GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE AGIS - PTUJ ŠT. 12 DECEMBER 1982 LETO VI. Srečno novo leto 1983 želijo VODSTVO DO, DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE, SAMOUPRAVNI ORGANI IN UREDNIŠTVO Likvidnost naše DO Med tujimi besedami, ki se pojavljajo v našem pogovornem jeziku se pojavlja beseda likvidnost, vse pogosteje pa tudi nelikvidnost. Beseda likvidnost je latinskega izvora, pomeni pa sposobnost dolžnika, da pravočasno poravna svoj dolg ali denarne obveznosti. Nelikvidnost. Nelikvidnost pomeni seveda nasprotno. Z drugimi besedami pomeni likvidnost to, da bomo na našem žiro računu zbrali dovolj sredstev, s katerimi bomo poravnavali vse svoje zapadle dolgove in obveznosti. Svetovno gospodarstvo je zašlo v gospodarsko krizo, katere posledice pa so bolj izrazite v deželah, ki so v razvoju in katerih gospodarstvo je prav zaradi razvoja bolj občutljivo. Tudi naša dežela se gospodarski krizi ni mogla izogniti, z ustalitvijo gospodarstva pa želimo omilite posledice krize. En od ukrepov je bila nedavna devalvacija oziroma, razvrednotenje dinarja v odnosu na tuje valute in nenehna rast cen. Ker pa za podražitve potrebujemo vedno več denarja je posledica v tem, da nam kupci pravočasno ne poravnajo dolgov, zaradi tega pa tudi mi ne moremo plačevati dobaviteljem. Že leta 1976 se je pri nas uveljavila menica kot plačilno sredstvo v blagovnem prometu. Ta denarna listina, ki predstavlja samo napisano izjavo dolžnika, da bo kasneje z gotovino poravnal svoj dolg ob določenem datumu se je prva leta uporabljala le izjemom, danes pa vse pogosteje. Letos ugotavljamo, da so nam kupci poravnali le eno tretjino dolgov z virmani, dve tretjini pa z menicami ali z odgodo plačila. Pri takem odnosu priliva sredstev prihaja pri nas do občasne dnevne nelikvidnosti, posebej ob dnevih, ko so potrebna večja izplačila. Za izplačilo neto OD moramo zbrati ob dnevu izplačila približno tri milijarde starih dinarjev, nekaj dni kasneje pa še eno milijardo za prispevke iz osebnih dohodkov. Ta sredstva zberemo v največjem delu z najemanjem kratkoročnih posojil, ki jih moramo odplačati v desetih ali petnajstih dnevih in pa z odprodajo sprejetih menic. Cesto tudi dan pred izplačilom osebnih dohodkov ne vemo, če bo zbranih dovolj sredstev. Banke načrtujejo, da bodo postopoma ukinjale posojila za izplačilo osebnih dohodkov in ta posojila nadomestile z odkupom menic. Ker imajo tudi banke omejene možnosti za kreditiranje odkupa menic, bodo organizacije združenega dela morale s kupci doseči večja plačila z gotovino, kajti sicer ne bodo mogle kriti svojih obveznosti. Globlji vzrok za finančne težave in občasno nelikvidnost je tudi v tem, da so se zaloge vrednostno preveč povečale. Z gospodarskim načrtom smo za letošnje leto planirali povečanje zalog za 47,259.000 din, do 30. 9. pa so narasle že za 84,966.000 din. Ker načrtovanega obračanja zalog ne dosegamo, prav tako pa tudi ne celotnega prihodka in dohodka, je pritisk na denarne vire toliko večji. Nakazuje se torej potreba, da se vskladijo sredstva in zaloge z razpoložljivimi viri, prav tako pa tudi kratkoročni prilivi in odlivi. Prejšnja leta res ni bilo v ospredju vprašanje vzdrževanje tekoče likvidnosti, že letos, po napovedih raznih ustanov pa pa še posebej drugo leto, se bo ta problem izredno zaostril. Najti bomo morali ustrezne rešitve in jih vključiti v gospodarski načrt za prihodnje leto, od nas samih in naše pripravljenosti pa je odvisno, kako bomo preživeli obdobje krize, ki se mu tudi mi ne moremo izogniti. Anton ŽIROVNIK (□□□□□□□□□□□□□□□□□ciznnnanDnnnnDDOoonnoGnnnD Otroci osnovne šole F. Osojnik o alkoholu Alkohol ni za otroke. Alkohol povzroča: prometne nesreče, poškodbe pri delu, pretepe, zane-marejenost, smrt. Alkoholik se težko pozdravi. Kdor začne piti alkohol, je celo življenje pokvarjen. Jaz ne bom uživala alkoholnih pijač. Namesto alkohola bom pila sokove iz breskev, črnega in rdečega ribeza, jabolk, marelic, grozdja, češenj. Poznam nekoga, ki pretepa ženo in otroke. Vsak dan sedi v gostilni. Zaradi alkohola je pustil službo. Alkohol je že marsikoga spravil v grob. Ne bom uživala alkohola! Lidiza TUŠEK, 4. b OŠ Franc Osojnik Alkohol ni za otroke. Vinjen človek povzroča nesreče. Tepe svojo ženo in otroke, ne ve kaj govori, pri delu ni previden in z avtom se zaletava v druga vozila ali pešce. Alkoholu se moramo izogniti. Otroci in odrasli moramo uživati čim več sadja im sadnih sokov. Ne uživajmo alkohola! Vesna HROMIŠ, 4. b Delavka v oddelku AKG NOVI DELOVNI ČAS JE PRINESEL TUDI NOVI URNIK MALIC Stabilizacijska prizadevanja so narekovala spremembo delovnega časa. Novi delovni čas pa brezpogojno zahteva novi urnik malice. Samostojna kadrovska služba je izdelala urnik malic in ga posredo-vala vsem službam in sektorjem. Da bo zadeva jasnejša ta razpored objavljamo tudi na tem mestu in sicer glasi: Delavci, ki začnejo z delom ob 6.00 uri imajo malico ob uri kot pred 1. decembrom 1982. Delavci, ki začnejo z delom ob 7. uri imajo malico pomaknjeno za eno uro razen — TOZD Servis motornih vozil, ki ima malico ob 10.30 uri __ TOZD TAP — GRAU — enoizmenski, ki ima malico ob 10. uri — DSSS in Komerciala ob 10.45 uri. Urnik je narejen zato, da bi se ga pridrževali in s tem pripomogli k večji delovni disciplini in skrajšali vrsto čakajočih na malico. Sedaj je minilo od uvedbe novega) delovnega časa in s tem tudi časa malice en mesec je prav, da pogledamo kako stvar teče. Rekli bi, da dobro. Toda to je lel zunanji videz. Vsebina pa se pravzaprav ni kaj bistveno spremenila. Nekteri so res vzeli novi čas malice kot nekaj kaj je samo po1 sebi razumljivo, da je tako. Večini pa bi dejj«l da dela prilagajanje na novi čas malice hude težave. Tu mislim predvsem na tiste delavce, ki koristijo hladno malico. Res je da je tudi nekaj koristnikov tople malice, ki se kaj radi pomešajo med druge skupine in tako navidez »neopazno« pomalicajo. Tokrat posvečam moje razmišljanje koristnikom hladne malice. Torej nekdo se odloči iti po hladno malico pač takrat, ko ima največ časa, ko se spomni, ko po- stane lačen največ pa seveda takoj ko je to mogoče. Človek ob tem razmišlja saj mu res pripada 30 minut za malico. Samo ali je prav, da tudi on ne zaužije malice takrat ko je predviden čas za malico. Ali pa je ta, ki je šel po malico tudi razmišljal, da mu čas ki ga prebije na poti po malico in nazaj vštet tudi v malico? Če vzameš samo to dejstvo vidiš, da so koristniki hladne malice na boljšem, ker njihove malice trajajo »točno« 30 minut seveda tu ni vštet čas tisle-ga, ki malico prinese. Zdi se mi, da bi bilo prav, če bi tudi hladna malica bila použita v času in v prostoru kot topla. Tako bi se marsikatera pisarna izognila vonja po raznih dodatkih kot so čebula, redkev .. . Prav bi bilo, da bi vodji skupin, oddelkov, pisarn posvetili tudi temu problemu več pozornosti kajti PRAVILNIK o delovnih razmerjih in o odgovornostih delavcev za delovne obveznosti v TOZD in DSSS v svojem 88. členu pravi: Pri delu z nepretrganim polnim delovnim časom traja odmor 30 minut. Odmor med delom je določen v enkratnem trajanju. Čas odmora se všteva v delovni čas. Delavski svet TOZD in DSSS določi ob koncu vsakega leta za naslednje leto razporeditev časa, v katerem se vrši odmor posameznih delavcev, glede na proste zmogljivosti družbene prehrane in v dogovoru z ostalimi TOZD in DSSS. Delavci, ki delajo 4 ure dnevno, imajo med delom pravico do 15 minut odmora. Čas, v katerem bodo ti delavci koristili svoj odmor, določi komi-siia za delovna razmerja in osebne dohodke, glede na to, ob kateri uri delavci pričnejo z delom in ob kateri uri z delom končajo. Odmor se ne sme določiti na začetku ali na koncu delovnega časa. Torej iz tega izhaja, da je vsaka samovolja pri koriščenju časa malice kršenje delovne discipline. In če na koncu ugotovimo, da je tudi disciplina važen element pri izvajanju stabilizacijskih prizadevanj, bomo morali spremeniti odnos tudi do tega vprašanja. Se motim? M. M. Dragi sodelavci! Živimo v dneh, ko nas na vsakem koraku poplavljajo z najrazličnejšimi čestitkami. Vsepovsod kamorkoli se ozremo se blešči napis z zlatimi črkami: SREČNO NOVO LETO 1983. Najlepša napovedovalka na TV s svojim milim glaskom gostoli ta »SREČNO«; vsi časopisi In revije izdajajo svoje koledarje, raznorazne OZD, TOZD, SOZD in POZD s pomembnejšimi obrtniki objavljajo čestitke v velikem okvirja, ne da bi pri tem pozabili omeniti ipredmet svoje dejavnosti1; vrstijo se vse mogoče razprodaje, ki veličastno oznanjajo 5 % znižanje trikrat previsokih cen in ‘nenazadnje je tukaj še cela plejada naših znancev in prijateljev v vseh odtenkih, ki nam stiskajo roko im želijo srečo im spet samo srečo . . . Veste, vse bi billo lepo In prav, če se mi me bi porajalo par »neumnih« vprašanj kot npr. Kaj naj sii o vsem tem novoletnem cirkusu mislim? Ali mi vsi ti ljudje, ki tako radodarno govorijo o sreči, srečo tudi zares želijo? Itd .. . Prvi sum, da nekaj ni v redu se ti inamreč porodi v trenutku, ko se zaveš, da nas vsakdanje izkušnje učijo; da obilje besed ne odkriva resnice. Prej bi lahko rekli nasprotno. No, saj vem, nekateri pametnejši ‘ljudje bodo rekli, da o tem sploh ne kaže razmišljati, ker so čestitke ob Novem letu nekaj normalnega im več ali manj rutinska stvar, ki se ponavlja iz leta v leto, hkrati pa jo je treba kot tako tudi sprejeti. Problem je samo v tem, ker mene ne zanima, če je neka stvar rutinska ali ne, ampak predvsem to, če je (resnična. Kljub temu pa se mi včasih zazdi, da je takšno prizadevanje jalov posel, kajti ljudje smo se pravzaprav že navadili živeti z lepo serviranimi lažmi. Ali ni morda potem bolje, da se človek ne ukvarja s ipretranim razmišljanjem im se raje potrudi preživeti tisto silvestrsko noč kar najlepše, bleščeče in enkratno? Kdove? Škoda je le to, da pri takšni izbiri ostane majcena lepotna napakica. Ko se namreč zbudiš z rahlim mačkom po preveseli noči, ugotoviš, da se ura (ni ustavila ob polnoči im da napovedovalka ma TV ne nosi več večerne obleke. Čez par dni vidiš tudi to, da so ukinili vse novoletne razprodaje in da včerajšnji časopisi z zlatimi čestitkami gnijejo na smetišču. In kaj ti po vsem tem še ostane? Na to vprašanje si bo znal vsakdo sam najbolje odgovoriti, jaz vam povem le to, da verjamem v čestitke, ki me zbledijo v jutru prvega januarja im da so ljudje, ki želijo dobro človeku kadarkoli in ne samo za Novo leto. Čisto na komcu ob robu teh vrstic sem v dvomih, kako (naj vsem vam, ki berete te vrstice izrečem novoletno čestitko. Morda takole: Naj bo SREČNO 1983, hkrati pa upam, 'da boste doživeli med novoletnimi prazniki čimveč takih trenutkov, ko boste prijatelju, sodelavcu krepko segli v roko im mu s svojim pogledom (povedali, da mislite s tistim »SREČNO« čisto zares. Če pa nekomu zares želite srečno im dobro življenje (ali če malo omejite te želje rta kakšen praktični cilj, recimo — prijetne, zdrave odnose v delovnem okolju), potem bo za to potrebno tudi nekaj m a red iti. Oh, to pa je že iz neke druge, mmogO' bolj pomembne zgodbe ... NA ZDRAVJE NOVEMU LETU, VAM PA PRIJETNO PRAZNOVANJE! Rus Bojan KAKO OBRAČUNAVATI URE PRI POPOLDANSKEM DEŽURSTVU V DRUGI IZMENI SAMO PREMAKNITEV DELOVNEGA ČASA JE PREMALO Sedamji trenutek zaostrenih pogojev gospodarjenja nam prinaša veliko novega v naš vsak dan. Poleg velikega števila administrativnih ukrepov, ki segajo od prodaje bencina na borne pa do pologa za potovanje v tujino, se začenja večja borba za produktivnost in smo-terneje izkoriščanje energije vseh vrst. Slednji razlog je tudi vzrok za uvajanje spreminjanja delovnega časa delovnih organizacij. Ukrep se upira na prihranek električne energije, ki naj bi nastal s tem, da bi za uro ali dve naprej prestavljeni delovni čas postavil začetek dela v dnevno svetlobo, kar bi omogočilo manjšo porabo električne energije za razsvetljavo. V osnovi je treba ukrep pozdraviti, čeprav si kakšnega večjegai prihranka ne moremo obetati, pa kljub temu vsak, še tako minimalen prihranek je pozitiven. Slika o varčevanju pa je pravzaprav velikokrat drugačna, ko začnemo o njej poglobljeno razmišljati. Večina pisarniških prostorov DSSS je tako lociranih, da je dnevna svetloba minimalna v vsakem primeru pa ne tolikšna, da bi bilo delo mogoče brez luči. Tako lahko ugotovimo, da samo premaknitev delovnega časa ne bo prinesla bistvenih prihrankov. S tem vzporedno bo treba iskati možnosti in sicer; Ob dvovaljčniku v TOZD Gumama Delati takrat, ko je delo. Nič novega ne povem, če rečem, da določene službe nimajo zaradi narave dela stalno enake zaposlitve. Menim, da je ravno v tein velika rezerva prihranka električne energije, pa ne samo te. To lahko podkrepimo tudi z druge p'ati. Ker so močno omejene vse vrste energije, je bila tudi v naši DO imenovana komisija za pripravo predloga o načinu varčevanja z energijo. Med drugim je ta komisija tudi pripravila predlog sistema ogrevanja v DO. Izdelan je načrt, katerega se morajo pridrževati kurjači. Pravzaprav gre za to, da se ogrevanje stopnjuje s padanjem zunanje temperature. V nobenem primem pa si ne bomo mogli več privoščiti takšnega udobja, kot minula leta. Treba se bo sprijazniti z dejstvom, da je treba varčevati. Zatekanje k dodatnemu ogrevanju z električnimi grelnimi telesi pa ne samo, da ruši stabilizacijska prizadevanja, temveč je tudi prepovedano in kaznivo'. Torej sedaj nismo pripravljeni delati v prostorih, ki so za stopinjo ali dve hladnejši kot smo bili vajeni. Kaj bomo storili, če nam zmanjka mazuta, ko bo pritisnil pravi mraz? Kaj še vedno nočemo razumeti, da bo treba začeti drugače? Pa čeprav nas bo zeblo! Maks Menoni Posamezne temeljne organizacije imajo uvedeno dežurstvo v popoldanski izmeni. Naloga dežurnega je, da skrbi za normalni potek proizvodnje in stori vse potrebno za odpravo morebitnih zastojev v obratovanju. Ta reč je sama po sebi razumljiva in verjetno ekonomsko tudi opravičena, ker je drugače ne bi izvajali. Problem se pojavlja iz delovnega razmerja, ki obravnavajo delovni čas in počitek delavca. Po navadi delavec, ki je dežurni v popoldanski izmeni pred tem opravi svoje normalno delo v prvi izmeni. Se pravi, da delavec dela 16 ur dnevno. Po zakonu o delovnih razmerjih je temeljna organizacija dolžna zagotoviti vsakemu delavcu najmanj 12-urni počitek med dvema delovnima dnevoma. To pomeni, da dežurni delavec ima pravico priti v službo naslednjega dne ob 10. uri dopoldan, z ozirom na to, da se druga izmena konča ob 22. uri. V vsakem primeru, na ta dan delavec opravi 7—8 ur več kot bi moral glede na delovni koledar. Po 85. in 86. členu našega pravilnika o delovnih razmerjih v tem primeru ne gre za nadurno delo. Enako je po 79. in 80. členu zakona o delovnih razmerjih. Zakon dovoljuje prerazporeditev delovnega časa tako, da povprečna tedenska delovna obveza ne znaša več kot 42 ur. Glede na zelo stroga zakonska določila in neekonomičnost nadurnega dela bi bilo potrebno te ure obravnavati kot »ure v dobro«, se pravi, da delavec lahko koristi po domače povedano »uro za uro«, nima pa plačanih nadur. PRAVNA SLUŽBA Kdaj je nastal posnetek? TE2NJE ZA UREDITEV VHODA V DELOVNO DIMNIK V DO AGIS SMO »OPASALI« ORGANIZACIJO V RAJŠPOVI UL. 13 Z DODATNIMI VEZNIMI OBROČI Na lokaciji naše delovne organizacije v Rajšpovi ulici št. 13, to je za prostore večjega dela bivše delovne organizacije SIGME, imamo sedaj dva vhoda, od katerih je na enem uvedeno dežurstvo 24 ur, na drugem pa 8 ur dnevno. Poleg teh dveh vhodov pa se še uporablja prehod skozi vrata med skladiščem gotovih izdelkov in med prostori Orodjarne. Razpolagamo s podatki, da je na tem prostoru zaposlenih 61 delavcev TOZD Gumama, 27 delavcev TOZD Komerciala, 129 delavcev TOZD Kovinska obdelava, 80 delavcev TOZD Orodjarna in 21 delavcev TOZD Vzdrževanje, kakor tudi okrog 100 delavcev delovne skupnosti. Iz tega izhaja, da pretežno uporablja ta dva vhoda in še dodatni prehod okrog 418 delavcev. Vhod na Vegovi ulici je namenjen za vse prihode na delo in odhode delavcev z dela. Črna luknja, ki pa žal ni edina Iz zgoraj navedenega izhaja ugotovitev, da imamo za ta prostor preveč vhodnih in izhodnih mest, kar nujno narekuje zmanjšanje takih mest in je zato tako stanje nevzdržno. Bivša delovna organizacija SIGMA je imela dve vhodni mesti, to je na Rajšpovi ulici 13 in na Vegovi ulici. Vratarnica na Rajšpovi ulici 13 je bila odprta predvsem zaradi prehoda na prostore sedanje temeljne organizacije SERVIS MOTORNIH VOZIL. Že ob dogovarjanju o združitvi, posebej pa še ob fizični združitvi obeh prejšnjih delovnih organizacija SIGMA in TAP se kaže potreba po odprtju novega prehoda in namestitvi nove vratarnice na mestu med skladiščem gotovih izdelkov in prostori Orodjarne. Zamisel rešitve prihodov in odhodov je v tem, da se naj odpre ta prehod, s tem pa bi se naj zaprli obe prejšnji vratarnici. S tako rešitvijo se kažejo velike prednosti, saj je pričakovati, da se bo zaradi tega izboljšala delovna disciplina izhodov, slej ko prej pa se bo to pokazalo tudi na finančnem področju, saj bi glede na tako rešitev potrebovali enega varnostnika manj. Poleg navedb prednosti glede teženj novega prehoda med dvema deloma delovne organizacije se poraja vprašanje, zakaj ne pristopimo k rešitvi in zakaj s tem odlašamo že več kot sedem let, ker je kot na dlani, da do otvoritve tega vhoda mora priti. Do sedaj se1 je vedno zataknilo pri finančnih sredstvih, in rešitev tega primera prenašamo na naslednje, to je 1983. leto. Zadnji resnejši poskus rešitve tega primera se je odvijal v mesecu avgustu tega leta, ko je splošni sektor pripravil samoupravni sporazum o združitvi sredstev za premestitev vratarnice. Ta predlog je obravnaval poslovni odbor delovne organizacije, kateri ga je dal v potrditev delavskemu svetu tmeljnih organizacij GUMARNA, KOVINSKA OBDELAVA, KOMERCIALA, ORODJARNA in VZDRŽEVANJE, to je delavskim svetom, katerih delavci delajo na tem prostoru. Po tem času so bili spremenjeni predpisi, ki urejajo investicije, zato smo bili primorani odstopiti od te izvedbe še preden so posamezni delavski sveti sprejeli sklep o sprejemu tega samoupravnega sporazuma. Predračunska vrednost je bila 492.953.—• din. Zajemala pa je nakup in postavitev vratarnice z ustrezno elektro in telefonsko napeljavo ter napeljavo ogrevanja, nabavo in postavitev novih vrat, obnovo ograje skladišča orodjarskih jekel in postavitev dela nove ograje, ki bo ločila parkirišče od ostalega dela delovne organizacije. Kakor je že navedeno, je rešitev prenesena na naslednje leto in to investicijo tudi vnašamo v plan investicij v upanju, da bomo v prihodnjem letu imeli več poslovne sreče in navedeno problematiko tudi uredili, tako kot je zamišljena. Zavedamo se, da bo v bodočnosti tudi potrebno vložiti veliko vztrajnosti, da bomo dosegli izvajanje plana infrastrukture za industrijsko cono I, s čimer pa bomo tudi dosegli zaporo Rajšpove ulice in rešili veliko problematiko, ki jo ustvarja prehod javne ceste skozi našo delovno organizacijo. Alojz Šalamun Pri pregledu dimnika je bilo ugotovljeno, da so kot posledico temperaturnih1 razlik nastale na določenih mestih nevarne razpoke. Pa tudi lestev v notranjosti dimnika ni bila več varna saj so jo močno nagrizli agresivni plini, ki se nahajajo v dimu. Zato j$ bilo potrebno namestiti na zunanji strani dimnika novo lestev, celotni dimnik pa obdati z dodatnimi varnostnimi vezmi. Naš dimnik je visok 35 metrov in ne predstavlja delavcem samostojnega obrtnika Milčič Veljkota iz Srbije nobene ovire. V poletnih mesecih letošnjega leta so opravili isti delavci podobna remontna dela na najvišjem zidanem dimniku na Balkanu katerega lastnik je TGA Kidričevo. Le nekaj dni sta potrebovala dva delavca in dimnik bo zopet lahko kljuboval nekaj let času in služil svojemu namenu. Res pa je tudi, da bodo s časom morali biti remontni posegii vedno pogostejši. Čez kakšni dve leti ma primer ga bo potrebno od zgoraj nekaj metrov porušiti in obnoviti. Čas pač opravi svoje. In ko smo opazovali te delavce pri svojem delu, smoi lahko ugotovili, da jim je ta poklic v pravo veselje. Delo je delo. Pravi človek na pravem mestu. Pa ni težav. Maks Menoni Nevsakdanji prizor Jesenski in zimski vremenski pogoji so zavratni sovražniki varne vožnje ČE JE MEGLA, bomo — zmanjšali hitrost vožnje — prižgali tudi podnevi luči — bolj pazili na prometne znake — Ne bomo pa prehitevali in ne ustavljali na cesti, če to ni nujno KADAR JE POLEDICA, bomo — vozili z gumami, izdelanimi za take razmere — pazili na večjo varnostno razdaljo in na prehode — vozili s hitrostjo, s katero zanesljivo pravočasno ustavimo vozilo v primeru presenečenja — zavirali z enakomerno pojemajočo hitrostjo s postopnim prestavljanjem ročice v nižje prestave — Ne bomo pa prehitevali, če ni nujno, zavirali sunkovito in nenadoma spreminjali smeri vožnje V SNEGU bomo — opremili vozilo z zimskimi gumami ali z verigami — pogosteje upravljali vozilo pri vožnje s prestavami — ravnali previdno z zavorami, krmilom in uplinjačem — Ne bomo pa vozili prehitro in ne tvegali pri prehitevanju ČE DEŽUJE, bomo — zmanjšala hitrost vožnje — vključili brisalce za vetrobranska stekla — povečali varnostno razdaljo — v nalivu prižgali luči tudi podnevi — obzirni do pešcev, kolesarjev in mopedistov. — Ne bomo pa po nepotrebnem prehitro vozili in ne prehitevali SVP Inovator leta Letos je najvišje priznanje, ki ga podeljujemo v DO inovatorjem to je plaketo INOVATOR LETA v DO AGIS prejel Srečko HALADEA. Prepričan sem, da ni delavca, ki ga ne bi poznal, saj že dve in pol desetletji dela v istem oddelku. Brez dvoma lahko zagotovimo, da je Srečko dobesedno vrastel v delo in razvoj stiskalnic. In to so tudi glavni vzroki za visoko število inventivnih predlogov, ki jih je s področja stiskalnic predlagal. Naši praktikanti Samo Korpar, dijak 3. letnika gimnazije v Ptuju. Ne samo da je odličen dijak, tudi v športu ne zaostaja. Že več časa se aktivno ukvarja z rokometom. Nobenih težav ni pri povezovanju učenja s športom, nasprotno celo pogojeno je eno z drugim. Za zdaj razmišlja o študiju matematike sicer pa pravi, da bo čas prinesel svoje. Nataša Pulko, dijakinja 3. letnika gimnazije v Ptuju. Študij ji vsaj za zdaj ne dela težav, tako da ni pomislekov, da ne bi končala gimnazije. Prvo vprašanje se pojavi ko začne razmišljati kako bo, ko se bo morala odločiti, kje bo nadaljevala. Želja je, študij jezikov. Kakšne pa bodo možnosti pa je za zdaj še vprašanje. — Kaj je tisto kar vas vspod-buja k inovatorstvu? Če človek razmišlja, da noben izdelek ni tako popoln, da se ga ne bi dalo še izboljšati •—• spremeniti potem v istem mahu razmišlja kako to stvar spremeniti. Prepričan sem, da bi bil gospodarski položaj naše delovne organizacije in gospodarstva nasploh povsem drugačen— boljši, če bi vsak pri svojem delu razmišljal kako bi lahko delo opravil hitreje z manj stroški. Saj ugotavljamo, da so prav stroški tisti element, ki nam hudo bremenijo dohodek. Zavedati se moramo, da mi vsak pri svojem delu najbolj poznamo vse probleme, ki v zvezi z našim delom nastajajo. — Kje so po vašem mnenju vzroki za dokaj slabo inventivno dejavnost v naši DO? Menim, da je pri nas inventivna dejavnost spričo visokega števila prijavljenih predlogov dokaj dobro razvita. Še zdaleč pa še ne tako kot bi lahko bila ali pa še bolje rečeno bi morala biti. Glavni vzrok za odstopanje od prijave inventivnih predlogov je čas realizacije predloga. Če delavec nima možnosti, da bi svoj predlog sam preizkusil in s tem o upravičenosti in koristnosti prepričal sebe in druge je čas, ko to storijo drugi predolg. Največkrat tako dolg da izgubi na aktualnosti. Še tako na videz skromen predlog lahko v sebi skriva ogromne prihranke in prav zato bi kazalo tudi vsakega s čimmanjšimi stroški tudi proučiti in v čimkrajšem času sprovesti v življenje. Mislim, da nagrada, ki jo prej-meš ob realizaciji nekega koristnega predloga ali inovacij ni tista prava stimulacija, ki bi pogojevala povišanje števila inventivnih predlogov. Mene osebno nikoli ni stimulirala denarna plat neke inovacije ampak lažje in hitrejše delo seveda s čim manjšimi stroški. Najbrž bomo morali vsi skupaj posvetiti veliko več pozornosti inventivni dejavnosti. Dejstvo, da živimo v obdobju znanstveno tehnološke revolucije, ki narekuje hitre in konkretne spremembe v tehnologiji, surovinah, tehnologiji, na področju organiziranja i:n upravljanja nam to narekuje. Maks Menoni Informiranju v OZD dati več poudarka Na pobudo Odbora republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije za obveščanje in politično propagando je bil 10. in 11. decembra v Mariboru organiziran razgovor vseh, ki se v OZD poklicno ali nepoklicno ukvarjajo z organiziranjem informiranja torej tudi s sindikalnimi funkcionarji. Iz naše DO so se poleg organizatorja obveščanja seminarja udeležili predsedniki 00 sindikata po TOZD in DSSS ter 10 konference sindikata DO. Danes lahko ugotovimo, da so takšne oblike posvetov zelo zanimivi in koristni, saj se na enem samem mestu sreča veliko izkušenj. Izkušnje pa so tisti element, ki nam manjka. Posveta se je udeležil med drugimi tudi Marjan Orožen, predsednik slovenskih sindikatov, ki je govoril o aktualnih nalogah sindikata v OZD in vlogi informiranja pri tem. Podrobneje bomo o tem srečanju poročali v januarski številki našega glasila. Maks Menoni Kako doživljaš delovno prakso? »Čeprav sem pri vas le kratek čas sem se že vživel v ritem življenja ki ga narekuje proizvodnja. Delam v TOZD Kovinska obdelava in sicer se selim iz oddelka v oddelek kar se mi zdi čisto prav. Želel bi spoznati čim-več proizvodnega procesa. Mislim, da bi se moral vsak študent ne glede na smer študija seznaniti s proizvodnimi težavami. To pomeni, da bi čas prakse lahko bil daljši. Predmet STM mi sicer daje osnove teoretičnega znanja samoupravljanja vendar pa je doživljanje tega na mestu samem kjer to samoupravljanje živi čisto kaj drugega. Tu lahko globlje spoznaš vsebino samoupravljanja. Moji prvi vtisi o sredini kjer opravljam prakso so pozitivni. Vsak po svoje vlaga svoje moč' v izpolnjevanje nalog. Nekaj oni sem šele tu pa lanko trdim, aa me spremlja občutek, kot, aa sem tui že dolgo. Lepo sem bil sprejet, čeprav me le bilo malo strah, kako bo. Prepričan sem, da bom v bodoče lahko bolj cenil delavce in njihovo delo za strojem«. Kakšni so tvoji prvi vtisi, ki si jih ustvarila na delovni praksi v naši delovni organizaciji? »Na redni praksi sem šele nekaj dni tako, da si dokončnega vtisa še nisem ustvarila. Res pa je, da je v TOZD Kovinska obdelava kjer opravljam; prakso delovno vzdušje. V glavnem, to kar doživljam sedaj pri vas sem si tudi predstavljala že prej. V šoli Dri predmetu STM nas teoretično seznanijo s vsebino samoupravljanja in vseh vsporednih težavah tako, da sedaj osvojeno teonijo samo dopolnjujem s spoznanji iz prakse. Menim, da praktikanti v dneh prakse pridobimo določeno znanje o delovanju TOZD v praksi. To znanje je tem bogatejše čim več se praktikant seli iz ene delovne sredine v drugo. Mogoče sem se preveč bala kako bom v DO sprejeta. Sedaj >ahko samo' ugotovim, da je bil '