so vsi trije obležali mrtvi. Kmetje, ki so hoteli zrakoplov spraviti na varno, so prisili v preveliko njegovo obližje z lučjo, vsled česar se jcrazletel. Deset kmetov }x bilo Ubit h.
Požar na Štajerskem.
Dve vasi v okolici Gradec: Mi-chelsdorf in Erasendorf, sta popolnoma pogordi. Požar se jc razširjal s tako naglico, da na gašenje niti misliti ni bilo mogoče. Štirje o-troci so zgoreli. Vasčani so rešili le ono, war so imeli na sebi, in so sedaj breje domovja in brez vseh drugih sredstev za1 življenje.
IŠČE SE kapdnik za novo irsta-novljeno godbo v Pucblo, Coio., kateri iposel lahko opravlja kot postransko službo. Preskrbimo mu tu-<H diobno tfeio. Plača po dogovoru. — Odbor godbe, 117 Northern av.. Pueblo, Colo.
Ozdravljena težke bolezni Ženskilih ustrojev maternice belega toka, bolečin v želodcu in križu
Marija RezlC
2095thSt. Union Hill, N.J.
ROJAKI
Ozdravljen od zastarele 1 bolezni želodca
Mnti/i Fortun
110 E.Park St. Butte,Mont.
zapdmnite si, da jc samo oni zdravnik dober in izkušen kateri zamore dokazati, da je že mnogo in mnogo bolnikov ozdravil.
Na stotine naših rojakov se z zahvalnimi pismi in svojimi slikami zahvaljuje za zadobljeno zdravje primariusu najznamenitejšega, najstarejšega in najzanesljivejšega zdravniškega zavoda v New Yorku in ta je:
THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE.
To je edini zdravniški zavod v Ameriki v katerem prvi svetovni zdravniki in Profesorji posebnim modernim načinom zdravijo vse bolezni brez izjeme, bodisi katere koli ukutne, kronične ali zastarele bolezni kakor: bolezni na pljučah, prsih, želodcu, Črevah, ledvicah, Jetrah. nu lnjirju, kakor tudi vse bolezni v trebušni votllnxbolezni v grhi, nosu, glavi, nervoznost, živične bolf/ni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, prehlajenje, naduho, bronhialni, pljučni in prsni kašelj, bljuvanje krvi, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravilno prebavljanje,' reomatizem, giht. trganje in bolečine v krihi, rokah, nogah, ledjih in boku, zlato žilo (hemerolde), grižo ali preliv, nečisto in pokvarjeno kri, otekle noge in telo, vodenico, božjast, slabosti pri spolnem občevanju, polucijo, nasledke onnnije (sainoizrabljevanja) Šumenje in tok iz ušes. oglušenje, vse bolezni na očeh, izpadanje las, luske ali prh naglavi, srbenje, mazutje, lišaje, ture, hraste in rane, vse ženske bolezni na notranjih organih, neurastenični glavobolj, neredno mesečno čiščenje, bel i-tok, bolezni na maternici, i. t. d. kakor tudi vse ostale notranje in zunanje bolezni. Tu edino se ozdravi jetika in Sifilis točno in popolnoma, kakor tudi vse tajne ali spolne bolezni.
Zatoraj rojuki Slovenci 1 mi Vam svetujemo, da poprej nego se obrnete na katerega drugega zdravnika ali zdravniški zavod, prašate nas za svet, ali pišete po Novo ohširno knjigo ,,ZDRAVJE", katero dobite zastonj, ako pismu priložite nekoliko znamk za poštnino. Ta knjiga obsega preko 160 strani z mnogimi poduČlivimi slikami v tušu in barvah.
ZASTONJ!
Ozdravljen od reumatizma v rokah in nogah.
John Trebeč
13ox iy6 Tcrcio, Colo.
Kufiga Zdravje
Vsa pisma naslavljajte na sledeči naslov:
The Collins
N. Y. Medical Institute
14:0 West :$ it1i Kt.
NEW YORK, N. Y.
Potem smete mirne duše biti prepričani v najkrajšem času popolnega ozdravljenja
ZASTONJ!
Ozdravljena od slabokrvnosti, kaslja, težke bolezni v prsih in zlatenice.
Johnnn Košir
Box 122 North Bergen,N.J.

Slovencem in hratoni Hrvatom v Chicagi naznanjam, da sem svojo gostilno opremil z modernim kegljiščem In tako svojim cc. gostom pripravil najboljše zabavišče.
Vsem bratskim drustvam priporočam tudi moje dvorane za društveno seje, svatbo, zabavno večere itd. — veliko dvorano pa za narodno in ljudsko veselico.	*
Cc. gostom so vedno no razpolago najboljše pijače, unijske smodke In prost prigrizek.
Potujoči rojaki vedno dobro dosli! "(črti
Priporočam so vsem v obilen poBet,
Frank Mladič,
587 N. Centre Ave.	Chicago, III.

POZOR ROJAKI!
Slika predstavlja uro s zlatom pro-tegnjeno (Gold filled.) in z dvojnim pokrovom. Sizo 16
JAMČI SE ZA 20 LET.
Ura ima koleBjo najboljših arnori-kanskih izdelokoy (Elgin, Walt-hum ali Springfield) ter ima 15 kamnov
Cona jo sod a j samo
--$13.00--
Za obilno naročbo bo priporočam spoštovanjem
Jacob Stonich,
72 E. M ud i mo n Nt.
Chicago, III.
MATIJA K1RAR
GOSTILNIČAR
v Kenosha, Wis., 432 Middle S
Se priporoča rojakom za obisk Toči dobro in svežo pivo, naravno vino in pristno žganje. Izvrstne Btnodke.
TELEFON ŠTEV. 777
P. Kclioenliofen lirg. Co's.
Nnjboljšo pivo jo
|So prodaja povsod. Phone Canal 9 Chicago, 111.
NAJEMNIK & VANA,
Izdelovalca
aodovice mineralne vode in drugih neopojnih pijač.
62—84 Fiak St, Tel. Canal 1405
Rojak, kateremu si včeraj daJ "Glas Svobode", da je čitaJ, je danes pripravljen naročiti se nanj. Pojdi k njemu in videl boš, da je res.
Emil Bacliman,
580 S. Centre Ave.; Chicigo.
Izdeluje društvene znak®, gumbe, zastave in drugo potreliičine.
V.	•	'	"	''''	'	-	'	' • '	■
GLAS SVOBODE
Rispw ' - ';<Bf 1 W ™ • ' '	'■ir-Tfit™™ '»WW	* •	■
Telesni ustroj
Hrana, katero uživamo, je tvarina potrebna za rast našega telesa, Ali praj, nego teletu koristi, mora biti prebavljena.
Poboji za dobro prebavo bo: 1) Slat. 2) Zdrav in delaven želodec za izvedbo asimi-liiijočegn procesa-
Kadar ni naravne žel je do jedi, ali jo želodec nesposoben hrano pro. baviti, ostane hrana v želdecu in jepodvršena kisanju in gnilobi.
To je neprebavnost. Kadar iBto zanerna-rimodljo časa, nastane kronična neprebavnost. Teža v želodcu, slovolja, glavo-bol in drugi znaki so pokažejo.
KJE ZDRAVILO ZOPER TO? —
SEVEROV
ŽELODČNI GRENCEC
No vemo za boljae. Toni novo zdravilo; 27 let že dela izvrstne učinke, povrne naravno slast, poepira prebuvljenje izfoljuje in j ( mncii nsBimilacijo hrane in tako pomaga k rasai teles«. Zn ali okrevajoče ljudi ga ni boljšega zdravila. Požirok pred jedjo bo vas okrepil. •	Cena Boo in f 1.00
tri pisma.
'■Sovorov Želodčni Grenoeo po mogel mi jo do zdravju po-lajšal prebavo,in povrnil slast tako da som zdaj zdrav in močan s pomočjo Vašega zdravila."
Jos. Pasiakornia, Buck Mountain, Pa.
"Uverilo sem Be, da mi je VasZelodčni G renčeč pomo-gel. V treh dneh Bom ozdravila. Nočutim n i kako težavo v želodcu."
Anna Sulowskl, Proapet Plain«, N. J.
"Severov Želodčni Gaenčec jo dobro zdravilo tor bi ga moral uživat vpak, ki trpi na žolodcu. Kno steklenico sem samo popil ter som rešen vseh Želodčnih boleznij."
Ignac Pfititier, Murrissvillc, Mo
J^ Prodaja se
W. F. Severa Co
CEDAR RAPIDS IOWA
XXI XX

Jxx

Jakob Dudenlioefer
VINOTRZEC
339 Grove Street
Milwaukee, Wisconsin.
Priporoča tsIiii slofensklm Halonom nvoja izvrnt-na vina in likerje. Ima v zalogi tudi lm-por t i rana vina likerje, kakor tudi lastnega pridelka.
P.J.Dedrioh jo pooblaščen sprejemati naročila in denar.
11 i^ji^M^iWW^WK^WIIt^ySBS^i^
ATLAS BREWING CO.
sluje na dobrem glasu,-kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena.
LAOER I MAQNET | ORANAT"
1
Razraža pivo v Hteklenirali na v«e kraje.
Kadar otvoriš gostilno, ne znhi se oberniti do nas, kajti
Poštnim potom lahko vlagate denar,
D« zamoremo vslužitl tudi zunanjim vlagateljem uvedli smo da vloge sprejemamo poštnim potom. VI lahko denar na vsaki pošti za nas vložite s pripombo naslova. Vloge sprejemamo od $1.00 naprej.
Pišite po navodila na
SOUTS CHICA50 SAVINGS BANK
278—92nd Street
Chicago, III.
R	£3
Pozor rojaki!!!
Potujočim rojakom po Zdr. državah, onim v Ohicagi in drugim po okolici naznanjam, da točim v svojem novourojo-nitn "salonitu" vedno svožo najfinejše pijače-"atlas beer" in vsakovrstna vina. Unijske smodko na razpolago. VBaoe-mu v zabavo Bluzi dobro urejeno kegljišče in igralna miza (pool table). Solidna postrežba zagotovljena.
Za obilen obisk so vljudno priporoča:
MOHOR MLADIC
617 S. Centre Ave. blizo 19 ulice Chicago, III.


V0DAK-0VA GOSTILNA
683 Loomis ul. na vogalu 18. Pl.
Ima Iojk) urejeno z« zabavo iu dvorane za zborovanja.
TEI.EF0N CANAL 704 I
Kasparjeva držav-na banka.
m Blue Island Ave. Chicago, III,
plačuje od vlog 1. j fin. pa HO jun. in od 1. jul. pa do 30 dec. po 3 odstotke obresti. Hranilni predal zn $3. na loto. Pošilja so denar na vse dele svetu iu prodaja se tudi vozne listke (šifkarte).
Denar bo posojnje na posestva in zavarovalne police.
RAZNO.
Parnik se potopil.
Obrežni parnik "Santiago" pa-cifične parobrodna družbe, ki oskrbuje promet med pristanišči Paname in obali južne Amerike, se je 50 milj severno od Corral potopil. R azuu enega potnika in enega oficirja jo vzelo baj« vso drugo konec.
Ruska cenzura.
Žh'a zakopana.
V SaHbazamt na Francoskem so nedavno 'pokopali 3oIetno kmetico Essoubct, misleč, da jc mrtva. Dan po pokojni je bil na pokopališču neki kmet, ki jc slišat iz grobni stokanje in upitje. Hitel jc takoj k žu<-pamr in mu to naznanil. Z največjo naglico so začeli odkopavati, a na-. šH po ubogo ženo žc nezavestno, vendar je srce še utripalo. Prišla je šc k sebi, a koj nato ji jc iz ust iz-bmhnito kri, in par trenotkov kasneje je v resnici umrla. Pokrov krste je v svojem groznem položaji; vsega razbila.
Nozv; vera.
V Ameriki imamo poleg rimskokatoliške vere tudi "lložjo Katoliško Cerkev", ki sc ne razlikuje dosti od prve. Ima svojega papeža, svoje kardinale, svoje škofe, — in ima tudi svoje neumne vernike, ki to posvečeno lenobo preživljajo, — kakor da bi Človek sam nc mogel brez duhovnikov pošteno živeti I U-stanovitelj in papež tej novi veri je Avgust Šradcr. Središče, nekak Rim tc cerkve je Jeruzalem, malo mestece v ameriški državi New Mexico. Tukaj ne stanuje le papež novega veroizpovedan ia, nego tudi cerkveni glavn nadzornik in tajnik papežev, neki Robert Sturden iz Kordovc. ki V.na naslov kardinala. Papež S rade r nahaja sc sedaj v New Yorku, Nekemu ameriškemu časnikarju rekel jc o novi veri tole : "Od riinsko-katoliškc cerkvc razlikujemo se v tem, da se naši duhovniki smejo ženiti, in naše opa-t:ce (predstojnice minskih samostanov) možiti. Božja katoliška ccrKev ima1 sedaj dva milijona vernikov. Večina njih prebiva v New Mexik; in Mexiki, a* imamo sivojc verske občine tudi v drugih državah ameriških, potem na Angleškem v Lon-domr. Naj'ep še uspehe smo dosegli pri zdravljenju bolnikov. Ako kteri bolnik ne more ravno k meni priti, pošlje mi svoj žepni robec. Robec blagoslovim — in bolnik ozdravi. ( ?) Če pa je kdo tak siromak, da nima niti robca, pošlje mi pat krp ali cunj. Jaz blagoslovim tudi to, in gotovo je, da bo bolni« ozdravil. Zato sem sedaj obiskal New York, da zdravim bolnike, tolažim nesrečneže in spreobračam grešnike na pravo pot. Gospodarsko upravo cerkve (aha!) imnm jaz na skrb:. Največ;i in najtežji del .nisijonar-stva vršim ja<z sam (Oskrbovanje denarja!) Moji kardinali in škofi se na svoj h mestih zelo pohvaHjo, uč jo narod in ga zdravijo (pač le žepe!). Moje trdno prepričanje je, da lxt čez nekoliko desetletij "božja katoliška cerkev" ena najmočnejših in najibogatejših cerkva v Ameriki." — Prav lahko! V AmcriKi je mogoče vse, posebno če jemljemo v poštev s:lno lahkovernost Američanov v takih zadevah. Noben drug narod se v verskih rečeh nc da tako brzo nafarbati, kakor bal Amerika-nec.
Ub priliki razpusta dume je ruska vlada zelo kruto postopala* proti svobodomiselnem« časopisju, da bi tako preprečila, da bi ljudstvo ne zivcdelo prave resnice, zakaij se jc duma razpustila. Mnogo časopisov v raznih .mestih- je bilo kaznovanih z denarno kaznijo po $500 do $3000 Radikalno časopisje je zatrto, in mnogo urednikov jc moralo bežati, med njimi tudi Gorškov, Ki jc bil poslanec za Jelizabetgrad. Samo v Moskvi so na en dan morali plačati časopisi $7200 globe.
Nove teorije.
Reden citate!j časopisov lahko •večkrat opazi, kako ta ali oni zdravnik preseneča l judstvo z novimi teorijami, kako modernim potom o-zdraviti to aH ono bolezen. Te nove teorije pa navadno poginejo, kakor hitro so rojene, a) stara resnica pa le ostane, kakor vselej. Mi z veseljem pozdravljamo vsak napredek zdravniške znanosti, toda s tem ni rečeno, da morajo poteyn odpasti vsa stara zdravila, k; so nam leta in leta izvrstno služila. Mi imamo Tri-.nerjevo zdravilno grenko vino, ne-prekošeno sredstvo za prebavni sistem, katero jc vselej pomagalo proti vsaki- ncpriliki v prebavljanju in krvi. Za one, ki so izgubili ape-tit. dobro voljo, telesno moč in jed-nakomernost, ni boljega zdravila. Ono deluje veličastno na rečene nc-dostatke.	-
Dobi'va sc v vseh lekarnah in pn izdelovalcu Josipu Trinerju, 799 So, Ashland Ave., Chicago, 111.
ODPRTO PISMO
Cenjeni Collins Medical Institute!
Veliko slavnost Vam sporočam za Vaša zdravila, ker sem se jaz tako popolnoma ozdravil z njimi, ko sem 4 tedne težko bolehal na drobu, a 1110 Minnesotski zdravniki niso mogli ozdraviti.
Lepa Viim toraj hvala ter Vam ostajam hvaležni
Prank Bambich, Box 55 MeKinle.v, Miun.
Naši zastopnik i.
Naseljevanje na jugu.
Dne avgusta sc prične v New Orfeansu, La., naselniška konferenca, tia katerej bodo prišle na razgovor vedno se ponavljajoče vesti o slabem ravnanju z evropskimi naseljenci. Odbor konfcrcncc bo .povabil vse guvernerje južnih držav, senatorje, člane kongresa, nase!n:-škc n železniške uradnike, Ki pridejo v dotiko 7. naseljenci, da1 bodo pri konvenciji pričitijoči, ali pa da jo vsaj mora'no podpirajo in pomagajo odpraviti kričeče razmere. Naseljenci se zlasti pritožujejo proti ilamburg-Amcrika parobrodn; družbi.
Za Eveleth, Minn.: John Ro-žanc.
Za Calumet, Mich,, in okolico: Leo. Jamko.
Za Chicago, IH.: Fnarntk Mladič, 587 So, Centre ave.
Za državo Wyoming: Lorenc Demšar.
Za Conemough, Pa.: J. Bricelj. Za Johnstown, Pa.: M. Štrukelj. Za Cleveland, O.: A. Kuinik. Za Colorado: Joe Dcbeve. Za Ravensdale, Wash.: C. Ertnenc. Za Roslyn : Wash.: A. Janaček. Za Milwaukee, Wise.: John Kalan. Za Joliet, Ilk: M. P oče k. Za Steelton, Pa.: Joe MajseJj. Za Clinton, Ind.: John Kotar. Za La Salle 111. in okolico: Valentin Potiaek.
Opomba. — Cenjeni rojaki v na;-vedetrh krajih sc smejo z zaupanjem obrniti na imenovane sodru-ge-zastopn ke, Iwdisi z naročbo na list ali knjipe
Vsak slovenski delavec mora čitati "Glas Svobode"l Sodrugi, širite ga!
Bolečine v hrbtu in nogah
izginejo popolnoma, ako se ud parkrat nariba z
Dr. RICHTERJEVIM
SidroPainExpellerjem
Rodbinsko zdravilo, katero ne rabi v mnogih deželah proti reuuiatizinn, Bciatiki, Rdečinam na straneh, nenralgijl, o bolečinam v prsi h, proti nr glavo- in zolx»bolu. ^ I y V vseh lekarnah, 25 iu TT 00 centov.
F.AD. RICHTER&Co.
IIS Pearl St.	New York.
:





■ -iiippii! - n ''
olas SVOBODE
- T*-- mr ^n m w
Kot ena najvažnejših: prič, kur jih je nastopilo dosedaj v tem procesu, jo Morris Friedman, bivši stenograf v detektivski pisarni MoPhartlanda, ki je bil zaslišan dne 2. julija. Njegova rnz-kritja gledo tajnih mahinacij Mine Owners Association proti Zapadni Rudarski Zvezi so učinkovala na vse prisotne kot kaka bomba. Celo porotniki so kar zijali in požirali besede Fried-mannovo. Zdi se, da se jim je sedaj prvič začelo svetlikati v glavah o zločinskem početju rudniških lastnikov in njih agentov, piukiTtonecv. Friedmann jo kot bivši uslužbenec detektivske družbe prišel v posest raznim tajnim poročilom pinkertonske agenture, iz katerih jasno sledi, da so bila -vsa grozodejstva, ki so se zvršila zadnja leta na zapadu, domenjena in uprizorjena edino po kreaturah, v službi lastnikov in MePhartlandove agenture, in to z namenom, da bi se krivda potem lahko zvalila na Znpadno Rudarsko Zvezo oziroma na njeno sedaj obtožene uradnike. Friedmann jo predložil sodišču kopije vseh tozadevnih tajnih poročil, da se prečitajo. Med zasliševanjem je bila sodna hiša nntlačeno polna radovednih po-sluševalcev, advokatov in časnikarjev, ki so si vztrajno zabel e-ževali vse važne stvari. Državni pravdnik senator Bornh, ki zastopa obtožbo, je kar jeze pihal in skušal ugnati Friedmannn v kozji rog. Tu se mu pa ni dal, ampak je neustrašeno izpovedal v prilog Haywood u. Početje pin-kertoneev v boju proti rudarski zvezi je Friedmann priobčil v posebni, preznnimivi knjižici pod naslovom "The Pinkerton Labor Spy" (pinkortonski delavski ovaduhi) ter v isti obelodanil vse, kar je pri sodniji sedaj izpovedal. — Isti dan, kakor Friedmann, je bil zaslišan še pravnik Wallace iz Cripple Creek, ki je bil lajtenanfa pri milici tedaj, ko je v tem distriktu divjalo vojaštvo proti rudarjem. Tudi on je jako dobro pričal v prid ITav-woodu. Dne 'i. julija pa sta bila med več drugimi zaslišana dva Slovana: MaliČ (Hrvat) in Meh-lin (Slovenec?). Posebno Malič je pritiskal na Orcharda in ga pred vsem svetom razkrinkal kot največjega lažnjivea in lopova. Vse Orchardove prejšne izpoved-be o tem, da je izvrševal zločine po naročilu uradnikov 'Zap. Rud. Zveze, so bile s pričami, katere so se zaslišale v torek in sredo,— izpod bi te in dokazane kot hudobna laž..
"Recimo, da ima Glas Svobode 1000 naročnikov. In če vsak naročnik pokaže list enemu nena-ročniku, je z eno samo številko lista pohujšanih (ouch!) naenkrat 2iHM» rojakov ..." (Am. Slovenec št. 29).
Nam !>o jako drago, če gospoda okrog Am. SI. zve, da ima Olas Svobod1«1 nekaj čez 2000 naročnikov. Okoli pur sto iztisov lista se pa vedno pošilja na ogled. To-ivj ena sama Številka na vašo veliko žalost "pohujša" do .">000 rojakov. To, to je batina za vas, kajne!
Rojaki, naročujte pridno Glas Svobode I
Listu v podporo.
Frank Kalan, Darby, Mont., 25e; Leopold Oepuder, Chicago, 111., 25c. Jlvalal
Alojz Novina iz Chicnge (ker bi rad zvedel hišno številko od Pavlihata s Centre) $1; Ivan Pogačnik (ker smo dobili še enega Pavlihata tm Ulite Island nve.) 50<*.
John Kramer, 25c. Blaž Felici-jan 25e. Martin Dobram 50e. Vsi v Black Diamond, Wash. — Prisrčna hvala!
ROJAKI, NAROČUJTE 81
"OLAS •VOIODK."
ROJAKI OBRNITE SE Z ZAUPANJEM NA NAS!
Ako mi naznanjamo po časopisih, da smo zmožni ozdraviti vse tajne bolezni moz in žensk, storimo to le zato in edino s tem namenom, da one osebe, ki imajo bolezen, katero mi z največjo izurjenostjo in spretnostjo ozdravimo, lahko vedo kam naj grcdo, da bodo ozdravile. Mi vabimo rojake k nam, in resno želimo pomagati našim bolnim rojakom. 2e nad 25 let smo zdravili vse tajne bolezni mož. Celo življenje smo zdravili bolezni in lahko s ponosom rečemo, da ni bolezni, da bi jo mi ne ozdravili. Mi trdimo, da lahko ozdravimo vse tajne bolezni mož in žensk, kaiti to so edine bolezni, katere mi zdravimo.
Ali se boš ženil to poletje?
C
e bo tako, potem si boš gotovo omislil enitvnnjsko sliko in J sicer dobro sliko, ki morn vedno, ohraniti svoj prvotni značaj.................................................
To ti točno solidno in reno naredi.
Naš zavod je najstarejši kar vršili višje šole v Evropi in pride ako imate kako bolezen izmed onih mišljajte niti trenutek, temveč o nam v vasem materi nem jeziku bodemo pomagali v najkrajšem pri nas, predno se obrnete do kake
jih je v Zdr. državah. Mi sino do-mo iz Vaših krajev. T-raj rojaki, katere so imenovane spodaj, ne po-brnite se takoj do nas, in razložite svoje bolečine in nadloge. Mi vam času. Bodite previdni 1 čglasite sc ga druzega zdravnika.
Zastrupljenje krvi/ krč, božjastnost, slaboumnost, zguba moških moči, vse bolezni v želodcu in na jetrih, bolezni v hrbtu in sploh vse tajne bolezni pri moških in ženskah. Preiščemo zastonj in damo , tudi nasvete brezplačno.	V
Uradne ure od 9—5 ob delavnikih,7—9 zvečer vsak dan. Ob nedeljaJi
od 10—2.
BERLIN MEDICAL INSTITUTE.
Hit. IHtILL, slovenski zdravnik, s katerim se lahko pogovorite.
703 Penil Ave., 2 nadstropje, Pittsburg, Pa.
Izkušen fotograf-
391 - 393 Blue Island Ave. vogal 14. Place. CHICAQO, ILL.
ehtaHi.isii 188il	phone Canal 2S7
Ako hftčete prihraniti nekaj dolarjev, kupite peel lil pohištvo pri t®" NAS -^tftt
G>
Ako se ne morete oglasiti osebno pri nas, pišite nam. Ml vas tudi lahko pismeno ozdravimo. Opišite vaše bolezni v vasem materinem jeziku; pristavite tudi, kako dolgo ste bolni in koliko ste stari ter naredite pismu naslov:
BERLIN MEDICAL INSTITUTE.
703 Penil Ave. Pittsburg, Pa.
Jas. Vasumpour,
na voglu 18 in Paulina nI. Chicago, 111.
PRIJETNO ZIMSKO IN POMLADANSKO 9
»oinlo v IUll)o In rirutfff kraje ob »drlj»n»km» m»rju v n m pre.ltrbl .UTHlikiiJ«.!!*
€IJNA11I> LINK
PREVAŽA LJUIM IN BLAGO ČEZ OCEAN
GIBELALTAR. GENOVA. HAEPEL ITD.
LEPI, VELIKI IN NOVI
PARNIKI NA DVA VIJAKA
"CARPATMIA1 "SLAVONIA" • •PANNONIA" "ULTONIA"
13.600 ton. 10,600 ton. 10.0(H) ton. 10,400 ton.
ZADOVOLJSTVO v ŽIVLJENJU
se uživa, ako sta mož in žena popolnoma zdrava. Osebe, ki so težko bolne na Želodcu ali jetrah, so vedno umerne, nezadovoljne in sitne. Naobratno so pa osebe, kojih želodec rndno prebavlja zavŽito hrano, odločne, vesele in polne življenja. Vnekako pa ima lahko vsak Človek zdrav želodec, ki redno prebavlja, ako le rabi
Iz New York a od pin jejo
NARAVNOST V ITALIJO.
Obrnite ao do naših zastopnikov kateri Vam dajo potrebna navoda la o cenah in času kodaj parnik i odplujejo.
F. (L WHITING, ravnatelj. G7 Df irbmi Str.	ohiuaqo
N a z d a i rojaki
Slovencem in drugim bratom Slovanom prii>oročava evoj lepo urejeni
Salooin
Točiva vedno sveže pivo in pristno druge pijače. Raznovrstne fine smodke na razpolago. Za obilen poset bo priporočava
brata Košiček
590 S, Centre Ave. Chicago, III,
Edward Pauch
-gostilničar-
663 Blue Island Avenue CHICAQO, ILL.

POZOR ROJAKI!
Podpisani naznanjam rojakom v La Sallo in okolici, da izdelujem vso vrste moško in ženske obleke naj modernejšem okusu.
Za obila naročila se naj topleje priporočam
VIKTOR VOLK krojač,
838 - Ith ST.	LA SALLE. ILL.
CO0EPB TBINKB'S
Trinerjevo zdravilno grenko vino.
ki pospešuje slast do edi in prebavnost. Ali veste, da pomeni trdno zdravje, ako se dobro prebavljena hrana spremeni v telesu v čisto kri, ki je glavni pogoj življenja.
Naročila za ta pripomoček so tako ogromna, da so pričeli to izvrstno sredstvo kar na debelo ponarejati, da bi varali ljudstvo. Ali naši Čitatelji vedo, da je edino pristno
Trinerjevo zdravilno, grenko vino
jft|OJ|T(Rfl>
najboljše domače zdravilo in namizno vino na svetu.
Močni živci. Močne mišice.
Dober tek.
Izborno prebavljatije. Trdno zdravje.	Dolgo življenje. t&S
To je zdravilo, kakeršnemu ni para na avetu. Ako je rabite, odvzamete mnogo ® bol« zni od sebe. Rabite je, da vam bodo boljše dišale jedi, kot krepčalo in Čistilca krvi, branite bolezni.
« • * *
POZOR! Kedarkoli rabite Trinerjevo zdravilno grenko vin« kot tek, tedaj ne smete uživati drugih opojnih in slabih pijač.
• • ♦ «
V LEKARNAH
V DOBRIH GOSTILNAH
Jože Triner
799 So. Ashland Ave.,	CHICAGO, ILLINOIS.
Mi jamčimo za pristnost in polno moč naslednjih specielitet:
i.
Trinerjev brinovec, slivovka, tropinjevec, konjak.