■ ■ -
'.....
' - ' " """ ""
NARODA
TELEFON: 4687 OORTLAHDT.
list slovenskih delavcev v Ameriki.
Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at Mew York, N. 7., under the Act of Congress of March 3, 1879.
The largest Slovenian daily 0 < in the United States>
Issued every day except Sundays and Legal Holidays. OJ 50,000 Readers
TELEFON: 2876 CORTLANDT.
NO. 104. — ŠTEV. 104.
NEW YORK, FRIDAY, MAY 3, 1918. — PETEK, 3. MAJA, 1918
VOLUME XXVI. — LETNIK XXVI.
Avstrijski Slovani zahtevajo svobodo in neodvisnost.
frue trnnplMioti *il«»<l with th« ■if>l£ a« requirej
—ooo
;>OFt master at .Wtv York. N bv th<» A« t of O« t ob« C. 1917.
or. May
i
VODJE JUGOSLOVANSKEGA GIBANJA
Ivan Hribar.
True translation filed with the post j master at New York. N. Y. on May 2. j ISIS as required by the Act of October 6, J917.
London, Anglija, 2. aprila. — Poročevalec lista "Daily Mail*' v laškem -glavnem stanu piše, da so se pridružile Italijanom češke čete proti Avstriji in da se prvi oddelki že nahajajo v laški bojni črti ter nosijo uniformo laških vojakov.
Glavno mesto Češke Praga je bila pozorišee demonstracij proti Nemčiji iu Nemcem. Pogosto je ljudstvo klicalo Wifcsona in zaveznike, ter v isti sapi denuneiralo prejšnjega avstrijskega zunanjega ministra grofa Černina. V poslanski zbornici so Srbo-Hrvatje in Slovenci napadali nemško vlado in vpliv.
Washington, D. C., 2. maja. — Zanikujejo ofieielno vednost o poročanem načrtu papeža, da bo stavil novo mirovno ponudbo ter tudi o obisku princa Sixta iz hiše Bourbon-Parma pri kralju Alfnozu ter o možni zvezi z nadaljnimi mirovnimi manevri avstrijskega cesarja.
Nadalje tudi zanikujejo vsako vednost o naporih A-vstrij<% da pride do separatnega miru z Italijo.
Kar je bilo objavljenega v času, ko sta se Cernin in Clemenceau spustila v prerekanje glede tega, kdo je odgovoren za započetek mirovnih predpogajanj med Avstrijo in zavezniki, se vrši tudi sedaj, in sicer najbrže z namenom, da se doseže sporazum med Avstrijo in Italijo.
Iz evropskih listov bi bilo razvidno, da ni to prvič, da je bourbonski Sixtus obiskal kralja Alfonza zaradi mirovnih predlogov.
Vslcd tega je dosti vzroka za domnevanje, da so brzojavke, ki trdijo, da ie sedanji napor obrnjen na Italijo * .. . ... ... . _ ..
.» . ,	„. j . : . 1 . ,	• j , i i - Ceski vojaki se nahajaio v laških
resnične, in da se vrsi seda.), «<e .ie pri tem prizadet kralj vrstah. — Nemiri v Pragi. — Čehi
Alfonz ali papež, ki bo posredoval kot posredovalec, resni- in Jugoslovani so javno proti vladi. **no gibanje za mir, nalik onemu, katero so spustili v tek v dobi avstro-franeoskega zbliževanja.
Vzrok za tako domnevanje leži v t eni, da postaja položaj v habsburski monarhiji vedno bolj težaven.
Mladi cesar stoji pred potrebo, da ali dobi mir, ali se pa zopet posluži okrutili zatiralnih odredb proti svojim slovanskim podanikom, ki so prevladovale v prvem letu vojne tekom vlade njegovega prednika, in katere so poz-nje opustili.
Politika Franca Jožeta je bila polniti ječe s Slovani, ki so našli napake na njegovi vladi ter spravljati na mori šča one, ki so hrepeneli po neodvisnosti.
Cesar Karol je v duhu liberalizma, s katerim je zasedel prestol, dovolil Slovanom svobodo govora. Posledica tega je sedaj, da se baje 84 izmed 88 izvoljenih članov hrvaškega sabora zavzema za neodvisnost južnih Slovanov od Avstrije.
Razprave glede neodvisnosti celo v oficielnih zastopstvih so tako javne, da v oficielnih zapiskih ni citati neka-!'. teriJi izmed najbolj drznih besed.
Slovansko časopisje pa javno agitira za prostost. Soglasno s temi separatističnimi gibanji med avstrij skimi Slovani je prišlo do sporazuma med signorjem Tor re, predstavljaj očim veliko skupino laškega parlamenta trenutku so dezertiraii m ob času
ter zastopniki Jugoslovanskega Odbora v Londonu. I^e .k^I>auje ^Avstriji ^ r ,	° , .. i . i -j. t i i j sploh ni bilo mogoče porabiti ee-
Tega dogovora m oficijelno priznala italjanska vlada, ških vojakovj kajti ob vsaki daTli
vendar pa ima za seboj veliko silo italjanskega javnega priHki to zapustili svoje vrsto in mnenja, kajti Italjani so prišli do prepričanja, da leži vsa j so se podali sovražniku, bodoča varnost Italije v prijateljskih odnosa jih z južnimi Tudi v sedanjem divjem poli-Slovani	'	tičnem položaju so Čehi in .Tugo-
V^	«v- i.	j	• • i i • j - Ti slovani odkrito proti vladi in nii
Dogovor .ie bistveno dogovor prijateljstva in dobre ^ voditelji Utrjujejo, da jim
volje med dvema plemenoma ter se tiče razdelitve Jadran- sploh ni dovoljeno, d* bi zastopa-skega ozemlja po plemenskem principu in v soglasju s'li svoj narod. Tudi so vprizarjali principom narodne samodoločbe.	1 stavke po deželi. Zadnje velike
Dogovor odstranjuje podlage za sumničenje in sovra- stavke pozimi, ko je na tisoče stvo med Italijo in avstrijskimi Slovani ter je kot vse ka- !av£Y odI?žl1« orofje- *> b,le <1e"
. . ..j	... J,	- , .. - J.	. ...Jo Cehov in Jugoslovanov.
ze, vec storil, da se zabije klin v Avstrijo kot pa so storili ( Po tej stavkl sp je ve5krat T>0. vsi pozivi zavezniških državnikov na liberalno razpolože- ročalo, da bo prišlo še do nadaljnje V Avstriji.	jnih nemirov, toda cenzura je to Brzojavke, ki SO dospele to jutro, pravijo, da se žele zadržavala pred javnostjo, vendar
Jugoslovani priklopiti Srbiji ter postati podaniki kralja Pa f	rf**-™le vesti da
£	r x	i	x-	i	I so delavci v Avstro-Ogrski odlo-
J etra.	_	. j žili delo v municijskih tovarnah v
Ce je to njih zahteva sedaj, je to najnovejši razvoj, j protest proti vladi. Pred kratkim kajti vsaj do prav zadnjega časa so Slovani ohranili na vi-; se je tudi poročalo, da se bo v de~
želi earja Karola prvega maja. prenehalo z delom.
Z ozirom na zadnja poročila, da se bo obnovila ofenziva proti Italiji, so dezortacije posebno značilne. V zadnjih tednih so prihajala iz centralnih držav poročila, da se bo ofenziva odložila in se je za to navajalo več vzrokov. Najbrže so bile v istem času dezertacije čeških polkov v teku, vsled česar so morali poveljniki nemško-avstrij skih armad predrugačiti svoje načrte, boječ se nadaljnih dezertaeij tekom ofenzive.
Vredno je tudi omeniti v zvezi z oficijelnhn -poročilom iz avsfarij-sko-ogrskega glavnega stana o na raščajoči aktivnosti na laški fron ti, da so nemški listi pred krat kim pisali, da se bo v kratkem pri čela v velikem obsegu ofenziva proti Italiji. Te vesti so kazale, kakor da ho-
Mirovno gibanje.
■ ■ ^ OOO	«
IZ ŠVICE SE POROČA, DA BO CESAR KAROL PONUDIL MIR ITALIJI. — PAPEŽ BO IZDAL POZIV K MIRU. — ŠVICA JE POLNA NEMŠKIH MIROVNIH AGENTOV. — LUDENDORFF JE NA ČELU MI
KOVNEGA GIBANJA.
» i ooo
True translation filed with the jkostmaster at New York. N Y. or. May 3, , 1918 as required by the Act of October 6, 1317.
London, 2. maja. — Prvi znaki bodoče mirovne ofeu-
Dr. Otokar Bibar.	j žive od strani eentralnili držav prihaja jo danes iz Švice in
Med Slovenci je začel v najnovejšem času prvi izvajati jugoslovansko gibanje Ivan Hribar, bivši	Pom<"a S<N da bo cesar Karol ponudil mir Italiji,
ljubljanski župan. P-vi dve leti vojne je bil interniran v nekem niijeavstrijskem mestu, sedaj je	j Zagotavlja se, da bo rekel avstrijski cesar, da nima
pa zopet na prostem in vodi list "Glas Slovenaca, Srba in Hrvata". Največji zagovornik jugoilovan-	'llamoria osvajati zemlje, dokler pa Italija ne mara sprejeti
ske ideje je bil dr. Janez Ev. Krek, ki je lansko leto umrl. Glede njegove smrti krožijo zelo čudne no-	'	v< potem je pripravljen boriti se za mir.
vice. Se zdaj nikdo zagotovo ne ve, kaj je povzročilo njegovo smrt. Njegovo mesto je zavzel dr. Asi-	i Nekaj ur pozneje pa prihaja iz nemških virov poroči-
ten Korošec, predsednik Jugoslovanskega kluba, o katerega neustrašnem delovanju so pisali posebno	|lo> da bo PaPež 19- maja izdal nov poziv na mir, ki bo bolj
zadnji čas vsi večji ameriški listi. Primorske, v prvi vrati pa tržaške Slovence, zastopa v jugoslovan	1 odločen kot so bili prejšnji njegovi pozivi na vojskujoče
skem gibanju državnozborski poslanec dr. Otokar Ribar.	jse narode ter se bo obenem tudi naravnost ponudil za po-
*	* sredovalca.
Pokojni dr. Krek.
Dr. Anton Korošec.
Cehi v Italiji | Jugoslovani oponirajo j Nemci v Rusiji
ki
samo trosil dragoceni čas.
True translation nied with the post ni. — Ukrajinci niso posejali do-
«i?eLare^edY°by^t£ Lt or oSo^- voll Padec Sebastopola. Ru-c. i9i7. j ska rdeča zastava vihra v Berlinu. Washington, D. C., 1. maja. — j	—-
Naloga avstro-ogrskega ustavnega True translation filed with the post odbora, ki SO ga vstvarili, da Šiu- master at New York. N. Y. on May 3,
1?1S as required '	" '
dira potrebe ter priporotu vladne reforme, se bo najbrže izjalovila vied tega, ker noeejo Čeli i in Jugoslovani sodelovati.
Soglasno z izjavo dunajske "Nene Freie Presse" izjavlja, da bo ta odbor najbrže trosil svoj čas.
Danes so potom diplomatienih virov dospele semkaj naslednje navedbe iz tega lista:
Nalik Čehom nasprotujejo tud:, Jugoslovani vsaki udeležbi pri pogajanjih ustavnega odbora, dokler vlada ne sprejme predloga, kateremu je dan izraz v majski reso-
l»y t h* Act 6, 1?17.
of October
London, Anglija, 2. maja. — Kakor pravi berlinsko oficijeln
Od početka vojne Čehi niso ka-jluciji, proglasujoči jugoslovanske
zali nikakega veselja do bojevanja za Avstrijo in v vrsti z avstrijski-|mi četami. Ob vsakem ugodnem
drzno prijateljstvo do Habsburžanov ter zahtevali neodvisnost od Avstrije pod vladarjem, ki pa naj bi bil član — habsburške družine.
Ambicije Jugoslovanov so slične ambicijam Cehov in severnih Slovanov, ki tudi hočejo neodvisnost od Avstrije.
Navadna avtonomija v okvirju astrijskega cesarstva ni dovolj, da bi zadostila željam obeh skupin avstrijskih Slovanov.
Politika Amerike napram Slovanom je bila, v koliko je to mogoče presoditi is nedoločnih besed predsednika,
zagotoviti avtonomijo podjarmljenim plemenom Avstri je, ne da bi se pri tem motilo teritorialno nedotakljivost cesarstva.
Ideja, ki leži na dnu tej politiki, je bila, da bi se Avstrija, če bi ji zagotovili zavezniki tako blagohotno postopanje, odločila od Xemcije, ali pa da bi se dvignili liberalni elementi Avstrije, na ta način pomirjeni, proti nadaljnemu bojevanju.
Naravna črta razdora v Avstriji pa je plemenskega značaja. Ta dežela je zgrešila to potom svojega poziva na druga čustvovanja.
Dosedaj še ni gotovo, če je predsednik Wilson prišel do spoznanja možnosti, ki leže v slovanskih aspiraeijah v notranjosti Avstrije.
avtonomijo.
Vsak poskus določiti narodnostni problem delno, bi odločno zavrnili Jugoslovani in Čehi, posebno ker so imeli Jugoslovani več prilik predložiti majski program v praktični obliki kompetentnim faktorjem, vsled česar je vlada po poLnoma informirana glede želja in zahtev Jugoslovanov tudi v konkretnem smislu.
Razentega ne gre pri tem le za uravnavo enega izključno avstrijskega notranjega vprašanja, temveč tudi za razpravo in odločitev glede narodnostnega problema vse monarhije.
Kaj takega pa je mogoče le, če se stavi vprašanje ustavne reforme na široko podlago direktnih pogajanj narodov z narodi, d očim se obenem prizna pravice samo-lastne države na podlagi samodoločbe narodov.
Nikake avstrijske reforme nobene vrste, temveč preosnovanje cele monarhije naj asnem temelju to so aspiraeije Jugoslovanov in Čehov in oni raeunajo tudi na Poljake, da jih podpirajo v tem.
Jugoslovani se popolnoma zave dajo težkoč svojega položaja ter se prav nič ne motijo glede ovir ter opozicije, katero bodo brez dvoma stavili njih stvari nasproti Neme i in Ogri.
Je pa še nekaj .več. Oni so namreč popolnoma prepričani, da sedaj ni čas za približanje in uravnavo narodnostnega problema monarhije s kakim upanjem na u speh. Če bi pa ustavni odbor razpravljal o zadevi brez .Jugoslova nov in Čehov bi le izgubljal svoj čas ter bi le še povečal težkoče vsled problema, mesto da jih odstrani.
Nova nemška mirovna ofenziva je podobna oni, je bila predhodnica vojaški kampanji 21. marca. ,	Švica je polna nemških mirovnih agitatorjev. Vse je
čete so zavzele Kijev. - pripravljeno za velikansko mirovno gibanje v tremit-"Ker je vlada preslaba". — Vsi ku, ko bi vojaške operacije na zapadu pričele pojenja vati, ukrajinski ministri so bili aretira, kar se bo gotovo zgodilo tekom nekaj tednov.
Ludendorff, ki je priznan kot največji sovražnikov vojskovodja, je postal obenem tudi njih državnik, ki se postavlja, kot se splošno domneva, celo na stran mogočnemu Bismarcku.
Ludendorff bo vodil mirovno kampanjo, kakor je izdeloval načrte za vojne operacije; Hertling in Kuehl-lnaun pa morata ostati v ozadju.
...	.. .. , - Nemčija želi mir boj kot kar drugega. Želi ga, ker
poročilo, so Neme i vpeljali v ukra r -	. , . .	, ,	.	.
jinskem glavnem mestu vojaško 'voJna zivljensko kri narodu, ker ekonomični razpad
vlado ter so aretirali več člano\ j ye«no gleda izza vogla, ker njene zaveznice ne morejo
vlade na podlagi, ker se je izka ;imeti nikakega dobička iz uadaljnega bojevanja, ker se v
zala vlada preslabo, da bi vzdrža bodočnosti prikazuje Amerika iz daljave.
Ia red in postavo."	Zato pa bo Nemčija ponudila boljše pogoje kot jih je
M. , aretiranlmi uradniki ukra. '(|ose(jaj staviln. jmsise vlade se nahajajo vojni mi-,	u	„	. .	.
nister. ravnatelj notranjega mini-'	bo tako daleč, da bo izjavila voljo vrniti Belgl-
strstva in njegova žena, ravnatelj jo, ponudila bo Franciji del ali celo vso Lotarinško, vrni-zunanjega ministrstva in povelj-.la bo Srbijo, zahtevala pa bo, da se ji vrnejo kolonije; — liik mestnega vojaštva v Kijevu.! obljubila bo tudi revizijo brest-litovske mirovne pogocl-
itSlK^'	kal\Se ekonomskega vprašan j a.
V Amsterdamu, opozarjana veliki v saki sovrazmci bo ponudila delež; poskusila bo agitacijo v Kijevu, ki je bila na-j skleniti mirovno pogodbo, ki bi rešila vsako vojskujočo perjena proti nemškemu vplivu. Ise drŽavo.
"Naše prizadevanje", pravi po-j Ludendorff je že pričel pripravl jati nemški narod ročilo, -da bi se vpeljal red, ni na tako mirovno ponudbo, imelo pomoči od strani vlade, ki nit t^ •	i - -	. ,.
niti izdala nikake odredbe glede; Dasiravno se nahajajo zavezniki sredi resnega voj-
pomladanske setve, da izpolni svo-,nega polozaja, morajo navzlic temu biti pripravljeni na je obveznosti mirovne pogodbe bodoče mirovno gibanje, ki je ravno tako nevarno kot Zaradi tega je z dovoljenjem po- kampanja, ki se je pričela 21. marca in ravno tako namestnika von Mnmma general vou-n-jeilo strmoglaviti kateregakoli izmed ententnili zavez-
Eichhorn bil prisiljen izdati toza-' -i	___	i- vi. .
devno odredbo katero Je utezjm- ™*0?' ^® "IUS(^ ^OVOlj mocm in pripravljeni, sko časopsje objavilo spačeno, za !	tem k(> Lrudendorft zavzel močno vo;
radi česar je po deželi nastalo raz-stališče, bo morebiti Hertling izjavil, da Nemčija ne želi burjenje in je izzvalo protest Ra- aneksi j in vojne odškodnine. V vsaki zavezniški deželi se de: ~.	,	bo našlo mnogo takih, ki bodo pri volji sprejeti nemško
se tdi Či^ni l°de2TeS ^. l-nudbo, češ da je Nemčija ze imela dovolj trdo šolo in cije proti nam. Pod temi pogoji da Je	^a ne more ničesar izsiliti,
je bil zato tudi aretiran ravnatelj; Iz teh razlogov se morajo zavezniki ravno tako
če Nemčija izvajati na Avstro-O-grsko pritisk, da prične napaki ker je Nemčija želela, da se vdari na skrajno zavezniško krilo.
Mogočna skupina v Italiji je mogoče pod uplivom jasnega spoznavanja zaželjivosti razkosanja starodavnega sovražnika Avstrije prišla do tega spoznanja.
Posledica tega je, da se krog cesarja Karola zbira vedno več težkoČ in da se bodo z njegove strani še vršili poiskued za uveljavljenje miru.
ruske banke za zunanjo trgovino Do brv".
Oficijelno poročilo zatrjuje, dr. je bila aretacija Dobrvja zlobno dejanje zveze za osv krajine in pojasnjuje, da vojaštvo ni hotelo izpustiti jetnika, katerega sedanje bivališče ni znano. Poročilo se glasi:
"Prihajajo poročila, da bo izvedenih še več aretacij. Obenem pa se vzdržuje sumnja, da so aretaci-
odločno bojevati kot drve nemške druhali čez planjave Pi-kardije in Flandrije.
London, 2. maja. — Kakor poroča Exchange Tele-svobojenje^U-	Curiha, bo v kratkem avstrijski cesar Karol od-
potoval z zunanjim ministrom baronom Burianom v nem ški glavni stan, kjer se bo posvetoval z nemškim cesarjem. —
Pri tem sestanku se bo razpravljalo o zadevah U-krajine in Balkana.
jo Dobryja vkazali člani vlade. Ta^ni primerno, da bi se zahtevalo, da[1855. Tekom obleganja je bilo u-zloein da sklepati na anarhijo, se odstrani rdeča zastava z ruske- bitih 127 tisoč mož.
Vlada se je pokazala za preslabo 'ga poslaništva v Berlinu, ker je da br mogla vzdržati red in posta- bila priznana kot barva ruske ro-vo v Kijevu.	| publike.
Z dovoljenjem poslanika Mum | Vlada je Izdala to izjavo kot. od-ma je tedaj general von Eichhorn govor na protest konservativnih izdal posebne odredbe za varnost poslancev v nemškem državnem Kijeva ter ima za cilj vpeljati vo- zboru, ker so smatrali rdečo za-jaška sodišča, strogo kazen za zlo- stavo v Nemčiji za izzivanje, činee, ter stroge kazni za motilcc| London, Anglija, 2. maja. — javneera reda.	(Največje rusko vojno pristanišče
Meti tem pa je preiskava Dobry- ob Črnem morju Sebastopol so za-jeve aretacije vodila do aretacije vzele nemške čete. Poročilo pravi, vyjnega ministra Sukovskija, rav- da je bilo mesto v sredo brez boja naitelja notranjega ministrstva zavzete.
Dajeskija, gospe Tkatehenkove, j Sebastopol ima lepo pristanišče žene notranjega ministra, povelj- in ieii na jlIfroZapadnem delu Kri-nika mestne vojaške posadEke Bo- ma in je močno utrjeno s celo vr-gazkija in ravnatelja zunanjega sto močnih utrdb, ministrstva Ljubimskija.	* Obleganje Sebastopola v krim-
Preiskava se nadaljuje."	ski vojni zavzema zelo važno me-
• .__.	XT.	, „ sto v vojaški Zgodovini moderne-
Amrterdam, Nizozemsko, 2. ma- ^ (,asa ^^ in Prancozl so ,
ja. — Kakor pravi neko poročilo oktobru 1854 oblegali mesto, toda iz Berlina, pravi senika vlad«, da podalo se je
Zelo velika razburjenost vlada zaradi usode ruskega bojnega bro-dovja. Pred kratkim se je poročalo, da so nekatere ladje pobegnile iz Sebastopola, toda gotovo je, da bodo prej ali slej padle v nemško ali pa turške roke.
Turško brodovje, ki bi bilo z ruskimi ladjami ojačeno, bi postalo zelo mogočno n zavezniki bi morali dodati znatno silo, da bi je stražili.
Šah je kupil ameriške bonde.
True translation filed	with the pout
master at New York,	Y. oi May 3,
1915. aa required by the	Act of October / 1817.
Washington, D. C., 2. maja. — Perzijski šah je prosil za nakup 100 tisoč dolarjev T,iberty bondov.
Prošnjo je danes poslal v državni departmena poslanik Caldwell se-le 8. septembra v Teheranu.
o


0VE1TIC RELISHING
(Slovenian Daily,)
Owned and published by thp (a corporation.)
FRANK SAKSER, President.	LOUIS BENED1K, Treasurer.
l'iaoo of Business of the corporation and addresses of above officers: 82 Cortland t Street, Borough of Manhattan. New Tork City, N. Y.
Za celo leto velja list za Ameriko	Za celo leto za mesto New York $5.00
in Canado................... $3.50	Za pol leta ta mesto New Tork.. 3.00
Za pol leta .................... 2.00	Za. četrt leta za mesto New York 1.50
Za Cfirt leta .................. 1.00	Za inozemstvo za celo leto...... 6.00
'GLAS NARODA" izhaja vsak dan izvzemSi nedelj in praznikov.
"GLAS N A K O D A**
("Voice of the People")	. „
Iesned every day except Sundays and Holidays Subscription yearly $3.50.
Advertisement on agreement.
I>opL»i brpz podpisa in osebnost T se no prlobčdjejg. Denar naj se blagovoli pošiljati po — Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
'G LAS NAROD A"
82 Cortlandt St.,
New York City.
dnjo dbliko kot si jo bo zel^t šnm in kot jo bo zahfvala večina naroda.
1 Pre dno pa bo imel narod priliko odločevati glede vladne oblike, bo moral imeti dom. v katerem bo svoj lastni gospodar, kajti le v tem slučaju bo lahko razpolagal s seboj samim ter si določil svojo pot brez vmešavanja od strani drugih.
Da pa ima ta svoj dom, je treba pomoči zaveznikov in zmage zavezniške stvari.
Le v tem slučaju bo dejanski vstala svobodna .Jugoslavija, ki je naš edini in največji eilj.
D
Za želodčn
opisi
I governor države Ohio James Cox in senator At lee Pomea-ene. Na
Telefon: 2S70 Cortlandt.
Brez pomoči ne bo zmage
T me translation filed 1*18. u
with the po«t master nt New#Y«"»rk, X. required by the Act of October 6. 1917.
T on May
Združene države so poslale svojo narodno armado v Francijo, in sicer zategadelj, da bo spoznan avtokratični Xemec na tehtnici pravice — lažjim, manjvrednim in man jsposobnim.
Na stotisoče in stotisočo ameriških vojakov je tam.
Prve mesece so se vežbali, danes pa že odločujejo na važnih sektorjih francoske fronte.
Ti vojaki morajo jesti, preskrbljeni morajo biti z orožjem, obleko in drugimi potrebščinami.
Nobenega, dvoma ni več, da bodo zavezniki zmagali.
Z zavezniki vred bo zmagala pravica nad krivico, poštenost nad zločinom in nepoštenostjo.
Vlada Združenih držav želi, da bi bil vsak človek, ki prebiva v notranjosti njenih meja, deležen te zmage.
Za to veliko slavo, katere naj bi bili deležni ne samo vojaki, pač pa tudi vsi civilisti, ni potreba žrtev.
Še celo dobiček bo imel oni, ki jo bo hotel doseči.
Pot do te slave je čisto priprosta in enostavna: vladi Združenih držav je treba namreč posoditi denar in sicer na velike obresti.
Združene države so največji in naj sigurne j ši denarni zavod na svetu.
Še nikdo ni izgubil, kdorkoli jo naložil vanj svoj denar. —
Veliko poti jo, kako pomagati državi, glavni sta pa dve: — kupovati je treba obveznice Posojila Svobode in vojnovarčevalne znamke.
Nobena država na svetu ne zahteva od svojih državljanov manj kot zahtevajo Združene države.
< 'o nam je res kaj za zmago pravične stvari, če res hrepeenimo, da bi zavladala vsemu svetu demokracija in če ros ljubimo svoj zatirani narod, se ne smemo niti za trenutek pomišljati. ampak moraiyo iti takoj — v tej uri na delo.
Lebanon, Pa.
Poročati imam zelo leno novico.	,	, ,
V- West Lebanomi sta bila dvaUe,m *h^	tJe :"dele"
Nemea; eden je bil star 60 let'3*10 kakl.h P000	Ameri"
i kancev, je senator Pomerene pre-
jsenetil vse navzoče, ko je prečit al
katero je
Toma-
amp Sherman svojemu bratu Johnu TomažiC-u * vNCleveland. Josipu Tomažiču je tudi bila dana prilika, da zapusti vojaški stan in se vrne v "civil'*, toda izjavil se je. da so ne bi nikdar več smatral moža, če bi to naredil. Stoletja se bori slovenski narod proti tujim sovrasrom, in danes, ko ima Slovenec priliko, da ubije tega krvnega sovražnika in se ga oprosti za večne čase, pa bi mi bežali kot zajci pred psi? Xe. raje poginem na francoskem bojišču v borbi za svobodo Amerike in Slovenije, kot pa da bi najbolj sijajno živel in bi me vest pekla do konca življenja, da sean pobegnil pred svojo dolžnostjo... Pismo Josipa Tomažiča je bilo prestav-
poeovaJjala. da bodo Nemci zrna-i t , gali ter da bodo v Ameriki ras- "J1	kra®° P*™ . ,p
strelili mostove, zastrupili vodo	slovenska vojak Josip Te
itd. To pa je prišlo policiji na uho m 12 <	German &voj
in ju je zasačila. Segreli so smole, namazali ju po telesu, potem pa povaljali po perju. Nato sn ju gnali v mestno hišo, kjer sta mo-raia poljubiti ameriško zastavo. Naslednji dan pa sta eden drugemu pulila perje, kar je bilo zelo težavno delo, kajti smola, kadar se strdi, zelo trdno drži.
O Die rman i, Džermani, prokle-ti vam kajzer; da bi ga vam moj sLn ubil! AvŠtrijaki, pazite se>, du se vam kaj enakega. ne pripeti!
B. Kurclievar.
Cleveland, Ohio.
Malo se je poročalo v Glasu Naroda o nenavadni delavnosti tu-
slabe živee, ledične bolezni, bolezni v križu, slah tek, glavobol, brezspanje. ne boste našli l»olj-5e;ra in uspešnejšega zdravila kot so iz čistih, naravnih, zdravilnih truv sestavljene 41TITO TABLETE. En poskus vas mora prepričati o tem.
Pošljite en dolar za pno ali pet dolarjev za šest škatelj. f> pa želite pošiljatev zavarovati, pošljite desot eentov več.
Naslov: JUVITO LABORATORY. South Hill Branrh 5, PITTSBURGH, PA.
Ce želite zdravilo poskusiti, predno ga naročite, pišite po brezplačen uzorec in opis.
[ah
Jugoslovanska
===®
Katol. uednota
tu
kajšnjih Slovencev iza tretje Li-jljeno na angleško in se uporablja berty posojilo. Vendar je stvar povsod v Ameriki kot 'znak slo-
Položaj y Avstriji
True translation filed with the post master at New Vork. X.
'318 ao required by the Act of October ti. 1917.
.1
i*. o.i	3,
Vest, ki jo priobčamo na družni mestu, vsebuje isto, kar smo pisali mi že neštetokrat in kar so nam tako hudo zamerili nekateri ljudje, ki so sicer dobro mislili, pa so živeli v mnenju, da ljudem, to je eitateljem listov, ni treba izvedeti vsega, kar se godi v zadevi našega velikega vprašanja, temveč le ono, kar zveni prijetno na uho in kar soglaša z našimi željami.
V dotirni brzojavki iz Washingtona je potrjeno dejstvo, da so se jugoslovanski državni poslanci ter drugi zastopniki naroda v svoji majski deklaraciji, to je v deklaraciji, ki je bila izdana preteklega maja, izrekli za popolno avtonomijo Jugoslovanov v okvirju avstroogrske monarhije ali pa za lastno neodvisno državo, kateri bi na-eeloval kak habsburški prinf.
To smo pisali večkrat in poročali s tem le dejartsko resnico, kajti ni je bolj kvarljive stvari v politiki kot je zadrževanje resnice.
Nasi ljudje v starem kraju in zastopniki naroda pa so prišli sedaj do prepričanja, da s tako kompromisno politiko glede Habsburžanov ničesar ne opravijo, in da tudi slovanskim narodom na jugu nikdar ne bo napočila svoboda, kot so si jo obljubljali od uveljavljanja one majske deklaracije.
Mogoče pa je tudi, da si niso upali s pravim prepričanjem in s pravimi željami na dan, kajti razmere preteklega leta so bile povsem drugačne kot so danes, ko je Avstrija na robu propada.
Pa naj bo stvar taka ali taka, naši ljudje v starem kraju* to je odločilni faktorji v narodnem življenju, so prišli do prepričanja, da je rešitev našega jugoslovanskega naroda mogoča edinole v popolnem odcepljenju od Avstrije in Habsburžanov, ki so poosebijenje vsega nazadnjaškega in protislovanskega.
Rešitev jugoslovanstva vidijo sedaj edinole v popolni neodvisrosti in združenju treh poglavitnih jugoslovanskih rodov, to je Slovencev, Hrvatov in Srbov.
Združenje teh rodov naj se uveljavi takoj, in troimen-pk<^uiiu»jiarodu- bo-dano-poicni- na razpolago, izbrati si
tako velikega .pomena, da zasluži obširneje poročilo v jiavmosti. Do 28. aprila so prispevali čleveland-ski Slovenci $160,000 za tretje Liberty posojilo. 2350 Slovencev v Clevelandu je podpisalo to posojilo. Domača podporna organizacija Slovenska Dobrodelna Zveza je vzela za $3000 ter je bila vde-ležena tudi pri prvem in drugem posojilu.
Posebno lepo so se odzvala slovenska društva. Izmed 85 slovenskih društev v Clevelandu jib je dosedaj 54 podpisalo Liberty bon-de. In s kako požrtvovalnostjo! Društvo, ki je imelo premoženja $125 v blagajni, je podpisalo za $100 Liberty posojila, dasi ima -društvo z upravo imiogo stroškov. To je društvo Slovenec št. 1 SDZ Ravno tako navdušeni so č-lani pri društvu Naprej št. 5 SXPJ., kjer je tudi blagajna bolj majhna, pa so podpisali $100. Za vzgled vsem drugim so pa: društvo Srea Mta-rije, ki je podpisalo $2000, društvo »Srea Jezusovega $2000 in Dvor Baraga $3000.
Oe se oziramo na število slovenskega prebivalstva v Clevelandu in vidimo, koliko so Slovenci podpisali, bi skoro rekel, da so prvi Čehov je približno 70,000, a Slo vencev 25,000; Cehi so podpisali $280,000, a Slovenci $160,000. Nemcev je 90,000, pa komaj dohajajo Slovence; Madžarov je 50 tisoč, pa so daleč zadaj za Slovenci.
Uspeh Libertv posojila je bil tako ogromen pri nas raditega ker je bil odbor aa agirtacijo in pobi raroje izvrstno organiziran. An ton Grdina in Louis J. Pire sta bila od vlade postavljena, da organizirata vso stvar med Slovenci. Oba sta se obrnila na narod, ki se je požrtvovalno odzval, in vsi od borniki so od prvega dneva, ko je bilo posojilo raizplsano, do danes neprestano na delu. Rojak Ivan Pirnat je n. pr. preskrbel v tovarni Amerivan Steel & Wire Comp. 223 i>odpisov v skupni svoti 20 tisoč 450 dola-rjev. Sicer so pa bili vsi enako marljivi, kar je doka« j torej nov list, "brez načela in prin-velike zavednosti elevel an-dskih j c ipa, o katerem bi pesnik po pra-Slovencev napram ameriški vladi.!vici zapel: Kaj pa je tebe treba
V nedeljo 28. aprila je zopet bilo, dete malo? Certudi si "enako mnogo slovenskih fantov odpoto-1 pravno", usoda fi ne bo prizane-valo iz Clevelanda v vojaško tabo-1sla. In če povem še, dia so "bosi" rišče. Šli so, da popravijo s ramo-^ tega lista sami tujci Clevclandča-to. katero je povzročilo sloven-j nom, ki ne poznajo Clevelanda in
venske zavednosti. Senator Pomerene je posebno povdarjal to pismo, kar je znak velikega priznanja Slovencem.
Amerikaniziranje, dostojnost in zavednost nas bo dvignilo k napredku. Rojaki naj le večkrat pišejo v liste o koristnih narodnih in ameriških stvareh. Slovenci potrebujemo še mnogo amerikanizacije, in če bi se nekoliko opustilo pisarenje o pečlarstvu, kuharicah tor enakih nepotrebnih stvareh, pa bi obdelovali nekoliko bolj ameriške šege in običaje, državne ustanove, postave, ustavo, bi se prej marsikomu posvetilo v glavi, da ne bi bil dvajset tukaj, pa ne bi vedel drugega kot i4šur - Mgk"
"zbadač" je poročal v vašem listu, da imamo tukaj "nov list" in da se ga je CI. Am. silno ustrašila. Menda ni take sile. Da si se ne strinjam vedno s CL Am., vendar mora vsak pošten Slovenec v Clevelandu priznati, da je mnogo naredil baš ta list za napredek in amerikanizacijo Slovencev v Clevelandu. Več kot 1000 Slovencev v Clevelandu se ima zahvalili temu listu, da so danes državljani. Uredištvo se v tem ozira nikdar ni ustrašilo dela in truda. Dolgo časa so bile zvečer odprte sodnije, da so rojaki lahko hodili zvečer tja ter tako si prihranili dnevno delo in zaslužek. Večerna šola je trajala pet let, kjer je u-rednik CI. Am. neprestano za-stoiij poučeval vsakogar, kdor je hotel priti. Seveda, dobrote se povsod vedmo prav hitro in z veseljem pozabijo, toliko dalj pa traja kako zbadanje in nehvaležnost.
Ka.r se tiče novega lista v Clevelandu, mora vsak pameten človek vedeti, da časopisi so danes vsi brez izjeme na trnjevih tleh. Mislim, da tudi vam, g. urednik, ne gre preveč dobro. In vendar je vaš list najstafejši in razširjen po Ameriki. In kdor čita račune, ki jih priobčuje dnevnik "Prosve-ta", tudi vidi, da so stroški večji kot dohodki Kakšen "čens" ima
ne**". Kar ima-kdo denarja, naj ga
vloži pri Stri'_- Samu v Liberty bonde. naj kupi vojno-h ranil ne znamke, naj pomaga Rdečemu križu in Young Men's Christian Association. Saj imamo danes stotine stvari, za katere nas vlada pozivi je, da jih podpiramo. Kakšna enakopravnost vlada pri "E-nakopravnosti", se pa razvidi iz tega, da prezirajo katoliška društva, Slov. Xfer. Zvezo, da prezirajo vse, kar njim ne diši. To je torej tista "enakopravnost".
Slovencem v Clevelandu bi svetoval. da podpirajo stare, obstoječe liste.: Glas Naroda, Prosveta. Proletaree, Glas Svobode, Cl. A-merikia, tu je dovolj gradiva za eitanje, pa tudi sigurnost, da ne bo naročnina castonj plačana, da uredniki ne bodo pobegnili v Mon-tano. ampak imajo listi gotov obstanek.
Slovenec iz Clevelanda^^
Dnluth, Minn.
Mislim, da je malo tako mrzlih krajev v Ameriki kot je ravno Minnesota. Ravno danes, 28. apr., pada zopet sneg, pa to ni nič nenavadnega ; tukaj je sneg tudi julija, d*a deteljo na peči sušijo. Nekateri pišejo, da imajo že zeleno naravo. Teyja v Minnesoti še misliti ni do junija, potem je pa na glo vse zeleno in hitro zraste; vse je v dveh mesecih vsejano in po-žeto, potem pa zopet burja poje svoje dolgočasne melodije. Mra;* me pretrese, ko se domislim zadnje rnme, kako sem prezebal. Skoro celo zimo sem delal zunaj pri jezeru, kjer ima burja še večjo moč in veselje. Jezero je zamrznilo 8 čevljev globoko. Ker se led še ni sitajal, pamiki še nič ne plovejo: zdaj vozijo samo meti Du-lutbom in Superiorjem.
Kar se tiče dela, ga je toliko kakor povsod in to še sedaj, ko še parniki in pristanišča ne obratujejo; koliko ga bo šele potem, ko bo plavba! Sedaj plačujejo po lu-kah po 50 centov na uro, lansko leto septembra so plačalt 60 centov na uro. Letos, mislim, da bo bolje, ko se enkrat začne plovba. Ali kar je Avstrijcev in Nemcev, ne more' nikdo dobiti dela ob vodi; Avstrijec še dobi, če je že ravno treba mož, ali Nemec pa še blizu ne sme. Vsak mora imeti pismeno dovoljenje in vsakega imajo fotografiranega. Eno sliko ima mestna uprava, drugo pa dobi delavec sam, da pokaže čuvaju, da je zaposlen.
Ustanovljena leta 1898 — tnkorporirana leta 1900. Glavni urad v ELY, MINN.]
OLAVMI URADNIKI:
Predsednik: MIHAEL ROVANŠEK, Bx 251, Cmiemaugh, Pa. Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box 106 Pearl Ave., Lorain Ohio*
Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minn. Blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn. Blagajnik neizplačanih »mrtnin: LOUIS COSTELLO Ball da, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. JOS. V. GBAHEK, 843 E. Ohio St., N. B. Pittsburgh, ra.
NADZORNIKI:
JOHN GOUŽE, Ely, Minn.
ANTHONY MOTZ. 9641 Ave. "M" So. Chicago, HI. IVAN VAJBOGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa.
POROTNINI:
GREGOR J. PORENTA, Box 176, Black Diamond Walk LEONARD SLABODNIK, Ely, Minn., Box 480. JOHN RUPNIK, S. R. Box 24, Export, Pa.
PRAVNI ODBOR:
JOSEPH PLAUTZ, Jr., 432 — 7th St., Calumet, Mi*h. JOHN MOVERN, 624 — 2nd Ave., W. Duluth, Minn MATT. POGORELO, 7 W. Madiaon St., Room 605, Chicago. 111.
ZDRUŽEVALNI ODBOR:
RUDOLF PERDAN. 6024 St Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. FRANK ŠKRABEC, Stk. Tda. Station RFD. Box 17. Denver, Colo.
V«i dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tndi denarne pošiljatve, naj se pošljejo na glavnega tajnika Jednote, vae pritožbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bodt osiralo.
Društveno glasilo: "GLAS NARODA",
di dvakrat premisliti, predno en- smo me babniee. krat stopi, drugače pa že ve, kje' Koncem svojega dopisa pose bo nahajal, ker je vedno dosti, zdravltjam vse rojaku in rojaki-
nesreč. To je celi d'a;n vrvenje avtomobilov, poulične železnice in ljudi j, tako da vse skupaj izgleda, kakor vihrajoča gneča, ker vsakemu se mudi, pa nikamor hitro ne more. V par dneh bodo ferry-boat i zaceli s plovbo, potem bomo imeli malo več prostora na. ulici, sedaj pa komaj da bi človek j imel peruti, da bi letel po zraku, kamor bi hotel iti.
Naj bo enkrat tega dosti: se pa še oglasim. Pozdravim vse peč-larje in pečlarice tei sko Mav, ker
nje iirom Amerike.
Cecilija .Merzel.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Dopisnik, Cleveland, O. — Dopisa žal ne moremo priobčiti, ker je nekdo drugi poro«"a] nekaj podobnega, kar je v današnji številki "Glas Naroda". — Knjiga "Mali domači zdravnik" je za vsakega Slovenca morda, najboljša coliimvGod-;knjiga, kar jih je izšlo zadnja leta v Ameriki, Podatki glede zdravljenja so posneti po izvirnem delu župnika-zdravnika Kneippa.
jo osebno poznani. John Sinister.
Ankeny, Iowa.
Z možem sva že 14 let naročena na vaš cenjeni list Glas Naroda, pa šele zdaj sem se namenila napisati svoj prvi dopis. Prav rada črtam vaš list. in najprej vedno pogledam, dopise.
Nemiri v Krakovu.
True translation filed with the post
master at New York, X. V. on May .'!.
1918, as required by the Act of October 6. 1917.
London, Anglija, 1. maja. —
ni prišla
skemu imenu toliko mladih slovenskih fantov iz Clevelanda, ki so pribežal i iz taborišča domov in se skrili za ženskimi krili, izgovarjajoč se, da so Avstrijci in da
njegovih potreb, bo menda dovolj. Urednik je znani mladi fan-1ič, ki se je dvia meseca jokal po časopisih za solnčnimi rožami, za plotovi in deklici, češ, Stric Sam se ne bodo borili za Strica Sama.'ga jemlje v armado. Pa še daoes Nekaj jib je bilo v resnici odpu- tukaj sedi in premišljuje ''enako-šcenih od vlade, nekateri pa :bi pravnost" onih slovenskih fan-lahko ostali, pa so rekli, da so Awjtov, ki se pogumno borijo za sve-strijci in da se ne bodo borili zajtovno svobodo in "enakoprajv-Ameriko.
Ostalo je pa v Oamp Sherman kakih 200 slovenskih fantov, ki delajo vso čast Ameriki in Slovencem.
V soboto 27. aprila je bil v taka jsfijem hotelu AVinton velik
nost" onih, ki so ostali doma. Novi list tudi z deJnicaimi ne pride naprej. Vsi se spominjate, kar vas je dalj časa v Clevelandu, kako je '4Nova Domovina" šla cakom žvižgat ravno raditega, ker je po-
shod javnih uradnikov v spraspeh( štela dnevnik in ker je prodajala Liberty posojala. Navzoči so bili delnice. Konečno ni bito ne delnic,
vojni tajnik Newton D. Baker, ue denarja, ne
Draginja je menda tudi v Min-,ei. Jaz se jrm pa vedno smejem nesoti največja, tako da človek s; Tndi jaz sem w,ela pečlarja in se tremi dolarji na dar. ne more več: ž njim prav lepo živi. Moj mo/i-snajati v mestu; boije je iti delat ček me se ni nikdar vprašal, kotam. kjer dajo tudi board pa me- liko žgnncev pride Iz ene kile mo-seeno plačo. Ni dolgo tega. ko sem ke x,ika,. sp nc .spodtikajte nad
videl v izložbenem oknu eevlje za „, .. . ^	,
j ,	j - • ,	. , peelarji, sai so tudi liudie, kakor
li> dolarjev, sedaj je to zc v vsa- 1 " '	J J 1
ki prodajalni. So tudi cenejši, tali
so pa slabši; za 5 dolarjev jih
sploh ni mogoče več dobiti.
Tukaj v Dulutliu so velike posredovalnice za delo. Človek lahko kupi za en dolar, kakonsno delo hoče, ali pa kamor hoče v druge države Na primer iz Dulutha jih pošiljajo v ArSzono, Illinois,! Wisconsin, Wyoming, Montano, Cana<lo, »Ii kamor kdo hoče, samo da posredovalni agent dobi dolar. Iz drugah krajrn jih pa ipošiljajo v Alinnesoto. Pa v Duhithu še tako nikdar ni bilo brezspose-Jnih ljudi. Zadnji teden je bilo v no-vinah, da si mora	poskrbeti!
delo do torka, ako ne, mora iti iz1 mesta, ker ako ga drugič zalotijo,} bo šel pa na Work Farm za .»est1 mesecev. Eni gredo ven, drugi pa pridejo; eeste so polne, dfci mora i človek dobro paziti, da se skozi prerine ih se že vedno kateri ogla-J si, da: .po svojih nogah hodi, ne po mojih! Kadar gre človek čez
Zaradi pomanjkanja hrane so v Nikakor pa ni prav, da se neka Krakov« v Galiciji izbruhnili re«,-slo venska delavka zaletu je v pee- ni nomiri< več tednov že larje. Piše namreč, da hna majhno nikaka ])rana v Krakov, tarniieo, da je sadila orehe itd. Toda povem ji, da ni ona sama v Ameriki, ki ima farmo.' Tukaj v okolici Des Moines, Iowa, nas je se precej Slovencev, ki iauanio svoje farme; tudi avtomobile imamo, pa ne stare, ampak čisto nove. Zato, rojakinje, pisitt^ prihodnji* kaj bolj stvarnega, kakor pa napadati pečlarje. Ako nabirajo re-, grat, pa že pride ženia. in brije iz njih norce; ako si je ta ali oni pri-j smodil žgauce. pa je že vse pokou-'
PREKLIC.
V neki družbi se je imenovalo J. Granmpoučnika krivičnim, kar se tem potoni prekliče.
Wankegan, 111.. 2«, aprila 1018.
"i
Pošljite nam samo EN DOLAR in poslali vam bomo popoln 2emtranxki katalog z natančnim opisom, SLIKAMI, imeni in naslovi mnogih dzklet in nekoliko odor, ki LštVjo dobrega in poštenega moža. Lahko sami pišete in sklenete srečen zakon. Mi smo zmoinl »toriti pošteno in dovoljeno posredovanje, zato ne šte-dite dolarja, ki ja posredi med vam! in ZAKONSKO SREČO.
Pilite Se dan?a na:
RELIANCE F. CLUB
Box 376	Los Angeles, CaL
1 Dr. B. R. MULL1N
Zdravnik=špeoijallst z« Slovence.
411-4th Ave., Pittsburgh, Pa.
(nasproti pošte, 4. poslopje od Smithfield St.)
Najstarejši Specljalist y Pitts-burglm, ki deluje že 38 let kot zdravnik. Ozdravil je dosedaj na tisoče in tisoče oseb, pa tako more tudi vas. Rabi najbolje zdravila iz Evrope, Amerike in ostalih delov sveta. Zdravi vse bolezni moških in ženskih uspe* fino in hitro. Električni pregled s X-žarki, s katerimi vidi vaSe telo kot na diano. Pridite k temo staremu izkušenemu zdravniku — en ras bo gotovo ozdravil. NIZKE GENE, ZNANSTVENA PREISKAVA ZASTONJ. GOVORI SE SLOVENSKO. Uradne ure so: od 9. zjutraj do 5. zvečer. Ob nedeljah samo od 10. do 2. ure popoldne.
Pri meni se zdravi veliko Število Slovencev In Slovenk. Ozdravim vsako bolezen, ki Jo prevzamem za zdraviti, imtm veliko iskustro v zdravljenj« moških tajnih bolezni.
'Nove Donavi- 5, Ave. la Superior St., mor« ta-
Kako je UŠcI iz nemškegs, ujetništva V HEW Y0RT n 1}0BPVL0 ETO FRANCOSKIH VOJAKOV. IMENOVANIH "THE BLUE DEVILS" ("MODRI VRAGI"), KI BODO AGITIRALI ZA LOAN
PROSTAK C. V. COMBE, KANADEC, PRIPOVEDUJE, KAKO JE IGRAL ULOGO GLUHONEMEGA, DA JE MOGEL POBEGNITI IZ NEMŠKEGA UJETNIŠTVA. — DOSPEL JE ŽE SKORO DO NEVTRALNE MEJE, KO JE V NEKI NEMŠKI KOČI ZASPAL TER SE IZDAL, KER JE GOVORIL V SPANJU.
K
Trua translation fll*S with th« post master at New York. N*. Y.
1918. as required by tbe Act of October 6, 191?.
on May S.
— Da pobegnem iz nemškegn jetniškega taborišča, sem se plazil tri ure po trebuhu po jarku, naperjenem z umazano vodo. Skrival sem se ves dan v skladišču za krompir, oddaljenem le pol milje od jetniškega taborišča in neka straža me je videla ter me nagovorila. Nekateri mojih sojetnikov so posuli mojo postelio s poprom, da nemški psi niso mogli zavohati moje sledi. Pod kritikom gluhoneme^ nemškega vojaka sem prišel do točke, ki je bila le osem kilometrov oddaljena od nizozemsk? meje.. . .
Pa treba je pričeti prav s pričetka z ono najbol jznačilnili povesti, ki .so prišle iz vojnega ozemlja, — z doživljali prostaka C. V. Combe, Kanadea. v nemških jetniških taboriščih in z njegovim begom s pomočjo pristno in originalno ameriškega blufa. Mož se mud5
tla j v New Yorku tor je zaposlen pri angleški rekrutacljski misiji.
Nekoč je bil 1<> vitek, temnook in temnopolt mlad časnikar iz Winnipesa, tor se je hotel poročiti z mlado deklieo, ki nosi sedaj uniformo JRderega kri/H nekje v Franciji. Takoj se je prostovoljno oglasil k vojakom ter bil prideljc-n osmemu bataljonu kanadske ek-spedicijske črte, ki je znan drugače kot 90. Winnipeg strelski bataljon. Indijanci soverozapada so krstili ta bataljon za "I.ittle Black Devils" .'Mali črni vragi) ter izjavljali, da se ne brigajo za "rdeče vrage' to jV angleške vojake, kajti slednji ne znajo baje streljati, da pa naj jih B»iqr obvaruje pr»-d majhnimi črnimi vragi, pred temno uniformiranimi Kanadci.
Po šestih mesecih vežbanja je odšel prost a k Combe v Francijo ter bil prvič v artilerijskem ognju pri Ploeksteert gozdu. To je bilo v prvih dneh marca leta 1915. Boril se j* nrdalje kot strojni pu-hkar pri Neuve f'hapelle. V drugi bitki pri Yj>ros, dne 2f». aprila 1915. je bil omamljen od plinov. Sest in t rid osel ur pozneje je ocrenj sovražnika stavil izven akcije njegovo strojno puško.
Naduljno povest nam bo povedal on sam.
_ Razven nekega drugega sem bil jaz zadnji mož, ki je zapu naj bom niizaj v tabor^,u ob go ,1 zakop. ~ je r.-kel. - Sledil mi jo namreč častnik. Smejal sem {Qvi ur; jn 5traŽBdk je nato zape1
Et
se ter rekel: — Ne morejo me dobili, — ko so me res dobili in sicer na zelo nspošen način, namreč s krogljo iz strojne puške v sence, ki me je pobila na tla. Moj častnik je stopil pn-ko mene, a jaz sem nn: rekel, da sem izprubljen. Par korakov naprej in on sam je dobil kropijo v srce.
—	Ko so Nemci zavzeli zakop, so vzeli tudi mene. Odneslo so me jo najprvo v neko cerkev v Paschendaele, napolnjeno z jetniki in ranjenimi. Prvi zdravnik, ki so j,, ozrl vame, je jezno vzkliknil: — Vi ste Anglež? Vsi Angleži sr. svinje! Vzemite proč to svinjo! — Ničesar ni hotel storit: zame in ko so me prevedli k drugemu zdravniku, sem bil tako jezen, da nisem hotel niti odpreti oči, da se o-zrem vanj. Ležal sem na operacijski mizi ter čutil, kako preiskuje luknjo v moji glavi. Naenkrat so se mehki prsti dotaknili mojega lica in slišal «em mrmrati prijaven glas: — Good' boy. — Tedaj sem odprl oči in neki debel, bolj prileten nemški zdravnik mi je kimal na najbolj dobrohoten način.
—	Tokom celega mojega znanstva z njim je storil ta zdravnik le eno stvar, katere nisem mogel trpeti. — jo dostavil Oombe. — Ko je bila "I ^usitania' potopljena, je prišel v sobo ter vrgel list, ki je pripovedoval o nesreči, na mojo posteljo, nakar je vzkliknil: — Potopili smo "Lusitanijo"! Britanija ne vlada še nadalje morju. — Številni Nemci, ki še niso prusaški, dočim so mladi, so zelo dobrohotni, prijazni in nežni v svojem osebnem občevanju. Isti ljudje pa so brezobzirno živiue, kadar gre za vprašanje narodno politike. Vsled t' ga moramo tudi zatreti nemški narod.
Vprašal >»-m prostaka Combe, če Nemci v resnici zlorabljajo svoje vojne jetnike.
—	Jaz delim vojne jetnike v šc«,t razredov, — je pojasnil._Najhujše se postopa 7. onimi, ki so skušali pobegniti ali ki so kršili druga določila. V naslednjem najbolj nesrečnem razredu so oni. katere so je prisililo delati v rudnikih in municijskih tvomieah. Poznam j -koga vojaka, katerega bi so no smelo izsiliti k izvrševanju tako-
f :i dela. soglasno s pravili, sprejetimi (hI obeh strani. Ko pa je odklonil tozadevno delo, so ga ljudje nekega oddelka devetkrat zabo-
v smeri proti mojemu domu nn ! holandski meji. v namenu, da za j dobim svoje zdravje in prosilo se je vse dobre Nemce, naj mi dajo: navadno hrano ter streho, če bi jo IFRANCOSKA VOJNA POVEST, potreboval.
V skladišču za krompir me jo noka straža zagledala, a imel sen. s«*»*/.am je izročil kapitanu se-toliko pričujočnosti duha, da sem 711;lm i->,uh' kl *o bih na vrsti, da prijel za "rabijo ter se delal kot doho Par dni dopusta. Častnik je la sem zaposlen tam. Rekel mi jo nH illTro Predal na list ter videl.
da je izbrisano eno izmed imen. zopet' — Zakaj ste izbrisali Robe-odšel, misleč, da se me je prideli-
V,
ADJUTANT FCEN& THEBAUUT
CMEV ADJUTAhfT FERNAND PiZEL.
SČE^EANT HErNR-t -LUQ.U&T/
lo temu delu. Na srečo je bila moja obleka civilna, brez kakih prog. Pokazal sem pismo nekemu straž niku na mostu preko reke Wiese. Stražnik je vstrajal pri tem, da me neki voznik vzame s seboj na voz. Prevedlo se me je pred župana naslednjega kraja. Pismo pa me je varno povedlo .skoz, dasiravno so me skušali vjeti, ko sem napravil par sto korakov. Poslali so namreč za menoj moža na kolesu, ki je neprestano zvonil z voncem. I -ril sem se v ulogi gluhonemega v
lota?	f
—	Na njegovo lastno prošnjo > kapitan. Rekel mi je, da sploh no-j če nobenega dopusta.
—	To je čudno. Večkrat me j«'1 že naprosil za dopust ter je bilo videti, da ča*ka z veliko nestrp-postjo na to, da pride na vrsto. Ali vam je navedel kak razlog-za to. izpremembo svojega duha?
—	No, kapitan. Jaz veni le za eno stvar. Danes zjutraj jo dobil Robelot od doma neko pismo in ko ga je prečital, je bil videti zelo vznemirjen. Vedno je ponavljal
taborišču skozi mesece predno sem _ Xo, nikdar nisem pričakoval pobegnil in tako nisem nikdar [kaj takega! — in jaz sem skušal vzdrhtel v spričo nenadnega ro- i pripraviti ga do tega. da bi govo-
_ i ril. On pa mi ni hotel dati nobe-— Prišel sem do razdalje osmil>|ne?ra zadovoljivega odgovora. Re-kllometrov <>d nizozemske meje jkel mi je le, naj izbrišem njegovo Tedaj sem bil močno prehlajen in{\mc. Njegov sklep je bil videti ta-prehlad se je razširil tudi na želo-|k0 trden, da sem ustregel njegovi dee. Telesno sera bil vsled tega j prošnji.
precej na koncu. Potoval sem po j _ prav ste storili. Naj gre kile navadi ponoči ter vsled tega ujel!dniJri mesto uje;?a na dopust. Ali zelo malo spanja. Konečno sem i jt> Robeh^t poročen*
— Da, gospod kapitan.
oklenil riskirati prenočevanje v hi-' ši vsaj za eno noč.
S svojim pismom som dobil Oi1 nekega kmeta dovolj hrane. Skušal sem mu s kretnjami pokazati da si želim postelje. Medtem pa sem v resnici zaspal, s svojo glavo
<ili z bajoneti, ga vrgli nato na Tla in serzant oddelka mu je celo sto-i,. • - -	•	, *
pil na prsi. Mož je vsled tega postopanja s,v<*la umr! in za kazen se "	8pailJU Sem P™el tU'
je soržanta in njegov oddelek lo odpoklicalo od jetniškega tabori-šr-a ter poslalo na fronto.
Drugi sliuaj brutalnosti jo bil oni z nekim angleški vojakom, ki ni hotel prisiliti drugih vojakov na delo na pomolih v Libavi, ker so bile razmere tam izvanrodno slabo, Nemci so ga nato obesili tako. da so so njegovi paloi komaj dotikal tal. Nato so u slekli čevlje in nogavico ter potisnili sneg pod njegovi nogi. Dobil je hudo ozeblino in konečno se mu je moralo amputirati ali odrezati obe nogi.
—■
pri vodnjaku, da dobim vodo za pranje svojega parila, mi je neki tovariš potisnil v roko kompas, katerega j> našel sredi kosa sira, ki sem mu ga dal iz svoje pošilja-tve.
— Krog jetniškega taborišča sta se ste/ali dve mreži iz bodeč* žice in s puškami • e»borožene stražo so imelo povedjo streljati na vsakega, ki bi prišel v razdaljo štirih čevljev od notranje ograje. •Sklonil sem torej, da moram čakati na temo, deževno noč, ko se m raze ponavadi tesno drže v svojih stražnih utic, nakar sem hotel splaziti se skozi jparek. izkopan v izsuševalne svrlie. Storil som to in tre bal sem cele tri ure, da sem prišel pod ograje in izven jih. Tedaj pa se je pričelo že tako močno daniti, da sem se skril v nekem skladišču za krompir, v razdalji pol milje od taborišča.
Predno sem zapustil taborišče sem so dogovoril s tovariši, tla so nasuli v mojo posteljo popra. Ko so torej privedli k postelji pse, sf» slednji pričeli kihati in straže kleti.
S seboj sem nosil tudi pismo katero mi je napisal v nemščini neki belgijski sojetnik. V pismu se Čitajte besedo "sapmoe" nazaj in'je ugotavljalo, da sem ubog netn-videli boste, da pomeni "compan". ški vojak, ki je bil vidno ranjen v Ko je prišla naseldnja pošiljatov j boju za domo\ino ter dostavljalo se misli!, da me oče ni razumel, da sem postal vsled rane gluhonem l<ajti na neko kolo stare, polomije-' ter slaboumen. Zdravnik, ki je ba-Tne rnlete je napisal "sampoc'\jjo pisal to pismo, je izjavil koneč-Dva dni pozneje, dočim sem stali no, da me je poslal ns potovanjelpoide.
—	Tretji razred obsega vojne jetnike, ki morajo delati v tvomieah, v katerih s*- ne izdeluje mu-nicije. V naslednji razred spada jo oni, ki so zaposleni pri drugih delih. Peti in skoro najbolj zaže-Ijivi razred obsega one, ki delajo na farmah, kjer imajo ponavadi dober dom ter primerno hrano. 7.a šesti in najboljši razred pa smatram oni, katerem sem pripadal tudi jaz. — namreč razred resno ranjenih ali bolnih. Te jetnike ee drži v bolnicah ali v "razkazoval-nih" taboriščih kot jo naprimer ono v Diesen, kjer sem se nahajal jaz, ko se je mudil poslanik Gerard na obisku rti inšpekciji. V takih bolnicah ali taboriščih le ne smete naleteti na zdravnika, ki vam bo namenoma amputiral roko ali nogo, katero bi lahko rešil izključno z namenom, da se ne boste mogli več boriti.
—	Sedaj pa mi povejte nekaj o svojem begu, — sem naprosil.
—	Bil som v taborišču LK hten horst, Ilanover, — je pričel. — Predvsem sem pisal svojemu očetu, naj mi pošlje hrane, kajti to nam je bilo dovoljeno storiti in tudi staro igro "sapmoo", s katero smo preživeli toliko srečuih ur.
d i govoriti
S tem je bla igra seVeda kon čana. Neki mladi pruski častnik mi je grozil, da me bo dal naslednjega jutra ustreliti kot špijona in mislil sem že. da bo izpolnil svojo grožnjo. Nikdar ne morete namreč reči, ka j bodo storili. Če so mladi in vrhutega še Prusi. Moji zajet-niki so me skušali trpinčiti s tem da so poveličevali nemške zmage in jaz sem moral naporno misliti, da so mi prišle v glavo vse zavezniške zmage kot protiutež.
Prostaka Combe se je prevedlo nazaj v njegovo (taborišče, vendar pa ni bil kaznovan za njegov po-skušeno beg. Telesno so je nahajal v takem stanju, da je njegov stari zdravnik priporočil, naj sv ga odpošlje v Švico. To se je zgodilo v maju leta 1916 in avgusta meseca so je nahajal že v Lucem. Potem ko jo ostfal v neki švicarski bolnici skozi trinajst mesecev, se ga je konečno izmenjalo kot- telesno nesposobnega za nadaljno voje-vanje. Pred dvomi meseci jo prišel v New York ter je prideljen sedaj angleški rekrutacijski misiji.
—	Dobro, tukaj je seznam. — jo rekel častnik ter vrnil seržantu listino, na katero je stavil svoj podpis.
Možje, ki so dobili dopust, so odšli brez Robelota. Zadnje imenovani pa je nadaljeval s svojim dt,-lom vspričo precejšnjega in vidnega razburjenja. Ostali njegovi tovariši-vojaki pa niso vedeli, zakaj se vrši vse to. Če je kedaj govoril sam s seboj glede te Stvari ni vendar nikdar govoril s kakim drugim.
Kapitan, ki ga je srečal izven službe, se ni mogel ustavljati še nadalje ter ga vprašal, kaj mu manjka.
—	No. Robelot, — je rekel. — Vidim, tla se vam sedaj prav nič ne mudi oditi na dopust.
—	Da. kapitan.
—	Imate svoje razloge?
—	Gotovo.
—	Biti morajo telitni. V vaši starosti razmišlja človek o vsaki stvari.
—	Da. človek ima svoje lastne idejo .
Častni je videl, da hoee vo.iek obdržati svoje razloge sam zase. Vsled tega ga ni hotel še naelalje izpraševati.
Par dni pozneje je zapustil bataljon taborišče v ozadju ter zopet odšel v zakope prve vrste. Robelot je bil videti sedaj popolnoma elnig človek kot je bil preje. Bil je vedno pogumen vojak, ki je ver.
no in neustrašeno vršil svojo slu-Prostak Combe agitira poleg .te-jžbo, vendar pa z duhom človeka ga tuli še za Posojilo Svobode. ki se sieer ne izogiba nevarnostim
Vojni Atlas.
Izšel je najpopolnejši Vojni Atlas, ki vsebuje zelo natančno razvidne raznovrstne mape v velikosti 20X27. kakor zapadno fronto, Evropo, Malo Azijo, celi svet z vodnimi črtami, evropsko vodovje označeno z blokadami, Zedinjene države z vojaškimi vežbališči in kampami ter zastave Zaveznih držav.
Naše rojake bo gotovo najbolj zanimal zemljevid italijanske fronte na katerem so s pravimi slovenskimi imeni označeni vsi kraji, kjer se je vršila tako strahovita bitka. Na karti so označena vsa mesta in skoraj vse slovenske vasi, ležeče zapado od Ljubljane.
Vse je slikano v barvah. Cena je le 30 centov, dokler zaloga ne
ki p:i no smatra za potrebno preveč se izpostavljati tem nevarnostim. Sedaj pa je pričel kazati strastno enoržijo in iz načina, kako je govoril o Nemcih in o svoji želji izbiti jim glave, bi človek so-(iii. da se hoče osvetiti za kako o-sebno nesrečo.
Okoliščine niso bile take, da bi se za dolgo zavleklo uresničenje njegovih namenov glede sovražnika, če je sploh imel kake tako namene. Na fronti ne vlada namreč nikdar kaka popolna nedelavnost Vsaki dan riskirajo vojaki v prvih vrstah svoja življenja.
Sektor, v katerem se je nahajal bataljon Robelota, je bil v onem času prav posebno živahen. Kadarkoli je pretila ofenziva od strani sovražnika, jo bil Robelot vedno pripravljen zavrniti jo. Ce je bila le kaka akcija na poti, njega je bilo komaj mogoče zadržati. Ser-žant, ki ga ni nikdar izpustil iz vida, ga je moral večkrat opomniti, da naj bo malo bolj previden
—	Pri moji veri, — je rekel proti drugim. — Človek bi skoro mislil, da v resnici hoče da bi ga u-bili.
Proti Robelotu pa je rekel:
—	Veš, stari dečko, da je zelc: slabo izpostavljati se na način kot se izpostavljaš ti. Dober vojak mora ubijati, ne pa gledati na to, da bi se ga ubilo.
—	Komu pravite to. seržant? -Faz nimam nobenega poželjenja do smrt L
Tovariši Robelota ga sploh niso mogli razumeti. Kmalu pa so imeli še veliko več vzroka za presenečenje. V neki noči je prišel kapitan v zakop ter prosil za prostovoljca, ki bi se hotel splaziti ven na fronto pred bojno črto ter opazovati neko nenavadno gibanje neke nemške čete, ki je v precejšnji razdalji nekaj pripravljala.
—	Jaz pojdem — je rekel Robelot. — Kapiltan, ne morete mi odbiti te prošnje.
—	Pojdi, a bodi previden. — je rekel kapitan.
Bilo jo izgovorjeno in storjeno. Dobro oboroženega se je dvignilo
Robelota preko parapeta in pričel j je plezati naprej po tleh v označe-!ni smeri. Noč je bila mirna. Kma-jlu je izginil iz vidika. Potekla je ,ona ura in nato dve in vsak v za-«lc o j! 11 jo pričel vznemirjati. Brez jdvoma se je nekaj zgodilo in pri-jčelo se je obžalovati ubogega člo-j veka. ki jo šel tako junaški v svojo smrt.
Naenkrat pa se je čulo slaboten žvižg na vrhu zakopnega parapeta. Oči vseh so se obrnile v dotič-no smer. Vsi so bili presenečeni ko so videli prikazati se smehljajoči obraz Robelota.
—	J.iz sem. tovariši, in ne sam. Skočil je v zakop. Nato pa se je
obrnil ter rekel s poveljujočim glasom :
Naprej, Nemci! Pojavili so so štirje umazani, sestradani in divjo zroči Nemci.
—	To so moji jetniki. — je nadaljeval. — Ali je kapitan tukaj?
Kapitan ni bil daleč. Ko se ga je informiralo opovratoku vojaka, jo takoj pritekel na mesto.
—	Kaki ljudje so to ? — je vprašal.
(Nadaljevanje na 4. strani.)
rafantfaafafaf^
Mnogo ljudi je bolnih. gfttSE£tU Dr. S. P. MAINSHIP
pove resnico in zdravi tako, kot bolezen zahteva.
Ml idnnm aspeš-— v« kraaicM, a«r-»wh, kmc, koža« ia dragi kileaal.
Mi tmbuao najnovejša ia zasnstvaio me-t ado, ki ie brzo is u lUlta »zdravi.
MI NE ZDRAVIMO, AKO SPOZNAMO, DA BOLEZEN NI OZDRAVLJIVA.
Nii ar* d Ji op tm-tjea za zdrav Ijanje moikik ia ieaakik kolazai ia poleg vseli priprav paaip k aspeka 20-letna akti-ioja, zdravimo tadi z elektriko ia meka-ničaimi pripravami, ki (o daaei priznaš i od vojaikik zdravnikov in to je aaia posebnost pri zdravljenja vsak bolezni.
PROF. DR. MANSHIP NSS?tS5£r
Govorimo vaš jezik
naslednik prof. dr. S LOAN-A
408 SIXTH AVENUE, SPECIALIST	PITTSBURGH, PA.
URE: dnevno od 9. do 8. zvečer; v nedeljo od 9.30 do 1. popol.
NA FARNE!
Bodite neodvisni.
Mi imamo najlepše farme v Oliio in Pennsylvaniji, vse so blizu železnic in farmarskih naselbin in ne kupujte farme kjer morate leta in leta rovati kamne in korenine predno začnete pri-delavati, kupite od nas iščisč-ene farme kjer začnete takoj z pridelkom in življenjem. Mi imamo vse obdelane in vsake velikosti prav po ceni farme in vam garantiramo da lahko izberete ravno kar si poželite. Skoraj na vseh farmah so že hiše in druga poslopja. KaSa družba je slovanska in pišite takoj po cenik in katalog in vam odgovorimo v slovenskem jeziku na vsa vprašanja. Toraj ven is dima na zdrav zrak.
Pišite takoj ali pa pridite v urad da vidite pridelke samL
naš
CENIK KNJIG
katere ima v zalogi
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
S2 Cortlandt SU	New York, N. Y"
POUČNE KNJIGE:
-.00
Ahnov nemško-angl. tolmač vezan Hitri računar (nemSko-angl,)
vezan	—.56
Poljedelstvo	—.50
Sadjereja t pogovorit	e—.25
Schlmpffov nemfiko-alov. slovar 9L2f
ZABAVNE IN RAZNE DRUGE -KNJIGE:
Hlpnotlzem	t—M
Doli i orožjem	f—JS0
Dve žaloigri: "6arl5Jeva Ženite*"
Življenje na avstrijskem dvora ali smrt cesarjevlča Rudolfa
RAZGLEDNICE:
NewyorSke, božične, velikonočni in novoletne komad po ducat
Album mesta New York a krasnimi »Htunl
M.H
»—.M
T. HURDLE LAND COMPANY, 3349 Baat SME Street,
in "Trije ženini Mesija 2 zvezka Pod Bobom 8L Večernles Postrežba bolnikom Sodjalna demokracija Trtna ni in trtoraja Umna živinoreja Veliki alovenako-angleftkl tolmai Trojka
Vojna um Balkana 18 zve«. Zgodovina e. kr. peipolka 9L IT s aitkaml
Poleg ta naverenib knjig imamo al Idva sveaka.
■—.25 e—.60 —.80 f—.50 E?.10 e=.60 —.50 92.00
—LI0
ZEMLJEVIDI I
Avstro-Italijanaka vojna mapa | Avstro-ogrski, veliki vezan Celi svet mali Celi svet veliki Evrope vezan Vojna stenska mapa Vojni atlas
Zemljevidi: Ala, Ariz, Colo..
Cal. itd. po Združenih držav mali Združenih držav veliki
i
Združenih držav stenska mapa« na drugi strani pa celi avat
pa te nekaj raznovrstnih istlsov
vMdaoat Soodat
st m
—.50 e=.10

SPJI —JO
D«

GLAS NARODA, 3, MAJA. 1918.
ZA POSEBNO CENO USTNICA IZ PRAVEGA USNJA K0MB1NACIJSKA DENARNICA DENARNICA ZA DROBIŽ IN ZAPISNIK
samo 50c.
m
! U
Reformacija in socialni boji slov«
kmetov
- - y.
Cerkvena in verska reformacija, ki se je začela v Nemčiji, je našla tudi v slovenskih deželah močen odmev. Versa reformacija je tudi rodila narodno literaturo.
Plemstvo in za njim pri prosto ljudstvo se je že vsled omenjenih razmer zlahka pridobilo za protestantizcm. Pa tudi druge, revolueionarnejše verske sekte, ki jih je rodil srednji vek, so se začele širiti med ljudstvom. Tako na priliko že večkrat omenjeni "prekrščenci", znatna in ugledna verska komunistična sekta, ki je imela svoj glav ni stan na Moravskem. To sekto pa so takoj spočetka ja-ko zatirali ne le katoličani, temveč tudi protestanazmu vdano plemstvo. Vlada je izdala stroge naredbe jDroti raz šir je vanju " prek rs <Vnce v'', ki jih je bilo mnogo pomor- , jenih. —
Tudi druge verske, komunistične sekte, časih temelječe na pol blaznih idejah, so se širile med priprostim, delavnim ljudstvom. Večjega odmeva niso našle. Zato pa se TnWAO v _____v- •	•	i
u- , t - In res.— \ evangeliju ni bilo ničesar pisanega o tla-.70 siril protestantizcm, utemeljen po Lutru, prav močno L- r n •	? •
• „„ 1 i • t i • x i- 1 • 1 i x i-, k j, o obrestih, o davkih: porodilo se ie novo nazirame o ni naposled je bil prnnoran tudi strogo l^sko-katolisko	1.; ' • , i____, , j -	J
. , t.	1	.	"	Z1VI1H1111. Ki llfll rtvpnhmp VSA etatVk riftaoHm vfthovnn
misleci, pou vplivom jezuitov iz Rima stoječi deželni knez
Uvesti hočemo svoj bogrvt cenik usnjenih izdelkov — velkonočnih darov.
Mi smo izdelovalci usnjenih izdelkov — ne pa prodajalci na drobno — in prodajamo usnjene izdelke po novem načinu. Xaš na«n je prodaja producenta konsumentu. S tem si prihranite ves denar, s katerim bi se posredovalci izkoristili.
To neprecenljivo listnico iz vtisnjenega usnja nudimo za. ?>
$2.25. lastnica vsebuje prostor za bankovce, denarnico za drobiž z zaponko, okvir za identifikacijsko karto, opremljen s celoloidom, posebno heležnieo, koledar za leto 191S, prostor za trgovske vizitke, ter prostor za gledališke vstopnice. Da vam pokažemo svoje velike vrednosti, vri m nudimo to dragoceno listnico za bankovce in za drobiž za
POSEBNO CENO .......... SAMO 50 CENTOV.	„„
Vaše ime ali monogram, i graviran v 24 karatno zlato ZASTONJ.	LS
Ta izdelek je najboljši te vrsie, kar jih je producirala ta dežela. Po je uspeh naSega petindvajsetletnega izdelovalskega izkušenja. I.istni-ca je drobna. Možki jo imajo lahko v žepu, ženske v mufu. Zaprta meri n pri 3 in pol, odprta pa S pri 3 in pol in«'e. Dobite jo znprto v pripravni škatlji, katero vam podarimo. Naročeno bomo odposlali isti dan. ko sprejmemo naročilo.	^
Mi garantiramo, da vam bomo vrnili denar, če ne boste zadovoljni. To je uvedbena razprodaja velike vrednosti. Pošljite nam draft. M. O., denar ali znamek za 50 centov še danes.
A. LAN DA SONS CO., Mancfacturers Dept. 106. Chicago, U. S. A.
nadvojvoda Karol II., priznati avgsburškemu verozipo-vedanju večje svoboščine.
Kako je tedaj to novo veroizpovedanje izpodrivalo rimsko-katoliško cerkev ne le med zemljiško gospodo, — temveč tudi med jako priprostim ljudstvom, dokazuje tožba ljubljanskega korarja, Pavla Kočarja, ki je dejal:
— Naše cerkve so od dne do dne bolj praaae mašni-kov in šo bolj poslušalcev; kam smo prišli? ...Bog po-' magaj! —
Tudi po deželi so zamenjali župnike s protestantov-skinii pastorji.
Lahko so reče: —Nadvojvoda JGytd II. je bil. ki je
v naših deželah rešil rimsko-katoliško cerkev. Protire-formacija je namreč kmalu zadušila novo versko svobodo. Deželni kuez, Karel II. je dobil namreč ženo s pobožnega bavarskega dvora in kmalu je stal pod bavarskim vplivom. Bavarski dvor, Karel II. in jezuiti so se domenili z Kimoni, kako je sistematično delati proti razširia-
v	"	*	*' visie
jot-emu se luteranstvu in tako pomoči stari veri zopet do ' *' *
življenju, ki naj preobrne vse staro, dosedaj veljavno.
To je bila v resnici revolucijska misel. Ta ideja, pri-prosta in tako zelo enostavna, je dala kmetom vero in upanje na novi, boljši čas. Zgrabili so po orožju; saj se hoče vsaka nova revolucijska misel takoj tudi dejansko uveljaviti. — Evangelijska svoboda je bilo geslo, ki ni veljalo več samo za verske, temveč tudi politične in družbne razmere.
Kmetski upor je stanove mnogo veljal; še več seveda premagane in pobite kmete. Toda protestantovsko plemstvo je vzprejelo eno izmed kmetskih zahtev v svoj program, namreč zahtevo, naj se dovoli neovirano prepovedovati — cangelij. Dokazovalo se je: kmetje so razburjeni, se jim zabranjuje slišati božjo besedo. Oprezno pa so
pristavili:. preprečiti pa se mora, da nerodni propovedni-ki ne podpihujejo upornih misli.
Tedaj se je zdelo, kakor da bi stalo plemstvo in njegovi podložniki v eni bojni vrsti proti katoliško mislečemu knezu. Napačno! — Cilj kmetov je šel mnogo dalje in
nekdanje veljave.
Plemstvu se pač ni šlo toliko za evangelij, kolikor za
ščanstvo odtrgalo protestantovskemu vplivu. S strogimi	. "-,uu! :iJL"fV,V' ^"tMje, je bilo odločno
kaznimi se je prepovedalo protestantovskim predikan-	da si z bozjo besedo izvojiije boljše, lepše evan-
toni propovedati tem slojem prebivalstva. Iz dežele so iz-	° zn J011-!0- _
lirali pastorje in župniki so zopet zasedli svoja mesta. —	~ . . . ... . . . _ . , _ . .
KmoHft in in^smi Vi ni«n WMi 7mv>< vstnrd+i v l.ntn-	° skoro VSakl vellkl Stvari, katero se JO kedaj 1ZVTS1-
\ met je in meščani, ki niso hoteli zopet vstopiti v kato- . . ^ u , , V , , . išk cerkev, so se izgnali iz dežele. Sli so iz domovine lo' ^ «"otovo liekdo rekel> ila
1
mnogi — za vselej. Tako na priliko je zelo znan prepir, ki je nastal vsled izgnanih protestantovskih kmetov na Bledu, Loki in drugih krajih Kranjske.
Protestantovsko plemstvo je bilo sicer zelo vznemirjeno vsled tek strogih naredb in se je močno in večkrat pritoževalo nad njimi pri deželnem knezu. Toda vpliv jezuitov je bil močnejši in zato niso ničesar dosegli.
Še več. — Tudi plemstvo je naposled zadela enaka usoda. Imelo je sicer dovolj moči da bi bilo za vedno de- in ideja boljševikov razširila po jansko uveljavilo svoje svobodno versko prepričanje, to- vseh državah tor da bodo v <bodo-da nedostajalo je volje za odločilna dejanja. Duševno je vladali svet tai<ii, ki delajo, pri nas veliko plemstvo že tedaj začelo propadati, ker ni
m moffocc izvršiti.
Zmotiti se jo človeški: — Žalibog pa je to pri številnih ljudeh edino, kar je na njih človeškega.
O BODOČNOSTI DELAVSTVA.
Sedaj se je oglasil drugi mož,
,	j •	• i » .	v . ,	, ki je <ma izmeti vodilnih oseb
moglo navesti za svoje zahteve m prošnje nobenega dni-, npm5ke imlllKtriie> Walter lia-gega dokaza nego to, da je bilo 111 da ostane zvesto — th«nau. predsednik in glav»i ia*t-vladarski hiši.	nik Oeeieral Elektrische Gesell-
Deželni knez je bil tedaj že močan in neupogljiv ab- schaft v Berlinu, je izdal prod soluten vladar, ki ni bil več odvisen od plemstva. Trgov- kratkim knjigo, v kateri na oi>šir-ski kapital in vladar sta blia tedaj absolutna: rodila ju '-^azprnvija o politem in gospo-
, ,	, ,	*' darski situaciji Nemone po vojni.
je — gospodarska potreba.	„ .. .. , , .
rrT . 1 . . .. 1 .	.. „ . . ,	Rathenau pise med dnigim:
rreba je bilo vse to navesti. — Zakaj:	i	, . .. ,
.. ' „ . , , 1 Kar se sedaj razvija prod na-\ tistem času ic bilo naravno, da ic ceikveni preku-...... . .	,
.	,	, » , J	simi ovmi, to je svetovna revolu-
ciji morala slediti politična odnosno — družabna revo
lucija.
Xi .šo dolgo toča, ko je Oh ar1 os! žabni red. M. fV-lr\vab, predsednik jeklar- Ni v« s- nikakega d vrana; stari skejsa tnrsta. rekel p,ri neki pri-|gc>{>odaiski red se niši ter bliža liki javno, da je prišel eas. ko se'se dan. ko bodo padli zadnji temelji sedanjega družabnega reda. Monopol veleposostev in raznih zakladov zemlje bo mogoče obva-l-ovan |>Ted propadom. 1«>da tudi to le za kratko dobo."
Kakor se razvidi iz teh stavkov, priznava Rathenau odkrito, kakor je priznal Schwab, da je sedanji družabni red preživel svojo dobo ter se bo moral umakniti novemu, v katerem bodo gospodarji sveta tisti, ki produeirajo vse bogastvo, to je delavei.
ci.ja, izbi-uh ognjenika mogočnih ; (delavcev in ljudstva.}, požar zad-
HSUST FORD Df DBLAVCT
"Washington Herald" piše:
S svojo 40.000 oseb brojeien armado je imel Henry Ford priložnost spoznavati, kaj je potrebno, da se zadovolji delavce ter da jih obenem privede do tega. da so zadovoljni ter da dobe veselje do dela. da izvršujejo svoje dolžnosti ne samo kot stroj, mehanično, brez veselja, temveč zato, iver mu delo priniiša zadovoljuiost, ker mu daje zavest,«da je izvršil dolžnost napram sobi. napram svoji družini ter človeški družbi.
Ford je prišel do zaključka, da ne delajo delavci samo zaradi denarja. Ford ve za skrivnosti, kako zadovoljiti delavce in ako bi delodajalci vedeli za to, bi mi i i noli mnogo boljšo Ameriko. Človek je napredoval največ zaradi tega. ker je hotel vedno izl>oljšati to. kar je imel.
Delavec brez upanja na boljšo bodočnost je podoben mrtvemu stroju. Pri delu je njegova edina želja, da bi hitro minil čas, da bi za^mogel obrniti zapet hi*bet tovarni. Oji se ne zanima za delo. ki gun izvrši, ne zanima se za podjetje, v katerem je zaposlen. Njemu je edino za to. da mu hitro minejo ure, kadar mora delati. Svojo dolžnost izvrši samo tako daleč,

Čistite temeljito.
Električni Vacuum čistilec je edina priprava, s katero se odstrani ves prah iz karpetov, zagrinjal in tapet, ne da bi se razprašil po zraku. Izvleče globoko ležeči prah. katerega no doseže krtača-
Povspešite svoje čiščenje s tem. da kupite še danes ta čudovit pripomoček. V naših zalogah lahko vidite vsakovrstne izdolke.
The N e\v York Ed i son Company
Ar Your Sz-rr Av General Omcts:	J'l..c ar.tl I.'t.i 5tr;c:
Branch Office Sho\\ Roon-.s i".r the Convenience of ih. I': Mir
424 Broad'vay 126 Delancey Street 10 Irving Place
12-4 We«t 42.1 t
151 Must Sotii St. 11 15 Kast 125th Sirc-ct
. It.-I 14'/: I! Si.cn. 1 = n until i'
. .-ire-t
.»orns iiini.ht
I
Razlogi Robelota
(\jdaljevanje s rj. strani).
*
— Na ta-le način se je zgodilo. Splezal sem se na mesto, ki sto mi ga označili ter našel v luknji te kakor se zahteva to od njega po štiri, ki so kopali v zemlji, da izvr-predpisih dotičnega podjetja; v,šijo proti nam kak siten trik. Skopjem ni nikakega zanimanja za čil sem mednje ter zavpil: — Imam delo. za podjetje samo in ga sma-jvas. Udajte se! — Tako bedasto bra s svojim delodajalcem vred za(izgledajo, da ne morem drugega svojega sovražnika. Tak delavec kot smejati se. Prestrašili so se ze-dela kakor vol vprežen v jarem.Jlo ter takoj pričeli klicati: Kame-
Med delom in kapitalom zavze- rad! ter dvignili roke. — Marš! — ma delo vedno važnejše stališče,;sem rokel. — Dali vam bomo maker je njegova naloga, njegova odgovornost večja. Ako so delavei obsojeni, da žive neko mrtvo življenje, torej da se jim ne odpira v bodočnosti drugega, kakor večno delo brez upanja na izboljšanje — tedaj se imj&vi .med njimi stagnacija, ki jih naredi za mrtve stroje. To pa ne vpliva slabo samo nanje, temveč v veliki meri tudi na podjetja, oziroma na cele industrije.
Fordovi delavei so plačani precej dobro in delajo kratke ure. Oni niso obsojeni na to, da postanejo mrtvi stroji; vsakemu, ki je pri volji, da živi redno, da opravlja svogo dolžnost, se odpira, lepša bodočnost in zavest, da ga ne čaka na starost beraška palica.
Foi-dova metoda se je pokazala posebno v sedanjem času kot precej dobra in praktična. Delavci, ki so zaposleni pri velikih delih za armado, delajo z veseljem ter so prepričani, da se pomagajo s svojim delom boriti za boljšo bodočnost vsega človeštva, katera mora priti, kadar bo zrušena avto-kracija in militarizem. Ford je veliki osvoboditelj svojega časa. S svojo metodo je demonstriral kapitalizem m novi način ter u-blažil nasprotstva med delom in kapitalom, ki je naraščalo od leta
lo kruha 111 nekaj pijače. Prišli so z menoj in sedaj so tukaj.
—	Čudovito! — Robelot jo junaški dečko. — Kdo bi -ii mislit kaj takega? — so govorili vojaki, d očim mu je kapitan gratuliral ter naznanil, da ga bo predlagal v odlikovanje pri divizijskem poveljniku.
Ko je čnl to bosedo, so je pričel Robelot tresti od samega veselja.
Par tednov pozneje se jo čitalo pohvalo v .ofidelnem listu in Robelot je dobil vojni križec.
Zelo ponosen in s pripetim križcem je šel Robelot k svojemu kapitanu.
—	Kapitan, — je rekel. — Prišel sem prosit, vas dovoljenje, č< smem iti domov na štiridnevni dopust.
—	Torej ste se premislili?
—	Nisem se premislil. Okoliščine pa so se izpremenilo. — Sedaj imam vojni križec.
—	Potem niste hoteli oditi domov brez toga znaka junaštva?
—	Priznam to, kapitan.
—	Ali ste morda stavili?
—	Človek ne dela stav. če gre za take sveto stvari.
—	Mogoče ste se zaobljubili?
—	Tudi itega ne.
—	Potem pa ste gotovo želeli presenetiti svojo družino z voja-
tedni, — namreč na dan, ko ni-Jesm hotel iti na dopust.
—	In ta posebna stvar ni bil no. godek običajnih posledic. Le pomislite, kapitan. Moji tašči se jo na ta ali oni načm posrečilo dobiti vojni križce v službi kot bolniška strežnica. To je bilo, kar mi je pisala zadnjikrat žena. Takoj som si rekel samemu s^bi, da bo življenje od sedaj naprej zame neznosno, če tudi jiiz ne dobim križen. Treba je bilo zame ali vrniti sc mrtev ali pa odlikovan. To je tudi vzrok, da sem storil vsako stvat. da bi bil le odlikovan. Soda j pa nisem mrtev in tudi vojni križec imam. Sedaj se lahko >.opet pojavim doma. Sediij konečno v«'Ti-dar nahajam na is.t.»m stališču kor tašča.
Kapitan se ni mogel obraniti smeha.
—	Razumem vas, moj dobri človek. DobiJi boste dopust, — je re-
Iko tor stisnil Robelotu desnico.
do leta. Seveda, popolnoma od- ffloriJ<>
Kmetski upor lota 1"»15. ni bil sicer še v nobeni zvozi s <-erkveno in versko reformacijo in njenim gibanjem, i To leto so se začeli pihati kmetje 11a Kranjskem, in se je gibanje razširilo 11a Štajerskem skoraj do Gradca in na Koroškem do Beljaka.
Motivi niso bili verskega ali pa cerkvenega značaja.
Krivica in bremena teže kmeta, so tožili meseca maja 1">1") v Konjicah na Štajerskem zborujoči kmetje. — Zemljiška gospda jo kriva. Neznosno tlačijo davki in zato so kmetje prepričanja, da so vseh deželnemu knezu ne odračunava. Tlaka se jo tako pomnožila, da so kmetje dostikrat niti ne utegnejo nasititi.
C'etudi so kmetje to leto tupatam oplenili kak samostan. nasilno delali z nunami, vendar so 110 more reči, da so bili temu vporu vzrok verski moiivi. O veri kmetje šo sedaj no razpravljajo. Njihovo geslo jo:
—	44Stara pravda".
S tem so mislili 11a. odpravo novih davkov in bremen. .Mod kmeti jo bil tedaj pregovor:
—	Kmet, ki sliši peti grajskega petelina, jo najslabši.
S tem so hoteli reči: čim bližje gradu imaš dom, tem več tlačaniš: vsak trenutek moraš iti na tlako, kor l>olj pri rokah gospodu.
rVNCVN^vMCVMC^NvVMvv MMAK1 NASOC&JTK 8B MA "GLAS NARODA". NAJVEČJI SLO
njih okov. ki so vezali sedanji dru- Ijjjjjl莎jSŽjSŽ^
Ali ste bolni?
Čitajte ta oglas in spoznajte resnica.
Jaz zdravim vse kronične bolezni možkik in žensk.
Dr. Cowdrick, Specialist x X žarki nudi svojo sluibo možkim In ženskam, ki trpijo na kroničnih boleznih. MoJ urad je popolnoma opremljen z najbolj znanstvenimi in modernimi električnimi stroji, katere se lahko dobi. Moj veliki stroj za X-žarke je zelo mogočen ter mi pogosto pokaže bolezni, ki niso razvidne vsled na vadne preiskave.
MOJA PREISKAVA.
Sloja skrbna iti na tanka preiskava vsa-kr-Ra bolnika, ki pride k meni, je eden izmed vzrokov mojega uspeha v moji stroki. Moje metode so različne od onih. ki ue jih navadno uporablja. Zdravim vsakega bolnika na podlagi natančnega stanja fn bolezni, na fcateri trpi. Oe po skrbni preiskavi vafte bo-lezni najdem, da vam morem pomagati, bom z veseljem storil to. Če vas pa na drugI strani ne morem sprejeti v zdravljenje, vas bom obvestil ter vam svetoval na najbolj prijazen način. Moja preiskava, vključno uporaba stroja za X-*arke ter floure-skppa. mi kaže vafie resnično stanje in bolezen. Moja konzultacija in pretakava je zastonj, če se pod vri*-te mojemu zdrav 1 jenju.
POSEBNO OBVESTILO.
rotrebujem vaiega zaupanja, hočem da se oglasite ter govorite z menoj gleda svojih trublov v vaSem lastnem jeziku. Zapomnite si, 41 a nisem navaden zdravnik, " temveč Specijalift. s leti tzkuSnje v zdravljenju bolezni kat je vaSa. Č3m bolj komplicirana Je vate bolezen, tem bolj se zanimam zanjo. Vsa moja zdravljenja so
rr j ~ 1 j -i .	-lii -o-	• i____prijetna in nobena stvar ne boli aU povzroča veliko bote»n. Ko se oglasite, boste
I oda ZC deset let pozneje, leta	1 pomi kmetje deleini moje pozornosti z eno samo misVjo. — da ss Vtis spravi zopet k Zdravju v
, ... .	v	j	- ~ ,	najhitrejšem mogočem Času. Ne odlašajte te stvari, temveč se ozlasite takol _
110 kličejo vec po "stari pravdi", temveč SI zele ZC - Posnele se boste kljab temu oglasili. Zakaj ne sedaj? Xiklke priatojbineTLn"
-božjo pravdo". — Gotovo, tudi sedaj se kmetje prito- "^cjo m preiskavo.
žujejo nad neusmiljena zemljiško gospodo, nad bridkimi VaB J"ik	IJlmiUll UlfvUKICK CLEVELAND, O.
razmerami poljedelskega stanu, ampak kmetje sedaj
sploh nočejo ničesar vedeti o dolžnostih in tlakah, ki niso ------- "bea^ib-besedah", to je v evangeliju,
k ■ / >
lIM^lMTOIIlft'	1 .
fiPEOIJALIST
2047 E. 9. cesta. — 4. nadstropje. — Vnmite vspenja£o.
S. zjutraj do C. zvečer, v nedeljah In praznikih Is
Uradna ure: — Vsaki dan od 10.zjutraj as 1.
stran it i nasprotstva je nemogoče. Vzlic temu je dal Ford svojim dela veem primeroma place, ki jih zagotovo, da jo njih življenje bolj vredno svojega imena, vzdie kratkemu delavnemu easu raste Fordovo prem oženje in podjetja se večajo v neizmerno.
Tako piše časopis "Washington
O mon Dieu! Nikdar nisem še imel takih misli! Vidite, jaz sem urar v civilnem življenju in ta o-brt komaj napolnjuje človeka r idejami o slavi. Xo. no, tudi to ni bilo____
Prenehal je in videti je bilo, da se obotavlja.
— Nočem izsiliti iz vas nikakih
Herald". Da se ne more zavedno j'tajnosiri, — je rekel častnik. — delavstvo brezpogojno strinjati ziBrez dvoma ste imeli za to svoje vsem, kar je v tem članku, je ne- razl°^ in k«t vas dobro poznam
pobitna resnica; vendar pa smo ponatisnili te vrstice, ker povedo marsikatero resnieo, kateri so do sedaj kapitalisti vedno zapinali uše^a. Zanimivo je tudi, da pi«n tako časopis, ki ni imel nikdar do sedaj >ia delavca dobre besede, ra-izen tedaj, kadar se je šlo za delavčeve jrl asove.
CJazolin, ki se nahaja pod zračnim pritiskom v ročniku, se rabi kot nove vrste likalnilc, ki proizvaja gorktfto sam od sebe. * * *
Mikrometer, katerega rabi neka švicarska družba za izdelovanje žepnih ur, meri natančno stoti del milimetra.
Jr
IMAMO V ZALOGI
še nekaj
BERGAMO] bmsttaOi Iimhv
40c- komad
s poštnino fiid.
FRANK SAKSER, 82 Cortland* Street, Near Ytrk, N« Y.
nn je tudi znano, da so bili ti razlogi dobri, no da bi jih podrobneje poznal.
— Dobro, kapitan, povedati vam hočem vse po pravici. Jaz sem o-ženjen in moja tašča, živi z nami. Ni prijetno imeti taščo vedno krop: sebe. Stvari pa bi gotovo šle naprej 11a način kot so šle v preteklosti, — «'e bi ne bilo neke stvari, za katero sem izvedel šele pred par
Japon<-i izdi hi j. jo neprtmoe-ljiv pc!j>ir za dežnike in svetilke s pomočjo nekoga olja, ki ga dobivajo i/, serum <rnmijevega drevesa.
*
*
Najmanjšo praktično >nho baterijo jo iznini. neki Francoz lese jo i*at>i za pri/ignn je sanodk in svalčie. Priprava it* tako majhna, da sc jo lahko no>i v /ej)u telovnika.
* "
Nekako 21 odstotkov preirival-st.va .Sp;m«kr% ro j«' nekako 4 mi-ljone ljudi. ji» zaposlenih v pf»l.jo-delski stroki.
*
Kuščarje so rabi na otoku Trinidad. da preže na žuželke, ki napadajo rastoči sladkorni trs t«ir provzročajo veliko škodo.
*
Nemški urednik aretiran.
V f'.levelandu, Ohio, je bil aretirali EdL K. Fischer, prejšnji u-rednik dnevnika "Dor Waeliter". na podlagi predsednikovega warrant a ; obdolžen je liil, da je nevaren miru in varnosti Združenih držav. Fis«-her je bil aretiran, ko so ga našli na mostu blizu tovarne, ki izdeluje submarLnske rušil-ce. Lansko leto ni bilo FiscJierju dovoljeno, da bi se smel gibati v prepovedanih zonah v Clevelandu. List, katerega je urejeval, je bil z dušo in telesom za kajr.erjn.
Prejšnji urednik AValdemar von Nostitz ic interniran v trdnjavi Oglethorpe, kakor tudi reporter Fmc^t Waldos.
(f85^ jPw?t jt ur riztčsjgLMz&raFufiits,*^^
i i
AH ste bolni?
Ako Imate kako-bolezen, ne glede na to, kako dolgo Jn ne oziraje ■e na to, kateri zdravnik vas nI mogel ozdraviti, pridite k meni. Vnrii vam bo vaie zdravje.
Oddaljenost ali pa pomanjkanje denarja naj vas ne zadržuje. Vse zdravim enako: bogate in revne. Jaz sem v Plttsburgtra najboljši Specialist za moške in sem nastanjen že mnogo let. Imam najbolje opremljen ti rad, tudi stroj za X-žarke, s katerimi morem videti skozi vas, kakor skozi steklo. Imam svojo lastno lekarno, v kateri se nahajajo vse vrste domač ih in imortlranih zdraviL Ne bodite boječi in pridite k meni kot k prijatelja. Govorim v vasem jeziku. En obisk vas bo prepričal, kaj morem za vas storiti.
_ Imam Erllebov sloviti 606 za krvne bolezni ln
ozdravim bolezni v nekaj dneh. Ozdravil sem tisoče slučajev oslabelosti, kožne bolezni, revmatlzma, želodčne ln jetrne bolezni, srbenje, mozole in vse kronične bolezni.
n
Prof. Dr. H. G. BAER,
PITTSBURGH, Pi.

■M
ill SMITHFIELD ST*
nasproti poŠta. VAŽNO.—Od reži to ln prinesi » seboj

MM
• -trt............ ^ -..	. ■ - -
w^m

( ; . t . "
GLAS NARODA, 3. SlAJJL 191 S.
-M
(Nadaljevanje.)
"Bos vam to, častiti gospod,'več ne morem.'*
povrne T' jo dodala poljski. ne vedoč, kaj govori in del*.
Častiti vrospod ni hotel rczum.?-' . d;: jo "častitljiv", pa domislil -i jo vendar, da dolarja ne dobi; domislil si je to tako dobro, da je pograbil z eno roko vse culjice, ki >o tam bilo. / drugo pa prijel deklino za roko, porinil jo lahko navzgor po .stopnicah, pospremil na ulico in pometavm jej stvari P>fJ noge, odši'1 hladnokrvno v bli'ijo gofetilnico in z.iklical:
"Hoj. Paddy, tukaj je izba zate!"
"All right" odgovoril je jrkis od znotraj, "pridem na noč.'*
Mulat jo i'{rinil v temni ve/A in deklina jo ostala na ulici sama. Položila je culjiee k steni, da se no bi valjalo po blatu in stopivši k njim. čakala tn, kakor vedno.
k tiho in pok« n no.
k Pijani Irci, ki so h<wiili po ulici, sii jo takrat puščaAi na miru. V izl»i je bilo mračno, a zunaj dosti svetlo in pri t »-.j svetlobi jo izgledal dekletov obraz tako shujšan, kakor po kaki hudi bolezni. Samo lasje »o šc ostali jasni kakor poprej. toda ustnice je imel'a zasa
Iiovro kakor bi se iz ^na pro-budii.
'"Vrzi jih proč!' ji d«'.
"Potrebovala jih bodeva.?'
• "Ne.!"'
l.ovro, opazivši urno da so deklina še obotavlja, jo zakričal bes no nad njo:
" Od v rzi čo n o, i o nb i j -m! *'
Marica jo uhogaia iu šla sta dalje.
Kmot je šo n^kolikokrat ponavljal:
"Ce le mora tako biti, pa naj bo!"
Potem je umolknil, toda nekaj •strašnega mu je sršalo iz oči.
Po čedalje nesnažnejših ulicah st:i se bližala polagoma pristanišču, približala se ograji, obšla poslopje z napisom "Sailors' asylum" (Zavetišče mornarjev) ter došla k vodi. Tukaj se jo stavilo novo pristanišče. Visoki odri, prirejeni v zabijanje kolov, so štrleli visoko nad vodo in med tramovi ter deskami so gomazili ljudje, ki so imeli pri starv.bi opraviti. Marica, dospevši k gromadi tramov, Vheln se je nanje, ker nI mogla dalje iti. Lovre jo sedel molče
nele, oči upale in steklene; kosti!p<4e.f nje" „„ .,„ _____Bilo je
na liei so se .povečale. Izgledala
je ob štirih popoldne. Vse
jo kakor ovela cvetka,' ali kakor ^^	^ljenja
deva, ki ima umreti.
Mimoidoči so pogledovali nanjo z nekim pomilovanjem. Stara za morka jo je nekaj vprašala, pa ne dobivši odgovora, je sla dalje.
Medtem se je pofl/vizal Lovro . . domov z onim sladkim čutom, ki »Jveselja. A sled vedrega ne-
budi javni dokaz milosrčnosti^	,od	/arkov Xo/.
J'Ozjc pri ljudeh že močno nesreč-Vdi. imel je krompir, mislil je to-
in -gibanja. Tudi megla je izgi nila in prijetni solčni žarki so obsipaval i z miloerdjem dvoje bednih ljudi s svojo svetlobo in toploto. Od vode sem je vel spomladanski vetrie, sveže, poln življe-
rej »o na to, kako bodela. jela in
lika svetloba, da jima je kar oči zapiralo. Morska plan se je zlivala v (Lvljavi mikavno k nebu. V
kako bo jiitri zopet hodil okrog blan!dtu j® bilo videti v sre-
di^-čii pri sta nasčci mirne, kvišku
vozov, na j>ojutrajšnje ni mislil, ker je 'bil 'močno gladen. Ugledal jn že od daleč deklino pred hišo, začudil se močno in svoje korake še bolj pospešil.
' • Zakaj stojiš tukaj ?'' "Gospodar je naju izgnal, oče!"
v ••Izgnal...?" * Drv,a so mu pri tej priči pala
štrleče jambore, dimnike in ban-dera, plapolajoče v nežnem vetri-ču. Ladjo, ki so se na obzoru prikazovale in k prist a ji plule, so se dvigale brzo nakvišku, brzo zopet padale v globino. Xji'u razpeta in nabuhla jadra v podobi oblačkov so se lesketala v solnenem, pogled jemajočem lesku, odbijaj c se v vodnem zrcalu. Drugi bredovi
nima in da leti v propast. Satnje so zbežale. Ni sedel .Jakofc pri nji, nego l.ovro, nje oče, in ni bil videti "glolboki Dunajec*\ temveč newyorsko pristanišče, straže, po-mosija, jambori in dimniki. Vnovič so odplavale nekatere ladje in petje se je glasilo raz njih. Tih, topel, pomladen večer s«1 je pričel razgrinjati po vodi in nebu. Morska p! an se je izpremenila v zrcalo; \sak brod, vsak kol se je od-b
Vt UBADA SLOVKNSKO-AMERIKANBKE PATRIJOTIČKE ZVE-'-" ZK V ZAPADKI PENNSYLVANIA.
IZ URADA
- T-
Na poziv Dr. Josip V. Grahek-a. so se zbrali preteklo nedeljo v Kranjsko Slovenskem Domu Slovenci iz Pittsburgha in okolice, ter razmotrivali o načinu po katerem bi se najlažje povspešilo kupova- . l-fjdii-jTj ■
nje vojno-vareevalnih znamk med našimi rojaki. Zatem, ko nam je \ ^	JOHNSTOWN, PENNA.
Dr. Grahek pojasnil namen shoda in pa dolžost. ki nas veže do naše vlade, je nastopilo nekoliko govornikov, ki so navdušeno priporo-, čali vstanovitev podružnice od "War Savings Stamps Commite-ja* * j	GLAVNI ODBORNIKI Z. J. P. D.
in ta podružnica naj bi imela samo on namen in to je, agitirati med, predsednik: PRIMOŽ KOGOJ. 3904 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Slovenci, da po svoji zmožnosti kupujejo ne samo Liberty bonde. Podpredsednik: J. A- MATUAŠIČ, c.jof Woodlawn Trust Co., Wood« ampak tudi vojno-varčevalne znamke	| lawn, Pa.
Po kratkem razmotrivanju je bil sprejet predlog, da «e društvo ,G1. tajnik: JOS DUPIN, 815 Bradley Alley, Johnstown, Pa. imenuje "Šlovensko-Amerikanska Patrijotiena Zveza v ZapadnI.Tajnik za slov. oddelek: PETER SRNOVRŠNIK, P. O. Box 279. Pennsyl va n i j i". Izbrani so bili sledeeni uradniki: Predsednik: John Forest City, Pa.
Mravintz, tajnik: Anton Zbašnik. Room 102 Bakewell Bldg.. .corner Blagajnik: ŠTEFAN HORVATIČ, c.|of First National Bank Alliquip-
pa.Pa.
Vrhovni pevovodja in arhivar: IGN. HUDE, 82 Cortlandt St., New York, N. Y.
NADZORNI ODBOB:
za slovenski oddelek: Ga. AGNES ZALOKAR, Cleveland, O. JOSIP REMS, New York, N. Y.
n hrvaški oddelek: JURAJ NORŠIČ, Cleveland, O. JURAJ PRAŠIČ, Johnstown, Pa.
Diamond and Grant Sts., Pittsburgh, Pa., zapisnikar oziroma pomožni tajnik: Nick Povše. Chairman odhora je Dr. Josip Garhek. ki je bil imenovan na to mesto od vlado. Podpredsednike v ta odbor imajo izvoliti vsa društva, ki hočejo biti zastopana v centralnem odbo ni. Na tem mestu naj bodo omenjeno, da je novo v stanovi jena organizacija popolnoma nepristranska in postavila si je samo en namen in to je ko operirati — pomagati naši novi domovini v teh težkih časih. Vsako društvo v Pittsburghu in Za pa dni Pennsyl vanij i, ne
ijal v nji tako, kot da je dnifciigl.ede .na.ni°Pa PoUtiono ah versko prepričanje, naj pri svoji prihod-spodaj, v resnici pa je bilo vse njl seji izvoli svojega zastopnika, ki bode zastopal članstvo v glavnino naokrog. Nekaka sreča- nJl10? °f>on\ kot P<k1 predsednik. Vsakega podpredsednika dolžnost zadovoljstvo se je. razlivalo po o-», f-t da aplt.'ra raed c.lailstvom "J^^vega društva, da si nabavijo zračju: zdelo se je, da se raditje'^l.lk°r	vec vojno-varčevalnih znamk. Obenem naj tudi za-
celi svet, samo njih dvoje je biloj b,llj.ezi "na1ta,lcni	eIana ln kollko	slednji la-
nesrečnib in Rabljenih... De-1^/ f^em ziiesku. Ime in naslov vsakega rojaka, ki je kupil lave i -so se že ieli vračati domov,	bonde h°T kupitl, so vojno-varcevalne znamke, bode za-
samo njih dvojo ni imelo doma.	v	kl mienuje "Zlata knjiga patrijo-
Cedalje večji glad ie nričel J<ti<m}h »vriskih Slovencev5 . m obenem tudi koliko je kupil. Na ta železno roko drezati v notranjo-b^emo.,J°n n.at.am'*ni	koliko so pomagali naši ro-
sti Lovivta. Kmet ie sedel pobitih SV°J.1 novi domov,»1	lahko ponosen, ako bo<le
in žalosten, pa nekako ohu^nje1™^;"10 na ta na<'!n	Nikdo ne ve kaj mu prinese
se je pričelo izražati na njegovem
Pevskim društvom
Danes seni naslovil tudi pismo na vsa društva, kojih naslovi so ko jo sledeča:
V sedanjem času je pač težko bi rad mdečih rož, Zv. Prelnvee izbirati pevski materijal, kajti in fgnaeij Hudč; š. Tihi veter <<d imamo le majhno izbiro. Da se na morja. Oskar Dev; f). Savska, dr. drostvom v tem ožini pomore, O. Ipavec; 10. Vabilo, F. Gerbič; sem pred kratkim izdal pe<anarieo, 11. Planinska roža, dr. G. Ipa ki vsefcuje 12 zelo primernih pos- vee; 12. Potrkali na okno, Anton trni, ki se v naši novi domovini še Foerster.
niso mnogo pele. 'Vsebina te zbir- llazpečal setn jih mnogo in
mi znani. Vsako društvo naj toraj izvoli pri svoji prihodnji seji svo
...... _ __________•teg*1 zastopnika^ in ime, -ter naslov slednjega se mora takoj javiti
tudi t^ko * čud n,r obupno mi" j? a;in iku IiaAo organizacije. Zastopniki prejmejo vsa potrebna pojas-en, kakor mrtveca. Ves ta čas ni nlla 12 urada tajnika' med tom	P« ^^ takoj pričnejo z <le-
^pregovoril z Marico niti besedi-!lom' in ^ nabirajo imena vseh tistih, ki Želijo kupiti vojno-varče-
obrazu. Kdor bi se biL iumj ozrl, iisirašil bi se bil, kajti obličje mu je imelo zverinski izraz, obenetm pa
izpre govoril _____________ —^— ,	,..„..	-
ce; sioprv ko je nastala noč ter sevalne 2Iuia?kc m pa informacije kakor gori navedeno. Po sedanjem
pristaja bolj in,bolj praznila, ji je. acrt? ,bodem°1klTpih Zl'amke 8010 v	polovici meseca junija, in
.^o vsled tega, ker hočemo vse znamke kar jih bomo imeli do -edaj razprodane kupiti naenkrat. Znamke stanejo v juniju $4.17, in ako yeli koji izmed rojakov že ta mesec izročiti zastopniku svoto mu naj izroči ta znesek. Zastopniki bodejo morali od časa do časa javiti društvenemu tajniku o uspehu njih kampanje med svojim članstvom.
Toraj na delo rojaki • Gre se za splošno korist nas Slovoncev in vsaki naj ponmga po svoji zmožnosti, da bode uspeh tem večji.
Anton Zbašnik, tajnik.
•udnim, ne svo-
rok. Tega je še manjkalo! lzgna.li,	„ .
• v trenutku, ko sta že imela 80 ^sprotno.	calhajah na
•morje, puscaje peneoo vodo za seboj. Odhajali so na to stran, kjer
ju
drv in krompirja! Kaj je sedaj storiti, kje jih speči, s čim se na-
sititi, kam iti? Zadrvami je vrgel feAi	za njiju oba izgub-
Lovro tudi kučnto v blato.	Jera sre<"a' h01^0	1,1
| koj...
In p^mLŠljala je deklina pri vrtel naokrog,"odprl u^ gl'edali^tem. s čim sta se mogla toliko pre-kakor blazen na hčer m p(>nav.j^ti'P^ti Bogu, da je en, tako ljal vnovič:	jmilostljiv, obmil od njiju svoje
"A l ezu s! Moj Jezus!" »Vi if-h besodali se je Lovro za-J
"Izgnal... 7"
Potem, kakor bi hotel nekam i1i. pa obrnil se je zopet in glas njegov je bil votel, rotineč iu gro-zen; ko se je vnovič oglasil: "A zakaj ga nisi prosila.
ne
srecnica
MM
Marica je vzdihuila: "Prosila seni ga." t;Pala si mu k nogaim?" "Pala."
Lovro sc je zopet zvijal kakor < rv. katerega kdo pobija: Temno se mu je delalo pred očmi.
" Bug, da bi bila poginila !*' je
»rukričal.
obličje in pozabil na nju v sredi tujih ljudi j, dovedši ju na ta daljni breg. J.e v njegovih rokah je bilo, ali se jima še kdaj -sreča povrne. Toliko ladij odhaja vendar J na to stran, da odhaja brez njiju. I L*mučena, bedna misel Maričina i je še enkrat poletela na to stran, [kjer je ležala Lipnica in bival Jakob Konjar: "Ali še misli nanjo? Ali se je še .spominjaV' Ona se spominja njega, ker le v sreči se pozablja; v nesreči, zapuščenosti pa se o vi jejo vse misli okoli ljubljenih, kakor Jynelj okolo topole. In on? Morda je izbrisal staro
Dokle je bolestno pogledalo na.^ubezen in pošel v svate k dni-
gim bajtam. Vsaj hi se mu bilo skoraj sramovati, da bi ^mislil na
njega.
, "Oče, kaj sem jaz kriva2" j	.
'■Počakaj tukaj, niti ne gani,tak!> heračico, katera razven ven-
Hn riMTJi.a ^a in mimo te trohice obleke ni-
še ! Poj do m ga prositi, da nama dovoli vsaj krompir speči." \ Sol je. Cez trenotek se je oglasil v veay trušč, topotanje z nogo, kričanije in potem je priletel Iiovro na ulico, kakor odpahnjen po močni roki.
Nekoliko I lipov je tako stal. potem pa rekel dekletu kratko:
•Pojdil"
Sklonila se je za euljami in dvignila jih.1 Za njene izčrpane moči so brle že dowti težke, toda on ji ni pomagal, kakor no bi bil vedel. da jih dekle komaj vzdigniti zamore.
Šla sta. Dvoje tako bednih postav, starec ioi deklina, obrnila bi nase pozornost mimoridočih, ako hi ti ljudje ne bi bili navajeni tako cesto videti bede. Kam sta za-mogln it.i? V kako bedo, v kako temo, v kako muko šef
Dekletovo dihanje je bilo čedalje težje, zavrtelo se ji je enkrat, dvmkrat in končno je prosila s fcre-ipdjKjočim glasom:
Ode, rami te 1 reči, jaz jib
česar nima na svetu, in po katero, ako sploh kdo pride v svate, pride sani£ smrt.
Kor je bila bolna, je glad ni tako hudo nadlegorval, toda vsled muk in oslabi i en j a jo je preivzel spanec, trepalnice so se zaprle in trepalnice so sc zaprle ter upalo obli«"'je se jc sklonilo k prsim. Vsak hip pa sc jo probugala. oči so se začudeno odpirale ter se zopet zapirale. Sanjalo se ji, da je blodila po nekih razvalinah ter v brezdno pala, kakor ona Katica v narodni pesmi ' "Dunajec glo boki" in hipoma je zaslišala ne k|iko oddaljeno pevanje:
PRAZNIK BUČEL.
čudnih verskih
rekel z nekakim jim glasom :
*"Pojdi, Marica!"
"Kam pojdeva?" je vprašala v snu.
"Na ono-le pomostje nad vodo. Vleževa se na desko in bodeva spala."
§la sta. A v nočni temi sta se morala prav pazno plazili, da nista padla v vodo.
Amerikanska vezila iz desk in brun so tvorila lične zakrivine, sliene velikemu koritu, na čegar konci se je nahajal pod. iz desk zbit, za njim je stal taran ^oven) za zabijanje kolov. Na tem podu. pokritem s skodlami za varstvo pred dežjem, so stajali ljudije, ki >o vlačili vrvi o\ma, toda sedaj ni bilo tam nikogar,
Ko sta je dejal Lovr
"Tukaj ______ x
Marica je več pala nego legladvema Berbereema. Eden teh na d<*ike in kljub te obletavali in vznemirjali
izšla je že. druga izdaja, od k;ii»M
1. V sladkih sanjah, A. llajd- jih imam le še mulo. Komur pri rib; 2. Večerna pesem, dr. Anton manjknje pesmi, naj kmalu tiaro Schwab; "L Pastirček, Fr. Gerbič; či, da mu morem š«* postreči. 4. Lahko noč, II. O. Vogrič; f>. Zvezek stane $1.00. Naša zvezda, Ludv. Hndovernik; S pevskim pozdravom 6. Napitnica, Ivan Ocvirk; 7. Jaz	Ignacij Iludč.
JUGOSLOVANSKA MATICA.
Prvi ameriški časopis.
Eden najbolj »umom \tri.>tviit	-n , , ,
.. '	. , . . , . I rvo številko bostonskega New^
pralna ko v. ki lih ie k dan zasledo- i
, , .	J	, Letter, prvega ameriškega caso-
valo oko civiliziranega c-lovcka, se kilteroga je ^kaJo redllo vzvišen, in cilj, ki ga zasleduje, je
V New Yorkn se je. pred kratkim vstanavila'Jugoslovanska Matica, to jo kulturno društvo, v katerem so zastopani Slovenci, Hrvati in Srbi.
Vstanovitev Matice je bila v teli usodepolnih dneh skrajna potreba. Ce smo kdaj potrebovali /.bli-žanje, lesnega in popolnega zb!i-žanja, ga krvavo potrebujemo v tem resnem času. Namen Jugoslovanske Matice je
vrši vsako spomlad v va^ioah At-
ise je izdalo dne 24. aprila 1. 1704 re* "^alen.
las pogorja, ki se steza med pn-'T,	__- -- i . . r.
.. 1 ,, , . ,-, , /. izdajati ga o prijel John Camp-seavo Saharo m SredozemsKim , ,, ,	, t> ,
.	r„	t beli, poštar v mestu. Prva stran
morjem v severni Atriki. Fo praz--vsebova,a . strašilno povest", nova^je se iinemije prazmk bu- t<?m(llj^0 na ^pisaiih h škot-jmed nami in onimi odlnčujočimi - m marljive majhne izdelo- sj-e -' y	. if-i.jjjgg ^ 1 " ■*
Jugoslovanska Matica naj bi bila nekaka posredovalka med nami in zunanjim svetom, posredovalka
tjakaj na konee do^,™*^	^njo pn c remont- j 4;da j<? mC(] nar<^om
Lovro:	f j ah vodilno ulogo.^	Ipapistov, ki delajo bolj
i-le bode v 6 spala." j ^am se pričenja	feot je ter ^ j(J veUUo
la nego legla'^ dvemfl ^erbereema. Eden teh nikov ^ jezuitov aio ■mu, da so jo ™a svojo glavo zavito v mmeno Kf,liu.;jo tor ^ u s;ven' v rjali celi roji	Pa.v ^rno kar pred-; I!S Mam,8 in na d in^ta dp.
raspala.	stavlJa r,uraene m bucelc" Potžele". Pionir ameriških hdajate-
fakto.,
polfuo|mu	nas zaprta.
kateri se je ugotavljalo, I iaKr!S> katerih jo pot. vsake-
konuirjeVj je trdno naspala
Naglo v sredi globoke nočne tišine probudi jo glas očeta: "Marica, vstani!" Bilo je v tem klicanju uekaj tako silneiia, da se jo probudila na mah.
"Kaj je, oče?"
V sredi teme in nočne tišine se je oglasil hripav glas starega kmeta gluho, strašno, toda povsem mirno:
"Dekle, od gladu umirati ne smeš več! Ne boš'hodila pred ljudske pragove beračit kruha; na tujem dvorišču ne boš spava-la. Ljudje so te zapustili, Bog te je zapustil, usoda te preganja; no, naj te torej objame smrt! Voda je globoka, ne boš se dolgo mučila."
Ni ga zamogla v temi ugledati, Oisi je tudi osTvpnjena oči široko odprla.
"'Utopim te. ubožica, iu tudi samega solve utopim", je govoril dalje. "Ni je za naju druge pomoči, ni ga usmiljenja. Jutri že več ne bos marala za jed, jutri ti bo bolje, nego danes..."
Ne. ona ni hotela umreti. Bilo ji jc komaj osemnajst let, hrepenela je še veseliti se ii/vijenja, od todi bojazeo smrti, kakoršoo ima sploh mladost. Vsa duša v nje notranjosti je zadrgetala pri misli, da bo jutri že utopljenka, da ima odrti v nekako temnost, da bo nemara ležala v vodi, v sredi rib in gadov, na dnu morskega blata. Ne, ne, za nič. na svetu! Neopisljiv gnjus in strah jo je popal v tem trenutku: in latrtni nje oče, ki je tako govorit, se ji je zdel kot nekak zloben duh.
odkrito' Nadalje si je nadela Jugoslovan, preje ter da je veliko duhov-j s^a Matica nalogo z raznimi pu-nikov in jezuitov prišlo tjakaj iz blikacijami, predavanji ter članki
seznaniti ameriško javnost z našim stališčem ter delati z vsemi silami na to, da bo začel svet vpo-števati želje in hrepenenje treh narodov, kateri so zdaj v tem času, v krempljih Nemcev in Ma.lžn rov.
vsak napreden Slovenec, vsak Hrvat in vsak Srb.
Je opazil to Jakob na visoki gori, A ves ta čas sta obe njegovi ro-Spustil se k Marici po svileni |ki pwivali na njenih sliujšamh snori (traku) ; -	j ramah in glas je dalje govoril z;
Ta pa. ah! fca laket prekratka je^™™ strašnim pokojem: bila...
Tn Maniea. ubožiea. je kito k nji pri vil a.
V tem se je naglo prebudila, ker zdelo se ji.je,.da ie- kita-YOk..
Vko bi tudi kričala, nihče te ne zasliši. Odpahnem te samo, m vse ne traja dalje, nego da bi dva "Očcnaša" kmol«."
^Dalje prihodnjič.)
Jugoslovanska Matlea ima svo- r.e. —
tem dvoboju, pri katerem se gre1	l	.....v»r..da jate
. : 1	. . iljev časopisov je pozival nadalje
za življenje in smrt, se pojavi na	„
pozorišču neki menih ali dervis izjzu	vanje "vse osebe, ki
mohamedanskega samostana Me-jjn,a'°	zemljišča, farme, lad-
didžijo in slovesno raznoloženje je. razno blago itd. na prodaj alit	T ,	, ,, .
,	•• i	i 1 • ...... , • Clan Jugoslovanske Malice b;
se poloti množice, ko pnene der- v lxajem, ali pa iščejo pobegle« raora| blti
viš-skakati ter plesati ob zvoku]služabnike, ali pa ukradeno rdi iz-godbe, katero prodaja sam naj bljeno h]awo-» ' piščalko. Izvanredno dejstvo pri item je. da je vsaki inč na njegovem popolnoma nagem telesu dobesedno pokrit z bučelaiui ter da ga obdajajo in mu slede velike množice teli živalic. Pobira jih kar s svojo pestjo ter jih meče na tla.
Čudno pri tem je, da uide brez najmanjšega pika, dasiravno so bučele Atlas pogorja znane kot najbolj nevarni tip bučel, v kolikor pride zmožnost pikanja vpo-štev. Znanstveniki, ki so prisostvovali ceremoniji, niso v stanu pojasniti vira čudovite moči der-viša nad bučelami, vendar pa se domneva, da ima na svojem telesu skrito neko matico ali kraljico bučel ali dotičnega roja.
Dotični samostan pošilja svoje der više v vse večje vasi v Atlas gorovju in ceremonije se ponovijo na številnih prostorih.
Poroča ne, da so .si pridobili tudi čarodeje! pri Indijancih Centralne in južne Amerike tako moč nad insekti (žuželkami), ki so drugače nevarni človeku.
ja pravila in jasno začrtan program. Organizacija prepusti vsakomur versko in politično prepričanje. Vsak, kateremu je res do svobode jugoslovanskih rodov, lahko postane njen član.
Dne 8. maja se bo vršila on osmih zvečer v Srbskem Domu. 443 \V. 22. cesta. New York City zelo važna seja. Pr.i tej priliki bo tudi lahko vsakdo pristopil in postaj član Matice.
Želeti bi bilo, da bi se ie seje vdeležili Slovenci v kolikor mogoče obilnem številu.
Bombardiranje Pariza.
True translation fllcl with the D«">*t
master at New York, N*. Y. nn Mav 1918. as required by Ih© Act vt October
ti, 11)17.
Ženeva, Švica. 1. maja. — Neku poročilo iz Kolina pravi, da je nem ški prestolonaslednik oddal več strelov iz topa, ki bombardira Pariz. Za delovanje tega topa se zolo zanima in ga je v.<* nekolikokrai nadzoroval.
Pariz, Francija, 1. maja. — Danes zjutraj se je nadaljevalo bombardiranje Pariza z dalokosežniin topom in oficijelno so je poročalo da so bilo tri ženske lahko ranjo-
WS.S.
WAR SAVINGS STAMPS
ISSUED BY THE
UNITED STATES GOVERNMENT
I
Zakaj so sodi okrogli.
Sod se lahko vali. To je njegova največja prednost. Vsaka druga oblika, ki tehta preko sto fantov, mora biti dvignjena z roko ter jo je treba n«ati na roki ali pa voziti. En človek lahko razloži celi vose sladkorja, v manj kot eni uri. Tega ni mogoče dos<či z ni-kako drugo obliko ia tudi ne s pomočjo dveh ljudi.
Kupujte vojno-varčevalne znamke! Nikjer na svetu ne morete boljše, bolj varno in bolj obrestonosno naložiti svojega denarja kot v tem vladnem podjetju. Če ste slučajno v denarni zadregi, lohko vojno-varčevalno znamko
vsak hip izmenjate. S kupovanjem teli znamk pomagate sebi, pomagate vladi Združenih držav ter vsem zatiranim narodom k prostosti.
Vojno varčevalna znamka stane za mesec april $1.15. Leta 1923 bo vredna $5.00. Kupite jih lahko na vsaki pošti ter pri glavnih in podrejenih agentih.
Če se vam zdi bolj primerno, pa lahko tudi nam pišete, in mi Vara jih bomo preskrbeli.
UREDNIŠTVO "GLAS NARODA".
.-s-"; ' ----
BpSt '.i-i'/-, %

O LAS NAIioiu, maja ii»is.
SLOV. DELAVSKA
^UiiiMTljcu da« 16. ■T(ott*
IlMt.
PODPORNA ZVEZA
Inknrportrana 22. aprila 1900 ▼ drkvi pmo
Sedež: Johnstown, Pa.
GLAVNI URADNIKI: Predsednik: IVAN PROSTOR, 1008 Norwood R'<L, Cleveland, Oktet Podpredsednik: JOSIP ZOREO. R F. D. 2, Box 118. West Newtoa. P* Glavni tajnik- BLAŽ NOVAK. «34 Main SL, Johnstown, Pa. L Pom tajnik: FRANK PAVLOVCI C, 684 Main St. Johnstown, Pa. 2. Pom tajnik: ANDREJ VIDRICH. 20 Main Street, Cooemangh. Pa. Blagajnik: JOSIP ŽELE 6002 St Clair Are, Cleveland, Ohio. Pass, blagajnik : ANTON HOČEVAR. R ¥, D. 2. Bos 27. Brtd|BD«i OMo
NADZORNI ODBOR:
Predsednik nadsor. odbora: JOSIP PETERNEL, Box BO. WQIoek, Pa. 1 nad ornik: NIKOLAJ povfiE, 1 Grab SL, Numrey Hill. N. 8. Pltta-borgh, Pa.
9. nadaornlk: IVAN GROŠELJ, 88S B. 137th SL, Cleveland, Ohio.
POROTNI ODBOR:
'r»daednU porot odbora: MARTIN OBER2AN, Box 72,
1 r«»rotiilk FRANC TEROPČIČ, R F. D. 3, Box 146, Fort Smith. Ark . porotnik: JOSIP GOLOB, 1916 So. 14th SL. Springfield. HL
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. JOSIP V. GRAHEK, 843 E Ohio St, Pittsburgh, Psu
Glavni urad: <34 Main SL, Johnstown, Pa.
URADNO GLASILO:
"GLAS NARODA". 82 Cortlandt Street, New York Cttf.
Cenjena drnltva, oziroma njih uradniki, so nljndno proHenl, poiljttf rte dopise naravnost na glavnego tajnika In nikogar dragega. Denar naj se pofilje edino potom PoStnih, Expreenlh. ali Bančnih Hwiiwih nakaznic, nikakor pa ne potem privatnih Čekov. Nakaznice naj M uaslovljajo: Biai Novak. Conemaogb Deposit Bank, Conemangh, Pa_ In tako naslovljene pofiiljajo s mesečnim poročilom na naslov gL taftrffre V slučaju, da opazijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo uradu glai rajnika, da se ▼ prit od nje popra vL
Slovenske vesti.
Zdravje
Plesalka iz Šemahe
FBANCOSKI SPISAL O. GO BATEAU.
1
I
10
Za "Glas Naroda" J. T.
(Nadaljevanje.)
Na svetu j*1 slutila eno samo dušo, s katero bi se lahko razumela
To je bil Azanov. Po ovinkih je izvedela, da se je bil rešil pri oni moriji, da so ga Kusi vjeli iu ga poslali v feole.
Ko je to izvedela, ga je začela smatrati za svojega bodočega soproga. Prepričana je bila, da si ne more in ne sme izvoliti nikogar drugega.
Vso nj.ne zelje so se vrtele krog cilja: da bi se vsaj enkrat sestala * svojim bratrancem.
Ker se ni mogla drugače preživljati, je postala plesalka. V tem svojem delu ni čutila nobenega ponižanja, posebno vsled tega ne.j ker so bile plesalke iz Šemahe na zelo dobrem glasu. — Sicer se pa j ženske v Aziji ne brigajo veliko, če opravljajo tako ali tako službo. Go«pa je zadovoljna s svojini stališčem, sužnja pa s svojim.
1'mni Djehan se je pa v enem »»žiru razločevala od svojih sovrst. nie. Ona ni bila pokvarjena kot so bile. večinoma vse njene vrste, pač pa krepostna in cista, kakoršnih je lo malo v onem kraju.
Veliko možkih se ji je poskušalo približati, toda nobeden ni imel sreče. — Vsakega je zavrnila s pomilovalnim pogledom.
Taka je bila torej lTmm Djehan. — Ubogo nesrečno bitje, ki se ni nikdar pritoževalo nad svojo usodo in ki ni od nikogar zahtevalo sočutja.
Kot mo že rekli, jo je Moreno precej razumel.
Azanov se je bil prebudil po preteku nekaj ur. Bil je čemeren in siten ter ni niti z besedo omenil Imiu Djehan.
Po prespani pijanosti je bil pa tudi tako telesno in duševno izmučen, da se je Morenu v srce zasmilit
.Moreno jc bil namreč opazil. da divja v njegovem srcu velik boj. med nagnenjem in navadami, med slabostmi in vestjo.
Potovanje se je silno vleklo. — Morenu je bilo dolgčas; razvedril se je šele tedaj nekoliko, ko je zagledal pred seboj mesto Baku.
Pa tudi Azanov se je preeej izpremenil. Parkrat. se jo pretegnil, park rat zazehal in se je začel šaliti.
Polkovnik je Morena prijazno sprejel, m tudi njegovi tovariši so ga radi imeli. — Po preteku treh mesecev je že postal nadpo-ročnik.
Ko se je pa pri neki ekspediciji posebno odlikoval, je bil povišan v stotnika.
Pa tudi na srcu ni bil vrv tiiko bolan kot. prve mesece. Večkrat je sicer pisal svoji ljubici in dobival tudi odgovore od- nje.
Minilo je več let.
Nekega zimskega večera se je vračal Moreno precej pozno domov. Pred seboj je zagledal neko žensko postavo, ki je -šla v isti smeri. Pospešil je korake in se zelo začudil, ko je obstala pred njegovim stanovanjem.
se ji je pribli/al na pol streljaja, je zaslišal za seboj korake.
Ozrl se je in spoznal Gregorja Ivaniča. — Bil je brez kožuha in jo tako naglo stopal, kolikor mu je dopuščala njegova debelost.
Moreno je veder, da hoče ta človek dohiteti Žensko in da nima /njo posebno dobrih namenov.
Prijel ga je torej za roko in za klical:
—	Kam namerovate?
—	Gospod stotnik, nikar me ne zadržujte. — Cboga deklica si ho storila kaj slabega.
—	Kdo? — O katerem dekletu govorite?
—	Sedaj ni časa za razlaganje, gospod stotnik. — Ker ste pa ravno vi tukaj, mi morate pomagati, da jo rešiva. — Če jo morekdo pomiriti, jo boste vi.
Po teh besedah jo potegnil Morena za seboj. — Ko sta se približala hiši, sta oba videla, da se je ženska uprla z rokami ob vrata in tla se je potekala.
Moreno je planil k nji, objel jo je krog pasu ter ji pogledal v obraz.
Bila je Uram Djehan.
Ko ga je opazila, je po vsem telesu vzjtrepetala. To ji je dalo nekaj nove moči. Hipoma ga je objela ter ga pričela poljubljati. — Kekla pa ni nobene druge besede kot:
—	Zdravstvuj!
Zatem je razklenila roke ter se naslonila na zid. — Kolena so ji kleenila in zruS'la se je na zemljo.
Moreno jo je potipal in se prepričal, da je mrtva.
Moreno jo je hotel odnesti v svoje stanovanje, toda Gregor Iva-p& mu je aačel pj^p^Wo vati:	jjH
Buhl . Minn.
Občinski svet je sklenil, da bo »zgubil vsakdo delo pri občini, kdor ne kupi Liberty bonda ali ne prispeva mesečno en dolar za United States Defense League. Mike Bokovič ni hotel storiti tega, če*, da nima denarja, radi česar je bil odpuščen iz službe takoj.
Po mestih na železnem okrožju so podpisali povsod za več liberty bon do v, kakor je njihova kvota.
Hfbbing, Minn.
63 fantov, ki so že bili pri naboru, je dobilo poziv, da odrinejo v taborišča. Odrinili so 26. aprila. Med njimi so naši rojaki: Jožef Prodanovič, Mihael BLtie in Jožef PetemeJ.
Na Hibbingu so postavili vsakemu. kdor ni hotel kupiti Liberty bonda, pred hišo napis: Jaz nisem hotel kupiti Liberty botnda.
Ely, Minn.
V zakonski stan sta stopila, rojak Frank Kuhar in gdč. Mari j r. Mrak. Ženin se je naveličal kuhinjske obrti ter si je zato (poiskal ž i vi jonsko pomočnico.
Slovenska Čitalnica je priredila 13. aprila zvečer veselico za Rdeči križ. Čistega preostanka je bilo nad -I^T, kateri denar se je izročil pripravljalnemu odboru.
Milwaukee, Wis.
Dramatični odsek društva "lilije" še mlad, ali kljub temu je nastopil že pri marsikateri slov. prireditvi, in to z lepim uspehom. Ker je bilo v letošnji zimski sezoni toliko zabav in iger, zato so sklenili člani dramatičnega, odseka društva "Lilije", da prirede svojo igro v začetku spomladi, to je 12. maja. Igrala se bo prva ve»-lika čarobna burka v 3u dejanjih z imenom "Zanikerna trojica". Ker bo pa najbrže tisti čas že nekoliko gorko ter mdka vsakogar, dta gre malo ven na sveži zrak, zato bo imel vsakdo (priložnost, da se popoldne navžije svežega izra-ka, zvečer pa smeha 111 se 11a ta način razvedri ter pokrepea telesno in duševno. Burka je zelo obširna in zanimiva; v omenjeni igri nastopi 9 igralk in nad 15 igralcev. Začetek ob 7. uri zvečer.

ZASTONJ
Zdravniška knpiea Kažipot k zdravja.
'Ta knjižica pove enostavnim besedama • našem znanstven o m zdravljenju na domu za može in žene, kateri trpe od akutnih in kroničnih bolesti, kakor so, nalezljive in podedovane bolezni; nečista in slaba kri; stare rane; bolezni kože; mozolji na obrazu in telu; padanje lasi; kronična bolezen grla; otekli, zapaljeni in nežni delovi; slaba, nervozna, onemogla kondieija; bolgzni ledvic in mehurja, ter mnoge druge podobne bolesti in teškoee.
Pove tudi o našem vspeSnem zdravljenju drugih bolezni kakor so nerodnosti želodca in jstsr, žolčnica, zapeka, zlata žila, revmati-sem, katar, naduha in sliSne teškoče.
ALI TRPITE
■fffMg
aa katerem izmed sledečih simptomov: bolečine v križu, bolečine v z gibih, glavobol, izguba apetita, kisloba v želodcu, povračanje hrane, bljuvanje, žolčno riganje, nečist jezik, smrdeča papa, izguba spanja, slabe sanje, slabost in nagla razburjenost, nervoznoet in razdraženoet, onemoglost ob jutrih, črni kolobarji pod očmi, sramežljivost in izogibanje družbe, nemarnost, bojazen in srčna tagaf — Ti simptomi so znamenje, da vaS telesni sistem ni v reda in da potrebujeta zdravniških nasvetov is pomoči.	•
Naša brezplačna knjižica vam pove dejstva glede teh simptomov ln teSkoS; pove vam tudi o našem zdravljenju, ki pomaga moškim t« o zdravja, moči in svetosti, da so zopet molj*. Zaloga znanosti je in vsebuje nasvete in podatke, katere bi moral znati vsak močki in vsaka ženska, posebno pa tisti, ki se nameravajo ženiti. Iz nje lahko spoznate vzroke .svojega trpljenja in kako bi se vaše teakoče obvladale, čitajte to knjižico, kažipot k zdravja, in okoristite ae z njo.
Posilite ta kupon še danes«
Dr. J. RUSSELL PUCE CO., S. 1050 Madison & Clinton St8„ Chicago, HI.
Cenjeni doktorji:—Pošljite mi takoj vaio zdravniško knjižico popolnoma zastonj in poštnine prosto.
NAPRODAJ
imam 4 mlade krave, ena bre2 teleta in druge tri pa s teleti. Teleta so stara pet tednov, tri ledne in eno štiri dni. Kdor želi izvedeti kaj več, naj piše na:
Phillip Galle, Box 431,	Claridge, Pa.
Iščem svojega prijatelja MARTINA PO V* F.. Pred dvema mesecema sva bila skupaj na Eve-letliu, .Minn. Prosim cenjene rojake, ako kdo ve za njega, naj mi naznani, ali naj se pa sam oglasi, ker mu imam poročati nekaj važnega. — Joe Smith, Box 61, Strong, Colo.
(6x 4. 27 — 5 3)
Stev. in ulica ail Baz Ko.......................
0
Mesto..............................Država
ŽENITNA PONUDBA.
Slovenec, star 25 let. z $2000 prihrankov, se želi seznaniti s slovenskim dekletom v svrho ženitbe v starosti od 17 do 24 let. Na denar se ne oziram, pač pa želAi dobiti pridno in pošteno dekle. iLe resne ponudbe s sliko, katero se na zahtevo vrne, na.j se pošiljajo na naslov:
Ženin, co Glas Naroda. 82 Cortlandt St., New York, X. Y.
(2-4—5)
DOGARJE SE POTREBUJE.
Dovolj dobrega lesa. Trajno delo, plača zelo dobra.
Max Fleischer, 258 Lewis St., Memphis, Tenn. (8-4—7-5)
naznanilo in zahvala.
Spodaj podpisani se na tem me-
Rad bi izvedel za MATEVŽA KAJŽAR, doma nad Škofjo Loko na Gorenjskem. Mislim, da se nahaja nekje v Chieagu. 111. Kdo izmed rojakov ve za njegov naslov, naj g-a mi naznani. ali naj se pa sem oglasi, ker poročati mu imam nekaj važnega. Obenem pa prosim tudi JOSIPA ŠABECA, da se mi oglasi. — Andrew Založnik. Box 108. Camp 77. Davis. W. Va. i.3-6—5)
potrebujem
V	Johnstown, Pa., in okolico.
V	naznanje vsem sosednim slo-i venskim društvom v Jolimrtownu,
Pa., in okolici, da ne bi priredo-'^T" ""V"
vala kake slavnosti na dan 4. ju-!? •	^po zahva-
lija, ker omenjenega dne bo prLi	»««** pridem
J»- slovenska Moxham eodba l^J^	?b"
s »fck, trud m požrtvovalnost ob č*a-
jsu 14-dnevne mučne bolezni pljuč-
dila
svojo slavnost. oziroma sest letnico
townu
svojega obstanka v Johns-1 • , • ..	- -
Pa. Zato glejmo, dr^tve-f	V^^ene, nepozabne
• ,	i	soproge, oziroma matere
mla, eden na drugega ter poma-i	intihapl
ga.imo eden dragemu do večjega	AVAX,J5 AWTU1AK*
uspeha; ob priliki bomo tudi mi ka5er.a	24' aP1-ila t. L ob 6.
gledali na vas. Kar sc tiče vabila.S?jutraj v mučni bolezni v Oo-izide pozneje.	Odbor. >P*^u zasula.
(3,10,17—5)	I ^lena hvala družini Modic za
trud. katerega ste z bolnico imeli.
Kad bi i&vedel za svojega brata! ^avno	tiuli hvala za vence,
FRANKA VALENClČ. domalkatere ^ darovale družine Modic, iz vasi Nadanje selo št. 50 pri |	Blatnik, Tičaa- in Peterca.
Št. Petni na Krasu. V Ameriki»Pre^rčn« hvala sorodnikom in že biva 14 iet in sem da se Prijateljem, ko ste spremili mojo nahaja nekje v Peimsylvamji. nepozabno, ljubljeno soprogo na C? kdo rojakov za njegov za*injem potu do groba, naslov, ga prosim, da mi ga na j ^ Pa- nepozabna mi soproga, znani, ali če pa sam eita te vr- sPaVa.i sladko v rahli žemljici, stiee, naj se oglasi na naslov:!	Žalojoči ostali:
Joe Valenčii burg. Pa.
l»ox 112. Adams-(3-6—»"i j
Ivan Intihar, soprog. Viktor, sin.
ZA $900.00
se kupi 50 akrov farmo. hišo. ske-osem ljudi, ki znajo <lt-lati doge. denj, les, pridelke, orodje in ne-Dobra plača po dogovoru.	kaj oprave. Pišite po cenik.
Jacob Šercer,	AVm. A. AVilcox,
IJ<1-	Warren. Ark. (2-13—5)	Westerly, R. T.
Marija, Ana, Ivana, Lizi, Amalija,
hčere,
C leveland, Ohio, 29. aprila 1918.
—	Ne, ona je pri meni zbolela in jaz jo bom dal pokopati — Sedaj je mrtva. — Ona me ni ljubila.
—	Kaj se je pravzaprav zgodilo?
—	Malo se je zgodilo, skoraj nič. — Prodati se ni pustila in ni hotela oditi v Trapezunt. Cele noči in cele dneve je prejokala. Vse prsi in ves obraz si je razpraskala. — Načelnica družbe ni vedela, kaj bi počela žnjo. — Tedaj sem pa jaz šel k nji in ji rekel: — Neumna si, Umm Djehan. — Opusti vendar te svoje žalostne misli. — Pij, smej se in poj! — Mlada si, lepa si in vsi te občudujejo. — Še celo general bo pokleknil pred' teboj, samo če hočeš. — Zakaj no-eešt — Ona je pa odvrnila:
—	Zato, ker ljubim in ker nisem ljubljena.
—	"Vee pa nismo mogli izvedeti od nje. — Jaz sem jo vzel s seboj, ker sem jo rad imel. — Rekel sem ji. naj pazi na zdravje, pa veste, kaj mi je napravila? — Napoloblečena se je valjala po snegu. — Pred tremi dnevi mi je pa rekla: — Pelji me v Baku.
—	Kaj hočeš tam* — sem jo vprašal.
—	Umreti hočem.
—	Kljub temu, da s težavo, sem ji vendarle rekel: _ Tuk^j
ravno tako lahko umre«.
—	Ne, jaz hočem umreti na pragu s tnika Al oren a.
—	Mislil sem. da se ji mesa, kajti do tedaj ni še nikdar izpre-govorila vašega imena. — Toda ona je vstrajala prisvoji zahtevi
—	Sla sva torej v Baku. — Nocoj je odšla iz moje hiše, ostalo pa veste.
Moreno je bil žalosten in tudi Azanov je bil žalosten, ko mu je povedal to zgodbo.
Osem dni je bil neprestano pijan in je pel marseljezo. — Slednjič se je pa pomiril.
KONEC.
REMEMBER TFTF TVKVX
SUHDfflT riOSDff TDESMT VEDNHNf
THURSDff
JUjy^^QRErtEAL
ONE MEAL "whfattgg
tfFUKIW
CUE HEAL
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Vsem znancem in prijateljem naznanjam žalostno vest, da je umrl v petek 26. aprila v Johns-townu. Pa., moj iskreno ljubljeni prijatelj
FRANK TURŽIČ
Bajten iz Bezuljaka pri Cerknici, v starosti 33 let, V starem kraju zapušča stariše, enega brata v vojni in eno sestro, tukaj pa dve sestri."ni in enega bratranco. So-rojaki Meniševei so mu napravili v Clevelandu, kamor je bil prepeljan. v torek 30. aprila lep .pogreb, za kar jim bodi iskrena zahvala.
P.odi mu lahka tuja zemlja!
Anton ŽnidaršiČ.
Cleveland, Ohao, 1. maja 1918.
VABILO na
VELIKO VESELICO,
katero priredi
-društvo ' Slovenec in Ilrvat''
št. 151 SSPZ. na Berth St. v Niles, Ohio.,
v soboto 11. maja t. 1. Začetek ob 6. uri zvečer.
Vstopnina za moške 50 cent m*.
Ženske proste. Na veselico so vljudno vabljena vsa sosedna društva, kakor tudi drugo občinstvo. Za dobro postrežbo, imenitno zabavo in vse drugo bo skrbel	Odbor.
(3-6—5)
VABILO na
PLESNO VESELICO.
katero priredi
dr. Bratska Zveza «t. 140 SNPJ. v Brooklynu, N. Y., v soteto dne 4. maja 1918
v Mrakovi dvorani, 211 Graham Ave., Brooklyn. Pričetek ob 8. uri zvečer.
Vstopnina 15^. Vljudno vabimo vse Slovence in Slovenke, da bi se mnogobrojno vdeležili te miše veselice. Za do-lbro postrežbo in prijetno zabavo bo preskrbljeno. Cisti dobiček j<-. namenjen za Liberty Bond. K obilni vdeležbi vabi odbor.
(2-3—5)
Dr. Koler
slovenski zdravnik
638 Pena Ave., Pittibnrgfa. Pa
Dr. Rolcr Jo naj-
•Ur«]U ilOTiaikl
zdravnik. Ip««i|a-Oai v ntubirgki. ki ima ll-Uta* prakso v MnTlf*-aja THk aMiklk MImbL
■utraylfral* krvi zdravi ■ gla-•ovltm a«t, m aa J« lanmal Cr. »r«f. Brllck laat* mozolj« ali Bckar-ft* w UImo, t zrla. IzpadaaJ« laa, koltCla* v koztah, prldlt« la lzClztU VUI bom krt. Na iakaita. kur «a k* Iihb m nalaaa
Vaa aolk« Munl itavla »a akni lani ZMtodL Kakor kltro opazit^ «a ▼aat pranaktaja adravj«, nm lakalta. toBTil pridi t« la laa vazi ca kw ■opat porrnU.
Kjdroaala aH voflaa kU« azdravizi v It arak ta alaar kras oparaalja
Bolaml aakurja. ki povzrodja ka-kaCtaa v krila ta krkta in vCaalk ta Al Prt paMaafa vada ozdravim ■
Revmatlzam, trzanja, takihna, ifbillM, Ikrofl* In katne baiunl, ki azztaatjo vsled aa Mat« krvi oadravl« v zratkna «aaa 10 nI potrebno laftatl-
DraAn« aro: vaakdaa o« I. ara m* traj do I svatar. s patklk oa • sja •raj do I. popoldaa: ak aa««Uaii mt • sfatraj do a popoMaa
d podto aa 4alaa. —	v—',
— Na pozaktta 1st* la Hovtlkc
naznanilo.
Cenjenim rojakom v Pittsburgh Pa. in okolici naznanajmo, da ^ih bo v kratkem obiskal naš zastopnik
LEPA IN ZRAČNA SOBA
se odda pri slovenski d nižini. Naslov :
Alois Hup ni k, 86 — 2nd Sit., New York. N. Y. (2-4—5)
Rad bi izvedel iza naslov svoje tete .11"LUK JANEŽ, ki je že nad 10 let v Ameriki. Kakih 5 let je bivala v Brooklynu, N. Y., iti potem se je baje naselila nekam v Cleveland. Ohio. Doma je iz vasi Gornji Žagar št. 7, občina Oahar. Prosim cenjene rojake, če kdc ve za nje naslov, da mi ga naznani, dobi $5.00 nagrade. Išče jo od nje brata sin, za katerega niti ne zna. da je v Ameriki. — Rudolph Križ, 1636 Poland Ave., Younqstown. Ohio.
(2-4—o)
RAVNOKAR JE IZŠEL
NOV VOJNI ATLAS v barvah,
ki vsebuje Jako natančno in obsežno risano italijansko in sapadno fronto;
~ CEHA 30 CENTOV. Velikost 20x27 inčev.
Slovenk Pablishiog Company
NEW YORK.
Mr. Janko Pleško,
ki je pooblaščen sprejemati naročnino za "Glaa Naroda" in izdajati tozadevna potrdila. On je pred leti £e večkrat prepotoval države, v katerih bj> naii rojaki naseljeni in je povaod dobro poznan. Upati je, da mu bodo rojaki t vseh ozirih pomagali, posebno že, ker ima pokvarjeno lavo feoko«
ipaiaiaBiBiaiaia^^
Dr. L 0 R £ N Z.
Jaz sem edini slovenski govoreči Specialist molkih bolezni v Pittsburgh, Pa.
Uradne ure: dnevno od 0. dopoldne do 8. ure zvečer. V petkih od 9 .dopoldne do 2. popol. V nedeljo od 10 dop. do 2. popol. dr lorenz, Specialist BMtidh Mend, M4 Peon Ave. H. nadet, n
Pittsburgh. Pa.
!
-■rt.. "V'- -•