ISTRSKI TEDNI GLASILO OSVOBOD g tN B F R OKT E.KOPHSKECtl' ' QRHAJA LETO I. - Štev. 2© JCOPIR* 9. septembra i§5® Cena 3 din Slava bazoviShim iunahnm Padle so prve žrtve, toda osvobodilni boj ni prenehal, razplamtel se je v vedno večji požar OB OBLETNICI KAPITULACIJE ITAUJAiKE VOJSKE VALENCIO Pred dvajsetimi leti so junaški borci -primorskega ljudstva Bidovec, Valenčič, Miloš in Marušič pad'i pod stre!/, fašističnih krvnikov zato, ker so ljubili svoje ljudstvo in se borili 'prdij fašističnemu nasilju. Ko proslavljamo letošnjo dvajseto obletnico junaške smrti bazoviških mučenikov, se ob spominu nanje spominjamo tudi vsega gorja, ki nam ga je osovraženi okupator na našenr azenitju prizadejal. Italijanska okupacija je pomenila 'za naše ljudi najbrutalnejše raznarodovanje, razselievatnje in ca>’o fizično iztrebljenje, Primorski Slovenci in istrski Hrvatje so bili obsojeni na gospodarsko in nacionalno propadanje, Urtičeni so bili vsi pogoji gospodarskega in naconalnega razvoja. Kaši kmetje so postali popolnoma, odvisni oi italijanskih bank, naše šole in prosvetne domove so zaiprli in požgali; slovenska beseda je bila povsod prepovedana, na grmadah so gorele slovenske knjige, del slovenske inteligence je moral bežati v Jugoslavije, večji del pa je šel Z ostalim ljudstvom skozi trpljenje, koncentracijska taborišča in zapore. Krvavi fašizem nas je hotel uničiti >» nas ni mogel niti ukloniti, nasprotne: kakor se je nasilje stopnjeval in ao se nad našim ljudstvom množila' z očjncka dejanja, tako je stopalo .naše ljudstvo vedno bolj strnjene in odločno v molčeči, toda vztrajni borbi zoper krvoločnega ckvpa&srja. Ob sliominti na to mračno dobo, ko proslavriam-o danes dvajsetletni-nico .smrti nojih neustrašnih juna- MARUSIC kov, nam raste njihov lik v višino in globino in del tiste ljubezni, ki Iso jo čutili in gojili do svojega svobodoljubnega naroda. Takrat so Bidovec, Marušič, Miloš in Valenčič ter drugi takratni tovariši spričo fizičnega in duhovnega terorja fašističnega okupatorja skoroda ob vsesplošnem preplahu tlačenih tržaških in primorskih Slovencev in Hrvatov za«elitno nastopili pot, ki jih je privedla (:\red puškine cevi fašističnih krvnikov■ Ti prvoborci so odprli vrata v socialno in nacionalno svobodo našega ljudstva, skozi katera bo deset let pozneje po narodno-a vobodjlni borbi na naših tleh ljudske množice slovenske in italijanske narodnosti 3 pesmijo na ustih, z orožjem v roki zmagovito premagale fašistično zver. Zadnjih sedem, dni se je korejsko bojišče nekoliko pomaknilo v korist severnih Korejcev. Glavni objekti nap-adov severno-korejskih čet, kii so, za&eie koncem preteklega tedna1 z veliko ofenzivo na celi fronti, so mesta -Fohamg, Taegu, Masam in ameriški položaji na vzhodnem bregu reke Naktong, Ameriške in južno-korejske čete v1 kombinirani 'borbi z ameriškim in ' av:ltra skim izrakop lovstvom nudijo močan odpor m s srditimi protinapadi ‘dosegajo ’e tu pa tam manjše uspehe, trenutnega značaja. Tako da mnoga središča preha.ajo po večkrat z rok v roko. Vzdolž tfele fronte se vodijo srditi boji, kajti ameriške in j-užno-korejske Čete zadnje ča,se trdovratno branijo vsako ped zemlje, Izgube so na obeh straneh velikanske. Po poročilih je razvidno, da imajo se- verno-Korejcl V, moštvu večje Ji* gube, medltern kol umikajoči se Amerika«ci in juižno-Korejei puščajo Ea iseboj ogromne količine vojaškega materiala, ki pada v roke severnih Korejcev. - S-everno-korejiske čete, ki ope.ri-(Nadaljevanje na 5. strani). MILOŠ Štiri imena bazoviških žrtev, ki so vklesana v živo kraško skalo na bazoviškem spomeniku, bodo živa priča bodočim pokolenjem o junaškem odporu našega ljudstva proti italijanskemu imperializma in fašiz- mu. Bazoviški spomenik stoji v večno obsodbo vsem tistim, ki še danes hočejo zasužnjiti druge narode, Bazoviškim junakom, ki so med prvimi Mi v, smrt za pravično stvar-svobodo zatiranega (judistiva,' sol sledili drugi. Za Biddvčevo četo je prišla Tomažičeva, Zai časa narodnoosvobodilne borbe so se formirali patajoni, divizije in korpusi, vse naše ljudstvo se je< uvrstilo v oborožene edinice in je bilo prežeto z eno samo željo in edinim namenom: osvoboditi svojo domačo zemljo izpod jarma zločinskega okupatorja ■ Primorski Slovenc,,ki so. pod italijanskim fašizmom, prenaša'! težak jarem zatiranja ‘ter izkorišča-, •n j a, niso.' kljub trdemu življenju nikdar obupatii Vsi fašistični načrti gie.de raznarodovanja našega človeka ©a padali v prazno. Naš človek je ohranil .svoj jezik im svoji ■narodni značaj, ker ni k’on.il1 niti v najtežjih trenutnik, ker je vedno da bo prišel dan osvoboditve. Kako zelo so se motil: nekateri fašistični- glavarji, ki ;so mislil,i, da ho Bazovica pomenila isto kakor zlom hrbtenice .slovenskemu delovnemu. človeku! Za mučeniki v Bazovici so prišli novi junaški borci. je vedno več, dokler, nr tudi slovensko ljudstvo na nastopilo odločno kakor en sam mož v ¡borbi ¡za dokončno odstranitev sovražnikov iz celotnega našega ozemlja. Ko ;so združeni fašisti uprizorili križarsko vojno proti SZ, je bili malodane sleherni naš človek ¡prepričan, da si bo fašistična zver ©"omšla zobe in vedno boli razumel, da se je približal trenutek ■njegovega vstajenja. Naši ljudje f.o dobro po,znali ustroj ¡in oborožitev :i,ta’ijaniske vojske in so se muzali, ko so pokušali blesteče! govore italijanskih generaov o osvajanju sveta. -Teror in' korupcija držita le nekaj časa. Ko piide zgodovinski tre-nutek, pade vsa zgradba držav«, ki je zgrajena- na. trhlih temeljih. Tako je bilo s- fašistično Italijo. Stalni porazi- na frontah so ¡zbegali tudi najbolj ohole italijanske generale. Njihovi vojaki so se vračali iz SZ ter Jugoslavije Te V pičlem številu. Prišli so -za tem »strateški« umiki, razprtije med generali! in v-edno večja. beda del-bvnega ljudstva! ItaMra- rif mogla več nikamor! Italijanski kapitalisti so ¡se v, tem trenutku' dogovorili, da je najbolje, da prevzame oblast v roke, stari general Ba-djogdo, ki naš sklene mir z zavezniki! Pojav- Badcglla na čelu ¡Italije, 23. julija 1943, j p bij dober znak razsute in -nemoči itajijarf-skeg-a- fašizma, B-adogiio naj bi priprav:; i teren za kapitulacijo, do' katere je tudi prišlo nekaj mesecev zai tem-, to:Je 8. septembra. Delovncf ljudstvo na Primorskem je tega dne začutilo, da je da^o svoje deleže', toliko beli, ker ise je ¡pred kapitulacijo- ’Italije število partizanskih borcev močno povečalo tudi na Primorskem. -Naš delovni človek ie sedaj: faisnb videl, da ,se je približal važen zgodovinski trenutek. Naši ljudjg nho čakali, da bj italijanska vojiska dobra navodila za svoj.Of lastno razorožitev. Naskočili so vol jašnice ter vojaške postojanke ter ralzopoževali italijansko vojsko. Vi roke našega delovnega ljudstva le padel ogromen plen! Nalij ljudje sel dobili tisto, kar je najboljše jamstvo za lizvojevanje svobode. Vsa Primorska je -tistega dne vzvalovila. Vitek delovni človek je vedel, da bo ,po kapitulaciji italijanske; vojske morala prej aVi slej prepasti tudi Hlferjeva Nemčija., In to se je tudi dogodilo. 8. september! je pokazal, da se, je slovenski narod pod fašistično Italijo ohranil, kljub ¡vsemu strahovanj,uj ;in mučenju! Ker n;j klonil d-n še je ohranil, je bil tudi sposoben, da; svojci borbo nadaljuje do .dokončne osvoboditve, Ta osvoboditev je prišla in danes je naš človek trdno na tem, da nikdar več ne dopusti povratek -v stare omražene čase. J7A PAZTAVO GOSPODARSKE DEJAVNOSTI NAŠEGA OKROŽJA, V teku so velike priprave v naših tovarial) DodiEliiii iu kmečko delovnih zailrupah Do sedaj se je javilo nad 45 obrtnikov s Judi kultura in šport bosta dobro zastopana ¡¿aka fudeka v&na ft Delavci -v! naših tovarnah in kmetje na naših pcSj-ih delijo z navdušenjem :in ponosom, da- bi naša- gospodarska razstava* ki je postala za nais že tradicija, čim lepše .uspela. Pripravljalni odbor je dobil številne prijave raizstavf.jalcev, ki pričajo zgov-arno, da vzbuja -gospodarska razstava po delovnih kolektivih im med ljudstvom veliko zanimanje. Do sedaj so se že prijavi e tovarne Amnelea in Arriigoni, ladjedelnica iv* Piranu, tovarna- De Lan- ,glade, Edilit, Fru-ctus, Vino, Omnia ter še nekatera druga- podjetja. Delavci iz tvorni-ce Ampelea bodo s -svojimi razstavljenimi predmeti prikazali ves procets konserv.iranja rib- Delavci iz bvornice Arrigoni pa -bodo prikazali, kakšno ž-ivl j eniško raven so postopoma dosegli in mo- PROJEKT PROSTOROV GOSPODARSKE RAZSTAVE V KOPRU* ve pridobitve v proizvodnji. Tovarna De Langi’ade bo ra/zstav-l Ma- najbolj izbrane in kva’Jtetne izdelke. Pnipraljalni odbor ie po.ria-1 va-bilo tudi vsem obrtnikom in -s-e jihf .je takoj odzvalo kar- 40. S tem so pokazali, da -se zelo zanimajo' zal razstavo in, želijo pokazati mojstrovine svoje obrti. Med mizarji- bo tov. Žuleča Giovan.nl razstavlja* olimpijsko jadrnica za 'tekme. Mizar Der-in Giovamn.i -pa bo razstavil kuhinjsko opremo, prav tako mizan Serpan. M-ijzar.ia Stefe ,in Zuccat Guerino pa bosta razstavila spa’nd opremo. Mizar -Skok Ivan -bo razstavljal 'kuhinjsko opremo, mkai| Agostini iz Izole- pa| modernb knjižnico. Med Izo-lani bodri razstav'jati še Trojan Giiovanni1 -in De-dise Ben jasnino.- Tudi Pirančani mofe če,;o -zaostajati. Koordinacijski odbor je poskrbel, da ¡bo imal ob -čaru razstave v Kopru bogat- kulturni i-ni Športni s|p<^ red. Ljudska tehnika je izjavila, dai ,se' bo iza to priliko dobro pri* pravila. Nastopi! -bodo nadaljei ljubljanska opera in' ¡pevski -zbofj zagrebškega' radia .in najboljše tudi ital. ljudsko ■ z/ obdobju po II. zasedanju še dalje krepil in dal vidne reauiltate. Pa ¿ibivalstva mest in vasi se udeležujejo prostovoljnega dela; odseva a se mu je izlasti tnadina, ki je poka ..la primere velikih delovnih ped v ;ov. Ustvarjalna pobuda naših -vasi narašča. Razvoj zadružništva priča, da niti začasno pomanjkanje tehničnih sredstev ne ovira naš li ljudi pri, njihovem prizadevanju, ;!a stare odnose nadomestijo z novimi, da se brnijo za socialistično preobrazbo dežele. Elektrifikacija nove ceste, šo e, kanalizacija, vodo*-rdi in novi ku turni in .zadružni domovi so poleg večjih objektov splošnega značaja konkretni rezultati n .ve zavesti našega delovnega ljudstva II. Plenutn ugotavlja, da bi bjji uspehi. š;. večji, če ti ne bilo pcmanj-‘ k ."¡v Pii pri nekaterih, zlasti nižjih c, . ! iih, ¡njihovega premajhnega za. tipanja v sAle-ljuds.kih množic, ozkega, sektaškega gledanja in odnosa do ljudi, izogibanja, da se skupno s prizadetim prebivalstvom razpravljate in odloča,jo v: a vprašanja in ukrepi. Ta odnos hromi delovno vnos,.. in ipcibudo ter povzroča ma. lana:nost in neodgovornost, pri čemer trpi delovna dircip ina na gradu jlčih in v tovarnah. III. Gi' 'siji vzroki teh pomanjkljivosti so v or,tankih miselnosti, ki je odraz starih odnosov izkoriščanja, v o.tari. tli načina vodstva ne kot usmerjanja ljudske pobude, ampak k.4 : .veljevanje, način vodstva, ki je lasten buržoaznemu javnemu apc.ca'vi in nujen že zaradi socialnega značaja tega aparata, ki ga pa. je sodobni revizionizem v deav-. sketn g.jba.nju sk’adno iz interesi privilegirane kaste že dalje razvil ■in ga, razširil tudi na politično podro j e .v rež'm samovolje od zgoraj jrt slepo pokorščino od spodaj. So tivil t-.i nas primeri, da se ta način krije z ošabnimi težnjami in intere.-i posameznikov. IV. Da se pomanjkljivosti odpravijo, postav ja ,p'enum sledeče naloge! 1. Okrepili ideološko in kulturno prosvetno delo med člani Partije, inedčjanstvcm SI-AU in, med mno~' žicami. 2. Ceda’je bo j razvijati pobudo mrriu, pritegniti jih k sodelovanju ¿n k reševanju vseh vprašanj javnega življenja, ter preko ustvarjalne kiitike izboljšati - dejo na bazi. 3. Posvečati večjo pažnjo izgradnji, H utrjevanju Partije in SIAU. Zato je potrebno vključiti v. Partijo nove ljudi, ki z delovnimi žrtvami izkazujejo svojo preda, A-ost «tv«; i delovnega ljudstva -in med ¡njiv,:,, zlasti tudi italijanski element v n «e it ¡h. Poglabljati disciplino člane s. ;abo'jšati sistem njihovega dela o. njihov odnos do obveznosti, ki 1 s h imajo do Partije, Razširiti SIAU s. pritegnitvijo novih š: ánov in še okrepiti to-organi za 11 o kot enotno demokratično front delavnih ljudi. Skovati jz nje m;-;.:čno silo, ki bo opravljala potit’C n--.? vzgojno delo med množicami. gojila oblike ljudskega samouprav. ianja, mobilizirala množice za s-.delovanje pri delu oblasti in za izvajanje nalog gospodarske Izgradnje, nadzorovala preko njih po* ■elevanje oblastvenega aparata, pomagala, dá s? fefidg vsi ukrepi u roku in zakonito izvrševali in tako obenem najuspešneje odkrivata sovražne elemente in jim onemogočila razdiralno delo. Z vsem teni, z borbo proti birokratizmu, z omejitvijo vloge upravnega parala na izvajanje sklepov voljenih organov, katerim edinim gre pravica odločanja in z odpravljanjem. nepotrebnega profesionalizma okrepiti - avantgardno v.ogo Partije v javnem življenju. 4. Posvetiti večjo skrb šolstvu in pionirski organizaciji. 5, Napeti vse sile za izvedbo prvega gospodar.-ke-ga plana-. Boriti se proti nedisciplini na de’u. razsip-ništvu in neodgovornosti. Z izboljšanjem sistemal dela odkrivati notranje rezerve delovne sile. Povečati produktivnost de a in podpirati udarništvo in racionalizatorstvo. Uvesti norme za, nadaljnje proiz- Dolina, Mirne, kjer se odpirajo kmetijstvu našega okrožja velike nove možnosti, postaja ob prvem letu načrtnega gospodarstva za, nas močno gospodarsko središče. V tej dolini so že lani zače i regulacijska dela, letos pa lil uspešno končujejo, Močan podzemski izvir pri Gradulab, ki si je skozi, stoletja, utiral strugo čez dolino in dajal svoje dragocene vode Mirni, ki jih je potem ta odnašala v morje, bo že s- prihodnjim letom služil namakanju velikih zemeljskih površin. Nadi 900 ha rodovitne zemlje ¡ne -boi več prepuščeno usodi suše. Na teh zemljiščih ne bodo več tuji zemljiški mogotci izkoriščali doma. čine' — kolone in sesali jz njih, ka-kafcer sevajo pijavke, Nikoli, več ,se -ne ibodo s tem zemljiščem babah in ponaša'! pa niti sprehaja j- po njem nekdanji baroni in veleposestniki — zajedalci človeške družbe. Ze danes je tu drugače! Bogastvo, k; ga bo nudila ta dolina in za katerega bije od. dne da dne boj stotine krepkih mišic in rok, bo last tistih, ki danes v to 'zemljo vlagajo svoje moči, last delovnega ljudstva. Delavci, vojaki in mladinci, Iti spreminjajo dojino Mirne v bogato in rodovitno zemljo, ,so lahko ' ponosni na-svoje naporno, a vendar' častno delo. Kako bi ne bili, saj delajo zase, za svojo b aginjo. Delo pri gradnji' 4 kilometrskega kanala ,od izvira pri Gradulah do ¡rtiča Sv. Dionizij, ki so ga zaiče’i delati letos marca, bodo te dni konča'!. Kanal je globok povprečna 1.5 metrov in širok! pal od 3 do' 4 metre. Po tem kanalu bo tekla voda od iizrvira- -in V slučaju suše bodla 2 E,'Q C&mai&u Keliite pan« vodne panoge. Skrbeti za pravdno socialistično nagrajevanje, 6. V sektorju trgovine sprostiti njeno poslovanje, otresti >e okorelosti in skrbeti .za gibčnost, hitrost in točnost dela. Razvijati sirno Iniciativo kadrov in jih usposabljati, da bodo kos vsem zadan:.;) nalogam, Boriti se proti birokracij: v administrativnem aparatu, ki naj se strokovno izpopolnjuje, števi čno pa zmanjšuje ter pravilno organizira trgov ko mrežo v mestih in na podeželju. Navezati najtesnejše stike s proizvajalci, tovarnami kakor tudi domačimi obrtniki, zaradi izdelave in dobav b'aga-v odgovarjajoči iizb'ri. Vse stremljenje trgovini usmeriti izključno v rnatiral.no m moralno zariovo jitev potreo širokih ljudskih množic. Smrt fašizmu —- svobodo narodu! šine -zemlje, kjer bodo gojjli predvsem -zelenjavo. Ta kanal mora prekoračiti reko Mirno in zaradi tega gradijo ob reki ve ik sifon z dvema zapornicama in rezervat-jema, da se bodo talko v slučaju potrebe posluževali zapornic - ,za namakanje polj ¡vizdo’á dgsnega brega Mirne. Gradnja sifona je v polnem teku in boi ta verjetno kmalu dograjen. Sifon bo prekoračil reko dva metra pod njenim dnem, tako da ga- ne bo voda mag a sušiti. Za gradnjo sifona s,o morali začasno obrniti strugo reke. Te dni sp delavci in brigadirji frontne brigade »Paladín Rugero« podvoji'i svoje delo, tako da bodo v rameroma kratkem času" končali vstal dela. Betoniranje sifona kar. naglo napreduje. -Rezervoarja ob straneh sta že. izgotovljena. Se en delovni sunek in potem, lahko rečemo, da smo si zagotovili 400 ha rodovitne zem'ie .ki nam ¡bo dajala velike količine pavrtnin in zelenjave. S tem pa, bodo naši delavci spet dosegli novo delovno zmago ter si tako zagotovili lepše -in. srečnejše življenje. Labor V eni izmed števi1 k našega- lista smo ¡pred kratkim povedali, da v Laborju gradijo ljudski, dom Vpči-no del opravijo Laborenni sami s prostovoljnim delom. Dom bodo v kratkem otvorili- Vsako nedeljo hitijo n-a prostovoljno delo. Tud i to zadnjo nedeljo so pr,¡speva’i okrog 100 prostovoljnih ur. Tako bo imel Labor, ki je bil v prejšnjih časih zapuščen, svoj dom — kuiturno središče, kjer še bodgj tabojrčajii Učili i» živali. .¿UittU» _____OOP PO NAŠIH Osp Lahko rečemo, da ,.o O-apci skoraj republika zase. tki pa vendarle čuti novo življenje in deprmaša k skupnosti po sv-cliih močeh. De ajo, gradilo in ustvarjajo. Zadnji ihe-ec so opravili pri 'lokalnih delih in na Rižanski cesti nad 600 pra. to-vo.jnih de ovnih ur. Skocijan Ko potujemo, gremo večkrat mimo Škocjana, pa nikjer prav za prav .ne naletimo na njegov center. Čeprav so Skoejančani raztreseni, znajo vendarle organizirati marsikatero akcijo v korist skupnosti. Njih udarniško dei'oi zajema- predvsem po’jska dela- Talko so pretekli teden organizirali ¡prostoavoljno delo na -posestvu kmetijske šole, ki se ga je udeležil-o 20 frontovcev in napraviti 160 prostovoljnih delovnih uir. V ¡brigade so dali tri tovariše. ki delajo na večjih objektih. Pa, tudi k apr.ki prostovoljci Jim včasih pr’ kočijo na pomoč. V ne-de ¡io je 20 koprskih prostovoljcev opravilo 100 ipi-ostovoljnih ur pri košnji okopavanju itd- v vrednosti m. i 2.000 dinarjev. K ju-b temu da so s poljskim ¡delan ¡zelo obremenjeni, razvijajo tudi živahno kulturno: dejavnost. V mesecu avgustu so pridobili 10 novih naročnikov za naše časopise. V frontno organizacijo so sprejeli 7 , novih č ahov. Čentur O Čenturju- stno že pi. ali, vendar moramo tudi v tej številki našega lista «neniti, ker prebivalci te va. sice .res zaslužijo pohvalo. Va.; Centu-r šteje komaj 18 dru-m-in. pa so s; zače i sat ni graditi vodovod. Poglejte, tako majhna vasica, pa1 bo imela svoj vodovov, ki bo vse leto zalagal vas z vodo. Fr-o. tov,oljnega de’a se ude ežuje-jo vsi. Zadnja dva tedna so napva- ■ vil-1: 320 ur pri pripravljanju kamenja. Poleg tega dela 7 delavcev sta no na, tej gradnji. Pri ¡gradnji zadružnega doma v Vanganelu so bili -Centarc-i eni izmed najboljših, ■ zato bi bilo pravilno, da jim potna, gaja vse vasice v okolici- pri gradnji vodovoda. Ko ¡bodo vodovod končali, bodo oni pomagali še nadalje drugim vasem. Šmarje Tudi. Šmarčan,i so zadnje dni pohiteli, da bi ne zaostajali za drugimi vasmi -pr-i iizpo' nje vanju planskih nalog. Pri tem pa ibjhoteli biti še vedno med prvimi, kakor so -bili do nedavnega. Pri gradnji' raznih objektov, bodisi večjega ali pa ■manjšega pomena« so opravili 'nad 1560 prostovoljnih delovnih ur, Po-i e-g tega pa niso -zanemarjati niti kulturno -prosvetnega de a. Dramska družina in pevski zbor se dobro pripravljata na »Teden slovenske kulture«. Omeniti moramo še to, da so -zadružn:k-i potoži; i temelje bodočemu -zadružnemu hlevu. Gažon Izredno žilavost in -vztrajnost izkazujejo zadnje čase Gažončani, Zavedajo se, da ibodo a skupnim delom j-ahko dosegli vse in premagali tudi najtežje ovire. Fred nedavnim so si napeljali v vas e ektrčno luč in trenutno gradijo nov vodnjak in urejajo domače ceste. Posebno lepo pa. so vredni tudi prostor okoli spomenika padlim ¡borcem. Za vse to so dali nad 1760 udarniških ur. Lopar Verjetno je pri1 nas še marsikdo, k; sploh ne pozna tega imena-. Vsekakor -pa ne smerno krivde zvračati na Loparčane. Vaščani iz te vasi precej delajo. Zadnje' dni so popravili vaške vodnjake in lokalne ceste« pri čemer so vložili1 221 prostovoljnih delovnih ur. Uredili- so s-i tudi svojo zgradbo, kjer bodo imele sedež vse množične organizacije. Poleg tega pa je sedem tovarišev Loparčanovi delalo ' v raznih deiovnih brigadah, kjer so sl tem daii-i sv-oj delež pri izpolnjeva« Bill BlSCfikiil j .»j IV. MLADINSKA BRIGAD A NA DELU V SICOVLJAH Dolina Mirne-močno gospodarsko središče našega okrožja Z MELJORACIJSKIMÍ DELI SI ZAGOTAVLJAMO 400 ha PLODNE ZEMLJE VASEH Sičovlje -Tu pa so zadnje ča-se vse organizacije tako mrtve, da jih moramo zaradi tega močno grajati. Ta veliki kraj zaostaja za marsikatero vasico. Vsekakor mora tu bit;, nekje tudi vzrok te neaktivnosti. Najbrž bo vmes vodstvo, k; se - premalo zanima za članstvo SIAU in vseh drugih organizacij. Prip« r-oča-tno j'm, da se kaj kmalu zbudijo ¡n začnejo tekmovati ,z ostalimi sektorji pri izponjevanju planskih nalog. Dela je dosti! Nova vas Ustanovi' i s-o frontovsko brigado, ki' šteje 100 članov, Ta se del; v 10 skupin po 10 mož, ki delajo izmenoma pri gradnji zadružnega doma, tako da- pr-ide vsakih 10 dni vsaka spet na vrsto. Ob nedeljah -pa je masovno prostovoljno delo, ki se ga ude ežijo skoraj vsi, predvsem pa n» adina. -Sedaj vozijo kamenje in t SIAU’ in drugih organizacij bilo boi; čvrsto. No. pst čjani' SIAU kljub temu delajo, sa j vedo. da gradijo *eb in svoj un otrokom, »epše življenje. Gradnja zadružnega detna, pri kateri so nedavno položili prve tem®'j e, kar naglo napreduje. Član’ SIAU pa sa zadnje dni pri tem opravili kar 1100 prostovoljnih delovnih ur. Pomjan Pomjančani so na ze’o vi- -kem h; ion in zdi se, da -o skoraj odtrgani cd življenja, ki le v do'ln-ah. No. pa zadnje čase so stopili tudi oui v o:ip.redje in st izkazali pri udiivniškem delu, Zia ¡ti so se pri tem izkazali, zadružniki. Na raznih delih pri napeljavi električne luči in drugih 'okalnih delih so opravili kar 70o prostovoljnih ur. Poleg tega so posla’Ï 24 moči v razne brigade. Tokrat, kakor vidimo, so bili zelo aktivni in 'bj želeli, da bi tako še nadaljevali. Padna O Padni-res maokdaj pišemo. A čeprav bi hoteli, n'mamo o Padenj-cih nič k-aj posebnega .pisati, ker se po večini ne. udejstvujejo pri gradnji novega življenja. Zato pa jim povemo, da naj se v bodoče kaj zganejo, kajti' če se bodo udejstvoval’.; pri gradnji raznih objektov. fco to v njihovo korist in obenem tudi v korist vse skupnosti. No, k'jdb temu ¡p-a moramo beležila, da so pretekli mesec opravi j HO prostovoljnih -ur, čeprav bi .lahko napravili več. Vsekakor upamo, da se bodo v bodoče popravi i. Boršt N-;- še dolgo, odka-r smo objavili važno vest, da so v Borštu začeli graditi zadružni dom. Boršterar.i se zavedajo, da jim bo zadružni dom zelo koristili. V soboto) so hiteli na-prostovoljno deloi in pripravljali kamenje. Istega dne je- poleg tistih, ki’ so; znašali kamenje, delailo pri popravilu cest nad 30 ljudi, Pr-i a® jg nsifeaU «Miterais V REŠEVANJU VPRAŠANJA DELOVNE DISCIPLINE Je delovni kolektiv „EDILIT” dosegel znatne uspehe V našem časopisu smo že večkrat obravnavali vprašanje delovne sile in s tem tudi začrtali perspektive naši dejavnosti. Prepričani smo, da bomo dosegli z ncivitn sistemom de. [■a. k| ga bodo naišji kolektivi uvedli na de ovnih mestih, ,pra,v dobre uspehe.. Delavci gradbenega podjetja EDI-LliT so -predi dnevi na svojem sindikalnem sestanku popolnoma reorganizirali1 svoj - br.i-gadni sistem dela in uvedli nov sistem, delovnih brigad, s Čimer tood-o za nadalje nedvomno dvignili produktivnost da a ter tako: tudi hitreje izvrševali' planske naloge. Medtem, ko so bili dosedanji delovni odnosi med -upravo podjetja in delavci samimi precej pomanjkljivi, se -bodo s to -reorganizacijo izboljša i. Dvignila se bo tudi delovna disciplina, V tem vprašanju ibi ?e -bilo -že davno doseglo izboljšanje, če bi uprava »Ediiita« delavcem pojasnila vprašanje. No, prepričani pa smo, da bodo dosedanje pomanjkljivosti z dobro voljo in organizacijo popravili. Za odpravo napa,W V naših delovnih k-oilektivih v zvezi z vprašanjem delovne sile je. potrebno, da se vodstva podjetij čyrstq povežejo s sindikalnimi organizacijami, kakor je to storilo ’ vodstvo »Ediiita«, ki je sporazumno z delavci reorgamzVi io delovno brigado, tako. da m dosedanjo brigado, ki je štela okrog 60 delavcev, razdelilo na 5 delovnih brigad, -od katerih šteje vsaka naivec 12 delavcev. Za komandante brigad siq lilzibrailA- delavci jjz-tsvoje srede najboljše -in najbolj požrtvovalne tovariše. Brigade so; sprejele sklep, da se Delavci Piranski!) ladjedelnic si zadajajo nove naloge Kdor ima priliko, da si ogleda-Piranske ladjedelnice. tega bo takoj ob vhodu .presenetila živahnost -delavcev, ki so tu zaposleni. Člani, tega delovnega kolektiva so si- ponovno zadali nalogo, da še resneje pristopijo k izpolnjevanju planskih nalog in si ob tej priliki napovedali medibrig-ad-no in tudi medsebojno tekmovanje, ki1 naj pokaže, kdo bo prej izpolnil enoletni plan. V platnu,, ki ga je sestavila direkcija podjetja, je tudi postavitev nove peči, v katero bodo metali do 25 ki« težke, cgljene kose, To bo zahtevalo mnog'o truda in naporov. Delavci so se -obvezal 1, da- bodo v ■tem času postaviti tudi eno -večjo peč, v katero bodo lahko- -vlagali nad 150 kg litega železa. ‘Uredili bodo nadalje dve nov; delavnici, od katerih bo ena strojna. bodo delovne norme računale v vrednosti storjenega dela. Na temelju norme bodo delavci sk epali delovne pogodbe, s čimer jim bo omogočen še večji zaslužek, to pa seveda v razmerju z izvršenim delom. S tem so si delavci »Edill-ita« napovedali, splošno tekmovanje med brigadami za večjo storilnost 'dela, s čimer bodo dali novega poleta našim gradnjam. Po tej reorganizacij: so. uspehi že vidni, Tak-o znašajo neupravičene zamude pri delu le še 15 %, medtem ko so v ostalih podjetjih, kakor Am,pelea, Konstrukt-ur, 1. maj v Semedeli delovni izostanki še vedno precej visoki. Pri - tem poudarjamo še, da morajo uspehi delovnega kolektiva »Edi.l-it« s’Užiti za zgled vsem drugim delovnim kolektivom, ki še niso iEvršifi take reorganizacije med delovnimi brigada-mi. Iz Strunjona ■Neki posamezni .ljudje v Strunjanu mislijo, da zadruge obstojajo zaradi tega- da b.i dobavljale vse potrebno tudi lenuhom j Socialistični kandidat Rotter Santo si je pred dnevi nabavil pri zadrugi prašička na- kredit. Zadruga mu ga je dam misleč, da bo tako podprla družino, ki- ne razpolaga z denarjem; Nekaj dni iza tem je srečal socialist Rot-ter sovaščana Sodomaca Petra, ki se je bil odpravil v zadružni svinjak ;z namenom, da si nabavi prašička. Ko je Rotter zvedeli za So-rnodaccv načrt, je temu svojemu sovaščanu dela’: «Vzemi si, vzemi si prašička, tudi jaz sem to napravil! Vzemi ga, saj ga ni treba, plačati. ker je -svinjak ljudsko premoženje!«! Ta stvar je prišla zadrugi kmalu na uho. Vodstvo zadr-uge ie pozvalo Rotte.rja. da poravna dolg, z» katerega ni hotel ta socialist nič vedeti, ¡¡n mu povedalo, kar ie treba, Ce bi dlani zadruge delali tako kakor Rotter, ne bi od zadruge ostai,-piti kamen, ¡Pred dnevi se je v Strunjanu šesta a, sindikalna podružnica z namenom. da si -reorganizira svoj odbor- Izvoliti je bilo namreč treba ■v odbor nove d'ane namesto tistih, ki v odboru nis-o aktivni zaradi svojega delovanja drugje. Sestanek sindikalne podružnice sta- motila Sosič-Marcel ter Valente- Ervina, ki ništai pokazala nobenega r-aizumeva-njai za delovanje sindikalne podružnice in nastopala pri volitvah skrajno oholo ter nedisciplinirano. Po volitvah je odbor sindikalne podružnice nagradil tov. Rupeno Marijo, ki se je pri sv-.ojnm delu pokazala: zelo marljivo in vestno- izvrševala vse naloge. Kraicer Anton !z Cetar Ko smo čitali izad-njo številko »Istrskega tednika«, smo našli V njem članek, ki govori -o d-el-u Kor-težano-v in -Malije. No, tu so tudi vaščani jz Cetar," ki pripadajo temu območju, V -navedenem č'a-nku P-a „niisio omenjeni! Mislimo^ da ne bo odveč, če se tudi mi- oglasimo. Tistim, ki ne vedo, da obstoja naša vas, jim ne bi prišlo na pamet, da -bi vprašali kaj o nas, ali tisti,. ki vedo, da obstoja, ,si bodo mislili in spraševali, kaj delajo Cetarani, a'i se oni kaj udeležujejo gradnje zadružnega doma. Da seznanimo o našem delu ene in druge bomo navedli par primerov -udeležbe vaščanov -iiz Cetar pri izvrševanju enoletnega gospodarskega pana. Majhna Je naša vas, -šteje samo 27 hišnih števil-k, skupno prebivalstva je okrog 150 ljiudi. Od teh je 40 ljudi zaposleni-h v podjetjih ter raznih službah. Doma so ostali samo starčki, ki se ne bojijo svoje starosti. To se -vidi po delu, ki smo ga napravi'! na: primer v: mesecu avgustu. S prvim avgustom ;mo začeli z gradnjo našega vodnjaka, Izkopali smo okrog 300 kub. -m trde prsti. Pri tem delu sm-o cpra.vii 1340 udarniških ur, prevažali iz 5 m globoke jame ves material brez tehničnih sredste-v-. Delo gre hitro naprej, kar nam je priznal tudi tov, inženir, k-o je prišel pogledat naše delo — vodnjak. Sami smo si napravi1! zanj načrt in s tem pokazali, kakšnega hočemo, sedaj pa bo ‘inženir napravi ’potrebne skice in usmeril nadalnje de’o. Ko je inženir vpra-Ištal (vaščane,/ kako (si zamišljamo nadaljnje de'o, mu je odgovoril 52 letni Avgust: »Povejte nam, kako bi bilo najbo jše napraviti, za delo bomo_sami skrbeli. Potrudili * BORIS ZIHERL-. DRŽAVA V PREHODNI DO Zaradi tega se je lahko pripetilo, da so pokazati nekateri neruski naciji določeno nezaupanje in so nekako s.odetovale e Nemci, ker niso bile prepričane, da je- nacionalna politika teh birokratov dejanska in dosledno in-iternaci-onal istična. Potem so krive -te matije, ne pa birokrati. In te nacije je treba razsiliti, preseliti in uničiti kakor naciste. To so stvari, .ki predstavljajo usodne posledice takšne namišljenosti, da je birokraicjija nezmotljiva in da je treba iskati napake povsod, le -pri njih ne. Vsekakor ne bi bilo toliko napak, če ‘bi bile množice širše udeležene pri upravi države -in če foi se ito vključevanje, ki se je pričelo pod Leninovim vodstvom, nadaljevalo in dosledno izvedo, če ne foi ibil-o oddaljevanja na podlagi teh . strahovitih -birokratičnih tendenc- Ta .sloj, ki je dejansko iz)gu-bil vero v razred, v ustvarjalno silo delavskih množic, pričenja poudarjati namesto razredne osnovne v’ad-a-vine druge osnove, nacionalizem -n, pr. prihod- -k nacionalističnim pozicijam. Vzemimo samo njihovo sovjetsko himno- V njey ni nič govora- -o dela v. kem ralzredu, niti beseda kot tvorcu-sovjetske države. Prva socialistična država- naj bj. folija »Velika Rusija, ru-~ki nacionalizem, ne pa ruski proletariat, S tem se izgubljalo razredne perspektive. Naciona ist je močnejši, čim- večjo vlogo igra prav delavski razred v upravljanju države, -Silava in ‘moč naciice s-ta v njihovem demokratizmu, v eodeb-vanju čim širših množic pri upravljanju države, ne pa v -obnavljanju vsakovrstnih zgodovinskih tendenc in! celo tendenc iiiz zatiranih artze-nalov. Da, treba se je ponašati m zgodovinskimi tradicijami, toda najveičja tradicija je borba! za svobodo, borba de avisk-ih množic za svobodo. Mi se ponašamo z -borbo proti, -tujim osvajalcem, proti agresivnim turškim -zatiralcem, ter -s svojimi kmečkimi vrtaj am;, vendar p-a sam-o s tem, kar ,ie bil-o V naši zgodovini revolucionarno in na pred-no, Oni pa se ponašaj-o iz vsemi mogočimi Kutiuizovi, ki so -zatr i revolucijo ‘in druge razredne vstaje. Mi se ne bomo nikdar ponaša' niti s Petram. Zivkovlčem, niti z foanem Jelačičem, pa če Je bi-1 se tako genialni vojsko vodi a, saj je genialnost v sl-uižbi zatiralcev zel» m-a o objektivna zgodovinska' vred-jio -t. Ta> birokracija rešuje vsa na. rodna in noiranla! vprašanja z 'ari- m.in.ii?trativni:ri‘j dekreti prav zaradi tega, ker j-e izgubila- vero v množice. ker- Je jizg-ufolfa razredno perspektivo, N r.,-tanek revolucije v po. same-zmh državah, to je recimo stvar, ki jo je treba reševati i-z enega centra, namreč moskovskega, cejntra. Potem pa. je še vprašanje izgradnje -cciaMizma. Ker so Voditelji- neizinpt]čivi, vedo približno, v. koliko let h. bo zgrajen. v~: tav ja: ise rolki 15 ,]e-t. V 15 letih je treba uretvarlti .osnove komur, i- «ti&ne družbe, j,n, iaiioer z dovajanjem ekonomike vseh kapitalističnih držav. Ce se rok že postavi potem ga. ie treba tudi uresničit! Toda, kako? Na ta način, da -se vleče v >3 blago Jz vs-eh držav' v Sovjetsko.- zvezo -in si gradijo na pud ra: tega ,z vseh .strani nabranega blaga nekakšen socializem. Drugo vprašanje pa je, kakšen so cLajizem bo 'to? Značilen cilj teh birokratov le nova rev,z.i.a mark- Zakaj cepimo Vsako ietd se- vrši cepljenje proti kozam (latinsko: variola, italijansko: vaioto). Potrebnoje, da verna, zakaj je to cepljenje va-žn-o. Se danes se mnogi' matere n-e zavedajo da .tem, ko daj-o otroka cepiti, ofovatjejo svoje malčke pred to strašno boleznijo ih večkrat zelo nerade pr.ipeljej-o svoje otroke na cepjenje. Foudariti, moram, da je samo cepljenje skoraj- brez bolečin ter je jok otrok po navadi samo strah pred zdravnikovo belo haljo -ali pa pred tem, ker ga je treba včasih m-clčn-eje držati, da zdravniku cepilna igla ne izpadati. Koze so -bile v zgodovini najhujša kuga, ki je -razsajala po svetu ini ie terja a- več ž-rtev kot mnoge vojne -skupaj. -Potem, ko iso ugotovili njenega povzročitelja, so kaj lahko našli protistrup in tako te bolezni v Evropi zadnje čase nismo več imeli. Pojavljajo se p-a- 'koze še v Indiji-, -Egiptu, Mehiki in- srednji-Aziji. Vidimo torej, da p-ri nas, kjer je. cepljenje proti kozam obvezno, bolezen -praktična ne nastopa več. Vakcinacijo- (ceplienje) so uvedli -na koncu .18, stoletja prvi n,a! Angleškem. Za cepivo uporabljajo limfo, teleta. Otroke je trefo-a cepiti najinan:1 dvakrat v življenju in -sicer prvič v staros-t.i -od- 2—6 mesecev, drugič, ko začne hoditi v šolo in event-ue"no tretjič od 15—18 leta! Cepiti moramo večkrat zato, k «s? s vsako -cep ljenje -obvaruje obolenja za približno 7 let, Kako opazujemo posledice. cepljenja? Četrti dan po cepljenju' se pokaže na mestu vreze oteklihica, obdana s širšim rdečim robom. Osmi dan se napravi v s-redi mehurček s ¡prozorno tekočino, obdan z rdečim robom. Enajsti dan se mehurčki! zagnojijp in so v sredini vgreznjeni. Ck-olica ie močno rdeča in ptekla. Nato pa se napravi iz gnojnega mehurčka hrasta, ki -v nadatinjih 12 dneh odpade in ostane na «testu cepljenja samo še brazgotina. s-e bomo, saj- vem-o. ¡za koga gradimo!«' Sedaj prevažamo že potreben material, pr-ipravl jamo -za zidanje tako, da bomo vodnjak čim preje izgradili. Naše delo na vasi nas, ni oviralo,. da se ne- bi udeležili ‘gradnje zadružnega doma v Kortah. Od vsake družine je eden napravil dva dni udarniškega dela pri zadružnem domu. Tudi nai cesto Rižana smo dali diva tovariša, ka-tera sta tam že dva meseca. Morda: nekaj ča-a ne boste ničesar slišali o nas, toda ne mislite, d-a- se -pri nas ne -gradi! Mi hočemo biti vedno med prvimi v borbi zai uresničenje našega gospodarskega plana. Cetin Franc E.izma- Mark- je sodili, da je socializem stvar precej visoko razvite družbe. Vedno je Izhajal iz tega, da bo nastala ‘socialistična revolucij?., v ih-du-s tir lisko najbolj razvitih državah, ter ;e 'geniaTno predvideval. kakšen bo ta- red. Oni pa hočejo nekaj zgraditi v neki -zaostali državi n-a b,i.rokra,tnčen način -ih v : določenem času. Zakonitost te re-laitivn-CJ, Rifllichbi ' izlao. haiie lgqCi!ali-«t;6ne družbe pa razglašajo seda,j Za: iplošn-o zakionitd, Marksa je treba .pobijat:, ker ,te s tem, -da je een Jai-uo prediv-ideival tendenc-o kapitalistične 'f.'dur-tiije, pokazal na do bčen-o. .'zakonitost, in konture bodoče socialistične države in kar je Marks nekako drugače govoril. Neka relativno zaostala 'social,'¡.stična 'država- se raizglaša zai jtfafeižno obliko sočialietiične države'. Ker pa se ta ■ k'au-ična oblika ne sklada s tem, kar sta: predvidevala, Marka in Engels, je^ treba razglasiti, da je to zastarela, d;- j,e '.¿apt&relb celo tudi ono, kar je govcrr.l Lenin, To je bietivo revizija, kj kritiziira celo vr,sto postavk Mark.sa, Engelsa in Lenina, prav g'o-vanj oprem'jena le v toliko, da se je lahko tam naselilo kakih 39 uslužbencev raznih ustanov in. podjetij- v Kopru, med njimi tudi več uslužbencev iz družinami. Pred- dobrim, mesecem p-a -je prišla odločitev, da se bodo vsa pos’opia -zopet preuredila -v bolnico, ‘kar moramo vsekakor pozdraviti, spričo nujne potrebe po bolnici v našem -Okrožju, Za ureditev je bi' a naj-prej.e| določena zgradba, ker ?o stanova’-i -omenjeni uslužbenci. F'rliS'o je takoj nekaj delavcev, ki so pri-čel: -z .delom! V izgornjih nadstropjih ,ki so bila -prazna. Za . uslužbence' je stanovanjska uprava ‘zača ¡no namen-i’a drugo zg-radbo. talkoizvans paw’lj-on C, -ka-m-or nai; bi .se najprejei nase’il-i vsi; nemci, to se pravi uslužbenci,. ki so brez družin. To s-o tudf storili, ker so uvideli nujnost opreme bol-n-l-ce, da: bj tako čimpreje s'iuiiíai sivojetnh namenu, Nikak-or pa tii uslužbenci n-'-so mogli razumeti, zau kaj se je tako forsirala njihova- izselitev, posebno s strani 'upravnika bolnice tov. Križana, ki je bil že ves itz sebe, tče‘2 da s-e ne mora nadaljevati z de’-om, če ne izpraiz-njjo sob .kljub temu da‘ je bilo Vi -zgornjih nadstropjih še mnogo dela. Razumejo ,p-a d-an-es, v -čem je, bila tista nujnost, ko vidijo, da .ih tovariš upravnik bolnice pripeljat svoj-oi družino -in tóame‘-til nove -stanovalce — pač po sv-oji uvidevnosti. Torej sedaj, ko si lahko njegova- družina1 privošči lepo sobo i teraso -za, sončenje, se obnova bolnice nemoteno vr-š-i da’fe, d-očirhi je prejšnji stanovale-c — 100%,. invalid — tako strašansko Oviral obnovo, da je moral takoj zapustiti sobo. ' - Seveda :ie tovariš upravnik tudi uporabo stranišča prav tovariška uredil. On ih njegova soproga imata svoje- stranišče, ki ga vestno zaklepata, dočjm se m-ora drug-ihi 20 ljudi posluževati dr-ugega- ena* ke-ga stranišča. Res, težko je razumeti. . • ? » Stanovalci Valdoltre! IZ SOCIALISTIČNE JUGOSLAVIJE JUGOSLOVANSKI NARODI VPISUJEJO DRUGO LJUDSKO POSOJILO LJUDSKO POSOJILO-VELIK PRISPEVEK k izgradnji socializma v Jugoslaviji Nova rudna bogastva Bosne in Hercegovine Nad štiri miljarde so že vpisali Do 6,' septembra - ie bila pa nepopolnih podatkih,, ki jih je prejela zvezna vpisna komisija, vpisanih v vsej državi skupno 3.672,569.000 dinarjev! drugega ljudskega posojila. Ralzpisana visota posojila je tarei že v prtetn dnevu (vpisovanja presežena za 672 milijonov 569,000 dinarjev. . V posameznih ljudskih -republikah je bilo doslej, skupaj vpisanih: LR Srbija 1.654,258.000 din, LR Hrvatska 766,837.000 din, LR Slovenija 266,715,000 din, LR Bosna ih Hercegovina. 414,810.000 din, LR Makeritenija 208,915.000 din lilii LR Orna .gora 57,763.000 din, V enotah jugoslovariske armade lin Ljudske milice je bila skupno vpisanih 800,467.000 din- ■Člani jugoslovanskih predstavništev ji tujini sci doslej skupna (Vipisali 2,804.000 dih ljudskega posojila. , 5 nt merilo iza zavednost jugoslovanskih delavcev in ¡kmetov. Vsakdo, ki luna količkaj dohodkov, je vpisal], da pomaga domovini in skupnosti. Delavci- v Litostroju so se ofcfvezaii, da bodo vpisa1 i 1 milijon 627 "tisoč dinarjev, V, kmečko delovni zadrugi Sičevo (Srbija) sto se obvezali, da bode) vpisali 250.000 dinarjev, toda vpisali so že 405.000. Največ je posodil zadružnik Radislav Jovanovič. Ko je vpisoval vsoto 110,000 dinarjev, je dejajl: »Verno,- kam gre ta denar, ker vemo, po kateri poti nais vodi tovariš Tito.« Takih ¡zadružnikov ¡in kmetov je po vsej državi veliko. Tudi slovenski književniki so vpi- V izadnjih dveh letih in pol so našli v Bori -in Hercegovini velika ležišča premoga, železne rude ih raznih nekovin. Nova nahajališča pi-emoga iso našli v Tesliču, Tešnju, Uglevniku dn na Duvani-skem polju. Takoj za vrtalnimi skupinami so prihajali rudarji, ki so odpiraji nove rudniške. Doslej so zaželi obratovati novi rudniki vi Suhači, Miljevini, Ugljeniku. Ti rudniki postajajo počasi največ)i rudniki Bosne in Hercegovine. 2e sedaj nakopljejo v njih na stotine ton premoga na dan. V avgustu Ljubljana Jbo dobila veliko tovarno montažnih hiš sovaii. Do ¡sedaj eo vpisali že 360 Za napredek in izgradnjo narodnega gospodarstva vpisujejo jugoslovanski ljudje že teden dni drugo ljud-ko poro j ¡.’o, ki je nakazano v višini treh milijard dinarjev. To ljudsko posoja'o presega za c elo milijardo prvo -ljudsko posojilo, toda kljub veliki vsoti ,se jugoslo- van.-ki delovni ljudje -zavedajo, da je ¡posojeni denar državi enak udarcu k adiva. Drugo ljudsko posojilo ¿o delovni ljudje v Jugoslaviji presegli v višini 672 tnifilomov din. Ljudsko ¡posojilo v- Jugoslaviji, ki Je biilo razpisano v avgustu, je pomemben korak k gospodarski 'zmagi. Delavci in kmetje posojajo del dohodkov splošnemu gospodarstvu. Denar, vložen v izgradnjo industrije in kmetijstva, ki ,se ibo čez leta obilno obrestoval’, tako da bo dobil vlagatelj posojila , ¡vrnjeno izl obrestmi. Druga, še večja obrest pa ¡bodo nove tovarne :in novi objekti- Ljudska republika Sdvenija kot en(a najmanjših republik ie doslej vpisala že; 266 milijonov dinarjev, toda ’delavci' in kmetje vpisujejo še dalje. So primeri, ki lepo ih nazorno kažejo ¡zavest delovnih ljudi 'P« vsej državi, 'Primerov, kakor ¡sta ¡brata čebelarja Prane in Ivan iz Vipave, ki sta vpisala trii sto tisoč dinarjev, je mnogo. Kmet. je po Banatu, v Slavoniji in Vojvodini ,so tudi vpisali Po 100.000 dinarjev in še vež. Toda samo to tisoč dinarjev. Največ je posodil .pisal, elJ Franc Bevk: 70.000 dinarjev, Ciril Kosmač 50-000, Miško Kranjec ¡pa: 40,000 dinarjev. Povprečno pride na vsakega člana Društva ¡književnikov Slovenije devet tisoč dinarjev. Mati ¡slavnega1 partizanskega pesnika Kajuha je da’a zelo Sep zgled. Ona prejemaiz mesečno plačo kot ¡upravnica šoštamjskega kina, a je vpisala 8000 dinarjev, V vsakem kotičku jugoslovanske zemlje vpisujejo ljudsko posojilo. To bo utrdilo in izgradilo jugoslovansko socialistično gospodarstvo, da bo človek M Jugoslaviji postal sam gospodar sivoje usode, ker si jo daneši kuje sam. , Nova tovarna bo zgrajena po nVontažnem načinu. Na gradbišču bodoče tovarne so že vidni obrisi dveh dvoran betonarne, izmed katerih bo ena dolga 90 metrov, široka pa 20 metrov. Pozneje bo zgrajena še ena takšna velika dvorana ea betonarno. Ko bo tovarna zgrajena, too zavzemala površino 600.000 kvadratnih metrov in bo imela razen betonarne in mehanične delavnice ¡še obrate iza izdelovanje konstrukcijskih betonskih nosilcev in polnilnih sten, tesarsko-mizarski' obrat za ¡proizvodnjo cementnih izdelkov itd. Ta tovarna .bo — kakor predvidevajo — vsako leta izdelala toliko ¡gradbenih delov, da ¡ba ¡zadostovalo za zgraditev montažnih hiš z .200 družinskimi stanovanji. TOVARNE DELAVCEM Kombinat za proizvodnjo škrobnih izdelkov gradijo v Zrenjaninu Po svoji opremi bo eden Izmed ¡najmodernejših podobnih obratov v Evropi, Kombinat, ki ima v neposredni bližini surovinske vire, bo ha dan predelal okrog 4000 ton 'sladkorne pese in koruze v sladkor, škrob ih druge izdelke. Iz škroba, ki bo) gavni izdelek, bodo izdelovali kristalni ¡3 adkor in sirup za konzerviranje sadja ter izdelovanje slaščic. Kristalni sladkor, (glikoza)j se doslej v Jugoslaviji ni' uporabljal, V ¡široki potrošnji. Proizvodnja ba velika, S tem se bo proizvodnja sladkorja v, državi povečala za 10 odstotkov. Prvo tovarno organskih barvil ® gradijo v Celju Pomanjkanje dobrih trajnih barv bombažne, volnene- in druge tka. Jiine je bila ena izmed velikih težav, s katerimi' se Je morala1 boriti! Jugoslovanska tekstilna industrija. Domači strokovnjaki so se že odi osvoboditve dalje ukvarjali s pen izkusi, da ¡bi takšne ¡barve morala Jugoslavija izdelovati sama doma. To se bo ¡zdaj tudi uresničilo, 2e leta 1947 so v 'Celju ¡položi i temelje nov.i moderni tovarni ,za izde-olvanje organskih barvil. Potrebni stroji, kakor hladilniki, cisterne iri spoecilani kotli so že .pripravljeni, tovarna bo ¡začela obratovati' .prihodnjo pomlad. V malem poizkusnem obratu v Fodgradu se vzgaja tudi kader mladih strokovnjakov, jci bodo sposobni .izvrševati vse naloge nove tovarne. Poleg barv, ki jih danes že izdelujejo v Podgradu, bodo začeli ¡v novi tovarni izdelovati še druge barve, sčasoma .pa b-d ta tovarna, preskrbovala z barvili tudi usnjarsko industrijo, .»Tovarne delavcem«, tako so zapisali- delavci Litostroja na streho cViO.;e tovarne, V ¡soboto popoldan so se razlegali veseli g’asovi godbe in živahna pesem po vsem Litostroju ih še najprej po ¡bližnjih poljih ,iri novih napel jih okrog tega industrijskega velikana. Delavci Litostroja so sprejemali tovarno V svoje roke, v upravljanje. V ¡soboto no postala »Titovi ¡zavodi Litostroj« last delavcev, last vsega delo,vnegal kolektiva, ,Na dvorišču, okrašene livarne so se ¡zbrali delavci, ¡uslužbenci, prišli! so tudi udarniki — najboljši delavci ¡iz drugih tovarn, člani vlade, zastopniki sindikatov in še drugi številni gostje. Frišii so, da prisostvujejo .velikemu! ¡zgodovinskemu dogodku ko ba delovni kolektiv Litostroja sprejel ključe tovarne v svoje roke. Direktor »Titovih ¡zavodov Litostroj« toV. Pečar je .začel to veliko slavnost. Povedat je ¡zgodovino Litostroja; iri o velikih uspehih vsega, delovnega kolektiva. 2e pred vojno je bi'a v Ljubljani mala ¡strojna tovarna1 -in livarna, v kateri je delalo mnogo .sedanjih. novatorjev, ¡udarnikov in raeionaiAzatorjev iz Litostroja. Toda čez noč je tovarna zaradi špekutantskih namenov kapitalistov prenehata z delom. Delavci so .ostali ¡brez kruha;, toda ob likvidaciji tovarn .jim je takratni strokovni .sekretar kovinarjev, sedanji predsednik za strojegradnje miništer Franc' Leskošek deia.1: »Za na.s delavce je danes prav ¡gotovo žafčrten dan, ko ¡se likvidira podjetje, v katerem je marsikdo od nas našel svoj, kruh, pa tudi ¡prišel oib svoje zdravje. Vendar pa vam eagtavljaai, da se danes ¡sicer strojne tovarne ¡likvidirajo, toda, Ljubljana bo .še imela strojne tovarne, večje ¡in lepše, kot je ¡podjetje, ki •ga- danes 'likvidiramo. Toda teh strojnih tovarn ne bodri ¡gradil,! tisti, ki so danes likvidatorji tega podjetja temveč nekdo; drugi.« Te preroške ¡besede tovariša Leskoška so se uresničile že dobro leto p;o osvoboditvi. i J Že tri leta po obstoju je postal industrijski kombinat „LITOSTROJ" LAST DELAVCEV Na travnikih v Zg, Šiški ob pro- gi, ki pelje na Gorenjsko, so avgusta leta! 1946 postavili prvi temeljni kamen za nove tovarne —■ zaj livarno. 1, septembra 1947. leta pa je v nov,j livarni že ¡stekel prvi žareči zubelj, litega železa. Delovni kolektiv Litostroja je takrat sprejel' nase ¡veliko nalogo, da bo sodeloval pri izgradnji naše industrije dn pri elektrifikaciji države. Težka in naporna je bila ta. pot, toda Litostroj je rastej. Poleg livarne so zrasle nove stavbe, novi objekti. »Titovi zavodi Litostroj* :'so bilg vsako leto večji, 2e leta 1948, je talilo v Litostroju zaposlenih 35 krat več delavcev, kot leta 1946. Leto kasneje pa. že 62 krat več. Proizvodnja Litostroja se .je že eno leto po obstoju tovarne ¡povečala za tri in polkrat. Letos ¡pa je že 11 krat večja, ¡prihodnje leto pa bo že 18' do 26 krat večja kot .je bila leta 1947. Delavci Litostroja, niibo nikdar klonili, kadar je bilo zai opraviti kako veliko, ¡delo. Danes že šest hi-drccentral v vsej državi ženejo turbine, ki >-o jih izdelali v Litostroju. Delavci Litostroja- pa so v teh ¡borih treh letih napravili ¡mnogo več, kakor so od njih pričakovali- Ko so, leta 1948, kominfiorroske države ¿izigrale naše nabave, so vprašali Litostroj, ¡če flalhiko izdela nešteto velikih strojev, ali pa jii-h morama naročiti drugod iv) inozemstvu, je Litostroj odgovoril': »Sami jih bomo izdelali«. Litostroj je tudi častno držali ¡besedo. Sedaj gradijo v tem velikem zavodu velikanske turbine za 30 velikih hidre,central; ¡za ¡‘Mariborski otok, "Jablanico, Vuzenico in druge, ¡Poleg turbin ipa izdelujejo v Litostroja še nešteto drugih strojev in 'strojniifh delov. ¡Zato so naloge Litostroja še večje in težje. Vse te naloge pa) je ¡sedaj prevzel nase ves delovni kolektiv. Nad vse sčečan je bil trenutek, ko je dires-tor izročil ključe tovarne predsedniku delavskega ¡sveta Ivanu Pav- šelju. S tem ie izročil delavskemu ¡svetu ¿n po njem vsem delavcem v upravljanje to veliikoj tovarno. Val navdušenja se je ¡sprostil' med delavci. Ploskanja n.i Hotelo biti konca, nekaj svečanega je bilo v tem trenutku, na obrazih Vseh- delavcev, .s¡ah iso se dobro) ¡zavedali, da nosijo kot, ¡gospodarji tovarne še večjo odgovornost za vse delo v Litostroju. »Ko prevzemamo plod svojega dej a; — naše tovarne — v ¡svoje upravljanje, smo enih misli. Dokazati hočemo, kaj ¡zmore ¡svoboden! delavec, lastnik ¡svojega dela. svoje tovarne. Z želj-o Sni Vztrajna voljo bomo premagali vse težave, ,s podporo in sodelovanj etn vseh bo upravni odbor ¡gospodaril s tovarno, ki nosi ponosno ime našega maršala, ki je ureroiail staro revolucionarno ¡geslo »tovarne delavcem«. Tako so obljubili delavci Litostroja, ko ?o prevzeli tovarno v svoje roke. so se začela končna vrtanja v premogovniku v Tesliču, Raziskovalna dela ,pa opravljajo tudi v premogovnih ¡revii-jih Breze, Banovičev, Kaknja. Kreke in Zenice. Dosedanji uspehi potrjujejo, da so novi bazeni obilno založeni s premogom, katerega s oii se raztezajo nekaj desetin kilometrov da. leč. V tuzilamkeun bazenu bo proizvodnja kmalu dosegla predvojno ih tud,; ¡proizvodnjo vseh premogovnikov stare Jugoslavije.- Lani so v Kreki nakopali milijon tori premoga, prihodnje leto ©a ga bodo ..-proizvedli trikrat več. Letos bodo vsi remogavnilšu Basre iri Hercegovine proizvedli 15 odstotkov premoga več kakor so ga v, letu 1939. Geološke raziskave in globinska vrtanja so potrdila, da je v Bosni in Hercegovini ¡ze'o velika železne rude. Sedaj ¡so v teku geološka raziskovanja na- ozemlju Kreševo-Fojriica, kjer so 'zdelovali tudi pocinkano železno pločevino. 16 KAMIONOV dnevno bo drugo leto izdelala tovarna avtomobilov v Mariboru Ta tovarna, ki je zdaj že premagala vse težave, ki so jih leta 1948 povzročile češke tovarne ¡zaradi, neizpolnjenih naročil, odnosno pokvarjenih strojev, je doslej že izdela a 611 kamionov domače produkcije. Delavci se hočejo izenačiti s češkimi tovarnami, ki imajo v ¡izdelovanju! avtomobilov že 50-let-,no tradicijo, Češke tovarne'izdelaj oi z najmodernejšimi proizvodnimi sredstvi kamion v 1200 delovnih urah, delavci mariborske tovarne pa so doslej ¡potrebovali za izdelavo kamiona 1400 ur, Delavci tovarne avtomobilov so med prvimi’ v Sloveniji ¡začeli tekmovati ¡po turnirskem načinu. Po tern načinu, se je produktivnost povečala za, 25 % in bo povpreček delavnih ur za iz- delavo kamiona v kratkem dosegel 1200 delovnih ur. jti9üH!díi5iuiyiiiíüiü!ií] svela a it ie prispela i Beograd V Beograd .ie pri'pe a delegacija Britanskega nacionalnega sveta za mir, ki prihaja ¡na povabilo Nacionalnega komiteja Jugoslavije za obrambo miru. V delegaciji so profesor oxf-ord'kega vseučilišča Idria Foster, ¡kmjiževmk in esejist Ke-neth Ingram, publicist in novinar John Lavrence, ¡sekretar mirovne organizacije »Peace pledge union« Stuar Morris, član nacionalnega aveta pacifistične federalne unije Sydney Bailey in predstavnik ¡Ihta »Manchester ¡Guardian». mnimiiiiuHiüHitiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiuiuiiiu’uiHiiiimiHmiüt ................ SEDEM DNI PO SVETU ¡niiimimrnHiiiiiiiiiimiimiiiiii! v _ Češkoslovaška kupuje od Sovjetske.zvese svojo nafto po znižanih cenah Ameriški imperialisti proti osvobodilnemu gibanju azijatskih narodov Letos v začetku leta so Seški geoogii našli zelo bogata nahajališča nafte v kraju Malacki v S o-¡vaški. 2e prva raziska-vania so pokazala, da ie -okolica mesta Malacki pa vse da avstrijske me;'e bogata na nafti’. Ko je za to zvedela -praška iviada, je takoj' izpoi-hija’ svojo internaic-ionalistično za-Kfest’ in o tem obvestila svoj CK tVKP-b v Moskvi ter obenem zaprosila .za -pomoč ruskih str 'k? v-n-ja-ko-v in' iza potrebne naprave. Cehi so bili hitro uslišani. 2e februarja ie pr-lS’a v Malacki ekipa Inženirj«v d petr-olejiskih polj v Cistersdorfu v -vizhodni con-i Av-stri-Že, ki jih izrablja -Sovjetska zveza. Buški -inženirji» so začelji raziskovati in so seveda naleteli na debele gmote črne nafte, To je pa sthardŠo« so -rekli in .pognali češke strokovnjake. »To bomo ie sami opravili,« so še dodali in začeli -graditi! .svo-j-e barake. (Nekaj dimi nato pa so sovjetski Vp-rijateljiki še bo1! prijateljsko spo-i-očlli- češkoslovaški vladi, da na Nemiri v Perziji V petrof eif-kem o-bnvočjui južne Perzije Mz-d-oilž iper-zijske-ga -zaliva- -so oblasti zn-ov-a vzpostavile obsedno stanje. V Kmrdi-stanu, kjer je skoraj me. ¿ec dni vladal popoln mir, so se sedaj ponovili spopadi med1 rednimi državnimi četami dn pripadniki p'emenai J-a/vanrud, ki jih je perzijski vrhovni stan 'Ukaizal razorožiti /zaradi ropanja ii-n nasilnih dejanj v! -njihovim -področju. Uradna poročila omenjajo, da--» prvikrat v r-Oigd-ovinl Perzije napa-dla letala tipa »Huirricane« vas-i plemena TTa-vanrud In so pobila zelo mnogo prebivalstva. Časopisi poročajo, da je ibi/lo pri tem -neko letalo poškodovano. Poročilo perzijskega vrhovnega štaba, pčtri-uje, da -se vršijo borbe med vladnimi silami 5n plemeni Dja-vanrud-ov 99 kilometrov zapad-no odi Kermansciaha blizu' iraške meje. V teh borbah moraj-o «porabljati leta.'a. Edinice -teh' ¡pt’.eineri sol napadle vladne -garnizije raime, žčene blizu Kermam.sc.iaha. Uporne edi-nice cenijo -nad, 5000 mož. Mestu Kerma-nschiah, ki je važno' -središče na; cesti Teheran—Bagdad ne giozi nobena -nevarnost od teh borb, ki ©e -odigravajo -predvsem V gorovju. -naftinih poljih pri Mala-ckem nimajo Cehi ničesar iskati, saj ti izvori nafte so samo -podaljšek c-i-siersdorskih naftinih poli in -po teh ce’o z nekimi -ruskimi naftinim-i polji. Zato, ker so vsa ta polja last Sovjetske -zveze, je samo. ona edina upravičena-, da izkorišča. nafto pri Mala-ckem, -Sovjetski »prijatelji« so takoj zac prosiili -češkoslovaške -oblasti in seveda tudi tak-oč dobili 600 de'av-cev, da so lahkot -začeli izkoriščati-bogata slovaška petrolejska polja. Češkoslovaške -oblasti s-o hotele popraviti to -napako, toda njihovi ruski prijatelji j,ib zelo prijateljsko nis-o pustili do besede. Na naf-ti-nih -poljih pri Malackom so rasli vrtalni stolpi in nove vrtane. Črna nafta je zapela teči- iz slovaške zemlje v ruske cisterne. No, ko so Cehi le preveč' tožili, so jih ruski strici potolažili. Sklenili so s češkimi oblastmi »sporaz-um«. Rusi so pri-stali na veliko prijateljsko dejanje. Cehom so dovolili, da lahko kupujejo del nafte, ki jo Rusii -proizvajajo -na njihovem ozemlju;’ po znižahih cenah. Po tem sporazumu kupuje Češkoslovaška na-fto, kj jo p-rid-obiva iz s’ovaške zemlje 600 čeških delavcev pod rusko kontrolo, po znižanih cenah. Vidite, tak-o dober je ruski striic IZa-to pa so -postali’ Jugoslovani -banditi, ker niso -hoteli s Sovjetsko zvezo sklepati takšnih prijateljskih pogodb. Radio Peking je «bistril V dnevno -povelje, ki -ga >e dne 25. avgusta jž3al glavni p-avel-in/ik Viet-Min. Lovih oboroženih -s:-], .general Hoyu-aintaj, v katerem poziva vse čete Viet-M-inha, naj -se pripravijo jeseni za vašik-o -bitko, katere namen bo osvoboditi ve-s Viah-Nem. General je nadalje ukaizal svojim -četam, naj .»-trejo jeseniško in zimsko ofenzivo, ki j-o -pripravljajo francoske čete ,s pcm-očjo ameriških imperialistov. Viet-Minhove čete so po vesteh jz istih ameriških virov močne akr-o-g 150.000 molž din. so -baje dob-ile obširno materialno -pcmoč od -pekinške v'ade. Da bi okupacij, ke čete y Vietnamu lahko vzdržal e to ofenzivo, tMis svetega Uleč' in stradajoče delovno ljudstvo prav -gotovo vam je znano, da ¡majo -v: Italiji navad-o izbirati naj. lepšo ženc( med naijlepšimi. Tudi to da je cela kcmu-ni-stiični -1-i.st ,»Vi-e mu-oye« izbral1 -s-v-ojo »miss«, je stava novica. Skoraj vsi italijanski časopisi p-a ii-majo sv-o-ia posebno rubriko, v kateri nadrobno -opisujejo te »najlep-še device-.« z vsega sveta, »II Messagger-a di Roma« piše, da je rimska cerkev vedno visoko teni la žensk® -lepoto. Papež ,se je vrstil -z-ai -papežem. S ip-cd-edo-va-njem pr estoja’ pal ,sie je dedovala tud-] -njihova-ljubezen dd*-žen. Papeška -zgodovina pravi, da ije zna-nj -ljubitelj -žen. papež Aleksander VI, Borgia, v svetem letu 1500. sprejemal odlične dame iz Francije, Flandrije in Španije, ki so slovele -po svaj-i lepoti- ■Tudi papež -Pij XII, o-b -priliki svetega leta 1950, verno sled-i -svojim pobožnim, prednikom. Na Pekovem trgu 'ahko dan izS dnem gledajo Italijani -žene najrazličnejših lepot in narodnosti. Različne -so med seboj, toda- nt-e so si enake -po tem, da niso -izmed tistih, ki; so 'okusili bedo in -glad, ampak so pripadnice tistega -razreda, ki izkorišča delovno ljudstvo. (To lij ud. stvo, k.j ?i stiska pasove, jim je s svojimi -žulji /zaslužila Tišp in dragotine. brez katerih -bi -ugasnil nii- hov čar, njihova lepota. Medtem, ko .se -italijanski hoteli p-o-lniij® z bogatini, se Italijani -poslavljajo od svoje sončne Italije in- odhajajo čez Ocean' Iskat -kruha, ker -ga Italija zanje nima, Italijanski časopisi, -zlasti »Me-s* rag-gerc« do podrobnosti -opisujejo lepotice, zia-sti široko ,se razpisujejo o senzaciji, ki jo lie -v-zbudila. neka Crn-ka. V Vatikan so -prišle tudi »dame« -iz Venezuele, Spanjske ’božje,p,otn-i-.ee, od katerih je naijlepšn isen.jorita Palacio-s. V-se pa-'j e zajcem, rila vojvodinjo de Villaverde, hčerka krvavega Franka, »Njena gra--cija in -božanski nasmeh so povečali občudovanje Spanjo’k«, pišejo -i-talij a-riski časopisi. -Niz primerov se v-r-sii v »Mes-saggeru«, toda -nikjer ni -s'edu o kak.L pobožnosti. Samo opazk o lepih očeh, vitkih nogah in čudovito raščenih telesi]- kar mrgoli, Med temi božjepotni-ca-m-i na» je zelo velika konkurenca. V Vatikanu si še vedno niso -na jasnem, katera -je lepša a1’-! -lichtenst-ein-ska p-r-in-ces-a Georgina, a'i- -princesa De Rothy, žena orovi-a-ženega- belgijskega kralja Leopolda. ■Fcle.g kraljevskih »foožjepotn.ic«, ki so se- udeležile tekme za »-Miss svetega leta«, ne manjka tud,; velikih in malih umetnic, filmskih zvezd m' drugih igralk, slavnih in bogatih, ka-r Vatikan najbolj ceni •in je -zanj/ tudi najvažnejše. Med. vlsemi, ki so ,se prišle »poklonit« papežu, pa je najlepša Roza Gan-zale-3 iiz plemenite družine de Lin-goyen s- Filipinov. Ona je ptfeg lepote ,s katero jo je »Bog obilno obdaril« obenem tud-i ¡žejo bogaboječa, verna katoličanka. Zato-ima, lahko največ upama, da bo po milosti isvete-ga očeta, papeža Pi j a XII, izbrana -za »Miss -svetega leta«. Medtem, ko -se »odlični« ljudje -zabavajo z izbiranjem bodoče »Miss«, odhaja na tisoče -Italijanov v Južno : Ameriko, kjer bodo-opravljali- najnjžja dela- -Fapež pa jih -pred odhodom1 ne blagoslavlja. To -pomeni, da trpeče deovno -Iju-d. stvo ni vredno papeževega- blagoslova, - i Vatikanski uradniki-, katerih število gre na/ tisoče, imajo- polne roke de’’a- Hoteli, ki šo jih zgradili nalašč ,za sveto leto, vnvijo pisanih družb, ki ,s, prgiščem trosijo denar, katerega- -pa. vatikaneka bank», ne bodi 'ena, urno izbira v .svoje malhe. Mnogim od teh -bogatinov -sivijo lasje od skrbi, katera- -bo najlepšS1 božjepotn.-i-ca, medtem, (ko drugi (njihova število gre v milijone) s -skrbjo gieda-j-o v bodočnost, ¡saj nimajo; £ čim živeti. namerava ameriška vlada p-ajp-ešiti pošiljanje vojnega materiala fra-n* cosko Vietnamskim četam. Pred vsem -bodo ameriške tvrdke pošiljale- v I-ndo-kino težko orožje, transportna letala in tudi -ražen tehnični materia'. Kako poteka vojna v Koreji (NadaUjevanje s. 1. strani) rajo n-ai severnem p-c-drcčju bojišča, so tak-o-j ob -začetku ofenzive začele s prodiranjem proti važnemu -pristanišču Poba,n g -iri -so na tej poti -zasede dV-a-krat ihesto Kidži ter po več dnevnih hudih bojih pri-sii.liiiie ameriške in juižn-o-kor-ejske -čete na utnik vi tega -pristanišča, ki ie p/redctavljail precej važno pr-cm-ctno središče, -p-ot-ona katerega ,so dobivali del potrebnega materna]ai in vojaške penvoči. Druge edinice severno-korejska vojske, ki ¡so -usmerile svoje napade p-r-o-tl -zadnji j-užno-korejskl pre-atolnici Taegu, so ravno tako naleteli na- močan odpor, toda sme. riške iin ju-inc-korejske edinice .so bije -tudi -na tem področni prisiljene na -urnik. Severnc-korei ke čete -so -na tem -predelu fronte že zasedle tVae-gvan, Tabudong in pritiskajo- iž treh -strani r.a samo mesto Taegu. Po zad-njlV poročilih je na tem -področju pcVžai zelo -re-ssn. Na reki Nakto-ng so Severn.o-kc-rej(ske edinice zicmile -od-per ameriških edin če na zahodnem bregu -in prekoračile reko -cd Tun-g-sond-on-gai 13 klin ju.g-r,zahodno od Tae-gu-ia pa do bličšne Song;ir,-a, 5 milj vzhodno od sO-točia Naktoug in Nama, ter prodirajo kljub obupnim. protinapadom ameriških' divizij prot,» Ta-egu-.iu, od katerega so oddaljene še samo. 20 kilometrov. Severno-korejske d,’vizije, kj so usmerile svojo ofemzivo proti Ma-sa.n-u so -po večdnevnih 'srdit-lh bojih in. odbijanjih ameriških protinapadov prodrle v neposredna bližino m-eoita. Toda amerikanci so 'n-ape-li- vse -svoje is-ijle, da bi -obdržali to važno strateško točko, kj je po onnenju vojaških izvedencev 4 ’glavnj 'cBifamfc-ni jao'ožaj pred najvažnejšim pr-iistani-ščem Furan prečko katerega do-b-ivaia Amerikam*} in j-uižno-Korej-ci -vsak dan- novo pomoč in ve-s -pctreibtei vojni material, Neki predstavnik' ameriškega glavnega -stana je tako označil položaj na; tem predelu1 fronte: Mešan1 m-or-amo pod vsako ceno -obdržati, če {-zgubimo Mas-an ie tudi' Fuzan izg-ublj-en- .............................................................................................................................. ■iiiHiiiiiiiMiiiiimiiimiiiiiimiimiiiniiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimumiiiimiiiiiiHiiiiiiiniiimimit lets..-*./» D'va mlada Kitajca Huie in Biaen deže-V, računamo pre-bi-valce kar na © sebi iti svoji 'domovini ■ »miiiiiiiiiimniiiiiiiiiimuuiiuiiiiiiimiiiiiiiiHimimiiMiiiimmiiiimimimiiiiiimiii Ves čats pcigovora nas ie Huie poslušal sedeč s prekrižanimi nogami. Večkrat -se je hotel vtakniti v besedo, .sa.i ie foi,i tudi -on -nadvse besen -n-adi Američane, ki vtikajo svoje prste na F-or-mozo, ki er nimajo ničesar -za iskati. Toda, ko *em tnlad-a Kltai-ca ipo-vprasal po uspehih -njn-hov-e revblu-ciie, -o sedanjem stami-u v njihovi deželi, mi ,e Huie ves vesel za-če-1 pripovedovati. Pono-v.n-o -sem se moral' čuditi, 'ka-ko. dobro, je mladenič -poučen o vsem, kair is e doga ja v njegovi domovini, Cepra-v živi tako da-leč od' nje. -»Največja .naloga naše vellike revolucije Je ibila, da da -zemljo ti-. stim, k-ii io obdelujejo. Vprašanje agrarne reforme Je, na-š naro-d rešil že med rev'-o'Ucio. V programu naše Centralne vlade je, daj v -naši 3.iudski republiki ne sine -več.ostati velikih zemljiških fevdalcev iri p-o fevdalcev, njihova zemlja mora postati J«:t delovnih kmetov, doslej od fevdalcev izkoriščanih dninarjev in poljskih delavcev. Naša; ljudska- vlada- se je vedno držala-tega nače’a In je doslej v -glavnem že izvršila agrarno reformo V predelih mestnih obzidij, i-ri še v lepem -številu področij Se-verne Kitajske ter na dobri po’ovici dežele Hanan. Doslej' je bilo v agra-rno sefotrmo -zajetih že okrog 145 m:!i-Jonov Izmečkih ]j-udi. Toda v. naši stotine -milijonov. Zato imamo se predele z ok-rag 2f* milijoni kmečkih .prebivalcev, (vseh prebivalcev :'e na tem področju! okro-g 310 milijonov), kjer agrarna- reforma še ni bila izvedena. Toda tudi med temi ljudmi1 je želja -za agrarno reformo, zato je naša viada že odobrila -zahtevo l-oika-lnih oblasti, da še to zimo' zacnej-o lizvaiati agrarno reformo v Vzhodni in Centralni ter Južni Kitajski. Za področje, na katerem živi' okrog 160 milijonov kmečkega preb-ivalstiva še ni predvideno, da bodo uresničili -agrarno reformo v, tej zimi. To pa z-a-radi tega, ker so v večjem prede-’u tega ozemlja osredd-teče-ne nacionalne manjšine, Zato je v teh -predelih preložena izvedba agrarne reforme na- pozneje, ko bodo nacionalne manjšine same preštudirale in razmislile o aigra-r-ni reformi' in se tud-i same pr-ostovo-jno odločile za- njo. Da bi -bolje razumel sta-nje na»-šeg-a delovnega kmeta liin kako nujne -važnosti .¡e za njega čimprejšnja1 izvedba agrar-ne refor-me, ti bom povedali, ka-ko je zgleda-lo na našem podeželju še pred nekaj leti- Veiiki zemljiški -posestniki, ki niisa tvorili niitij, eno desetino prebivalstva so držali v svojih rokah, ki niso poznali žuljev, 70 do 80 % vse kmečke zemlje. Toda na kakšen nečloveški način so. izkoriščali ta .svoje pod ožnike-dninarie, -poljske delavce in male kmete. Fog-lej-mb še najprej drugo stran našega kmečkega .problema, ki ie tudi nujno kričali po ai-grarni reformi. Sa-m-o zamisli si, da so -naši revni kmetje, kmečki delavci in srednji kmetje, ki tvorijo 90 % prebivalstva- vse naše države, 'ime'-j, v svojih rokah samo- 2o-a največ 30 % zemlje. Na' te;j «stoji- -zemlji so- -garali čez yse leto, toda komaj so se -prežive1 i. To stanje se :e malo spremenilo v -zadnjih 10 letih zaradi vp liva -protijaip-oinske in narodnoosvobodilne Vojne. V mnogih k-raiih se is že mnogo spremenilo v dobro našega’ delovnega- malega in srednjega kun «ta. Vseeno- pa je še na- p-o-d-r-ačj/ih- -v katerih ni bila izvedena agrarna reforma, zemlja še vedno v riokaih 'velikih -ze-mlji-ških posestnikov. V nekaterih področjih, ka- kor. v Ce-čuainu, imajo'Se sedaj 70 do 80 % zemlje. Toda- tako pri nas, ne more ostati- več dolgo, Ce hj. se to stanje ne spremenilo, zmaga naše revolucije ne more biti utrjena, se proizvodne 's-le v kmečkih predelih -ne morejo sprostiti, prav tako pa- se ne bi- mo-g a -uresničiti industrializacija Kitajske. Zato je tu.dij naša Centralna v’ada že začela izvajati agr-aimo reformo in predvidela, važne sklepe, da se odvzame zemljo ve ikim posestnikom, ki pripada samo ta.nom, cerkvam, šo:'am in organ-iizagijam ter drugim javnim usta,novam. Nadalje, da odvzamejo -zem-li-o tudi tovarnarjem. j;n. šipek-ulantskim trs-ov-cem in tudi. ljudem, ki imajo, drug- poklic a i-pa jim primanjkuje delovne sre, pa so na to prisiljeni, da oddajo de-l zenilje v najem. Fosebrio pd-j-ijiko ipai vedi -naša država proti ibo-gat:m kmetom raiziične odredbe ip zak-oni o agrarni reformi- predvidevalo, da se začasno očuva go* spo-darstvo bogatega kmeta in da se med jiz-vedtoo: aigrarne re-fo-rcne bogat-j kmetje neutraližiraio. To dela naša viada 'zaradi tega, da bi -se Ta-zred velikih posestnikov, osamil, ves ostali narod pa -zedi-nif iil nastopil sam -preiti fevdalnemu sistemu, Naivažnejše, kar je sedaj pred našo državo, je rešitev ekonomskih! problemov, da ,se -rešilo finančna v-praša-nja, gospodarstvo in záki'j-U-či obnova. S te strani, če pogle-« damo. je popolnoma upravičena p-o* litika, ki j-o vodi naša država- doi -bogatih kmetov, ki so daoep še edem važnih -č-initeljev za ra zv oj našega gospodarstva. Toda zakon tudi -predvideva, da se bogati kmetje strogo kaznujejo, če ¡izkoristijo »voj položaj in si prisvojijo /zemljo kme-. -tov ,kot so to lahko delali še pred nekaj Jeti. Linija- naše Centralne vlade "Je, da se ob izve va i agrarne reforme nasloni, na naše. a revnega kmeta, na -poljske delava -, r.a srednje kmete. Glavna org r-zac »»kal obljka- in telo, ki bo i-zved a agrarno reformo, bodo kmečke ■ ki.ip-nc-sti. Mlada Kitajca sta -povedala toliko -zanimivosti o sebi m svo-ii deželi, da vsega tega človek kar ne inore oh-ra-nitii samo zase. To me ie tudi -riaipoitil.o, da sem s-pra-vdl to, kar sta mi poved: 'a ta dva žaisto-pmika rumenega rodu v pitano obliko- B. H. NAŠ KULTURNI KOTIČEK Kako Je italijanskalvojaškaposadka v Srminu položila orožje istega večera smo sestaviti četo 24 UGANITE? mesto v Istri, 2. kralj' vi italijan- Bslo je 8, septembra leta 1943. Naše Ijudotvo. ki je prenašalo do'-c vrsto let strašen jarem .zatiranja,, je tega dne vizkipefb. Lahko rečeni, da je vsak naš de'ovni čilo-vek čutil, da1 italijanski imperialli-r : i ne bo vzdržal volne. Vedel je, da boi moral' ob -ugodnem tre* r..'č' zagrabiti «a orožje ter zavit' oboroženo borbo za uničenje svetih sovražnikov! Ti tega Ane me je že v.'Zgodnjih jul- i-.njSh urah močno vlek’o h tov, Ma l:o*u, ki' mi je predaja- radijske ve.ti in tudi navodila za delo. Slutit sem, da bom ¡zvedel kaj važ-r..:, . Nekaj dni pred 8, septembrom sva namreč s tov. Mar,kotom <5?a:i a nenavadno zmedo) med iita-Is's.si.sk.Tsnii vlojaki. kil so ime'i.i v Srml.nu isvojo ¡vojašnico. Bili so ntk-.ni zbegani. Se jasneje se ie to opažata pri njihovih oficirjih, ki sc« če nekaj dnlj med seboj šepetali ter rrrbuirjeniO diskutirali. Ko sem priče; h Marketu, mi je takoj poveča ‘zadnje novosti o kapitulaciji ■itaii um ke vojske. Napravila sva si brž načrt o razorožitvi italijanske jv .; ’'-nke v Srminu, poizvata ljudi. naj se pripravijo ¡za raizoraže-•var: e vojaštva, če bi se ta branili. K ¡va se pojavita V Srminu pri komandantu, je ta namršil obrvi in ; o začudil, da ise civillilsti upajo kar teko k .njemu. Foyedata, sva tak n da je italijanska vojska kapi* v k ala ter zahtevata, da mora pr Iti -orožje skupno z y semit svojin vojaki. Komandant je skušal prikriti svoje veliko ralziburjenje. Verdi . naju ni nahrulili' in ne poetan N aretirati- Vest o kapitulaciji ga je spravita malce iiz ravnotežja, Pogileda] naju je ter dtjals >:Nj pristanem. Od nadrejenSl niti-, m nobenega ukaza!«* Videla sva, dr c; bova nič. opravila in 'začeta zaradi tega pozivati vojake, naj ca -C ti.io vojašnico ter se upro fccoik iantu. Lahko sva čitata strah na .'lovih obrazih, Gledali so naju in niso ■ sikni'oda odgovarjali na rota pozive. Vr,nitja sva se za tem k 'v-ojim v vas ter pripravljala fjv;:H a večjo aücci’jto. V teku dneva v« se zopet vrnila v vojašnico ter ■'prašdla po komandantu! No, «lit pa so nama povedali, da je cev raí v Trat, kjer naj bi dobil k;.': .navodila. Midva pa sva takoj Od •.•.•vila, da ljudstvo ne bo čaka ; da bomo .opravili s silo. če ne bo ič:i z lepa,. Podporočnik je trepete oi strahu in konično pristal r.ti . sorožitev pod pogojem} da po 1 mo vojake, da gredo, kamor heta I da j ion pustimo denar ter naj'. *. eb.ncj.T, živež. Naši fantje i; de.-teta, ki so bili zbrani pod griče .i, so nestrpno čakati na naš era;-;, podporočniki je zbiral vtoja-k-s • . o vojno opremo ter jim za- pe, 'č. da adlažijo arožje. Tedaj seo .iu'a znak. Kakor foSiafc je Svig- ne a množica v. Srmiri. V vojašnici srno pregledali vsak kotiček in spravili vse orožje ria' velik kup. Bilo ga je precej. V naših rokah je bito arožje, ki je podeseterilo našo moč ter nas' usposabljalo za oboroženo borbo. Dej ¡plena! simo obdržali za 'astno oborožitev, ostanek pa poslali v* druge vasi. Se tV XIV. ,stciletiu se je V Trstu naselilo mnogo italijanskih trgovcev. Prihaja1 i so -zlasti iz severne Italije, Kaže, da se začenja Trst v tej' dobi vedno tesneje povezovati s svojim zaledjem, kar je seveda zelo ugodno vplivata na njegov gospodarski dvig. Za» to dobo je nadalje značilno, da začenja Trstu primanjkovati de'ovna sila. Kapitelj ter tržaški patriciji so organizira'i pravcati lov na Slovence v okolici, kj naj bi se zaposlili na njihovih posestvih. Slovenski jezik je bil v tem časiu v središču mesta «plašno razširjen, Slovence najdč-mo na najivišjih mestih. Mnogi notarji ter mestni ocenjevalci so bili Slovenci. Številne listine, ki so pisane na latinskem jeziku, nam že na prvi pogled pokažejo, ali so notarji, ki so jih pisali, obvladalli slovenščino, Ce je bil notar Slovenec, potem so tudi slovenska osebna imena napisana tako, kakor so se izgovarjala, Ce je bil notar kak priseljen Italijan, pa najdemo namesto pravilnih osebnih imen navadne spačenke. Kapitejjdka listina ilz leta 1388. govori o dolgu, ki ga imata brata Mirxe (Mirče) ter Gia-nxe] (Janče), sinova .pokojnega Friderika de Vineliinber. Da so bili vsi trije Slovenci, ne more biti nobenega dvoma. Spačenka Vin-chinber je posledica nepoznavanja slovenskega jezika. Navedli bi lahko več takih primerov. Vj mnogih listinah pa najdemo številna osebna imena, ki so precej točno zapisana. Tako 'mamo na pr, imena.: Veče; av (Vechiesclavu?), Prosigo), Nedel in Nedelka, Zobec, Grdina, Jurko, Kosec, Mrivec, Marinka, Se-bomja, Hvala, R-usec, ©ruško, Bratko, Naibijavec, Prosinec, Sosič. Babič, KonJec, Peroša itd. V listini od 1385. se navaja, da stanuje Jurko, sin pokojnega Prosigo ja, »in contraída, Chasteli«, za Nedelko pa pravj neka druga listina (1370), da ¡stanuje na gradu CChastel) ini sicer na mestu, kii .se imenuje Bu-sterlft, ij I oboroženih fantov, ki je imela nalogo stražiti vas. Tako je bilo 8, septembra v Srminu, kjer se je naše ljudstvo polastilo orožja ter še tako pripravljalo za< nadaljnje borbe. V tej dobi niso v Trstu skoroda več poznali fevdalnih obveznosti v delu ter dajatev v naturi, temveč le denarne dajatve. Fevdalni podložniki so smeli svobodno trgovati. Na ta način so prišli tudi do denarja, ki so ga rabili za iztpolnje-vanje svojih obveznosti. Kdor ,ie kupil posestvo ali recimo hišo, ki ni bila vezana n.a fevdatae dajatve, je bil svoboden posestnik, Ste-vita svobodnih posestnikov v mestu in okolici je v tej dobi že močno nara-slo. Za vsako najmanjšo dajatev se je sklenila pisana pogodba. Napisal jo je notar in prisotni) sta1 morali biti najmanj-2 priči. V tržaškem Kapiteljskem arhivu je ohranjenih mnogo takih listin, 2e~samo .proučevanje teh listin, nam dokaj jasno pokaže, kako so živeli Slovenci v Tr.itu. Take listine imamo tudi v dobro ohranjenem koprskem Kapiteljskem arhivu. R. BARVNA TELEVIZIJA Mnogo ljudi ne ve, kaj je televizija. Teeviizija •> zelo važen izum in pomeni prenašanje slik na velike razdalje, Do sedaj so te slike prenašali le v črni im beli barvi; pred kratkim pa .so začeli oddajati v ZDA barvne televizijske programe. V ZDA imajo samo štiri take televizijske posta'' a v kratkem jih bodo zgradili še dvajset. GRAMOFON. KI IGRA 14 UR 'NEPRENEHOMA 2e nekaj let poznajo ljudje gramofon, ki igra od deset do dvajset p tašč, ne da foi jih snemali in postavljali. Prav; čudež pa ie gramofon, ki igra lahko brez naše pomoči: neprenehoma 'štirinajst ur. Ta gramofon lahko igra 250 plošč, ki smo jih prej izbrali. Plošče so postavljene ¡navpično & posebni vzvodi jih potaže na gramofon. UGANITE IN NAM POŠLJITE REŠITEV. 1, Kadar voda ml šumi, Vina dam si natočiti. Ko pa vode več ni, moram revež vodo piti- 2. Prijeten tanek g’as, .'e mol, sad truda mojega sladak, uživa rad ga č ovek vsak: a jeze moje se le boji. Križanka i 2 3 4 5 6 9 7 3 11 10 12 13 ¡4 15 16 17 I ! Besede pomenijo: Vodoravrio: 1. Industrij- sko mesto v Jugoslaviji, 6. srbo-tovatrki velelnik, 7. kazalni zaimek ženskega spOla-, 9. Kratice za Varnostni svet, 10. zlato v italijanščini, 11. šahov,ski Izraz, 12. pojdi v italijanščini, 14. oblika pomožnega! glagola, 15. makedonsko moško ime, 17. nacionalen. N ai v p i: č: ni a : 1, starodavno NAJV/ECJil PIOTRES V MODERNI ZGODOVINI ČLOVEŠTVA Trinajst dni se že.trese področje ped gorskim' tna Ivom Himalaje. Najbolj1 sta bili prizadeti 'pokrajini As,sam in Tibet. Pet milijonov ljudi je ostata brez strehe. Steviilo pogrešanih je preseglo milijon. Mesto DLbruighar je popolnoma izginita z zemeljskega površja in pokopalo 80,000 tisoč prebivalcev. RAKETA, ki ,so jo pastah v zračne višave rv ¡novi Mehiki, je dosegla višino 137 km. DA SE SITA NE ZAMAŠIJO V ameriških obratih so napravili poizkuse, s Katerimi hočejo doseči boljše sejanje. Pre,sejanje skozi sita ovira največ pojav, da se sita kaj, rada zamaže. S poizkusi so pa> ugotovili, da .se zeta manj zamašijo rita,, če jih grejemo z električno energijo. ščini, 3. moško ime, 4. oblika pomožnega jglago a, 5. koprsko gledališče. 8. razdobje, 9. naselje, 13, glej, 15. vodoravno!, 15, površinska mera, 16. predlog- Kvadra! 12 3 4 Besede pomenijo vodoravno ta navpično: 1. jugoslovanske cigarete, 2. pom. glagol v žen, spolu, 3. moško ime, 4. reka v Istri- Križanko naše zadnje številke pod večernim razvedri om je uspešno in pravilno rešita tov. Marija Grbac iz Kort štev. 50. V o d o r a v no ie tov. Marija črtala: 1. kopanje, 6,- osel, 7, pasiven, 8- Ruma, 13, vasi, 16. pameten. Navpično pa: 1. Koper, 2. osa. z. pe «ii, 4. a i, 5. Etna. 8. Ive) ali (vi), 10. Una, 11. ave, 12. ose. 14, at, 15. in. Meteorološka postaja v Kopru Vremenska' poročila so važna zlasti za kmetijstvo, ribištvo in pomorstvo Stenar DROBTINICE S ZGODOVINE LOVENCEV v ti USTIJ Zanimivosti tehnike in znanosti liiiiiniiiiiHiiuiiiiiiiiimiiifiiiiiiiiniiüffHiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiitiiiiniiiiiiiiiiHiiiiiiuitiiiiiiitij .............................................................................................................................................................................. lir. vi no svojo ljudsko oblast, ki py ~w vr «s» mr ___________________________________________________________________________________________________________________ Zr\l\ Tij j so nam potrebne osemletke? | na j. i stala mnogo težkih žrtev. Z sta; ;e doceta drugače, kakor je fc.i .' i «kdaj; Vera ralov«) usmerjamo tak ' kakor najboljše odgovarta našim l.v.-tnim interesom, to je daltav-ne;...i ljudstvu. Kljub temu, da smo sv 'e . ovpcalžnike Mrgii iz obla?!!, naši delo vendarle ni lahko. Vsi nt-j! 'uspehi ¡zajvtisdia k pnvi vrsti od našega ananfja in naših skupnih uporov. Ko glraHimo in se dvi. gam,-,. opažamo, ds nam Se marsi-ka- manjka. To pa je tudi razumljiv- >. rod fašizmom i,n še pred n; r. ie bilo; znanje zgolf zadeva Via"”v tažega raK-reda. Ta razred ie tl ki in širit knjigo le za Svoje po':, ¡ bo. Za detavao ljudstvo pa sta ib' a te tema in trpljenje. Fod tal« : j ¡pogoji krutega zatiranja se naš i ta ovni človek pač ni mogel dvig rili, se strokovna osposobiti ter :.o podarsko krepiti. Bil i« vedno i svež, ki se ie moral krvavo bori': za skorjo kruha. Danes seveda ni več tako. Borba za osvoboditev se je končata ¡zmagoslavno in v ¡3 ipredču je sedaj vprašanje, ka j j s treba' vas napraviti, da bi se čim hitreje gcop«adarsko to kul-teno dviigajli ter si zagotovili vse- stransko ¡blagostanje! To vprašanje je za ¡nas najvažnejše in je ¡seveda dolžnost vsakega d ovnega človeka. da se v to vprašanje neprestano poglablja! Vprašamo se: Ali je mogoča uspešna proizvodnja brez znanja? Odgovor je ¡samo eden: Nil! Ali lahko izboljšamo prehrano, preskrbo na splošno, naše stanovanjske razmere In položaj na področju premeta brez širjenja ¡svojega znanja? Dobili bomo zopet isti odgovor. Tu si dobimo šele jasno siiiko o pomenu naše šole. Naša šiola ni majhna stvar! Od dviganja te šcif.e za visi *V ve taki meri ves naš g07podars|ki ter kulturni napredek! Ni slučaj, da so kapitalisti šolstvo proglašali za državni monopol, ni slučaj,' da so naši .sovražniki šole spreminjali: v navadne vojašnice ter naši mtadird vlivali v -glavo le, kar se je ¡njim zahotelo! Z graditvijo ljudske oblasti gradimo tudi prave ljudske šole, kjer -se naša mtadina vzgaja v duhu interesov delovnega ljudstva. ’Takai šola 3e za našega človeka isto, kakor vsak-danj« kruh ¡in morda še več! Dobra Ciudska šola je iza ¡nas važno jamstvo za vas naš uspešen razvoj! •Ko govorimo o ljudski šoli in še po?ebej o osemletki, maramo vedeti še nekaj, še o nečem moramo temeljito ,razmisliti)! Kdo je imel v prejšnjih Časih v rokah vse niti našega gospodarstva? Seveda naši sovražniki! Kdo jiih ima dane:? Naša ljudska obtast. Z uvajanjem p anskega gospodarstva se pokaže, da je foariba ¡zal ura ničenje gospodarskega plana lahko uspešna le, če Vžigaj ama dvigamo in mobiliziramo najširše ljudske množice Le po tej pot,J lahko pridemo v socializem. Neznanje ie ema izmed največjih ovir za gradnjo socia lz-. ma. Lahko sii predstavljamo, kako 'krepkeje se bodo udejstvovali vsi naši, ljudje, ko bo močno porasla vsa njihova pismenost ter strokovna izobrazba. Osemletke so poipof- noma na liniji «graditve novega s«o-•c ;a isti onega človeka ! Ko bomo imeli osemletko za našega slehernega človeka, bo polagoma že izginjala razlika v ¡znani u. Vsak delovni človek bo strokovnjak v pravem pomenu besede! Osemletke pa niso prav pregosta stvar ki naj bi se 'a lahkoto izvedla. Ce bi bita mogoče, bi 'naiša ljudska oblast uvedla osemletke prav za vso našo mtadino, To pa je za sedaj nemogoče. Vod hi bomo moran od leta do ]eta¡ teži;o borbo za pomnožit erz naših' osemletk! Cim več imamo oi emlčik, tem več rabimo tudi uičOteljev :.:i tud samih šotaikih zgradb. Ne ¡in to. Cini več bo osem etk, tem več naše mladine bo zc. nekaj v. a¡ izven proizvodnje. Število osemletk ie torej povezan ' tudi ?. dviganjem našega gosp tar,-tva na splošno in zlasti ¡pa povečanjem ,p,- zvod'nje -ter naše gradbene dejavno- tj! Kljub vsem težavam pa je ta pot edinole pra- vilna. Naši mtadini morasno dajati vedno več ¡znanja! To zahteva ves razvoj. V; obratnem slučaju pa bi seveda zaostajata, ne bi napredovali. Hodili bi tako počasi in padali v tako revščino, da bi nas naši sovražniki- lahko poosiandra i, V vsakdanjem življenju lahko opažamo, da se od posameznika prav1 pov-od ¡zahteva vedno več. Kdor bo zao ‘.a a:. ta pač ne bo ¡mogel oprav-Ijatj važne družbene funkcije. Za odprav'jatnje neznanja se bodo tudi letos organizirali posebni tečaji za uradnike in druge uslužbence, Ti tečaji bodo bo'jše kakor doslej po-dai'|j oceno sposobnosti vseh obiskovalcev In se bo na temelju uspehov tudi delitev izvršila in razporeditev bodočega dela! .Ni dovolj, da razmiš'jamo žgali o neki .gospodarski! dejavno t'. potrebno je, da ,se od časa do časa teme jito poglobimo tudi v vprašanje naše ¡vzgoje! Dejavnosti .na tem področju ne smemo podcenjevati! Zavedajmo ee v vsakem trenutku, da ¡gradimo zase ,1® praV tako. da uspehi cdvisijo v prtvi vrs.t,j od nas samih! V■ S. = oooooooooo = OOOOOOOOOO EST~~ NAŠIM KMETOVALCEM OOOOOOOOOO OOOOOOOOOO Važnost planiranja v kmetijstvu _________NEKAJ O NAŠEM ZADRUŽNIŠTVU________ DfIDDA za dvig kmetijske proizvodnje OllilPn mora biti vsakomur jasna V razvoju našega zadružništva smo do-egll tudi v letošnjem letu zadovoljive uspehe. Ustanov'jenih je bilo šest novih kmečkih delovnih zadrug, obstoječe pa so ,se okre~ pile v pog edu notranje organizacije, kapitalne izgradnje, izboljšalo se je planiranje, povečal,), s,o se sodami fondi, dvignila se e kulturno-prosvetna in življenjska raven zadružnikov. Ti uspehi so dali našemu zadružništvu novega' poleta t-er vplivali ugodno na razširjenja že obstoječih zadrug, Nad 45 privatnih kmetov je v letošnjem letu pristopilo popolnoma prostovoljno v že obstoječe kmečke delovne zadruge s sorazmerno velikimi površinami izem je. Omeniti pa moramo vendar, da bi v našem zadružništvu lahko dose- naše težave zlorabljati v svoje egoistične namene z navijanjem cen kmečkih proizvodov in z zaviranjem izvajanja pravilne odkupne politike. K vsemu temu moramo dodati naslednje: zaradi pomankljive borbe iza dvig naše kmečke proizvodnje in za ureditev vseh vprašanj, ki jemljejo ponekod prav zato, ker niso urejena, našim ljudem vese je do večanja te proizvodnje (cene, način nagrajevanja), izhajajo gornje pomanjkljivosti. Zaradi navedenih potoniki jivosti niso nekatere naše zadruge izpolnile svojih obveznosti nasproti ljudski oblasti, to je piana odkupai in se v celoti niso dovo .1 borile na trgu za znižanje cen jn >s tern tudi proti brezvestnim ¿peku'atom, proti kapltaUsti.«-nim ostankom na vasi. Nadaljnji vzrok .za slabe uspehe v borbi za dvig kmetijske proizvodnje je tudi nezadostna gojitev zadružnega demokratizma, pomanjkljivo pritegovanje zadružnikov _fc soodločanju pri sprejemanju planov, pri reševanju težav in problemov, ki so na dnevnem redu, Dedovali no števio zadružnih konferenc in posvetovanj, bodisi vaških ali okrajnih. Da bo naše delo v bodoče uspešnejše, morajo k temu priskočiti na pomoč partij ke in tudi ivse množične organizacije v sklopu SIAU, Zadružna poslovna zveza, naš gospodar'ki, upravni, tožilski in kontrolni aparat. Le s pravilno koordinacijo političnega, gospodarskega in administrativnega ukrepanja, bomo zfco jšali naše do .edanje delo, pri čemer uspehi ne bodo izostajali. Velike politične in socialne spremembe v našem okrožju zahtevajo, da se tudi naiše kmetijstvo vodi po določenem načrtu, kajti blagostanje našega ljudstva je predvsem odvisno od visoke proizvodnje in pravilne razdelitve dobrin. Planiranje v kmetijstvu nam je nujno, če hočemo dvigniti naše kmetijstvo, kakor tudi če se hočemo izogniti posledic anarhičnega, to je nenačrtnega gospodarstva. Posledice nenačrtnega gospodarstva se v kmetijstvu najčešče pokazujejo v beganju iz ene kmetijske panoge v drugo, kakor tudi na trgu, to je ko> se kmetijski pridelku težka prodajo. Naše planiranje v kmetijstvu ima namen: 1, kvantitativno in kvalitativno usmeriti kmetijsko proizvodnjo- z ozirom na potrebe našega trga •oziroma prebivalstva; 2. dvigniti kmetijsko produkcijo in to z rajonizacijo proizvodnje, z uporabo znanstvenih izsledkov v kmetijstvu, s čim večjo uporabo mehanizacij e, umetnih gnoji itd, 3. preobraziti našo vas v kultur-' no, 'bogato, to je socialistično vasv Pri ¿izdelovanju proizvodnega plana za lelto 1951 iza vsak LO je najvažnejše, da sodelujejo vsi kmetje dotične vasi. Pri izdelovanju proizvodnega plana naj upoštevajo a-ravne in druge pogoje, ki pozitivno oziroma negativno; vplivajo na' kmetijsko produkcijo. Pogovorijo naj s® o vsem potrebnem, ki: se tiče kmetijske proizvodnje in njenega dviga, na primer o de'ovni in uprežni delovni silii, o umetmh gnojilih, zaščitnih sredstvih, o vrstah kultur, ki jih bodo posejali lir njih površino, o potrebnem semenu, sadnih sadikah, trti, živini itd., o perspektivi dotičnega' KLO 'z ozirom na možnost rajonizacije kmetijske proizvodnje. Vse to je trc-ba izdelati cib tesni povezav; ljudstva z njegovo oblastjo, to je s KLO oziroma OLO. PRIPRAVITE SEME za fcsensUa selcu gli še večje uspehe, če .bi pri nas bolj utrjevali splošne kmetijske zadruge, ustanavljal: zadružne ekonomije, ki sp najboljši temelj za pravi no razvijanje naših zadrug iz nižje v višjo obliko. Vsekakor ne pretiravamo, če. rečemo, da se ~je pni nas vloga splošnih kmetijskih zadrug po en,i. strani sektaško podcenjevala, po drugi strani pa so se oportunistično razvijala zgolj v smeri, trgovine; mečno pa se je zanemarjala njihova najvažnejša naloga: razvijanje in pospeševanje kmečke proizvodnje, pri nat? ¡zlasti sadjarstva, . Čehe arstva, vrtnarstva, perutninarstva itd. Savno tako «e je podcenjevala potreba po razvijanju in ustanavljanju zadružnih obrtnih delavnic, mlekarn in drugih zadružnih ustanov. Prav zaradi tega- nismo v zadružništvu dosegli takih uspehov, kakršne bj jih sicer, kajti- očitno je. da bi. razvijanje splošnih kmetijskih zadrug, zlasti pa zadružnih ekonomij, tohko zelo veliko pripomoglo k hitrejše-lu in pravilnemu razvijanju našega socialističnega zadružništva, k hitrejšemu dvigu kmetijske proizvodnje, k privajanju kmeta na socialistične oblike organizacije dela. uvajanje naprednejših agrotehničnih mer v našem kmetijstvu. Pri vsem tem pa ne smemo pozabiti na to, da so se naše sptošne kmetijske, zadruge letos ponovno izkazale pri odkupih, s čimer veliko doprinašajo k lajšanju naših prehrambenih težav po mestih ter igrajo važno vlogo v borbi proti špekulantsVm kmetom, ki hočejo čiščenje in razkuževanje semenskega žita je zelo važna na oga vsakega kmetovalca. Zapostavljanje te. ga de'a se je v zadnjih dveh letih vidno občutilo, saj je po njivah, kjer seme ni bilo očiščeno in razkuženo, napadala, giiivičasta bolezen trda in srmdljiva smet. Pred setvijo .moramo v. o semensko žito temeljito pripraviti. Najprej ga prečistimo jn presoriiramo s trilerjem ali se ektorjem. S tem čiščenjem odstranimo vso drobno; pokvarjeno in slabo razvito seme, ki n,i sposobno za setev. Za teme moramo . uporabljati le pravi'no razvito in kleno, ker le iz takega semena bodo skalile mečne in zdrave sadike in dale zadevo jivi- pridelek. Čiščenje semena' bodo izvršile kmetij.-ko obdelovalne zadruge, za kar so na razpolago .trijerji in :e od okrajnega kmetijskega poverjeništva že izdelan ¡plan čiščenja, da bedo do seive lahko prišli prav vsi na vrsto. Foleg čiščenja je pa še važnejše-opray-üo razkuževanje. Z uspehi, k; mio jih v prosi ih letih imeli, so b.;li pozitivni, vendar ne taki, da b; se z njimi lahko zadovo.iili. ker razkuževanje ni- bilo izvedeno marcan®. tem veti-, so izvršili le- napredni prideldvaíd?.' ’ Ná čiščenje in razkuževanje'se nrtranio že .zdaj pripraviti ter -treineti za; tem, da bo prečiščen in razkužen zadnji) kilogram, ki se bo v je ioni posejal e e takrat, ko bomo to delo stoodstotno .izvršili, bolo znatno pripb- -mogli "povečanju pridelka. Dpižnoot kmetijskih zadrug je,'da že sedaj naročijo. dovo,lin.; količino j zaščitnih sredstev., podatke o potrebi pa naj preskrbijo kmetijski referent: pri. krajevnih ljudskih , d-toorjh. Krajevni ljudski odbori — kmetijski referenti morajo skrbeti, da bodo trijerji pravi no zaposleni, da, ibo seme' vse' cčiišpano jn 'razkuženo na njihoivem področju. Imamo več vrst raizkuž:]nih sredstev v enoprocentni raiztopini. Da buno ime;'i .'zadovoljiv uspeh pri-razkuževanju. je potrebno, da seme dobro pomešamo z razkužilom, pa naj bo to v obliki prahu a i. v ,gb'i-raiztopine. . Gorše T. F RIPR AVI MO SE NA ORANJE ZA JESENSKO SETEV ooo iCdcaj b©E$s© zaceli s trgatvij© °° in kako bomo predelavah grozdje Razumljivo je, da i,zgubimo neko- mečno zaižveplatno s kalijevim ali Pr,' težkem delu skoz; vse leto sprem.* 1 * * * *,ja vsakega vinogradnika vroča želita, da ¡bi bi! pride ek čim večji. Večkrat pa vinogradnik; pri tem pozabijo, da je .zelo važna tudi dobra kvaliteta. Groba napaka naših vinogradnikov je, da v večini primerov grozdje potrgajo prezgodaj, ko še ni pen polinoma dozorelo, Če kritično ocenjujemo to na|paiko, ugotovimo, dai se skozi vse leto vsa vinogradniška dela vršijo ,z! večjo ali manjšo zamudo. Trgatev, ki bi se morala vršiti čim pozneje zaradi popo nega dozorevanja, se pa skorai vedno vrši prezgodaj. Letos, ko je grozdie zdravo ,n vreme dovolj ugodno, naj se grozd-,e pusti popolnoma dozoreti in naj se s trgatvijo začne eirn pozneje nikakor ne pred 25. septembrom, Znak popolne dozore ost; grozd-j* .le porumenelo listje. V tem času prenehajo list; proizvajati sladkor, k, ' pošiljajo v jagode Grozdi» peclji polejeniio, zri beli vrstah poslane jagoda svet.lorumene, pri Modrih-psi črno prozorne ¡barve. Taka je naravna ¡zoritev. Da pa dosežemo še boljši pr ide'ek- pustimo grozdje še nadalje zoret;. Ta zoritev pa .'e v tem. da določeni odstotek jagodnega soka izhlapi in se .sladkor še bo'j koncentrira. S tako «zoritvijo dobimo od 25 do 30 % sladkorja! t|E flofejpia yižokfl bv.aiitgt.Bei sit», .¡¡ke na kohčini. ,veliko več pa pridobimo na kvaliteti. Vrednost mošta alt vina ocenjujemo na temelju množine sladkorja v moštu oziroma odstotka a koho’a v vinu. Iz tega sledi, da se nam večja zoritev bogato poplača. P'» krst;;e so pokazale, da' pridobitno v času zoritve v enem sončnem dnevu 0.50 % j: ad-fcorja v 1 litru mošta, tako da pride na. 1 ha 35-—40 kg sladkorja. Vinogradniki 'n. ztos.ti pa kmetijsko obšle lova i ne zadruge na., upoštevajo te pridobitve, ki 'jih dosežemo s popo'.no doz.critvi.io, S tem dosežemo dobro kva iteto in z. njo boljšo ceno vin. ketnu moštu oz.;roma vinu. Grozdje na.i "e trga, ko je popolnoma dozorelo in; ob • enem sonč-nem vremenu. Ce dežuje, moramo s trgatvijo čakati tako d'o go, da se grozdje posuši .in ga db-ije sonce. Obrano bolno grozdje (gnilo, plesnivo, najdemo ali še kako drugače pokvarjeno) strogo ločimo od zdravegai in ga .predelamo v mašil Ca P.'Qseil5. vi o (enoci.0, ki da,je vinu , tem n o š-sžejjeno barvo. Pa dosežemo to, med kipenjem večkrat; mešamo. Ko dobimo zaiželjeno barvo, spreišamo in mošt spravimo v ¡’ahko zažvep-jani sod iu opremimo s -kipelno veho, Fr/ žvepijaniu pa moramo vedeti, d.a: se pri ieigorevanju žvepla razvija žvepleni- dvokis (S02), ki razkrajal barvilo in .zaradi tega črne mošte oziroma vina ne smern' ¡9, da soffkK&h ja.iJtiAL).iiiLipo planinah. Niti takega .svežega zraka- ni pri nas, kakor je V Bovcu, Kar -je naše .pionirje še posebej-VOTadostT.-o, je to, da ro s-e .lahko , kopa,'q v svežih in, čistih vedah Jioče. Kulturno življenje naših pionirjev, v kolonijah je bilo dokaj ž;-vahno, Zbira'-i s-o se na lepih, -zelenih travnikih ,im so pripravljali na kulturni no/tro. Priredil: .so 'tudi skupne izlete v -bližnje gozdove ¡■a hribe, sa-j s.o jih bili vsi veseli-Ko so -imed poskusne vaje za nastop. so snemali naše malčke -va-diliSki tehniki ter oddala! i do -radiu Zadnji večer svojega bčvan.ia v Tolminskih hribih na ,s-o naši malč-Jei' p-oisltiišali -sv-oj-e glasove po radiu! Obiska’ jih Je tudi Triglavom iz Ljubljane, Zvečer 25. avgusti so naši mal-č-Isi imeli kulturno prireditev v Pel. aovern gledališču, ki te- privabi'a «jed drugimi tudi mnogo domačinov Preigram je bjl še preče:- obširen in pester, S plosk-aniein so (Jcmačini nagradil,; naše malike. Mrd drugimi točkam- so igrali tudi- lepo igro, ki so si jo sami -z-i. is Ti: VRNITEV IZ KOLONIJE. Pri tem so še mnoge pionirke dobro izkazale. Dva dni pozneie pa so se morsii posloviti o-i' prelepih Tolminskih hribov! BiMiina %lavka Pionir Karlo je med počitnicami lovil1 v poteku ribe. Namesto črva je obesil na trnek' jabolko. Mimo pride mali Ludvik in ¡ga pobara: »Zakaj pa loviš ribe iz jabolkom in1 ne s črvom?« »I, saj lovim s ¡črvom, ampak ta tiči v jabolku!« Nagla vprašanja Kakšna razlika je med slonovim in glavnikoviin žabam? ©če ima 40 let, sin pai 12. Cez, koliko let bo oče dvakrat starejši kakor! ‘sin? Če je iz Ljubljane do Beograda po zračni poti 500 km, kdaj prideš V Beograd, če kreneš iz Ljubljane ob 9, če se ustavite v Zagrebu 30 minut m če vozi letalo s hitrostjo 200 km na uro? Rešitev križanke iz zadnje številke V o d o r a V n o : 2, pat, 4. petak, 6. les, 7. pot, 8, setev, 10, mat, Navpično: 1. tat, 2, pesem, 3. tslpet, 4. .pes, 5. kov, 9. TAM, 10 Stolp -— Besede pomenijo: 1. Mesto v Alibanij-i, 2. mestece v Romuniji, 3. plamjna v Bel’garij i, 4 i&zero na Grškem, 5. mesto na Češkoslovaškem, 6. mesto v! Banatu (nedoponien-c), 7. znano slovensko drevo, 8, reka v Istri, 9. cvetlica (®ugi izraiz), 10. gorovje v Evropi; Tiskala tiskarna »JADRAN« v Kopru Uredništvo in uprava Rlva CaisteUIeone 2 tiii«iiiwiiWiuiiiHiiHiHiiiim!iiiiraiHiHiiiiiiiiiiiiiii!iii«iii«ii!iiimiiHiiimii!i!mtuimiwHi«iiiiii ......................................................................................................im..................................................................................................HmmnSfflS Križanko v zadnji ¡številki 36 zelo lepo rešil pionir Cupin Anton iz Dekani, zato bo dobil lepo knjiga ea nagrado. NEKAJ BEFO: Ben kaka je, bret? ■ NIN: Madona, ni slabo, dunjer gre taku• Samo je še d.cste slabega na svete, zetu ke smo s’abe eno ego- frfte. BEPO: Sa kontentoš jo u zadruge? NIN: Ja, p6 mojem je• tu pravilna pbt.somo' be tlo 'tu, da s&oroštvo kaj zgine jz nas. Jas verjen. da smo 'stote zadoite slabo eno nam-ni treba več. Madona, kaj se ne spuneš koku s mo hodele ambot •'na žTctrrtaAe, Za -anga črnega, anga belega eno's tem so nas odprov ’e. BEPO: Jo. raž on ./imaš Nin! Mi vsenoko jivuimo še košnega tiča ke be tein da se po vrnejo store čose. NIN: Ben, na kogo pansoš ti? BEPO: Koj ne vi deš, koj delajo iz tebe, Somo. delat te sioriijo eno te komandirajo. Revež, se mogu rojil : jemet Čopi n je eno delat son, kor' delan jes, NIN (pokaže z, la-htom): Ma ji maš daste ti ke delaš so n. Smrkavec bambenode. Se niške j imaš pa ni toje. Koj ne videš, da te je ubu-kla kotote. Je zadaste, da ste me zrl vi: jote ambot. MadonaA ma me nečeste več. ( Poučen in zanimiv razgovor POLDE: O, dragi Tone, končno sem te vendarle našel, pa še celo na cesti. Kaj nisi na komitetu? Tam sem te tikal točno ob 9, uri, TONE: Kako vendair? Saj sem bil na svojem sedežu, v sobi št. 2, Da, ti Polde! Tj bi moral, prekoračiti dvorano in bi me gotovo zagledal v spodnjem koncu v kotu! POLDE: Pustiva sedaj to stvar. Povej mj na hitro, kako je s ’stanovanjskim vprašanjem v Kopru. Me ¡zanima. Saj delam v Ljubljani ravno na tem sektorju. TONE: Povedati ti moram, da se zopet selim. Z e teden dni iščemo prostore. Iščemo in iščemo. Jih bomo že našli. Zaradi tega me ne skrbi . Se viri, ki so jih iskailii so jih dobili. No. reči moram vendar, da me prav za prav skrbi, ker bomo v naše prostore rjret dali študente. Močno se mudil! POLDE: Zdaj poj res vidim, da ste vi Koprčani nekaj posebnega. Dejal bi, da imate tako rekoč rekord v preseljevanj u. Aji ne bi kazalo globlje proučiti tega vprašanja? TONE: To že. Saij se ne da na kratko povedati.. Mislim, da je treba ugotoviti najprej razliko med objektivnimi ter neobjektivnimi razlogi. Bova že še govorila. BEPO: Ma koj češ.šrojat, ti ke se keko. ke ne znoš nanka zmotet vode. Ti nanka čeu nisi, kar sem jes provau! NIN: Jo, da te nebe bla ubukla zena kotole beš biu anka ti bulše, ma te Je zapaljola. Eno še češ reč, da znoš dorle, ke se se pestu zapeljat. Madona, trko se ‘biu po svete eno se jih provau anka ugmrpeh eno se pršu na to pot, ke je čisto nasprotna noše. BERO: Koj sem te ukreu, forci te hudem u kadin? NIN (šaldo ponižna): Ma miga je trba h odet u kadin eno kres za store t s lobo človeke? Slobo nar-diš, de nanka ne znoš! Zetu jes ben roda, da beš gambijau Unijo eno prš,u) na) mojo, ke ni pogrešana, Boš vidu, ke an druge don se boš spunu na, moje basede, še ben ke mei jimaš za revaža! Ben ne zameri vsenoko neč, andruge bot se bomo še mrsekaj rekle, kor fo navade. Alora zbogom! Muitaci Kmetijske zadruge u Kopru ua pstovolfli* delu Tovariša MARKE2SICA Antona se ne sliši in ne vid/i med udarniki, ampak pri delu Se pozna, da je bil zraven. Ako ne bi hneii s seboj tov, .PEČARIČA Lazarja (če-vijarja), bii vsi udarniki -zaspali, kajti starček dela, kar more in tudi živahna govori'. Tov. ZLATIC Karel (čevljar), je nasprotnega .značaja; njega se nikoli ne s'iši, so ga samo vfcdd, kako ja maha za ostalimi. MONDO Vlttorio je dober deček; vča-sih se nekoliko raz-tarj in' pravi: »N-ci. siama sempre con il co-mata nel co'lo, peretoe nori dasse ognu.no il propri-o contrlbuto?« Priden mladenič je tudi STE-FFe Pierin, pri udarniškem delu točno -prihaja na delo in se pri delu tudi izanhna. Ostali ¡neimenovani so tudi dobri udarniki- 2aVrstno je pa le to, da so vedno en« in. isti. ki prihajajo na de'o, t. i. cd 10—15, medtem ko Je pri Kmetijski ¡zadrugi okrog 40 uslužbencev. Odgovorni urednik' VILHAR SREČKO BRANIMIR NUSIC . Il i MSilESIE' ÍZ AVTO-BIOGRA FIJI ' iNak-jiu&i se ¡kajpada, da se usodat O mo.il' usodi :e tekel posebno v spopadu roditeljskih In1 otroških obširen pogovor in, to po nekem želja kar zmede; in ko kdaj pa burnem dnevu, k’o me je abiČlmki kdaj i-zpol-ni želje staršev, ne opu- -;c ;zara(Ji nek maJenkos!ti pri. studa neb! ustregla! tud, otroškim vk,ke/,za uho domov in je mati -zejam. Zaradi te-ga. v zmjenju po- trikrat obupno vzkliknila-: »Mar gostokrat srečujete mimstre, ki so b; b; a & Tako „i na ¡primer dlvajset od sto ptrok že i biti: ¡gasilec, dimnikar, orožnik, slaščičar, .godbenik,medtem ko si devetdeseti od staršev želi. da bi otroci positalianinistri, generaii, škofje, bančni ravnatelji ali kaj podobnega. Ob takem si .lahko mislite, kako se v vs-atei družini nesrečna križajo že je: oče žel: sina škofa, sin pa želi ¡biti- dimnikar; oče si -želi sina ministra, sin pa hoče biti orožnik; oče želi sina generala, sin pal bi rad bil slaščičar. Usoda pač po navadi stopa po sredi med otroškimi in roditeljskimi željami in redko kdaj izpo’ni želje staršev, pogosto pa želje otrok. podobne muzikantom in generale, ki so na ias podobno slaščičarjem. Dokler starši sami usoja.io svojim otrokom ¡usodo, je še nekam, znosno. Toda te reči se pogosto zapletejo, ker se v reševanje po navadi vmešajo tudi tisti, ¡ki so za to reč najmanj- pristojni; najprej vse tetke in strine, ¡petem pa vsi tisti brezplačni družinski svetova'ci, zaradi katerih trpi pač vsaka družina. Kajpada -se je pri meni za-predto vsa ta reč tudi zato. -ker sem v otroških letih karal tako raznovrstne nagibe, da je t,o moralo zapeljati, v zmoto starše kakor tudi vse tiste, ki sd se hoteli v to zadevo vmešati s svoi-im svetom. kal, namesto da sem ga dojila, razbojnika!« ■Seve, strašno Je ¡zadeto vso hišo, ko se je jela že policija mešati v mojo vzgojo. Ko so me po predpisu namlatili ,in me brez večerje .zbasali v posteljo, da so se zbrali moji domači kakor tudi- mnog-i gosti v drugi sobi in .začeli praznovati ne vem čigav rojstni dan. In ko so mis'i!.i, da so me solze uduiš-ile, in da spim, nisem mogel mirno ,zaspati, dokler: se ne maščujem, .ker so me izključi 1 od večerje, pri kateri so bili tud-i -kolački «Ta tniz-i. In ko Je gospod prota spregovoril tzdravičko — vedel sem, kako ,ie dolgovezen •*- zlezem iz po- sterje. ¡se necpiaiznio ¡splalzim v (kuhinjo jn zamažem » pestmi vse ¡šare in okraske na torti, ki jo -je bila-tetka, kateri sem podoben, vse popoldne potrpežljivo krasi’a. In k<5 sem še s prstom napravil ¡štiri luknje v torto, nasul pol kilogramir foli v stodoled, -nalil- ki-sa v že skuhano kavo, ’in ko sem s petrolejem iz svetilke -zalil solato, šem se mirnega srca in vesti — kakor Človek, ki je opravil .pomembno dejo —> vrnil v posteljo in- zamižal, kakor da spim svoj ¡najgloblji sen. Kajpada sem ¡zadobil sijajno ¡zadoščenje, ko sem kma-lu zatem začul ¡z druge sobe obupne vzklike; »,oj, joj, joj!«, nato pa ’-ugibanja in opravičevanja; naposled se je -onesvestila tista tetka -ki Je bila vse popoldne krasila torto. Kakor sem bil pričakoval, je kmalu zatem prišla v mojo sobo komisija, da se prepriča, ali spim. In tu ob moji postelji sej je pričela komisij,ska razprava ,o tem, ali hi me kazato -kar takole v snu pretepsti ali p-ai vso zadevo odgo-diti do jutra. Jaz sem se zlagal z večino v komisiji, da bo bolje, če me pretepejo jutri zjutraj, ker, sem kajpada računal, da Jo še pred’ -raz. svitom pobriše! iz postelje. Tako sem postavil svojo usodo na dnevni red sojenic in že so, v tisti sobi, kjer so večerjali, nehali govori-ti o možitvi neke moje se--strične, o čemer so dotlej govorili, Razigavior so pričeli moji starši s tem, da je moji oče vnovič izpovedal: »Ta- bo končal na vešal-ih!« •— mati pa je ponovila; »Mar bi ga bila zadavila, čim je zavekal, pa sem ga še dojila, razbojnika-!« Gostje so seveda- spoštljivo to’a-žiii užaloščene starše. Tako je na primer naš sosed, po poklicu šta-cunar, re-ke!: Malce razposajen je. a nič zato; lejte, ko sem š ejaz bil majhen, sem kradel, kjer sem le iTiogel, danes pa- sem gospodar ih ničesar ne pogrešam. To je vse K božjil rokah.« Frota Je s svoje strani to potrdil in je 7.a’ primer navedel- najinlajše-ga: »Se nima več kakor tri letni in. pol, pa tako kolne boga, ko da je končal -podkovsko šoto. A ,q meni pravijo, da nisem klel, -boga, do-kier n-isem stopil v bogoslovje. In! prosim vas, to je d-uhavnišk-i otrok, pa1 t-ak. Nadaljevanje sledi