Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo. Uhaja sceler viak pnH in tretji četrtek meseca. Ako je ta dan prašnih, iside „ DOMOLJUB" dan poprej. Cena mw je 80 kr. M Oelo leto. r- Spisi in dopisi naj se polivajo: uretlniitvu ,DOMOLJUBALjubljana, v semeniikih ulicah it. 2. Naročnina in inserati pa opranultvu .DOMOLJUBA" Vodnikov* ulice It. i. — Nusnanila is Vsprejemajo in plaiujijo po dogovoru. fcter. 18. V Ljubljani, 15. septembra 1898. Letnik XI. i« cesarica f ;bv OV< M / akor l^lisek hitro raznesla se je v saboto zvečer po vsej Evropi, zlasti po vsej širni Avstriji, nečuvena, grozna, pretužna vest: avstrijska cesarica Elizabeta. je na Švicarskem v Genevi za-vratno umorjena! Smela roka propa-lega anarhista porinila jej je bodalo v prsi , in ne da bi sc bila več zavedla, je blaga vladarica par ur pozneje umrla na tuji zemlji ... 1 Srce se krči v prsih, srd zvija roke iv pesti nad hudodelcem, ki je dvignil pvokleto svojo roko nad bokio, staro ' ženo,t' iskajočo zdravja po svetu, nad vla-i darico, 'ki se ni vmešavala v javnost, ki ije povsod, koder je hodila, skazovala in dejansko izvrševala dela ljudomilega krš-danskega usmiljenja. ' J Kakor strela z jasnega zadela je ta nbvica Avstrijo; in kar je najbridkejše, zadela: jo je v dneh, ko slavi ona pet--d^etietnico svojega Vladarja - očeta. . Ah, kolikrat v. teh petdesetih letih ^'pjega. vladanja je mpral ljubljeni vladar i.-j piti grenke požirke iz prepolne kupe trp*! Ijenja! Da ga je bil napadel morilec, d&> so mu umorili brata in jedinega sina, da>r v jubilejnem letu vlada med njegovima narodi divje sovraštvo in bratomorni': prepir, to tedaj še ni bilo dovolj po* i skušnje, dovolj bridkosti! Doživeti jeu moral še ta grozni udarec, da mu je na tuji zemlji hudodelec z bodalom umoril' ženo - vladarico . . . Ubogi vladar! i V očigled težkih poskušenj, ki za*-de vajo našega vladarja, rekel bi Mohat-medanec, da neka neusmiljena in slepa usoda (fatum) preganja najkrepostnejšegi^ cesarja, ki je zavoljo plemenitosti svojega srca znan in slavljen po celem svetu. No, za nas kristijane ni fatuma. Mi verujemo v božjo Previdnost in — če tudi ne raz? umemo njenih naredb — vendar vemoi,ii da ona največkrat poskuša tiste, katere r i najbolj ljubi ... j V Uklonimo se pokorno tej božji Pra-' vidnosti. Če' tako storimo* bomo zlasfoi mi Slovenci; dosledni tistemu prepričanju^ j katero smo podedovali od svojih pradedovn I ';.;*< Oj in katero smo tekom stoletij potrdili s potoci krvi. Majhen in skušan narod smo. Majhen, toda prvi v veri, zvestobi, v ljubezni. Skušan, toda nikoli se rtismo izneverili čuvstvu uda-nosti nasproti svojemu vladarju. V nesrečah, ki nas zadevajo od toliko strani, je vera naša v cesarsko besedo vedno ostala živa. V vseh nezgodah smo vedno z neomejenim zaupanjem upirali vanj oči. Sedaj, ko je on izgubil svojo soprogo, a mi svojo cesarico, poklonimo mu celo svoje srce, vso neomejeno svojo ljubezen, vso neizmerno svojo udanost. Mi smo zanj, poleg njega, ž njim; združeni v jedni molitvi, hočemo prositi Boga, da nam krepi in tolaži našega cesarja in očeta v teh strašnih dneh poskušnje. Duši ljudomile cesarice pa daj Vsegamogočni večni mir! Prva vest. Kakor je sploh znano, jc naša cesarica veliko popotovala; zlasti zadnja leta je vsled svoje bolezni na žiijcih iskala zdravja t pokrajinah milega podnebja. Zadnji čas šla je skozi Švico in v Genfu jo je zadela peklenska roka morilčeva . . . Telegram, kije strahovito novico nesel po bridko iznenadeni Evropi, je bil v Genfu oddan v saboto ob 3. uri 40 minut popoldne in se je glasil tako-le: Cesarica avstrijska zapustila je ob dvanajsti uri 40 min. popoldne hotel „Borivaž" in je šla proti pristanišču na parnik. Med potom planil je nekdo ha cesarico in jo sunil z bodalom; Cesarica padla je na tla, vendar se je zopet vzdignila in dospela na parnik, kjer je kmalu potem padla v nezavest. Kapitan ni pustil, da bi parnik odplul, vendar je pozneje vsled prošnje ce-saričinega spremstva dal znamenje za odhod. Kmalu po odhodu vstavil se je parnik in se je povrnil v pristanišče. Cesarica se ni več zavedla in nesli so jo nazaj v hotel. Obleka Nj. Veličanstva je kazala krvave madeže. Zločinca so prijeli. Njegova osebnost še ni določena. — Nekaj miriut pozneje drugi telegram: »Cesarica1 Elizabeta umrla je nekaj trenutkov potem, ko _se je povrnila v hotel Pokazalo se je, da je bila sunjena i.bodalcem blizo srca. Morile« je;iiekMa§Jci anarhist z imenom Lucchtfni.* U mor. •i I P Listi popisujejo, da se jc napad izvršil tako-le: Blizo spomenika vojvode Karola Brunšviškega prišel je morilec v spremstvu starega, sivobradatega moža nasproti cesarici, planil na cesarico in jo močno sunil z nekim orožjem. Cesarica se jc s pomočjo svoje dvome dame in nekaterih potnikov vzdignila in dospela do pristanišča. Stopila je na ladijo, p takoj padla v nezavest. Krm#f ji jc. gdpel obleko tčir rekel, da je rana prav majhna, iz katere je priteklo le nekoliko kapelj krvi. Za hip se je zdelo, kakor bi se c<^^i9a»^opet zavedla. Častna dama jo je Vaše Veličanstvo bolečine?" Cesarica jf&od-govorila: ,^'e." Parpik se je vrnil in se usidral v pristanišču. Cesarico so prj na nosilnici v hotel. Zdravnika Golay in ter jeden duhovnik so bili takoj>jna Potem so brzojavili cesatju. Vše ynbči peli, da bi rešili cesarico, toda ves trud j zaman. Duhovnik je podelil Cesarici tq svete vere in okoli treh popoldne je izdij Ko je morilec izvršil napad, je zbežal po,^ ter hotel priti na veliki Hrg, kjei4 fei se skriti. Toda vjela sta ga Avk kočijaža, stala na jezerskem obrežju in sti Jbila priči napada; izročila Sta hudodelca nekemu ftior-narju in orožniku, ki sta ga odvedla v prvo policijsko stražnico. Morilec se. ni branil, spotoma je celo prepeval, ter mej drugim dejal: „Gotovo sem dobro zadel, upam, da sen* jo umoril." V stražnici je povedal, da je anarhist, da ne razume francoskega jezika ter ni Ijptel na vprašanja odgovarjati, -t- /Takoj, nato so poslali posebno komisijo na mesto strafnega zločina. Orožniki pa so izastopiii vse v|pde na trgu, kjer se je izvršil nappd, da bitjpšli orožje, katerega je rabil morU^ Neki mfl&iar je izpovedal, da so trj osebež<3 v.ggtgk M" za cesarico, ko je v razni^ prodajaj^ical povala stvari. Kantonska vlada se je k izrbdrti 'Seji ter ukrenili; 'da razobc inestni hiši Crha' zastkva, vlada Švj carskih barvah z napisom: , V globoko uža- so izostale, na tisoče ljudstva pa jc hitelo pred ljcnem spoštovanju in sočutstvu genevsko cesarski dvor, kjer so bila okna cesarjeve sobe prebivalstvo, razsvitljena, „Cesar je gori!" šlo je od u§t do ~ " j. Ji -t^ .. i ust in marsikaka solza seje utrnila zvestim Orožna v^t na Dunaji. podiožnikom, ko so v duhu gledali za zagri- Prvo porodilo, ki jc prišlo na Dunaj o njali jokati — ne vladarja, temveč soproga, nesreči, je poslala dvorna dama cesarice, gro- kakor pred leti očeta . lica Šataraj. Brzojavka je bila poslana na ge- ncralnega adjutanta grofe Parja. Otof Pa ir, ki Grozna 1LOV1CJI v Ljubi joni. jc ravno urejeval vse potrebno za cesarjevo potovanje k manevrom na Ogrsko, je daltakoj Strašna vest o nenadni in tako grozni napreči in. se je peljal v Šenbrun k cesaiju,! smrti P^blage cesarice seje razširila v saboto da mu sporoči grozno vest. Cesarja je poročilo zvečer bfiskbma tudi po Ljubljani. Tudi tukaj globoko pretreslo. Padel je na stol in zaklical: v začetku nihče ni mogei, ni hotel tega verjeti. Torej tudi najhujše me je moralo zadeti!" Splošna žalost in občen srd sta zavladala Kmalu potem sta prišla k cesarju tudi ministra povsod, kjer se shajajo ljudje. S poslopij vi- Goluchovski in Thun, ki sta dobila poročilo hraJ0 črnc zastavc> vesc,ice 80 se odpovedale od švicarske vlade. Po sprejemu obeh mini- a,i preložile, občinski svet ljubljanski zbral se strov tisti večer ni cesar z nikomur več go- Jc v nede!J° dopoldne k izredni seji, v kateri voril liiKe!')') )'•■.■«? jijn« . se je župan Hribar s toplimi besedami spo- A drugi dan že je cesar v železni svoji minJal smrti NJ- veličanstva cesarice. Povdarjal volji, v čudovitem samozatajevanju in vzgledni Je S,oboko žaIost' ki Je Prešinila ljubljansko vdanosti Vse sam določil gledč pogreba ter prebivalstvo. Občinski svet je sklenil, naj župan odpovedal vojaške vaje na Ogrskem. Vsi z brzojavno položi čutila sočutja pred Najvišji veseljem opazujejo, da je vkljub silnemu udarcu Prcsto1 in P° odposlanstvu pri deželnem pred- cesar zdrav; zlasti ginljiv je bil prizor, ko sta sedništvu, naj se osebno udeleži pogreba in sc srečala cesar in nadvojvodinja Marija Va- Položi v imenu raesta srebrn venec na krsto- lcrija. Oče in hči sta se v solzah objela ter V pondeljek so pri deželnem predsed- jokala Več minut. > r ništvu izrazili svoje sožalje presvetli knez in Ko se jc grozna vest razširila po Duhaju, škof s stolnim kapitlom in zastopniki ljub- provzročila jc povsodi najve^o bridkost. Po ljanskih župnij ter cerkvenih redov; dalje od- vseh cestah stali so ljudje v gručah, ki so si poslanstvo trgovske in obrtnijske zbornice, pripovedovali to nesrečno novico, katere v notarske komore itd. v-- Deželni glavar je začetku skoro nihče ni mogel verjeti. In kdo sklical izredno sejo deželnega odbora, v kateri bi jo mogel verjeti?! Morilni napad na cesa- jc bilo sklenjeno, da gredd deželni glavar in rico, na to ttesrečno, ljubeznjito, dobrosrčno deželni odborniki k deželnemu predsedništvu, ženo, ki v SVojent celem; bridkega gorja pol- da ondi v imenu dežele izrazijo globoko ža- nem življenju nikomur ni lasu skrivila, temveč lost ter največje sočutje radi pretužnega do- z obema rokama le dobrote delila! Ne, to godka. Tudi naj se deželni glavar'udeleži mora' biti zmota! Ali bi se moglo dobiti bitje, pogreba in naj se na rakev prevzvišene desa-ki se imenuje človek in ki bi dvignilo bodalo ' rice položi venec s trakom, proti'tej plemeniti osebi? — Toda vest seje KakO1 globoko je bila ljubezen do pre- širila bolj1 in bolj in naposled se o njeni res- blage cesarice in do vladarske hiše sploh uko- ničnosti ni moglo več dvomiti! In Srce av- reninjena v srcih Ljubljančanov in vsega šlo- strijske države je zatrepetalo v neizmerni bo- venskega naroda, vidi se v teh |dneh žalosti, lečini. . . Tako splošne ginjenosti na obrazih, videlo se je v nedeljo popoldne v ljubljanskih toliko očitnih znamenj žalosti in ob jednem cerkvah; ko so nekateri duhovniki,v svojih vzkipevajočega srda še nikdar ni gledala naša govorih omenjali žalostnega dogodka, tekle Prestolnica ... Nihče ni več mišlil na kupčijo, so poslušalcem obilne solze in čul se je nihče na razveseljevanje; glediščne predstave glasen jok ... Morilec Luccheni. Morilec se imenuje Alojzij Luccheni, rojen sicer v Parizu 31. aprila 1873, a je Lah in pristojen na Laško v Parmo. V zadnjih letih je to že tretji slučaj, da laški anarhist napade visokega dostojanstvenika. Morilec francoskega predsednika Karnota je bil Italijan Ca seri o, rojen blizo Milana. Španskega ministerskega predsednika Kano-vasa del Kastillo je umoril Anžiolitto doma iz južne Italije. Tudi morilec naše cesarice je Italijan in spada k oni vrsti anarhistov, ki so izšli izmed socijalnih demokratov in ki hočejo s silo preobrniti ves sedanji družabni red. Zavrgli so vero v Boga, v neumrjočnost duše, v življenje po smrti in sedaj z grozo gledamo, kake sadove to poraja. S studom se ves pošteni svet obrača od te strašne anarhistične družbe; s studom se obrnimo od teh nečloveških podivjancev zlasti mi verni Slovenci in ob mrtvaškem odru visoke pokojnicesklenimo: niti za en čevelj prostora, socijalni demokraciji na Slovenskem. Morilec jc bil že sodnijsko zaslišan. Obnašal se je je jako smelo in uporno. Priznal jc da jc anarhist; ve sicer, da jeden umor nc pomaga veliko, toda dati je hotel vsaj zgled, kako morajo delati drugi. Izjavil je, da je prišel v Genf v nadi, da dobi princa Orleanskega, kateri pa je že pred njim odpotoval. Avstrijsko cesarico je opazoval že v petek, toda bilo ni priložnosti, da bi izvršil napad. V soboto pa se je postavil blizo hotela „Bo-rivaš"; sklepal je, ker so odhajali dvorni služabniki, da pojde tudi ona na jezero. Šel je torej na obrežje jezersko in tam čakal, v rokavu pa skrival bodalo. Ko se je približala cesarica parniku,-je planil po bliskovo k nji ter ji zabodel ostro bodalo v obližje srca. — Listi poročajo, da je morilec rabil trirobato pilo .z lesenim ročajem. Ostrina jc dolga devet centimetrov in je brez krvavih madežev; rana na cesarici, katero so pregledali, je jako majhna. Kri je morala odteči na znotraj. Zdravniki trdijo, da cesarica ni, mnogo trpela, obraz je neizpremenjen. Truplo jc balzamovano. , Pariški list poroča, da pariška policija ne vč za nobenega Lucchenija; kakor so ji pa opisali osebo morilčevo, bi utegni! to biti znani anarhist Luchesi Mi ca is, kateri je bil večkrat v družbi z nekim dijakom- R a va-cholom, ki je bil rojen 1. 1873. Priprave za pogreb. Kakor se je doslej določilo < M prepeljejo cesaričino truplo aa Dunaj danes v četrtek, jutri v petek je slovesno položd na oder^ pogreb pa bode v soboto popoldne. Cesar je zaukazal šestmesečno žalovanje na dvoru po-čenši od 21. septembra. — Soba, v kateri je cesarica izdihnila, je spremenjena v žalno kapelo; vstop je dovoljen samo ccsaričinemu spremstvu. Več odličnih dam je položilo vencc v cesaričino smrtno sobo. Pred hotel postavila sc jc častna straža. Iz življenja pokojne cesarice, i Poroka. Cesarica Elizabeta AmalijaEvgcnija seje porodila dne 24. decembra 1837. leta v gradu-Possenhofen, blizo glavnega mresta Bavarske, Monakovcga. Bila jc tretja hči bavarskega vojvode Maksimilijana Jožefa i in vojvodinje Ludovike. Z vojvodinjo Elizabeto sc je seznanil mladostni avstrijski vladar Franc Jožef I. v Išlu 1. 1853. meseca avgusta, kjer jc bivala rodbina bavarskega vojvode. Bilo je to na nekem balu, prirejenem od cesarjeve matere nadvojvodinje Zofije. Dva dni pozneje* 19. avgusta se poda cesar z drugimi sorodniki zgodaj v cerkev; po dokončani sv. maši pelje cesar svojo izvoljenko pred oltar,/proseč duhovnika: „Blagoslovite naju, to je moja/nevesta," Dne 20. aprila "1854. zapusti aaročenka " Monakovo. S sobnimi očmi se je poštenjak od Bavarske. Iz vseh , krajev) .prihajalo je ljudstvo, vzet slovo od princcainje, odhajajoče , na avstrijski prestol. Solze so se utrinjale pri odhodu po licih revežem, katerim je bito, dasi še mlada, postala mili angeijii.o Na Dunaj je pripeljal parnik/inuevesto-vojvodinjo An6 23. aprila., Drugi dan ob 6. uri zvečer je poročil ■ cesarsko dvojico dunajski knez in nadškof Raušer vpričo 70 škofov in nadškofov in v navzočnosti mnogoštevilnih1 naja zagledal je dan Rudolf, ki naj bi nosil > dostojanstvenikov v avgnštinski cerkvi. po očetukrono avstrijsko. Popisovati veselja ' Po Vestnih mestnih in skromnih vaških Pi mogoče, še manjc pa povedati, koliko do* <> cerkvah-širne"Avstrije so se dvigale tedaj k brega sta storila oče in mati ob tej prilikiJi.i Bogu> vroče molitvi »vernih podložnikov, pro- — Svojega sina,- kakor tudi - drugih- svojih sečih"blagoslova presvetlega cesarja in nje^ » otrok se je cesarica s posebnon ljubeznijo- govO ljtibezr#to"dražico.i 1 oklenila. Vsa se je žrtvovala njihovi; vzgoji. Takoj ob tej priliki že je storila mlada Kako JeJ Je žarela ljubezen iz oči,, kedar je cesarica veliko dobrega ubogim svojim pod- sv0Jim otrokom napravljala božično veseljeJ , r ložnikom; koj prvi dan je podarila 50 tisoč Do let do poroke nadvojvodinje Ma- goldinarjev revežem, ' r,Je Valerije . obhajala se je božičmca kot dru- - tr , , ... , . . . žinski praznik v cesaričinem salonu. Sama je t Kmalo po slavnostnih dneh sta se od- ^ J ^ božidno , peljala novoporočenca na Češko v Prago, kjer g imernimi darovj. vsem ^ ^^ sta položila temeljni kamen župnijski ccrkvi posebno gfc bUa zadnjfl na tortam. V hpu si je pridobila mlada ce- ^ nečakinja Elizabeta, hčerka Štefanije, sarica s svojo IjubeZnjiVbstjo srca Čehov. u je ^ svoje ^ma{si vedno ^_ Cesarica Elizabeta prvič na > ,ePšc božične darove- Slovenskem. Smrt pi^estolona^lednika Dne 5. marca 1855. leta se je rodila prva Hudolia. hči Zofija, katero pa je neizprosna smrt utr- Težko bilo je cesarici že takrat pri srcu, gala že 28. maja 1857. cesarskima roditeljema, ko je njena najstarejša hči Gizela odhajala na Dne 12. julija 1. 1856. pa je podarila cesarica Bavarsko; prestrašen pa jc bil udarec, ki jc presvetlemu soprogu novo hčerko, princcsinjo zadel njeno materino srce dne 30. jan 1889, Gizelo. Istega leta je potoval cesar s cesarico ko jc zvedela strašno novico o smrti presto-na Štajersko in Koroško. Ko sta se napo- lonaslcdnika Rudolfa. V onih dneh bridkostih tili Njiju Veličanstvi na Laško meseca novem- se je bilo bati, da bo cesarica podlegla brez-bra, rse ustavita i za nekaj časa »v Ljubljani, mejni bolečini. A tu seje zopet enkrat po-kjer je praznovala cesarica tudi svoj god. kazalo, da utegne duša žene biti krepkejša, Njene ljubeanjivoetii in miline dolgo niso mogli kakor najmočnejšega moža. Po prvih pojavih pozabiti Ljubljančanih iNa povratku z Laškega grozne bolečine in obupnosti pomirila se je sta bila visoka gosta t roopet na Slovenskem, cesarica nepričakovano hitro in od mrtveca Iz Gorice , sta obiskala dne 10. marca 1. 1857. sina šle so ji misli tja k soprogu, k cesarju, čudovito postojinsfco jamo. Kdor je bil takratr.kateremu strašne novice še niso bili sporočili, notri^ je. imei iprilifciOi |>o večkrat in čisto' od Ker n,a celem dunajskem dvoru, med vsemi , blizu videti. Njiju Veličanstvi.' Cesarico ^so no- generali in častniki v obližji cesarja se ni sili Vtrnaslon)ači( cesar pa je^ stopal tikza. njo znašel nihče, ki bi imel toliko poguma in spre-po Uh pozemeljskih prostofibriir f jel to žalostno nalogo. Razburjeno so se po- svetovali, kaj je storiti,.ko naenkrat cesarica , Cesarica mata. vstane in izjavi, da hoče sama sporočiti ce- Dne avgusta i l)85fiii zjutraj >na ivse zgo- - i.sarju smrt sinovo ... daj oznanjevali so topovi fw> vsehmestih av-nn- To je bila pač najtežja ura vživtjenjrte strijskihi veselo* novico./< i štel je, kolikokrat bodo "počilir Kajti dvajset, utajevanjenrise je morala boriti, da bi z nežno in edenatrel naznanja; da se je rodila cesarju ''roko * dvignila cesarja-iz strašne'nesreče,; ona, <>/ hči, prestolonasledniku j pa jih gre sto in ecten,: ki jesamabila tolažbenajbolj1 potrebna?; "'In > Ko so oglasi i (dvaindvajseti strel, bila je go- kako je cesarica izvršila to nalogo^ spoznamo' tovanovicajnia seje rodil vladarjuosin, na- iz onih''znamenitih besedi^ katere je vladar m< slednikma iprestoln. V Laksenburgu blizu Du-; malo dni po tem strašnemv,dogodku izrekel državnozborskemu odposlanstvu Očitno in glasno, da bi jih slišali ne samo njegovi narodi, temveč vsi čuteči ljudje na oeli zemlji. Takrat je govoril cesar v sprejemni sobi cesarskega dvorca v bolestnem ihtenju in joku spomina vredne besede: „Koliko se imam v teh težkih dneh zahvaliti svoji ljubljeni soprogi cesarici, kako velika podpora mi je bila, ne morem povedati. Ne morem se dosti zahvaliti Bogu, da mi je dal tako tovarišico življenja. Povejte to vsem ljudjem; čem bolj se bo to razširilo, tem bolj vam bom za to hvaležen." Bolj zgovorno se ni mogla izreči zahvala tisti, ki je bila njemu v največo tolažbo v silni bolečini. . . Zadnja bolezen. Od dne 30. jan. 1889. oblaki otožnosti niso več zginili z njenega čela. Bolj ko kedaj poprej ogibala se je javnemu življenju, veliko je popotovala, da bi našla uteho svoji bolni duši. Če je bila v domovini — in to je bilo redko kedaj — je najrajši bivala v Laincu. Letos pa, ko so se narodi cesarstva veselo pripravljali, da proslavd jubilej svojega vladarja, prve dni meseca julija izncnadi vse nemila vest, da je cesarica nevarno zbolela, in da pojde sredi julija po nasvetu zdravnikov v zdravilišče Nauheim, Bila je že prej bolna na živcih, a sedaj je pritisnilo še razširjenje srca. V Nauheimu se ji je kmalu začelo boljšati zdravje in 29. avgusta je že toliko okrevala, da je zapustila Nauheim in se preselila v Territet na genevskem jezeru, kjer je morilčevo bodalo končalo blago njeno življenje... Cesarica Elizabeta dobro t-nica. Naša cesarica je bila dobrega in usmiljenega srca; Največje veselje jej je bilo, če je mogla utešiti stanje bolnikom in ubožcem* Kedar so z bojišča dospevali ranjeni vojaki na Dunaj, hodila je cesarica od bolnišnice do bolnišnice, pristopila sedaj k temu, sedaj k onemu ranjencu, hvaleč sedaj hrabrost jednega in poprašujoč druzega, kaj mu srce poželi; v takih trenotkih je ona na vse drugo poprej mislila, kakor ndse. Tako je velikrat stala poleg bolnikov z nalezljivimi boleznimi in jih tolažila, in dostikrat so jo morali spremljevalci prositi, naj se ne podaja v preveliko nevarnost. Ona je tisoč in tisoč revnih ljudi bogato obdarovala, in pogostokrat je ona to Storila skrivaj, da ni vedela levica, kaj dela desnica. V vsem cesarstvu je • malo dobrodelnih zavodov, plemenitih vstanov, svetih hrpmov božjih, zavetišč, samostanov, katerim pna ni bila dobrotnica ali pokroviteljica. Ako je bivala v katerem mestu koli, nikdar ni opusitila obiskati v bolnišnicah slepih, gluhih, sirot in ubožcev. Velike so svote, katere je cesarica vsako leto darovala v plemenite namene. Tukaj smo samo nekaj malega omenili. V srcih tistih, katerim je plemenitost, cesaričina ublažila gorjč, ostalo bo ime cesarske dobrot-nicc nepozabljivo. Še nekaj dogodeb iz njenega življenja. Ne poje zastonj cesarska pesem o njej kot „ljudomili cesarici". Znanih je toHko pri-povedek o njeni priprostosti in postrežljivosti, o njenem usmiljenju in nad Vse blagem srcu, da se je bode spominjal priprosfri narod še pozna leta, kakor sc pommja Jožefa U) 1' Ko je hodila nekega dne, kakor navadno brez spremstva po krasnih nasadih v mira- 1 marskem parku bfizu Trsta, je začelo nena- < doma deževati, in kmalu je lil dež, kakor iz škafa. Cesarica je bila slednjič prisiljena, da si poišče strehe v neki votlini'v parkti in v 1 isto votlino je pribežala malo preje majhna šolarica, da se ubrani dežju. Ko zapazi otrdk, j da se bliža neka imenitna gospa, se hoče s početka skriti, ko jo pa visoka dama prijazno nagovori in se napram nji tako ljubeznjivo obnaša, postane kmalu zaupljivejša in se jame i pogumno z njo ražgovarjati. Cesarica < i je. kmalu zvedela vse razmere svoje mlade to-varišice. Ko pa dež le ni prejenjal* je menila mala deklica, da bi bilo le bolje, ko bi odšla > domu, ker stariši bi bili sicer ža njo . v pre- ' velikih skrbeh. „Prav imaš, dete moje, stari-šem se ne sme delati nikoli skrbij, in ker, si tako pridna, te bodem jaz sama spremila s ; Arnold Fattorini in utonil. Cesarico je to svojim dežnikom do donia." Tako je dejala močno pretreslo in dala je njegovim starišem cesarica in spremila otroka v nalivu prav do izdatno podporo. Pozneje jim je dala cesarica kblpdvdra, v čegar bližini je otrok stanoval, ža BoŽlČ Se'4000 gld. iz zasebnega premože- ' Tu se poslovi cesarica od svoje mlade varo- nja. Šest laških pomorščakov, ki so se pri A^anke.ter jiidisvoj dežnik z besedami: „Tako, isti nezgodi rešili, je dobilo po 300 gold., in tu vzemi, da imaš za vsak slučaj dežnik, pozneje pa vsak še ravno toliko. — < ker ne dobi se vselej ljudij, ki bi koga sprem- Blizo Dunaja je živela starka s stojo ljali domu." Presrečna biti deklica domu, kjer hčerko. Siromašna se je živila s jjleterijem košev pripoveduje dogodek, in' k6 so hiteti stariši in pletenic, katere je nosila hčerka na prodaj. n$i kolodvor, da bi se zahvalili dobri, gospej, A zima je, bila huda; matere se lo$i, bol^en. je že ni bilQ i več rtukaj, toda železnični slu- Kar je bilo prihranjenega v hiši, porabili sta žabniki so vedeli povedati* kdo je to bil — za zdravnika in zdravila. Pridna hčerka tru- namreč cesarica. Njen dežnik pa hrani družina dila se je na vso moč, da si prishriH den&rja ■'kot svetinjo. ' ' za sfe in za mater. Nekfegd jtitra žgotlaj'bprti 1 V Amsterdamu sta čakali pri zdravniku si pletenic, kar jih je ihiela gotovih, da bi Metzgeriu poleg druzih bolnikov tudi dve jih nesla v mesto na prodaj. Med potom je gospej' jedna slabo, druga pa sicer preprosto,, računila, koliko l)i li mogla skupiti, kaj bi li i(1 ali .vendar elegantno opravljena. Prva se obrne nakupila za denar. A pot je bila dolga. Trudna k sosedi in redet „Oja, 'to čakanje je grozno: sede pod tanko smreko;-da si počije. • ali imate vi morda kakega otroka'doma ^ — Kar prMe po pbti gospa. Ko vidi ža- ,,'Ne*' — „In ko pridete domu, aH morate lostno deklico; sede poleg nje in jo vpraša ' Še sobe ppsfcravljati?'' — „Tega meni ni ljubeznjivo, kam gre, kako ji je? Dekle ji po- trebi mqjiljudje vse to uredč". — puhate toži svojo revščino. T^o živo in odkritosrčno pa vendar sami?" — „Tudi ne, kosim v go- je govorila, da se zaleskeče gospe} solza usmi- stilni." ~ „No, če pa nimate prav nobenega Ijenja v očeh. Malo pomisli, pa pravi: »Dobro, dela, bi me pa pač mogli pustiti naprej m da sva se sešli danes. Meni treba dosti ple- počakati, da jaz preje opravim." — »Prav tenic v gospodarstvu. Če ti je prav, kupim rada", je rekla gosposki ni bila nihče i drugi jifc od tebe, da ti jih ne bo treba nositi v ko cesarica Elizabeta avstrijska. mesto." Deklici je bilo prav. Gospa stopi na Ko-'se je cesarica nekoč sprehajala v''pot, pomigne strežaju, ki je čakal tahi blizu angleškem kopališču Cromer ob bbrežju, se in mu izroči plietenice; potem seže v žep in ' jc nakrat habralo silno ljudstva. Vprašala je, plača deklici blago, za vsako pletenico po l&j to pomeni, in zvedela, da je delavec cekin. Zavzeta strmi deklica na toliko boga- JValter Moules pri kopanju utonil. Cesarica stvo; še zahvaliti se ni mogla. Ko povzdigne je odhiti takoj na njegov dom ter dobila - oči, gospe ni bilo več blizu, odtegnila se je tam njegovo ženo, ki je, nič hudega sluteč,' zahvali. Še je strmela deklica na denar v sVoji delila otrokom kruha. Stopila je k nji in roki, kar pride Župnik po potu. Vesela mu rekla? „Ljuba moja, zadela vaš je nesreča, ka- pripoveduje deklica, kolika sreča jo je doŠla. tero bodete morda ložje čuli iz ust avstrijske »Kakor nebeška kraljica je bija gospa pred cesarice, nego da bi Vam to sporočil surovo, menoj! Tako bogato me je obdarila, pa še za- ,kak.sosed: Vaš,mož je utonil; molite zanje- hvaliti se ji nisem mogla. Da bi le vedela, govo dušo .in skrbite za svoje Otroke." Ce- kdo je", tožila je deklica. Župnik ji pa odgo- sarica> se je takoj odstranila, ker že so nesli vori: „Res je gospa blaga kakor hebeška kra- mrtvo truplo v hišo. Zvečer pa jeptirifsel ljica; Angeljsko sfee ji bije v p^sih. Ojia je dvorni sluga udovi 4Q0 funtQv,; šjfejrliflgov. V cesarica avstrijska Elizabeta!"/, , n, ,, Ko se je ne^ .vozila cesarica ; s, parni- To pov« 4oi»a, svoji bolni materi, katera kom Greif je te udaril ponoči v majhno laško z hčerko vred goreče moli za'blago cesarico kadijo. Pri'tem je padel v morje pioftiorščak itt za celo avstrijsko ;hiS0. ' .•i. - i / f ' , - • • _ —; '__'_ i 1 i i Razgled po svetu. Pri posvetovanjih glede nagodbenega vprašanja sta se zjedinili vendar obe vlad j, avatrijska in ogrska, ta vsak slučaj v glavnih točkah Ker je pa ogrski mi - aisterski predsednik'svojimi tovariši zahteval, d« naj se snide avstrijski drtavni zbor, ki bi iavolil odposlanstvo, kojega naloga bode določiti, v kakflnem razmerju naj plačujete obe državni polovici za skupne državne stroftke — akopram je že naprej gotovo, da se odposlanci ne bodejo sporazumeli glede plačevanja k skupnim stroškom in bode morala to določiti krona — skli-i cuje vlada avstrijski državni tbor na dan 26. .eptem-», bra ,k novemnnasedanju. Grtfi.Thu« hoče predložiti državnemu a boru nagodbene peedlege io ponuditi nem* ikim divjakom . Je enkrat, priliko, da se poprimejo resnega dela. A brezobzirni avstrijski Prusaki, ki stavijo svoje neumnosti višje nego avstrijske državne koristi se le sopet pripravljajo in vpijejo po svojih listih 0 na-daljni obstrukoiji. Najbolje bi seveda bilo, da vlada > sploh ne bi.>klicala državnega abota, marveč razpisala nove volitee na. podlagi novega volilnega reda. SptoSna, neposredna in tajna volilna pravica in dala avstrijskemu državnemu zboru krepkih, delavnih mož sa ljudstvo in spravila sedanje kričače is sbornice ali vsaj potisnila v neznatno manjlino. Ruski ear Nikolaj je predlagal po svojem mini-aUu aa vnan je at vari, grofa Mura vije v-u vsem velevlastim, da bi se aeSli n* posvetovanje glede splošnega razo- roževanja. Z veseljem je pozdravljalo časopisje mirovni oklic carjev kakor tudi rasna dilrovna društva, le Francozom ni nič kaj vSeč. Pozabili namreč ie niso Alza-oije in Lotaringlje, katero eo jim ugrabil Nemci l.11870 Svojo nevoljo nad tem sopokazaltda eoipoktleaK svojega poslanika is Feirograda. Tudi AngVeži so precej hladni nasproti plemenitemu carjevemu predlogu. Razdivjani Turki ao napadli copet krščanske Armence, požgali več vasij in jeden armenski safoostan. Jako grozovito so umorili več Armencev, slasti so poklali mnogo ieMV in otrok. Kedaj bode pač sa vso Evropo* srametilaegu počenjanje krvoločnih mobemeda-nov konec I? Na Francoskem je odstopit vojel* minister Ka-vanjak (Cavaigaac ). Vzrok odstopa je zahteva drugih ministrov, da se obnovi Drajfusova pravda, ker hoče neki tako javno mnenje. Naslednik Kkvanjakov je ge-neral Zurliaden. V Afriki so premagaM Angine! ped poveljstvom -Kičener-jevim dsrviSa pri anestu Omdurmabn. Mesto bo zasedli natoAagleži. Aaglo-egipčenska aojna sila je Štela okrog 23 000 mol; število čet. kalifa Abdulahi so cenili na 50 000. Kal fova armada je vsa razkropljena, nad pjlovico je ranjenih ali mrtvih. Kalila samega, ki je pobegnil, zasledujejoJ Angleži. 8 to smago ao' pridobili Angleži zopet v svoje roke Sudan. Razgled po Slovenskem. Vseslovenske delavske slavnosti, katera bi se imela vršiti prihodnjo nedeljo, dne Ii8. septembra, ne bode letos radi groznega umora Nj. Veličanstva cesarice Elizabete. Preložila se je na spomlad. Birma in kanonično obiskovanje v ljubljanski škofiji. Premiloatni g. knez m skof bodo delili letos zakrament sv. birme po naslednjih lupnijah: 25 septembra v St. , .Jerneju, 26. na Raki, 27. v LeskovOu, 28. na Trebel-... nem, 29. na.Mirni, 30. aa Čatežu pri Trebnjem, 1. oktobra v Št. Lovrencu oh Temenici, 2. v Trebnjem, 3. na Krki. i Osebne vesti. Za-žopnijo St. JoSt nad Vrhniko je "^prsaemoven gosp. Fr. Lakunyer župnik na Grahovem, i.-jOosp. Anten Meseg^.kaplan v Selcih, je prestavljen kot 0je kaplana iv. &ttihel dotipiAeigelj.giie iB>Poljan/t kot kapelan v Senožečerfn0g*Valentin Ječmen, » Oves, » Ajda, Proso, » Koruza, • Krompir, > Lete bkU. Grah, > Fižol, > Maalo kgr. Mast, Speh, svež » «L|k*j gl- kr.l 91 40 Špeh, povojen, kgr. _ 70 t # 7] 20 Surovo maslo, > — 80, 6! 60 Jajce, jedno . . . Mleko, liter . . . — 3 • • 6 50 — 8, , , 9, 60 Goveje meso kgr. — • e 660 Telečje » » . — 55 a • 6! 40) Svinjsko > » . — 56 # . 2 60 KoStrunovo > » . — 36 14 _ PiSan ec..... — 45 • • 12 — Golob..... — 18 12 — Seno, 100 kgr.. . 90 # # 1 _ Slama, » » . . 80 _ 70 Drva trda,4kub.mtr. 6 40 • • — 60 > mehka . . . 4 60 1 alTujKovaški meh" srednje velikosti, všpičene vrsto, čisto nov in prav dober, se ugodno proda pri Avguštinu Žabkarju v Ljubljani, Marije Terezije cesta. ttooaoaoo&oooooooooot i 354 1-1 Tužnim srcem javljamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je vsemogočni poklical k Sebi iskreno ljubljenega, nepozabnega in dobrega našega soproga, oziroma I očeta, brata in strijca Anton-a Povše j posestnika, gostilničarja in trgovca danes v nedeljo, dnč 11. t. m., ob \'t4. uri popoldne, po dolgotrajni, mučni bolezni, večkrat previdenega s sv. zakramenti za umirajoče, v 67. letu starosti. Pogreb pojde v torek, dn6 13. t. m., ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti St. 19 v Štepanji vasi na ondotno pokopališče. kjer bodo položeni zemski ostanki nepozabnega pokojnika t rodbinski grob. I Svetev maSe zaduSnice brale se bodo t podružnični cerkvi sv Štefana in v raznih drugih cerkvah. J Blagega pokojnika priporočamo r pobožno molitev in prijazen spomin. j V Štepanji vasi, dnd 11. septembra 1898. Karlja Povše roj. OoUl, soproga. — Tone, Ivan, Fran, Joalp, sinovi. — Frančiška Aniid roj. Povše, Ivana Mahkoveo rojena Povše, Antonija Povie, hčere. — Fran Povše, dež. odbornik in drž. poslanec, brat. — Uršula Weaaner roj. Povše, sestra. — Nečaki in nečakinje. Zahvala. Vsem, kateri so ob dolgotrajni mučni bolezni in smrti iskreno ljubljenega, blagega in nepozabnega našega soproga, oziroma očeta, brata in strijca, gospoda Anton-a Povše gostilničarja in posestnika v Štepanji vasi kakorsibodi izrazili tolažeče sočutje, posebno preč. duhovščini St. peterske župnije za mnogokratni obisk in duhovno tolažbo, osobito prečastitemu, blagemu gospodu župniku M a I e n S k u, darovateljem vencev in spremljevalcem pogreba izrekamo najtoplejšo zahvalo. Bog povrni! V Štepanji vasi, dn6 14. septembra 1898. Žalujoči ostali. Zastonj 319 (12-4) nikjer ne ivajo! Velika zaloga bicikljev in poljedelskih strojev 1 Kdor pa hoče kupiti iz-/ vrsten in trpeien šivalni \ . . , , . ' . k«, l.u,viA ceneje kakor kje stroj za 5% ceneje kakor kje \ J ' drugej, ta naj se zaupno obrne \ drugej. na prvo in najstarejšo tovarniško zalogo šivalnih in poljedelskih I strojev na Kranjskem Pozor! Franc Detter Ljubljana, Stari trg št. 1. Trdka vsprejema pod dobrimi pogoji potovalce i« zastopnike za deielo. Ceniki zastonj ia poštnino prosto. V zalogi »Katoliške Bu-kvarne« je izlila in ae dobiva po vseh knjigarnah ▼ Četrtem pomnoženem natisu za slo« venske gospodinje in kuharice prepotrebna knjiga kuharica ali navod okusno kuhati navadna in imenitna jedila. Spisala in in na svitlo dala Magdalena Pleivveis. — Tej novi izdaji je pridejan obširen dodatek, katerega je spisala M. Lavtižar. Vkljub temn, da je vs«e-bina knjige vsled dodatka zda-tno obširnega, kakor v prejgnih izdajah, knjiga obsega ▼ novi izdaji 898 stranij, ostala je cena stara, namreč za nevezano 1 gld. 60 kr., sa vezano v platno pa 1*80 gld-; po posti poslana 10 kr. reč. 1Q "" prod,m! h proste roke sa proda hi8a z vsemi gospodarnimi poslopji, mlin ih fužina zraven okolo 10 oral gojzda in 12 orM njiv in travnikov. Vse to je poldrugo uro od Št Vida ali Zatičine na Dolenjskem. Več pove 353 3-1 Anton Kunatek, trgovec, St. Vid na DolenjHkem. 100 10 300 Eli aa maaeo lahko pošteno zasluti sleherni ter povead bres zgub«, ako hoče prodajati postavil« dopuščan« srečke m državna pisma. Ponudbe na Ludovika Oesterreicher, Badapast VIII, Dutache«ass« 8. 681 10 2 353 8 Yizitniče priporoča Katol. Mana. Janez Schindler C. kr. Imetnik privilegijev 342 3 na Dunaja, III., 1., Erdbergstrasse 12 razpošilja brezplačno in franko cenike v slovenskem Jeziku (528) z več ko 300 podobami (10 3) raznovrstnih strojev in orodja za poljedelstvo, vinogradarstvo itd. Ceneje ko povsod druge}. Za blag« jamčim, dajem ns poskainjo, olajšujem plačevanje! Iščem krščanskih agentov. Obrniti se je naravnost na Jan. Sohindlerja, Dunaj, III., 1., Erdbergstrasse 12. Najcenejše se dobiva pri podpisani lekarni, ako se naroča po pošti, po kateri se odpošlje vsako, tudi najmanjše naročilo. Pogled mastnega trga In lekarne Ubald pl. frnkčczija 347 1S v Ljubljani. ■ ■'*'< "h . • . ' '----- Ubald pl.LTrnkoezy lekar pri rotovžu v Ljubljani priporoča sledeča zdravila: Doktor pl. Trsk6osy-ja želodečne kapljice. Dobro sredstvo za želodec. — Steklenica 20 kr. Jeden _____________tucat 2 gld. Ktils ItU. Varatv znamka. Doktor plem. Trnkoo*y-Ja odvajalno (čistilne) čistijo želodec. — Škatlja 21 kr., 6 SkaUjic 1 gld. 6 kr. - Pocukrona krogljice, l Skatljica 40 kr., 4 Skatljice 1 gld. Doktor plem. Trnk6czy-ja • pljučni in kalijev sok ali zelišfini s!rup, se- nponi stavljen i lahko raztvarljivim vapnenim železom, III ulll« UtiSa kaScIj, raztvarja sliz, ublažuje bol in kafielj, ■ vzbuja slast do jedi in tvori kri. — Steklenica 66 kr., 6 steklenic 2 gld. 60 kr. Doktor plem. Trnk6c*y-ja s a ali drgnilni cvet (udov nrnt nclfl cvet, Uichtgeist), je kot Ul UlllldIVI bol uteSujoče, ublažu- ■ joče drgnenjo za križ, roke in noge, kot zopet poživljajoče drgnenje po dolgi hoji in težkem delu i. t. d., priporočljiv. - Steklenica 60 kr., 6 steklenic 2 gld- 60 kr. VaratrTinamka- krogljice Doktor pl. Trnk6ossy-ja S tinktura za — kurja očesa, izkuSeno sredstvo zoper boleča kurja očesa, bradovice, utrpnjenje kože, žulj« in ozebline. Ima to veliko prednost, da se samo le s priloženim čopičem bolani del namaže. — Steklenica po 40 kr. 6 steklenic 1 gld. 74 kr. HERBABNT -Jev podfosfornasto-kisli ap&e&o * tolozui slrap. Ta 28 let z največjim uspehom rabljeni prsni sirup raztaplja sles, upokojuje kaielj, pemanjinje pOt, daje slast do Jedi, pospešuje prebavljanje inredU- nost, telo Jačl in krepi. Železo, ki je v sirupu v lahko si prisvajajoči obliki, je jako koristno za narejanje krvi, razstopljive fosforne - apnene seU, ki so v njem, pa posebno pri slabotnih otroolh pospešujejo narejenje kostij. k 726 20-20 Cena steklenici Je 1 gld. 35 kr., po poitl 20 kr. ve6 za zavijanje. (Polsteklenic ni.) fftf~ Prosimo, da ae vedno izrecno zahteva Herbabny-Jev apneno - železni sirup. Kot znak izvora se nahaia v steklu in na zamaSku Ime, ,Herbabny" vtisnjeno z vzvišenimi črkami in nosi vsaka steklenica poleg stoječo uradno registrov* varstveno znamko, na katera znamenja naj se blagovoli paziti. 239 18 Osrednje skladišče: Dunaj, lekarna „zur Barmherzigkeit" m/l, Kalseratrasse 73 in 78. V zalogi skoro v vseh lekarnah aa Dunaju fn v kronovlnah. Zarezano stresno opeko (Stranglilz-OielizMitl) , prešano opeko za zid in navadno OpekO za zid ponujata po znatno znižani ceni Knez & Sup&nčič 294 12 tovarna za opeko v Ljubljani. > v V V V Vožnje karte ln tovorni listi 312 8 Kraljevi belgijski postni parnik Red Star Lirde iz Aiitverpna naravnost v Novi Jork in Filadeffijo. Koncesijonovana od visoke c. kr. avstrijske vlade. Pojasnila daje radovoljno koncesijonovana potovalna pisarna E. Schmarda v Ljubljani, Marije Terezije cesta štev. 4, pritličje na levo. 362 25-14 priporoča po nlzkej ceni Katoliška Tiskarna v LJubljani. ttfsega ozira vreden ter icw*£ isdriek je a kraajskik flnhiMU m*.i*t$c*u Mk*r 178 lo „JCrig(av" J. Klraer-j« ▼ IJnMjani. Po rrof Čistosti ia veiikj atnrilni moči a ielodee je U Igugi&a rsaf* frifK>ro6er*n;* Tredas. Kot krepftalDO P>-jaftc n«; hi »ii U Hker t vsikem gorpodmjstru. K* prod*; je t lekumah gg M. VusUM ia CWJ pL Tr*k6exy, kakor ta& ritmom* pri vseh prodajal«* MHhl«i ia ▼ ii>iumIJi> 26—25 99 J*ko pnpravna »epoa ks,iiic», rt sa potrebo tsr posebno za potoraaje, »•**' »«« bf«* o&telja priučiti ■emščine, j« slovensko - nem*ki S- »Slovarček', 3 in za angleščino pa slovensko - sngletki 351 51 ,ANGLEŽ', po 55 kr. k^mad. poMnioe proeto poveod. dobi se pri izdajatelju Jo«. Pa tli in u v Ljubi jan i, Marijin trg Mv. 1, kakor tudi v mnog b knjigarnah. s« 7 Slovenci in Slovenke! Prava kava družbe sv. Cirila in Metoda, kataro dobit« t vsaki prodaj alnici, d4 najboljii skus in lepo barvo Srni ali mlečni kavi ako jo k isti rabit«; torej sahtevajU 1« p»fM< t« taborno ClaTmt zalaoataU Ivaa Jebačin, Ljubljana. liniment Capsici compos. SSl 22 ts -J«Te t Prs|l sila yt ootoit. ponodio* pe tr. 70 kr ia 1 pd. v vaeklekarnah 2twnivstu prlijnbUana lsw I "l sdraTilo Ur knuke ket 707 »-iS Rkhter-jev liniment 8 jtag1 it prrndnoet le t rane marke .mirt" ket prt ilstia leva v Praft. Ivan Kordik priporom svojo zalogo ra*nlh~ffalaaterlj«kih Udelkov in drob-nine na drobno in ia gospode trnovo« na debelo. __i___s • .. w -----— «vew. «t 3 _. vi a . t " ^ Mdlarj6' livlVJe, čevljarje in trafikante. v m u s !S,tllalČVJe: Žli0°- T,,i0° tn no*« r. lesenimi, kodnimi in (Sionove) obče 10-14. » elptka-drfaji. - Zunanja naročila 86 točno in po nizkih cenah zvrše. Oa*ovoroi urednik : Aedrej KM««. TisU .K»UxliU» T\*k*rna.