• .. T- »J ' p?. THE OLDEST and most popular slovenian newspaper IN UNITED STATES OF. ^merica. amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. GESLO: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU, — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO. = NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ, PRILJUBLJEN SLOVENSKI list y združenih drŽavah ameriških, 5TEV. (No.) 132. Sporazum z Belgijo dosežen. CHICAGO, ILL., PETEK, 21. AVGUSTA — FRIDAY, AUGUST 21, 1925. LETNIK XXXIV. ZASTOPNIKI BELGIJE IN ZDR. DRŽAV SO SE SPORAZ. UMELI, KAJTI AMERIŠKA VLADA JE STAVILA LAHKO IZVEDLJIVE POGOJE. Washington. — Konečno se jo dosegel sporazum med a-meriško tozadevno komisijo in zastopniki belgijske vlade v pogajanjih za poravnavo dolga, ki ga dolguje Belgija Stricu Samu. Zastopniki naše vlade so sta-\ili Belgiji tako lahke pogoje, da je do sporazuma moralo priti. Veliko je popustila naša vlada s tem, da ne bo potreba Belgiji plačati nobenih obresti za posojila, ki ga je dobila med vojno. Vojni dolg Belgije znaša 9171,780,000. Ta znesek, kakor je navedeno v pogodbi mora Belgija plačati Zdr. državam v teku 62. letih. Prvih šest let ji iie bo treba veliko RAZSTRELBA NA IZLET: NIŠKEM PARNIKU. JAHTA OPREMLJENA Z RADIJO RAZPOŠILJALNIM APARATOM. Slika nam kaže 39 Čevljev dolgo jah- f ■■ ■■ ""wiwhhhhnunu-n^ to, katero je lastnik Douglas Rigney iz New Yorka opremil z radio razpo-šiljalnim aparatom, da zamore pošiljati poročila o rezultatu tekme z motornimi čolni. i Dva in trideset mrtvih nad sto več ali manj poškodovanih, ko Je nastala na izletniškem parniku razstrelba kotla. Newport, R. I. — V sredo zjutraj je nastala na izletniš-jkenr parniku Macknic razstrelim kotla, ko se je nahajal s par 'sto izletniki v Narragansett zalivu. Parni k se je vračal iz New- " porta proti Pawtucket, ko se je PROTI VLADI PAINLEVEA.' j slišal strašanski pok v spod- Pariz. — Na socialističnem! i njem delu. Naenkrat je bilo kongresu, kateremu je predse KRIŽEM SVETA. plačevati. Dne 15. junija 1926 |vf fa,vit.° v ?0st! di™' para j^oval Leon Blum poteče rok za prvo odplačilo, i^f1 12 odprtin katere so|da nastale po razstrelbi. Nesreča so sklenili, — Washington. — McMilla-nova polarna ekspedicija naj-brže ne bo nadaljevala z raziskovanjem po novo odkriti zemlji za to leto. — Lovere, Italija. — V tovarni streljiva v Ponte Barcot-to je nastala eksplozija, ki je napravila veliko strahu daleč na okrog. Tri osebe so dobile težke poškode, en del tovarne je razdejan. En kos patrone je padel v neko hišo in prebil posteljo, na kateri je spalo neko dete, ki pa je ostalo nepoškodovano. — Dunaj. — Od tukaj poročajo, da so se zbrali skupaj dve skupini ruskih prostovoljcev, ki pojdejo na pomoč Rifi-jancem in so baje že na potu proti Maroku. Prostovoljce je j izvežbal ruski general Smulski. — Kansas City, Mo. — Ju-Wilkersbarre, Pa. — Tukaj nios G. Groves, znan pod ime- , 'se je sestavil odbor, ki si je na. nom "kralj krompirja v Kan-1 Iz neodrešene domovine. DR. RYBAR O ITALIJANSKO-JUGOSLOVANSKIH ... KONVENCIJAH. — JUGOSLOVANSKE NARODNE PRA. VICE NA REKI. — DRUGE ZANIMIVE VESTI. O fireški konferenc!. "Giornale dTtalia'' prinaša pogovor svojega poročevalca z dr. Rybarem, predsednikom jugoslovanske delegacije na fireški konferenci, o pravkar podpisanih nettunskih pogodbah. Dr. Rybar je izjavil, da hrvatsko in slovensko zaledje Reke in Trsta teži naravno za razvojem lastnih narodnih pri- ohranil še mnogo let! -o Tudi "Pucki Prijatelj" zaplenjen. Tržaški prefekt je odredil zaplembo "Pučkega Prijatelja" zaradi članka: "V premišljan-je oblastem." Promocije. Za doktorja prava na uni- , Ho-- i L, • verzi v Padovi je promoviral stanisc. Spričo danih pogojev, gtanko guc _ H Na bolonjski univerzi je promoviral za dok- G1BANJE PROTI STAVKI. in sicer v znesku §1,000,000. Vsako leto se pa stopnjema od-pfu ilna svota zviša tako, da bo plačala v letu 1932. $2,900,-000, in sicer to vsoto bo plačevala Belgija Zdr. državam do leta 1987. Pripoznati se mora, da so to v resnici lahki pogoji za Belgijo. Zastopniki naše vlade po se zavedali ko so stavili te pogoje, koliko je Belgija pretrpela v času, ko je prosila za to posojilo. Takrat so Nemci, ne meneč se za Belgije vdrli v njeno ozemlje' in napravili velikansko škodo. Povojni dolg Belgije Zdr. državam pa znaša $246,000,-000, kateri tudi mora biti poravnan v 62. letih. Na to vsoto bo plačala Belgija po desetih letih po odst. obresti. Prvo leto bo plačala povojnega dolga obresti in na glavnico $2,-840,000, nadalje stopnjema vsako leto nekoliko več, da bo zneslo letno odplačilo $9,722,- se je dogodila, ko je bil parnik bas nasproti postaje mornariš-jkoga vežbališča, v bližini je tu-jdi bolnišnica. ! Kapitan parnika, Thomas McVey je takoj dajal signale j za pomoč, par sto mornarjev je tudi radi tega, ker se ni pred- podjetnike v krajih kjer se ženjstvu je tukal umrl kot bo-koplje trdi premog, da bi se u- gataš. Star je bil 66 let, zapu- ne bodo podpirali vlado napotiti trgovce in sas," ki je bil v mladosti v su- Painlevea, radi njegovega stališča, ki ga zavzema v Maroko. Ker pa ne bo do oktobra I deleži,i seje' nobene ,seje državnega zbora, j razPravljalo, bo gotovo že ta čas, kakor upa premier Painleve vojna v Maroko končana. Nasprotovanje r- pa bo šel del jugoslovanskega prometa, vsekakor preko Reke ' . _ , . ~ • i i i • torja prava Josko Jakoncic. to pa v razmerju, kakor bo 1 našel tamkaj zase ugodne razmere ali pa ovire. Za uspešno gospodarsko sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo so naj-sredstva dobro blago, in iskrenost v na kateri bi se kako preprečiti stil je veliko premoženje. — Rim. — Dokončali so de- j primerne cene trgovskih odnošajih. Kar se ti-j Če Zadra, so se vprašanja nje-J govega prometa z zaledjem j i rešila v Santi Marghereti; v, nettunskiH konvencijah so sei ^^^^ Neke obe stranki zopet do pogajanj. ,n Južno Ameriko, tako je se- koče bodo vgekakor ostal ker leg njega je — upa, da se bo seje ude- daj med obema državama di ------ — nameravano stavko in privesti lo polaganja kabla med Italijo ,iz postaje je takoj poskakalo v (čolne in od veslalo na kraj ne-'sreče, kjer so nudili prvo pomoč. Le malo je bilo žrtev takoj ko je nastala eksplozija, večina je umrla pozneje na 1 ~i zarobljenih opeklinah proteste male 0 , _ Senator Jesse Metcalf iz; Rhode Island je ravno za časa nesreče s svojo jahto plul mimo, takoj je rešil dva moška, ki sta -skočila s ponesrečenega parnika v vodo, nato pa je oddal svojo jahto mornariški o-blasti v reševalne svrhe. Na parniku je bilo vsega skupaj 650 potnikov, večina Iožilo poslanski zbornici rovnih pogojev Krimu. Odbor ležilo par sto podjetnikov in mj !trgovcev. Stavka se ima začeti jI. sept., če se ne prepreči. VELIKA ŠKODA PO NEVIHTI. «; KITAJCI NAPADU AMERIKANCA. Po nekaterih krajih države Illinois je padala debela toča, ki je začasno shladila ozračje a napravila veliko škodo. Macomb, III. — Po srednjem zapadu je vladala že nekaj Časa huda vročina, katero pa je Kitajski vojaki so aretirali a-meriskega zdravnika in ga pretepli, ker so našli pri njemu revolver. rektna zveza. Dolgost khbla je 8000 milj. — Pola, Italija. — Poročnik Vittorio Consolini in njegov pilot Di Giovanni sta bila,smrtno ponesrečenena, ko je nastal vihar in sta zgubila kontrolo nad letalom, ki je treščilo na zemljo. — Chicago, 111. — Na 5331 se ne sme pozabiti, da ležita j med Zadrom in zaledjem politična in carinska meja. Pravice italijanske manjšine v Dalmaciji so sedaj jasno določene. Narodnomanjšinske pravice. "Piccolo'' in drugi italijanski listi se že nekaj dni pečajo z narodnomanjšinskimi pravicami, ki jih nettunska pogodba Jugoslaviji na Reki. S. Corpron, zdravnik, ki je do- STRAŠNO NEURJE PO ZE- deljen Union of Christian Mis-' ,, i priznava \\ entworth ave. so našli v sobi XT , , . , . . ... , , , , , .Na dve strani tolčejo: po eni na postelji trupla dveh stano- . , „ . .„... ,. , :' . , , plati hočejo opravičiti Mussoli- valcev, ki sta skupno postala j .. . . . r . ... . „ „ „ , . , ,i u T mjevo vlado pred Italijani, ces žrtvi strupenega alkohola. , f • - , da je z narodnimi koncesijami Jugoslovanom na Reki Novice iz dežele. Sv. Lucija. — Dne 23. julija se je zgodila velika nesreča. Na Kozmericah je ubila razst-relivna cev — ostanek iz vojne fronte — občeznanega zidarskega mojstra Valentina Štru-kla iz Modrec pri sv. Luciji. Mož je cev našel in jo hotel zravnati. Naenkrat eksplodira in silno razmesari moža. Pobil tudi močno ranjen Jožef Tušar iz Cerknega, prepeljan je bil v goriško bolnišnico. — Plave. V nedeljo dne 19. m. m. se-je tukaj poročil g. Boris Simons iz Prage z gospico Pepco Bucik-Mau-rič. — Ponikve. Dne 15. m. m. je izbruhnil požar v poslopju Teodorja Kranjca v Zagomil-ci štev. 80. Uničil mu je hišo in prizidani hlev. Rešili so le ži- žensk in otrok. Veliko jih je i začasno "rekinil* nevihta s to-'Si°n Societies- katera ima SVO"! d razstrelbi AnJil. v1™' ki Je si"r ohladila ozračje, J° Postajo v Luchow, Aiuvei so se zoD-nili Z L » Bila je usodepolna za rodo- ok''aJu Je bil vržc'n v in ,iin tmii,,-* vitna polja. Nevihta je zavzela *«van od kitajskih vojakov, takoj po vodo, da 000 Val- hn npVnVn v InafotfH tera Je tolikim usodepolna. %ILIia H 000 kar bo nekako v enajstih Takoj je ^ obvePščeno: obseg pnbhžno 100 milj, .1 zdravniško osobje in redeči tere sredlšče Je bil° nekako v križ, kateri je na trgu postavil šotor za silo, kamor so dona.' šali ranjence, več od njih je bodisi glede na trgovino, kaJ med, potj(? umrI°" Nekatera kor tudi na faluto. tI'uPIa 80 1)lia tako opečena, Da je prišlo do konečnega'da J!h Je blI° komaJ za »po-sporazuma je veliko pripomo- znartl* krpa LEZNEM OKROŽJU V MINNESOTI. Ameriška komisija se je pri sklepanju pogodbe ozirala na splošno stališče belgijske države, katero ni eno najboljših,'sal1 ranJence> ker so našli pri njemu revolver, katerega je nosil pri sebi za bližini mest Blandsville in Col- slučaJ napada od banditov. Chester. Omenjena mesta sta! Zdravniku so zvezali na hrbtu silno prizadeta, škoda je ve- roke' nakar s<> K* £nali PO ulici zagotovila enake pravice Italijanom v Dalmaciji; po drugi plati pa napol proseč napol grozeč zaklinjajo Jugoslovane, naj ne goje nikakih nakan ; proti italijanskemu značaju Reke. Ta značaj je bil seveda . j vino in nekaj oprave, škoda je velika. — Batuje. V tukajšno župnišče so udrli tatovi. Opremljeni so bili z vsakovrstnim vlomilnim orodjem, preplezali zid in vlomili skozi okno kuhinje. Ker niso našli nič denarja so se najedli in napili. To je že tretji vlom v župnišče. -o- lika. kot razbojnika, njegova oble- Poškodovanih je mnogo pošlo- ze]o problematičen in Italijani Iz države Iowa, in sicer ju- ka bila vsa raztrgana, govshodno tudi poročajo o Prosil je, naj mu pustijo, da Nan. pij, toča pobila šipe po ok nih in po farmah je pobite več živine in perutnine. Chisholm, Minn. — Strašno neurje je prihrulo v noči med jpondeljkom in torkom na veai dobro vedo, zakaj se prav ob sedanjem položaju Reke tako tresejoi zanj. Življenje se seveda za ta njihov strah ne bo z_ menilo in tudi ne za točno opredeljene omejitve v pisanih pogodbah priznanih pravic in veliko fela konferenca ameriške komisije s predsednikom Coolid-gem. ŽENA ZABODLA MOŽA V SRCE. Chicago, 111. — Pač Ijubez-njiva soproga je Mrs. Mary Kuma, stara 42 let, živeča na 1856 West 18. cesti. Ko je prišel nje soprog zvečer domu od dela je zahteval večerjo. Ženica se pa je malo navlekla ta "kratkiga," se je začela s možem nnmesto večerje — prepirati. Beseda je prinesla besedo, mož utrujen od dela — žena "fajhtna" od "šriopca" pograbi nož in ga zasadi možu. v srce, da je bil na mestu mrtev. Ženo so aretirali, s prva je tajila, potem pa priznala, in sicer, da je storila v pijanosti. Hčerka, stara 14 let je bila ta čas v kine, drugih otrok nimata. -o—r- — Los Angeles, Calif. — Mrs. M. Bellis, stara 60 let, je upadla po stopnjicah, a se le malo poškodovala, njena prijateljica pa videvši nezgodo se je tako prestrašila, da je na mestu umrla. strašanski nevihti in škodi, kij^ brzojavil konzulu v gt Louis CQUnt v tukajšnem p r 6t n >e Da io ie nanravila toča Wki mi king, kar mu seveda niso dovo- , . .. P°Jae poi naprej. <^e pa jo je napravila toča. Neki mi-|..._ višjega mestu Je Vlhar naredl1. vellko hočejo Italijani za vsako ceno Vzrok nesreče je bila na kotlu ; baš so kotel popravljan, pa ... . , , - 'Ibodo ni držala, tako je nastala ne- nitl ena m 0stala cela' škoda sreča, ki je prinesla toliko!^ cenjena naj 100,000. gorja. Dred odhod m mo vozeči osebni vlak je imel ,iH- Na Povelje nekega višjega ivljali, krpa pa "a eni strani Vse šipe P°bite- častnika so ga sPustiIi «a svo- VLADA NAJ KONTROLIRA BANKE. pa ceio na Poročilo pravi, da so v Topeko cvrli jajca na solncu, in sicer Pariz. — Tukaj se še vedno na tracnicah poulične železni-nadaljuje stavka bančnih u- ce. radnikov. Uradniki so obvestili Silno je tudi prizadeto Mur-vlado, da se povrnejo takoj physboro, 111., katero je trpe- Dr. Corpron je sloveči V Kansas City je prilezlo ži- cialist za bolezni na očeh, novo srebro da točke 102, v Em- su in £rlu-poria, Kans., pa celo na 106. -° naliv s točo, katera je razbijala šipe okna, uničevala poljske in vrtne pridelke. Materialna škoda je zelo velika. Mnogo poslopij je težko poškodovanih. Več hiš, hlevov in drugih poslopij je brez strehe, katere je San Juan, Porto Rico. — V razdejal ali odenesel siloviti !sredo jutro so na otoku Porto vihar. Med nalivi je tresklalo Rico čutili silni potresni sunek, in grmelo, da je zgledalo, ka- materialno škodo. Bil je silovit] izkijučn0 italijansko Reko, jo POTRES V PORTO RICO. nazaj na delo, akot prevzame vlada kontrolo nad bankami. Stavka traja že en mesec, vseh stavkajočih je 25,000, kajti pariškim so se pridružili tudi uradniki nekaterih zunanjih bank. -o- AVTOMOBILSKA NESREČA. Fond du Lac, Wis. — Tukaj so se nahajali z avto neki izletniki iz Chicago. Voznik av-toja je bil Tom Ferrell, poleg njega a"e bila njegova soproga, v zadnjem sedežu so pa bile še tri ženske. Ferrell je hitro vozil in zgubil kontrolo, nakar so se vsi skupaj prekucnili preko šest čevljev visokega nasipa. Dve ženski sta smrtno poškodovani, ostali pa l_e lahko. lo veliko škodo že v spomladi Iz Paris, 111. tudi škodi, povzročeni strela je udarila v več poslopij. OGENJ V HARRISBURG, ILL. Izbruhnil je ogenj v poslopju zdravnika C. B. Hart-a, ki je vpepelil poslopje in hlev, škoda je cenjena na $10,000. -o- ZAVEZNIKI ZAPUŠČAJO DUSSELDORF. ki je trajal dve minuti. Tudi popoldan se je treslo, vendar ne poročajo o človeških žrtvah, poročajo o tudi materialna škoda je ne-po nevihti, znatna a ljudstvo je vznemirjeno. Tozadevni aparati na chi-kaški univerzi so zaznamovali isti dan več potresnih sunkov, središče njih je bilo okrog 4000 milj oddaljeno od Chicago. o-- * Dusseldorf, Nemčija. Francoski vojaki, ki so DOLŽNOST PILOTOV ZRAČNE POŠTE. kor sodnji dan. Znana Montgomery farma v bližini naše naselbine je zelo poškodovana. Vsa poslopja so brez strehe. Toča je pobila na farmi 15 puranov in kot se ču-je tudi par telet. Isto poročajo tudi drugi farmarji iz te okolice. Hibbing, Minn. — V noči med ponedeljekom in torkom je divjal tukaj velikanski vihar, ki je podiral hiše, ruval drevje in povzročil velikansko materialno škodo. Mnogim turistom, ki so taborili okrog raznih jezer je vihar odnesel Salt Lake City, Utah. — Pi-imeli loti zračne pošte po zapadu so do sedaj v rokah celo mesto, dobili povelje, da morajo med šotore in jih pustil brez strehe so se pričeli izseljevati proti poletom nad gozdovi vshodno j na silnih nalivih. Mnogi so ze-domu. Do malega vsa poslop- in zapadno dobro paziti na e- lo obtolčeni od toče. Brzojavne ventueine gozdne požare. in telefonične zveze so zelo -o--{razdejane in poškodovane po ja so ze spraznili, kar je v veliko veselje tamošnjim Nemcem. Zd&Z ŠIRITE AM. SLOVENCA, vsej tej okolici* končno tudi lahko imajo: za-pro naj jo popolnoma proti Jugoslaviji. Jugoslavija bi to brez vseh težav prenesla* kako bi bilo z Reko, naj premišljajo Italijani sami. -o- Uboj na Libušnjem. Dne 24. m. m. zvečer sta se na Libušnjem sporekla 19 letni Anton Cimpdič in 73 letni Anton Jug. Oba sta bila nekoliko vinjena ter sta si končno začela deliti zaušnice. Vmešal se je Cimpričev nečak, ki je sunil strica z nožem tako nesrečno, da mu je predrl srce. Stari Cimprič je na mestu izdihnil. o- Mašniški jubileji. Petindvajsetletnico mašniš-tva so obhajali dne 22. julija na Sv. gori naslednji gospodje: Batič Valentin, župnik v Pod-brdu, Ivan Franke, župnik v Cepovanu, Otilij Medveš, vika-rij na Ponikvah, Josip Milanič, kurat v Medani, Valentin Pire, župnik na Šentviški gori. Peter Šorli, profesor verouka v Ljubljani in P. Romuald O. F. M.— Srebrnomašnikon^ naše iskrene BOJ Z BANDITI. Chicago, 111. — V četrtek ju., tro sta dva policista na službenem pohodu zapazila, da hoče par banditov, črncev vlomiti v neko poslopje v južnem delu mesta. Policista stečeta takoj tja, a banditi ju sprejmejo a streli. Pričela se je gonja po ulicah, oba policaja sta bila težko ranjena. Na pomoč so prihiteli drugi policisti, katerim se je posrečilo enega ban-dita aretirati, drugi so pobegnili. < DENARNE P0ŠILJATVE V JUGOSLAVIJO. ITALIJO. AYSTRIJO, ITD. Naša banka ima svoje lastne zrtti s pošto in zanesljivimi bankami « starem krajn in naie pošiljatre BCKjUb stavljene prejemniku na dom ali zadnjo poito točno in brez vsakeH odbitka. Naie cene za poiiljke ▼ dinarjih ia It rah so bile včeraj sledeče: Skmmo a poštnino: 500 — Din. 1.000 — Din..... .... $ 19.05 2.500 — Din..... .... $ 47.50 5,000 — Din..... _____ $ 94.50 10,000 — Din..... 100 — Lir 200 — Lir 500 — Lir 1,000 — Lir Pri pošiljatvah nad 10.000 Din. a* nad 2,000 Lir poseben popust. Ker se cena denarja cesto krat nja, dostikrat docela nepričakoi je absolutno nemogoče določiti vnaprej. Zato ae pošiljatve naksi«|# po cenah onega dne. ko mi aprejm#* mo denar. DOLARJE POŠILJAMO MI TUBI V JUGOSLAVIJO IN SICER PG POSTI KAKOR TUDI BRZOJAV. NO. Vse oošMjatve naslov!.« na—SLO* VENSKO BANKO / ZAKRAjSEK * CEŠAREK čestitke z željo," da ti jih Bog; y^ ST., NEW YORK CITY "AMERIKANSKI SLOVENEC Amerikanski Slovenec PRVI IN NAJSTAREJŠI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Ustanovljen leta 1891. The first and the oldest Slovenian Newspaper iq America Established 1891. Izhaja vsaki torek, sredo, četrtek in petek razven dneva po prazniku. — Issued ivetj Tuesday, Wednesday, Thursday and Friday cxccpt the day after holiday. v „ „..__ — PUBLISHED BY —- Edinost Publishing Company 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILLINOIS Telephone: Canal 0098 Cene oglasom na zahtevo. — Advertising rates on application. NAROČNINA: Za Zedinjene države za celo leto..................$4.00 Za Zedinjene države za pol leta...................$2.00 Za Chicago, Kanada in Evropo za celo leto........$4.75 •* Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta.........$2.50 SUBSCRIPTION: For United States per year .......................$4.00 For United States per half year...................$2.00 " For Chicago, Canada and Europe per year........$4.75 '' For Chicago. Canada and Europe per half year____$2.50 Številka poleg Vašega naslova na listu znači do kedaj imate list plačan._ Obnovite naročnino točno, ker s tem veliko pomagate listu. Dopisi važnega pomena, ki se jih hoče imeti priobčene v gotovi številki, morajo biti doposlani na uredništvo pravočasno in morajo biti prejeti vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. Na dopise brez podpisa se ne ozira. "Entered as second class matter August 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879." Kdo je naprednjak in kdo nazadnjak? Slovenci smo kaplja v morju med drugimi narodi v Ameriki. Naša zgodovina je še kratka, vendar bogata zato kratko dobo, odkar naš rod stopa po ameriški grudi. Ko so slovenski delavci začeli prihajati pred *0-leti v to novo domovino je bilo marsikaj drugače, kakor je danes. To vemo, če pogledamo v zgodovino našega naroda v Ameriki. Kratka je naša zgodovina, a bogata. Poglejmo po slovenskih naselbinah, in videli bomo velikanske uspehe naših ljudi, ki so jih dosegli v teh par desetih letih. Naše slovenske naselbine krasijo lepe slovenske cerkve, šole, dvorane* itd. To so velikanski vidni uspehi. Še večji uspehi in najbogatejše vrednosti so pa uspehi, da je naše ljudstvo ostalo v mejah pravega katoliškega duha, da je ohranilo sebi in svoji deci najdražji slovenski biser: sv. vero in mili slovenski jezik. Da, ravno katoliški Slovenci imajo in nosijo te zasluge, da je med nami ostalo še ta del pravega slovenskega značaja, kar ga imamo. Uspehi tega požrtvovalnega dela so po takih naselbinah taki, da jih je in jih mora biti vsak pravi Slovenec vesel. Ljudje so 0jtali katoliški, slovenska mladina je vzgojena, kolikor se je pri teh razmerah dalo v pravem slovenskem in eminentno katoliškem duhu. Rezultati so taki, da smo jih katol. Slovenci veseli in ponosni na nje. Kako je pa v tem oziru v nasprotnem taboru ? Se ne spominjate možje in žene, ko se je, gradilo pred 25 in 30 leti po naših slovenskih naselbinah slovenske cerkve in farne šole, kako je bilo ? Samo poglejmo nazaj, pa bomo na jasnem. Ko so naše naselbine gradile svoje cerkve in šole ter prosile narod podpore, tedaj je bilo že na nogah tudi sovražno peklo naših narodnih odpadnikov. Kako je rogovil in blatil sv. vero, našo duhovščino, naše cerkve in šole pokojni Kondq s svojo umazano Glas Smrdobo. Kdo se ne spominja tega grdega satanskega početja in napadanja? Da, Konda je bil tisti, ki je zbiral okrog sebe sedanje urednike glasila narodne jednote. Zafrknik in Volek sta naredila svoje* skušnje v Kondatovi šoli. Tfega Slovenci ne smemo pozabiti. Kako so ti slovenski odpadniki, ti prodan? ljudje blatili nas katoliške Slovence, to vemo le tisti, ki se spominjamo na to. Letelo je na nas kamenje in polena, mnogi so omagali in padli nasprotni tabor, prodali svoje prepričanje in danes z nasprotniki tulijo žalostno volčjo himno po umazanem nasprotnem časopisju. ^ A pravi, v prepričanju neomajani, so vstrajali in vstrajajo še danes. Veselijo se svojih rezultatov in uspehov. Ponosni so na svoje velike žrtve, ki so jih utrpeli pri temi delu, zakaj sad njih težavnega dela je sladak, in sladko ga je uživati. To vedo vsi pravi katoličani. Naše naselbine krasijo lepe slovenske cerkve, slovenske šole. Slovenski katoliški stariši imajo pred seboj lepo v katoliškem duhu vzgojeno mladino. To so vzori pravih slovenskih vernih sinov in hčera. Sadovi prave poštene in vzorne slovenske vzgoje. Stariši sedaj vidijo, da niso žrtvovali za svoje lastno kri zastonj. Dobro vzgojeni sinovi in hčere jim to na stara leta povračujejo. In kaj je veselje, če ne to ? Ali je med nasprotniki tudi tako? Ali je med onimi, ki so nas in še sedaj zmerjajo z nazad-njaki in omejenci tudi tako? Mi smo bili v njih ocen nazad- Duh v Kentervilu. wwmm ... mmwm Angleška pravljica. Spisal O. Wilde. f Ko je duh dosegel malo skrivno sobo v levem grajskem krilu, se je popolnoma zmučen naslonil na steno, da pride do sape in si je skušal svoj položaj razjasniti. Še nikdar ga niso v njegovem sijajnem in neprestanem delovanju skozi tristo let tako surovo razžalili. Mislil je na vojvodinjo-mater, ki je zagledavši ga dobila, krče, ko je v svojih čipkah in diamantih stala pred ogledalom ; na štiri hišn^, ki so postale histerične, samo\ ko se jim je v neki nezasedeni sobi skozi zastorje nasmehljal; na župnika, kateremu je neko noč ugasnil luč, ko je le-ta pozno šel iz knjižnice in ki ga je od tedaj stalno radi živčnih napadov zdravil gospod Viliarn Gul; na staro gospo, ki se je zbudila neko jutro* ter zagledala okostnjak, ki je sedel na njenem naslonjaču pri peči ter bral iz svojega dnevnika in je morala nato ostati radi vnetja njaki, sami so se postavljali na naprednjaški tron in vpili, da mi smo zaslepljeni, itd. Poglejmo, kakšen je sad njih dela? Po naselbinah, kjer ni slov. cerkve in šole, kakšno je življenje? Ali nasprotniki tudi uživajo take' sadove, kot jih naši katoliški stariši ? — Kaj še. Ce greste po naselbinah pa pridete v take hiše, na mizi zagledate kopico nasprotnega časopisja, pa prašate že priletno ženo, ali pa'moža, kako je? V marsikaterem slučaju boste dobili odgovor: slabo. Zakaj? Sam-a sem, sam sem, itd. S kletvijo in pridušanjem se začno spominjati časov, kako jo je mož pustil, kako ga je žena pustila^ itd. In kje so otroci, po-tepli so se in ne vedo, kje so. — Pa to ni nič pretiranega. To so sadovi njih brezverstva. Take razmere so marsikje. In kljub temu pridejo frakarji z Lawndale in Cortlandta pa trobijo, da smo katoliški Slovenci nazadnjaki!? Danes po tridesetih letih govore jasni dokazi, kdo je nazadnjak in kdo naprednjak! V Clevelandu so začeli, to je oni, ki ne dajo za najvzor-nejšo slovensko katoliško šolo v Clevelandu nič, ustanavljati svojo lastno slovensko šolo, ločeno od cerkve. Tudi chicaški rdečkarji govore o slov. brezverski šoli. Nič nimamo proti' temu. Vsa čast mu, kdor skrbi na en ali drugi način, da se naš slovenski jezik ohrani naši mladini. Ampak nakar hočemo pokazati je to, da med temi je precej onih svobodomiselcev, ki so pred leti lajali na katoliške Slovence, da smo nazadnjaki, ker smo gradili slovenske cerkve in slovenske šole. Danes pa je prišel čas, ko lahko uvidijo, če so kaj pravični, kdo je v resnici nazadnjak! Katoliški Slovenci, katere so proglašali nekateri narodnjaki in mednarodnjaki za nazadnjake, so gradili in ustanavljali slovenske šole že pred 25 in več leti. Razvpiti slovenski na. prednjaki pa še le po 30 letih prihajajo do spoznanja, da je treba slovenski mladini slovenskih šol. S tem naši "prosvitljeni naprednjaki," sami priznavajo, da je resnica ravno nasprotno, da so v tem oziru sami največji nazadnjaki in da so v istem Času, ko smo mi napredovali narodno in socialno, sami radikalno rakali v svoje nazajnaprednjaštvo! Za nas katoliške Slovence je pa to največje zadoščenje, katerega nam hote ali nehote naši narodni in verski odpadniki sami dajejo. Sedaj vidimo bolj kot kedaj, da smo na pravi poti in da le n&ša pot, je prava in resnična pot napredka za zboljšanje narodnega in socialnega življenja. To nam pričajo in jasno govore rezultati dobrega in slabega dela med nami ameriškimi Slovenci! j. j. Hibbing, Minn. Tukaj sta se poročila zadnji ponedeljek ženin J. Ayette z nevesto Mary Povše. Ženin je Amerikanec, nevesta pa slovenska hči ugledne družine Mr. in Mrs. John Povše. Priča sta bila sestra ženina Rose Ayette in brat neveste Jakob Povše. Poroka se je vršila v cerkvi Presv. Zakramenta v priporočam, da vsak po svoji moči podpira akcijo za novo cerkev in pomaga. G. Župnik se mnogo trudi in so vredni vsega zaupanja. Nihče naj ne posluša nasprotnikov, ki so za sami prepir v naselbini. Drugič še kaj v tem zmislu. Danes imam za povedati še eno novico, ki je sicer že stara skoro mm Bilo je pred kakimi trčmi leti nekje na zapadu . Suhaški agentje so dalj časa opazovali nekega Hrvata, ki sq je takole tem mestu. Po poroki se je vr- obJavljena v nobenem listu, a šilo kratko a veselo ženitovan- J"e zel° P01TOnljiva" Tiče se je v krogu domačih sorodnikov namreč naših podpornih orga-in prijateljev. Popoldne pa sta nizacij. Mogoče bo kedo rekel se poročenca odpeljala na že- ne Praskaj se tam, kjer. te ne nitovanjsko potovanje proti St. ;srbi- Pa kaJ bi Pa bil° Y1 ,se Paulu in Minneapolisu. Mla- i kedaj ? GotovO se še- spominja- en mesec, pa» vendar še ni bila od časa do časa napil močne vodke, da ger je potem kar trgalo po nogah. • Nekega dne gredo za njim in res našli so d emu paru obilo sreče v novem zakonskem stanu! steklenico močne vodke v nje. govern stanovanju. Hrvat se je moral sprijazniti s postavo, ki je zahtevala: v mojem imenu si povabljen, da greš z menoj! "Pa ajdimo!" je dejal Hrvat. Drugi dan je bil priveden pred sodnika. Sodnik ga je začel ostro vpraševati to in ono, a Hrvat ni znal angleškega je- te, koliko je bilo pisanja o gotovem združenju in to seveda |vse v korist jednote, ki zlorabi Zadnjo nedeljo je bil tukaj ime narodna. Koliko je pri pogreb Franka Dolenc, starega tem trpela jSKJ., in vendar 4aslet, ki je umrl zadnji teden smo se enkrat otresli te more na svojem domu v Utica Loc- združenja, sicer pa lahko to še ation, kjer je bil zaposljen dol- kedaj oživL Zato naj tukaj o-[zika, zato je rekel: ko bi ja go vrsto let v tamošnjem rud- menim kaj ima članstvo od te- znal, Sta sudac divani, ja bi mu niku. Pokopan je bil cerkveno ga namreč od združenja. Goto-'odgovoril......" iz cerkve Brezmadežnega Spo- VQ> ako bi priklopljeno članstJ Sodnik je s pomočjo nekega cetja na Maple Hill pokopali- VQ samQ molčalo in plačevalo1 policaja poljske narodnosti iz. >ce. Pokojniku naj sveti večna mesečne prispevke, bi bilo vse' tisnil iz njega, da ima nekega luc in-Bog mu podeli mir in dobro Pa smo navihani tudi, prijatelja Hrvata , ki zna an. po °J • katoličani, da poleg dolžnosti gleško. Poslali so torej po nje- hočemo tudi malo pravice, a govega prijatelja, da bi tolma-ravno to, pa nekaterim rdeč- čil med sodnikom in obtože-karjem na noben način ne gre nim Hrvatom. * je dogodilo' Ko pride njegov prijatelj na Springsu,Uodnijo se mu obtoženi naje priKiopljen član katol. smehne v pozdrav in reče: Poročevalec. Trimountain, Mich. Za poročati imam žalostno novico, da je preminula Vaša naročnica Katarina Mundjak. Umrla pr tja. Pokojna je bila dobrodušna, in obenem vzorna katoliška žena. Hodila je redno h službam božjim, prejemala sv. zakramente, pomagala pri cerkvenih prireditvah in vedno rada podpirala katoliško časopisje. Waultegan—North Chicago, 111. Dne 6. septembra bo velik praznik za naše društvo sv. Jožefa ; ta dan namreč obhaja to društvo 25 letnico svojega obstanka. Pet in dvajset let se že člani in članice zbirajo pod zastavo društva sv. Jožefa v ve-' | selih in žalostnih sestankih. Pet in dvajset let že deli podporo in tolažbo v bolezni in nadlogah. Pet in dvajset let že briše solze vdovam in sirotam. Pet in dvajset let je dolga in težka doba v društvenem življenju. Boriti se ima z vsakovrstnimi zaprekami in težava- mi. Pregovor pravi, da zlato : se v ognju preizkusi. Tudi naše društvo sv. Jožefa je imelo v teh 25 letih hjude in viharne dneve. Parkrat so bili hudi in j ostri boji, ki so skušali društ-! vo uničiti, a kljub vsem bojem, 1 vsem težavam je društvo šlo krepko naprej po svoji začrtani poti. In danes? Danes, ko se ozira nazaj na svoje delovanje i 25 let, danes živi kot ena veli-' i ka srečna družina v miru, slogi in bratski ljubezni s svojimi 112 člani in članicami v obeh oddelkih. Društvo ima na razpolago tudi $5,900 (pet tisoč devet sto dolarjev), da pomaga svojemu članstvu v slučaju nesreče in bolezni. Da se pa ta veliki dan, to slavnost 25 letnice našega društva tudi primerno proslavi, so razni pododbori že pridno na delu. Kakor vsa znamenja kažejo, take slavnosti še ni bilo v naši tukajšnji naselbini Na to slavnost so vabljeni vsi, od blizu in daleč. Vabljeni .-o tudi prečastiti Father John Plevnik, župnik iz Jolieta in častni član našega društva. Vabljeni so vsi glavni uradniki K. S. K. Jednote, da ta dan prežive z nami in se z nami vesele. Natančni program slavnosti bo piiobčen v nadaljni izdaji Am. Slovenca. Z bratskim pozdravom za pripravljalni odbor, ' August Cepon, tajnik. -o- Zsi:" ŠIRITE AM. SLOVENCA. v glavo. Tiako se j pri trdnja\>A' Rock I I I I da je priklopljen č____ _______ lJluv,llllv , ... mrla je dne 15. augusta na prepričanja tajnik pri društ-j »Dobro, da si došel, ja teh Ifu. ^i^^ijineg^nebovze- vu še več imel je toliko ko- di ne urnem, šta divanijo, bo- rajže, da je celo pisal v njih gami ni jedan ti ne zna hrvat-glasilo, da ni lepo, da se toliko'sfci......»» sramoti članstvo, ki je katoliš-j Sodnik veli prijatelju obto. kega prepričanja. Seveda de- ženega: V prašajte, ga ali je on spotni urednik ni priobčil do- skuhal to žganje, ki so ga do-tičnega dopisa, kot pisan, pač bili suhaški agentje pri njemu, pa je prišlo drugače. Ker je že|ko so aretirali pijanega, imenovani filozof slučajno vj Prijatelj obtoženega se res-Blagi ženi naj sveti večna odboru jednote in tako je bil v'no obrne .h Hrvatu: "Ti Fran-!uč in naj spava v miru, dokler gl. uradu tako sta vredna j0, si li ti skuhal to rakijo, ki jo ne obudi angeljska tromba bratca potvorila nekam dotič- jo ima sudac tu pred sabo?'' poslednji dan. ni dopis in ko se je potem bra. Hrvat milo pogleda svojega Steve Mundjak, soprog, nil nazaj, je na društveni seji j prijatelja: "No, to se zna, da ——o--prečital lažljivo pretvorjeni sem jo jaz skuhal in kuhati jo Reliance, Wyo. spis in tako obtožil tajnika, da fe še više, a dragi moj nemoj Komaj pol ducata slovenskih zlorablja svoj firad. S tem je ti tega sudacu kazat, da me ne družin je tukaj in približno to- najbrže mislil, da bo on sam 'zatvori." liko starih samokuhov (peč- dobil tajništvo. Potem smo i-! larjev), kateri tvorimo tukaj- meti izredno sejo in že se je Kaj in kako je njegov prija- šno slovensko naselbino Reli-i veselil zmage znani rdečkar. |telj POtem "sudacu" povedal liance. Zato ni nič kaj poseb- Toda tajnik je bil previden in "kazal", pa tozadevni za-nih slovenskih novic za poroča- imel je prepis od dopisa, ki ga Plsnik ne omenja, ti od tukaj. Delamo slabo ko- ie prinesel seboj na sejo in ga maj po 1. do 3. dni na teden, prečital in tako porazil lažnji- Nekdo iz Clevelanda me Tako tudi po drugih naselbi- vega tožitelja. Ker pa tudi fi- prosi- da naJ vprašam new. nah v okolici Kock Springsa iozof hoče biti * jednotni urad- Vaškega. goflača Petra Zgago, in v Rock Springs samem ni nič nik. kar pa ni mogel doseči pri da naJ pove, ker ima tako sa. boljše v tem oziru. Drugega je pa tukaj marsi- starem se je domislil, da je imensko široka usta, kaj je Rock Springs velemesto zato- vendar še on dobrega naredil za ameriške Slovence. Na to ■ ■ , ■ ■ ™ Wrej se mora ustanoviti novo kaj novega, kakor da tamosnji ^ . s samimi stari J vprašanje bi se dalo lahko več j teče brada brez zob itd. Pred -td kratkim šc je poročal, češ ti klerikalci so samo za prepir. Tako bi se radi norčevali iz katoličanov. Vsem dobrim faranom pa čeprav s samimi ■ ■ ■ ■ mi društvi in tako se je tudi' odgovorov brez mazača Petra imenUJeJ,Q Ugodilo. Glavni urad je to svoJ zsage. To že, da je povzročil, ■jim oprodom izjemno dovolil.Ida njegova knjiga pisana v Tako sta danes dva društva slovenščini bila zaplenjena ra-narodne jednote. Kaj niso res|d| pohnjšljive in nespodobne napredni? Tako snubijo staro| pisave in pa to, da je vodil po članstvo, češ, tam so sami kle-; navodilih zahrbtnega Benedi-naprednjaki v, četa in ata Zeksitrja najbolj Fem, da znamo rečti p......far,'P°dle gonje proti nekaterim delavnim slovenskim duhovni. katoličani gradijo novo cerkev. Odpadniki, ki se san i sebe socialiste, pa v njih glasilu, katerega plačuje članstvo jednote katoličane!" napadajo. Tako je znani filozof storil to, ki se je že večkrat obregnil ob katoličane z otroč- , • . . ... .... nkalci, mi pa jinu izrazi: kako stan zenici Res dogodek, ki si ga je tre-'kom in lajikom, kar jih pomni ba zapomniti, ker gotovo bo zgodovina slovenskega naro-še prišlo združenje v pretres'da doma in na tujem. Sicer pa .. 0 . . v ' Peter za frakelj ta kratkega (Dalje na 3. strani.) j stori vse. možganov šest tednov v postelji; ko je ozdravela, pa je postala verna kristjanka in je vse zveze z znanim svobodomiselcem gospodom Volterjem pretrgala. Duh se je nadalje spomnil grozne noči, ko so hudobnega lorda Kentervila v njegovi sobi našli napol zadušenega s karofan-tom* v grlu in je vprav, preden je umrl, izpovedal, da je s pomočjo te karte ogoljufal Karla Foksa za 50,000 funtov šterlin-gov da mu je sedaj duh to karto zatlačil v grlo. * Vsi njegovi veliki čini so mu prišli v spomin, od osebnega "sluge, ki se je v cerkvi ustrelil, ko je zagledal zeleno roko, ki je trkala na šipo, do lepe gospodične Stutfild, ki je morala vedno nositi krog vratu črn žametast trak, da je zakrila sled petih prstov, ki so bili užgani v njeno belq kožo in ki se je končno v ribniku na koncu kraljeve poti utopila. Z navdušeno sebičnostjo pristnega umetnika se je v mislih prestavil V svoje najodličnejše vloge in se je bridko smehljal, ko je mislil na svoj zadnji nastop kot "rdeč" Ruben ali zadavljeni otrok," ali na svojo vlogo kot "orjak Gibeon, krvoses *To je igralna karta. iz bekslajškega močvirja" in na sijajni prizor, ko je na tennis-igrišču čisto preprosto 's svojimi lastnimi kostmi kegljal. In po j vsem tem pridejo ti ubogi moderni Ameri-j kanci, mu ponujajo Sunovo mazilo in mu J mečejo blazine v glavo! Tega ni mogoče zdržati! Tako še nikdar v svetovni zgodovini niso ravnali s kakšnim duhom. Zato je prisegel maščevanje in do jutra je ostal globoko v svoje misli zatopljen. III. Ko se je sešla drugo jutro družina Otis pri zajutreku, so naravno precej govorili o duhu. Poslanik Združenih držav je bil, Isamoposebi umevno, malo nervozen, da je bilo njegovo darilo tako prezirano. "Nikakor nisem imel namena," je izjavil, "duha kakarkoli osebno razžaliti, in moram reči, da že z ozirom na dolgo dobo njegovega bivanje v hiši ni vljudno obmetavanje z blazinami'* — vsekakor dobro * • mišljena pripomba, ob kateri sta se dvojčka — kakor moram žal priznati — spustila v glasem smeh. "Sicer pa,v je nadaljeval gospod Otis, "če na noben način ne bo hotel usporabljati Sunovega mazila, mu moramo odvzeti njegove verige; pri takem ropotu na hodniku je popolnoma nemogoče spati." Grajski stanovalci so vendar ostali ves teden nemoteni in edino, kar je vzbujalo njihovo pozornost, je bila stalna obnovitev krvavega madeža na tleh v knjižnici. To je bilo vsekakor čudno, zakaj vrata in okna so bila ponoči vedno trdno zaklenjena in zapahnjena. Tudi menjajoča se barva madeža je povzročala razna domnevanja. Zakaj včasih je bila mastnordeča, drugič zopet svetlikajoča se, ali tudi temnordeča, in ko je nekoči prišla družina k zajutreku, je bil madež svetlo, smaragdnozelen. Te barvne izprenrembe so seveda družbo zelo zabavale in vsak večer so že sklepali o tem stave. Edina, ki se ni zanimala ne za to, ne za ono šalo, je bila mala Virginij, ki je bila iz nekega nepoznanega vzroka vedno zelo potrta ob pogledu na krvavi madež, in oni dan, ko se je madež lesketal v smaragdni barvi, je začela grenko plakati. Drugi nastop duha je bil v nedeljo zvečer. Kmalu na to, ko so tudi odrastli moški legli v posteljo, so bili nenadoma splašeni vsled groznega ropota v vhodni dvorani. Vsi so drli dol in našli, da je padla stara bojna oprava s svojega stojala na kamenita tla, v nekem naslonjaču pa je sedel duh iz Kentervila, in si z obupanim izrazom bolečine drgnil svoja kolena. Dvojčka sta prinesla s seboj loke s strelicami in ustrelila vanj dvakrat z gotovostjo, ki sta si jo po dolgi vaji pridobila od svojega učitelja. Poslanik Združenih držav je nameril medtem na duha svoj revolver in zaklical s kalifornijsko uljudnostjo: "Roke kvišku!" Duh se je pognal z divjim krikom kvišku in zletel kakor dim skozi družino, medtem pa je ugasnil Vašingtonovo svečo in pustil vse v popolni temi. Zgoraj na stopnicah si je duh opomogel in sklenil, da se spusti v svoj slavni, vražji smeh; ta se mu je pokazal že pri več kot eni priliki kot koristen. Vsled tega smeha so lasje lorda Rakersa v eni sami noči Osiveli in so se tri francoske guvernante gospodične Kentervilove tako prestrašile, da so predčasno in brez odpovedi zapustile svojo službo. Tako se je smejal sedaj s tem groznim smehom, da je odmevalo od stare visokoobokane strehe-komaj pa je potihnil zadnji grozni odmev' so se odprla neka vrata in prišla je ven gospa Otis v svetlomodri spalni obleki (Dalje sledi.) === ■AMEfttfcANSftl SLOtfeNEC" (THE HOLY* FAMILY SOCIETY.) VSTANOVLJENA 29. NOVEMBRA 1914. sedbz:joliet,ill. Naše geslo: "Vse za vero. dom in narod; vsi za enega, eden za vse." Predsednik I. podpredsednik II. podpreds. ... C!, tajnik ...... Zapisnikar ..... Blagajnik ...... Duhovni vodja . glavni odbor. ....GEORGE STONICH. 815 N. Chicago St.. Joliet III ... JOHN N. PASDERTZ, 1425 N. Center St., Joliet, III. JOS PA VLAKOV ICH, 39 Winchell St., Sharpburg, Pa. ....---- JOS. SLAPNTČAR. 311 Summit St.. Toliet. III. ..... PAUL J. LAURICH, 512 N. Broadwav. Joliet, 111. .... SIMON SHETINA, 1013 N. Chicago St., loliet. III. REV. P. K. ZAKRAJSEK, 1852 W. 22nd PI. Chicago, 111. nadzorni odbor. ANDREW GLAVA CI I. 1844 W. 22nd Place. Chicago JOSEPH MEDIC. 823 Walnut St.. Ottawa. III. JOHN PETRIC 1202 N. Broadway St.. Joliet. 111. POROTNI ODBOR ANTON STRI* K K L. 1240 -Third St.. La Salle. 111. JOS. KLEM ENCTČ.1212 N. Broadway, Joliet. Ill FRANK PAVLAKOVICH, 28 School St.. Universal. Pa. III. Do dne 31. dec. 1924. je D 'S. D. izplačala svojim članom in članicam ter njihovim dedičem raznih podpor, poškodnin in posmrtnin v znesku 135.993.91. Trosimo Slovence in Hrvate, v državi Illinois in Pennsylvania, da v svr.iih naselbinah ustanovijo moško ali žensko društvo, ter ga pridružijo Dru/bi sv. Družine. Za ustanovitev društva zadostuje S članov 0"c>. Sprejemajo se moški in ženske, od 16. do 55. leta. otroci od 1. do 16. leta. Zavaruje se lahko za $250 00 alt $50000- t\o dosežemo število 2000. se .zviš.1 zavarovalnina na $1.000.00. Od 45. do 55. leta se zavaruje le za $250.00. Poleg smrtnine se zavaruje tudi za razne poškodbe in operacije. ROJAKI, PRISTOPAJTE H DRUŽBI SV. DRUŽINE? DOPIS. Chicago, 111. že razpravljam. V zadnjem glasilu je objavil Glede operacijskih odškod- nas glavni predsednik družbe nin bi svetoval, da se zvišajo sv. Družine jako zanimiv čla- vsaj za polovico. Sedanje svote nek tikajoč se naše podporne za operacije so veliko premaj- organizacije. Takih razprav hne in seveda za 5c na mesec oz. razmotrivanj bi moralo biti tudi večjih pričakovati ne mo- sedaj pred konvencijo vsak te- remo. den en par v našem glasilu. I , . Tudi druge poskodnine sej Zvišajo. NAZNANILO DELEGATOV. za VI. glavno zborovanje Družbe sv. Družine, vršeče se dne 28. septembra v Chicago, 111. 2a društvo štev. 1. Joseph Gersich, Joseph Wolf, John Gersich, John Mutz, John Russ, Joseph Horvat, Frank' Widic, Anton Čauko, Martin Bluth, Martin Kramarich, Nicholas Žuegl. Društvo štev.~2. Ne pošlje delegata. Društvo štev. 3. Še ni poročalo. Društvo štev. 4. Ne pošlje delegata. Društvo štev. 5. Še ni poročalo. Za društvo štev. 6. Frank Grom, Anton MarinČiČ. Društvo šlev. 8. Ne pošlje delegata. Za društvo štev. 9. John Jerich. n m oho. (fUv. John Mtklavcič.) icam, ki so pogrnjene z lepimi; gočastje tako, kot sem ga prej pregrinjali in na njih je sv. pis-, opisal, ko je navadni duhovnik jmo. lam, kjer je pri nas altai, zraven. Ljudje se v jako obil-pogrnJ'ena J*e» na nem številu udeležujejo službe Božje, pazno poslušajo pridigo, se lepo obnašajo in pobožno skupno molijo. (Dalje sledi.) Ne &ocli se pa tako Mladiču, ni m menzam, pogrnjen^ je, Na Takrat sva hodila po Milwau- sredi je navadno le križ brez kee, pa nisva nikjer nič dobila Kristusa, na vsaki strani je po in ako bi nebila eno gospodinjo ,• pujejo led od slovenskega ledarja Ka- SV°boda Je to ? Kdor ne pusti ■____i . • . _ cminrrn .. _1____ - • j • tera ga od slovenskega ledarja še ne svoJega bližnjega v miru živeti kupupe naj !o stori: Pokličite na tele- 1 radi prepričanja tak gotovo ni svobodoljub. Toliko za danes. ^ i Miha. fon: Canal 268(5 in v orašajte za: JOE P A P E S H 1S25 — West 22nd St. CHICAGO, ILL. T, . . Kaj je to gotov denar? Well, On pripelje led na dom. prodaja in oni, ki ga Že imaš V Žepu razvaza premog, les in prevaža tudi I pohištvo ob času selitev. Rojakom sr toplo priporoča. IŠIRITE AM. SLOVENCA. a Ravno razmotrivanja o organizaciji pokažejo, koliko se naj članstvo zanima za svojo orga- Vem že v naprej, da bo mar. nizacijo. Zato bi bilo prav, da sikateri zagodrnjal, ja, če to . se pred konvencijo društva iz- storimo, bomo morali plačeva- ,z z8°dovlne jagode. raza jo, kakor tudi posamezni ti pa tudi višje asesmente. »ojitev vrtne jagode je se iVa v eno tako cerkev in poglej- Pa SK< člani, kaj mislijo, da bi bilo Yes, to se razume. Dve žemlji [fzmeroma mlada. Grki Rim-jva> kaj y njej ^ Ljudstvoi Božjo, potrebno spremeniti oz, dodati ne moremo dobiti za isti denar,' Jani s0 Jagod° P0Zna,b!Se ravno tako zbira pred cer-nik- dl pravilom in poslovanju naše kot eno. Vendar pa pomisliti, f .. v javijo kot Dri nas. Vsi imajo se organizacije. i moramo, da tedaj, ko smo or- Strinjam se z gl. predsedni- ganizirali oz. ustanovili našo cor(jone * kom, da naši mladi podporni organizacijo je bilo tudi vse \ , . . "'.e USP®V ■ — jiuve, arugi pa sv? pesmi organizaciji je treba začrtati drugo vse nižje. Plače so bile Jf.....1",jeJprr® , .tam čez d» znamenje za pričetek. Ljud- cerkva na deželi, kjer bi ce- Božje, ikof — kujejo. Kako se služba božja ^ato se v procesiji vrnej v ono vrši po teh cerkvah, sem imel zbiralno sobo. Ako je služil |priliko opazovati v Clevelandu, *kof' navadno blagoslavlja ko še nisem imel nobene prave ljudstvo z desno roko idoč k službe in pa v Leachille. Služ- altfriu in nazaj grede, bo božjo imajo ob nedeljah sa- Taka služba Božja je navadimo eno, navadno ob 11. Stopi- na nedeljah. Kadar imajo pa škofje v katedralah službo imajo cerkveni služabnik, duhovniki in škof krasna oblačila podobna oblačilom Škof V TISKU IMAMO VEČERNI ZVONČEK" MOLITVE KI K. Z VELIKIMI ČRKAMI. Knjiga bo primerne male žepnč oblike, in bo ob-rcflrala najpotrebnejše molitve za vsakdanje življenje. Vezana bo v tri različne vezave: čr-o platno si. obr.......................$1.00 ucnjc, prežne platnico ................ 1.25 usnje, vatirane platnice ........,..... 1.50 Knjiga i)o ugotovljena v drugi polovici septembra. Ker so z izdajo molitveni ka veliki stroški in jc treba delo plačati takoj, zato damo POSE3NO PONUDBO onim, ki ga naroče in plačajo do 1. rept. t. 1. namreč; 23c popusta pri vsakem iztisu. Za večja naročila posebne cene. Knjigarna Amerika nski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. * b - ^ ... ..... ; rv » ijvj l\ui mi I 11 tt>. VSI juzm Španiji so se oprijel, nje- |boj b0R0sIužne knjižicef v ka. pravoslavne duhovščine ne gojitve. V vrtovih Granade jterih prvi de, obseg? same bere neke vrste mašo, obhaja ■ al žlahtni j,itve> drujri pn sv pesmi Zvon ljudi in deli birmo. Ker je mno- nove sn ernice pri poslovanju največ $2. na dan saj se spo- Francij° Ii-ena, kjer ga po in v drugem oziru. Naša sedan- min jate. Operacije so j a lestvica ne bo odgovarjala $50. $75. Danes plačate z.. . , dolgo. Danes ni poslovanje' peracije najmanj od $150. dol 21 ™hamedanske dežele proti bratskih organizacij več tako S200. Zdravila so danes tri- ^zhod" mJe pns a Preko BaL prosto kot svoje dni, ko so lah- krat dražje če ne več kot pred kana do Duna'a- kJer so jo go-ko nastavljali nizke asesmen- vojno. Bolnišnice so danes sil JJlh Z*1 K* je ne hitijo v cerkev počasi in !o 1 ampak črpamo iz nje državnim nadzorstvom, češ, če samo t0} kar sami nanesemo v ^mo dosedaj lahko shajali, bo- njo mo tudi v bodoče. Pa temu ni tako. Države je izučila skuš- Sicer Je Pa vse to odvisno od nja, da dokler so bile organi-1 članstva, ki tvori našo organiza-zacije mlade, so lahko izhaja- ciJ"°- °no nai odloči potom svo-j le. Ko se je pa članstvo posta- Jjh delegatov in kakor bodo ralo, ali organizacijo zadela odločili tako bo. To so samo kaka epidemija, tedaj so se je- m°jG misli. le blagajne prazniti in organi-1 Vsak način bi naša orga- z.ac'.' " 11 ki so ostali še v organiza- 2a poslovanja v drugih POZOR! Rad bi zvedel kje se nahaja moj brat Jože Fintz, po domače Gričar. Slišal sem, da je nekje v Minnesoti. Ako kateri rojakov ve za njega, prosim, da mi javi, če pa sam čita, naj se mi naznani na Frank Fintz — 624 E. 50th ave. — Denver, Colo. spredaj ",,I1IIilIiJ »» pa pomožni škof nn\ ndno ni altarja. le v angli- zato P°tuJe navadno pomožni! kanski škofijski cerkvi v New P°!eti od naselbine do na-1 Yorku in Clevelandu je altar,selbine ob nedeljah in vrši bo-podoben našim altarjem. V ■■ ----- FRANK GuILL Ed ina slovenrka mlekarna Razvaža mleko na dom točno vsaki dan. 1318 — West 22nd St. CHICAGO. ILL. Slovenci podpirajte slovenske podjetje. - njegova oblika je popolnoma značaja naših cerkva. Druge mestne cerkve imaio od spredaj par mizic podobnih prižni- Čuvaj zdravje v vašem domu. Voda je imenitna, vsa kopališča so polna. Vsako obrežno kopališče ima rešilno stražo. _ Ali imate vi tudi čuvaja • na lje ali družbe so propadle, nizacija morala poskrbeti tudi svojem domu? Trinerjevo zd-oni, ki so ostali še v organiza- 2a n0slovania v drucrih drža- rarilno grenko vino zasluži ta ( i ji. imeli zavarovalne police vah, ako hoče, da bo v prihod-' naslov. Ono čisti vaš želodec so ostali na cedilu. Da so taki njosti napredovala. In poleg in čreva, odstranja strupeno slučaji ne dogajajo več, zato tega naj se ustanovi skupno nerabno snov in spravlja v red so zakonodaje sprejele poseb-' centralno bolniško blagajno, želodčne nerede. Bolezni naj- ne zakone, po katerih države Ce to storimo na prihodnji lažje najdejo svoje žrtve med kontrolirajo strogo -poslovanje konvenciji, potem je upanje, osebami, katerih želodec ni v organizacij iz vzroka, da se da bo naša mlada organizacija dobrem stanju. Srce takih oseb ščiti članstvo pred morebitnim kmalu štela 5000 udov. Ce pa polomom v takih organizaci- tega ne bo, to je poslovanje tu-jah. Zato strogo zahtevajo di v drugih državah in pa cen-proporčno solvetnost v prime- tralizacije, pa naša organizaci-ru odgovornosti zavarovalnin, ja ne bo imela posebnih ugod-ki jo imajo take organizacije, nostij za napredovanje. Kdor Ta državna kontrola nad brat-1 misli drugače, ta bo videl v bo-skimi organizaciji je samo v dočnosti, da se je motil. ; korist organizacije irc članstva.] Ob koncu mojega dopisa po-Jaz bi priporočal prihodnji zdravljam vse članstvo naše Zakaj trpite? Zakaj hodite na vse strani, da si auiJobite zdravje, ko vani lahko takoj (ukaj v vasem mestu pomagamo? Zakaj nc vprašate zti svet o čudovitem sistrmu. ki vrača ZDRAVJE - MOČ in ŽIVAHNOST Zapomnite si. da CHIROPRACTIC vam povrne zdravje, tudi, če Ka drupi zdravniki niso mogli. To smo že dokazali stoterim bolnikom in tudi vam lahko dokažemo. Vprašajte se. pišite ali pokličite telefo-nično. — Nasveti brezplačno. Phone: 463 Dr. O. C. Lorentzen Miners National Bank Bids. Evcleth Našim trgovcem je dobro znana uljudna postrežba naše banke. Ugodnosti, ki jih pre. jer.iajo od nas potom svojega čekovnega računa so mnogovrstne Tudi vi ste lahko istih deležn i ako imate U-LOŽEN DENAR NA ČEKOVNI RAČUN ter bi nas veselilo vam dati nadaljna pojasnila v ti zadevi. Mnoga naša društva plačujejo svoje izdatke s čeki izdelanimi na našo banko. istotako tudi K S. K. Jednota. v svojo popolno zadovoljnost. Kadai potujete, vzemite na pot naše potniške čeke. katere izmenjate lahko povsod kakor navadni papirnati denar. Vendar so bolj- varni kot denar, ker je vsak ček registrovan z Vašim podpisom, ako bi ga slučajno- izgubili. Naš kapital in rezervni sklad v vsoti več l:ot 5740,000, je znak varnosti za vaš denar. JOLIET NATIONAL BANK CHICAGO AND CLINTON STS. JOLIET. ILL. Wm. Redmond, preds. Chas- G. Pearce, kasir. Joseph Dunda. pomož. kasir. SLOVENSKE GOSPODINJE je oslabljeno, kri zastrupljena in bolnik se mora boriti proti težkimi neprilikam, kadar ga zadene bolezen. Radi tega je važno, da se ohrani želodec v 1 dobrem stanju. Storite to z u-porabo Trinerjevega grenkega vina. Na to zdravilo se lahko vedno žanesete! Ce vam vaš lekarnar z zdravili ne more konvenciji naj sprejme Natio-j družbe sv. Družine, zlasti čla- postreči, pišite na Joseph Tri Q ner Company, Chicago, 111. — Pri izvinjenjih oteklinah in u-trujenih nogah se poslužite Trinerjevega linimeta, katerega uspeh vas bode presenetil! nal Fraternal Congress lestvi-'ne društva štev. 9.. v Chicago, co. Res je nekoliko višja, kot Član dr. iter. 9. je naša sedanja, a organizaci-' -o- ja bo s tem dobila zdravo pod-| Mrzlo zlato je včasih vzrok iago. O tem morda še obširnej- ;vroče simpatije. SLOVENSKI ABECEDNIK, sestavil Rev. Kazimir Zakrajšck, OFM. jc najpripravnejši za poučevanje slovenskega jezika slovenski mladini, bodisi v šolah ali zasebno. Cena 45c. 3LOVEN3KO-ANGLEŠKI KATEKIZEM je potreben v vsaki slovenski hiši in pripraven za slovenske šole. Priredil Rev. Kazimir Zakrajšck, OFM. po baltimorskem katekizmu. Podaja temeljne resnice krščanskega nauka v obeh jezikih............. Cena 45c. Obe^ knjigi se dobi v knjigarni Amerikanski Slovenec »o prepričane, da dobijo pri meni najboljše, najčistejše in najcenejše — MESO IN GROCERIJO — istotako vse vrste drugo sveže.in prekajeno meso. ter vse druge predmete, ki spadajo v področje mesarske in urocerijske obrti. JOHN N. PASDERTZ Cor. Center and Hutchins Street, JOLIET, ILL. Chicago telefon 2917. '.■Ju.- 1849 WEST 22nd STREET, V i^fri« M^fc r i m 'n tJb*+ CHICAGO, ILL.- a. grdina & sons TRGOVINA S POHIŠTVOM IN PCGREBNl ZAVOD 6017-19 Sa. Clair avenue in 1053 — E. 62nd St., ... Cleveland, Ohio. TELEFONSKA SLUŽBA DAN IN NOC! Randolph 1881 ali Randolph 45ŠO % PODRU^'CA: 15303 — Waterloo Road — Phone Eddy 5849 _____j_____ ______ wrnm ' AJMERIKANSK3 SLOVENEC" Gladiatorji C Zgodovinski roman iz leta 70. po Kristus«. — Angleški spisal G. J. Whyte Melville. Prevedel Paulus. Nekaj ur je še imel na razpolago, preden . se je bilo treba zbrati ob določenem času v tribunovi hiši. Te ure je sklenil da posveti Valeriji. Nasititi je hotel vsa i svoje oči na tej mamljivi lepoti, videti jo je hotel, posloviti se je hotel od nje. Vsikdar ga je prijazno, prisrčno sprejeli. Morehjti bo žalostna, če ga izgubi —. Zloben smeh mu je krožil krog usten, pa njegovo srce je močneje bilo ko kedaj v življenju, ko je stal v portiku ob Merkurjevem kipu. Valerija je sedela v svoji sobi. Z rokami si je zakrivala obraz in njeni dolgi, kostanjevi lasje so valovili krog nje. Srce ji je drhtelo pod navalom divjih, razjedajoč ih čuvstev. Ni si upala misliti na tribunovo bledo lice, na njegova režeča se usta, na njegovo truplo, ki je ležalo brez življenja na diva-tiu. Gledala je to strašno prikazen v duhu, ni se dala pregnati, — toda z vsemi silami se jfe branila, da bi mislila na podrobnosti svojega dejanja, na njegove vzroke, na njegove posledice —. - Ne rSe je polnila misel na Esko njeno glavo, njeno srce. Eska v amfiteatru, Eska vklenjen, dremajoč na trdem, razbeljenem tlaku, j&ika ob njeni strani na potu domov, Eska odhajajoč od nje, plemenit, ponosen, radujoč se svoje prostosti, ki mu jo je podelila — ona! Mehkejša čuvstva so se oglasila, ki so ji njene muke le še povečala, z bodla jo je misel : "Kako bi lahko bilo-- Vidi la je samo sebe v vs^j svoji očarujoči lepoti v biserih in dragoceni obleki, naslanjala se je na njegovo močno roko in njegovo odkrito pošteno lice je zrlo doli_nanjo s tihim izrazom mirne, ponosne samozavesti, ki mu je tako dobro pristojala. Vse bi mu dala, kar ima, povedala bi mu, kaj vse je zanj tvegala, in poslušala bi njegove ljubeče besede v odgovor! — Tako žive so bile njene sanje, da se ji je zdelo, kot bi se v resnici dogajalo, kar je gledala* le v svoji domišljiji. Toda druga oseba je stopila na mesto, ki je bilo njeno, drug obraz, ki je on nanj gledal, kakor ni nikdar gledal v njenega, — obraz črnookega dekleta. Ali bi ona storila toliko zanj, ona s svojim bledim- obrazom, s svojim plašnim, boječim obnašanjem? — In sedalje morebiti je bil pri njej, jo je objemal, ji septal na uho —. Morebiti se je bahaj, da si je pridobil srce ponosne Rimljanke__Morebiti je pripovedoval, kako je zapustil Valerijo radi nje —. , - In vse, kar je bilo zlobnega in pokvarjenega v njeni duši, vse je stopilo v tistem trenutku na površje. In v bridkem srdu, v bridkem razočaranju, ki je mučilo že marsikatero nebrzdano srce, si je rekla: "Vse je laž — le zlo je resničnost. Življenje je prevara in up laž —. Malo mi je na tem, kaj se zgodi z menoj!" Minna je vstopila. Valerija si je popravila obleko in razmrš-čene lase. .Ni bila njena navada, da bi kazala na zunaj, kaj se godi v njeni duši. Najmanj pa je dopustila, da bi njena služabnica opazil la njeno ponižanje. Mirina je bila vsekakor precej zmedena. Pa v svoji službi si je pridobila že toliko iz. kušnje o svojem spolu vobče in o svoji gospodarici posebej, da je ni preveč iznenadilo, pa najsi se je Valerija obnašala še tako nenavadno —. Čudno se ji je zdelo, da Eske ni nikjer in da je njenal gospa tako molčeča. Pa previdno se je vzdržala radovednega popraševanja in neumestnih opazk in se je molče lotila njenih las. Po kratkem molku ji je Valerija rekla še s precej mirnim glasom: "Nisem poslala po tebe--! Kaj hočeš?" Mirina je pletla njene dolge, svilene lase in glavnik je imela med zobmi. Vkljub temu je zgovorno odgovorila: "Nisem te hotela motiti, gospa, nocoj, in skregala sem vratarja, da ga je spustil v hišo. Pa rekel je, da ga še nikdar nisi odklonila, in mislila sem, da ga boš morebiti le sprejela, in četudi samo za par trenutkov, in tako zelo v skrbeh si je bil in mudilo se mu je in res skoraj nikdar nima mnogo časa, in zato sem mu rekla, naj počaka v dvorani, da grem in ti povem —" Brezupno upanje! Vedela je Valerija, da je nemogoče, pa njeno sere je planilo divje, ko je pomislila: "O, da bi bil —V9 — "Naj pride!" je dejala mirno. Varala je samo sebe, podaljšati si je hotela svojo brezupno nado in namenoma in vprašala, kdo je prišel tako pozno na obisk. Hipija je stal pred njo —. Človek, ki ji je njegov poklic že od nekdaj vzbujal zanimanje, ki }"e njegov pogum občudovala, ki je njegova slava imela zanjo posebno privlačno moč. Drzen človek je bil, to je zahteval njegov poklic. — drzna, brezobzirna je bila tudi Valerija danes v svojem brezupu, drzna bolj ko kedaj kak gladiator. Kako dobro bi jej delo, če bi bila smela stati z gol i ni" mečem v roki oko v oko z divjo zverino, s smrtnim sovražnikom. Ni ga bilo bitja, je čutila, ki bi se ga bila bala, ni ga bilo dejanja, ki se bi ga bila ustrašila —. Njeni živci so bili napeti do skrajnosti, njeno srce razpaljeno od divjih, strastnih čuvstev, ranjeno, bolno —. Tak«) je bilo Valerijino razpoloženje, ko ie sprejela gladiatorja — na zunaj brezčutna, ni izpremenila barve, niso se ji dvigale prsi nagle je, ko je vstopil tako nepričakovano, njeno srce pa razorano in razmučeno in želji no koprneče po izpremembi, po čimerkoli, kar bi jej udušilo njeno bol, jo olajšalo. Kaj je mogla druga, ko da je odgovorila na njegove spoštljive besede poslednjega slovesa, kaj je mogla druga, ko da je poslušala na njegove plamteče besede, s katerimi ji je govoril o svoji dolgo zatajeni ljubezni in o brezupnem, skritem oboževanju _. Ali bi naj ne kazala zanimanja za nevarno podjetje, ki bi ga utegnilo za vedno ločiti od nje_ N J egove besede so božale njeno samoljubje so dražile njeno radovednost, s krepko, pa nežno roko je dvignil njen polomljeni ponos - m dva hudourna oblaka sta se bližala drug drugemu, dokler ju ni zdrobil in uničil grom in b*sk, ki ga je vzbudilo njuno zbliže vanje —. VIII. Prepo zno! Eska je hitel iz Vaierijine hiše. Sebična ljubezen ga je gnala, ni se brigal za bol in razočaranje, ki ga je puščal za seboj. Urneje je plala mlada kri pri njegovih žilah in vkljub svojemu strahu za Mariamno je ra dostno užival svojo nanovo pridobljeno svobodo. Vedel je, da dolguje svoje življenje Vale nji, m bil tako slep, da bi ne bil opazil ljubezni, ki je zaradi nje storila svoj obupni korak in ga rešila gotove smrti _. In, v prv*nr žaru hvaležnosti, ki v njem ni bi o nobenih nežnejših čuvstev, je celo sklenil, da se bo vrnil in se vrgel plemeniti Rimljani k nogam, seve še le, ko bo storil svojo dolžnost in spravil Mariamno v varnost za društva cerkven«, podporna ter razne slavno* ti. Svetinje, gumbi, trakovi z napisi, regalije znake itd. Pečati, stampil je in druge potrebščine naročite pri AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 WEST 22ud STREET . CHICAGO, ILL^ CLE VELANDČAN JE I kadar potrebujete pogrebnika se spomnite redno na prvi slovenski pogrebni zavod GRDIVA IN SINOVI fi'M 1053 — E. 62nd St BT CLEVELAND, OHIO Primite za bližnji telefon in po-kličite: Randolph 1881 sli 4550. LOOIS STRITAR se priporoča rojakom za naročila premoga, katerega pri po Ijam na dom. Prevažam pohi stva ob Sašu selitev in vse kar spada v to stroko. Pokličite ms po telefonu I 2018 W. 21st Flaca * CHICAGO, ILL. Phone: Rosevelt 8221. ZVERINSKI UMOR. sorodnike je orožništvo takoj . aretiralo. I^akor smo zvedeli, Te dni se je zopet odkril v se je dal p6leg obeh morilcev! okolici Brežic nov zverinski I zapreti nek orožnik. Prisluš-umor. Celjska porota je imela koval je pogovoru obeh. Mož XT r AI'II OA/] «V\ I Vi I A4- A - •__• « - . , Jt , t Martin Suler je zeno rotil, naj v teku sedmih let po vojni ve čino ubojev in umorov ravno iz brežiške kotline. Od teh je bil najbolj krvoločen in premišljen uboj orožnika Maverja. Dogodek se je izvršil tako-le: Lansko leto je meseca junija se ne izda, nakaj žena izjavila, da tega ne bo storila in da si raje pusti meso rezati s telesa, kakor da bi priznala. Boji se samo, da ne bi sin česa izdal. Sodna komisija je v pri- blizu Dobove brez sledu izginil sotnosti obeh izkopala truplo, posestnik Franc Šuled. Vsa po- ki je bilo komaj pol metra za- izvedovanja orožnikov so bila brez uspeha. Nekega dne pa je prišel k orožnikom sin pogrešanega Martin Šulet s pismom, katerega je pisal oče iz Maribora, da je odšel na Francosko. V petek pa je v temno zadevo nenadoma zasvetil novi žarek. V Iiarmici so bili na obi- kopano. Skozi celo leto so njivo orali, pa do trupla niso prišli. Z vlaka se nudi na prizorišču, ki je komaj 40m oddaljeno od žel. tira, sila mučen prizor. Vsa njiva, na kateri je rastla koruza, je pomandrana, v sredi pa je razkopana, kjer je ležalo truplo umorjenega, sku neki Zagrebčani. Nek ot-!Zakonca Franc Šulec in njego-rok — Zagrebčan se je igral z va žena sta umorila pokojnega, vaško deco. Med igro se je ta!ker sta hotela dobiti njegovo otrok spri s Šulerjevim sinčkom posestvo, ki je je še vedno dr-Slavkom. Slavko mu je pa za- žal v rokah. grozil: "Ako ne boš tako na- j __ pravil te bom po glavi, kakor je atek starega očeta!" Te bese- KVALITETA — TOČNOST de je slišal slučajno ondotni orožnik. Posrečilo se mu je, da je po spraševanju zvedel od Šulerjevega sinčka podrobnosti o umoru. Njegov oče in mati sta ubila starega očeta Franca in ga zakopala na njivi, kjer je rastla koruza. Oba zakonca in — POŠTENJE A. F. WARHANIK zanesljivi lekarnar — zaloga fotografičnih potrebščin. 2158 W. 22nd Str., vogal Leavitt ceste. CHICAGO, ILL. Zarkometar misli, da bo zame snovi za nekaj kolon, ker se je v Tennessee pripetila neka nesreča. Ko bi jaz hotel stvari tako pri laseh skup vlačiti, kakor g. Molek, potem bi pač še v Prosveti kolon zmanjkalo. Tako je komaj za par vrstic. Kaj imajo premogarski baroni opraviti s fundamentalist! ? Ali veste, da so, kaj dalje s cerkvijo, ali z menoj, če bi bili celo katoličani? Ali je zadeva fundamentalistov, cerkvena Jili moja, da se v rovih napravijo varnostne naprave ? ? Ce baroni takih naprav ne naredijo, bo stvar delavcev, da se za te pobrigajo pri baronih samih, ne pri fundamentalistih. In a-ko se baroni ne zmenijo za "božje" podobe v rudarjih, potem bo morda na tem g. Molek bolj kriv, kakor baroni, ker kolikor je na njem, stori vse, da to podobo iz ljudi izbriše in jojprfsta^ da ga je B"og poklical vtisne opicam. Postavljate se na stališče živali, ako kdo res z vami kakor z živalmi ravna, pa kličete ves svet na pomoč. S kakšno mero merite, s tako se vam bo merilo nazaj. * * ♦ ...........A.......'-i-..........-........... Pred meseci so zagnali po vseh časopisih, da so našli tam doli v Afriki "missing link". Svoječasno sem o tem poročal. Zdaj pa pride priznana strokovna avtoriteta v Londonu in pravi, da je lobanja tega "missing link" črepinja navadne opice; kakršne skakajo po drevju ondotnih gozdovih. Ek-saktna, prava znanost ni nikomur nevarna, najmanj veri, a vse ni znanost, kar se razkri-či, in v tem je neka nevarnost, ne toliko za vero, kakor za ljudi, ki jih nasedejo. Mirno kri je treba imeti. • , * * * Povodom Bryanove smrti modruje Enakopravnost , da ima vera izgovore za vsak slučaj. Ko bi bil C. Darrow umrl, bi bila vera baje rekla, da ga je Bog kaznoval, ker je umrl Bryan pa se tolažijo njegovi Phones: 2575 in 2745. Anton Nemanlch & Son PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V JOLIETU IN AMERIKI. USTANOVLJEN L. 1895. Na razpolago noč in dan. — Najboljši avtomobili za pogrebe, krste in ženitovanja. — Cene zmerne. 1002 — n. chicago, st. joliet, ill. k sebi. Vera ali vere imajo samo puhle fraze, pravi. Vera je le ena, in če še toliko zabavlja^ tudi Enakop. čez "edinozveli-čavno", ker je pač ne razume, in ta vera z besedičenjem in sodbo ljudi nima prav ničesar Rdeči Belokranjc iz So. Chi-jopraviti. Vera nima nobenih j caga se v Prosveti št. 17C . prav nič ne širokousti, kakor baje jaz. Pravi, "da če bi dali neko gorilo (ali je bila dama), toraj neko gorilo v šolo, bi bi-tala Trunka in njegovo pisano polje......" Ko bi se bil rdeči Belokranjc še malo bolj pobarval in odprl usta do ušes, Phone : Canal 4172 WESTERN PLAYER ACTION CO. Manufacturers of Player Pianos. 2055 W. 22nd St., Chicago, 111. Fonografe, plošče in role v vseh jezikih. — Razne inštrumente. -Ne zavrzite stare piane, ker mi vam z njih napravimo nove. — Prihranite si denar, pokličite nas, podatki brezplačno. — Piane uglašujemo zanesljivo. Brezplačno violino onemu, ki se vpiše pri nas za enoletni pouk po $1.00 za vsako nalogo. Ne zamudite te prilike. ^ fj? ^ ^ 4? 4? 4? 4? 4? X izgovorov, pač pa ljudje. Tako je, nič drugače. * * * Baje je Sokrat po Enakopravnosti rekel, "da tisti, ki ne poseda znanja ter samo instinktivno stori kaj slabega, je boljši, kakor tisti, ki ne poseda znanja ter samo instinktivno potem bi pa še mogel priti na|stori kaj dobrega''. Pagani so stopnjo duševnih zmožnosti v marsičem zadeli resnico. Ce onega gorila, ki je brez šole je Sokrat res tako učil, potem podpisal svoje ime za par ore-|se ni približal resnici. Krist pravi: "Kdor ne stori volje Gospodove, bcykaznovan; kdor pa pozna vdTjo Gospodovo, in je ne stori, bo veliko kaznovan." Znanje ne izgovarja od hudega, temveč hudo poostru-je. * * * hov. Kar zdaj Belokranjc piše, ni niti ficka vredno, še manj kakega oreha. Poleg velikega gobca in "pameti" za oreh ima gorila tudi velika ušesa. Belokranjc naj prime za svoja, bo pa zapazil, da sta z gorilom v tesni žlahti. Kdor ima maslo na glavi, naj ne hodi na solnce, in kdor gorilu pripisuje pamet, pa je sam nima dosti, naj osta- j ~ da ne'morejo pojmovati ne lepo za pečjo. Enakopravnost je šla med agnostike, med tiste, ki pravi. in | so opravičeni do dvomov. To je * * * stara manira pokrivanja libe- Se bo sijalo in svitalo in ble-' talnega lica. Materializem je ketalo in žarelo pravi K. T. K.,lvendarIe pregrob, če bi kaj bi-tudi še tedaj, ko bo * + 5 i * * + t BOLJŠE DELO ZO-BOZDRAVILSTVA ZA MANJ NOVCEV. Ako imate kaj sitnosti s svojimi zobmi, je najbolje. če jih daste popraviti predno greste na dopust ali počitek. Ako jih zdaj ne daste popraviti, se vam bo to odtegnilo, ker na potovanju ali od doma, ni misliti na zobozdravnika. Mi popravimo vaše zobe v kratkem času. da bo- i VSE DELO JAMČENO i ste zadovoljni. Preiščemo in ocenimo zastonjt — Bostreinice. Phone 4854. BURROWS ZOBOZDRAVNIK D'Arcy Bldg. 2 nadstropje-v Odprto vsaki dan in zvečer ob nedeljah do poldne. Vogel Chicago in Van Buren ceste. Joliet, IIL 1 * * * * * ! % * "trunk'* prazen. Vsaka lisica svoj rep hvali, pravi pregovor. Jaz svojega "trunka'* nočem, g. Molek pravi, da njegov žar-komet sije in bo sijal. To je njegova stvar sem sveoval, naj jajem" preneha, pač pa je on mene že parkrat dregnil, naj opustim, ker baje tako nič ne izda. Tudi če kdo vozi nazaj (zadnjišči), vozi, a kako?? A-ko je prijetno, potem se mora prihodnjič glasiti: le pišite, ne pa, čemu garate. moj lo' no...... spoznati ne moremo. To........1 NAJSTAREJŠI SLOVANSKI TRGOVEC Z ŽELEZNINO V MESTU CHICAGO JE: a. m. kapsa 2000 BLUE ISLAND, AVE.. CHICAGO. ILL Phone: CANAL 1614. Trgovina vsakovrstne zeleznine, strojniške naprave, električne potreb-ičine, cevi za plin, avtomobilske potrebščine, vse železne potrebe za postavlje-( aje garage ali hiš. 1500 drugih različnih predmetov v zalogi- Naše cene so naj-1 nižje 1 Blago dovažamo na dom, ▼ vsaki del mesta aH predmesta. Začnite trgovati z nami in ostali boste naši stalni pri- y istelji. * P.) NAL 1614. SO mladega duhovnika, Fathra H. V. Darley, ki ima še enega brata duhovnika v Denverju. Družina je bila prej protestantov, ska. Nekoč je mati na neki postaji čakala na vlak. Ker ni imela drugega berila, je vzela v roke nek list, ki je razpravljal o katoliški cerkvi. Ta neznatni dogodek je bil povod, da je vsa družina postala katoliška in dala cerkvi dva duhovnika. Ni vse eno, kaj vza. meš v roke, ali kaj ti pride v roke! Tu se vidi jasno upliv katol. časopisa. » * * Na vseučilišču v Capetown v Južni Afriki so preiskali lobanjo, ki je povsem podobna lobanjam, kakršne najdejo v fo-zilih od ljudi, ki so baje živeli pred 35.000 leti. Človek s to lobanjo pa je živel zdaj. Gotovi učenjaki so z leti zelo radodarni. Bolje bi bilo za nje in za pravo znanost, ko bi bili malo bolj* previdni. je najlažji izgovor, a je pač le izgovor, ki ne bo držal. Darrow mora rabiti ta izgovor, da pokrije s tem svoje ravnan-^ je, ko se je ločil od žene in Jaz mu še niJvzel drugo, enako "katoličan" s svojim "si- j Melone in vsi "liberalci". Radi-tega je tudi "švigašvagarija" v liberalnih krogih na dnevnem redu. Ce je kaj, skočijo tja, če pa ni, pa tudi pravijo, da so bili teh nazorov že prej. To ni dostojno za človeka, ki je za resnico ustvarjen in jo more tudi spoznati, ako ima dobro voljo. Tu, pri volji, je pa pes pokopan pri Darrowu, Me-lonu in pri Enakopravnosti. 2e nrore V Colorado Springs, Colo., _ pred nedavnim pokopali pri Ijudehtaizgovor ne obveljati, kako bo enkrat, naj pa sami premišljujejo. NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Vsem cenjeni naročnikom in vsem rojakom po državi Minnesota naznanjamo, da jih bo te dni obiskal naš potovalni zastopnik Mr. Leon Mladič, ki je pooblaščen pobirati naročnino za list Amerikanski Slovenec in list Ave Maria ter nabirati za imenovana lista oglase in vse, kar je v zvezi s temi podjetji. Rojake po Iron Range uljud no prosimo, da gredo Mr. Mladiču na roko pri razširanju katoliškega tiska. Pomagajte mu pridobivati nove naročnike za Amerikanskega Slovenca, da dobimo ameriški Slovenci čim-preje katoliški dnevnik. Vsem ga prav toplo priporočamo. Uprava Amer. Slovenca.