CFIJE, 12. JANUARJA 197:* — ŠTEVILKA 2 LETO XXVf — CENA 1 DIN GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC NAŠ PRISPEVEK Večino ljudi moti neureje- nost, nestabilnost, neodgo- vornost, ležernost.^ Moti jih posebno takrat, kadar ti po- javi povzročajo socialno, ekonomsko in politično ne- gotovost, ko začnejo ogro- žati njihove pravice v odlo- čanju, vplivanju, delitvi do- hodka itd. Navadili smo se živeti v demokraciji, samo- upravljanju in socializmu. Zdi se nam, da nam tega nobeden ne more vzeti, pa čeprav še nismo z vsem zadovoljni. 21. seja Predsedstva ZMJ in govori tovariša Tita pa so nam zelo odkrito in jasno pokazali, da moramo marsi- kaj sami spremeniti. Celjski komunisti so v de- lovnih organizacijah in kra- jevnih skupnostih organizirali zelo odprte razgovore o sta- liščih 21. seje. Komunisti so ocenili, da so bili Titovi go- vori zelo dobro sprejeti med delovnimi ljudmi. Zahtevali so, da se politično oceno in stališča tovariša Tita ter predsedstva ZKJ dosledno spoštuje, upošteva in reali- zira na vseh nivojih. Rekli so, da je premalo, če damo tej oceni in smeri manifesta- tivno podporo, ne da bi jo upoštevali in vnašali v akcij- ske in delovne programe vseh organiziranih družbenih sil, posebno še organizacij ZK. Obsodili so dosedanjo prakso, da je moral Tito od Splita do danes stalno izpo- stavljati svoj ugled in avtori- teto, da bi se premostile kri- zne situacije v Jugoslaviji. Ko pa so se stvari začasno umirile, je teklo spet vse po starem. Veliko odgovornost za to nosijo najvišji forumi ZKJ in posamezni odgovorni komunisti v teh forumih. Takšna nedoslednost v najviš- jih organih ZKJ je pognala ko enine tudi v bazi. Komu- nisti v organizacijah so sa- mokritično ocenili tudi last- no dejavnost. Ugotovili so, da so bili preveč popustljivi do pojavov tehnokratizma in birokratizma, skratka do vse- ga, kar je hotelo počasi a vztrajno prevzemati samo- upravne pravice delovnih ljudi v svoje roke. Premalo so se tudi idejno-politično usposabljali za spopade s iemi pojavi. Posebno že za- radi tega, ker so tudi med njimi nosilci takih pogledov V delovnem pogledu 21 seja predsedstva ZKJ ni pre- senetila celjskih komunistov. So sredi realizacije pomemb- nih nalog, ki stojijo pred celjsko komuno. Srednjeročni razvo]ni program, družbena in ekonomska integracija, samoprispevek za otroško varstvo in osnovne ole so Obveznosti, ki bodo zantevale veliko naporov, enotnosti in Odgovornosti celjskih komu nistov S takim načinom dela po bomo tudi dali največji prispevek k realizaciji sta- ^^šč 21. seje ZKJ STANE SENICAR VARIANTE HITRE CESTE KRITIKA STROKOVNIM SLUŽBAM IN CESTNEMU SKLADU SLOVENIJE ODLOČILI SO SE ZA SKRAJNO SEVER- NO VARIANTO HITRE CESTE. SAMO TAKO BI BILA BODOČE CELJE IN PO- VRŠINE V SAVINJSKI DOLIN! NAJ- MANJ OŠKODOVANE Dolgo se že križajo kopja in misli o tem, kako bo po- tekala hitra cesta na celjs- kem območju. Varianta sledi varianti in vsaka ima še ne- kaj podvariant. V ponedeljek pa je bil v Celju sestanek, ki prav gotovo pomeni odlo- čen korak naprej pri razre- šitvi problemov okoli bodo- če trase hitre ceste. Udele- žili so se ga predstavniki družbeno političnega življenja Celja in Žalca ter posamez- nih strokovnih sliižb. Inž. DUŠAN BURNIK, ki je sestanek vodil, je uvodo- ma poudaril, da razpravljajo v tako širokem sestavu zato, da bi lahko čimbolje osvetlili stališča in razloge, ki zago- varjajo to ali ono varianto. Poleg tega je nastopil tre- nutek, ko bo potrebno odloč- no povedati, za kaj smo in za kaj nismo ter predloge spo- ročili cestnemu skladu. Kot predsednik celjske ob- činske skupščine je pK)vedal, da so ob vseh raznih materi- alih in dokumentih v Celju vedno zagovarjali varianto, ki bo čimbolj odmaknjena od mesta Celja, ne samo sedanje- ga, ampak tudi tistega, ki se bo razvijalo, in pri tem upo- števali, da bi trasa uničila čimmanj površin. Tako so se odločili za severno vari- anto, se pravi za cesto pro- ti Savinjski dolini. J02E JAN IZ Žalca je de- jal, da so tudi pri njih in- tenzivno spremljali dokurhen- te o hitri cesti in da jim ni- kakor ne ustreza severna va- rianta zaradi vodnogospodar- skih odškodnin in škode na kmetijskih površinah. Kme- tijski kombinat je ugotovil, da so stroški severne varian- te drugačni — večji ~ kot to ugotavlja elaborat. Prihaja do občutnih razlik v korist ju- žne variante, katero Žalčani tudi predlagajo. Menil je, da je potrebno ponovno preve- riti podatke, ki ne ustrezajo resnici. Nismo pa E>ozabili na skrajno severno varianto, ki gre po obrobju doline, je dejal Jože Jan. Ta bi bila primerna tudi za Velenje in Mozirje. Inž. Dušan Burnik je de- jal, da južna varianta ne ustreza Celju, ker bi sekala mesto. Namreč — urbanisti- čni razvoj mesta Celja pred- videva stanovanjske soseske kjer jih danes , ni, bodo. pa. čez petnajst let. Podatki o izgubljenih povr- šinah so izredno zanimivi. Pri njih je potrebno upošte- vat; razvoj Celja in tudi iz- redno dragocenost vsake, še tako majhne površine, na ka- teri je mogoče pridelovati hmelj. Po južni varianti bi bi- lo uničenih 177 hektarjev, mo- tenih pa 135 hektarjev povr- šin. Pri severni varianti bi izgubili 205, motenih pa bi bilo 413 hektarjev. Pri skraj- ni severni varianti pa gre za izgubo 26 hektarjev površin ter 19 hektarjev drugih, manj p>omembnih. Inž. JURE SADAR je de- jal, da so morali prej kot pasivni opazovalci vrisati ju- žno varianto, ko imajo mož- nosti kreativnega sodelovanja pri izbiri bodoče trase, pa je drugače. Kritiziral je cestni sklad Slovenije, ki je gledal gradnjo bodoče ceste samo skozi dinar, ne da bi upošte- val ostale pomembne dejav- nike o raavoju posameznih območij. »Podprli smo sever- no varianto, vendar obsto- ji grenka slutnja, da se je sklad 'zopet odločal samo glede na sredstva,« je dejal inž. Sadar in zahteval, da sklad sprejme najustreznejšo in ne samo najcenejšo vari- anto. Tudi drugi so bili mnenja, da je bil pristop sklada k izbiri variante izredno teh- nokratski in cenjen samo skozi dinar. Inž. Dušan Bumik je za- ključil sestanek z besedami: »Menim, da vsi želimo, da se to območje ugodno razvi- ja. Zato lahko predlagamo cestnemu skladu severno va- rianto, ki bo še najmanj o- škodovala zainteresirane. S tem pa ni izključena mo- žnost Ea še kakšno boljšo, ustreznejšo varianto.« M. Seničar JAKA 2URAJ, s Klak pri Pilštanju doma, je stari znanec domačij daleč naokoli. Njegov sloves gre tudi preko kozjanskih meja, zakaj tam, kjer stoji njegova domačija, je Kozjansko. Posebno veseli so Jake s Klak takrat, ko sneg pobeli travnike irr njive. Tam od novembra, decembra, pa do februarja lahko vidite našega Kozjanca, kako jo maha s svežnjem pod pazduho po kolovozih in ozkih stezicah proti domačijam. Kaj je tisto pod pazduho, ve vsak otrok: ostro nabrušeni noži so, ki že od Jakovega šestnajstega leta povzročajo strah in trepet med za zakol godnimi kozjanskimi prašiči. Jaka ne ve natančno, koliko jih je spravil v klobase, pravi pa, da več sto. No, okoli trideset, štirideset vsako leto. Tudi letos, a manj — leta prihajajo, šestdeset jih bo kmalu imel. Samo sedem se jih je do sedaj »usmilil«, prav gotovo pa bo to številko še povečal. Srečno pot, Jaka, med kozjanskimi domačijami in veliko, veliko klobas! MILENKO STRAŠEK Celje Včeraj je obiskal naše me- sto tovariš Ban Kiroly, vodja sekcije propagandnega odde- ka Centralnega komiteja so- cialistične delavske partije Madžarske. S predstavniki našega družbenega in politič- nega življenja je imel krajši razgovor s temo: X. kongres madžarske socialistične parti- je in naloge partije na po dročju ideologije in propa- gande. Pri delavski univerzi v Slo- venskih Konjicah so organi- zirali sedem oddelkov raznih šol za izobraževanje odraslih. V oddelkih je vpisanih nad 150 rednih slušateljev. Naj- več od teh jih odpade na od- delek srednje komercialne šo- le, in sicer okoli 40. 0&ta,li obiskujejo delovodski šoli lesne in kovinarske stroke, poklicno šolo za voznike mo- tornih vozil, osnovno šolo za odrasle, oddelek ekonomske srednje šole in oddelek po- klicne šole za usnjeno kon- fekcijo. V vseh oddelkih so predavanja začeli že jeseni 1971, le v šoli za usnjeno konfekcijo bodo z njimi pri- čeli šele 1. februarja 1972. Dekleta pa se bodo izobra- ževala za potrebe konfekcij- skega obrata »KO-KO« indu- strijskega kombinata »KO- NUS«. Konjiška deJavska univerza pa ima v tem času še dve skupini delavcev brez- zapo- slitve, ki se v ustreznih teča- jih usposabljajo za dela na manj zahtevnih delovnih me- stih v lesno-predelovalni in- dustriji za potrebe LIP Slo- venske Konjice in za kovin- sko-predelovalno industrijo, za pK>trebe kovaške industrije v Zrečah. Tečaj v Zrečah obi- skuje nad 60 deklet in žena na tem območju, zlasti iz okoliških pohorskih predelov ter bližnjih naselij. Z izgrad- njo nekaterih novih proizvod- nih obratov in uvedbo večje- ga števila novih delovnih mest, ki so primerna za žen- ske, je to za okolico Zreč velika pridobitev. Medtem ko so pred nekaj leti v pro- izvodnih delovnih obratih tvorili moški veliko večino, pa se ta odnos že spreminja. 2e ob koncu leta 1970 in v prvi polovici leta .1971 je do- bilo primemo zaposilitev več desetin žena in deklet, letos pa v podjetju predvidevajo, da bo za nove delavke kalcih 40 do 50 ustreznih delovnih mest. V. L. : v R E rvi E : » ■ ■ ■ m m : Vreme bo precej usta- : S Ijeno, nočne temperature ; S bodo nizke. Jasneje in i ; hladne,je bo. Megla v kot- • ■ linah. ■ Na tretji strani začenjamo z novo rubriko Mladi govore o čem? O vsem, kar jih bomo povpraševali. Za danes bomo izbrali vprašanje — kaj zamerite starejšim? Na uredniški mizi se je našlo mnogo pisem in prispevkov bral- zev. V prihodnji številki bomo dali pismom bralcev več prostora. Samo nekateri ste zelo dolgi. Prav vesela novica — vsak mesec nagradna križanka. V zadnji številki časnika. v mesecu za pridne reševalce več dela in nagrad tudi. Včeraj smo imeli'v uredništvu prvo okroglo mizo — o krajevni samoupravi. Zapis s tega srečanja bomo objavili v 4. številki. Dopisniki, ne pozabite. Danes se dobimo v našem uredništvu, da bomo\fnalo pokramljali. Dragi bralci, v današnji številki si preberite re.portažo »Tri mi- nute do tragedije«, pa zapis »Vejica do življenja« in — prispevke »Otroci o samoprispevku«. VAS UREDNIK 2. stran NOVI TEDNIK St. 2 -— 13. januar 1972 UMRLA STA V BOLNIŠNICI Iz celjske bolnišnice so sporočili, da so šesti daji No- vega leta že zabeležili dve žrtvi prometnih nesreč na celj- skeoi območju. Umrla je OTILIJA SITAR, 40, its Zgornja gorice pri Pragerskem, ki se je hudo poškodovala v prf>ni€tni nesre- či na Silvestrovo v Veliki Pirešici. Umrl je ALOJZ POLAJŽER, Zi, iz Strmca pri Rogat- cu, ki se je poškodoval v Podplatu. HUDO POŠKODOVAN PEŠEC ŠTEFAN FIJAVŽ, 25, iz Stranic je vozil tovornjak iz Pristave proti Imenu. Skozi Podčetrtek je vozil s hitrostjo približno 50 kilometrov, ko je prišel s stranske ceste na glavno LEOPOLD MOTOH, 50, iz Sopote, ki ni slišal avto- mobila. Voznik je zavijal, vendar nesreče ni bilo mogoče preprečiti. Sunek je vrgel pešca petnajst metrov daleč. Do- bil je kompliciran zlom obeh nog pod kolenom. ČELNO V DREVO OSVALD DE ZAN, italijanski državljan, je prehitro pe- ljal po Ljubljanski cesti v Celju. Osebni avtomobil je zar neslo čez hodnik za pešce, kjer je čelno trčil v kostanj. Pri nesreči sta bila laže poškodovana sopotnika GIACONO POLIA iz Italije in MIRJANA PErTERNEL iz Celja. Škode na vozilu je za 5.(K)0 dinarjev. NI VIDELA AVTOMOBILA ALOJZIJA iMASTNAK, 9, iz Šempetra v Žalcu je ne- previdno prečkala cestišče v trenutku, ko je proti Vran- skemu vozil z osebnim avtomobilom VOJKO KALUŽA, 23, iz Lindela. Zadela je v bok avtomobila in padla po cesti. Dobila je pretres možganov in druge poškodbe. TOVORNJAK V TOVORNJAK RADOSI^V TRNAVAC, 23, iz Lunovega sela, se je na cesti Velenje—Slovenjgradec zaletel v tovornjak IVANA VRANJE5KA, 30, iz Ložnice pri Velenju, s prikolico pa je podn še del hleva VINKA PRISLANA iz Šaleka. Tmavče- vo vozilo je zaradi hitrosti zaneslo na levo stran ceste. Pri nesreči so bili poškodovani voznik Tmavec, RADOmR DAČIČ in TlilOMTR ŠAB.ŠINAC. Na vozsilih in hlevu Je škode zia 17.000 dinarjev. IZSILJEVANJE NA KRIŽIŠČU ANTON FIDLER, 34, iz Maribora je pripeljal v kraj Be- lo na cesti Celje—Rogatec. Na križišču je s stranske ceste prvozil RU]")OLF ŠVENT, iz Gotovelj in izsiljeval prednost. Osebna avtomobila sta trčila. Pri tem sta bila lažje poško- dovana .JOŽE BELE, 23, in FRANC SMEH, 30, oba iz Go- tovelj. škode na avtomobilih je za približno 10.000 dinarjev. PADLA JE S KOLESA ALBINA EERVAR iz Radeč se je peljala s kolesom pO cesti II- reda iz Vrhovega proti domu. V Hotemežu je pad- la s kolesa in obležala v nezavesti. Poškodovala se je po glavi. OVIRE NA KRMILU ALOJZ PRINŠEK, 35, iz Radeč, se je peljal z mopedom iz Jagnjenice proti domu. Na knnilu mopeda je imel tri mreže s steklenicami in krompirjem, kar ga je seveda ovi- ralo med vožnjo. Tako ni mogei izpeljati levega ovinka in je vozil po sredini ceste. Zadel je v osebni avtomobil FRAN- CA KUMELJA, 40, iz Njivic, ter si zlomil roko in nOgo. Od- peljali so ga v celjsko bolnišnico. - škode na vozilih je za 3.000 dinarjev. PREDNOSTNA CESTA ADOLF RECKO, 30, iz Celja, je vozil z avtomobilom Škoda iz Vojnika proti Celju. V bližini konjen'-skega kluba je s stranske ulice pripeljal na prednostno cesto, ne da bi se prepričal, če je prosta, voznik osebnega avtomobila STANISLAV PERC, 23, iz Celja. Pri trčenju k sreči teles- nih poškodb ni bilo, gmotno škodo pa so ocenili na na 4.000 dinarjev. PROF. EMILU KUNCI) V SLOVO Smrt je veiiko prezgo- dalj, komaj v 58. letu storo- sti, pretrgala delovno živ- ljenje profesorja Emila Klinca. Njegova življenj- ska pot se je pričela 29. aprila 1914 v Šentjurju ob Ščavnici. Osnovno šolo je končal v Šmarju pri Jel- šah, maturiral pa je v Ce- lju. študij na geografskem oddelku filozofske fakiil- tete v Ljubljani je zaradi vojne končal šele po osvo- boditvi. Ob okupaciji je bil s starši in družino izseljen na Hrvatsko. Ker ni hotel sodelovati z ustaško ob- lastjo, je moral zapustiti službo intelektualca ter se ssaposliti kot poljedelski delavec. Tedaj je začel so- delovati s partizani, kar je trajalo do njegove vklju- čitve v NOV julija 1944. Po kratki aktivnosti v bor- beni enoti so ga zaposliti kot partizana — prosvet- nega delavca v zaledju. V Celje se je vrnil šele po osvoboditvi in je ves čas od leta 1945 služboval v Celiju. Največ let je bil profesor na gimnaziji, ne- kaj let pa tudi upravnik Kajiihovega doma v Celju, ravnatelj II. gimnazije in ravnatelj III. osnovne šo- le. Ko je lansko leto na- stopil pokoj, je bil še pota energije in volje do šol- skega dela ter smo bih prepričani, da bo še dolgo sodeloval kot honorarni predavatelj. Njegova bolezen in ne- nadna smrt sta nas hudo prizadeli. Z ryim iz^blja- mo vzglednega prosvetne- ga delavca, ki se je bil vedno trudil, da bi svoje izobraževalno delo najtes- neje povezal z vzgojnim in idejno-F>olitičnim vpli- vanjem. Vrsto let je ix>leg vestnega dela na šoli opravljal razne funkcije na okraju in občini. Pro- svetni delavci in dijaki se poslavljamo od pokojnika kot dobrega profesorja in vzgojitelja. Težko je ver- jeti, da ne bo nikoli več stopil v razred med dija- ke, ki so ga imeli radi in so se ga bali hkrati, ker je bil strog in pravičen v vsakem primeru. Kot zgodovinar je pri mladih ljudeh oživljal tradicije NOB in socialne revoluci- je. Njegova beseda je bila resna, vedno pa vzpodbud- na in razumevajoča. Z ve- liko skrbjo je zbiral mla- de ljudi v krožku, ki je tolmačil pota OZN. Opo- zarjal je na njeno poslan- stvo in budil vero v lepšo prihodnost človeštva. V svoji dolgoletni praksi si je pridobil veliko izku- šenj, tako da jih je o posredoval svoijim mlaj- šim kolegom. Zato nam bo za vedno ostal vzgled do- brega vzgojitelja, tx>variša in družbeno-poilitičnega de- avca. Te vrline so drago- cena zapuščina vsem nam, ki žalujemo za njim. Prof. Ivan Grobelnik Poročilo se je 9 parov, od teh: Franc Petek, Zagrad in Marta Polak, Dolga gora; Ivan Gaber, Draža vas in Tatjana Stopinšek, Celje; Ži- vo jin Džogatovič in Sonja Špreitzer, oba iz Štor; Bogo- mil Korpnik, Dobrova in Sta- nislava Banovšek, Brdce. LAŠKO Ivan Kranje, strojni klju- čavničar in Hedvika Ulaga, tkalka, oba iz Rifengozda; Milan Planine, delavec in Angela Pere, delavka, oba iz Zidanega mosta; Adolf Kranje, delavec in Olga štar- kel, poljedelka, oba iz Malih Brez. ŠENTJUR PRI CELJU Ivan Jaklič, 21, monter, Metlika in Cvetka Senica, 20, uslužbenka, Ljubljana; Anton Kladnik, 28, ključavničar, Tratna in Viljemina Verov- nik, 28, kuharica, Dravogard; Henrik Jug, 29, predmetni učitelj in Ljudmila Stropnik, 27, ekonomist, oba iz Šent- jurja; Andrej Golež, 28, de- lavec, Okrog in Olga Andri- nek, trg. pomočnica, Uniše; Janez Kranje, 46, kmetovalec, Šentvid in Jožefa Leskovšek, 44, kmetovalka, Brezje; Josip Vrabec, 41, delavec. Štore in Angela Hodej, 35, delavka, Lokarje; Slavko Bešenski, 27, delavec, Celje in Rozalija Ov- ca, 24, delavka, Šentjur; Ivan Kalšek, 27, Malahoma in Dra- gica Zimšek, 21, delavka. Je- zerca; Alojz Jeušnik, 29, dela- vec, Ljubljana in Levka Ka- džabanov, 24, delavka, Titov Veles; Anton Bukovšek, 21, delavec, Nova vas in Jožefa Brumec, 19, delavka. Dolga gora. ŽALEC Matevž Pavlic, 34, delavec. Leveč in Jožefa Ribič, 29, de- lavka, Podvrh; Ivan Jordan, 27, Dobrteša vas in Zofija Švikart, 19, Lovrenc na Po- horju; Ladislav Doler, 24, Za- vrh in Marija Veber, 21, Pemovo. CELJE 27 dečkov in 19 deklic. LAŠKO 1 deček in 2 deklici. ŠENTJUR PRI CELJU 1 deklica. Branko Kač, 4 dni, Pre- bold; Ivan Štefančič, 67, Ce- lje; Emilija Ratej, 43, Celje; Franc Sek, 87, Celje; Eliza- beta Pahič, 62, Celje; Marija Peterman, 85, Rakovec; An- ton Kladnik, 59, Presečno; Darja Varga, 5 mesecev, Go- tovlje; Silva Debelec, 32, Tur- no; Robert Amon, 1 mesec, Teharje; Jurij Zupane, 73, Štore; Marjeta Mohar, 60, Ko- njice in Marija Mak, 80, Za- grad. GORNJI GRAD Marija Remic, 80, upoko- jenka, Bočna. HRASTNIK Marija Selič, 83, upokojen- ka, Dol pri Hrastniku. LAŠKO Marija Sipek, roj. Kurnik, 68, gospodinja, Debro; Ana Zalokar, roj. Lončarič, 76, gospodinja. Laško; Jože Tre- bše, 78, inv. upokojenec, O- brežje; Emerik Robič, 71, u- Ix>kojenec, Vrhno; Gustav Miiller-Petrič, 59, zdravnik. Zidani most; Alojzija Jane- žič, roj. Zorko, 76, uix>ko- i jenka, Radeče; Marija Zapu- j šek, roj. Pohar, 78, gospo- dinja, Jelovo; Franc Kavšek, 90, kmetovalec, Goreljce; He- lena Lipovšek, roj. Blatnik, 76, preužitkarica, Lokavec. ŠENTJUR PRI CELJU Marjan Sarlah, šofer, 21, Dobrina. ŠMARJE PRI JELŠAH Marija Miško, roj. Jagodič, 65, Koretno; Marija Mareen, 64, Bukovje Frančiška Polut- nik, roj. Štancer, 75, Babna reka. ŽALEC Marija žgank, 79, kmetoval- ka, Zgornje Roje in Blaž Privošnik, 82 kmet, Drešinja vas. UNION: od 17. januarja ameriško -.angleško- francoski barvni film »Orli nad Londo- nom« od 18. do 20. januarja ame- riški barvni film »Ljubim svojo ženo« METROPOL: od 16. januarja ameriški barvni fihn »Balada o Dingusu Maggeu« od 17. Od 21. januarja ame- riško-italijanski barvni film »Samson in Dallia« DOM: 13. januarja še ameri- ško-italijanski barvni fdilm >tObmi se, ubil ^je bom« od 14. do 18. januarja itali- janski barvni film »Pustolov- ščine Ali Babe« od 19. janiiarja dalje fran- coski barvni film »V a^vtobu- su« DOBRNA: 15. in 16. janu- arja ameriško-italijanski bar- vni film »Obrni se, ubil te bom« SLG Sobota, 15. januarja ob 20.00 uri Harold Pinter: »Hišnik« — gostovanje v Novi Gorici na srečanju mladinskih odrov Torek, 18. januarja ob 18.00 uri O. Zupančič: »Veronika Deseniška« — gostovanje v Hrastniku. PROSTE KAPACITETE Povsod na celjskem turi- stičnem območju so še na' vo- ljo prenočitvene kapacitete; rezervacije priporočajo v tu- rističnem centru na Golteh. ŽIČNICE IN VLEČNICE Redno obratujejo velika gondolska žičnica, sedežnica in vlečnica na Golteh, vlečni- ce na Celjski koči, Svetini, v Libojah, Gornjem gradu, Lu- čah, Šentjurju, Ljubnem. Po- vsod So snežne razmere ugod- ne. Zvonimir Božič v dvainšestdesetem letu starosti je nenadoma umrl Zvonimir Božič, dolgolet- ni direktor komercialnega sektorja v EMO — Celje. Pokojnik je bil znan kot skromen in požrtvo- valen družbeno politični delavec v družbeno poli- tičnih organizacijah na terenu Gaberje — Hudinja in v EMO. Leta 1950 je bil izvoljen med prvimi kot član de- lavskega sveta in uprav- nega odbora v EMO. Kot izredno požrtvova- len delavec — komunds', se je vneto zavzemal za razvoj samoupiravljanja in temu posvetil svoje strokovno in politično znanje. Z njegovo sm.iijo so kolektiv EMO in družbe- no politične organizacije izgubile naprednega in požrtvovalnega sodelavca. PLANINSKI DOMOVI IN IZLETIŠČA Planinske koče v Savinjskih Alpah so zaprte. Redno obra- tujejo hotel z depandansami na Golteh, Planinski dom v Logarski dolini, Mozärska ko- ča, Andrejev dom na Sleme- nu, dom na Svetini, Celjska koča, dom na Gori Oljki ter dom na Šmohorju. DRSALIŠČE v celjskem Mestnem par- ku je odprto vsako popoldne, ob sobotah in nedeljah tudi dopoldne; ob ponedeljkih, sre- dah in petkih pa tudi zvečer Od 19.30 do 21.30 ure. RAZSTAVE v likovnem salonu je do 30. januarja odprta razstava slikarskih del Gabrijela Hu- meka. DEŽURNA LEKARNA Do sobote, 15. januarja je dežurna lekarna Center, Vod- nikova 1, od sobote od 12. ure dalje i>a Nova lekarna, Tomšičev trg 11. S CELJSKE TRŽNICE Ker je vreme za zimski čas dokaj lepo in suho, bi človek pričakoval, da bo na trgu malo bolj živahno. Le nekaj prodajalcev vztraja in So stalni gos'.je celjske trž- nice. Vendar celjski trg ni za ta čas slabo založen. Do- volj je zelenjave in sadja. V preteklem tednu so pix>- dajali solato po 6 dinarjev, radič po 20, motovileč prav tako po 20. Tudi špinača je imela isto ceno — 20 dinar- jev. Glavnato zelje so proda- jali po 2,40 dinarjev, kislo zelje pa po 4, repico po 3. Krompir je blestel s ceno 1,50. Jabolka so bila po 3 dinar- je, slive po 5, orehi — luščeni po 30 din, neluščeni pa po 9 dinarjev. Ne smemo pozabiti lepe cvetače po 6 dinarjev. Jajčka so prodajali v pre- teklem tednu po 1,30. Vsako soboto se dobe na celjski tržnici živi piščanci i>o 11 dinarjev za kilogram. St. 2 — 3. januar 1972 NOVI TEDNIK 13. stran Komentar: KRVAVA CESTA Sf ustrašite telegrama? Se ustriišit«' miličnika, ko potr- ka na vrata, čeprav veste, da niste nič naredili? Oboje je lahko znanilec nesreče. V pr- vem in drugem primeru lah- ko izveste za smrt svojega bližnjesa. Drugače je, če ve- ste, da je sorodnik preminil p« dolgi in trpeči bolezni. In zoi>et drugače je, ko zveste, da tistega, ki ste ga pričako- vali ali pa je odšel pred ne- kaj minutami od vas, ne bo nikdar več, čeprav je bil pov.seni zdrav. »Vsem sorodnikom in znan- cem sporočamo žalostno vest, da ,je tragično preminil naš ljubljeni sin, oče. mož, brat----« Tragično preminil! Umrl v prometni nesreči! Umrl med izkrivljeno pFo- čevino! Umrl pod kolesi tovornja- ka! Sto sedemnajstkrat! 117 ! ! ! ! ! ! Stosedemnajst življenj, ki so za vedno odšla. Lani. V prometnih nesrečah. V ena- kih dogodkih z različnimi vzroki, ki pa imajo enako (»s- novo. Poglejmo resnici v obraz! Drži, da so naše ceste pre- napolnjene, da so mnogi ovinki nemogoče izpeljani, da so cestišča ozka, da so vozi- šča polna lukenj ni slabo utr- ,jena, da je prometna signa- lizacija še vedno pomanjklji- va, da so ceste v času pole- dice premalo posipane, da je... In druga stran? Da smo tolikokrat in tolikokrat sedli vin.jeni za volan, da smo se odločili za prehitevahje, če- prav je bilo samo 50 odstot- kov možnosti, da bomo zvo- zili, da nas ,je jezilo, ker nas je prehitel manjši avtomobil, da smo ob rdeči luči prečkali križišče, da smo zagrešili to- liko in toliko neprevidnosti, katerih vsaka bi lahko stala živi,jen je nas ali koga drugega. Analizirajmo svoje obnašanje na cesti kot pešci, vozjiiki ali kolesarji. Kolikokrat si pov- sod prlpovedu,jemo, kako smo za las ušli trčen,fu, kako ma- lo ,je njanjkalo, da nas ni kdo povozil, kako smo pihali in kako ,je pozelene! balonček? Ob taki analizi bomo hitro ugotovili, da se ,)e ogromna večina nesreč zgodila zaradi človeške neprevidnosti. Nato zniaju.jemo z glavo in vozi- nio naprej. Kaj bo za nasled- njim ovinkom? Nihče tega ne ve. žal pa mnogi na to niti ne pomislijo. •še to. Kaj pa kazni? Koliko flobiš za to, ker nekoga ubi- ješ v gostilni? In koliko zato, l«o ga ubiješ na cesti? In na naših cestah se pobi- jamo med seboj! Koliko bo letos mrtvih? Dva sta že! Razmislimo o tem, preden frenio na cesto, M. SENICAR MNOGO, A ŠE PREMALO šolstvo se je po osvobodit- vi tudii v celjski občini izred- no hitro širilo, izpopolnjevalo in vsebmsko prilagojevalo no- vim zahtevam sodobnega dru- žl>enega razvoja. Izobraževa- nje je resnično p>ostalo do- stopno in je zajelo vso mla- dino. Uvedeno je bilo obvez- no osemletno šolanje z novi- mi programi, vsebino in smo- tri vzgojno izobraževalnega dela. Razširila in izp>opolnila se je mreža osnoTOih šol, število učencev pa se je' sko- raj podvojilo. Močno so se razvile tudi vzgojno varstve- ne ustanove in srednje šole. Pred vojno sta bili v Celju le dve srednji šoli, danes pa jih imamo že 10 s 5680 učen- ci. V zadnjem letu pa je Ce- lje dobilo že prve oddelke višjih šol. Zaradi hitrega naraščanja števila učencev in širjenja izobraževanja je bilo treba skrbeta tudi za izgradnjo no- vih šolskih prostorov. Zato je bilo v povojnem obdobju na območju občine zgrajenih kar 10 novih šolskih poslopij, 4 domovi za učence in 2 vzgoj- no varstveni ustanovi, skoraj vse stare šolske zgradbe pa temeljito popravljene, obnov- ljene, razširjene in na novo opremljene. Otroško varstvo je na tak način pridobilo pro- stor za okoU 1170 otrok, os- novno in srednje šolstvo pa 164 učilnic, 4 telovadnice, nad 400 ležišč v domovih in še več drugih prostorov. Kljub temu pa s stanjem našega šolstva ne moremo biti zadovoljni. V mestu Ce- lju, Vojniku in na Polulah namreč močno primanjikuje prostorov. V teh krajih ima- jo šole v celoti dvoizmenski pouk. Učni prostori so cele dneve zelo zasedeni. Zato ni mogoče ustanavljati novih varstvenih oddelkov, širiti ce- lo dne-vnega bivanja otrok v šolah, m^ajati v novih svo- bodnih aktimostih in drugrih modemih oblik dela, ki ima- jo velik vzgojno izobraževalni Domen. Zaradi večanja števila šoloobveznih otrok preti tem šolam celo nevarnost uvaja- nja tretje izmene. Če upništ«- vamo še male šole, pa je tretia izmena itak že tu. Taka situacija nedvomno močno vpliva na usp>ehe učno-vzgoj ndh prizadevanj in je gotovo nvrd glavnimi vzroki za visok osip učencev v os.novnih šo- lah. Še težja je situacija na srednjih šolah, ki jsaradi po- manjkanja prostorov ob zad- njem vpisu niso mogle spre- jeta okoli 460 učencev. Skui>ščina občine Celje si je močno prizadevala, da bi z novogradnjami vsaj omili- la navedne probleme in po- stopoma omogočila vsem šo- lam prehod na enoinpolizmen- ski pouk. Program je bil ure- sničen le na izvenmestnem območju. V Celju, Vojniku In na Polulah pa je zaradi pomajkanja finančnih sred- stev in močno omejenih pro- računskih in kreditnih mož-, nosti občine v velikem za- ostanku. V kolikor ne bomo iskali novih 'virov financira- nja, tudd ni realnih možnosti, da bi se razmere v prihod- njih letih bistveno obrnile na bolje. Pomemben dodatni vir financiranja izgradnje objek- tov za vzgojno izobraževalne namene pa je v sedanji^ si- tuaciji edino le samoprispe- vek občanov. Le iz samopri- spevka bi v prihodnjih letih lahko zbrali toliko sredstev, da izp>olimo zastavljeni pro- gram, Izboljšanje pogojev vzgoje in izobraževanja v ob- čini je potemtakem popolno- ma odvisno od nas, obča- nov in volilcev. Šele tedaj, če se bomo 6. februarja na referendumu odločili za sa- moprisp>evek. bomo lahko u- stvarili možnosti, da bo oko- li 25 "/o predšolskih in šolskih otrok imelo svoj prostor v razredih, osnovne šole pa normalne pogoje dela. Gre to- rej za izredno pomembno od- ločitev, Od katere bosta moč- no odvisna vzgoja in izobra- ževanje ter normalna rast in življenje naših otrok. Ker smo prebivalci naše ob- čine v mnogih solidamostnih akoijah že večkrat pokazali visoko zavest, občutek za so- lidarnost in smisel za skupno reševanje {>ereoih družbenih problemov, ne dvomim, da se bomo na referendumu, ko bo- mo odločali o najnovejših ži- vljenjskih interesih naših naj- mlajših. resnično v veliki ve- čini izrekli za samoprispevek JOŽE MAROLT v v v Sesce: Pred dobrim mesecem je Stanovanjsko podjetje v Žal- cu nzačelo s pripravljalnimi deli za gradnjo treh odsekov cest v šeščah in okoliških krajih, kjer bo letošnji praz- nik žalske občine. Delavci po- skušajo izrabiti dokaj ugodno vreme in tako urejujejo ze- meljska dela. Tako jih spom- ladi ne bo preganjal čas in bodo lahko cesto do občin- skega praznika pravočasno prevlekli z asfaltom. Gre za odseke lokalnih cest šešče — Dolenja vas, šešče — Matke in Gorenja vas — Matke v skupni dolžini štirih kilome- trov. Glavna cesta bo široka štiri metre, odcep v Matke pa tri. Vrednost vseh treh cestnih odcepov bo milijon sto tisoč din in največje da- rilo šeščanom ter prebival- cem okoliških vasi ob občin- skem prazniku. Stanovanjsko komunalno podjetje v tem letu razen vzdrževanja ostalih občinskih cest in novogradenj v šeščah ter okolici ne bo gradilo še kakšnih drugih pomembnih cestnih odcepov. V programu so samo še tri manjši lokal- ni cestni odcepi kot Vransko — Praproče, Zgornje Grušo- vlje — Polzela in odcep v Grajsko vas. Tv IZKAZALI POZORNOST Tovarna nogavic v Polzeli se je tudi letos spomnila ob Novem letu svojih upokojen- cev in oskrbovancev v Sene- ku na Polzeli. Upokojence so povabili v tovarno jih pogo- stili ter vsakemu dali en par moških in ženskih nogavic. V dom oskrbovancev pa so poslali 200 parov zimskih no- gavic. VPRAŠUJETE O SAMOPRISPEVKU v uredništvu smo pre- jeli dvoje pisem in vpra- šanj o pripravah na re- ferendum o samoprispev- ku. Bralec nam piše: V va- šem tediku sem bral, da bomo tudi občani celjske občine glasovaili o uvedbi samoprispevka, s katerim bi krili del s'.roskov za hiter razvoj šolstva in ot- roškega varstva. V neka- ».erih drugih občinah so referendumi že uspeli. To- da na drugi strani sem slišal kritiko, češ da so kot glasovailci naistopili tudi ljudje, ki imajo vo- lilno pravico, vendar pa samoprispevka ne bodo plačevali, saj imajo pre- nizke osebne dohodke. Ali je to prav? Odgovarja Jaka Majcen, čla7i akcijskega odbora in ravnatelj osnovne šole I. celjske čete: Referendum o samopris- pevku je predvsem soli- damostna akcija vseh ob- čanov celj.sJce občine. Saj bodo zbrana sredstva, če bo samoprisipevelk izg-la- sovan, omogočila boljše možnosti za šolanje in var- stvo otrok tej in prihod- nji mladi generaciji. Bo- ljše varstvo, boljši učni uspehi, več strokovnih kadrov — to bo pa korist vse občine, vseh nas, star- šev in občanov. Poleg tega pa ne moremo pozabili, da bo tistfi volilni upravi- čenec, ki morda letos za- radi nižjega osebnega do- hodka ne bo plačeval sa- moprispevka, soudeležen že v prihodnjem letu. Naj- važnejše pa je, da vsi za- znamo, kako pomemben bo 6. februar naš čut za solidarnost. Bralka-upokojenka, vpra- šuje: Tudi v vašem ča- sopisu vse več pišete o samoprispevku za vr»tce in šole. Nisem proti tej humani in solidarnostni akciji. Vendar pa vseeno veliiko premišljujem o tem. Zeilo rada bi natareč poz- nala tistega, ki je pred- lagal, da plačujemo so- moprispevek že od 40.000 starih tisočakov dohodka. Dobivam le nekoliko več- jo poikojniino in bi samo- prispevek težko zimogla. Kaj pravite na a)? Odgovarja ured.ni&t.vo: Kakor kaže, niste pravil- no in dobro obveščeni. Sklep občinske skupščine pravi, da plačujejo samo- prispevek le tisti upoko- jenci, ki imajo večjo p>o- kojnino kot 1200 novih dinarjev mesečno. Torej boste vi oproščeni. Bralce vabimo, da nam še pošljejo vprašanja, na katera si sami ne znajo odgovoriti, člane akcijske- ga odbora za pripravo re- ferenduma in druge pa bomo povabili, da bodo na vprašanja odgovarjali v časniku in v celjskem radiu. ZA SAMOPRISPEVEK Tudi I. osnovna šola se je organizirano vključila v veli- ko politično akcijo za uvedbo samoprispevka. Svet šole in učiteljski zbor I. osnovne šole sta sklenila, da so priprave uvedbo sa- moprispevka ena prvih in najodgovornejših nalog šole. Svet šoile je kot nosilec akci- je imenoval akcijski odbor, ki je izdelal podroben načrt, s katerim bo zagotovia ustre- zne organizacijske in politič- ne priprave za uvedbo samo- prispevka. V delovni načrt akcijskega odbora so vključene konfe- rence učiteljskega zbora, ro- diteljski sestanki, sestanki dmgih organizacij na šoli, razstave učencev in druge ak- cije pionirske in mladinske organizacije. V ponedeljek, 10. januarja zvečer je bilo na I. osnovni šoli 13 razrednih roditeljskih sestankov. Razredniki so star- še seznanili z načrtom izgra- dnje osnovih šol in vrtcev in tudi s tem, kako potrebno je zbiranje samoprispevka, da se izboljša stanje v vrtcih in osnovnih šolah. Sestanka se je udeležilo preko 80 odstot- kov staršev. V vseh razredih so starši pozdravili ta uikrep, pripominjajoč, da se denar zbira za njihove otroke, zato je treba prizadevanja občin- ske skupsčine temeljito pod- preti. Obljubili so, da bodo izpolnila svojo dolžnost in da bodo vplivali tudi na tiste starše, ki nimajo šoloobvez- nih otrok. Poudarili pa so, da morajo biti zbrana sred- stva strogo namenska, zato zahtevajo, da izobraževalna skupnost vsako leto poroča o uporabi denarja, zbranega za varstvo in osnovno šolstvo. Starši na področju I. os- novne šole sprejemajo akcijo za uvedbo samoprispevka z velikim raziunevanjeon in od- govornostjo. Prepričani so, da bo referendum 6. februar- ja zelo uspel in to bo tudi njihova največja pomoč za iz- boljšanje šolstva v celjski ob- čini. Mladi govorijo: „KAJ ZAMERIMO STAREJŠIM"? Silva - .lelen Bojan Planko Warjana žavski Začenjamo z novo rubriko, ki bo nadomestila MOJ IDOL. Tudi tukaj boste imeli glavno besedo vi, mladi. Kaj priča- kujemo od vas, vam bo pove- dal že današnji naslov: Kaj zamerimo starejšim? O tem, kaj najbolj zamerijo starejšim, so nam povedali za začetek v celjski tovarni TO- PER. SILVA JELEN, 21, Celjan- ka, v Topru je administrator- ka: »Starejši ne razumejo življenja in potreb mladih. Ne razumejo, da je danes živ- ljenje drugačno, kot je bilo takrat, ko so bili oni mladi. Največkrat nas ne znajo po- učiti, kaj je prav in kaj ni. To velja predvsem za področ- je spolne vzgoje, ki se je vsi izogibajo, kolikor je le mo- goče. Povsod zastopajo le svoja stališča, ki pa so že mar- sikdaj preživela in okorna. Tudi naš pogled na svet, sve- tovni nazor mladih, danes ni- kakor ne more biti to, kar od nas čestokrat pričakujejo.« BOJAN PLANKO, 28, Ce- ljan, v tovarni Toper je ša- bloner: »Starejši ne morejo dojeti damšnjega časa, ker jih pa le ta prehiteva. Zaradi tega zahtevajo od nas mladih stvari, ki jih žal ne moremo sprejeti. Tudi zame je velik problem spolna vzgoja, če- prav sem temu že dorasel, a vendar. Nihče nam ni povedal niti besede, ko pa je prišlo do dejanja, so bili vsi proti nam. Seveda mlad človek to zameri in še kako. Mislim tu- di, da imajo starejši v veliki meri nepravilen odnos do na- še preteklosti in osebno mi- slim, da zgodovino narodno- osvobodilne borbe napačno interpretirajo nam,, mladim. Čestokrat se Stprašujemo, s čim naj se mi pohvalimo, ko pa nimamo takšne preteklo- sti. O naših delovnih akcijah nihče tako ne govori, pa so vendarle bile precejšnje de- lovne zmage. 2eleli bi nekaj, na kar bi se lahko oprli.« MARJANA ŽAVSKI, 20, ste- nodaktilografkinja v tovarni Toper, Celjanka: »Starejšim zamerim, da pozabljajo, da so tudi oni bili nekoč mladi, da so bili zaljubljeni, da so imeli nekoga, ki jim je bil potreben in da imamo tudi mi mladi vso pravico, da si izberemo življenje po svoja volji. V na.ši tovarni na sreokončno do pol metra visoko ter pri vrhu včasih razraslo. Listi so deljem in dvakrat do več- krat pernato nacepljeni. Li- stni roglji so do i>ol centime- tra dolgi in na koncu bodi- časti. Na vrhu stebla so cve- tni koški zdruie'ni v socve- tje. Koški so obdani s svet- lo zelenimi ovojčnimi listi. Posamezni cvetovi so beU, obrobni pa beli ter tudi svet- lo do temno rdeči. Vsa rastlina prijetno diši, če jo manemo med prsti; je pa grenkega okvisa. Navadni rman cveti od ju- nija do oktobra in raste ob mejah, na travnikih, po son- čaiih pOiSekah ter mu je všeč bolj suho okolje. Na- biramo gornji del rastline med cvetenjem in jo sušimo v senci. Navadni rman vse- buje precej eteričnega olja, Jreslovine, grenko snov ahi- lein, razne organske kisline, njihove kalijeve soli ter vi- tamine A, C in K. Etei-ično olje vsebuje farmakološko ze- lo pomemben azulen. Zaradi svojih odličnih se- stavin se rman uporablja zoper ra2dične želodčne in črevesne mot.nije, bodisi za zboljšanje apetita, zoper na- penjanje in krče v prebavnem traktu ali za zdravljenje vne- tij. Rmanov čaj ojačuje iz- ločanje žlez prebavil; s tem omogoča boljšo prebavo. Zna- tna količina kalijevih soli vspodbuja delovanje ledvic, pri čemer pride do boljšega ialočanja seča. Skupaj z la-. puhom, trpotcem, lučnikom, slezovimi koreninami, žajb- Ijem učinkuje rmaaov čaj ugodno pri boleznih dihal, tako pri kašlju, bronhialnem katarju, zasliženih pljučih, kot pri prehladu in gripoz- nih obolenjih. Zaradi gren- čin rman izboljšuje in čisti kri, odstranjuje motnje men- struacije. Zato naj bi ga žene uporabljale pogosteje, saj je to naravno zdravilo blago. Poleg rmana uporab- ljamo še kamilice, šentjan- ževo rožo, plešec, regratove korenine, vsakega po 25 g. Ščep čajne me.ša.niice polije- mo z vrelo vodo in pustimo stati 10 mmut. čaj pijemo večkrat na dan po požirkih. Rmanov čaj pomaga tudi bolni živini pri napenjanju in krčih, zato je rman ena izmed zdravilnih krmilnih rastlin, ki je ni nikoli preveč PK) travnikih. Boris Jagodič „SLEDILA T" - DOBILA BARVNI TELEVIZOR SREČNA DOBITNICA BARVNEGA TELEVI- ZORJA GORENJE JE MARIJA PUHLIN IZ CELJA 29. decembra je bilo izred- no žrebanje nagradne igre Trgovskega podjetja TEHNO MERCATOR — »Sledite T«. Glavni dobitek je bil barvni televizijski sprejemnik Gore- nje. Rezultati žrebanja so bili objavljeni v DELU, radiu in v Novem tedniku v prvi številki tega leta. In kdo je srečni dobitnik barvnega te- levizorja? To je Marija Puh- lin iz Celja, prikupna pla- volaska, starosti ne bomo zapisali, dovolj je, če pove- mo, da je še zelo mladostna. »Šest kuponov sem imela. Nikakor si nisem mislila, da bom ^kaj zadela na žre- banju, najmanj pa barvno televizijo.« Boste čmobeli te- levizor prodali? »Morda, pa š« nismo doma razmišliall o tem. Sicer se je pa itak pred dvema dnevoma pokvaril, kot da bi vedel, da bo dobil na- slednika.« Kdaj ste zvedeli za rezultate žrebanja? »Ta- koj ko je izšel Novi tednik. Tu sem najprej prebrala.« »Ste vi prvi prebrali, ali vam je kdo drug povedal to veselo novico?« »Sama sem prebra- la, sicer pa nihče ni mogel vedeti, ker sem kupone ime- la jaz.« Boste zdaj še z več- jim veseljem kupovali v ve- leblagovnici »T«? »Vsekakor, sicer sem dosedaj tudi veliko kupovala tam.« Vso srečo in pa obilico dobrega programa v barvali ob televizorju Gorenje in na svidenje v veleblagovnici »T« Trgovskega podjetja TEHNO- MERCATOR v Cfriju. dm Srečna Marina Puhlin (na desni) s sestro, zadaj barvni tele- vizor Gorenje, Foto: dm St. 2 — 5. januar 1972 NOVI TEDNIK 13. stran Takole na lesnem pa so malčki v vzgojno varstveni ustanovi Anice Cemejeve v Kajuhovi ulici. Program gradenj, ki naj bi ga uresničili s samoprispevkom, predvideva novo vzgoj- novarstveno ustanovo Otok III za 140 predšolskih otrok v starosti od 2. do 6. leta in 20 otrok v starosti od treh me- secev do 2. lela. Foto: B. Strmčnik Tudi učenci v osnovni šoli Vojnik se vesele ugodnega izida referenduma. Z zbranimi sredstvi bi dobili .7 novih matičnih učilnic, 3 specialne učilnice in telovadnico. Sedaj pa so mo- rali preurediti v učilnice tudi kletne prostore, tako je šola utesnjena. Foto: B. Strmčnik ZAKLENJENI OTROCI Lep sončni dan je! V sta,ri stavbd se dvcje velikih oči željno ozira v nebo. Mimo leti jata lastovk. Otrok bi želel postati ptica, ptica, ki se soli, potuje. Svobodno bi letal in se igral s pr.jatelji in ne bi več sameval sam sredi velike puste sobe. V njegovi glavi se porajajo čudne, nenavadne misli. Otrok se počuti osamelega in zavržene.ga. »Mati, ali me ne maraš?« se je spraševal. Mislil je, da ga je mati zaprla, ker je včeraj razbil cvetlični lonce'k. Deček je zaih- tel. Hotel je kričati, a se je premagoval, da ga je bolela duša. Otrokov razum ne more dojeti, da mati mora v službo in da ga ni namenoma i.aklenila v stanovanje. Tudi materi je hudo, a drugega izhoda ni našla. Vrtci so prenapo-lnjeni s podobnitmi siromaki, kot je njon sin. Zanj in njegove to- variše brez varstva ni več prostora. To je prvi dan dečko- vega samevanja, zato je še tem bolj rahločuten in prepla- šen; dopoldne se je vleklo v neskončnost. Poprej je v ma- terini odsotnosti i>azila nanj soseda, ki pa se je preselila. Bila je stara, trudna ženica in otrok se pri njej ni dobro počutil. A zdaj si jo je predstavljal vso drugačno, spreme- njeno. Zdela se mu je lepa in dobrodušna. Ni mu bilo treba samevati samemu sredi igrač, ki pa ne morejo nadomestiti živega bitja, osebe, ki bi se ukvarjala z njim. In prav to je deček najbolj pogrešal. Veliko je takih in podobnih pri- merov. Starši morajo v službo, otroci pa ostanejo sami za- prti v stanovanju. Tak otrok postane kmalu vase zaprt, no- družaben in neurejen. In prav tako stanje je večkrat kri- vo njep^oveniju neuspehu v šoli. Ravno zato bi moralo biti pri nas več vz^jnih zavodov in vrtcev, ki bi vzgajali, učili in usposabljali otroke zapo- slenih staršev. Boža Leskovšek, 8 b Osno'^ma šola I. celjske čete, Celje TELOVADBA BREZ TELOVADNICE Vsi ljudje potrebujejo šiport za korist in razverilo. Največ telovadbe po^reibiuje mladina. Na mnogih šolah imajo telovadnice. Mnoge te- lovadnice so zgradila s samo- prispevkom. Tudi na naši šo- li potrebujemo telo-vadnico. 2al pa je zimanjkalo denarja: Mi telovadimo na hodiiku. Na tleh je teraco, na katerem se lahko mimogrede poško dujemo. Ne moremo telova- diti siproščeno, ker se bo- jimo betona. Nekaj se jih je že poškodovalo, zato si želi- mo telovadnico, kajti v telo- vadmici bi lahko tu'di pozimd igrali nogomet in košarko. Včasdh se med telovadbo zasanjam ter mislim, kako bi bilo, če bd imeli telovad- nico. Ne bi bilo strahu pred hladnim bexncm, ne bi bilo neipotreibnih bolečin. Imeli bi bciljše pogoje za '■plesno vzgo- vo, dosegali bi boljše uspe- he na tekmovanjih ter lerpše ocene. Toda to so, žal, le sanje in ne resničnost. Zvonec nas pokliče na hod- nik, na beton in na blazine in zjopet dobi kdo kakšno btiško. želim sa, da bi dobili telo- vadnico! če bi jo zgradili, bi tudi jaz prispeval po svojih močeh. Sicer pa imam upa- nje, da bomo kmalu dobili telovadnico, saj sem celo v Delu zasledil članek, kjer pd- še, da naši prispevajo za srečanje Fischar — SpvaiSiSki kar 152.000 dolarjev. DUäKO KOS 5. a razred Osnovna šola Dobrna KAJ PO POUKU? Tuii jas sem med tis'imd mladinci, ki so pred odločit- vijo za nov poklic, vendar ni- majo svojega cilji. Zelo bd büa ves&la, če bd bila usta- novljena varstvena ustanova, v kateri bi strokovnjaka odr krivali naše sipKJsobnosti -in nam dali vse, da bi si jüi razšli. Vem, da sem pred pragom svoje bodočnosti, A-endar ne vem prave poti. Moj poklic, v katerem bi usipevala, nista sitol in pisal- na miza, telveč letalo in vlak. Kajti zelo rada bd jrctovala, spoznavala nove ljudd in de- žele in raziskovaja živi svet. Zelo rada bi znala čimveč jezikov, da ne bd bila ^ako sama v tujem svetu. Sem za samciprisi>evek. Vem, da mnogi ne. morejo plačati 1 o/o od svoje plače, ali pa si m^islijo saj nimam otrok. Naj vsi tasti premis- lijo na mnoge mamice, ki morajo v službo in ne vedo, kam bi s svojimi malčki. Ves čas v službi so nervozne in rade vmiile domov. Tako se zgodi kakšna nesreča, ali pa ima mamica v službi skrbi in tako spravi v napetost vso ckoliico. Spomnijo se naj svojdh mladostnih let, ko ni- so imeli pogojev za šolo, ven- dar so vedeli, da bi lahko uspeli. Namesto visoko izo- biraženi strokovnjaki so pos- tali nek\-alificirani delavci. Naj imajo vsaj mladinci, pi- anirčM in cicibani boljšo mo- žnost za nadaljnje učenje in u^^Jiosaibljanje. ANDREJA BANIČ Osaovna šola I. celjske čete SM MAJHNI ŠE - 00 VAS ODVISNI NAŠA TELESNA VZGOJA Telovadbo imamo kar na hodniku. Pričakujemo novo telovadnico. S hodnika se sU- po razredih, ko šteje to- variš Sluga. V torek smo imeli pouk slovenščine. Učenci 5. b raz- reda so telovadili. Slišalo se j«, ko je tovariš štel. Tovari- šica nam je razlagala. Jaz rüsem poslušala njene razla- ge, temveč sem gledala v ^ta in posluša štetje to- variša pri razgibavanju. Spomnila sem se, da od te- ga ne bom imela nič. Spet s^JT^ napeto posliišala dalje. Moja želje so, da bi bila ^lovadnica hitro zgrajena. Upam, da bo bolj udobna ^lovadnica, kakor na trddh "eh hodnika. ROMANA ŠTRAUS 4. b razred Osnovna šola Dobrna Sama doma — prijetneje bi bilo v vrtcu ... " Narisala:... pisma bralcev NE STRINJAM SE že več let sem naročnik Novega tednika in v njeim vse preberem. Ne strinjam pa se s člankom, ki je biil objav- ljen v rubriki Pisana bralcev, in sdcer z naslovom Prosimo duhovnike. Piscema, ki sta se zlagala, naj povem, da so duhovniki hodili tudi k meni, ko sem bil še doma, v Ce- lju. In takrat, pred nekaj leti, so duhovniki obiskovali verne družine in jim tudi pomagali, če je bilo potrebno. Nam doma so pomagali. Zato s člankom ne soglašamo. MAKS, IVL^RJAN KOROŠEC, 4048 Grevenbraich, Nemčija ODGOVOR: V uredništvu smo prejeli tudi dolgo pi- smo, podpisano z »bralci«, v katerem nam avtor sporoča, da se pisec nedvomno zato ni upat podpisati, ker bi ga v tem primeru nadlegovali, že v prejšnji številki časnika smo da so vse trditve v pismu Prosimo duhovnike točne. Pravi, zapisali, do kam naj segajo kritična razmišljanja bralcev. Vsakomur je časnik odprt — zlasti za iskreno polemiko. Toda, polemično pisanje narekuje, da spoštujemo različna mnenja. In če se je verni bralec ali pa ateist odločil, da protestira zaradi obiskov duhovnikov ali pa, da jih opra- vičuje, to ne more pomeniti, da se eden ali drugi laže. To- rej — spoštovanje tudi v pisani besedi! Menimo tudi. da ne bi kazalo nadaljevati polemike o sestavku, v kolikor kdo izmed bralcev ne bi opozoril še na druge razsežnosti primera. MOJA PRIPOMBA Kom^ čakam četrtka, samo da dobim Novi tednik. Preberem novice, roman in vse ostalo. Najbolj pa bi bila vesela, ko ne bi več objavljali rubrike Med štiirimd očmi. Pa še nekaj — v našd hiši imamo časnik že dvajset let- Marsiikocmu sem ga že priporočila in tudi danes to delam. Pa čeprav v nagradni igri nisem imela sreče. ZOFI REZ AR, Stopče 21, Grobelno ODMEV NA STRAH OB CESTI Jame na cesti iz Ijaškega proti Lahocnnu so običajen pojav ob vsakem deževju. Vsako jamranje v Časopisu je nesmiselno. Dokler bo promet še kar naprej tako nara- ščal, bo cesta jamasta. Drugače pa bi bilo, če bi ta odsek asfaltirali. To pa se ne 1k> zgodilo, če bodo Laščani še kar naprej spali spanje pravičnega. Kar pa zadeva oranje snega, si up>am trditi, da je bila oesta Laško»--Vrh vedno pravočasno očiščena. Za cesto La- homno—Breze—Reka pa ne vem, ker tam ne delam. Kadar zapade sneg, se cestarji vedno p>otnidimo, da cesto očisti- mo. Vsakemu uporabniku pa najbrž res ne moremo ugodi- ti. Mi, cestarji, smo tud! ljudje. Delamo, kolikor moremo. Nergače pa vabim, da se oglasijo taicrat, ko bomo spet plužili. Za lopate bom že jaz poskrbel. Toliko v pojasnilo, r.e pa v opravičilo. Leopold Maček, Kladje 3, Laško NIČ NE DE... Sem redna bralka in naročnica Nov^a tednika in moram reči, da sem z njim zelo zadovoljna. Tudi v na- gradnem globusu sem vedno sodelovala, pa nič ne de, če nisem imela sreče, želim pa si knjigo Slovenska stoletna pratika. Račim bom tafcoj poravnaJa. Ali mi lahko to ugo- dite. Adela Stritih, Vojnik 184 pri Celju ZAHVALA Ob koncu nagradnega globusa se prisrčno zahvalju- jem za darilni zavitek Savinjskemu magazinu, enalco pa tovarni Zlatorog. Vsem žalim mnogo uspehov v letu 1972. Marta Golob, Topolšica GLAS IZ ŠVICE Redno berem Novi tednik in. komaj čakam, da ga prejniem. Nam, ki smo v svetu, je vsaka novica iz domo- vine nadvse prijetna. Moram vam pa povedati, da je čas- čno pogre- šam. Milena Slemenšek, Studeai, Švica USTANOVIMO SKLAD Oglašam se zaradi rubrike Sosed sosedu v predzadnji številki NT. Edvard Centrih je pisal o problemih socialnega razlikovanja. Menim, da moramo pomagati revnim. Družba si v zadnjem času prizadeva, da bi pomagala socialno ogro- ženim. Vendar pa ne bi bilo odveč, če bi ustanovili sklad za pomoč revnim. Možnosti, da bi <^prli žiro račun, da bi nanj nalagali sredstva občani, podjetja in drugi, nedvomno so. Zakaj to pišem? Čutim se dolžnega, da buidi sam pri- spevam v sklad solidarnosti. POLDE BEVC ODGOVOR: V redakciji, se bomo o predlogu pomenili, saj je zelo zanimiv. O tem bomo več spregovorili v eni tu- rned prihodnjih številk. ŽELJE CELJANOV Pripravite mladim marsikatero veselje, štipendije — vožnje po svetu — brezdelje. Nezadostna — ali celo ponarejena diploma, na odgovornih i>a mestih — toliko poloma! Na stare pozabilo je lepo mesto Celje, aU smemo tiho povedati še naše želje? Prehladna je voda v bazenu kopališč, za stare to pot je — do mej kopališča. Parno kopel — savno — tovariš župan — savno, nadomestilo za Savinjo — grdo zdaj — kavno! Dietično še kuhinjo — le imamo v mislih, pustimo to za letos — še kar v svislih! Skromne te želje naj oblast usliši. PEPUŠKA NOVACAN, Ljubljanska v. 6. stran NOVI TEDNIK St. 2 -— 13. januar 1972 JOŽE ZUPAN: „IGRALEC SEM" Takoj po vojni sem prešel med igralce v ljubljanski Drami. Pokojni Stane Sever me je pripeljal v to slovensko gledališko hišo. Avdicijo sem delal s Stanetom Potokarjem in Metko Bučarjevo. Za ta korak sem se odločil po dvajsetletnem delu v banki. Poročen, s tremi otroki. V vsem tem pa je tudi odgovor na vprašanje — »Kaj mi pomeni igranje?« Prav dobro ga pofjsnamo, slovenskega dramskega igral- ca Jožeta Zupana, sicer Ljub- ijanačana od glave do peta, kot sam prav rad potrdi. In kdo ga ne bi poznal, .saj smo ga imeli priložnost videti v najrazličnejših vlogah v lira- mi, na televiziji in na film- skem platnu. Nekaj časa j« že v poikoju, a od odra in ka- mere se ne loči in se verjet- no še dolgo ne bo. Trenu'.rjo gostuje v Slovenskem ljud- skem gledališču' v Celju, kjer igra grofa Almavivo v Hor- vathovem »Figaru«. Prav rad se je odzval va- bilu upravnika celjskega gle- dališča in takoj sprejel po- nujeno vlogo, ker mu je bila pač všeč. Sicer pa sem že uvodoma omenil, da se rte more ločiti od odra. In ker je igralec Jože Zuipan ravno y Celju, smo to priložnost iakoristili in ga zaprosili za neikaj besed. Igralci pač ved- no kaj zanimivega povedo. V Ljubljani se je izučil za trgovca. To je bilo daljnega leta 1927. Nato je dvajset let služlbovai v banki, vnies pa je bdil prisoten ix>vsod, kjer se je gojila lepa slovenska beseda. In ni čudno, da je takoj, ko je na ljubljanskem radiu zakukala ki,:kavica, na- šel svoje mesto pri mikro- fonu. Prve napo'ke mu je da- jal takratni urednik prof. Ko blar. Vzgoja je bila prav dob- ra, saj kasneje ni imel ni- koli problemov s pravilno iz- govorjavo, ki jo mora igra- lec brezhibno obvlada'^i. Tudi pri lutkovnem gledališču je bil doma in teh časov se še 6 posebnim veseljem sjpo- aninja. Predvsem zaradi tega, tker je bilo takrat v največji meri prisotno Ijubiteljsitvo, «ntiizijazem in dobra volja. O zaslužku niso govorili. Da, to so biU časi. Ves čas je sodeloval tuda pri igralski družini, delav- skem odru, no, na radiv pa že od leta 1932 dalje. Med ■vojno je to delo opustil, a takoj po vojni je sodeloval ipri našem prvem filmu »Na OTOji zemlji«. In je bil ■velik mejnik v življenju ig- ralca. Prišla so resna vabila, da bd delai v Drami in tako se je za ta korak odločil po dvajseMetnean služibovanju v baniki. No, uspel je. Po op- ravljeni avdiciji je bil v dra- mi nepretrgoma vse do upo- kojitve pred leti. »Povejte mi, prosim, česa se jajraje spominjate, Do- godlka na odru, za kulisa- mi .. »Ja, to je pa največkrat po- vezano s samimi neumnost- mi. Največ so bili tukaj kri- vi rekviziti. Radi smo si med seboj zagodli kakšno. Neko- mu smo v škornje nasvli mastiksa, da je bii ves lep- ljiv, pa v smetano smo dali pre-irano količino soli na- mesto sladkorja in predstav- ljajte si igralca, ki je moral na odru pojes'ü kar zajetno količino takšne sme t trne, pa še bi lahko našteval. Pa to So same neumnosti, ne spla- ča se pisai'ittt o tem«. »Katerih vlog se najraje spominjate?« »Precej jih je. Niti jih r^e bi mogel povsem razdeliti nagledališke in- filmske. Vse- kakor je "X) Jerman v Hlajp- cih, pa Mizantrop. Vsi moji otroci itd. S Sterijinega po- zorja se spominjam Hlapca Jerneja, za katerega sem do- bil nagrado. Pa sploh je ve- liko tega. če prištejem še vse filme, tudi televizijske, jih je kar okoli petdeset. Od filmov se najraje spominjam Lucije, kjer sem igral o5eta, IKi Tistega lepega dne, kjer sem bil župnik in so me ljudje po vasi pozdravljali, misleč da sem pravi. In je kasneje rekel pravi župnik, da bi me kar za kaplana ob- držal. V Amandusu sem igral očeta. Prav se spcmin- kjer .sem igral profesorja, jam filma Minuta za umor; No, in v zadnjem času še Kaplan Martin Čedermac, pa Rdeče klasje. Ja, pa ,še fran- coski film moram omeniti. Snemali so ga v Ljubljani in se je imenoval Ograda. Bil sem edini naš igralec, ki ni imel sinhroniziranega glasu in sem govoril francosko. Ne morem se pohvaliti s fran- cosščino, a nat-čii sem se "a- ko dobro, da je to bil le ne- ke vrste uspeh. »Na tihem s"-^ si prav goto- vo želeli igrati kakšno veli- ko vlogo . . .« »Res je,toda tega nisem ni- koli na glas izrekel. To je bil Shakespearov kralj Lear«. »Bi radi igrali v eksperi- mentalnem 'teatru?« »Nikakor ne. Tam igralec ni več osebnost, ampak lutka v režiserjevih rokah, ki op- ravlja določeno delo na odru«. »Sodelujete r Dekamero- nu?« »Da, v deveti epizodi in po- tem v še eni. Imenuje se s^odba o notarju Kapuletu. Vendar se mi zdi Dekame- rcn za današnji čas precej odmaknjen. Naiven, bi rekli. Kljub vsem svojim poan-am. Zdi se mi pa, da je kar so- lidno odigran, škoda je le, ker ga na televiziji ne more- mo videti v barvah«. Ljudje pravijo, da je sla- boikrven in da mi ne more- mo dobro igrati '•.akih del. Da bi naj raje igrali kakšne- ga Tavčarja. Kaj pravi'« na to?« »Dekameron se mi ne zdi tako slab, poudarjam pa še enkrat, da je za današnji čas malo odmaknjen«. Kaj pravite o mnenju, da Slovenci nimamo filmskih ig- ralcev in da so naši filmi več ali manj »gledališko« ig- rani?« »S tem se ne bi strinjal. To mnenje pobijajo naši zad- nji filmski dosežki. Res pa je, da. si ne bi smeli pri tako majhni filmski produkciji, kot jo imamo Slovenci, pri- voščiti preveč eksperimenti- ranja«. »Imate kakšne tetžave pri učenju vlog?« »Prav nobenih, če misli'e na moja leta. Skleroza me še ni načela in je ne poznam. Pri hrani ne pazim posebno, kadim. A manj pijem, sploh odkar zadnjih de.set let vo- zim av'o«. »In želje v letu, ki je prav- kar siteklo?« »Zdravja, zdravja, vsem! Potem pride \se ostalo!<* Po- slovila .sva se in imel sem občutek, da sem se pogo- varjal z dvajsetletnim mla- deničem, vedrim in dobre volje. To obeta še mnogo srečanj z Jožetom Zuipanom, ki ne pozna slove.sa od odra. Besedilo: Drago Medved JVova pobuda REKREA- CIJSKO SREDIŠČE NA GRIČKU Četudi je kolektiv Ingrada odstopil od načrta za uredi- tev gostišča Na gričku v Li- scah in tamkajšnjega kom- pleksa v rekreacijsko sredi- šče, misel o oživitvi te izred- ne izletniške točke ni zamrla. Nova pobuda za ureditev gostišča Na gričku je nastala pri ljudeh, ki se ukvarjajo z rekreativno dejavnostjo pri občinskem sindikalnem svetu. Idejo o ureditvi novega re- kreacij-skega središča pa je podprlo še avtoturistično po- djetje Izletnik, da ne govori- mo o občinski skupščini, ki je prav tako pripravljena so- delovati pri uresničitvi lepega načrta. Gre namreč za to, da bi go- stišče Na gričku znova zaži velo, da bi to območje po- stalo središče za rekreativno življenje članov celjskih de- lovnih kolektivov. Zato bi tu uredili vrsto ustreznih naprav in igrišč. Vrh tega bi uredili Se cesto, jo asfaltirali in po- stavili javno razsvetljavo. Zamisel je lepa, zlasti še, ker Celje potrebuje takšno točko, ki bi bila za občane zanimiva vse leto. Območje gostišča Na gričku je nam- reč takšno, da je privlačno tako v poletnih mesecih kot tudi v drugih letnih časih in celo pozimi. Smučišča so pri- merna za začetnike in tiste, ki že obvladajo osnovne like. In če bi na ta predel posta- vili .še manjšo vlečnico, bi bilo napravljeno zelo veliko. Spričo tega bi kazalo pod- preti načrt o oživitvi gostišča Na gričku z vsemi rekreacij- skimi napravami. MB ZASTOJ OB VIŠKU NUJNE SO NOVE TURISTIČNE ZMOGLJIVOSTI Naš intervju tokrat presa- jamo na turistična tla, na ti- sto področje gospodarske de- javnosti, ki smo mu nekoč veliko obetali pa smo pozne- je spoznali, da sama nara- va, voda, dober zrak niso vse, marveč da je za turizem treba poleg nekaterih člove- ških odlik še marsikaj dru- gega. Za besedo smo tokrat prosili znanega turističnega delavca, prof. Zorana Vudler- ja- NOVI TEDNIK: Kako na splošno ocenjujete turizem kot gospodarsko panogo na našem območju? Z, VUDLER: če gre za splošen odgovor, samo tole: dosegli smo stopnjo, ki ob sedanjih oziroma razpoložlji- vih kapacitetah pomeni sam vrh. Morda bi se tu in tam še dalo kaj doseči, zlasti pa iziboljšati, toda v groben n« moremo pričakovati kaj bi- stvenega več. NOVI TEDNIK: In vendar s sedanjim stanjem nismo oziroma niste zadovoljni. Z. VLDLER: Ne, ker če bi ostali pri sedanjim, bi mora- li govoriti o nazadovtmju. Te- ga pa nočemo in tega nihče ne želi. Tudi v turizmu mora- mo naprej. Samo naprej. NOVI TEDNIK: Kje so po vašem tisti vidiki, ki odpirajo pot naprej in navzgor? Z. VUDLER: Problem sem- nakazal že v prvem odgovoru. Če hočemo naprej in navzgor, bomo morali dobiti nekaj novih turističnih zmogljivo- sti. Povsem razumljivo je, da so na nove investicije vezani še nekateri drugi pogoji kot dobri in .strokovni kadri, živ- ljenjski standard domačega gosta, primerne cene turistič- nih uslug in podobno. Toda, na vsak način so potrebne in nujne nove kapacitete, če bi označil samo najvažnejše, bi moral dejati, da gre v Roga- ški Slatini za nov hotel ter za zimski bazen, v Dobrni pred- vsem za hotel in prav t^ko za odprti bazen, v Laškem za zdraviliško-gostinski objekt. Tu so dela že stekla in upaj- mo na najboljše. Poseben problem je turistični center na Gk)lteh, ki je zaživel polno življenje pa vendarle takšno, da mu prinaša poslovno izgu- bo. Gre torej za kompletira- nje Golt in za nove kopicitete v dolini. Sem sodi tudi Lo- garska dolina in ne samo .osrednji del Gornje Savinj- ske doline. Najbrž pa bo v dolini treba tudi nekaj orga- nicacijskih sprememb, ki bo- do ustvarile zlasti v gostin- stvu solidnejšo osnovo za na- daljnji razvoj. Tudi Celje po- trebuje nov hotel, bolj kot to pa osrednji družabni pro- stor. Perspektiva se odpira in sonce na strani bodočih se- jemskih prostorov napovedu- je nekaj novega, lepšega. Naj v zvezi s celjskim hotelom, novim namreč, povem še to, da bo olepševalno in tu- ristično društvo naročilo zanj posebno studijo. Prepričarii smo namreč, da bodo dela potem lažje stekla. Seveda pa gre v ta okvir še nekaj drugih nalog, ne nazadje re.šitev atomskih to- plic. Tudi njim se vremena zdaj jasnijo. K vsemu temu še samo eno misel. 2^ačilnost našega ob- močja v zdraviliškem turiz- mu. Lep delež imajo tudi po- slomi in tranzitaii ter počit- niš ganizacije. iKiristične prf^ ditve bodo morale dobiti ? lidno materialno o.eljiščnik iskal službo. Ker je zvedel za prazno mesto učitelja v zeleni Štajerski, jo je mah- nil tja dol. Poln načrtov se je najprej za nekaj časa zasidral v Strmcu, kasneje pa je služboval še v okoliških krajih. V Vojniku, Šoštanju in od leta 1936 je zvest Vitanju. Ne bo 'žežko uganiti, da ja sin sončne Primorske in adaptirani sin svetle Šta- jerske, danes upokojeni ravnatelj šole v Strmcu — Fran jo Rejec. Ime je znano vsakemu kmetu pKJ- horške domačije, odmeva po strmih vojniških ste- zah in prenaša iz roda v rod. Troje rodov pozna tega klenega in smelega moža, ki je tolikim ge- neracijam vcepil svobodo- miselnost in ponos. Za- radi naprednjaštva je še pred vojno občutil pezo strahovlade, ko je bil kazensko premeščen t Srbijo. Pa .spet takrat je zakrvavel njegov ponos. ko so ga prve me.sece vojne pre'^epaii gestapovci (bil je zaprt v Konjicah) in ga kasneje izselili v Hercegovino. Peto nem- škega škornja je okusila tudi njegova življenska družica, ki se je komaj rešila iz nemškega tabo- rišča. Be.sede vsega hude- ga počasi prihajajo iz Rejčevih us'. Preveč je skromen in misli, da mu ni treba pripovedovati, ker pač ni nič posebnega. Vmes ga dopolnjuje nje- gova žena in ga opomni na kakšen dogodek. Vrti- va molek življeiTskih sjpo- znanj in se ustaviva pri današnji generaciji, pri mladini, pri odnosu do dela. Ne gre mu v račun, da so današnji ljudje tako zaprti, da hite domov F>o končanem delu... Ne smemo se čuditi, če tega ne razume, ko pa je bil sam navajen razdajati se na vse strani, ko je bilo v ix>klic učifelja vključe- nega še toliko drugega, Kar je enostavno spadalo zraven. Ravnatelj Rejec še danes deli nasvete in s svojo modrostjo rešuje '^r prispeva pri ublažitvi marsikaterega spora. Je predsednik poravnalnega sveta in predsednik čast- nega razsodišča ZK ter član občinske konference ZK. Pred nedavnim sem ga videla,Y.kako je ves za- gret prispeval k referatu* o socialni diferenciaciji tehten prispevek, temelječ na moralnem pomi.sleku in obveznosti vsakega po- sameznika. Njegovo izho- dišče je izhajalo iz rekla — trd bodi, neiziprosen moK jeklen — ki je ^.udii geslo njegovega življenj- skega nazora. Pa tudi dejanj. Zidentka Stopar St. 2 — 7. januar 1972 NOVI TEDNIK 13. stran RAZVOJ KULTURE V CELJU DO 1975 če izhajamo iz tega, da se je s porastom prebivalstva in gospodarskim razvojem mesta razvila tudi kultura v letih po vojni, nam ne sme biti vseeno, kako bo z na- daljnjim razvojem tega »kru- ha« naroda. Ustanavljajo se kulturne skupnosti, nekatere že z vsemi močmi delujejo in med prvimi je bila ravno celjska Kulturna skupnost. S tem smo prešli na povsem nove načine financiranja kul- ture in na drugačna tretira- nja nekaterih dejavnikov na tem področju. V Celju je bilo veliko šte- vilo amaterskih kulturnih skupin, ki so s svojim delo- vanjem pripomogle k razvoju posameznih dejavnosti, da so te s časom prerasle v kva- litetne poklicne ustanove, ki danes skrbijo za razvoj ka- drov in svojih osnovnih de- javnosti. To pa je bilo dose- daj precej otežkočeno, ker so biLa finančna sred'stva omejena. Nekatere oblike kulturnega delovanja pa so zaradi premajhne pozornosti pričele celo zamirati in pro- padati, to je najbolje obču- tilo knjižničarstvo. Vendar bo sedaj sistem knjižnične mreže reorganiziran v skla- du z reorganizacijo sistema knjižnic v vsej Sloveniji. V občini obstaja osem sa- mostojnih poklicnih kultur- nih zavodov in štiri kulturne ustanove s poklicno kulturno dejavnostjo. Od poklicnih za- vodov imajo štiri svoje last- ne zgradbe. V občini je tre- nutno 13 kulturnih domov. Pravih domov je samo se- dem. ostalo so samo prosto- ri, ki se uporabljajo v kul- turne namene. Imamo pa sa- mo en likovni atelje in še ta je v zasebni lasti. Zaradi pomanjkanja, pro- stora bom navedel samo os- novna izhodišča razvoja kul- ture. Do leta 1975 naj bi dosegli predvsem: sanacijo razmer in prostorov kultur- nih dejavnosti v sedanjem obsegu in uskladitev zdaj različnih stopenj urejenosti in šele potem dodaten raz- m^ih; zavodom in organizaci- jam. ki že zdaj opravljajo svoje naloge v pretežno re- gionalnem ali celo vsesloven- skem, vsedržavnem in med- narodnem merilu, zagotoviti sanacijo samo do obsega, ki je nujen za potrebe naše občine, medtem ko bo nji- hovo sanacijo za opravljanje dejavnosti na širšem območ- ju morala zagotoviti sloven- ska skupnost in druge ob- čine; utrjevanje že obstoje- čih poklicnih ali amaterskih dejavnosti in v manjši meri ovajanje ali ustanavljanje novih; posebno pozornost za enakovreden razmah poklic- ^^h in amaterskih kulturnih dejavnosti ter uvedbo no- vih oblik njihovega sodelova- "'a; delno intenzivnejše po- speševanje individualnega ^^netniškega ustvarjanja; go- stovanja poklicnih umetni- skih zvrsti, ki v Celju niso razvite. "^ežko bi bilo sedaj določ- ^s/e govoriti o stvarnih po- trebah števila zaposlenih, ^^av gotovo pa je, da se- ^(^nja sredstva in tudi tista, kt bodo nom,in na slaiv- ne kmečke upore in se sedaj pripravlja na veličastno pro- slavo te štiristoletnice prihod- nje leto. V brošuri je prikazan sto- letni boj slovenskega ljudstva za svoj obstoj in neodvisnost v luči. zgodovinskih dogodkov. Poudarjeni so zlasti revolucio- narni tokovi v letih 1572, 1848 m 1941, ki so končno s svojo zgodovinsko logiko privedli slovenski narod do njegove današnje državnosti. Izhodišče brošure je članek Vladimira Krivica: Krepitev slovenske državnosti (suve- rene republike — temelj no- ve federacije). V njem avtor nakazuje zgodovinsko prilož- nost, da se z ustavnimi do- polnili slovenski narod do končno konstituira v suvere- ni in demokratični državni tvorbi. V naslednjem članku pa univ. profesor dr. Bogo Gra- fenauer posega štiri stoletja nazaj pod naslovom: štirje veliki kmečki UF)ori na Slo- venskem. Na temelju najno- vejših zgodovinskih dognanj opisuje avtor potek in pomen teil kmečkih uporov 16. sto- letja. Sledi popularni članek ne- znanega avtorja (domnevno Jožeta Sinka, ki je padel leta 1941 kot žrtev fašističnega na- silja): "Najsvetlejši dnevi slo- venske zgodovine: slovenski kmečki punti. V zvezi z revolucionarnimi dogodki 1848 je opis »Narod- no življenje v Slovenskih go- ricah v letu 1848/49« dr. Fra- na Ilešiča. Dr. Franc Vatovec v član- ku: Osrednji postavi v sloven- skem časnikarstvu na štajer- skem p>oudarja zasluge prle- ških rojakov dr. Matije Pre- loga in Vekoslava špindlerja. V krajših sestavkih obuja- jo spomine na dr. Frana Ile- šiča njegovi učenci oziroma znanci; dr. Janko Jurančič, Božidar Borko, dr. Bratko Kreft ter inž. Leon Kavčnik. Na koncu brošure je i>od geslom Odlomki iz videmske kronike nekaj kratkih zapis kov, ki prikazujejo revolucio- narno aktivnost kmečke mla- dine v napredni vasi Videm (poprej Jurij) ob Ščavnici, kjer je bilo izročilo kmečkih puntov prisotno v predvoj- nem političnem delu Društva kmečkih fantov in deklet ter je leta 1939 postavilo trajen spomenik z zgraditvijo kul- turnoprosvetnega doma Mati- je Gubca v Vidmu. Čeprav je brošura Od kmeč- kih uporov do slovenske dr- žavnosti priložnostnega po- mena, je njena vrednost traj- na, saj nam odlični avtorji v zgoščeni besedi razgrinjajo našo revolucionarno prete- klost od kmečkih puntov da- lje. Ciril špindler RAZSTAVLJA MIŠO SKORNŠEK V posebni sobi in banket- ni dvorani hotela Paika v Ve- lenju razstavlja svoja dela slikar samouk Mišo Skocnn- šek iz Velenja. Poslovna iznajdljivosit di- rektorja hotela se je lepo ujela s slikarjevimi težnjami, da približa sivo ja dela občin- stvu in morebitnim kupcem. Slike v olju z motivi iz na- rave lepo krasijo oba pros- tora in nedvomno prijetno vplivajo na razpoloženje go- stov. Ce pa bi ho'eili Skomškov likovni izraz kakorkoli opre- deliti, bi bilo težko. Močno niha med realističnim in imp- resiioniističnim upodabljanjem narave. Zdaj jo skoraj s fo- tografsf-co natančnostjo pri- kaže, dirugič pa želi vzbujÄi le manj jiasne predstave o objektih iz narave. Vsekakor ga boj za svoje- vrsten izraz žene dalje in tako se pri slikarju opaža, zlasti v tehniki in ba.rvah, stalen napredek. Na omenjeni razstavi so vredni posebne pozornosti trije moMvi. TOPOLI OB PA- KI, slika z nenavadno uspelo perspektivo (posebna scba), sliki VRABCEVA K.METI- JA in ŠTANTI NAD HIL^S- TOVCEM (banketna dvora- na) pa se odlikujeta v kom- promiisu barv, oblak in te- matike. Poleg motivov iz nairave uporablja sliii^ar še življenje rudarjev; Iz tega cikla so za- nimive še predvsem slitke. v katerih prikazuje rudarja pri delu, manj pa tiste, v katerih želi poudariti soci- alno noto. Na slikah Miše Sikorrška je možno opaaiti še nekaj ti- pičnih amaterakiih pciiez, zla- sti kadar v naraivo vključuje človeški lik. Ce mi slikar ne bo zame- ril, bi dejal sama 5e tole: previsoke cene. Ne da bi sli- kam odrekal kvcJiiteto, sli- karju trud, pa se md zdi, da bd svoja dela približal občin- stvu tudi tako, da ob naku- pu ne bi preveč trpela de- narnica ljubdteljev umetnosti. V dobrem in slabem, četu- di le subjektivno, naij bo to mnenje likovniku v prid ® spodbudo pri nadaljnjem us- tvarjanju. I. Kaker MANJKA PREDVSEM CIANIC Folklorna skupina Svobode iz Šempetra. Foto: Tone Tavčar Veökrat je bilo slišati, da sodi šempetiTska folklorna skupina, ki dela v okviru Svobode, med najbolj uspeš- ne ne samo v lastnem dru- štvu, ampak v Savinjski doli- ni. Bilo je tudi mnogo eno- glasnih ugotovitev, kako ne- primerno pametneje je, da se mladina ukvarja s folklo- ro, kot da bi s(\-oj prositi čas zapravljala npr. v gostolnah. Razmere so se v zadnjem času le nekoliko spremenile. Skupina šteje samo 16 čla- nov. Od tega fi daiile*-, kar je soveda piemalo, saj vBfukršen izostanek dejansko onemogoči nastop. Želijo si, da bi imeli 10 parov, saj se v tem primeru ne bi bilo tre ba bati za morebitno nado- mestilo. V skupini, v kateri je šol- ska in dedovna mladina iz bližnje in daljne okolice Šempetra — člani se dvakrat tedensko vozijo — je imela preteklo leto 16 nastopov po vsej Savinjski dolini, v Kumrovcu in Podčetrtku. Po- leg diragf>cenih gorenjskih iiaiiociinih nck» je us^pela doibi- ti zelo poceni originalne bo- sanske rx>še iz Glomača in Vojvodine. Letos imajo v programu vojvodinsko vese- loigro, naštudirali pa bodo tudi belokranjske narodne plese, za kar l^o prav tako potrebne tamkajšnje noše. Kakor je bdla folklorna skupina dckslej deležna vse potrebne p>odp>ore, pa kaže, da se je zdaj razumevanje pričelo krhati. Upajo, da bo- do uredili vse, kar je potreb- no, da b(xlo odnosi taki, kot morajo biti. T. TAVČAR Iz dnevnika SLG ELIOT V TRSTU. 5. in 6. januarja smo ponovno odšli med zamejske Slovence, najprej v Gorico in naslednjega d't-e v Trst. Z dvema predstavama Eliotove drame »Umor v ka- tedrali« smo doživeli enak uspeh kakor v Celovcu. Nemara Se bo še kdo našel in nam odrekel tako uspeh gostovanja ka- kor poslanstvo, ki ga s svojo umetnostjo opravljamo zunaj naših meja. Polne dvorane in hvaležni, navdušeni aplavzi pač izzvenijo, so le gola informacija, ki pa vendarle potrjuje, da smo bili priče izjemnem doživetju. Kakršenkoli drugačen iz- bor, zniževanje nivoja tako teksta kakor uprizoritve bi naši bratje onstran meja sprejeli kot podcenjevanje, diskrimina- cijo. Njihov odgovor na vprašanje, ali bi bila zanje bolj pri- merna recimo Vdova Rošlinka, je bil odločen NE. OBNOVLJENI HIŠNIK 15. januarja bomo gostovali na Goriškem srečanju malih odrov z obnovljeno postavitvijo Pintarjevega »Hišnika«, ki smo ga predlansko sezono bili pri- morani odstaviti z repertoarja zaradi odhoda Marka Simiča v J LA. Uspelo uprizoritev je režiser Zvone šedlbauer z isto zasedbo (Sandi Krošl, Branko Grubar, Marko Simčič) v iz- redno kratkem roku obnovil in tako jo bomo lahko v krat- kem spet gledali tudi v Celju. Usoda gledališkega dela je, da je zapisana kratkemu življenju. V večjih mestih prakticirajo tako, da uspele uprizoritve od časa do časa spet obnovijo, jim dodajajo še nova iskanja, skratka ne utonejo takoj v arhivske zapiske, niso prepuščene le zmožnosti našega spo- minskega obujanja. Vsi, ki so videli to predstavo, se gotovo še spominjajo izrednih kreacij vseh treh interpretov in če bodo utegnili, bodo v uprizoritvi gotovo radi poiskali svoja nova spoznanja. Tiste obiskovalce gledališča, ki tega dela še niso videli, prav tako vabimo, naj nikar ne zamudite te pri- ložnosti. jž Kulturni mozaik KONCERT PLESNEGA ORKESTRA „ŽABE" Nel^o pred letom dni se je po desetletnem premoru predstavil na javni oddaji ob zaključku sindikalnih športnih iger obnovljeni celjski plesni orkester, bolj znan pod ime- nom »Žabe«. Orkester je potem še nekajkrat nastopil na ne- katerih krajših prireditvah in izpolnjeval glasbeni del pro- grama z muziciranjem predvsem »tradicionalne« plesne in zabavne glasbe. Tokrat pa se bo plesni orkester »žabe«, ki deluje v okviru železničarskega prosvetnega društva »France Prešeren«, pred- stavil s samostojnim koncertom. 18-članskd plesni orkester bo izvajal skladbe iz repertoarjev plesnih orkestrov Ray An- thony, Woddy Herman, Kurt Bdelh^en in drugih. Pod vodst- vom dirigenta Edvarda Goršiča bosta kot vokalna solista nastopila tudi Marjana Deržaj jn Oto Pestner. Koncert bo v soboto, 15. januarja ob 19-30 v dvorani Na- rodnega doma v Celju. PRVA SEJA SKUPŠČINE KSC Danes popK>ldne se bo sestala na svoji prvi seji redna skiipščirm Kulturne skupnosti v Celju. Skupščina se bo kon- stituirala v svotiem rednem sestavu, obravnavala bo pripom- be komisije Skupščine občine Celje za pregled statutov, ob- ravnavala spremembe poslovnika in izvolila organe skup- ščine. Na dnevnem redu je tudi obravnava predloga razvoj- nega načrta Kulturne skupnosti v Celju. ANTOLOGIJA PESMI NASTALIH MED NOB Založba BOREC v Ljubljani pripravlja Antologijo pesmi, ki so nastale med narodnoosvobodilnim bojem. Pripravlja in urejuje jo prof. Emil Cesar. V antologiji bo sodeloval tudi celjski književnik Fran Ros. Prispeval bo pet pesmi. Prva, se imenuje Maj brez nas, pa je nastala v Mariboru v zaporu, že v prvih dneh okupacije. Antologija bo vsebovala tudi p>o- dabke, kako in v kakšnih okoliščinah so pesmi nastajalo. Zanimivi bodo tudi podatki o tem, kako se je tovrstna lite- ratura ohranjevala v času vojne. KONCERT HARMONIKARJEV Koncem meseca, točneje, 22. januarja bo v Narodnem domu v Celju 19. tradicional- na parada harmonikarjev. Prireja jo Harmonikarska sekcija pri DPD »Svoboda« Celje. To je zelo delovna sekciija tega delavsko prosivet- nega društva. To pomirjujejo vsakoletne prireditve v Na- rodnem domu, pod naslovom Parada harmoniikarjev. Te pri- reditve so postale zaradi je resnosti in kvalitetne izived- be tradicionalne. Tudi leibo« nam harmonikarji pripravajja- jo izredno zanimiv izbor ded, med katerimi so najbolj opa- zna dela; Gobec-Apüh, PjondT- sko kolo; Pietro Masoagni: In- termezzo iz Cavalerie Riiatl- cane; Oskar Leskovšek, ptriTi Zvoki Dalmacije! Franz Lisate Madžarska rapsoddija % Vittorio Monti: Cardaš. UREDNIŠTVO NOVEGA TEDNIKA razpisuje nagradni i>atečaj za najboljše prispevke 0 temii ČLOVEK IN KULTURA Prispevke, ki ne smejo biti daljši od treh tipkanih strani, pošljdjte na uredništvo Nov^a tedni'ka do 25, januarja 1972. V natečaju lahko sodeluje vsak bralec Novega tednika. Uredništvo 8. stran NOVI TEDNIK St. 2 -— 13. januar 1972 BEŽNI VTISI Z OBISKA VELENJSKE IN CELJSKE GIMNAZIJE Samo še nekaj dni nas loči od dneva, ko bodo profesorska nalivna peresa oblikovala ocene v polletnih spričevalih. V navadi je že, da dijaki srednjih šol polletja ne jemljejo tako resno, kot zaključka šolskega leta. Izjema so četrti, zaključni razredi, ki vedo, kaj pomenijo slabe ocene v prvem delu šolskega leta. Strah, upravičen in neupravičen, se plazi med njimi. Kot Damoklejev meč visi nad njimi matura. So tik pred zaključkom svoje srednješolske kariere. Neverjeten je skok v resnosti dijakov bivšega tretjega letnika. V četrtem razredu se spremenijo. So še vedri in pri- pravljeni na »marsikakšno«, vendar v mnogo manjši meri kot prej. Utrip v razredih je hitrejši. Srca bijejo glasneje in trepetaje. Le še vejica, o kateri se v teh dneh' učijo, jih loči do fakultete, službe, do spremenjenega življenja, do let, ki ne bodo več otroška. SREČAL SEM STRICA MARTINA... 4, b velenjske gimnazije. Mlada šola z mladim ka- drom. Prijazni ravnatelj nam je omogočil, da smo obiskali pouk slovenskega jezika pri prof. MIRI PRELOŽNIKOVI. živahno, čeprav je tod običaj no pravi raj za tiste, ki me- nijo, da imajo važnejše opra- vke od vejice. Nove klopi so še nedolžne. Nič srčkov ni na njih, nič velikih črk in pik za njimi. Nobenih rezov, viso- kih mnenj, kot jih vidimo v starih šolah. Na primer: »Bu- telj, poslušaj!« Podpis »Če- trtošolec«. Nobenega hrupa s dolgi vrsti samih deklet, am- pak tokrat čisto zares. Le en fant je. Pa še ta je bil za ka- zen premeščen v 4. b. Dru- gače hodi v drugega. Pomi slite, je to kakšna kazen? Sam med toliko dekle- ti. Seveda, na izlet ne bo šel z njimi. Sociologija. Liberalni kapitalizem. Hi- »Lepo je na šoli. Toda zadnjem letniku se vsi zres- nimo, ne samo zaradi let, ampak zaradi mature, ki se bliža z mrzlično naglico. V našem razredu vlada strahot- no delovno vzdušje. Razum- ljivo, da me je strah mature, pa druge tudi. Na izlet bi radi šli v Carigrad.« Strah pred maturo. Strah pred zrelostnim izpitom. Se spomnite, kako so ljudje še nedolgo tega s spoštova- njem rekli: »Ooo, ta ima pa veliko ma- turo.« Danes je »velika matura« stopnička, vejica, ki devet- najsti etnike loči od ostalega sveta, od drugačnega življe- nja. Samo da naredim matu ro, samo to, si vsak potiho ma želi. In potem, ko bo in bo začel na fakulteti, si bo tako želel pred vsakim izpi I torn. Vendar, najprej matu- ra. Drugače še enkrat zad- nji razred. Repetent. Treba je stisniti, napeti zadnje ato- me moči, da zlezemo skozi. Potem pa fantje črne obleke in pesem: »Gaudeamus igi tur . . .« Ključi šolskih vrat. zbadljivi napisi in slovo od zgradbe, v kateri je bilo roli ko lepih trenutkov. ' V vvagonu« celjske gimnazije Prvi pogled o razredu, tam od table, me je začudil. Sama dekleta, šele ko je pr- vi vtis popustil, sem opazil fante. Zmota zaradi dolgih las. Pravopis. »Jemali« so tisto nemogočo vejico, ki za njo nikdar ne veš točno, kam bi jo postavil. »Primer,« je zahtevala pro fesorica. »Moja mati je vložila jabol- ka, hruške, slive ...« se je dvignil dolgolas fant z očaii. V razredu smeh. »Kaj je prosti stavek? Stfi- vek, ki ima en sam povedek. Protivno priredje* Ločno pri- redje?« Se in še so de<ševala ^-pra, šjmja. Nekateri so odgovar- jali stoje, drugi sede, nekoli- ko ležemo. Na velenjski gim- naziji so se namreč dogovoii- 11, da lahko dijaki odgovarja- jo sede. Biološko je namreč dokazano, da se pri vstajanju spremeni tlak in ropotanje s stoli je tudi nevšečno. Zlati časi! Tudi na celjski gimnazi- ji obstaja takšen dogovor, vendar dijaki vedno vstajajo. Tradicija. »Napišite na tablo!« Rahlo se tresoča roka dija- kinje je prijela kredo: »Srečal sem strica Martira, ko se je vračal z lova, in Barbko.« »Zakaj ste postavili ti dve vejici?« Sledila je razlaga. Ne re- čem, da niso znali, ampak vejica pKJvsod povzroča teža- ve. Odkrito, meni tudi. NIČ SRČKOV, NIČ HRUPA v razredu je vladal mir. Celo v zadnjih klopeh ni bdlo ceste, mir na hodnikih. Tu in tam kdo skrivoma pogleda na uro. Drugače pa sedijo mirno v svojih modrih haljah in se drže na moč učeno. Jasno, zadnji letnik in resnost je na mestu. V mislih pa marsikdo premleva bližnjo maturo, na logo in možna vprašanja. Dve dekleti v prvi klopi pi- šeta šolsko nalogo. Ko jo je razred pisal, ju ni bilo. Se- daj jo pišeta sami. Tako so minili zlati dnevi »špricanja«, ko si se lahko zaradi »vroči- ne« izmaknil kakšni šolski nalogi. Nič več ni treskanja po nosu, da se ti med mate- matiko pokaže kri minuto pred tem, ko boš vprašan, nikomur več ni »nenadoma zelo slabo« zaradi »klobase, ki ni bila verjetno sveža«. Triki so postali modernejši. Vse drugo tudi. HIPERPRODUKCIJA Na celjski gimnaziji so nas poslali v razred »vagon«, dve perprodukcija. Finančna oli- garhija. Buržoazni razred. Same učene besede, stro- kovna terminologija, ki pa jo začuda dijaki izvrstno obvla dajo. Profesorica sociologije m psihologije DRAGICA ŠTOJS razlaga mirno in zavzeto. Po- udarja besede, razlaga. Po sluša. Dekleta odgovarjajo presenetljivo dobro. In to ne samo tista v prvih klopeh, ampak tudi v zadnjih in sred- njih. Kako to, ko vemo, da sociologija ravno ne leži pre več srednješolcem? Dijakinje so nam povedale zakaj. Takole je dejala BO- JANA LESKOV AR: »Ambicio- zni smo. To je eno, drugo pa je zaradi profesorice, ki iz- redno dobro podaja snov. Zainteresira nas.« Tako bi bilo lahko povsod, ne samo pri sociologiji in ne samo na srednji šoli. Tudi tu je razred izredno resen. Maturanti. Vzvišeni nad ostalimi letniki, nad ze- lenci in či-vički. Bliža se ma- turantski ples. Dolge obleke. Kozarček. Plesni korak v no- vo življenje. LEPO JE HODITI V ŠOLO »Rada hodim v šolo, na velenjsko gimnazijo. V na- šem kraju. Zato se še prijet- neje počutimo. Samo plesov ni v Velenju. Na gimnaziji imamo Vesele petke ob sobo- tah. Poslušamo glasbo, ple- šemo. Seveda se tudi učimo. Resno, iz leta v leto bolj,« nam je zaupala dijakinja DCJ- ŠICA ŠUSTER, ki je bila de- žurna pri vhodnih vratih. BOJANA LESKOVAR S celjske gimnazije pa pravi: l>iišica šu.ster TUDI BERAČENJE JE VMES Velenjska gimnazija vzgaja tretjo generacijo in v teh dneh pričakujejo prvega di- plomanta višje šole, kmalu zatem pa tudi visoke, nam je povedal ravnatelj BOJAN GLAVAČ. Prva konferenca v tem šolskem letu je pokazala zelo dobre rezultate. »Razvili smo se, postopo ma, in vključili v delo, ka terega smo dolžni opravljati po programu. Prostori in ka- drovska zasedba ustrezajo. Imamo izredno uspešno KUD Ivan Cankar. Pevski zbor pod vodstvom prof. IVANA MA- RINA je osvojil srebrno pla- keto na celjskem festivalu. Izredno aktivne so tudi osta- le akcije, recitacijska, igral- ska in druge. Imamo odlično šolsko športno društvo. Pre- več, da bi vse našteval,« je bil zadovoljen Bojan Glavač. V Velenju so lahko zado- voljni. Tovarna Gorenje je dala 19 letošnjim maturantom stari milijonček za izlet, pred dne- vi pa so imeli učenci 4. let- nika razgovor z delegaci- jo Gorenja — vodil jo je ge- neralni direktor IVAN ATEL- ŠEK Pogovor je potekal o bodoči usmeritvi dijakov in možnosti štipendiranja. Ravnatelju celjske gimnazi- je IVANU GROBELNIKU se je milo storilo, ko smo mu povedali to o Gorenju. »Moram reči, da takšno za- nimanje v Celju manjka. Sa- mi se obračamo s prošnjami na delovne organizacije. Več- krat to izgleda kot pravo b< račenje. Tu ne gre samo z izlet. Celo kadar je potrebn opremiti kabinet, je tako, je dejal prof. Grobelnik. Takšni so naši bežni vtis tistih nekaj uric, ki smo jii preživeli med dijaki in njihc vimi profesorji. Problemo\ ki jih nismo pričenjali, je ničkoliko. Hoteli smo podat le utrip razreda, trenutek i dijaškega življenja, sliko ii med klopi. Morda pa več i problemih šolanja na srednj šoli potem, ko bo matura a njimi. Pa veliko uspeha. Tekst: MILAN SENIČAI Foto: T. T. in D. M Bojan Glavač Ivan Grobelnik V r»zredu velenjske ginuiazij« Šentjur pri Celju O VLOGI ZK Na letošnji prvi seji Občin- ske konference zveze komu- nistov, ki je imela značaj vo- lilne konference, je sekretar občinske konference ZK v Šentjurju pri Celju, Vinko Ja- godic, dejal, da moramo ve- deti, ka.kšiia je sodobna vlo- ga ZK. Na seji je bil ponovno izvoljen Vinko Jagodic za se- kretarja. V svojem referatu je spregovoril o delu komu- nistov v občini v posameznih krajevnih aktivih in v pod- jetjih, ter ugotovil, da je bilo delo šentjurskih komunistov zelo plodno. Kritično je oce- nil akcijo o ukinitvi krajev- nih uradov na podeželju, ki je sprožila val negodovanja in poudaril, da bo treba najti primerno rešitev; V nadalje- vanju referata je spregovoril še o ureditvi šolskega vpraša- nja, konkretno o šolah Pre- vorje in Loka pri žusmu, pri čemer je poudaril, da bodo morali najti skupen jezik s sosednjo občino Šmarje pri Jelšah pri rešitvi prešolanja ot.rok. Vinko Jagodič je kritično ocenil tudi gmotni položaj borcev, dotaknil pa se je še nekaterih drugih pojavov. »V mnogih delovnih orga- nizacijah je bil nakazan pro- blem nelikvidnosti, ki zelo pe- sti naše gospodarstvo. Močno aktualno je vprašanje uve- ljavljanja samoupravnih sp( razumov, ki pa jih komunisi v podjetjih niso dovolj posKU no obravnavali, čeprav bi t morali.« Vinko Jagodič je nat o spr» govoril še o kadrovski .stnvl turi v občini in ugoto^vil, d občini manjka ekonom.s.k smelega kadra. Na koncu svojega referat je Vinko Jagodič v celoti px hvaliil aktivnost šentjurski komunistov ob izvedbi .^e« jurskega referenduma za s« moprispevek za šolstvo. Pi tem je .še posebej naglasi da ta uspeh ne sme biti zgK^ le uspeh, ob katerem bi pc zabijali na zadane naloge, pa pa naj oo spodbuda za nt daljnje delo. Po izvajanju .sekretarja o} činske konfei-ence Vinka J{ godiCa, je sledila razprava, 1 se je je udeležil precej .sen dt navzočih. Razprava je imej težišče predvsem na problf matifci osebnih dohodkov, ss moupravnih sporazumih in š nekaj manjših lokalnih prol lemih. Ob sklepu volivne konf* renče je navzoče seznanil problematiko nedavnih ekso .sov v SR Hrvatski sekreta medobčinske z^'eze komun sto v Janez Zahrastnik in p( litično osvetlil stanje v s( sednji republiki. M. i St. 2 — 9. januar 1972 NOVI TEDNIK 13. stran Njihovo življenje je materinstvo »Zadnjič smo bili vsi sku- paj, razen Mirka, decembra leta 70. Seveda so vsi spali tu. Malo je, malo, za to dru- žino, ampak, kjer je ljube- zen v hiši, ni nikdar premalo. Stisnili smo se. Po posteljah in po tleh. Ja, še prav smeš- no je bilo, ko smo podnevi hodili po hiši in se zadevali drug ob drugega,« je z veliko ljubeznijo v očeh pripovedo- vala 59-letna PANIKA ZAVR- ŠEK i2 Ceste na Ostrožno 103. Naj ne bo preveč stere- otipno, če zapišem, da ji res- nično ni videti, da je imela dvanajst otrok, čista resnica. Mladosten in še vedno svež obraz z mirnimi ljubečimi očmi. Dvanajst otrok. Enajst živih. Alojz je umrl pri osem- najstih. Drugi pa žive. Pet jih je poročenih in Fanika Završek ima danes sedem vnučkov. Osem svojih otrok je rodila v bolnišnici, štiri pa doma. Prvi je bil Mirko, ki mu je danes 37 let. Izučil se je za kovinostrugarja in dela v Srbiji. Učiteljica Magda pou- čuje v Celju. Lojzek je umrl. Največ jih je v tujini, v Nem- čiji. Tako so v Nemčijo od- šli Marija, Fanika, Stanko, Vida, Milan in Breda, ki je bila ravna ta dan na dopi.situ. Milena je ostala v Celju kot uslužbenka. Venci dela pri Pohištvu, Cvetka pa je kon- čala zadnji razred osnovne šole. Problemov pri izbiri imen ni bilo. Navadno sem kar sa- ma pK>vedala, kako bo novo- rojenčku ime, mož pa je vse uredil.« Fanika Završek danes ni preveč navdušena nad mladi- mi materami, ki imajo tako malo otrok. Pa še tisto jim zameri, da možje nakupujejo po trgovinah. »Imela sva toliko otrok, pa eno samo plačo. Vedno jo je celo prinesel domov, mi jo dal in nikoli ni vprašal, zakaj sem jo uporabila. Morala sem vedeti za cel mesec naprej, kako bomo izvozili. Veliko je pomenilo, da sem vse sama šivala za otroke. In pridni so bili vsi moji. Hodili smo v hmelj. Ata je doma gospodi- njil, jaz pa sem popeljala otroke na hmeljišča. Tako smo tudi zaslužili.« Danes je Faniki in očetu Alojzu drugače. Vsi otroci so že pri kruhu. Domov jima priensejo marsikaj lepega, čeprav se mati brani. »Midva z očetom imava dovolj, če je bilo prej dovolj za štiri- najst, bo sedaj za dva. Hra- nite raje denar. Sebi kupite! Oni pa se kosajo, kdo bo več prinesel.« Rodila se je mati dvanaj- stih otrok v Kostanjevici na Dolenjskem. Še danes pravi, da je to najlepši kraj na svetu. Oče je bil slikar in goadar. Preselili so se v se- danjo laško občino. Leta 37. se je poročila v Radečah, od koder jo je vojna vihra pregnala na Ostrožno. In tu živi že trideset let. »Kaj me je vodilo skozi življenje? Samo skrb, čim- bolje vzgojiti otroke in jih spraviti k kruhu. Šele potem sem vedela, da bom lahko popolnoma svobodna,« je de- jala mati dvanajstih. Pa še vedno ni. Kaj pa vnučki? Mati je mati. Ne samo svojemu, temveč vsem otrokom. To je mati in to je materinstvo. M. SENIČAR Fanika Završnik z vnukom Hiša v Padežu v hribih nad Laškim, po domače Strgarje- va, je bogata, bogata po med- sebojni ljubezni in sožitju, bogata z otroki in zdaj se ji obeta še zlato. Angela in Kari Teršek, tako se zakonca pišeta, bosta v soboto stopi- la pred matičarja in nato še v cerkev, kajti petdeset let že živita v zakonskem jarmu, polnim veselih, pa tudi tež- kih in bridkih ur. — Nekoč ni bilo radia in televizije. S kurami smo ho- dili v ix>steljo in s kurami vstajali, pa je naneslo, da je skoraj vsako leto kateri pri- vekal na svet, pravi oče Kari. — Vsega so krivi možje, se je F>ošalila mama Angela, ki se ji je kar dobro zdelo, ko sem pripomnil, da jo je imel mož najbrž tudi rad. Potem je resno pristavila: —Res ni bilo pametno, da so se tako namnožili, toda ni- sem hotela biti morilka last- nih otrok. Pa mi danes ni žal. Vseh petnajst je dobrih, skrbnih. Vsi razen enega, ki ga je vojna vihra odnesla v Avstralijo, naju radi obiščejo in skrbijo za naju. — Jože se je rodil v letu po- roke in bo letos srečal Abra- hama. Za njim so bili Mioi, Gelca, Lojze, Trezika, Fani- ka, Lojzka, Anica, Nežika, Karli, Tone, Katlinca, Vinko, ki nama je po rojstvu umrl, Rozika in Stane. Stane bo s staršema praznoval tridesetlet- nico. Januarski je. Vsi otroci. razen ene hčere so poročeni, vsi imajo poklice ali može s poklici. Vnukov sta naštela 27 in kaže, da se bo na po- mlad oglasil že pravnuček. Kako sta preživela tolikšno družino na dveh hektarjih ob- delovalne zemlje? Oče je de- lal pri rudniku, ona pa doma in otroci so morali zgodaj de- lati, pa je šlo. Najtežje je bilo med vojno, ko so bili že skoraj vsi otroci rojeni, pa tudi po vojni nekaj časa niso biU daleč od lakote. Kot le- vinja se je mati Angela borila z birokracijo, ki ji še za šo- loobvezne otroke ni dala ži- vilskih kart ter nazadnje le dosegla, kar je otrokom šlo. Partizani so bili pogoto pri njih in najstarejši, Jože, je bil partizan. Tudi Lojze, pa je v svoji mladostni nepre- mišljenosti zajadral v daljno Avstralijo, od koder vsa leta po vojni še ni prišel. Ostali so razkropljeni od Kranja, prek Ljubljane, Trbovelj do Gornje Radgone, ena hči pa je začasno v Nemčiji. Na zlati poroki bodo naj- brž vsi. Le računajte: Tri- najst sinov in hčera, trinajst zetov in snah, sedemindvaj- set vnukov in še druga žlah- ta. Saj bo še hišo razdrlo, ko se je pa tresla že trinajstkrat ob ohcetih, odkar sta se po- ročila. To bo ohcet! In na mnoga leta! JURE KRASOVEC Angela in Kari Teršek V TEMNI NOČI MILIČNIK SAM PROTI ŠTIRIM NEZNANCEM, ZA KATERE NI VEDEL, ČE SO OBOROŽENI — DIVJA VOŽNJA OD VOJNIKA DO TREMARIJ — Z UKRADENIM AVTOMOBILOM IZ BEOGRADA DO CELJA — STREL V NOGO JE RAZPRŠIL VLOMIL- SKO SKUPINO STRELI OB SAVINJI Temna noč je bila vedno dobrodošlo okrilje najrazUč- nejškn vlomilcem in tato- vom, Od čistih začetnikov in amaterjev do profesionalcev. Celjska uprava javne varnosti je bila v t^ dneh posebej za- skrbljena zaradi izredno viso- kega števila vlomov v trgovi- ne, pisarne in šole. Zato ni čudno, če so naročili vsem ix>stajam milice, naj še poos- treno čuvajo te objekte pono- či. Takšno nalogo so dobili tudi miličniki v Vojniku. Med njimi je bü tudi IVAN RO- BAČER, ki je dežurai v bli- žini samopostrežne trgovine nedaleč stran od oddelka mi- lice. S 120 KILOMETRI PROTI POLULAM Sobote je bilo konec in ne- delja je zaživela šele v nekaj minutah. Le malo čez polnoč je bilo, ko je Robačer zagle- dal, kako se je pred trgovino zaustavil osebni avtomobil znaimke Fiat Special 125 z re- gistracijo BG 163-612. Takoj zatem So izstopili štirje ne- znanci in se napotili proti tr- govini. Jasno je bilo, da v tem času nimajo kaj početi tod okoli, razen če imajo nepoštene na- mene. Miličnik je stopil iz svojega osebnega avtomobi- la in jih hotel zaustaviti. To- da ko So ga možje zagledali, so sikočili nazaj v avtomobil in hitro odpeljali proti Celju. Obnašanje je büo sumljivo in miličnik je stal pred dilemo, kaj sedaj. Ker je imel svoj avto in ne službeni, ni imel zveze z delovnimi tovariši. Bliskoma Se je odločil. Zapo- dil se je za njimi. Ker je bo- lje poznal cesto o d neznan- cev iz Beograda, mu je uspe- lo, da jih je v škofji vasi pre- hitel. Zaustavil je na desni strani ceste in jih opozarjal z rdečo lučjo, naj zaustavijo. Toda ne- znanci So oddrveli naprej v noč. Znova se je pognal za njimi ter jih prehitel v šmar- jeti. Tu je izstopil iz avtomo- bila ter jih skušal zaustavi- ti. Fiat je drvel proti njemu in Robačer je odskočil v zad- njem trenutku. Spoznal je, kako zares gre in koliko je neznancem do tega, da pobeg- nejo. Znova se je spustil v vožnjo za njimi. Kazalci na merilcu hitrosti je poskako- val pri številki 120. Kot b^sk je šlo od Smarjete skozi Ce- lje in nato na cesto proti La- äcemu. Minil je most, minile so Polule. Približeval se je viadukt. IŠČEMO NEZNANO GLUHONEMO ŽENSKO Dne 3. 1. 1972 ob 15. uri je bila najdena v železniški ča- ^Inici v Zidanem mostu glu- honema ženska, stara okoli 50 let, visoka 155 do 160 cm, si- vih nazaj počesanih las, oble- čena v rjav plašč, temno rja- vo obleko, temno rjav pred- pasnik, obuta v črne nizke čevlje. V zgornji čelusti ji manjka en zob, na spodnji pa trije. 2ensika ne govori, niti ne zna pisati. Nahaja se v domu počitka v Loki pri Zidanem mostu. Prosimo vsakogar, ki jo po- 2ina ali bi vedel o njej dati ka- ke podatke, da to sporoči najbližji postaji milice oz. ne- posredno upravi javne varno- sti Celje, Gregorčičeva 5. OPOZORILNI STRELI Na Tremarju se je hitrost in nepoznavanje ceste mašče- .valo. Fiat je zgrmel s ceste ter se prevrnil. Tudi Robačer je zaustavil ter izstopil. Beograjčani so zlezli iz prevrnjenega avtomo- bila ter hoteli zbežati. Takrat je miličnik prijel aa pištolo in zaklical: »Stoj! Stoj!« Čeprav je bil sam, se ni ustrašil. Ni vedel ali so možje v Fiatu oboroženi ali ne. Kljub temu je opravil svojo službeno dolžnost, čeprav bi se lahko umaknil in mu tega verjetno nihče ne bi nikdar zameril. Sam proti štirim. Neznanci so začeli bežati. Miličnik je oddal dva opo- zorilna strela v zrak. Obrnili so se ter se grozeče napotili proti njemu. Vse se je odvija- lo v temi. Ni vedel, kaj držijo Ukradeni avto vlomilcev je oibstal na strehi v rokah. In iaredil je edino mogoče: dvakrat je ustrelil proti njim. VOZNIK MOLČI KOT GROB Od strelov je zadel samo eden. 22-letni MILAN STOJI- MANOVIČ se je zgrudil zadet v nogo. Ostala trojica se je razbežala v noč. Robačer jüi ni zasledoval, ampak je naj- prej poskrbel za ranjenca. Na- ložil ga je v avtomobil in öd- peljal v celjsko bolnišnico, še prej pa je naprosil očevid- ca, da javi o dogodku na po- staji milice. Tako je res IVAN ŠULER iz Velikega širja ob- vestil miličnike v Laškem, k; so sedaj takoj reagirali na za- devo. Na kraj' dogodka so odšli člani komisije, ki so pregleda- li razbitine avtomobila. BUo je jasno, da neznanci nekaj skrivajo. In res, v avtomobi- lu je bilo polno novih oblek, različnih jestvin, omedeset vžigalnikov in zavoji cigaret. Vse novo in očitno ukradeno. Kje? Tega zasedaj še ne ve- do, kajti Stojimanovič molči kot grob. Povedal je le, da so v Vojniku res hoteli vlomiti v trgovino, toda o poti iz Beo- grada v Sloven'jo in kaj se je medtem dogajalo, noče dati podatkov, čeprav mlad, je že dober znanec milice in soli šča. Julija lani je prestal ka- zen treh let in nekaj mese- cev strogega zapora. Ni bil dolgo na svobodi, šest mese- cev. ^ Trojica je na begu. Stojima- novič, ki je ukradel avtomobil v Beogradu Džordžu Petrovi- ču, pravi, da je hotel prepe- ljati gnanca v Slovenijo, od koder bi ta pob^il v Italijo. Za ostala dva govori, da jih je spotoma naložil v Zagrebu. Vsekakor je močno dvomlji- vo, da bi nekdo v ukradenem avtomobilu vozil slučajne pot- nike. Kaj vse je bilo v na- črtih skupine, bo še pokazala preiskava. Primer je prt'.'zel preiskovalni sodnik Klarič. Stojimanoviča So v ponede- ljek dopoldne odpeljali iz bol- nišnice. Njegov primer ne bo poda javnemu tožilstvu sa- mo zaradi poskusa vloma, ampak verjetno tudi zaradi pM3skusa uboja miličnika, ko ga je hotel kot voznik fiata podreti na cesti. Za ostalo tro- jico, ki se je med begom lo- čila, kot so ugotovili po sle- dovih, še poizvedujejo. Za konec naj zapišemo še to, da gre izredno priznanje miličniku IVANU ROBAČER- JU iz Vojnika, ki je bil sicer na službeni dolžnosti, vendar jo je opravil vestneje in bo- lje, kot bi lahko od n;ega za- htevali. Milan Seničar TRD BODI, MOŽ JEKLEN. Vsakdanje slučajne ali neslučajne sprehajalce po celjskem parku prav go- tovo ne moti živ žav mladine pa tudi starejših, ki veselo švigajo po ledeni ploskvi. To je celjsko ^rsališče, na kate- rem se dan za dnem podi mala množica drsalcev. Takrat, ko sem stal ob bandi in so mi oči švigale sem in tja za spretnimi pa tudi za nespretnimi drsalci, za takš- nimi, ki So potrebovali veliko poguma, da jih je tetka Zima spravila na majave in klecave noge, in onimi, ki so bili pravi pravcati virtuozi, me je zamikalo, da bi šel na led, med nje in se zapo- dil naokoli. Nisem imel drsalk in ostal sem sam. Opazovalec. čisto pri kraju ]e nekdo napel vrv. Od enega konca drsališča do druge.ga. Tam So se učili drobljanci, kako in kaj je s to stvarjo. Negotovo so se postav- ljali na drobne nožice. Sestrice in ma- mice pa so jih skrbno vodile za roči- ce. Kako So ti starejši čudni: kar naen- krat te spustijo in potem, jo j, potem se zemlja začne premikati in Janezek se pelje čudnim dogodivšičnam naspro- ti. Kar naenkrat tresk in malček je na tleh. Pa nič zato. Jutri prideta z mam* CO ali sestrico spet — tako dolgo, dok- ler se sam ne bo spustil po zapeljivem ledu.« Drsanje ni tako drago, led pa je bil tisto popoldne slab, so mi rekli, ško- da, da se ne morejo drsati vsi — vsi otroci nimajo drsalk, nimajo denarja. Oče in mati ne zaslužita dovolj. Ob ograji sem videl fantka, drobne- ga in žalostnega fantka. Stiskal je svoj rdeči nosek med jokavice, ki so imele luknje in velike oči So nemirno sledile drsalcem. Skoraj nepremično je gle- dal, ročice so mirovale. »Zakaj pa se ti ne drsaš?« sem ga vprašal. Nekaj časa me je začuden gle- dal, potem pa je z neskončnostjo tiho dejal: »Saj bi, pa nimam drsalk. Mami- ca in atek ne moreta kupiti. O ja, drsal pa bi.« In je umolknil ter vtaknil roči- ce v žep. Tudi to je drsališče. Če boste šli skozi park, ne pozabite pogledati na drsališče: videli boste mla- dost. Milenko Če bi ne bilo dečka ob ograji, bi bil srečen ob vrvežu na drsališču. Kot da bi se na ledu rojevala mladost in bi svet ne poznal težav ... Pred nedavnim so se v grad Šenek na Polzeli vselili oskrbovanci iz doma na Gomiljskem. Dom na Gomiljskem je skupščina občina Žalec prodala Ingradu iz Celja, za dobljen denar pa so uredili pro- store v gradu Šeneku na Polzeli. Foto: T. Tavčar Potem ko so v podjetjih »KOSTROJ« v Sloivensih Ko- njicah in v kovaški industriji v Zrečah pred nekaj leti uve- dli lastna informativna glasi- la, so tudi delavci industrij- skega kombinata »KONUS« v Slovenskih Konjicah dobili ob koncu lanskega leta prvo številko svojega časopisa. Naj- večji del vsebine je namenjen oceni poslovanja te gospodar- ske organizacije v letu 1971 in gospodarskemu planu za tekoče leto, dalje urejanju samoupravnih aktov v zvezi z nedavno sprejetimi repub- liškimi in zveznimi ustavnimi dopolnili ter končno še o delu sindikalne, mladinske in gasilske organizacije v pod- jetju. V uvodu je vršilec dol- žnosti glavnega direktorja kombinata dipd. inž. Jurij Po- kom povedal, da so samou- pravni organi sprejeli pravil- no odločitev, ko so glasovali za izdajanje lastnega glasila za informiranje okoli 1800- članskega kolektiva. Za sedaj je predvideno, da ga bodo izdali štirikrat v letu, to je vsake tri mesece po eno številko. OdločiiiM pa so se tudi za večje število izdaj, če bodo to narekovale konkretne potrebe. PRAZNOVANJE PilINiRJEV Vsako leto so picciirjii šole Go- tovlje poslali- raznim po'djetjem goreče prošnje za novoletna dari- la. Prošenj veJiko — darov malo. V tem šolskem letu niso nikogar prosili, bili pa so zelo presenečeni, ko jiim je krajevna skupnost Go- tovlje nakazala 800 diin, SIP Šem- peter 200 in KK 2alec 250 din. Pri- pravili so program za šolske in predSoWke, vtsii so bdiö oibdarjeni s ätoromnimd darila; tovariš Janič Peter, elektro mojsiter Iz Gotovelj pa jim je podaril sitereo gramofon. Socialno skrbstvo pa je za naj- bolj revne nakazalo 350 din; do- bUi 90 nogavice, rokavice in še kaj. Ko smo povprašali pionirje, ka- ko se bodo dobrotnrilkom zahvali- li, so v en glas pritrtiilii: Napišite kratek Članek, na kooou pa z ve- KCcimi ftrkami — HVALA! -dk- Vprašuje: Zdenka Stopar Odgovarja: Igor Damjan »V Celju imamo 6. februa- rja referendum za samopri- spevek. V propagando zanj si ti napravil plakat. Kako je do tega prišlo?« »Tovari- šica je prišla v razred in nam je najprej o samoprispevku vse razložila, potem pa smo pričeli risati risbe. Dala je temo, motiv pa je bil svo- boden. No, in med petimi in šestimi razredi, ki so vsi risali na temo samoprispevka je bila izbrana moja risba.« »Si ponosen na to?« »Se kar, ker je bila konkurenca moč- na.« »Si tudi vesel?« »Seveda, posebno vesel pa bom takrat, če bo referendum o samopri- spevku uspel. Mislil bom, da je nekaj k zmagi prispeval tudi moj plakat.« »Kaj si želel z risbo povedati? « »To, da bomo tudi mi otroci naj- bolj srečni, če bomo imeli lepe učilni<3e in svetle pro- store, kjer se ne bomo sa- mo učili, ampak razvijali tudi druge interesne dejav- nosti.« »Rad rišeš?« »Zelo, z domišljijo nimam težav.« »Se tudi rad učiš?« »Za letos še ne vem, kakšen uspeh bom dosegel, prejšnja leta pa je bil moj uspeh lep.« Igor, povej, je tebi jasna akcija o samoprispevku?« »Je popol- noma! Mislim pa, da bi bilo prav, če bi premožne druži- ne dajale več od ostalih, rev- nih. Tako bi hitreje dobili nove šole, ki so potrebne za toliko učencev, kot nas je.« »Kaj pa tvoji sošolci. Sode- lujejo kaj pri tej vaši, lahko bi rekli pionirski akciji?« »Seveda, vsi so pisali parole in šolske naloge. Veliko de- la pa nas čaka na sam dan referenduma, ko bomo mi pi- onirji trosili letake in s svo- jo prisotnostjo na krajih sa- mih ljudi spodbujali in se jim zahvaljevali.« »Vedo va- ši starši kaj o tem?« »Vedo, ker so imeli v šoli sestanke J3 njimi in so jih o potreb- nosti varstvenih ustanov in šol seznanili.« »Kaj pa poleg risanja najraje delaš?« »Zelo rad smučam. Res, smuka mi je v veliko veselje.« NOVI SEMAFOR če bo šlo vse po sreči, bo v soboto začel delati novi se- mafor na križišču Dečkove in Kersnikove ulice pri Kladi- varju. Gre za stoječo napra- vo, ki bo urejevala promet na tem izredno živahnem in raz- meroma težkem križišču. DAREŽLJIVE ROKE Kot vsako leto so *udi le- tos učenci posebne osnovne šole — Zavoda Ivanke Urar njekove v Celju komaj doča- kali prihod dedka Mraza. Bogato jih je obdaril. Na po- moč so mu priskočila celj- ska podjetja. Poleg Cetis-a, ki je bil pokrovitelj in je prispeval za obdaritev 5000 din, se je pokazalo tudi tr- govsko podjetje Moda, kn je letos obdarilo otroke s toplo obleko v vrednosti 4000 din. Razumevanje so še pokazali Lekarna Celje, Skupščina ob- čine Celje, Tkanina, Elektro, KK Žalec, Merx, Na-Na, Lju- bljanska banka, odružnica Celje, Kovinotehna, Opekar- na Ljubečna in tovarna To- per. Z lepim odzivom ob no- voleitnem praznovanju so Ce- ljani pokazali razumevanje in hi.m.an odnos do učencev posebne šole. A. K. KARNEVAL V PREBOLDU Navadno se pustne prire- ditve pričnejo v meseou fe- bruarju, končajo pa v marcu. Jamarji Črnega Galeba iz Prebolda pa so si za svoj kar- neval, ki ga bodo imeli, zbrali že 15. januar. Karne- val bo v stari graščini. Letos bodo goste presenetili z za- nimivim programom, ki se bo razlikoval od vseh prejšnih. Ves izkupiček pa bodo po- rabili za nabavo jamarske opreme. KRAJEVNE SKUPNOSTI ORJEJO CESTE Za letošnjo zimo, ki na vso srečo še ni preveč huda, se je Stanovanjsko komunalno po- djetje v 2alcu dobro pnlpra- vilo. Tako bodo ceste v Žalcu in Grižah orali sami, med- tem ko so oranje krajevnih cest prepustili krajevnim sku- pnostim. Te so se za to zav- zemale, ker so prepričane, da bodo delo lažje, hitreje in ceneje opravile. Prav tako se krajevne skupnosti zavze- majo, da bi upravljale s krajevnimi cestami, saj mis- lijo, da bodo od Stanovanj- sko komimalnega podjetja do- bile veliko denarja. To pa je velika zmota, saj je denarja za normalno vzdrževanje ve- dno primanjkovalo, če k te- mu prištejemo še to, da bo morala imeti vsaka krajevna skupnost svojega cestarja in ga tudi plačati, se pojavi vprašanje, če bodo vse to zmogli. Prve rezultate bomo lahko videli še pred koncem leta. tv LETNA KONFERENCA člani Turističnega društva Šempeter se bodo sestali na redni letni konferenca v petek, 14. t-m. ob 18. uri. Letno kon- ferenco bodo zaključili s pre- davanjem barvnih fUmov o izvedeni cvetlični razstavi ter drugih akcijah društva v pre- teklem letu, in družabnim večerom. T. T. NE POČIVAJO Pred nedavnim so v Bist rici ob SotU začeli z gradnjo gasilskega doma. Temeljni kamen že stoji. Sredstva za gradnjo so prispevali obča ni sami, ki so pomagali tud: z lesom, nekaj pa bo dalj tudi občinska skupščina. Krajevna skupnost Bistricj ob Sotli je obnovila tu miranega slovenskega po djetja, te lahko tudi ru prijetno preseneti. PrO dajalna ima še klasičJt delovni čas. Od 12. do ure je zaprta. Če želiš v popolda^' skem času kupiti pohišiD^ ali na primer dei M(f' lesove kuhinje, lahko s' cer naročene stvari čaš, iz skladišča pa ^ ne moreš dobiti, ker J^ popoldne zaprto. Povedfi ti pa je treba, da je sk^' dišče čez opoldan odprV> ko je prodajalna zaprta V največji celjski govnici s pohištvom, vdfi Plakat, ki ga je narisal Igor Damjan ker streha spušča, stanovanj- sko podjetje Šmarje pri Jel- ej^ na se kljub mnogim pis- mento, ustnim in podobnim opozorilom ne zgane, čeprav že dolgo ve za to zadevo. Sta- novalci postavljajo v sobah škafe da voda ne tece naprej. RazuAiljivo je, da se uniciye stanovanje, z njim vred pa tu- di oprema, zato je nerazum- ljiv odnos stanovanjskega podjetja. Prebivalci hiše št. 90 žele da se streha njihove- ga prebivališča čimprej ure- «di. ODLOČITEV ZA VODOVOD DO KONCA JANUARJA Znano je, da si Letušani že vrsto let prizadevajo, da bi dobili svoj vodovod. Vsi na- pori pa so bili zaman in vsaj do sedaj niso rodili kakšnih posebnih resultatov. Ko je že vse kazalo, da bodo za- čeli z gradnjo, pa se je usta- vilo pri raziskavah vodnih vi- rov, saj so ugotovili, da so vsi, še posebej v poletnem času, prešibki, da bi lahko dajali dovolj pitne vode za ves Letuš. Vse pa kaže, da bodo kon- čno v tem letu le začeli s pripravljalnimi deli za toliko potreben vodovod. Pripravlje- ni sta dve varianti — cenej- ša v vrednosti milijon de- vetsto tisoč din in dražja v vrednosti štirih milijonov. Prva varianta naj bi bila za- časna in bi vodne vire izko- ristili v okolici Letuša, pri dražji varianti pa bi žalska občina sodelovala z mozir- vili večji projekt za vodo- sko in tako skupaj pripra- vod, ki bi zadoščal za Letuš in del mozirske občine. Do konca januarja se bodo vsi zainteresirani odločili, po ka- teri varianti bodo gradili vo- dovod. Mnogi se nagibajo k cenejši varianti, ki jim zago- tavlja, da bodo le dobili vo- dovod, medtem ko je to pri dražji še vedno problematič- no. Gre namreč zato, do kdaj in kdo bi prispeval toliko denarja. Torej bolje delno mokra grla, kot pa še vedno suha. tv ZAHVALA Uredništvo je spreje- lo ob novem letu mnogo čestitk in vo- ščil bralcev in delov- nih organizacij. Vsem iskrena hvala še z boljšimi željami. Uredništvo Novega tednika in Radia Celje »Začeti je treba že v mla- dih letih,« zatrjuje Marjan Krašovec iz Žalca. Komaj 23 let ima in že mu je zaupana odgovorna dolžnost: Marjan je gospodar pri lovsiki druži- ni 2alec. Vse leto mora voditi kontrolo nad odstreUtvijo div- jadi, da so v redu zgrajene lovne naprave: krmišča, vi- soke pre^, solnice, krmne njive, potem nabava 'koruze, pšenice, soli itd. »Za lov me je navdušil oče, ki je pri LD Žalec taj- nik, pa tudi mati rada vidi, ko v pwostem času vzamem puško, odklenem psa in se spustim proti gozdu. Zame pomeni lov vse; prepričan sem, da je to eden najlepših športov. Drag je res, biti pa moraš sikromen in začeti po- časi. Vidite, namesto da bi na veselicah in gostilnah za- pravljal, sem dal nekaj let vsak dinar za lovsko opremo. In človek se v naravi nena- vadno utrdi, izostrita se vid in sluh; skratka, naučiš se pregovarjati z naravo. Začel sem s sedmimi leti kot gonjač. Prvega fazana pa sem ustrelil, ko mi še ni bilo 14 let. Bilo je to veliko doži- vetje. Takrat sem hodil v 7. raared osnovne šole. Ko so sošolci zvedeli za moj »po- dvig« sem bil v njihovih očeh pravi lovski jtmak, dočim sem ostal pri starih lovcih zelen- ček. Moral sem se še veliko naučiti, da sem jim bil vsaj do ramen. Tu je lovski izpit, potem krst, ki ni prav nič prijeten. Starejši lovski očan- ci so mi zastavili nekaj »zvi- tih« vprašanj in če nanje ne bi znal odgovoriti, bi me pre- bičali s tmjevko; preizkušnjo sem dobro prestal in zdaj se med njimi kar dobro poču- tim. Vseh nas je 54: najmlaj- ši je star 18 let, najstarejsi pa bo kmalu 80. Naš revir je bogat s fazani, zajci, jere- bicami, srnjadjo, v Kjum- berku pa so tudi divji praši- či. V goste povabimo člane drugih družin, pa tudi mi gremo radi kam drugam; div- ji lov smo skoraj .zatrli. Radi bi, da bi tudi po šolah kaj več povedali o lovu in divja- di. Saj mnogi pionirji misli- jo, da nosi lovec puško samo zato, da stelja in ubija, sko- raj nič pa ne vedo, koliko truda in skrbi vzame vzreja mladih živali; mogoče ne bi bilo napak, če bi povabili starejše in izkušene lovce, ki imajo za seboj mnogo veselih , in tudi grenkih i2;kušenj. Ima mo tudi diafilme, ki bi jib otroci z veseljem gledali. Pri Jedrti nad Žalcem ima- mo svoj lovski dom. Našo družino že vrsto let zares us- pešno vodi Ivan Roje. Med najboljše strelce štejemo Matka Vihernika, pa tudi jaz sem se nekajkrat že kar do- bro odrezal. Na strelskem tekmovanju v Slovenskih Ko- njicah sem v ostri konkuren- ci »prislužil« srebrno značko. Zgodilo pa se je tudi, da sem z enim strelom v zraku ubil dve divji gosi. Skratka, med lovskimi tovariši se imenitno počutim. Priporočal bi pa še drugim mladim ljudem, da bi se odločili za lov, za nadvse koristen šport, ki krepi dušo in telo,« pravi Marjan Kra- šovec. V letu 1972 želimo lovcem LD Žalec mimo roko, široko srce in dober pogled! • -dk Marjan Krašovec kot šolarček med izkušenimi lovci. DOBER FIZIK, ODLIČEN UČENEC IN USPEŠEN ŠPORTNIK VE- LENJČAN OTMAR KUGONIČ Roko na srce! Ko sem iz- vedel ija najboljšega fizika, dijaika na velenji^ki gimnaziji, ki je tudi izredno nadarjen učenec, sem pričakoval slo- kega, suhega fanta z očali. Zato sem bil nemalo presene- čen, ko je vstopil v pisarno Otmar Kugonič, nasmejan in atletsko razvit mladenič. Prav razorožujoče se je na- smehnil, ko sva si podala roke in je začel skromno pripovedovati o uspehu, ki ga je dosegel na republiškem tekmovanju fizikov v Ljub- ljani. 2e prej pa sem O'pa- zil, da so nanj na tej mladi velenjski šoli zelo ponosni. »Ja, tako je bilo. Našem bil prvi, ker tekmovalne raz- poreditve ni. Dobil sem prvo nagrado. Seveda sem je bil vesel. Potem bi se naj pri- čelo zvezno tekmovanje fi- zikov. Nastopile so težave zaradi neenotnih učnih načr- tov. V Sloveniji v tretjem letniku obravnavamo drugo snov kot drugje. Potem se je še nekaj zamešalo in nisem dosegel kaj posebnega. Ven- dan je zame že republiško priznanje veliko.« V zadregi se je premaknil na stolu, ko sem ga povpra- šal po uspehu v šoli. »Ja, odličen sem vedno.« »In koliko je štiric v tem uspehu?« »Ena — in še ta samo vča- sih. Veste, pri ruščini se mi to zgodi.« V četrtem, torej zadnjem letniku gimnazije, imeti samo eno šterico je vsekakor us- peh in takšnega dijaka bodo veseli na vsaki fakulteti. »Veliko sem premišljeval o tem, kam ko končani gim- naziji. Vsekakor bo to tehni- ka, samo točneje se še nisem odločil. S štipendijo je tako — že letos sem bil prepričan, da jo bom dobil, pa ni bilo nič. Vem, da jo za fa- kulteto ne bo težko dobiti od delovne organizacije, vendar pvozneje ne bi bil rad vezan. Malo mislim na tisti repu- bliški sklad. Po končani fa- kulteti bi imel rad proste roke. V proizvodnji gre za rutinsko delo, mene pa veseli bolj področje raziskovanja.« Odličnjak z eno štirico, od- ličen fizik in zardevajoč fant. Naj ne zamerijo odličnjaki, vendar za njih velja splošno prepričanje, da niso dobri športniki. Z Otmar jem Ku- goničem ni tako. »Zelo rad se ukvarjam s športom. Z orodno telovadbo, pa smučam in se udeležujem vseh iger z žogo.« Otmar je član Smučarskega kluba Velenje in pri mla- dincih večkrat občinski p^rvak v alpskem smučanju. Njegovi rezultati so bili tako dobri, da se je uvrstil na republiško tekmovanje. »Plešeš?« »Na plesne vaje sem hodil, ker se pripravljamo na ma- turantsiki ples, vendar nisem preveč navdušen za ples.« Mimogrede sva še ugotovi- la, da so doma na Otmarja ponostni ker je tako priden dijak. Poslovila sva se in si obljubila, da bova čez dvajset let naredila nov intervju, če bo medtem postal Otmar pravi znanstvenik. M. SENICAR Otmar Kugonič pohištva SLOVENJ- J ales pa se zatakne prav na koncu nakupa. Podjetje ima uvedeno moderno poslovanje in ^ot taže tudi racionalno ^identiranje in obdelava- ^je podatkov. Zato tudi blagajni z izstavitvijo računa oziroma prodajne- dj^ bloka rešujejo več evi- denc, saj ga pišejo v pre- izvodih. Nemalo čud- ^ pa je, da ostane kupcu ^ rokah najbolj nečitljiv ^''^oa računa, ki prav 90- ^«o, tak kot je, ne pred- ^avlja nobenega doku- ^^ta o nakupu. 'Zdaja računa je osnov- ^^ namen blagajniške do- kumentacije in so vsi dru- gi interni dokumenti, ki jih podjetje potrebuje za poslovanje, podrejeni. Iz tega sledi, da mora kupec dobiti najboljši ali pa vsaj čitljivi izvod dokaza, da je lastnik kupljene stvari. In še nekaj. Obe pod- jetji sta ogromno vložili v razširitev in boljše pos- lovanje prodajalen v Ce- lju. Vtis je, da se jima investicije in vloženi na- pori obrestujejo. Ne bo odveč, če razmislijo tudi o opisanih neprijetnostih, ki predstavljajo drobna, a le občutljiva vprašanja kupcev. Star in stalen je očitek peaagoških delavcev srednješol- I skih centrov, da učenci okoliških šol prihajajo na srednje I šole slabše pripravljeni od tistih, ki so obiskovali osem raz- redov v mestu. Ne samo, da nimajo tolikšnega znanja, tem- I več tudi to, da nimajo delovnih metod, oziroma, da imajo si- I stem učenja: zapomniti si, kar Si zvedel v šoli, drugega pa nič. Torej pomanjkljiva samoiniciativa pri domačem učenju, I pri pristopu h knjigi, k samostojnemu razmišljanju. Ali ti I očitki resnično držijo in kakšni so vzroki — o tem smo pov- prašali na osnovni šoli Šentjur pri Celju tri prosvetne delavce ' in dva učenca zaključnega razreda, ki sta se odločila za na I daljnje šolanje. ERNEST RECNIK, ravna- telj osnomnimo se kakšne uspehe so Celjani osvojili v lanski sezoni: bili so prvaki v moštvenem prvenstvu pri ženskah in mladincih, osvo- jili so sedem naslovov držav- nih prvakov med posamez- niki in 41 naslovov republi- .škega prvaka. Dosegli so pet državnih rekordov in 25 re- publiških rekordov. Kar dva- indvajsetkrat so sodelovali na mednarodnem tekmovanju kot člani državne reprezen- tance in sodelovali na 106 tek- movanjih. Od tega 61-krat iz- ven Celja in 45-krat doma. Vsega skupaj bo tekmovali 104 člani in mladinci ter 74 članic in mladink v belih majicah celjskega Kladivarja. še in še bi lahko naštevali uspehe celjskega Kladivarja. V krosu so osvojili na repu- bliškem prvenstvu pet prvih in dva druga mesta, osvojili naslov republiškega prvaka v krosu, na državnem prven- stvu pa bili četrti. Uvrstili so se v dveh moštvenih tek- movanjih v finale in poleg dveh naslovov osvojili še tre- tje mesto pri mladinkah in četrto pri članih, ter dve tretji ih eno četrto me- sto v pokalnem tekmovanju. V svojih vTstah pa imajo dva olimpijska kandidata Ur- bančičevo in Kocuvana, ki sta tudi vzgled številnim mladim atletom, ki šele pri- čakujejo svoj čas. Letna konferenca AD Kla- divarja bo dala še popolnej- šo podobo dela v tem naj- večjem atletskem kolektivu v Jugoslaviji. Priprave za no- vo sez!ono pa so letos tako resne ter kakovostne, da lah- ko pričakujemo samo naj- boljše na celjskem tartanu. Priprave potekajo z vso resnostjo REKORDNA UDELEŽBA Smučarski klub Oijka An- draž nad Polzelo je pripravil minulo nedeljo meddrtištvene skakalne tekme na 50-metrski skakalnici. Udeležba skakal- cev je bila toikrat rekordna, saj je sodelovalo 66 skakal- cev iz Velenja, Cme, Kranja, Ljuibljane, Vrhnike, Metnika Celje, Partizana Šmartno ob Paki, Stahovice in domače- ga kluba. Rezultati: dani: 1. Pudgar (Cma) 208,1 točke (44,5 in 45 m), 2. Bukovnik (Triglav Kranj) 205,4 (44,5, 44,5), 3. Podlipnik (Vrhnika) 204,9 (44,5, 44,5) itd. Starejši mla- dinci: 1. Bradeška (Ilirija) 193,3 (42,5, 42,5), 2. Bevk (Ili- rija) 177,8 (43, 39,5), 3. An- dreozEi (Izletnik) 177,0 ( 39,5, 41) itd. Mlajši pionirji: 1. Ko- larič (Cma) 148,9 ( 35, 36,5), 2. Motoh (Ilirija) 148,1 (40, 39,5), 3. Cimžjar (Triglav) 141,7 (35,5, 35,5) itd. Nov rekord skakalnice je positavil Pudgar, ki je skočil 45 m, prej Krevselj (Velenje) 44 m. Skoda, da se je Kopriv- šek pri posikusnem skoku malo poškodoval in tako ni nastopil. Skočil pa je 47 m. SK Oljka Andraž je tek- movanje odlično pripravil. TONE TAVČAR CRN.A: Nov rekord skakal- nice v Andražu je postavil I. Pudgar (na sliki), ki je skočil v prvi seriji 45 m. Foto: T. TAVČAR Pred leti so v zgornji Sa- vinjski dolini stekle prve vlečnice v Mozirju, Gornjem gradti, na Ljubnem in sistem žičnic na Golteh. Vzporedno z novimi vlečnicami pa se je večalo tudi število smu- čarjev, kar je narekovalo, da bi se naj ustanovil smučar- ski klub. Po sestanku inicia- tivnega odbora so pred krat- kim ustanovili »Gomjesavinj- ski smučarski klub« s sede- žem v Mozirju. Naloga smu- čarskega kluba je, da pove- že vse smučarske delavce, smučarje, da skrbi za nadalj- nji razvoj smučanja, orga- nizira tečaje začetnega in na- daljevalnega smučanja, oživi dejavmost smučarjev ska- kalcev in po možnosti usta- novi tekaško sekcijo. Upamo, da bo društvo, ki mu je glavna naloga zimski rekreacijski šport, našlo ra- z,umevanje pri delovTiih orga- nizacijah, saj se nekaterih za- stavljenih akcij kljub vsej amaterski zavzetosti izvolje- nih funkcionarjev smučarske- ga kluba, ne da izpeljati brez materialne pomoči'. T, TAVČAR H()KK,I NA LKDU V nadaljevtu-jju mladinske republiške lige .so celjski mla- dinci igrali na Jesenicah in premagali istoimensko moštvo 7:6 (4:2, 3:2, 0:2). Igrali so zelo dobro in že v drugič prema- gali naraščaj tega znanega moštva izpod Mežaklje. Zadetke so tokrat dosegli: Bratec 4, Šmidt, Prelog in I.es- jak. Na razpredelnici so ('eljani tretji izza Olimpije, Kranj- ske gore. jk Takoj po novem letu so celjski hokejisti gostovali v Skopju. V srečanju proti domačemu Vardarju so prikazali dobro igro in sigurno zmagali 10:2 (1:0, 5:1, 4:1). Zadetke pa so dosegli: Bratec 2, čretnik, Kolenc, Sušnik, Pinter, Dobo- vičnik, Kerkoš, Vrtovšek in Motoh. jk Celjani so drugi. Ponovili so lanskoletni uspeh, ko so v tekmovanju zvezne lige osvojili drugo mesto v skupmi »B«. Ta uspeh je bil letos skorajda večji zaradi tega, ker so vse ekipe zvezne lige izredno napredovale in ker je razpadla ekipa Beograda močno pojačala nekatere klube v Srbiji. Celjani so trenutno drugi za Crveno zvezdo, s katero se bo- do še v kvalifikacijah borili za dve prazni mesti v prvi zve- zni ligi. Omeniti pa moramo, da se v kvalifikacijah igra tudi proti močnima ekipama Partizana in Slavije. Sobotno srečanje je bilo izredno kakovostno. Preko 500 gledalcev je uživalo v lepi in hitri igri. škoda je le, da celj- ski napadalci ne znajo izkoristiti vseh svojih priložnosti za zadetek. Poleg tega pa smo opazili, da obrambni igralci pre- malo pomagajo v napadu in premalo streljajo z modre črte. Igra se še vedno preveč samovoljno m marsikateri mlajši igralec želi vzbuditi pozornost s preigravanjem, ki se konča z neuspehom, če Celjani to popravijo, bodo dosegli velik korak naprej. To sta pokazali zlasti zadnji dve tretjini sre- čanja proti Spartaku, ko so domačini zmagali 5:1 (1:1, 1 : O, 3 : 0). Zadetke so dosegli: Lesjak 2, čretnik, Pinter in Dobovič- nik. ' KEGL.IANJE V Puli je bilo minulo nedeljo tretje pregledno tekmova- nje za sestavo ženske državne reprezentance, ki bo nastopi- la na letošnjem svetovnem prvenstvu. Tudi tokrat je bila zmagovalka članica Kovinarja iz Štor Eva Ludvig, ki je po- drla 848 kegljev. Z 845 keglji je bila Ocvirkova tretja, Urho- va pa z 810 keglji deseta. Po treh nastopih vodi Ludvigova z 2532 keglji, (3cvirkova je tretja z 2439, Urhova pa četrta z 2430 keglji. . Sindikalna organizacija železarne Štore je organizirala- novoletni kegljaški turnir v borbenih partijah, ki je dal na- slednje rezultate: 1. Partizan Kovinar Štore 850, 2. soštanj 806, 3.-4. Obnova in EMO Celje 760, 5. Aero 754, 6. Celje 750, 7. Partizan Šempeter 739, 8. Cetis 722, 9. Cinkarna 716, 10. Klima 694 itd Vsega je nastopilo 21 ekip. Pretekli teden so imeli kegljači KK Celje nekaj prijatelj- skih srečanj. Rezultati; Celje I: Ljubljana Center 7156:6838 (Vanovšek 958, Lubej 946, Kranjc M.'930); Maribor : Celje II 6662 : 64.53 (Tisovec 843, Orešnik 831); Celje II : Maribor 6734 : 6662 (Tisovec 893, Orešnik 892). ROKOMET Začelo Se je tekmovanje v rokometu za zimsko prven- stvo Slovenije. Kot vsako leto so tudi tokrat vse telmie v ljubljanski hali Tivoli. Celjski rokometaši so v prvem na- stopu premagali Sevnico 22 : 8, naco pa še Mokerc 17 : 11. Celjani so tokrat nastopili pod pokroviteljstvom trgov- skega podjetja Tehnomercator Celje. ATLETIKA Celjska atletska moška vrsta je te dni dobila okrepitev. V Celju se je nastanil mlad in zelo nadarjen metalec diska iz Splita Miče Mijač. Pojačal bo na svojo željo domači Kla- divar in s tem v mnc^em pomagal celjski vrsti. S svojim rezultatom 50,96 bo vsekakor eden najboljših metalcev pri nas. N(Ki<)MET V soboto ob 9. uri se bodo celjski nogometni sodniki zbrali v dvorani AD Kladivarja na svoji redni letni konfe- renci. Predsednik Janko Vagner je pripravil izčrpno poro- čilo, iz katerega je razvidno, da so celjski sodniki dosegli v preteklem letu ogromen uspeh. Med drugimi so svoje vr- ste močno okrepili in imajo tudi v kakovostnem vrhu nekaj svojih predstavnikov. Danes jih je 57, ki sodijo vsa sreča- nja podzveze, ter v conski in republiški ligi. Najboljši pa so- dijo zvezne tekme. Trener celjskih nogometašev Nikola Dukovič nas je te dni obvestil, da bodo celjski nogometaši Kladivarja verjetno imeli prvi trening že v nedeljo 16. januarja. Pred tem bo sestanek med upravo društva in igralci, na katerem bo po- trebno rešiti še nekatera nerešena vprašanja glede discipline v novi sezoni. Trener in tehnično vodstvo bosta namreč za- htevala zagotovilo za resno delo od vseh kandidatov celj- skega moštva v spomladanskem delu prvenstva. Zanimivo je, da So Francu Hribemiku brisali kazen in že lahko na- stopi za celjski Kladivar. Trojica celjskih karatejistov je sprejela te dni naziv moj- stra karateja. črni pas bodo v bodoče nosili: Rudi ing. Ja- khel (drugoplasirani z državnega prvenstva v absolutni kon- kurenci), Vinko Gobec (državni prvak v poltežki kategoriji) in Tone Maruša (republiški prvak v letüi 1970 in 1971 v ato- solutni kategoriji). 14. stran NOVI TEDNIK St. 2 -— 13. januar 1972 TOKRAT NA IZLETU KRILO Moja stara mama ne more videti hlač. No, na moških že, ampak na ženskah, to pa sploh ne. Jaz se seveda, ne- prijetno počutim, kadar obre- kuje ženske, ki nosijo hla- če, kajti tudi jaz jih nosim. Nekoč sem ji ob taki priliki rekla: »Amipak, stara mama, saj vendar tudi jaz no^jm hi!a- če, pa mi nikoli nič ne re- češ.« »Ti si pa nekaj drugega,« je pribila. Tako, jaz sem pač nekaj drugega, ker sem njena vnu- kinja. No, tako meni moja stara mama, jaz pa poanam veliko babic, ki prav rade nosijo hlače in še na misel jim ne pride, da bi o tej stvari razglabljale na tak način. Danes smo pač ženske sprejele hlače masovno, ne zato, ker bi .ta kos oblačila pomenil simbol ženske eman- cipiranosti, ampak zato, ker so nadvse uporabne, zlasti pa so nenadomestljive pri športu. Res pa je, da niso za vsa- ko postavo in to prevečkrat nekritično pozabljamo. V ta- kem primeru bomo veliko bolj prikupne v krilih. Na spomladanski izlet la- hko gremo v širšem karira- stem krilu z enakim šalom, ki bo tako širok, da ga lah- ko ogrnemo okoli ramen ka- kor plet in zato nas tudi mraza ne bo strah. Majda DOMAČA DELA V lANÜARJÜ Pridelke, spravljene v kleti (sadje, krompir, korenje) preberemo. Vse, kar je gni- lega pri tem zavržemo, da se tudi 23draivo ne pokvari. Pazi- ti moramo tudi na 23mrzal, ki škoduje sadju in krompir- ju pa tudi vinu. Pred mrazom dotoo varuje tudi star časo- pisni papir. Lepo vreme izrabimo za čiščenje sadovnjjakov — F>eč- karjev in ribeza. Mlademu drevju oblikujemo krono in pri tem pazimo, da se nam zgornje veje in vrh ne razvi- jejo preveč na račun spod- njih, ki jih najlažje škropimo in na njih najhitreje in naj- ceneje nabiramo plodove. Večje rane na drevju nama- žemo s cepilno smolo. V na- sadih črnega ribeza odstranou- jemo stare in bokie veje. Re- žemo tik pri tleh. Paziti je treba, da bo vsaka rastlina prej obrezana, preden začne odpiraiti oijesa. V vinograde vozimo gnoj in kompost, ki ga podkopljemo ali pa zmečemo v kup, stlači- mo in pokrijemo z zemljo. Lahko tudi rigolamo in na- pravljamo podzidja. Za vrt si v tem času pri- skrbimo dobra semena. Ko izbiramo, gledamo na sorto, na kaljivost in čss setve. Sadno grmičevje (ribez, ko- smulja, maline) obrežemo in očistimo. Zimsko zelenjavo, kot ohrovt, 2relje, kolerabo, korenje, peteršiljeve korenine pustimo pod odejo. Iz zasip- nice jih jemljemo samo ob lepem vremenu, nato jo zopet zadelamo. Pri tem odstrani- mo gnile in nagnite Uste. V rastlinjaku je treba v le.pem vremenu zračiti. Kadar je rizlika med zunanjo in no- tranjo temperaturo prevelika, je treba cvetlice med zrače- njem umakniti z okena, kaj- ti nagla sprememba tempe- rature lahko škoduje. Rastli- ne morajo ves čas imeti naj- več svetlobe in važno je le, da jih obvarujemo pred mra- zom. Zalivamo jih bolj pored- ko, pa še to le z mlačno vo- do. Prah pa izmijemo z mil- no vodo. TONE GABRIČ - 70 LETNIK v torek je slavil svojo se- demdesetletnico življenja l'o- ne Gabrič, dolgoletni direk- tor celjske klavnice, predsed- nik društva upokojencev v Celju in še vedno marljiv in delaven aktivist v številnih organizacijah, zlasti v orga- nizaciji ZB. Rojen v kmečki družini z devetimi otroki v Brezovi pri Sevnici, z dvanajstimi ostal brez očeta, izučen mesar, pomočnik, .samostojni obrt- nik, poroka, dva otroka -- to so mejniki njegovega živ- ljenja pred vojno. Z z;ičC*!c'>m vojne med pr- vimi pregnanci. Cez Dolenj- sko se prebija v Ljubljano, se zaposli, toda za družino pre- malo zasluži, po ovinkih spravi družino na ženin dom onstran Sotle, se vrne, se se poveže z OP in najde bolj šo priložnost, gostilno v Sia rem trgu pri Ložu. Spet ile galno pripelje družino na No- tranjsko, dela kot aktivist OF, po kapitulaciji Italije vo- do tri desetine v loško briga do, komisari v njej in ker zboli, ga po ozdravitvi pre mestijo v komando vojnega področja na Notranjskem, kjer skrbi predvsem za pre- skrbo enot. Vsa družina luu je v gibanju, žena pri AFZ, sin v partizanski tiskarni, hči deluje v SKOJU. Tik pred koncem vojne gre za komisarja bataljona v pro- metno brigado in ob osvobo- ditvi vodi avtobataljon. To so mejniki štirih let vojne, Kot aktivist OF sedelujje pri prvih volitvah v domačein Posavju, nato pride v Celje. Z izjemo nekaj mesecev, ko je v Ljubljani, in enega leta, ko kot poverjenik vodi držav- ne nabave v Celju, je bil To- ne Gabrič ves čas, do upoiA- jitve v letu 1%9, direktor celjske klavnice. Ui^okojil se je zaradi bolezni in kot pra vi zadnji čas. ker bi ga sicer pobralo, saj .si je vse pre več gnal k srcu. No, tudi danes pri 70 le- tih ne počiva. Kot predsed- nik društva upokojencev je na čelu odbora, ki gradi dom upokojencev. Ce je delavnost tisto, kar ga drži svežega na nogah, po- tem mu želimo še veliko de- lovnih uspehov in s tem še veliko let. J. KRAäOVEC ANEKDOTE Friderik Veliki je ležal na smrtni postelji, a bolezen se mu je obrnila rahlo na boije. Zdravniki so o tem razprav- ljali in celo izrazili upanje, da bo ozdravel. Tedaj se je Friderik obrnil k nečaku Frideriku-Viljemu, bodočemu nasledniku, ter inu rekel z njemu lastnim, brid- kim smehom: »Oprosti, neiak, ker moraš čakati zaradi mene!« »Gospod de Müsset,« je re kla pesniku igralka Comedie- Fran<;:iise, »povedali so mi, kako se hvalite, da ste spali z menoj.« »Oprostite,« je rekel de Müsset, »jaz sem se vedno hvalil z na.sprotnim.« Vjačeslav Molotov, komisar ZSSR za zunanje zadeve, je diktiral Finski zelo težavne pogoje, ki jih ta ni hotela sprejeti. Tedaj je poklical v Mu.'^kvo finskega predstavni k;i. Finci so poslali vijd, ki je postal pozneje predsednik republike. Molo- tov ga je ostro napadel: »Koliko vojakov ima vaša dežela?« »Tristo tisoč,« je odgovoril Juho Justi • Paasikivi. »Mi pa jih imamo na vaših mejah tri milijone!« Finski odp.tilanec ga je mirno pogledal in pripomnil: »Pre\'eč jih je... da bi lahko vse pokopali na našem ozemlju.« Da bi si uredila novo stano- vanje. je italijanska filmska in dramska igralka Alida Val li pri starinarju kupila .šest stolov v slogu Ludvika XV. čez nekaj dni se je vniila v trgovino in se pritožila. »To je sramota,« je rekla. »Pred dvema dnevoma sem kupila šest stolov v slogu Ludvika XV., trije od njih pa so že polomljeni.« »Nemogoče!« je vzkliknil začudeni prodajalec starin, »razen, če ni morda kdo v trenutni raztresenusLi sedel nanje.« DANES SREČANJE Danes, v četrtek, 13. t. m., bo ob 17. uri v uredništvu No- vega tednika in Radaa Celje, Gregorčičeva ul. 5, srečanje dopisnikov, tistih, ki so s svo- jimi prispevki že sodelovali pri Novem tedniku oziroma Radiu Celje pa tudi onih, ki bi radi i>ostali priložnostni sodelavci obeh glasil. Zato vabimo vse, ki jih za- nima delo pri časopisu in ra- diu. da se tega srečanja ude- ležijo. DIT-ov PLES Tudi letos prireja Dru- štvo inženirjev in tehnikov Celje svoj tradicionalni DIT-ov ples v dvorani na- rodnega doma v solxito, .X februarja 1972. Celovečerni spored bo izvajal vokalni instrumen- talni ansambel »Union« s solistoma Otom Pestner- jem in Andrejo Zupančič, vmes bo nastopal vokalni kvartet »New swing Quar- tet« s svojimi črnskimi duhovnimi pe.smimi. St. 2 — 15. januar 1972 NOVI TEDNIK 13. stran V RAZREDU ŠAAARSKE OSNOVNE ŠOLE SE JE ZRUŠIL STROP TRAMOVI TEŽKI PO 100 KILOGRAMOV, SO PADLI V RAZRED —KLJUB NEVARNOSTI IN OBLAKU PRAHU SO OTROCI OSTALI MIRNI — PO LESTVI NA PROSTOST, VAR- NOST IN ZRAK — ALI GROZI PODOBNA NEVARNOST TUDI OSTALIM UČILNICAM? TRI MINUTE DO TRAGEDIJE Nekatere stavbe šol na na- šem območju praznujejo že tako spoštljivo starost, da jih bomo kmalu uvrstili med zgo- dovinske spomenike. Kljub temu pa v njihovih prostorih otroci še vedno z veliko žlico zajemajo učenost, saj drugih zgradb ni, ker zanje ni denar- ja. še najteže je takšnim šo- lam ob prometnih cestah, kjer vsak tovornjak, ki vozi mimo, povzroči neprijetno nihanje tal. .Drugod, v odročnih kra- jih, zadostuje za to že malo bolj razigrana množica otrok. V Šmarju pri Jelšah imajo T centru kraja kar dve zgrad- bi osnovne šole in obe nista vredni ene poštene. Obe sta- ri, z ozkimi stopnišči, po ka- terih bi v primeru nevarnosti le težko stekla na plan sku- plfia otrok, in z odpadajočim ometom. Najverjetneje v krat- kem času ni realne možnosti, da bo Šmarje dobilo novo šo- lo, vendar ali dogodek — sre- ča v nesreči — ponedeljkove- ga dopoldneva ne opjozarja do- volj resno na to, kaj se lahko zgodi, če bodo morali šmar- ski otroci še naprej obisko- vati takšno šolo. Pred dvema letoma so s težavo izvedli prešolanje otrok iz obrobnih krajev na centralno šolo,' se- daj pa se tu ruši strop, že tako ali tako ni lahko pouče- vati otrok, ki prihajajo iz od- daljenih krajev in mnogi med njimi doma trdo delajo, še huje je, če se učitelji in otro- ci zavedajo, da jim nad gla- vami preži nevarnost, še pred dnevi bi rekli, da je to pre- tiravanje, danes to ni več mo- goče." Vsaj tistim ne, ki so bili v porušenem 8. b razredu in so videli to, kar smo videli mi. V pritličju šole, kjer je bilo nekoč sodišče, nas je popol- dne zaustavilo dekletce: »Ali iščete razred, ki se je podrl? Veste, mi bi morali popoldne noter, pa so nas preselili.« POVSOD SE RUŠI OMET Po ozkih stopnicah in hod- niku smo stopili v 8. a razred. Iz njega vodijo vrata v tra- gični 8. b. Skušali smo pre- makniti vrata. Nič. Niti za milimeter. Pogled skozi klju- čavnico je zadostoval: ogrom- ni kosi opeke in obrisi težkih tramov na drugi strani. Že te- daj nas je pretreslo, še huje pa je bilo, ko smo morali na temno podstrešje, kamor nas je z baterijo v roki popeljal prijazni hišnik RUDOLF BA- BIC. Med prahom, starimi klop- mi in polomljenimi stoli je zijala podolgovata odprtina. Dnevna svetloba je vdirala iz razreda v temo pod streho. »Nemogoče«, smo dahnili po dobri minuti, ko smo strmeli navzdol v razred in se čudili, da se nikomur ni nič zgodilo. Pet tramov, vsak po 100 kilo- gramov po približni cenitvi, kupi prahu in velike opeke, je ležalo ob strani razreda. V kotu je s tal vodila na pod- strešje malo manj kot nav- pična lestev, podprta z dvema klopema. Po Babiču, ki je po- magal dopoldne otrokom, sva bila z. Dragom prva, ki sva z veliko previdnostjo in počasi zlezla v razred, v katerem bi se lahko zgodila velika trage- dija. Klopi so bile polne prahu in ometa. Pisal bi lahko po njih. Na tabli je ostal neizbri- san Pitagorov izrek. Vzdolž razreda pa so kraljevali tra- movi. Tesno ob steni v širini pol metra. Popolnoma zabari- kadirana vrata. Le nekaj cen- timetrov stran pa klopi, se deži in pred nekaj urami na •njih še otroci. S stropa so vi- sele pretrgane žice električne napeljave. »ODMAKNITE KLOPI« Kaj je navdahnilo 26-letno predmetno učiteljico matema- tike, AGICO JELENKO, da je otrokom na pričetku ure de- jala: »Odmaknite stranske klo- pi, da ne bo na vas padal omet!?« Tri minute pred zvoncem, ki bi označil konec prve šol- ske ure, je razred izginil v trušču in prahu. Samo tri mi- nute je bilo do odmora, 'tri minute, ki bi lahko pomenile tragedijo, če bi tramovi pad- li med odmorom, ko učenci niso na svojih mestih in ho- dijo skozi vrata, bi danes mo- rali poročati o mrtvih. Pičle tri minute so rešile Šmarje, da se ni zavilo v črnino. »Sreča, sreča,« ponavljajo vsi, s katerimi smo govorili nekaj ur po dogodku. Mno- gim v Šmarju še ni jasno, kaj bi se lahko zgodilo, saj si ra- zen sekretarja SZDL JOŽETA GOJTANA in tričlanske komi- sije občinske skupščine (DRO- FENIK, TROl^ITL in DVOR- ŠAK) dO tistega trenutka še nihče ni ogledal kraja nesre- če. Ravnatelj šole, ki ga je moč- no pretresla »sreča v nesre- či«, je med prvo uro sedel v pisarni. Tudi nä stropu nje- govega prostora zija odprtina. Na tleh omet. GROBNA TIŠINA V RAZREDU »Nihče ni pomislil, da so tramovi tako prepereli in oporniki tako ozki. Večje sre če si ne moremo zamisliti. Se- del sem za mizo, ko je zaro- potalo. Vedel sem, nekaj hu- dega se je zgodilo. Se zjutraj sva s hišnikom gledala raz- poko. Stekel sem v 8. a in sku-šal odpreti vrata. Nič. Iz razreda je prihajala grobna tišina. Nobenih krikov. Niče- sar. To je bilo najhuje. Trkal sem, vpil, vpraševal, če je kdo ranjen. Tedaj še nisem vedel, da so učenci zaradi gostega oblaka prahu stekli k oknom. Zrak. Nato se je eden od njih oglasil, da se ni nikomur nič zgodilo. Nismo mogli do njih. Leteli smo na podstrešje in pogledali skozi odprtino. Ne- verjetno. Otroci so mirno sta- li v kotu s prisebno tovarišico Jelenkovo. Nobene panike. No- benih krikov. Spustili smo le- stev, Babič je zlezel v razred in pomagal otrokom na pro stost. Zadnja je zapustila učilnico učiteljica. Deklice so bile prve. Otroci so pokazali izredno prisebnost.« Ravnatelj je takoj telefoni- ral. Občinska komisija, ki je prišla po eni uri, je naročila, da naredi pismeno vlogo, na podlagi katere bodo formirali strokovno komisijo. Graditeljev ne bo mogoče dolžiti, saj nosi šola datum rojstva letnico 1878. Kdo je kriv? Kdo bi bil kriv, če bi bilo najhujše? Razmere v šol- stvu v občinah, kjer zanj ni dovolj denarja. Družba, ki otrokom zagotavlja šolanje. Da pa mora biti varno, nikjer ne piše. Menda je to samo po sebi razumljivo. Pa ne pov- sod. »SEVEDA SEM SE USTRAŠIL« DARKO DEČMAN iz Šmar- ja je sedel v prvi klopi pri oknu: »Gledal sem na tablo. Naen- krat pa je zahrulo. Potem pa se je dvignil tak prah, da ni- .smo ničesar videli, niti vedeli. Prvi trenutek so deklice sa- mo malo zavpile, nato pa je bilo mirno. Imeli smo polna usta prahu. Dušili smo se. Se- veda sem se ustrašil. Potem je prišel ravnatelj z lestvijo. Prej so se mi tresle noge, po- tem pa ne več. I>oma sem si s čajem splaknil grlo.« Darko je še bil pod vtisom dogodka. On in njegovih 25 sošolcev so preživeli tragedijo. Najbolje so vedeli, kaj bi se lahko zgodilo, če bi tramovi padli na klopi. V dveh učilnicah na že tako te.sni šoli, kjer pouciyejo 740 otrok v dveh izmenah, pouk ni več mogoč. In kako je z drugimi razredi, bo najbolje povedala strokovna komisija. Kaj če ugotovijo, da šola ni več varna? So bili res samo tramovi v 8. b prepereli? Kje, kdaj in kako se lahko zopet ponovi podoben primer? Bi bilo drugače, če bi kdo ostal pod ruševinami? Roko na sr- ce, bilo bi. Zahvalimo se, da ni tako in ukrepajmo. Gre za naše otroke, ne samo za .šmar- ske. Tudi drugod so stare šo- le in ne želimo .si več tako jasnega opozorila, kot je strop na tleh. Tekst: MILAN SENIČAR Foto: DRAGO MEDVED Sto let stara šola v Šmarju Zabarikadirana vrata Takole je zazevalo v stropu Po tej lestvi so otroci zlezli iz razreda Bila je ura matematike Darko Dečman Jože Jakuš (t-K-K-K-K-K-k-K-K-K-K-K-K-k-k-k-K-K-K-K-K-K-K-K-K-K-K-K-K-K-K-K-K-K-K-K-K-K-K-KH MALO JE TAKO BREZSKRBNIH Jakole brez.skrbnl preživljajo otroci urice, ko so mamice in očki v službi. Med igro, učen.jem, sprehodi, malicami, mine- va čas drobižu, ki iv; po/na dolgočasja. A nis>o vsi otroci tako .srečni. Veliko več jih je tistih, ki so bodisi sami doma. ali kje pri kakšni sosedi, teti. Da bi vsi otroci, potrebni otroškega varstva. Imeli vetiro detinstvo kot tile malčJci iz vrtca »Anice Cernejme«, Iwvmo G. februarja na referendumu glasovali za samoprispevek. 16. stran NOVI TEDNIK St. 2 -— 13. januar 1972 _ _ ^ MED NEBOTIČNIKI f^lSE IN RIŠE MARJAN BREGAR 13. Paradižnik je utrnil luč! Nato je zgrabil svojo Klaro ža roko in jo potegnil iz sobe. Stekla sta po stotmJcah v spalnico, zmetala cunje v kovčke in že sta bila na vrtu pri svojem zvestem kabri- oletu. V liipu .ie bila prtljaga v avtu. Klara je sedla v avto, Paradižnik pa je šepnil: »Samo še hipec! Gostom sent obljubil presenečenje!« In je stekel Paradižnik na vrt, pristavil lestev na steno in vtaknil ccv cisterne z gnojnico v odprtino za ventilator. Pognal je črpalko ... »Adijo, mili gostje! Adijo, mesto sanj, slavni Holly- wood!« je pomahal Paradižnik, skočil v avto in pritisnil z vso silo na pJin. Drdrala sta po gladki cesti, osvetljeni le z zlatimi zve- zdami. Klara se jc nežno prj\ila k svojemu možičku in ljubl-.o zadremala. Po slabi urici vožnje sta naša zvezdni- ca zavrla pred prijaznim motelom. Tu sta si privoščila ti- sti spanec, ki sta si ga zaslužila in ki jiina ga razgrajači v HoHywoodu niso dali... Zbudila sta se čila m krepka. SKRB PA TAKA Moje dekle se me zadnje čase izogiba, da je kaj. Ko sem jo vprašal, kje bova silve&trovala, ni pokazala nobene- ga zanimanja. Jaz se pošteno trudim najti vzrok za njeno mlačnost, brskam po sebi in iščem, iščem ... sem pa nekaj našel. Bilo je pred mesecem, ko sem se zabaval v družbi- Ona ni bUa navzoča, bila pa je poleg njena prijateluica. Ka- sneje sem dekletu vse povedal, pa je že to nekako rezervi- rano sprejela. Povejte, ali je £o dovolj velik vzrok, da se zdaj tako drži in kar tja v en dan z mano govori in ji ni nič zame. Kaj bo pa šele v zakonu, če je že zdaj tako mlač- na? JAKA Dragi Jaka, jaz na zakon še ne bi misl la in zato je zadnje vpraša- nje kar odveč. Temeljito poišči vzroke. Enega si že na^^e- del, morda pa jih boš še našel nekaj takih. Moška duša je včasih bolj kosmata kot mislijo moški sam!. Ce pa SC' je tvoje dekle tebe naveličalo, potem je bolje, da se spora- zumno in pošteno vse povesta in gresta narazen, kot pa da bi vse skupaj dolgočasno vlekla naprej. Kajti ni hujšega, tudi kasneje v zakonu, kot je dolgčas. Bolje včasih celo manjši kreg kot pa enoličnost iz dneva v dan. Malo pa še razmisli, kaj je dekletova prijateljica pripovedovala »njej« o tebi. Pri tem bi bila jaz bolj pozorna. »Prijateljice« so že marsikdaj razdrle kakšno razmerje. Morda pa je ljubo- sumnost po sredi? Nataša POSLUŠATE JIH NAJRAJE Pozdravljeni! Preijšnji teden sem vam obljubil, da bom tokrat povedal nekaj več o long-playih ozi- roma po naše o velikih ploščah. Dosti vas je, ki na kupone pišete le naslove ma- lih plošč, velike pa spuščate, bodisi zato, ker jih ne poznate; ali pa se ne morete odločiti. Zato vam bom od danes naprej napisal v tejle rubriki poleg vrst- nega reda prvih petih plošč še tudi nekaj novih, ki smo jih med dvema oddajama dobili in ki bi bile vredne poslušanja. Morda se boste tako lažje odlo- čili, saj pri tej oddaji ne gre toliko za ploščo, ki jo najraje poslušate, kot za ploščo, ki bi jo najraje slišali. Pa poglejmo vrstni red prvih petih v tem tednu: 1. ROD STEWART EVERY PICTURE TFLLS A STORY 2. JANTS JOPLIN PEARL 3. PRO ARTE PRUZI RUKU LJITBAVI 4. SLOVENSKA POPEVKA 1971 5. EMERSON, LAKE£,.PAIiMER TARKUS Pred novoletnimi prazniki so dobili v naših tr- govinali nekaj dobrih long-playev. Priporočam zlasti LP SUPERC.ROI^PS, ki je nekak koktail najbolj zna- nih izvajalcev POP glasbe. Odličen je tudi LP ERIC BURDON & WAR—BLACK MAN'S BURDON. Eden najboljših U v tem času pa je LP ansambla FAMI- LY — FEARLESS, ki ga vsem ljubiteljem priporo- čam, čeprav se v naših trgovinah ne dobi. Poglejmo še, kdo je tokrat srečni nagrajenec Te- hnomercatorja. Ploščo bo po pošti dobil BOMBAC DUŠAN, TUMOVA 6, SKOFJA VAS. Na svidenje v soboto ob 17.30 BRANKO St. 2 — 17. januar 1972 NOVI TEDNIK 13. stran Iz razprav o socialnem razlikovanju IZ GRADIVA, KI GA JE OBRAVNAVALA OBČINSKA KONFERENCA ZK V SLO- VENSKIH KONJICAH Varstvo ostarelili občanov je zaradi hitrega razslojevanja vasi in pomanjkanje finan- čnili sredstev vedno večji, pro- blem ne samo v konjiški ob- čini, ampak p>ovsod. Izrazitej- ši so seveda ti primeri v občinah a večjim številom kmečkega prebivalstva in v nerazvitih občinah. V konjiški občini je bilo le- ta 1960 — 168 sociahiih pod- pirancev, zaradi vsakoletnih pregledov pa se je to število v letu 1965 znižalo na 137. Nekateri podpiranci so si pridobili pravice iz naslova invalidskega in pokojninske- ga zavarovanja, nekaterim pa Je bilo izplačevanje ukinjeno na podlagi zakona o razmerju med starši in otroki. Do leta 1970 je število padlo na 106, v tem letu pa se je ix>večalo na 118. Pri tem popisu vseh oseb starih nad 50 let, ki je bil opravljen, pa smo odkri- li novih 62 primerov, ko so socialne moči nujno potreb- ni. Povprečna višina socialne pomoči v letošnjem letu v naši občini znaša 190 dinar- jev. Od skupnega števila 118 je 35 socalnih podpirancev takih, ki jim je socialna pod- pora edini vir preživljanja. V teh ^»rimerih se giblje so- cialna podpora od 250,— do 400,— N dinarjev. Kjub temu, da smo v lotcšnjem letu soci- alne pomoči povišali za 100 lahko rečemo, da živi še vrsta socialnih podpirancev v skrajno neprimernih pogojih. Od skupnega števila 118 pod- pirancev je 90 žensk in 28 moških. Veliko žena pred vojno ni bilo zaposlenih, za- to je odstotek žena tudi več- ji. Ce razdelimo vse socialne ix>dpirance v starostne sku- pine, lahko ugotovimo, da jih je največ starih 66 let. Nadalje lahko ugotovimo, da je več samskih, ki so najbolj prepuščeni sami sebi, ker ni- majo svojcev, ki bi jih bili po zakonu dolžni preživljati. To so predvsem primeri nek- danjih nezavarovanih hlap- cev, dekel in drugih brezdom- cev, pa tudi ljudje z dušev- nimi motnjami ter telesnimi hibami. Velika večina soci- alnih podpirancev živi v manjših naseljih oziroma od- daljenih domačijah. Najbolj pa je zaskrbljujoče sta- nje tistü-i, ki žive sami in to i>ovečini v raznih raz- padajočih gospodarskih po- slopj.ih, v najbolj osamljenih krajih. Ob analizi stanovanj- skih razmer smo ugotovili, da živi 62 socialnih podpiran- cev v slabih in skrajno neu- rejenih stanovanjskih razme- rah. V nekaterih primerih sploh ne moremo govoriti, da so to še stanovanja. Nimajo niti elektrike niti vode. Ra- zumljivo je, da se v takem okolju zaostalost še stopnju- je in da je takega človeka kasneje zelo težko vključiti v drugo urejeno okolje. Iz vse- ga tega lahko povzamemo, da t>i morah v vseh kritičnih primerih misliti na to, da bi jih vključili v domsko oskr- bo. V Slovenj skih Konjicah imamo dom oskrbovancev — Lambrehtov dom, ki je pol- no zaseden. V njem je 33 naših občanov, za katere pla- oskrbo občinski pro- približno 60 pa jih je ^ ostalih občin. Dom bi lah- ko napolnili z našimi oskrbo- vanci, če bi finančna sred- stva za plačilo osrbnine bila zagotovljena. Za podpirance, ki živijo sami, bi bila to tudi edina možna rešitev. V občinski socialni službi smo pristopili k reševanju socialnih problemov na tak način, da smo septembra lan- skega leta izdelali poseiben program jesensko-zimske po- moči vsem ostarelim socialno ogroženim občanom. Pri tem pa si želimo, da bi bil pro- gram enkraten, ampak bo moral postati sestavni del delovanja naše socialne služ- be. Od uradnega pisarniške- ga poslovanja smo prišli h konkretnim reševanjem na terenu. Vsi naši socialni pod- piranci bodo po programu obiskani, da bodo natančno proučene možnosti pomoči in E>otreb oskrbe za zimo. K sodelovanju smo pritegnili tudi patronažno službo zdravstvenega doma in pred- stavnike socialnih komisij ▼ krajevnih skupnostih, ki do- dobra poznajo razmere na terenu. Seveda, pa je končno reše- vanje vseh teh problemov od- visno od finančnih sredsitev, ki so na razpolago. V letoš- njem obdobju smo v občin- skem proračunu namenili za, področje sociale 883.900.— N dinarjev, kar predstavlja 12 % več kot lani. Poleg tega smo dobili še namenska sredstva iz republiškega proračuna v višini 148.000,— N dinarjev za povišanje socialnih pomo- či. S temi in z našimi sred- stvi smo povišali socialne po- moči za 100 % od prejšnjih let, pa kljub temu znaša le- tošnja pomoč posamezniku le 190 dinarjev. Posebno pereč problem so- cialnega varstva predstavlja tudi alkoholizem. Pri podat- kih, s katerimi razpolagamo, imamo v občini 42 alkoholi- kov, ki predstavljajo poseben problem. Zaradi njih je ogroženih še nadaljnjih 105 družinskih članov, ki pogosto iščejo socialnega varstva — bodisi zaradi ix>manj.kanja bodisi zaradi varst-ra. Pri re- ševanju tega problema smo pravzaprav popolnoma ne- močni, ker še do danes nima- mo predpisa, ki bi zavezoval alkoholike, da se zdravijo. Problem pa je zelo pereč in bo treba ukrepati tako kot imajo to že urejeno nekatere druge države. KADROVSKA POLITIKA Predsednik skupščinske ko- misije za volitve in imenova- nja Marjan Orožen je za pe- tek, 14. januarja 1972. leta sklical sestanek s predsedni- ki občinskih komisij za vo- litve in imenovanja pri občin- skih skupščinah Celje, Žalec, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah, Velenje, Mozirje in Laško. Po- svetovanje bo v prostorih občine v Celju. Na posvetovanju bodo ob navzočnosti predsednikov okrožnih in občinskih sodišč ra^ipravljali tudi o kadrovski problematiki v sodstvu. KO DREN CVETI takrat je na pilštanjskem griču najlepše. Kamorkoli ti seže pogled, povsod je rumeno in veselo dviguje dren svoje cvetove. Ko se spomlad čez poletje prevesi v jesen, se dren obloži s krevavordečimi sadovi, ki jim po domače pravijo drnülje. Spočetka je drnülja kisla, kot je kisel megleni jesenski dan, potem pa jo narava napolni s sokovi in drnü- lja, vsa napojena s sladkim sokom, je v slast in veselje pilštanjski otro- čadi. Njega dni so bili Pilštanjčani hudo jezni na drnülje in če si jim takole mimogrede očital, da so drnüljčani, si moral paziti, kje je najbližja pot v dolino. Danes pa tega ni več in prebivalci pilštanjskega griča so nanjo le ponosni in veselo prepevajo znano himno: »Čez Pilštanj voda teče, drnüle peremo, če eno nam odnese, se vsi zaderemo ...« v letu gospodovem 898 je cesar Arnulf podelil okrožje Breže rodbini Selški, leta 963 pa se je na gradu Pilštanj ro- dila koroška plemkinja He- ma, poznejša ustanoviteljica samostana v Krki na Koro- škem, kjer je 1045 tudi umrla. Tako se začenja pilštanjska zgodovma. Kaj je bilo prej, ne ve nihče. Le ime trga lah- ko razlagamo, pa še tukaj si prihajajo zgodovinarji navz- križ. Ime razlagajo nekako takole in najbrž bo to res držalo: v takratnem narečju domačinov naj bi trg imeno- vali »bajle stajne«, ker je stal nad strmim skalovjem. Skozi zgodovino se je ime spremenilo v Pilštanj. Trg je v svoji dolgi zgodo- vini doživel marsikaj. Iz oči v oči je gledal Turke, ki so prišli Pilštanj čanom dvakrat na obisk: leta 1476 prvič in leta 1494 drugič.' Takrat so polovili mnogo ljudi in jih odpeljali v sužnost. Da bi bila nesreča še hujša, je nad uboge Kozjance prišla še ku- ga, ki tudi trgu ni prizanesla. Občutili so jo tako močno, poročajo kronisti iz istega časa,- da je v letu 1645 po- brala samo v trgu in bližnji okolici dvatisoč duš. Skromen sp>omin na strahovito »božjo kazen« si še danes lahko ogle- date na nekdanji Berginčevi hiši, kjer je vzidana majhna plošča z napisom ANNO DO- MINI 1646. Pilštanjskega griča burna zgodovina Grofje so si pKxiajali vrata grajske trdnjave tako pogo- sto, da je tukaj premalo pro- stora, če bi hoteli vse našteti. Sploh še, če povem, da že ta- krat Pilštanjčani niso bih »kar tako«, ampak so bili ne- kaj več: imeli so namreč kar dva gradova. Prvemu se je reklo Pilštanj, drugemu pa Hartenštajn. Niti eden niti drugi se ne moreta danes po- hvaliti, da sta kaj več kot skromne in skoraj nevidne razvaline. Ostaja samo še sta- ra slava. Tisti kamen, plošča, na primer, ki je vzidana na pročelje farne cerkve svete- ga Mihaela in ki pravi, da je Urban Sagstetter, škof krški, dal grad Pilštanj obnoviti v letu 1570, pa pranger ali sra- motilni kamen ter nekaj graj- skih škrbin, to je vse, kar je ostalo. Ostala pa je tudi šola, ki je prav gotovo ena izmed najstarejših šol na štajer- skem, saj je revica pred leti praznovala svojo petetoletni- co. Rojstni dan, svoj visoki m častitljivi jubilej je imela natanko leta 1966, pa se nihče nd niti sipomnil sirotice. Bila je res večkrat popravlje- na, a kljub vsemu spoštova- nje je spoštovanje in če smo ga že komu dolžni, potem smo ga starosti. Skozi trško sredo so šli kmečki uporniki leta 1572, v letu 1644 pa so na Pilštanju prav vneto zažigali protestant- ske knjige. Kronika pravi na- tanko takole: »Krivo verske knjige, ki smo jih zažgali, smo našli pri gospodu Andre- ju, Wudamu in Casparmu«. Čudni so bili, ti gosp>odje, meni nič, tebi nič so pustili, da so jim zažgali pravoverne knjige. Kaj se če! Je že tako. Zgodovina je zgodovina. Tako je ubogi in ponosni trg prilezel skozi blišč in be- do zgodovine ter se ustavil pri drugi svetovni vojni. Ne- daleč od njega so se pomikali borci XIV. udarne divizije, ki so bili natanko na isti dan v bližini Pilštanja — kot Ilija Gregorič s svojimi. To je bilo 8. februarja, pred 372 leti. »Le naprej, odred kozjanski . . .« Pilštanjčani so si büi zelo na roke z borci Kozjanskega odreda, po svobodi pa se je v trgu začelo življenje, hrup- no in željno dela. Elektrifi- kacija, zadružništvo in kdo bi vedel, kaj še vse, se je zgrni- lo nad tržane. In so delali in niso tožili. Leta so tekla, hitreje kot Bistrica pod belimi skalami, ki so dale trgu ime. Vse, kar je bilo med dvajsetimi hiša- mi, kolikor jih trg premore skupaj s cerkvijo, ki se veli- ka in mogočna dviga pod ze- lenim Bohorjem, F>omembne- ga, se je preselilo v dolino: pošta, trgovina, šola, gostil- ne ni nobene več, čeprav jih je bilo včasih toliko, da bi jih skoraj na roke preštel. Trgu je ostal le še »britof«, pa še tistemu so posekali »jagnje- di«. Takole pravijo dandanašnji: če je eden Pilštajnčan, potem je dobra volja brez družbe. Ce sta dva, se obeta veselica. Ce pa so trije na kupu, po- tem bo prav gotovo ali dr- žavni praznik ali bo imel pev- ski zbor svoje vaje ali pa ve- seli večer s pevskimi točka- mi in prosto zabavo. Ce je to res, sem povpra- šal dobrega, sivolasega »oštir- ja« Jurčka Tacerja, ki pa je oštir samo še po imenu. Je dal dol obrt. mi je obrazložil stvar. Kljub sivim lasem je Jurček mlad in še vedno rad kakšno ugane. Ko ga je pred leti nek novinar, nebodigatre- ba, hotel malo »v rog djati« in mu je naročil, naj prinese pohane dmüle, je oštir Jur- ček zahtevo kot dober go-" stinski delavec izpolnil. Po- hane dmüle so prišle na mi- zo, neužitne seveda. Kdaj je še kdo videl pohane drnüle, prosim vas! Ko pa je bilo treba poravnati račun, je Jur- ček krepko pri vil ceno, rekoč: »Specialitete, posebej še pil- štanjske, so draga stvar.« Hočeš, nočeš, moraš in novi- nar je pogoltnil slino. Leta minevajo . . . Ce boste takole kdaj van- drali po Pilštanju, vam bo mogoče povedal, kako se je ženil, jaz vam tega namreč ne bom: če pove sam, je bolj zanimivo. »Danes ni Pilštanj senca ti- stega, kar je bil včasih. Nje- ga dni smo imeh na Pilštanju kar si hotel: od gostiln, sod- nije, u.snjarije, pekarne, tr- govine, mesarije, pošte in imenitnega pevskega zbora. Danes ni ničesar več. Zmanj- kuje nam vode, ne popravlja- jo nam ceste, prav pvsod zapostavljajo naše Kozjansko, ki je toliko dalo za partizane. Ardekt, pozabili so na nas, pa ni to prav. Edino, kar smo po svobodi dobili, je trška lampa. Je tako, Anika?« Se je razburil Jurček, pil- štanjski oštir in pogledal Aniko, svojo ženo. Je pa še vedno kerlc in pol, tale Jur- ček. Tudi zapKjje, če je treba, le za staro slavo njegovega Pilštanja mu je žal. Žal je tudi meni. Danes v trgu skoraj ni mladih ljudi. Vse je v dolini, v mestu, pre- ko meja in bogsigavedi, kje še vse. Skratka — ni jih. Vse je tiho in včasih se slišijo lis- jaki iz bohorskih host, zvečer pa tuli sova na Straškovem ali Zakoškovem kostanju, ki sta tudi že stara. Včasih se zbero pilštanjski fantje na trgu in zapojo: ubrano, da se zamislijo dre- ni okoli trga in sova utihne. V pesem utone žalost za nek- danjim sijajem in nihče več se ne spomni na grobnico v cerkvi sv. Mihaela, kjer so nekoč počivale tri osebe iz grada in dva meniha, kot to piše v dokumentih. MUenko Strašek Oštir Jurček je najbolj srečen, če fantje zapojejo na trgu tisto staro: »Od nekdaj Pilštanj bil je imeniten kraj, imel je dva gradova, ta ple- meniti raj ...« Pesem je 'spi- sala učiteljica Kristina Bert- hold, prednica te pesmi pa je »Cez Pilštanj voda teče,« ki jo pozna domala vsa Slove- nija. Grad Peillenstein ali Pilštajn v mladih letih, ko je bil trg, ki ga vid'mo v levem kotu slike, še ves neznaten in še manj- ši, kot danes. Od gradu skoraj ni več sledu, le obzidje še kaže svoja rebra, pod zemljo pa se skrivajo^ neznatne ruše- vine. Fotoarhiv zavoaa za spomeniško varstvo v Celju ČETRT STOLETJA AVTO MOTO DRUŠTVA SLAVKO SLANDER CELJE V23dušje na svečani seji AMD Slander v Celju je bilo siiovesno. In ikako ne bi bilo, saj So praznovali 25. oblet- nico društva, 25 let izrednih prizadevanj in velikih uspe- hov, ki uvrščajo celjsko avto moto drus'ivo med najboljše v Sloiveniji. Svečane seje so se udeležili tudi predstavniki celjskih družbeno političnih organizacij in predsednik AMZ Slovenije, ALOJZ ŽO- HAR. Potem ko je dolgoletni predsednik drušitva AI-,BIN ZUPANC odprl svečano sejo, je podpredsednik EDO STE- BLOVNIK v zgoščenih stav- kih orisal bogato zjgodovino dTu.štva. Ko so dobili prvi osebni avtomobil, ni rUhče pcmislU, da bodo že leta 71- razpolagali kar z enajstimi avtomobili za poučevanje voznik;of\\ Prvi nagradi v zgo- dovini društva, radioaparatu Kosmaj, ki ga je podelila takra-na AMZJ, so sledila vedno višja priznanja, nagra- de in odlikovanja. Prvotna številka 51 člaiov se je pove- čala na mogočno organizacijo z 2.400 člani. Društvo danes razpolaga z dva miljona in 300.000 dinarji osnovnih sred- stev. In kar je najpomemb- nejše, imajo čudovite, mo- derno urejene društvene pro- store. T^a so najbolj veseli, saj se še vedno spominjajo tesnih učilnic in pisarn, kjer So le mukoma izpolnjeva.H zph'ieve in želje številnih članov. Uspešno delo sta ix>hvalila in društvu čestitala k oblev nici tudi IVAN KRAMER, predsednik občiniskega sindi- kalnega sveta Celje, in ALOJZ ŽOHAR. Na seji so podelili tudi devet odlikovanj AJVLZ Slo- venije za dolgoletno in po- žrtvovalno delo. Dobili so jüi: RADO BU2AN, inž. HENRIK CMAK, STANE DOLER, FRANC PINTER, JOŽE SUŠNIK, RUDI ŠI- MENC, dr. FRANC KOKOT, SLAVKO TROBIŠ in MILKO TURK. Štirideset članov pa je dobilo posebna priznanja. Sku,pna želja vseh je büa, da bi tako uspešno prazno- vali tudi 50. obletnico. M. S. 18. stran NOVI TEDNIK St. 2 -— 13. januar 1972 §t,l— 13. Januar 1972 NOVI TEDNnx 19. stran v preteklem tednu je bilo v prostorih kolodvor- ske restavracije prisrčno slovo uslužbencev, ki bodo odšli v zasluženi pokoj. Uprava kolodvorske restav- racije jim je pripravila slavnostno kos lo in jih ob slovesu tudi obdarila. Vsak izmed njih je dobil še povprečni mesečni dohodek iz preteklega leta in šo- pek nageljčkov. V prijetnem razpoloženju so se od- hajajoči člani kolektiva zadržali do večera, razšli pa so se z željo, da bi se vez med njimi in kolektivom, ki so se mu žrtvovali lepo vrsto let, nikoli ne pretr- gala. O celjskem samoprispevku govorijo PREBUJENA ZAVEST - TEMELJ SOLIDARNOSTNE AKCIJE Slab mesec nas loči od re- ferenduma o samoprispevku, ki bo saniral pomanjkljivo otroško varstvo in preveč obremenjeno šolstvo. Zlasti je stanje pereče v osnovnem šolstvu, zato je razpisan sa- moprispevek za dve novi šoli: Za Otok in Lavo, za prizidke v Vojniku in na Polulah ter za telovadnico v Dobrni. V otroškem varstvu pa za- jema program štiri vzgojno varstvene ustanove: Hudinjo, Otok, Štore, Ostrožno. Te varstvene ustanove naj bi zgradili v letih 1972 do 1976. Toliko o programu. Nas pa zanima še druga, morda ne toliko vidna, pa vendar zelo važna stran za sanacijo in uspelost pri referendumu o samoprispevku — osveščenost ljudi, moralna obveza, ki jo čutijo ob razpisu. Tu ne gre zgolj za samo propagando, cemveč za tisto, kar naj bi propaganda v ljudeh vzbu- dila. Pa poglejmo kaj pravijo o tem ljudje, ki že po svoji funkciji družbenega delavca razmišljajo.o tem. VERA STREHO VEG, ravna- teljica druge osnovne šole v Celju: »Prosvetni delavci je razumljivo, da pozdravljamo referendum — le kdo bi vi- del potrebe šolstva bolj kot. mi? S tem se bodo otrokom omogočili boljši delovni po- goji in rešeno bo najvažnej- še: — približali se bomo do zdaj utopični zamisli, da bo- mo imeli enoinpol izmenski pouk od petega do osmega razreda in to v dopoldanskem času. Na šolah bomo poskr- beli za moralno pripravo star- šev na referendum, pojasnili bomo težave otrok in potrebe m mislim, da ovir ne bo. Nujno je, da je še več rekla- me, da pride ljudem v meso in kri. Naši ljudje so dovzet- ni za pozitivna in osveščena dejanja, če jim bo vse po pravici razloženo. Upam v najboljše!« RAMOR VLADO, sekretar in vodja kadrovske službe v Metki: »Naš kolektiv je že seznanjen in posebej obve- ščen o referendumu. Tudi de- lavski svet je o tem razprav- ljal. Mi govorimo o referen- dumu, pa vendar se mi zdi, da so še premalo o vsem po- učeni. še več bi bilo treba seznanjanja, kajti ljudje so za rešitev perečih vprašanj v otroškem varstvu in šolstvu. Delavke, ki pretežno žive tu- di v našem okolišu, mislim na delavke iz naše tovarne, z vsem srcem, večina pravim, j podpirajo referendum, ker bo i prav njim največ koristil. Na^ Ostrožnem se bo gradil vrtec ; in s tem bo tudi marsikateri; naš socialni problem rešen. Mi bomo z naše strani stori- li vse, kar bo v naši moči. Precej naših delavcev bo sa- moprispevka oproščenih, ker na žalost še niso dosegli slo- venskega minimuma plač — 1000 ND, mislim pa, da bodo vsi glasovali za samoprispe- vek. Vera Strehovec Vlado Ramor Noč je zagrnila svoje za- store, ko je zaškrtalo v ključavnici nekega stano- vanja, v neki stolpnici. Prišel je iz šole dvanajst- leten deček in se nemo zast/mei v praznino svo- jega doma. Prazna soba, kuhinja, balkon, le v kotu je vreščala pisana papiga. Njeno vreščanje je prine- slo v turobnost dneva sprostitev in Fantek ga je bil vesel. Hitro je zaku- ril, da ne hi mamica pri šla v m^zlo in da se oč- ka ne bi jezil. Ko je za piral vrata stanovanja, ga je spremljal smeh otrok, ki so se smejali njegove mu dolgemu plašču, zelo modernemu, pa vseeno smešnemu za otročad okoliških blokov. Ko je fantič po stanovanju vse postoril, se ie lotil bon- bonov iz mamine bonbo- niere, ki jo je dobila za dedka Mraza. Povrsti je odvijal svetleče dobrote, kasneje pa je že izbiral Papirčke je previdno spravljal, v sredino pa je vložil nekaj trdega. Bon- boniera je bila ponovno polna in lepo spravljena na svojem mestu. Ko se je mati zvečer vrnila, je bil njen mali sine že pred televizorjem. Spontano je buljil vanj in prezri ma- ter. ki je stopila v stano- vanje. Mati se vozi v slu- žbo v tuj kraj. Komaj na večer se vrne. da spremi otroka na spanje Tako iz dneva y '^o.n, vsak dan. Že vsa leta. ko ie bil ot- rok šp v varstvu, vsa le- ta ko hodi v šolo. Oče? Malokdaj se prikaže, nič ga ni videti, če pa pride, samo kriči. Na mater, na otroka. Sama, iz dneva v dan sama. On sam v šo- lo, domov, spet sam. Ona v službo, delo, delo do- ma, ot ok Neizpeta pe- sem od začetka do kon- ca. Utrujene oči matere begajo od prostora do prostora. Ustavijo se na sinu, ki zre v televizor Pokukajo še na polico, kjer je spravljena bonbo- niera. Roka počasi stegne Po njej in že prsti odvi- jajo čokoladne bonbone Prvega—prazen je. drugi prav tako, tretji, četrti, peti . . . Oči se počasi za- zro v fantov obraz Si ti pojedel, sprašujejo, obto- žujejo. Sprva molk, a po- časi se razraste v vihar Besede padajo, obtožuje- jo, jokajo. Kaj sem ti napravila, da me golju- faš, da mi zavijaš, da čo- kolado nadomeščaš s pa- pirjem? Vprašanja so pa dala, palica je zažvižgala svojo pesem, njen refren pa je še dolgo odmeval v fantovi glavi. Na zadnji plati so se začrtale lise, v otrokovih očeh pa je ugasnil blesk. Sam. vedno sam, je pesem, neizpeta do konca, odzvanjala v njegovih ranah V srce pa je legla mora. sestavljena iz samote, papirčkov in čokoladnih bonbonov. Materino srce pa ni do- jelo, da včasih tudi slad- kor čki lahko nadomestijo samoto, ki se razra'ča v srcih otrok. ZDENKA S STARIM AVTOMOBILOM PO EVROPI Piše: Branko Stamejčič Kaj kmalu smo spoznali, zakaj toliko ljudi ljubi to mesto in, zakaj se vsakdo, ki je že bil tu, tako rad vrača. Mes^o naravnost di- ha neko privlačnos';. Nič kaj sjroke uilice, hiše in pisarne brez zaves, raz- stave diamantov, mostički in mostovi, kanali, starej- ši ljudje, ki žive v svojem svatu ob čašici v kavami, mladina, ki vsa brez izje- me nosi dolge lase in hiti na kolesih, kdo ve kam, tu- ris'.i z obveznima foto apara ti, trgovinice s spominki, lep in pros'-.ran trg s spomeni- kom, slavni park, kjer pole- žavajo hipiji in se grejejo ob zadnjih žarkih jesenske- ga sonca in trg, kjer lahko kupiš vse vrste rabljenih stvari. Prodajali so lonce, motor predpotopnega avto- mobila, plošče, obleko, peri- lo, krznene plašče, ki so ve- ljali od sto do dvesto novih dinarjev, uniforme tujske le- gije, pomcgrafsko literatu- ro, opremo iz davno potop- ljenih ladij, dele koles, ma- mila, pommes-frites z majo- nezo . . . ' Hudo nam je bilo, ko smo še is-i dan zapuščaU to ču- dovilto mesto. Zvečer smo že spe' vozili skozi majhna mesteca in pasli poglede na tipičnih hišicah, ki dihajo urejenost in čistočo, ču- dili smo se plovečim stano vanjem, ka so jih polni ka- nali, Mef in Pajo pa sta že spet gledala televizijo. 2al niso bili vsi Holandci tako uvidevni, da bi gledali isti program in nekateri so na- ravnost zlobno gledali dru- gega, tako da s'a Mef in Pa- jo dobila nekam zmedene oči. Pozno ponoči je že bilo, ko smo prispeU do predmes- tja prestotoice Holandije — Haaga. »Bi si ga ogledali?« je vprašal Cork. V is'-.em trenutku mu je odgovoril kar kombi sam. Očitno mu ni bilo preveč všeč, da je Cork zamenjal varovalke z žeblji in nenadoma smo bili vsi v dimu. švignili smo sko- zi rdečo luč na semaforju (če vam še nisem povedal, je to Corkova specialiteta), Cork je z eno roko vozil, z drugo gasi] požar, mi pa smo z obžalovanjem ugotav- ljali, da smo sicer vzeli s seboj vsakršno kramo, na plinske maske pa smo žal pozabili. Spe' sta Cork in Pajo popravljala in spet sva z Mefom zaman iskala WC Smola pač! Žeblje so spet nadomesMle varovalke. Edina škoda, ki smo jo pretrpeli. so bile uničene stop lučke in izgorel avtomat za smerne luči. »Nič hudega, fantje«, je spet povedal svoj priljub- ljeni stavek Cork. In šli smo naprej! Kar žai nam je bilo, ko smo zapustili slikovito Holandiijo in prišli v Belgijo, državo, kjer že prvi pogled vzbuja občutek neprijaznosti in do konca zmaterializirane družbe. Edina stvar, ki nam je od Belgije ostala v spo miinu, je čudovi'a plaža v Oostendeju, kjer sva z Me- fom končno našla WC. Kot o'^roci smo se igrali po pe- sku, potem pa smo se od- pravili na ladjo, ki nas je v štirih urah pripeljala v de- želo, ki smo sd jo vsi tako zelo želeli spoznati. EDINA DRŽAVA V EVROPI, KJER VOZIJO PO »PRAVI« STRANI (To pa seveda ne velja ved- no za Corka!) Angleški cariniki slove kot najstrožji v Evropi, kljub strahu pa s prehodom nismo imeli nobenih težav. V na- ših potnih listih so se zas- vetili žigi: »Dovoljena dol- žina bivanja v Združenem kraljestvu en mesec«. Trda noč je bila, ko smo vozili skozi Dover. Bili smo še vsi zaspani in šele čez , nekaj minut smo se spomnili, i| da je treba pravzaprav vo- j zi-j po levi strani in da z I vožnjo po enosmerni cesM v j prepovedani smeri ne bomo j daleč prišli. Spet smo obra- j čali in iskali pravo cesto. Ko f smo jo končno našli, smo bi- j li zelo veseli, saj so številke na kažipotih kazale, da do Londona sploh ni tako daleč, kot smo sami izračimali. še- le nekoliko pozneje, ko so se številke na kažipotih le pre- počasi nižale, smo spoznali, da so napisani kilometri pravzaprav milje. I>a ne bi bilo sprememb v - našem že ustaljenem dnev- > nem redu, je poskrbla guma. Potem, ko sta jo vsa premra- . žena in preklinjajoča zame-" njala Mef in Pajo, je od re- ^ vice ostalo bore malo. Kmalu so nas obsijali prvi -,^ sončna žarki. S seboj so se- veda prinesli dobro voljo, ä 1 pa je žai v prometni gneči, ki se je začela že deset milj pred Londonom, hi'.ro kopr- nela. Po polžje smo drveli pro'j mestu in zavidljivo opa- zovali pešče, ki so nas pre- i hitevali. No, vsaj nekaj dob- rega je prinesla ta gneča. Nadaljevanje sledi The Hoi.ises of Parliament z Big Benom so gotovo ena največjih znamenitosti Londona NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij Socialistične zveze delovneg;- ljudstva Celje, Laško, Slovenske Konjice Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Žalec — Uredništvo in uprava Celje, Gregorčičeva 5, poštni predal 161 — Glavni in odgo vorni urednik: Jože Volfand, Tehmčni urednik: Drago Medved — Redakcija: Milan Božič, Jure Kra.šovec, Milan Seničar. Zdenka Stopar, Milenko Strašek, Bemi Strmčmk, Tone Vrabl — Izhaja vsak četrtek — Izdaja ga CGP »Delo« — Tisk in kJišeji: CGP »Delo« Ljubljana — Rokopisov ne vračamo — Cena p>osamezne številke 1 din — Tekoči račun: 501—1—167/2 CGP »DELO« Ljubljana — Telefoni: uredništvo 23-69 in 31-05, mali oglasi in naročnine 23 00.