' DR ROMAN SAVNIK znanstveni sodelavec SAZU POMEMBNI ROJAKI POLJANSKE DOLINE Domala celotno območje Poljanske doline pripada škofjeloški občini. Sa mo njegov južni sklep, kjer izvira Poljanska Sora, je v logaški, njegov ozki zahodni pas v povirju nekaterih njenih levih pritokov v idrijski občini. Svet je izredno razgiban. To je pretežno gozdnata sredogorska pokrajina, ki seže najviše v vrh Porezna (1622 m) in Blegoša (1563 m). Nekaj malega ravninskih tal je le v okolišu Zirov in Gorenje vasi, kjer se dolina ob Poljanski Sori ne koliko razmakne. Vsa naselja so vaška; povečini imajo manj kot sto prebival cev. Prevladujejo hribovske razložene vasi; med njimi seže nad 900 m visoko Gorenja Zetina, sicer pa še vrsta kmetij Cetene ravni. Dolenje Zetine, Golega vrha in Zirovskega vrha. Nad 900 ljudi ima Stara vas pri Zireh, nekaj nad VOO ljudi premoreta le Gorenja vas in Dobračeva, nekaj nad 600 ljudi pa Ziri. To so kraji, kjer se je zasidrala industrija. Zaradi agrarne preobljudenosti se prebivalstvo iz večine naselij že dolgo izseljuje. Tako ga je bilo 1. 1869 okoli PODVCM »CETENA tJAVAN SKOPJA STARA O^tLlCA NCNA OMLICA POQABA MALEM&KI VRH CABn<&l. . iirVIA ^ v / ANODEDH ZMMCEM DOBJE •^^^'^ H0TCWL3A "'P^DMOBT R03STNI KOAJI OOWEMBNlH ROJAKOV POLJANSKE DOLINE ROJENIH POMEMBNIH OSEB: \STAE!A >M.S • 1 BDCZNICA \ »2 tt nad 10 222 13.700, sto let kasneje je le še okoli 12.500. Med 127 kraji, kolikor jih premore Poljanska dolina, je v tem času nazadovalo prebivalstvo kar v 98 vaseh. Poljanska dolina je dala mnogo izobražencev, med njimi pa toliko mno- žiteljev slovenske kulture kot sorazmerno s številom prebivalstva redkokateri predel Slovenije. Med le-temi so številni profesorji in duhovniki, obojne pa številčno nadkriljujejo likovni ustvarjalci. Prav tu je namreč jedro tistega pasu slovenske zemlje, ki v tem oziru izjemno izstopa. Pas seže od tod na sever v Selško dolino, na zahod na Cerkljansko, proti vzhodu in severovzhodu pa se nadaljuje prek Kranjske in Kamniške ravani na zahodno Štajersko še v širše območje Slovenjega Gradca. Po času je bil prvi likovnik Poljanske doline Pavel Šubic. Rodil se je 22. januarja 1772 v Hotovlji, kjer je umrl 17. oktobra 1847. Bil je kmet, mlinar in rezbar, ki je sprejemal tovrstna naročila iz bližnje in širše okolice. Med njegovimi deli je menda oltar v cerkvi sv. Ožbolta nad Skofjo Loko, ki ga je pozneje (1870) prenovil njegov sin Janez »loški«. S Pavlom se začenja nepre trgana vrsta rodovine slikarjev in podobarjev Subicev. Njegov starejši sin Štefan Subic se je rodil 22. decembra 1820 v Hotovlji in je umrl 9. junija 1884 v Poljanah. Podobarstva se je učil pri očetu, slikarstva pa sam. Izdelal je ol tarne podobe, oltarje in freske v okoli 70 razhčnih krajih. Oltarje je tudi pre navljal. Njegovi izdelki so med drugimi v Brodeh, Bukovem vrhu, Gorop>ekaih, na Ledinici, v Lučinah, Novi Oselici, Poljanah, na Volči, v cerkvi sv. Frančiška Ks. v Železnikih pa so njegove freske. Pavletov mlajši sin je bil Blaž Subic. Rodil se je 1. februarja 1827 v Ho tovlji in je unru-l 16. julija 1899 v Gorenji vasi. Podobarstva se je učil pri očetu in pri Matiju Tomcu v Šentvidu pri Ljubljani; kasneje je prevzel očetovo delavnico. Izdeloval je oltarje za razne cerkve na Kranjskem. Tretji Pavletov sin je bil Janez Subic, imenovan »loški«. Pavletov najstarejši sin Štefan je imel kar pet sinov, ki so se vsi posvetili likovnemu ustvarjanju. Najstarejši med njimi je bil Janez Subic, ki se je ro dil v Poljanah 26. oktobra 1850. Po učni dobi pri očetu in slikarju Janezu Wolfu v Šentvidu pri Ljubljani se je izpopolnjeval na slikarski akademiji v Benetkah in na Dunaju. Kasneje je bival v Pragi, 1. 1884 pa se je naselil v Kaiserslautemu v Zahodni Nemčiji. Tu je bil profesor dekoracijskega slikar stva in je umrl 25. aprila 1889. Janez Subic sodi v sam vrh nEiših slikarjev realistov. Njegove slike so v mnogih cerkvah, marsikatero nabožno delo pa ni več na ustreznem mestu. Med drugimi so te slike v Poljanski dolini v Javor- jah, Bukovem vrhu, Ledinah, na Logu v cerkvi sv. Volbenka, v Poljanah, pa v bližini Škofje Loke na Hribcu. Razen cerkvenih podob je slikal krajine, portrete, žanrske prizore; izvrševal je dekoracije in ilustracije ter obnavljal freske. Njegova umetniška dela so doma in v tujini. Drugi Štefanov sin Jurij Subic se je rodil v Poljanah 13. aprila 1855. Spr va se je šolal v očetovi delavnici, nato pa na umetnostni akademiji na Dunaju. Živel in delal je na Avstrijskem, Moravskem, v Atenah, Franciji, zlasti v Pa rizu in Normandiji, pa seveda tudi doma. Slikal je portrete, krajine, alegorije, prizore iz vsakdanjega življenja, oltarne in druge nabožne podobe itd. Bil je freskant, risar, ilustrator ter je pomagal raznim tujim slikarjem pri slikanju velikih platen. Posebej se je posvečal prikazu učinkov sočne svetlobe. Bil je med našimi vodilnimi slikarji realisti. Njegove nabožne podobe so med dru gimi v Sorici, Poljanah, na Križni gori, v cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani; nje gove dekoracije krase Schhemannovo palačo v Atenah, v Narodnem muzeju 223 v Ljubljani pa je njegova velika alegorična podoba štirih genijev: Umetnosti, Zgodovine, Prirodoslovja in Starinoslovja. Umrl je v Leipzigu 8. septem bra 1890. Tretji Štefanov sin Valentin Šubic se je rodil 12. februarja 1859 v Polja nah, kjer je tudi umrl 17. oktoibra 1827. Podobarstva se je učil pri očetu ter delal v njegovi delavnici tudi s svojimi brati. Izdeloval je kipe, oltarje in drugo cerkveno opremo. Po očetovi smrti je prevzel njegovo delavnico, v za četku 20. stoletja pa jo je opustil in se lotil poštarske službe. Četrti Štefanov sin je bil Pavle Subic. Rodil se je 22. januarja 1861 v Poljanah ter umrl 3. de cembra 1929 kot oslepeli invalid v ubožnici v Skofji Loki. Podobarstva se je učil pri očetu, slikarstva pri bratih Janezu in Juriju, s katerima je tudi sodeloval pri večjih slikarskih delih. Samostojno je delal večidel na Hrvat skem. V Poljanski dolini je več njegovih vaških znamenj. Najmlajši Štefanov sin Alojz Šubic se je rodil v Poljanah 18. junija 1865. Podobarstva in slikarstva se je učil pri očetu, slikarju Bradaški v Kranju, bratu Janezu v Kaiserslauternu, nato pa se je šolal na umetnoobrtni šoli na Dunaju in umetnostni akademiji v Miinchnu. Nelkaj časa je poučeval risanje v Ljubljani, nato pa si je uredil atelje v Celju. Leta 1905 je odpotoval v ZDA, a že 15. julija istega leta umrl za kapjo v New Yorku. Slikal je portrete, cer kvene podobe in delal kot restavrator. Njegova je slika sv. Volbenka v cerkvi nad Poljanami. Pravi Poljanec je bil še Pavletov najmlajši sin Janez Šubic, ki se je rodil 29. maja 1830 v Hotovlji in umrl 29. decembra 1898 v Skofji Loki, kjer je imel podobarsko delavnico in je izdeloval opremo za cerkve, slikal križeva pota, oltarne in stenske slike. Njegov sin Ivan Šubic, rojen 12. oktobra 1856 v Poljanah, umrl 11. marca 1924 v Ljubljani, je bil bratranec slavnih Štefanovih sinov Janeza in Jurija. Osnovno šolo je obiskoval v Skofji Loki, gimnazijo v Ljubljani ter študiral prirodopis in matematiko na Dunaju. Bil je organizator obrtnega šolstva in občinski svetovalec v Ljubljani, kjer si je pridobil zaslug za gradnjo ljubljanskega vodovoda in elektrarne ter za izsuševanje Ljubljan skega barja. Dolga leta je deloval kot konservator pri Osrednji komisiji za varstvo umetnostnih in zgodovinskih spomenikov. Bil je tudi deželni poslanec za Skofjo Loko in Kranj, Ivanov sin Mirko Sulbic, rojen 8. junija 1900 v Ljub ljani, je akademski slikar, redni profesor Akademije za likovno umetnost v Ljubljani, kjer vodi podiplomski študij za restavratorstvo in konservatorstvo, ter pogodbeni profesor na oddelku za zgodovino umetnosti filozofske fakultete univerze v Ljubljani. Izdelal je več portretov, fresk in vodil restavriranje cele vrste slik za zgodovinske razstave. Jožef Šubic je bil sin Blaža Subica iz Hotovlje. Rodil se je v Poljanah 1. novembra 1862 in je umrl v Ljubljani 20. julija leta 1925. Bil je podobar ter izvrševal naročila za bližnjo okolico, Vipavsko in Kras. Najmlajši iz rodu Su- bicev je Ive Subic. Rodil se je 23. aprila 1922 v Hotovlji. Šolal se je na slikarski akademiji v Ljubljani in se posvečal zlasti študiju slikarstva in grafike. Med NOB je bil partizanski borec in se udeležil borb pri Dražgošah. Zatem je delal v partizanski tiskarni Urški v Rogu, nato pa je 'bil vodja grafičnega oddelka eentralne tehnike CK KPS. Vrsta njegovih grafik zajema motive iz partizan- .skega življenja. Mnogo je ilustriral za razne knjige in časopise. Slikarski atelje ima v Predmostu pri Poljanah, z družino biva v Skofji Loki. 224 Razen dvanajstih Šubicev likovnikov je dala Poljanska dolina še vrsto drugih likovnikov, med le-temi kar pet Zajcev iz Sovodnja. Anton Zajec se je tu rodil 25. oktobra 1819 in je umrl 1871 neznano kje na Hrvatskem. Doma je imel svojo delavnico in včasih tudi po šest pomočnikov. Izdeloval je cerkveno opra vo, največ oltarje; njegovi so vsi štirje oltarji v Novi OseHci. Franc Zajec se je rodil 14. dec. 1821, umrl pa je 8. februarja 1888 v Ljubljani. Bil je kipar. Študiral je na Dunaju in v Munchnu, nato pa se je nastanil v Ljubljani. Izde loval je kipe za cerkve v Sloveniji, Istri in na Hrvatskem ter napravil nekaj doprsnih kipov slovenskih pesnikov in drugih pomembnih rojakov. Njegov najmlajši brat Martin Zajec se je rodil okoli 1825, umrl pa je menda po 1888 nekje pri Ribnici. Kot podobar je pomagal bratoma Francu in Valentinu, sicer pa je samostojno prenavljal in krasil oltarje in priznice. Podobar Marko Zajec se je rodil okoli 1817, umrl pa je pred 1888 menda v Podlipniku na Hrvatskem. Prenavljal je stare oltarje, izdeloval nove in rezljal lesene omamente. Valentin Zajec se je rodil 7. febr. 1807 in je umrl 14. marca 1884 v Cologna Veneta pri Veroni. Bil je brat kiparja Franca in stric Ivana Zajca, ki je izklesal Prešernov spomenik v Ljubljani. Delal je kot kipar. Šesti podobar Josip Zajec se je rodil 14. marca 1803 v Novi Oselici in je umrl ok. 1880 neznano kje. Izdeloval je oltarje, križeva pota, spovednice in drugo opremo za cerkve na Slovenskem, zlasti v Primorju. V Dobju se je rodil 16. maja 1841 slikar Ivan Franke. Šolal se je na du najski in beneški akademiji, nakar je poučeval risanje na gimnaziji v Kranju in od 1889 v Ljubljani, kjer je umrl 5. oktobra 1927. V duhu zmernega realiz ma je slikal portrete, krajine in nabožne podobe. Kot znanstveni proučevalec domačih umetnostnih spomenikov in mednarodno priznani strokovnjak v ri- barstvu je objavil mnogo študij, člankov in poročil v slovenskem in nemškem jeziku. V Sloveniji je organiziral več umetnih vališč rib. Leta 1873 je potoval po Kitajskem in objavil nekaj črtic o svoji poti. V Dolenčicah se je rodil 30. maja 1862 znameniti slikar Anton Ažbe. Sli karstva se je učil sprva pri Janezu Wolfu v Ljubljani, nato pa se je izpopolnjeval na akademijah na Dunaju in v Munchnu. Največ je portretiral in slikal žanre. Bil je pobudnik našega modernega slikarstva. Leta 1891 je odprl v Miinchnu slikarsko šolo, v katero so zahajali naši prvi impresionisti, med njimi tudi Rihard Jakopič, pripadniki večine evropskih narodov in tudi več Američanov. Umrl je v Munchnu 6. avgusta 1905. Gorenja vas je dala kar dva podobarja, Ignacija Oblaka in Ivana Poljanca. Prvi se je tu rodil 17. aprila 1834. Naselil se je v Celju, kjer si je kupil hišo. Izdeloval je oltarje in kipe za razne cerkve v Savinjski dolini in delal tudi kot pozlatar. Umrl je v Celju 6. aprila 1916. Njegov sin je bil znameniti jezi koslovec Vatroslav Oblak. Ivan Poljanec se je rodil 15. aprila 1855 in je umrl v Ljubljani 18. maja 1933. Slikarstva se je učil pri Šuostal učitelj, po študiju nemškega in slovenskega jezika na pe dagoški akademiji v Ljubljani ravnatelj osnovne šole na Prevaljah. Je pisec mladinskih povesti, novel, črtic, romanov ter odrskih in radijskih iger; snov zajema povečini iz življenja Mežiške doline. Razen tega objavlja članke peda goške vsebine, piše o likovni umetnosti in ureja mladinsko revijo Ciciban. Narodopisnemu študiju se posveča Janez Dolenc s Cetene ravni, kjer se je rodil 5. septembra 1926. Sedaj je nameščen na pedagoški gimnaziji v Tolminu. Naslednja močna skupina Poljancev so duhovniki. Med njimi so neka teri delovali kot profesorji v različnih strokah, drugi kot množitelji nabožnega slovstva, misijonarji, pripovedniki, pesniki, glasbeniki in publicisti. Po času izstopa prvi med njimi 2irovec Martin Naglic. Rodil se je 1. novembra 1748. Po srednji šoli v Ljubljani in bogoslovnih študijah je stopil v jezuitski red in bil nazadnje profesor v Ljubljani, kjer je umrl 15. novembra 1795. Pod vpli vom Marka Pohlina ga je prevevala prerodna miselnost. Sodeloval je pri manjših akcijah naših preroditeljev in objavil nekaj pesmi v Devovih Pisa- nicah. V Poljanah se je rodil 23. aprila 1779 Jurij Alič. Po bogoslovju menda v Celovcu je bil kaplan v Laškem, dekan v Gornjem gradu, šolski nadzornik v St. Andražu na Koroškem in nazadnje dekan v Vidmu ob Savi. Unu-1 je 24. decembra 1845 v Laškem. Alič je vzdrževal stike z Valentinom Vodnikom. Nabiral je slovenske besede in prislovice ter prirejal slovensko-nemške učbe nike za dvojezične osnovne šole na Štajerskem, zagovarjajoč njih obstoj proti samo nemškemu pK)uku. Iz Hotovlje je bil Ignac Mrak, rojen 16. oktobra 1810. Po bogoslovnih štu dijah v Ljubljani je kmalu odšel v misijone v Severno Ameriko. Leta 1869 je postal kot Baragov naslednik škof v Cincinnatiju, a se je po desetih letih zaradi bolezni škofovstvu odpovedal, nakar je misijonaril med Indijanci v Eagle Townu. Končno je bil do smrti duhovnik v St. Marry's Hospitalu. Umrl je 2. januarja 1901 v Marquetteju in je pokopan v tamošnji stolnici. V Novi Oselici se je rodil 22. novembra 1808 Mihael Petemel. Po bogo slovnih študijah je kaplanoval v raznih krajih na Kranjskem, 1851 pa je opra vil izpit iz prirodoslovne skupine za realke in postal prvi ravnatelj ljubljan ske realke. Kot razgledan prirodoslovec in geograf je v letnih poročilih te šole priporočal realčni študij ter nakazal gospodarsko-geografske probleme Kranj ske s posebnim ozirom na obrt. Tu je opisal tudi znamenitega matematika Jurija Vego. Dopisoval je v Novice ter objavil v tisku svoj predlog slovenskih izrazov za geometrijo in kemijo, da pripomore k ustalitvi našega strokovnega izrazoslovja. Umrl je 6. avgusta 1884 v Ljubljani. Iz Poljan je bil doma Luka Dolenc. Rodil se je 16. oktobra 1813. Nazadnje je bil župnik v Šmartnu v Tu hinju, kjer je umrl 9. oktobra 1876. Sodeloval je v Slovenskem prijatelju, ča sopisu za cerkev, šolo in dom, ki je izhajal v Celovcu, ter v njem objavljal svoje pridige. Pri Andreju nad Zmincem se je rodil 14. julija 1815 Jakob Volčič. Pasti- roval je po slovenski in hrvatski Istri in unarl 9. novembra 1888 v Zarečju pri Pazinu. V Istri je nabiral ljudsko blago in ga objavljal v slovenskem in hrvat skem tisku. V Ledinah (obč. Idrija) se je 14. oktobra 1816 rodil Anton 2akelj- 229 Rodoljub Ledinski. Bil je kaplan v raznih krajih na Kranjskem, med drugim tudi več let v Poljanah. Njegovo zadnje službeno mesto je bil Sv. Duh v Ma lem trnu nad Leskovcem, kjer je umrl 26. aprila 1868. Zlagal je izvirne pesmi, ki jih je pošiljal Novicam, ter otel pozabi nekaj naših najlepših ljudskih balad in romanc, ki jih je zapisal in objavil v zadnjem zvezku Kranjske čbelice. Svojevrstna osebnost je bil 16. oktobra 1818 v Javorjah rojeni Luka Jeran. Po bogoslovju v Ljubljani je bival največ tu in postal 1882 kanonik. Dvakrat se je namenil v Afriko kot misijonar, a se je zaradi bolezni obakrat hitro vrnil. Zlagal je nabožne in prigodniške pesmi in napisal več knjig nabožne vsebine. Sprva je pisal v Novice, kasneje pa se je oklenil verskega glasila Zgodnje danice, ki jo je urejal do smrti. Ker je videl namen slovstva samo v vzgoji, jez zgolj moralističnim vrednotenjem slovstvenih in kulturnih pojavov veliko škodil našemu slovstvenemu razvoju. Kot velik dobrotnik našega di- jaštva je zanj ustanovil Dijaško kuhinjo. Umrl je 27. aprila 1896 v Ljubljani. V Gabrovem se je rodil 27. aprila 1825 Janez Volčič, nazadnje župnik v Smar- jeti pri Novem mestu, kjer je umrl 14. decembra 1887. Prirejal je molitvenike, knjige nabožne vsebine, Ijudskovzgojne brošure in napisal monografijo o zgo dovini svoje poslednje fare. Poskušal se je tudi v nabožni pKjeziji. Za ameriške Slovence je bil zelo zaslužen Jožef Frančišek Buh. Rodil se je 17. marca 1833 v Zadobju. Po ginmaziji in bogoslovju v Ljubljani je bil najprej kaplan v raznih farah na Kranjskem, leta 1864 pa je odšel v Severno Ameriko in umrl 3. febr. 1923 v Duluthu v Mirmesoti. Sprva je misijonaril med Indijanci ob jezeru Winnibagu, nato je vodil misijonske postaje v povirju Mississipija, nazadnje pa je bil župnik v novem mestu Ely, kjer je živela močna slovenska kolonija. Med našimi izseljenci je pospeševal ustanavljanje podpornih društev. V Toweru je ustanovil prvo slovensko tiskamo, izdajal tu prvi slovenski časnik v Ameriki Ameriški Slovenec ter oskrbel več letnikov njegovega Koledarja. Priredil je dva nabožna spisa. Za pionirsko delo ga je tamošnja oblast odlikovala tako, da je del mesta Pierza, poimenovanega po slovenskem misijonskem škofu Pircu, nazvala Buh. Marljiv sotrudnik Cerkvenega glasbenika je bil v Pogari 4. aprila 1843 rojeni Janez Tavčar. Umrl je 8. februarja 1916 v Senkovem tumu kot upo kojeni župnik. Nabožni pesnik in pisec cerkvenoglasbenih člankov je bil Anton Dolinar. Rodil se je 11. januarja 1847 v Lučinah in pastiroval v več krajih na Gorenjskem. Nekatere svoje pesmi je tudi uglasbil. Umrl je 5. novembra 1930 v Mekinjah. Dolgoletna profesorja teološke fakultete v Ljubljani sta bila brata Franc in Aleš Ušeničnik. Franc se je rodil v Predmostu 16. aprila 1866 in je umrl v Ljubljani 16. aprila 1952. Pisal je knjige, razprave, ocene in poročila s pod ročja pastoralnega bogoslovja, vzgojeslovja in domače cerkvene zgodovine. Brat Aleš se je rodil 3. julija 1868 v sosednjih Poljanah in je umrl 30. marca 1952 v Ljubljani. Bil je zastopnik tomistične krščanske filozofije. Napisal je več knjig sociološke in filozofske vsebine ter mnogo razprav, polemičnih član kov in kritik, v katerih je vrednotil različna slovenska kulturna in politična vprašanja z vidika svojega svetovnega nazora. Urejal je reviji Cas in Katoliški obzornik. Njegovi izbrani spisi so izšli v desetih knjigah. S Hotavelj je bil doma Anton Cadež. Rodil se je 9. junija 1870 in je umrl 12. junija 1960 v Ljubljani, kjer je bil katehet. Izdal je več katehetičnih spisov in knjig vzgojne vsebine. Urejal je razne katoliške liste in v njih obravnaval verska in vzgojna vprašanja. Samo leto mlajši Adolf Ivan Cadež iz zaselka 230 Trat pri Gorenji vasi je bil frančiškan in se je udejstvoval kot nabožni pisec in vzgojeslovni publicist. Rodil se je 5. maja 1871 in je umrl v samostanu Ain Karinu blizu Jeruzalema v Izraelu 10. januarja 1948. Deloval je dalj časa v Egiptu, Carigradu in Palestini, od koder se je oglašal z dopisi v naših na božnih listih in publikacijah Mohorjeve družbe. V Predmostu se je rodil 19. avgusta 1872 Jožef Kržišnik. Po gimnaziji in bogoslovju v Ljubljani je štu diral na dunajski univerzi zemljepis in zgodovino, nakar je prevzel pouk obeh predmetov na škofijski gimnaziji v Šentvidu, kjer je ostal do smrti. Umrl je 6. novembra 1927 v Ljubljani. Sestavil je več srednješolskih zemljepisnih učbenikov in opisal v knjigi leta 1898 Zgodovino horjulske fare. Plodovit pripovednik je bil Pavel Perko, ki se je rodil 22. jan. 1877 v Po ljanah. Kaplanoval je v raznih krajih na Kranjskem, 1910 pa je postal župnik na Cešnjicah nad Blagovico, kjer je ostal 25 let. Kmalu po upokojitvi se je nastanil na Muljavi, kjer je umrl 10. marca 1970. Pisal je črtice in povesti, največ iz kmetskega življenja s precejšnjim vzgojnim jHjudarkom. Izbor svojih pripovednih spisov je zbral v knjigi Z naših gora, ki je izšla 1924 v Kamniku, izbor novel in črtic pa je leta 1961 izdala Mohorjeva družba v uredništvu Jožeta Gregoriča. Anton Dolinar se je rodil na Tratah pri Gorenji vasi 13. ja nuarja 1894. Po gimnaziji v Šentvidu nad Ljubljano in bogoslovju v Ljubljani se je posvetil študiju glasbene vede na Dunaju. Služboval je po raznih farah na Kranjskem, pred zadnjo vojno pa je vodil glasbeni program radijske po staje v Ljubljani. Objavil je več cerkvenih skladb in glasbenih člcinkov. Po zadnji vojni je odšel v tujino in umrl v ZDA v Yates Centre v državi Kansas 1. avgusta 1953. Le malo mlajši od njega je bil Ciril Potočnik. Rodil se je 3. ju lija 1894 v Žirovskem vrhu. Po gimnaziji v Šentvidu nad Ljubljano ter bogo slovnih študijah v Ljubljani in na Dunaju je bil nazadnje profesor pastoral nega bogoslovja na teološki fakulteti v Ljubljani, kjer je lunrl 22. februarja 1950. Profesor na teološki fakulteti v Ljubljani je bil zadnja leta življenja tudi Maks Miklavčič. Rodil se je 8. oktobra 1900 v Dolenjih Ravneh in je umrl 19. julija 1971 v Poljanah; pokopan je v Ljubljani. Po gimnaziji in bogoslovju je študiral na filozofski fakulteti v Ljubljani zemljepis in zgodovino, nakar je postal profesor škofijske gimnazije v Šentvidu nad Ljubljano in tu ostal do nemške okupacije. Zatem je bil arhivar škofijskega arhiva v Ljubljani, pozne je pa je predaval na teološki fakulteti cerkveno zgodovino. V tehtnih razpra vah je obravnaval zgodovino cerkvene organizacije na Slovenskem ter osvetlil delo marsikaterega tujerodnega cerkvenega dostojanstvenika in našega duhov nika. Udejstvoval se je tudi kot nabožni pisec. Med rojaki pravniki časovno prvi izstopa Janez Oblak. Rodil se je 22. mar ca 1780 v Lučinah. Bil je odvetnik v Ljubljani in dolgoletni predsednik odvet niške zbornice na Kranjskem. Njegov dom je bil shajališče nekaterih sloven skih kulturnih delavcev, med njimi tudi Prešerna. Umrl je 15. septembra 1858 v Ljubljani. Odličen strokovnjak v kazenskem pravu je bil Jakob Kavčič z Gorenjega Vrsnika, rojen 26. aprila 1851. Bil je sodnik in nazadnje predsednik okrožnega sodišča v Novem mestu. Objavil je mnogo tehtnih člankov, priredil dva zvezka slovenskih zakonikov, zbiral naše pravno izrazoslovje in bil eden najodločnejših borcev za ustanovitev slovenske univerze pred prvo svetovno vojno. Umrl je 21. februarja 1923 v Ljubljani. Ponos Poljanske doline je Ivan Tavčar-Emil Leon, ki se je rodil 28. avgu sta 1851 v Poljanah. Umrl je 19. februarja 1923 v Ljubljani. Skupaj s svojo ženo Franjo, umrlo 1938, je pokopan v grobnici na Visokem. Po poklicu od- 231 vetnik, je bil vodja liberalne stranke na Kranjskem, deželni in državni po slanec ter ljubljanski župan. Predvsem pa je bil darovit pripovednik in odličen zastopnik naše romantične in romantično-realistične proze. Pisal je črtice, novele, povesti in romane ter dosegel mimo čudovitih Slik iz loškega pogorja in V Zali najvišji vzpon v klasičnem Cvetju v jeseni in v zgodovinski Visoški kroniki. Kot pristaš mladoslovenske smeri je napisal tudi več romanov z iro nično proticerkveno tendenco (Mrtva srca, 4000, Izza kongresa). Z liberalnim politikom Ivanom Hribarjem je ustanovil revijo Slovan kot politično-kultumi list radikalno-narodne smeri. S Podobena je doma Anton Kržišnik. Rodil se je 8. junija 1890 in je bU najprej sodnik. Med NOB je postal predsednik višjega vojaškega sodišča na osvobojenem ozemlju, po osvoboditvi pa zvezni in republiški minister za so cialno skrbstvo. Bil je dolga leta član glavnega odbora SZDL Slovenije. Diplo mirani pravnik je pripovednik Vladimir Kavčič, ki se je rodil 20. julija 1932 v Pogari. Sprva je bil uredrdk radijske univerze RTV Ljubljana, nato glavni urednik knjižnih izdaj zavoda Borec in revije Problemov. Objavlja leposlovne črtice, daljšo pripovedno prozo ter piše o kulturnih in družbenih vprašanjih. Po svojem delu so pomembni štirje zdravniki. Ignacij Pintar se je rodil menda 26. julija 1776 v Podvrhu. Bil je kirurg in profesor porodništva na ljubljanskem Uceju; sodelovsd je pri razširitvi porodnišnice in bil zaslužen za razvoj porodništva pri nas. Umrl je 17. septembra 1835 v Ljubljani. Frank Kem-Javh se je rodil 18. marca 1887 v Breznici pod Lubnikom. 2e leta 1903 je odšel v ZDA, kjer je delal v slovenskih organizacijah ter bil urednik in sotrudnik nekaterih naših listov. Po medicinskih študijah 1912 je postal zdrav nik v Clevelandu. Sestavil je angleško-slovenski slovar in angleško-slovensko berilo ter objavil v naših ameriških časnikih mnogo člankov zdravstvene vse bine. Iz Dobja je doma Valentina Kobe-Grošelj, profesorica anatomije na me dicinski visoki šoli v Ljubljani. Rodila se je 14. februarja 1905. Je avtorica 232 znanstvenih razprav in strokovnih člankov. Tu je tudi profesor, 8. julija 1914 v Zireh rojeni Vladimir 2akelj, pisec znanstvenih razprav s področja ki rurgije. Bolj ali manj tehtno delo so opravili oziroma ga še opravljajo nameščenci v najrazličnejših službah. Iz Dolenjih Ravni je bil poštni uradnik Gregor Jereb. Rodil se je 8. marca 1845 in je bival večinoma v Trstu, kjer je umrl 5. marca 1893. Tu je sodeloval v narodnih društvih in pisal v tamkajšnje slovenske liste. V Ljubljanskem zvonu je objavil nekaj življenjepisov naših književnikov. V Malenskem vrhu je zagledal luč sveta 1. avgusta 1854 Ivan Pintar. Bil je čcis- nikar v Ljubljani in tam umrl 7. julija 1897. Urejal je Novice in Rodoljub ter dopisoval tudi v druge časnike. Prevajal je zlasti Fhiškina, Turgenjeva in Tol stoja. Kot organist se je preživljal 17. marca 1855 v Stari Oselici rojeni Franc Meglic. Živel je 20 let na Igu, 20 let v Gabrovki na Dolenjskem in je umrl 11. decembra 1925 na Vrhu nad Rovtami. Zlagal je cerkvene pesmi in jih ob javljal v Cerkvenem glasbeniku. Tu je priobčeval svoje cerkvene skladbe tudi organist Matej Vurnik, doma v istem kraju. Rodil se je 31. avgusta 1866 in je umrl v Tacnu pod Smamo goro 21. junija 1948. Na Dolenjih Brdih se je rodil 25. marca 1885 publicist Franc Miklavčič. Bil je bančni uradnik in dolga leta konzularni uradnik na Novi Zelandiji. Umrl je 4. julija 1963 v Ljubljani. Priobčeval je potopise, črtice o prekmorskih deželah in izseljeniska poročila. Kot Franka Kema-Javha je tudi njegovega brata Jožeta Kema-Javha že v mladosti zanesla pot na tuje. Rodil se je 14. marca 1879 v Breznici pod Lubnikom. Bil je mizar in postal v Clevelandu eden prvih organizatorjev slovenske socialne demokracije v Ameriki. Pisal je v stiankino glasilo Proletarec in v dnevnik Enakopravnost. Precej je tudi pre- vajcil nemško prozo. Pri Sv. Barbari se je 27. marca 1899 rodil pripovednik Jan Plestenjak. Po gimnaziji in nedokončanem študiju slavistike v Ljubljani je bU tu po raznih službah. Pisal je črtice in Ijudskovzgojne povesti, zajemajoč snov povečini iz hribovskega življenja škofjeloške okolice. Umrl je 9. maja 1947. Kot gradbeni inženir se udejstvuje 19. julija 1901 rojeni Zirovec Alojz Poljanšek, ki je vodil gradnjo želesaiic, zlasti predorov, in izdal več samostojnih publikacij v slovenščini in srbohrvaščini. Na Gabrški gori se je rodil 28. junija 1932 Jaka Bogataj. Po študiju na vi soki šoli za sociologijo, politične vede in časnikarstvo je postal direktor in odgovorni urednik Kmečkega glasa. V cvetu mladosti je umrla v rodnem Zmincu Marta Cadež (2. III. 1946—21. X. 1964), obetajoča pesnica, ki ji ni bilo dano, da bi se razvila. Ob tolikem številu kulturnih delavcev je dala doslej Poljanska dolina le dva gospodarstvenika: Jerneja Kopača in Maksa Severja. Kopač se je rodil 22. avgusta 1861 na Breznici pri Zireh. Sprva je bival v Gorici, se tam udele ževal javnega življenja Slovencev in jim ustanovil Katoliško tiskovno dru štvo. Ob napadu Italije med prvo svetovno vojno se je 1915 preselil v Ljub ljano, kjer je odprl svečamo in jo razvil v večje podjetje. Umrl je 4. aprila 1946 v Ljubljani. Sever se je rodil 15. februarja 1883 na Dolenji Dobravi. Leta 1906 je ustanovil v Ljubljani trgovino s semeni, ki ji je kmalu pri družil še moderno čistilnico in pELkimico za izvoz in nadrobno prodajo. Tako je postalo njegovo podjetje eno največjih te vrste v Srednji in Južni Evropi. Uvažal je semena iz mnogih držav, organiziral izvoz semen v tujino, vzdržujoč zveze z največjimi semenarskimi podjetji na svetu. Mnogim vrstam kmetijskih in vrtnarskih rastlin je dajal slovenska imena, ki so v strokovni literaturi še 233 danes veljavna. Leta 1947 je bilo podjetje nacionalizirano. Sever je umrl 7. septembra 1967 v Ljubljani. Iz pričujočega prikaza izhaja, da je dala Poljanska dolina 89 pomembnih rojakov in da so stali oziroma še stoje njih rojstni domovi v 45 dolinskih in hribovskih vaseh. Največ se jih je rodilo v Poljanah (14), slede Hotovlja (6), Sovodenj (6), Ziri (5), Breznica pod Lubnikom (3) in Lučine (3). Po dva so jih dale Cetena ravan, Dobje, Dobračeva, Dolenje Ravni, Gorenja vas, Hotavlje, Leskovica, Nova Oselica, Nova vas, Pogara, Predmost, Stara Oselica in Gorenji vasi pripadajoči zaselek Trate, po enega pa še 26 krajev. Razen nekaterih likov nikov, ki so vztrajali doma, so se drugi tako kot odvečna kmetska delovna sdla in ostali naraščaj številnega izobraženstva usmeril v različne bližnje in daljne kraje: v Ljubljano, v ostalo Slovenijo do morja, na Hrvatsko, v druge evrop ske države, posameznike pa je zanesla pot na vzhod celo na Kitajsko, na jug v Afriko, na zahod v Ameriko in celo na Novo Zelandijo. Med doslej 71 umr limi jih je našlo zadnji počitek kar 27 v Ljubljani, 7 v rodni Poljanski dolini, 3 v Skofji Loki, 17 v drugih krajih na Slovenskem, menda 5 na Hrvatskem, 3 v Nemčiji, 2 v Avstriji, eden v Italiji, 5 v ZDA in 1 v Izraelu. Nasprotno so delali v Poljanski dolini nekateri pomembni Slovenci iz dru gih delov naše ožje domovine. Tine Debeljak, ki je nakazal dejavnost pomemb nih domačinov Poljanske doline v knjigi Škofja Loka in njen okraj (Skofja Loka 1936), navaja na str. 68—72 v tej zvezi župnike: risarja Franca Zorca v Novi Oselici, izvrstnega sadjarja Janeza Majnika in sociologa Ivana Belca v Zireh ter nabiralca ljudskega blaga organista Franca Kramarja v Poljanah. Razen imenovanih so nekaj časa delovali v Poljanah znameniti ameriški mi sijonar Ivan Čebul, razgledani potopisec Josip Lavtižar, na Tratah pri Gorenji vasi kot učitelj skladatelj Danilo Fajgelj, v Zireh pa duhovnika pesnik Fran čišek Krek in publicist Jernej Lenček, mladinski pisatelj Josip Gabrovšek, jsadjarski strokovnjak Jakob Mencinger in ziljski Slovenec, po rodu iz Limarč, organist Anton Jobst, ki je uglasbil mnogo pesmi in tu še vedno vodi pevski zbor. Do smrti je v Zireh bival učitelj Fran Schmidt (u. 26. febr. 1893), ki je v mladosti nastopal v Ljubljani kot igralec in pevec in prevedel več iger iz nemščine in francoščine. V zadnji vojni so se mnogi, pretežno nešolani rojaki iz Poljanske doline izkazali pri vodstvu političnega gibanja in narodnoosvobodilne borbe. Naj tu omenim nekatere najaktivnejše, o katerih je podatke zbral tov. Milan Žakelj, za kar se mu lepo zahvaljujem. Maks Krmelj-Matija, kmet, rojen 22. februarja 1910 v Hotovlji, je orga niziral leta 1941 poljansko vstajo, več let je bil sekretar pokrajinskega komi teja KPS za Gorenjsko in sekretar OF za Gorenjsko, bil je član SNOS; vrsto let je bil poslanec in predsednik Zadružne zveze za Slovenijo. Za zasluge v bojih z okupatorji je dobil odlikovanje reda narodnega heroja. Gradbeni de lavec Rudolf Robnik, rojen 24. marca 1918 v Žabji vasi, je leta 1941 organi ziral mladino v dolini in jo pripravljal na vstajo. Vodil je prve sabotažne akcije in med prvimi vstopil v poljansko četo, ki se je vključila v Cankarjev bata ljon. Kot vodnik Cankarjevega bataljona je padel 21. januarja 1942 v Vin- harjih. Po njem se imenuje osnovna šola v Poljanah. V Gorenji vasi in njeni okolici je osvobodilno gibanje organiziral Anton Oblak, nakupovalec živine, rojen 11. junija 1895 v Zadobju pri Lučinah. Pridobival je prve somišljenike, organiziral in oskrboval poljansko četo. Junija 1942 je vstopil v partizane in padel pri napadu na postojanko Nemcev v Črnem vrhu nad Polhovim Grad- 234 Boštjan Jezeršek, mizarski delavec, rojen 1902 v Stari Oselici, je organizirEil osvobodilno gibanje v krajih nekdanje občine Stara Oselica. Ob pK>ljanski vstaji je pripeljal 30 ljudi v Cankarjev bataljon. Padel je v dražgoški bitki 11. ja nuarja 1942. Njegovo ime nosi kulturno umetniško društvo v Sovodnju. Tone Petemel-Igor, ki se je rodil 13. jan. 1915 v Delnicah pri Poljanah in bil kmečki delavec, je organiziral OF v bivši občini Javorje. Decembra 1941 je vstopil v partizane, bil vodnik poljanske čete, od jeseni 1942 dalje organizator KP in OF v škofjeloškem, nato v jeseniškem okrožju, zadnje leto vojne član Oblastnega komiteja KPS za Gorenjsko. Udeležil se je kočevskega zbora p«- slancev, po vojni je bil več let poslanec v slovenski skupščini. V lanskih Loških razgledih je opisal poljansko vstajo. Anton Nartnik, gradbeni delavec z Dolgih njiv pri Lučinah, je bil med prvimi organizatorji partizanskih edinic na kranj skem in loškem območju. Leta 1942 je bil komisar selške čete, nato sekretar KP za kranjsko okrožje. Padel je leta 1944 pri Stični na Dolenjskem. Pavle Zakelj, krojač, rojen 26. januarja 1916 v Stari vasi pri Zireh, je bil sindikalni delavec pri tekstilcih v Kranju. V letu 1941 je organiziral OF v Žireh. V NOV je vstopil jimija 1942 in že avgusta istega leta padel. Med NOB so se ramo ob rami z domačini bojevali v Poljanski dolini tudi Slovenci iz drugih krajev. Eden od teh je bil narodni heroj Franc RaVbar- Vitez iz Vrhpolja na Krasu, ki je padel 13. januarja 1943 v Srednji vasi. Tam stoji zdaj spomenik, njegov grob pa je pred zadružnim domom v Črnučah. Ob blegoški cesti nad Breznico pa je spomenik tam 1. 1944 padle narodne heroinje Danile Kumar-Andreje s Kojskega v Brdih. Zusa m m enfassung BEDEUTENDE LANDSLEUTE DES POLJANETALES • Das Poljanetal, ein Teil der Gemeinde Skofja Loka, nimmt eine Mittelgebirgs- landschaft ein und kennt nur Dorfer, zumeist Streusiedlungen mit kleiner Ein- •wohnerzahl. Und doch sind aus ihm viele fiir die slowenische Kultur verdiente Manner hervorgegangen, verhaltnisimaBig mehr als aus den iibrigen Landschaften Sloweniens. Besonders groB ost die Zahl der hier beheimateten Kiinstler, Professoren und Geistlichen. Von hier stammt auch eine groBe Anzahl von Rechtskundigen, SchriftsteUem und Arzten, in Minderzahl sind dagegen die Wirtschaftler vertreten. Im Volksbefreiungskampf haben sdch viele dieser Manner bel der Organisierung der Widerstandsbewegung und als Fiihrer im Kampf gegen den Okkupanten ausgezeich- net. Der Autor fiihrt die wichtigsten fiir die slowenische Kultur verdienten Per- sonlichkeiten aus dem Poljanetale an, verzeichnet ihre biographischen Daten und macht uns mit Uiren Arbeitsgebleten und der Bedeutimg ihres Lebenswerkes be- kannt. Auf Kartenskizzen sind im Text ihre Geburtsorte im Tale und die Ort- schaften in Slowemen und der Fremde eingetragen, in denen sie ihre letzte Ruhe- statte gefunden haben. 235