57.ftnllk I HiMlMl, i nM, ■. mri 1917. L. Isto. ^^^^^^^^^^^r ^^^^^^^^^^^H ^^^^^^^^^W ^^^^^H ^^^^^^^^^^^H ^^^^^^h ^^^^J ^^^^^^^^^^^m ^^^^^^H ^^^^^^H ^^^^^^^J ^^^^^^B ^^^H ^^^^^^H H|^^^^B ^^^^p^K 3^H^b ^^^^mS^^F Bl^^^^^^^^^F .Slovenski Narod" Vftlfa po pošKLi za Avstro-Ogrsko: eelo lcto skupaj naprej . K 28- pol leta m n . . , 14 — četrt leta , m . . , 7 — na mesec „ « • • • 2-50 za NemSjo: ćelo lcto naprej . . . . K 33*— za Ameriko in vse druge dežele : ćelo leto naprej . . . . K 38.— Vprašanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. UpnniUtTO (spodaj, dvoriSče levo). Knailora ulica st 9, telefon ftt SS. Utaja vsak «m nvfr htitafl Mi«lft la pr*s«lkt. In^erati se računajo po porabifenem prostoru in sicer: 1 mm visok, ter 63 mm Širok prostor: enkrat po 8 vin., d.akrat po 7 vin, trikrat po 6 v. Poslano (enak prostori 16 vn, narte In zaVate (enak prostor) 10 vin. Pri več j ih insercijah po dogov ^ru. Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročntne se ne ozira. „Narota« timarili« tatefa« M 85. UpravnJStvu naj se pošiija o niro*seh drugih pozicfiah so bi!i zavr-ntenl. S protisunkom smo se zopet poJastili delov iarkov na domfnira-Joči visin! 1^5. V -ižje ležeći pristavi se sovražnlk držL Na levem bre<;u Može so fzvrMH Francozi zvečer sunek proti na?;m crtam na južnem pobočni y\^»e 30i. Sunek se je ponesrečH. Tstočasno ob gozdu pri Avocourtu »zvr^eno lac^po nodletie nam ie brez izgube prineslo 8 vjetnikov Jn 2 strolni puški. VZHODNO BOJICE. Armadna skupina gener. feldmaršala princa Le- opolda Bavarskega. Ničesar blstvenega Armadna fronta general polkovnika nad. Jožefa. Med dolinama Trotus in Uz so Jurišale naše čete greben visine Ma-gyaros in sosedne, močno utrjene ruske pozicije. Vjeli smo 4 častnike in 600 mož ter vplenili več strojnih pušk in metal min. Pri armadni skupini gfra. von Mackensena in na makedonski fronti Ie položaj neizpremenjen. Naši sovražniki so na zapadu, vzhodu !n na Balkanu Izgubili 91 Ie» tal. 37 iih Je v naši posesti, 49 smo Jili vldell strmoglaviti onkraj boine Crte na tla, 5 Smo iih prisilili, da so Pristali. Prvi generalni kvartirnl mojster p. Ludendorft Ufilson hoče vojno. Zeneva, 8. marca. Agentura Radio poroča, da se je vršil v \Yashirg-tonu izreden krbinetni svet. do odlo-ča o bodočem \Vilsonovem nastoru. \V i I s o n je s k I e n i 1. da od kongresa ne bo već zahte-v a I razširjenja svojih osebnih pooblastil, do-kler obstoja sedanja ustava. Agentura poroča niđalie. da so za vojno vnoti fcratorji sestnvili pri-vpt^o komrs!:o. ki se ?e^i nnsvetuje z \V-isoncm o Izpremembi ustave. S*-at'sti'-'n pr'r^čv^ ';^to 30^00 firm, ki h^če;^ nrevzetl đo^avo ma-terijn'a za vrtno. Pariško Časopisje priznav-a da-nes odkrito. da želi \\ ilson vojno. Herve pravi, da hoče Wiison iz vojne napraviti dobiček ter heterogene e!e-nterte v Ar^criki zvariti v patrijotiz-mu in nmeri!:anizmu. Huas!can*e ▼ AmerikL | Berolin. 9. marca. Iz Amsterda- ma brzojavljajo »V. Z.«: Ako se hoče verjeti angleškemu časopisju, je Amerika vsa razb^rjena zboj? ob-strukcije senata. Trdi se, da zahte-vajo zakonodajne korporacije posa- j rneznih držav odstop svojih senator-jev. ki dc!ajo obstrukcijo. V državah \Vishinorton in Idaho sta baje obe zbornici sklenili. izreci grpjo svnifm senatorjem. Isto se je z.ornd:1o v državah Oh;o. Kentuckv in Arl*an«as. V Ore^onu hočejo, da raj senator od-stopi. Lafolette iz Wisconsir»a. ki s Stoneom vodi opstrukcijo, bo imel baie pfovor v VV'hee-'^Ti v 7°nprTni Virrrini'i. Raje je brzojavko .=7?cre odpadel. (To se ne strinia popo^noma z zgoraj^njo vestjo, ki pravi, da so glasovali proti zaključenju debate lc 3 senatorji. Op. nr.) Povr?t?': grofa Berns*crra, Kr^tij-^1% 9. marca. Parnik »Frcderic Vili.« z nern^kim veleposlanikom grofom Bemstorffom na krovu, je đanes ponori priplul v Kri- stija^iio. Protinen?š*'e demonstracije v Ururuavu. Rotterdr.m, 9. m?rca. »Ajrenzia americana« iavlja: V Montevideo so prired:li dn'nki velike demonstracije proti nemškemu poslanistvu. Amar:!a Avstrij? ne t~o odgovorila. Ženev.-*, 9. marca. Pariški listi porcjr.jo: V/Hj-on ne sn^atra potrebno. odrrovr-:?ti na avrtrijsko noto, ki hoče očividno prrrajnnja zavleči. Lansira <*i °** v to tnT't'ko r° bo spnšral. Be-lin, 9. marcn. Odgovor Av-c na \\flsonovo noto ne bo povzročil pretrRan^a diplomatič-n'h st'kov med Arrerfko in Avstrijo. FO^'or sndi;o amerikanski kro^i, bo \VHson marveč počakal očitno so-vr.r'n^a rVi«inja avstrijskih podmorskih čolnov. BoJ^arija in Amerika. Ecrii, 9. marca. Švicarska brzojavna agentura je izvedela od pod-ri>r:e ho1nrnrsl-:'1 strani, da vest o prcHmu m :d Bolgarijo in Ameriko ni r e s n i č n a. Kifajska in Hemcijs. Berolin. 9. marca. (Kor. urad.) Tukajšnjc kitajsko posliiiištvo je v pojasnilo položaja pD.sebno obširno roročalo kitajski vladi o vojaškeni, pomorskom in Rospodarskem položaju Nemčije. Pričakovati je, da ta pojasnila, ki se opirajo na natančne podatke najmerodajnejših kromov, ne bodo ostala v Pekingu brez vpliva naprom pritisku entente, ki je postai od VVilsonovega nastopa sem brez-dvomno vedno silnejši in da bodo skupaj z akcijami nemškega poslanika na Kitn;skem znatno nripomo^a k temu, da ostane Kitajska n e v t r a 1 n a. Ft \m& i. VmM o roloi ii Duna}, 9. marca. (Kor. urad.) »Njue Freie Presse« priobčuje razgovor feld'T aršala barona Conrada v. Hotzendorfa z zastopnikom Associated Press, Schreiberjem. Baron Conrad je izjavil, da je ententa za-grešila dve veliki napaki: Prva na-paka je bila ta, da je mislila, da se bodo narodi« ki tvoriio monarhijo, ob začetku vojne ločili druga oddrugega druga napaka je bila, da ententa ni sprejela mirovne ponudbe centralnih držav, očividno ker je mislila, da stoje te pred vojaškim in gospodarski-n polomom. To je bila največja napaka. Feldmarsal je naglašal, da je največja želja cesarja Karla končati to voino, saj je cesar, ki je bil 32 me-secev na fronti, spoznal vse strani vojne. V nadalnjem poteku razgovora je izjavil fm. Conrad, da ententa ne presoja pravilno Avstro - Ogrske. Monarhija ni nikakršen konglomerat v katerem streme posamezni deli, da se odtrgajo drug od drugega; monarhija je zagvozda v Evropi, v ka-teri se različne narodnosti Evrope zdrnžujejo socijalno, gospodarsko in politično ter žive kakor ena sama rod b? na. Glede podmorske vojne je izjavil baron Conrad, da je popolnoma pravilno sredstvo v boju za eksisten-co. Vojna hi bila že končana, če bi se bila podmorska vojna prej pričela. Toda centralne države nišo hotele "unorabiti te^a sredstva, predno ne dajo sovražnikom možnosti, da si prcm'slijo. Z oz'rom na Romunijo je izjavil Conrad. 6a je vojna slaba kupčija za vsakega, posebno pa za blazne. Sta-liščc Romiinije je bilo sijajno do trenutka, ko se je odločila, da nas napade. Tuđi romunski državniki so bili mnenja. da stojimo pred polomom. O čisto vo'aških zadevah je baron Conrad odklonil govoriti ter tuđi ni hotel govoriti o situaciji, ki je nastala vsled preloma med Washingto-» nom in Bcrolinom. FuEožs] na bojiščih. Dunaj, 9. marca. Na zapadni fronti se je ojačilo pripravljanje v oblik! manjših podvz^tij, ki so po-segla na dosedaj mirne oddelke; na obeh stran eh se ojačuje tipanje ob sovražni fronti. Bojazen pred name-ravanim n^mskim podvzetjem v Champagni je prisilila franeosko ar-» madno vodstvo, da je zopet posku-silo zavzeti pri Ripontu izgubljene pozicije. Napadli so z močnimi sila-mi, teda zopet zasedli Ie eno vas, ki pa ima le malo taktične vrednosti. Z moldavske fronte poročajo o rspešnem šunku avstro - ogrskih ba-taljonov, ki nam je dal v roke neko dobro pozicijo. Berolin, 8. marca. Iz Ženeve po** ročajo: Od včeraj se vrše na franco^ ski fronti silni artiljerijski boji. Stre-Ijanje ie slisati, kakor v dnevih bitk« ob Marni, v Pariz. Curih, 9. marca. Nervozno raz* položenjc v italijanskem ljudstvu j« prispelo na višek vsled pooštren« podmorske vojne in transportnih tež-koč, razširjajo se naivznemirljivejše vesti in vse prizadevanje nolicije, ki oštro nastopa proti razširievalcem takih vesti, ne zaleže nič. V RFmu že prinovedujejo, da se je že pričela avstro - ogrska ofenziva in je imela itali-janska armada ogromnei^-gube, istotako mornarica. BOLG4RSKO URADNO PORGČUX>. 8. marca. Makedonska fronta. Dve amrleški stotniji sta poskusili severovzhodno od Dojran-skega jezera prodreti, mi pa smo jih z ognjem zadržali. Na ostali fronti slaboten artiljerijski ogenj. V dolini Vardana živahno letalsko delovanje. — Romunska fronta. Ničesar pomembnega. FRAK^^O URADNO POROClI-O. 6. marca popoldne. Na desnem bregu Mose se boj sevemo LISTEK. Cd Itorporala do soiua^. V viharnih časih je skoro vedno tako. da pridejo na povrsje ljudjc, ki bi se v normalnih razmerah nikoli ne mogli povzneti. Cesar Napoleon I. je svoje ministre in maršale našel med bohemo in tuđi cesar Napole>n III. je v nižavi našel enega najholiših svojih sotrudnikov. V sedanjih strašnih časih, ko človek ne dobi v roke nič novega. sem našel med starimi »špe-hi« knjigo, ki govori o tem pomočni-ku III. Napoleona. *Memoires du Duc de Persigny« je naslov tej knjigi. Rojen je bil leta 1803. v St. Ger-mainu Lespinasse. Menda je bil sin nižjega davčnegra uradnika Fialina in si je sam podelil plemstvo. Imenoval se je vicomte de Persigny in se pre-življal skoro kot nekak klativitez, dokler ni dosegel za vstop v vojaški stan določene starosti. Služil je pri tiuzariiti in je dosegel Saržo korpo-rala. Zaradi udeležbe pri neki politični zaroti je bil iz armade odslovljen in je živel nekaj časa v največjem ubo-štvu. Slučajno je nekoč 7a§e1 v Lud-wigsburg, kjer je srečal kočilo, v ka- | ten se ie pelial netiak odstavljencga | ccsnn'a Nano'oona, takrat Š2 kadet v vojaški šoH. Persitrnv je snel klobi'k in 7avp!l* »Vive 1* Empereur« in se t'str> uro skleniK da postane »Loyola drugega cesarstva«. Vrniv'i se v Pariz, je najprej nrcstnciiral zproćovino cesarja Napoleona I. in začel izdajati list »Revue de T Occident franca;<=«, katerega lista pa je ;zš'a le ena številka. V tem listu se je z veliko gorečnostjo za-vzel 7a obnovitev ces?rstva, a pri bonapnrtistični stranki ni našel ne od-meva ne podpore. ZJaj sele se je obr-nil naravnost v Arenenberg. kjer je prebival princ Ludovik Bonaparte, netjak velikega cesarja. ter se mu tako prikunil, da sta se zedinila na skupno delo. Perslsnv je sodeloval že pri vstajah. ki so bile prirejene na korist princa Ludovika Bonaparta leta 1836. v Strassburgru in leta 1840. v Bou-loenu. Obe vstaji sta v Evropi vzbu-dili le sploSen posmeh, ne ker sta ponesrečili, nego ker so bila sredstva, s katerimf sta bili vprizorjeni, već kakor malenkostna y primeri s ciljem, namreč s pridobitvijo cesar-ske krone za princa Ludovika Napoleona. Po atentatu v Đotilopnu sta prišla princ in njegov pomoćnik Per- | signv pred persko zbornico, ki se je konstituirala kot državno sodišče. PcrsTgny se je odločno in smelo ve-del in ko mn je bilo izpraševanja nre-\eč, je zaklical zbornici: »Nimam ničesar več odgovoriti — tu imate mo-jo plavo!x Obtožnica ie pa sicer iz-rekb o Pers'gnvju jako laskavo sod-bo. Rečeno je v njej: »Ta tiož je iz-redno delnven in izredno intelirenten. irra eneržiio, mocročno volio in čudoviti dar. da je vedno o Dravem ča-c.ii tam, kier ga ie najbolj treba.« — V njegovih rokah, pravi obtožnica, so bile združene vse niti zarote. Med tem, ko je bil princ zaradi te zarote zanrt v Hamu, je Persignv sedel v trdnjavi Doulleus, obsojen na dvajset let ječe. 2e leta 1846. se je orincu Ludoviku Napoleonu posre-čilo, da je pobegnil iz Hama. Persi?-nvu Da je julijska revolucija leta 1848. odprla vrata njegove ječe. Šel ie v Pariz, začel zopet agitirati za princa Ludovika Napnleona in Drišel zooet pod ključ. Toda že 10. decembra 1848. leta je postai mine Ludovik Nanoleon prezldent franeoske renu-blike, Halin - Persignv pa njegov minlster. Ni dvoma, da je bil Persignv z vso dn§o vnet za napoleonsko ideio, da je bil princu brezpogojno zvest in v obče tuđi jako nesebičen. Udeležil se je tuđi državnega prevrata, ki Je iz prezidenta republike princa Ludovika napravil cesarja Napoleona III. Bržčas je bil sploh Persignv umstve-ni oče te najčudnejše vseh zarot novejše zgodovine in je tuđi pri izvr-šitvi znamenito sodeloval. Še nekaj dni pred prevratom je Napoleon hotel vso stvar odložiti na nedoločen Čas, a Persignv se je ustavil. »Aut Caesar aut nihil« mu je zaklical, »če pa na-jn vzame zlodej, bo vsaj ves svet strmel.« V noči revolucije od zgorej le imel ^Pcrsignj' dve velevažni nalogi: vzeti iz narodne banke 25 milijonov frankov in zasesti parlament. Vse je š!o gladko in točno, kakor vselej, kadar je imel Persignv kako stvar v rokah. Ko se je Ludovik Napoleon o polnoči poslovil od svojih gostov, je komaj pol tucata ljudi vedelo za za-roto — ziutraj pa je bilo vse polno voiaštva na ulicah, na zidovih so bili nabiti lakonični lepaki, naznanjajoč poleg obsednega stanja tuđi splošno in enako volilno pravico, poglavarji parlamentarne većine so bili aretira-ni. Napoleon je bil, dejansko, če tuđi ne imenoma, cesar. Iz Persignvjevih spominov donf takorekoč na vsaki strani ponosni Stran 2. •5LUVHM51VI nakulT, an« lO marca 15*17. 57. tt-v. ođ gazda Caurieres nadaljuje. Nem-ci so skušali Francoze prepoditi iz včeraj zavzetih kosov jarkov. Vsi poskusi pa so se zlomili v našem ognju in pred našimi protinapadi. V pokrajini severno od Douaumonta traja artiljerijski boj. Dva francoska ne-nadna napada južno od Lassignvja in v odseku pri Ammerz\veilerju sta nam prinesla vjetnike. Sicer je potekla noč povsod mirno. 6. marca z večer. Med Oiso Sn Aisno je uničil naš razdiralni ogenj nemške naprave severozapadno od Moulina sous touventa ter razrušil kasemate in kritja severno od An-trčchesa. Na desnem bregu Mose silno artiljerijsko delovanje na ćeli fronti od Les Chambrettesa do Be-zonvauxa. Infanterijskega delovanja nobenega. Na ostali fronti od časa do časa topovski ogenj. 7. marca zveče r. Na Ver-iunski fronti so obstreljevale naše baterije sovražne oddelke na sever-nem robu gozda Malancourt. Uspe-sen razdiralni ogenj na nemške naprave v gozdu Les Eparges. Precej živahen artiljerijski boj v odsekih Maisons de Champagne in Embre-Tncnfl. Z ostale fronte ni poročati ni-Cesar. S4NGLEŠKO URADNO POROClLO. 6. marca. Nadalje smo napredovali severozapadno od Trlesa in severno od Pouisietixa au Mont. Pro-ilrli smo do sovražmh jarkov vzhod-no od Bouchavesnesa. Ko smo vide-!i„ da se sovražnik tu zbira za proti-napad. smo jara z artiljerijskim og-niem ra2pršili. 7. marca. Zadnjih 24 ur se po-loža) ni izpremenil. Naša artiljerija te storila, da so umolknile sovražne baterije, ki so obstreljevale sovražne 5arke. ter je obstreljevala sovražne Jarke zapadno od Messincesa. Italljanske čete na franeoski frord? Curiti, 7. marca. Iz Berna poro 2ajo. da se razširjajo vesti, da n^?lje Ttalija 250.000 do 300.000 mož nu franeosko zapadno fronto. Švicarski listi dvomijo, da bi mogla Italija ođ-dati Francozom toliko čet, ker sama pričakuje veliko avstronemsko ofenzivo. Neresnlčno italijansko poročllo. Dunaj, 9. marca. (Kor. urad.) Iz Jvojnoporočevalskega stana: Italiia.ii-sko uradno poročilo 2. marca trdi: Včeraj je bilo delovanje sovražne artiljerije posebno živahno v pokrajini vzhodno Gorice. Naša artiljerija je krepko odgovarjala. Zvečer je vdrl Jeden naših oddelkovr nenadno v so-Vražne crte pri Tivoliju in provzro-SSI nered v njih. — To poročilo se nanaša najbrže na poskus italijanske patrulje. močne 10 do 15 mož, pri-jbližati se dne 2S. februarja ob 10. uri 30 min. jedni naših pozicij. Patrulja je bila takoj pregnana z ročnimi gra-natami in je imela izgube na povrat* |oi. Od takrat se sploh sovražna in-(anterija ni več pokazala na nobenem Belu fronte. Želja po miru pred novo ofenzivo. Lugano, 9. marca. Iz zadnje seje treba Še poročati. da je F e r r i očita! Šonnimu da nims. nikakega vpliva na svoje ententne kolege, ker se je v bdgovorih na mirovne note precej razlikovai od drugih. Ferri je izjavil, ?a upa, da bi bilo mogoče kleniti mir se pred pre-ivanjem krvi v novi ofenzivi; ta izjava je izzvala viharne proteste pri većini. *Avanth navaja iveč poslancev. ki sicer soglašajo s f*errijem. ki se pa ne upajo, podpirati fea v javni seji. ITALUANSKI PARLAMENT, Angleška uvozna orepovad za |u2m> sadje.____ Curili, 9. marca. (Kor. ur.5 Včeraj je izjavila vlada na neko vpraša-nje, da se bo še nadalje trudila, da bi dosegla od Anglije opustlteV uvozne prepovedi za južno sadje. V prlstani-šču v Bristolu so bile zapjenjene na treh italijanskih ladjah v Rusijo na-menjene, pa na neko sumljlvo švedsko tvrdko naslovljene pošiljatve juž-nega sadja. Ker se je italijanski poslanik pritožil, je uveden Droces pri angleški sodniji za pomorski plen. Intervencijonisti najskrajnej^e levice Cabrini. Ciccotti in Oirctti istotako kritikujejo# da vlada ni po-skrbela pravočasno in po nacrtu za poljedelstvo, aprovizacijo in druge važne gospodarske zadeve. Ministra Sonnina so osebno napadli radi delovanja v posebno korist posestnikov latifundijev. Kana! Milan - Benetke- Lugano, 9. marca. *Secolo • po-roča, da je predložen zbornici nacrt kanala med Milanom in Benetkami. DROBNE VESTI IZ ITALIJE. Vojni minister je na neko parlamentarno vprasanje odgovorit, da se je moralo določiti manj kruha ćelo za čete v vojni zoni. ali druga živila Pa vzdržujejo odporno moč vojakov. — Znani gospodarski pfsatelj prof. Einaudi piše v ?>Corriere della sera« glede angleške uvozne prepovedi 7a italijansko izvozno industrijo, da treba posnemati angleški vzgled in izdati proti angleskemu blaeu enake drakonične prepovedi. kakršne je izdala Anglija proti italijanskemu. ZAKONITA UVEDBA SPLO5NE ABSTINENCE NA RUSKEM. Petrograd, S. marca. (Kor. urad.) Specijalni odsek državnega sveta je včeraj očobril v dumi žs sklenieni zakon o definitivni uvedbi abstinence na Ruskem. Istočas-no je sklenil odsek izdelati v ta na meu številne posebne naredbe. Po-roča se, da je većina tovarn za alkohol že preurejena za dru^e industrije, zlasti za izdelovanje sladkorja. Pooštreno pođmorslo vojna. POTOPLJENE LADJE. Rotterdam, 8. marca. Zatrjuje se, da je bil nizozemski parnik »Ystoom« (960 ton) torpediran, nizozemski vlađni parnik ^Beukelsjijk« (6749 ton) z žitom pa se je pri Halifaksu ponesreči!. Carson o podmorski vojni« London, 9. marca, (Kor. urad.) Prvi lord admiralitete Carson je go-voril v Londonu o podmorski vojnt ter izjavil: Mornarnica se mora res-no baviti z novimi težkočami in na-logami^ katerih rešitev je potrebna za vzdržanje ancjleškega Domorske-ga gospodstva. Sicer je prepričan, da bo treba uvoz še omejiti, ljudstvo pa naj pomisli, da stori vlada vse, da naloži narodu čim manj sitnosti. Posledice podmorske vojne. Haag, 9. marca. Vsled pooštrene podmorske vojne je izostala meseca februarja ćela tretjina angleškega mesečnega uvoza. Gottenburg. 9. marca. Neka danska družba skuša tu najemati pomor-bčake ter jim ponuja za vožnjo na Angleško po 2000 in za vožnjo v Bordeaux po 5000 kron. Oboroien# trgovflte ladji. Hoag, Q. marca. Nizozemska vlada je obvestila kabinet v \Vashing-tonu, dt bo ravnala nizozemska vlada z oboroienitni ameriškhni pamiki, če pristanejo v nizozemskih pristani-ščih, kakor z vojnimi ladjarni in da jih bo zaplenila. ZeMTa, 9. marca. Z zadošče-njem so sprejeli v Parizu izjavo grofa Romanonesa, da bo ravnotako, kakor njegov prednik, dovolil oborože-nim tr^ovskim ladjam, da se mude v španskh pristaniščih. Lvonski »Progres« smatra to kot močno prlbliža-nje Spanske ameriškemu stališču. Adresna dukata v im\\\m iM. Sela 6. maja. V glavni debati o adresi opozar-ja poslanec P a 1 e č e k (hrv. srb. koal.), da je treba o narodnostnem vprasanju raspravljati s priirerno opreznostio. Treba ie imeti zmisla za realno politiko. Računati nam je s faktorji, ki so tu in s katerih sporazumom ali soglasom moramo priti do narodnecra ujedinjenja. Sami moramo biti na č;stem, kako naj pridobimo merodajne faktorje za naše zahteve. Vprasanje našega uiedinjenja bo postalo aktualno, kadar iz nje«:a napravimo vpra^anie celoknpne monarhije. Krona se naši zahtevi ne zoperstav-lja. najnoljši dokaz, da je tuđi skupna vlada ne perhorescira, pa je to, da bo ban glasoval za našo adreso. Na^e ujedinjenje pa moremo dočeci le v državni zajednici z Ocrrsko. ZadrČa-nje naših čet na bojiščih nam bo olaj-šalo naša stremljenja. Poslanec Ce?ar A k a č i ć (Star-Čevićeva stranka) pravi, da še ni pro-tovo. knm zaplove državna ladja. Mi moramo biti prinrnvlieni, da n?še usode ne bodo odlocili brez nas. Ravno sedaj je pravi Čas za i/javo, da nibče nima pravice, da rusi temelje naše narodne bodoČnosti in ovira narodno edinstvo hrv.-slovenskes?a naroda od Koro^ke do Drine. — Starčevićanska adresa iskreno tolmači pravice in zahteve naroda. Sabor mora navesti vse krivice, ki so se dogodile v dobi nagodbe. Omenja ko-misarijat. Se nobeni stranki se ni po-srečilo, da M hrvatske pravice onva-rovala nred madžarsko brezonzlr-nostjo. Samo nagodba je kriva, da sabor ustavno ni bil obveščen o izpre-membi na prestolu; inavguralna diploma je izstavljcna samo v marzar-skem jezikn, za Hrvate so napravili samo prevod. Vse kaže. da se s Hrvatsko ravna kot s podložno deželo. — Avstrijsko Časopis.ie priznava, da je iu^oslovansko vprasanje eno naj-važnefših vprašanj m^narhr'e. Sahor ima pravico in dolžnost od vi a dar ja /ahtevati uresniče"?e hrv-atske^a dr-zavnejara prava, kat^re^a se Hrv^ati nišo nikdar odrekli fn ^a je vsak sabor do leta 1868. tuđi izražal v adresi. To ho*emo zopet p^udariti z adreso. Ne morem verieti, da bi hrvatsko - slovenski narod tuđi po vojni ostal tnko razdrobljen. Najhujši na-sjrotniki združitve Dalmaciie so av-strijski Nemci, ki pa odrivajo Gali-cijo, da si zagotove privilegirano sta-lišče v zbornici. Sahor mora zahte-vati združitev vseh hrvatskih dežel. Na berlinskem kongresu je ruski za-stopnik knez Oorčakov samo zato bi! za okupacijo Bosne, da se združi s Hrvatsko. Avstrijska in ogrska uprava pa sta si ustvarili p,oseben bosanski narod in sta iznašli bosanski jezik. Akačić govori nato o Tstri, Slo-vencih in hrvatsko - slovenskem saboru leta 1912. v IJubijani in prlpo* roča adreso opozicije. Govornika seljačke stranke, poslaneca Jalžebetić in Lovreković, priporočata adreso Starčevićeve stranke. Ujedinjenje hrvatsko - slo-venskega naroda se more izvršiti le preko in mimo Ogrske. Adreso frankovske stranke utemeljuje noslanec Novak. Poslanec Vilđer konstatira, da so med Novakovim govorom vsi frankovci zapustili dvorano! Sefa 7. marca. Poslanec Zagorac (pravaš) se je nostavil na stališče, da je hrvatska državna samostojnost v zvezi z ogr-sko nemogoča. Kdor podpira duali-zem in zvezo med Hrvatsko in Ogr-sko, ta neče zedinjenja naroda. Tako bi se ojačila samo Ogrska. Okupacija Bosne je prinesla Hrvatom razočaranje. Pričakovali so, da se Uresničijo njihovi ideali, a v resnici je na teritoriju Bosne le nastala strašna borba med obema državnima polovicama monarhije. Stranka prava je storila napako, ka se je izogibala ^rbskemu vprasanju. Zdmženje Dalmacije fc Hrvatsko TX>meni silno ojačenjc Ogr-ske in silno Škodo Hrvatski. Sedanjc stanje monarhije ie ttevzdržljfva. Iskati mora svof življenjsfci razvoi na jugu, zato mora monarhija nas ujediniti, sicer ne more uhraniti Adrije. .Iti*"*'-**«* c-w r>rtif>fforc? in Rotnunl na lugu, zveza z Bolgari je pa problematična._________ Posl. R a d i ć je pozdravil adreso Starčevičeve stranke, ki lahteva hr-vadsko - slovensko edinstvo. Av-strija je imela najprej vojno s PrusI, potem je imela zvezo z Rusijo* po-tem pa vojno, imela je s Turčijo vojne in potem zveze. Nikdar ni bila sama. Po vojni se bo Avstro - Offrska morda najprej sporazumela z Angle-§ko. Kralj ne more biti proti zedinje-nju Hrvatov in Slovencev, ker mora želeti, da so njegovi narodi veliki in močnl. Posl. P a v u n i ć se zavzema za pravice Medjumurcev ter graja da je v adresi koalicije pisano božje ime z malo začetnico. Živahno veselost je vzbudil govor posl. M i I e u s n i ć a , ki je m. dr. dejal: Pravijo, da je pri nas vse izčrpano; pravijo, da na bojiščih ni dobro. Pravijo tuđi, da je vojna 2 Madžari neizogibna ako hrvatski narod ne dobi svojih pravic. Predlagat sem opoziciji, da skupno nesemo svojo adreso naravnost preko Zida-nega mosta na Dunaj. Pa bodo ljudje vpraševali: VVas ist das fiir eine Aus\vanderung? L. 1866. sem bil tuđi jaz v vojni. Bežal sem pred Prajsi celih 8 dni in radi mene bi bili lahko Pnisi prišli do Gračaca v Liki. Hor-vatovo izjavo (o skladnosti hrvat-skega in madžarskega državnoprav-nesra programa) sem podpisal, ne da bi jo bil razumel, ker ne znam nem-sko. Podpis sedaj preklicuiem. Če treba bom sedaj podpiral obe opo-zicijonalni adresi. Seja, 8. marca, Posl. K i š (frankovec) polemizira proti izvajanjem govornikov večn ne. S tem da je večina zvezala narodno ujedinjenje z državno zajednico Ogrske, je postavila vse merodajne faktorje pred gotovo dejstvo. Pos. dr. Popović (koal.): Temelj vsake realne politike mora biti zakon. To je nagodba iz 1. 1868. Slovenski posl. dr. Krek je dejal, da so vsi inteliigentnejši pravaši za realno politiko in poudarjal je, da se naj smatra nagodba za neobhodno zlo in za temelj nozitivnega dela. Realna politika pa ni lahka stvar: to je do-kazal žalostni fiasko prvega Horva-tovega koraka. (Smeh). Opozicija za-hteva uspehov vedno le od većine, od sebe pa ne. Ugovor, da naša adresa glede ujedinjenja ne zahteva vse-ga, ne velja. Prvi faktor za ujedinjenje je kralj, politična slepota pa je, ne videti drugega faktoria. državne zajednice. In vendar opozicija vedno govori 0 Madžarih kot o faktorju, od kateregra prihaja vse zlo. In še eno: opozicija je polna ljubavi napram Slovencem, priznava jim njihovo ime in zahteva le edinstvo ž njimi. Srbom pa odreka pravico do imena. (Odobravanje). Tištim Srbom, ki se danes borijo pod hrvatsko zastavo in ko so z vso dušo za idejale fcr-vatskega naroda. Za ustavne pravice. Na D u n a j u, 8. marca. Včeraj sta »Češka Zveza« in »Hrvatsko - slovenski klub« po-vzdignila svoj glas proti politiki oktroiranjn in za redno parlamentarno delo. »Češka Zveza < zastopa celo-kupni češki narod, »Hrvatsko - slovenski klub« sicer ni reprezentant celokupnega avstrijskega Jugoslo-vanstva. vendar pa sm^lo trdim. da odgovarja tokrat njegova Izjava raz-položenju vseh političnih krogov na slovanskem jugu, razpoloženju na-Šega naroda. Čehi in Jugostovani zavracajo a limine nemško zahtevo. da naj vlada najpreje s § 14. razresi razna notranje - politična vprašanja ter nato skliče parlament. Ne motimo se, ako trdimo. da stojijo na skoraj istem stališču tuđi vse ostale nenemške stranke. Ali se je res bati, da bo storila vlada korake, ki bi pomenili največje ponižanje za nenemške narode Av-strije, boreče se že tretje *eto z brez-primerno požrtvovalnostjo za obstoj države? Nemci lansirajo dan na dan vesti, da je oktroi že pripravljen, da je takorekoč že določen dan, ko bodo razglašene usodepolne naredbe. Te vesti pa je treba sprejeraati z najveČ-jo rezervo. Resnica je marveč ta, da nikdo ne vć, kaj bo vlada stcj-ila. To pa vsled tega, ker se vlada sama še n\ odločila. Grof Clam - Martinic je pač že spoznal, da se je bil pri sesta-vl svojega kabineta preveč zapletel v zanke nemško - radikalnih politi-kov, katerih programi so mu od začetka tako donadali. Uvidel ie, kako usodne posledice za državo bi.mera-1o roditi uresTilčenie nemških projrra-mov \n rrenda fmajo prav n^epovi pn^telii. ki zatrlujejo. da bi se mini-stTski predsedn'k prav rad re^H znanih »predpogojevc. Orofu Clamu- Martinicu se j^ sidk posrečilo, nem-Ške zahteve ncikoliko ublažiti in opori njegovega sistema, ~»Nationalver-band« in »kršćansko • socijalna zveza« sta moralaAže napol prlvolltu da se vprašanle izločitve Galicije odgodi na nedoločen čas, tem bolj pa drže Nemci ministrskega predseinika xa besedo pri vprasanju državnega jezika In pri razkosanju Češke. Za edi-no važno vprašarrje, ki tvori res predpogoj mimega parlamentarnega dela, za reformo poslovnika, se nemške stranke več ne mtereslrajo; po-ostrcni poslovnik jim je bil ^državni interes« le tako dolgo, dokler so upale, da ga bodo vsled izlocitve ga-liških poslancev kot parlamentarna većina same uporabliale proti osta-. lim. Zdaj, ko je gotovo, da z nemško večtnć> ni nič, sč jim 2di pooštreni poslovnik ćelo »nevarno orožje« v ro-kah >slovanskih nasprotnikjv«. Nemški pritisk na grofa Clam-Martinica je Še vedno ogromen. Zlasti »Natonalverband« grozi, da nebo pripustil sklicanja parlamenta, oziro-ma zasedanja parlamenta, ako vlad% ne ustreže njegovim željam vsaj glede državnega jezika in glede razde^ litve Češke v okrožja. Na drugi strani pa je ministrski predsednik spoznal, da hi baš ti dve zadevi onemo-Sočili sodelovanje nenem^ke veČine v parlriinentu, ako bi ju vlada resila nasilnim potom. Grof Clam - Martinic se nah'ajl terej v nevami soteski — med Scilo in Karibdo. Morda se mu tx>sreči, resiti ladjico svojega kabineta. Zato io treba mnogo opreznosti in morda več politično - taktične veščosti, kakor je ima sedanji knnilar. S tem ni rečeno, da je stališče groia Clatn-Martinica že omajano, akoravno se baš v zadnjem času v raznih političnih krogih tuđi to že trdi, naznačena je Ie rnožnost razvoja. Grof Clam - Martinic bi nairaje razrcšil staro uganko o sitem volku in ćeli kozi. Zlasti glede državnega jćzika bi rad našel kompromis. Govori se, da ima tozadevno že pripravljen konkreten nacrt. — Vlada naj izda naredbo, ki se bo izogibala nevar-nih terminov s državni« ali »posredo-valni - jezik, ki bo narveč Je nekaka kodifikacija določb 0 notranjem in zu-iianjem uradnem jeziku ter bo v splo-šnem Ie pooštrila in precizirala Ze veljavne tozadevne predpise, ozir. udomaćene »navade«. Glede Češke bi se rada vlada omejila le na prin-cipijalne izjave; v vladnih krogih samih namreč ne taje, da.nacrt za raz-delitev dežele v okrožja, ki ga je is-delal minister Handl, nikakor ni dovršeno deto. Ne verjamemo, da bi se nemšfce stranke zadovoljile s tem restrfngi-ranim programom in prepričani smo. da bi to polovičarstvo tuđ! nenem-ških strank ne potolažilo. Slovanske stranke so pripravljene na vse eventualnosti. V opetovanih izjavah so svarile naše državnike pred prenagljenim* koraku V vojni ni čas za notranje - politične reforme — to bi lahko !zvedeli naši ministri tuđi od svojega pniskega kolege ministra LobeJla, ki je še nedavno v prutićem državnem zboru pro-glasil to načelo kot vodilno misel vsakega panietnega državnika. Slovanske stranke ministrskemu predsedniku ne groze. Gotovo pa jo in to poudarja tuđi komunike »češke Zveze-, da dejansko računajo s stremljenji, ki hocejo sedanje težke čaše zlorabiti za enostransko nasilno razrešitev narodno - političnih vprašanj. Do katerih zaključkov bi morale priti slovanske stranke, o tern je težko govoriti. Mnogi politični krogi pa so mnenja. da bi moral mi-nistrski predsednik, ako opravi re-formatorično delo enostransko in nasilno, pozneje tuđi v parlamentu de-lati Ie s svojimi zavezniki. V parlamentu, katerega sami temelji bi bil! s predidočim oktroiem omijani, ni-majo končno pravi p a r 1 a m e n-t a r c i ničesar več opraviti. Ali se grof Clam - Martinic ne boji, da bi mogli slovanski poslanci položiti mandate? In vendar. Treba bi bilo le resne volje vodilnega državnika in parlament bi se sestal brez težave In delo-val bi nemoteno. Minlstrsk! oredsed-nik Je pred nekaj dnevi v vellkem go> voru naznači! velik socijalno - poli* tičen program. V znamenju tega programa naj skliče državni zbor. Borno videli. kdo se bo upal zoperstavljati plodnemu zasedanju parlamenta, po-svccenemu.j^vnemu, šplošnemu blag-ru zato, ker ni bilo ustreženo gotr> vim sebičnim, enostransktm nacrtom in ^ zahtevam. — Slovanski poslanci so vsak hip pripravljeni, oni vedno znova zahtevajo, da naj se državni zbor sestane baš zato, da bo rešii velike ljudske zadače. Ali se bodo nemške stranke uDrle? O tem naj sfpvorl nernška ljudstvo, kntere^a mnenie to7adevno'ne more biti dru-sračno. kakor Je mnenje stevansk^ narodov... . _.. a^ j ^ .. .v*'; felic: Meni, Persignyju, se je zahvaliti, jda je Napoleon III. postal cesar. meni se je zahvaliti, da so bili prvi čaši fJapoleonovega vladanja dobri in nspešni in če bi bilo šio po mojem, bi J)ilo vse drugače izteklo. V svoji Iastnosti kot minister no-\ranjih del je Persignv jeseni leta 1852. začel delati na to, da postane Napoleon tuđi imenoma cesar ter je H namen tuđi dosegel. Leta 1863. je pri volitvah dosegla opozicija take uspehe, da Persignv ni moge! več ostati minister. Ostal je pa senator in član državnega sveta in Napoleon ga je v dokaz svoje hvaležnosti in svojega prijateljstva imenoval za vojvodo. A sčasoma se je to Drijateljstvo ohladilo; Persignvja so izpodrinili drugi vplivi, zlasti minister Rouner, ker je stal od leta 1863. do 1S69. na čelu vlade, in pa mogočna cesarica Evgenija. Od leta 1855. sta si bila cesarica in Persignv odločna nasprot-nlka in ta boj ie moral seveda nehati s porazom Persignvja. Bodi ome-njeno, da le Persigny nastor smo po-ročaii. so nemški kršćanski socijalisti skknili resolucijo, v kateri izrekajo svoje začudenje. da ni vlaja glede skli;anja državnega zbora storila še nobenega uspešnega koraka, in s ka-tero izražajo prićakovanie, da sklize vlala državni zbor čim proj in da bosa zlasti nemška ministra di. mittio parlamentarno delo zagotav-Ijajpčega opravilni.-.a. Ta sklep je bil sođasno storjen in je pri »National-vct>andu«4 vzbudil veliko nevoljo. ^Mtionalverband* očita kršćanskim socijalistom, da so zapustili skupno stlisce ter da so imeli dolžnost, ob-vstiti »Natona!verband.f o svoji tu-mTi. S sklepam kršćanskih socijali-ttiv, ki se nič ne czira na predpo-gje, katere smatra - National ver-bnd« za potrebne za sklicanje dežel-tjga zbora (Staatsprache, nzdditev Uske. izločitev Oalidte itd.) in za-Jieva le pren:embo državnozborske-51 opravilnika. so dogovori »Na-ttmalverbanđa« in kršćanskih socija-fctov uničeni. V ^Nationalverbanduc I amem je pa močna skupina, ki želi i klicanje državnega zbora brez iz[K>l-litve navedenih pomolev. Nevolja se >brača zlastf proti načelniku * National verbanda * dr. Oro«su in se že govori, da odstoni. Nationalver-fcard« bo imef prihodnj? teden po-svetovarne o tem razpnru In name-ra*ana ;e tući se a skimne^a izvršil-nera odbora obeh strank. Razne politične vesti. = AvJijenca grofa Anđrassva* Z3udfmpcšte poročajo: Cesar je v čVrtek po razgovoru z grofom Czer-njom poslal dvomi avtjmnbil po #>fa Andrassya ter ga pozval. da naj ttoj priđe v bud'mreštanski grad. .tdijenca je trajala zelo dolgo., V Prager Tag-fett« objavlja razgovor z neko ose-), ki ina intimne stike z dunajskiml *liinirni krogi. Ta oseba je izjavila: femški državni tajnik Zimmermann i deja!. da priđe mir Še to poletje. o so dobro premišljene besede do-ro informiranega državnika. Tuđi rstrijska vluda je 3nakega naziranja, e da bi izgubila izpred cči tuđi na-protno možnast Bližamo se deffni-,Vnim odločitvam ;n tako morejo aši vodilni državnik! že mirne vesti Jovoriti o miru. Naša gospodarska Jla je nezHrnljersa: sevetfs se pejav-Jajo gotove s'aborti. \\ nam pr'prav-iajo težke čaše. PrecenjevaJi smo slasti svoie letine in sedaj moramo računati z vsemi eventualnostmi. Meseci, ki pretečejo do žetve, bodo fcorej jako težki, todn tuđi ta pro- i blem bodemo razrešili. — Informacije, ki smo jih preieli z Dunaja mi, petrjujejo. da se naSi merodajni kro-g\ 7, gotovostjo nadeiajo 5e letos miru. Odločitve ne prinesejo toliko dogod-ki na frontah, ki b? se r^entamo bh-ko zavtekll tudl ^e čez zimo in daleč noter v leto 1918.. temveč predvsem pooštrena podmorska vojna. Podmorski čolni so glavni tnumf centralnih držav in i ^ijh pomočjo bo mo-goče glavnega nasnrotnika Anglifo, spraviti v tako kritičen polož*a?\ da bo pripravljen k mirovnim po£?Janjem. Ako bo dosegla pooštrena podmorska vojna vsaj približno tište rezultate, ki so tvorili temelj za račune mero-dajnfh mornaričkih kr^ov fin nfkdo rte dvomi. da iih bo dosegla), potem smemo pričakovati. ćzl bo Angliia nekako do avgusta tako »zčrpana. da bo — hočeŠ. nočeš — pripravljena, se pogajati. Z ozirom na te. dobro fn trezno premišljene račune, se centralnim državam ni bati nastopa Amerike ali 5e drugih novih sovraž-nikov. Predno bi namreč mogli novi neprijatelji uveljaviti svoje vojne sile na evropskih boiišČih — bo velikf boj £e dabojevan. Z ozironj na bližajočl se konec vojne, bodo centralne države v skrajnem naporu premagale tud? vse težave prehrane, zavedafoč se, da se bfiža -^opet doba mfru. nemote-negra razvoia in sptošne regeneracije vseh Jjridskih sli. = Steed o razkosanfu monarhije. Biv$i dunajski korespondent in sedanji gfa\-ni politični urednik Ion- visoko ententino điptomactjo so no- i torične, je napisai v »ĆdinbourK Re* I view« članek o razkosanju monar- j nije. Po Steeuovem nacrtu naj dobi zapadno Galicijo bodoća Poljska, vihodno Galicijo pa Rusija, kž si vzame tuđi rusinski del gorenje Ogrske. Češke deže-I e s slovaškim deiom Ogrske naj pc-stanejo samostojna ali pa avto-nonina država niorda \r zvezi s Poljsko. Rornunija dobi Sedmogra-ško in romunske dele južne Ogrske ter Bukovine. Jugoslovanske zemlje naj se združijo s Srbijo. Madžarom bo ostala ogrska rav-nina^ toda treba je osvoboditi madžarski nared plemiške olisrarhiie. Avstrijski N c m c i nai >e združijo pod Habsburžani z Nen:čijo. Da pa se odpravi »nadvlada Prusov«, nredlaga Steed. da nai vzame enten-ta Nemčiji Poznansko. Alzacijo in niorda tuđi šlezvik - Holštajnsko: iako bi katoliški element na Nem-škem tvoril močno protiutež i>roti Prusom. Uničenje monarhije se 7di Steedu bistven del ententinega cilja, predpogoj uničenja pmskega militarizma. Ententa se mora otresti vseh simnatij za Avstrijo. J u g o s 1 o -vanska-država naj obsega Srbijo. Crno goro. Bosno - Hercegovino, Hrvatsko. Dalmacijo in slovenske dežele: Istro, Kranjsko in Štajersko. Samo tako je mo£oče zastaviti Nem-ctm pot na vzhod. Cerkveno vpraša-nje je treba dobro preudariti, ker se ka toliki boje, da jim bo pravoslavie delalo o\ire. V interesu r«arodr,e£a načela se mora Italija odreci svo-*e dalekosežne stratesične meie. z istega stali^Ča bi smeli tuđi Nemci zahtevati Belgijo. Ttalijanska mela naj poteka tako, da bodo Trst, zapadna Istra s Puljem in istrski otoki ita-lijanski. Olede dalmatinskin Italiji-nov naj se Italija sporazume z bo-dočo iugoslovansko državo v zmislu svoiečasnesja Bosellijeve^a govora in izjav srbskega profesona Marko-vića v* ženevski >I.a Ser^;e •. — Mirovni pogoji Francoske. Bern. S. marca. (Kor. urad.) Pri včerajšnji narodni manifestaciji v sorboni je izjavil Deschanel, da !e trditev Nemcev. da jih hoče ententa uničiti, nesmiselna. Naroda 70 milijo-nov ljudi ni mogoče uničiti. rudi ententa noče nikomur braniti, da bi ne mogel živetf, ententa hoče le. da smejo vsi narodi svobodno in neodvisno, dihati in delovati. Za Franco-sko in Evropo ni miru dokler stoji nemska armada tako blizu francoske-mu glavnemu mestu. Zato je treba poskusiti poraziti nemško vojsko. Historik Ernest Lavisse. predsednik organizacijske ga komiteja. je izjavil, da so franeoski mirovni pogoji: Kaz-novanje Nemćije. odvzetje Alzacije-Lotarinške. vmitev neodvisnosti Belgiji, Srbiji in Romuniji in pravica samoodločbe vseh tlačenih narodnosti. Samo pod temi pokoji bo m?r trajen. Nemči.ia pa ho te nogojc sele spreiela. Če bo prisiljena. = Mehfka. Navarin^ se mislf. da je iMehika država, kjer fmajo leto za letom par revolncii in ie življenje in imetke prebiv?!rtva v vedni nevar- ; nosti. Stari Porfir'o D?az :e v dof^ih \ letih svojega vadanja nanravil red. Mehika !m^ nara\rtie raklade. ki x\ 7 a ero ta vi; ajo velikan >kn prihodnio'st. Država meri l.Q87.2f>0 štirjaških kilo-rretrov ?n je torej tn'krat tako velika, kakor Nemčija. Prebiva!stva ima ^ele T5 in pol milijona čvš. med ka-terimi ie pa tud! dostJ riifcev. ?oonn državljanov Zedim'enih držav. 30.000 Spancev. 15.noo Kitajcev, 2500 Ja-poncev, 5000 Arr?ležev, 4O"K) Nemcev. 3000 Turkov in nekaj S1o^rencc\% med r»*"?mi brat dež. prtav. dr. ?nst^r-š*ča. Ze1e7mce sn dolpfr ?^oo knome-trov, brroTavTTe zve7e ^" *w> kilome-trov. telefonske ni 47.000 TrHometrov. Ker }e danes pri vsski drferi nrva stvar. kol?Vr> !ma denr:rir>. o-rlroma (fotfrnv. bodi pripito, ć* rma Mchika !e 452 mflfionov r?set drž^viiecra dol-g?. torei nrav m?Tenk^s*?n dole. IM ft *n^ II*. Odlikovanje. Ravnatelj evan-celjske privatne ljudske sole v Trstu Henrik A d a m je odlikovan z zlatim zaslužnim križem $ krono. Pade! Je na Italijanskcm boj^^n 19 let stari Albin Huje iz Zavrhka. Bil je vri in zelo priden mlacknič. veselje i ponos vsej rodbini. Rad; svo-jesra lepega značaja i veselesra temperamenta je bil vkljub svoji mladosti v obširni okolici splošno zn^.n in ze!o pri!jubl}en. Dne 22. sveCana Je bil zadet od granate v prsa ter je dne 24. svečana ob 5. uri zjutraj Iz* dihnil svojo mlado Junaško du5o. Omenjenf je bi! član daleč znane ko-stoljubne rodbine Ivan Duje fz Za-vrhka pri Divač?, mati Amalija je rodom iz čisfane rodbine Kocjan v 2irju pri Sežani. Omenjena rodbina Ima pet sinov ter so vsi voiaki. Luđ-vik je v srbskem vjetnišhr« seda) v ItaUfl. SUvko to rtzerv« poročnik 1 t 97. pp.. Mirko |e rez. poročnOc b.-h. št. 4. odlikovan z veliko zlato, veliko srebrno in z žeiezno svetinjo % krono. Siednjf, Janko, je služil s padlim bratom pri cni stotnijl domobr. pp. Št. 27. Lbogi komaj 181etni mladeuič je s težkim srcem moral gledati, kako mu je ljubljeni bratec le nekaj ko-rakov oddaljen padel. in kako so težko ranjenega nesll z bojišća- 2alu-joce starše in sestre naj bi tolaiilo. da je Albin umri junaŠke smrti za ombrambo mile domovine. Dal Bog. da bi se ostali 4 vrnili srečno v krog svoje rodbine. Važno za begunce. Notranje ml-nistrstvo ic na ik;vo opozoriio priza-dete deželne vlade glede odpošiljafija raznega potrebneiia blaga, katero so begunci pustili doma. Kaka zaupna oseba, ki je ostala doma. more zaviti zahtevane reči pod nadzorstvom orožnrštva, na to se odda zavoje pristojni politični oblasti z natančnirn naslovom bc^unca in politična oblast odda zavoie kot begunsko pošiljatev na železnici. katera pripelje isto brczplačno beguncu na dotično postajo; btguncc se mora tam izkazat! s certifikatom pristojne politične oblasti, na kar nm železnica izroć! pošiljatev. To velja v glavnem za oblcko. čcvlje, perilo, postelji itd. LaMivnica. Cadorna je poroćal r>. l m., da ie artiljerija italijanska provzročila požare in škodo v av-strijskih crtah blizu Lastivnice ob srednji Soči. Kraj spada pod občino Deskle na Kanalskem ter Šteje par hiš. V opisu občaie Deskle v »Slov. Nar^ I. decembra 1915. ie vas imenovana ListiV'inca. Frontni koncert so priredili vče-; raj v IVstu v dvorani Schillerjevega društva. Sodelovali so: Alberding-kov kvartet, koncertna pevka Schvoiser, soloplesalka Goelevski in virtuoz dr. Weingarten. Del dohod-kov £re v korist soskemu zakladu. »Spominsko lipo« vsadijo jutri v Skednju pri Trstu. Tarnkašnja ljudska sofa priredi slavnost. pri kateri vsadf l«no v sponrin na vojno. Italijanska trgovska šda iz Gorice sedajf v Wagni. Ravnateljstvo ita!. trgovske sole iz Gorice, sedaj v VVagni. vabi gojence, ki so dovršili prvo leto te Sole, naj se vpišejo v drmri tečaj, ker otvori naučno mini-strstvo, kakor že znano, ta tečaj na trgovski in navtični akademiji v Trstu. izniti vzposobljertja za uči te? Je na ljudskih in meščanskih ^olah pred ! komisijo v Kastvu v Istri začno 23. aprila. Prošnje na dotični okrajni šol-ski svet. Koncert t Pazfnii. Dobro je uspel koncert, ki ga je priredila hrvatska mladina državne gimnazije in ženskega učiteljišča v korist Rdeče-ga križa in sirot padlih junakov. Iz-med raznih toČk je posebno omeniti veliko kantato pesmi »Veli Jože« od S. ?antla. Pr>roči!o v »Hrvatskem listu« pravi, da izreka najbolje sodho o tem deln, ako želi, da bi Izvijalo to kantato v Zagrebu pevsko društvo ^Kolr^« aH kako drugo važno zagreb-5ko društvo a!« ako bf se proizvajala v Ljubii"ar!. Nadalje je omeriiti leno kompozicijo »Ave Mariao potre*?« oSka- dovane kraje v polftič. okrajhi Krško. dne 6. marca 1917. Predseđnik: Svetec Pavef, vodja okrainega glavarstva v Kr?*kem. Odbornik! : A j s t e r Jožef, župan; G a -b r i č Anton, župnik v Cerkljah; K o-moiar Martin, župan; Z o r k o Franc, župnik na Catežu; S c h w e i-JT e r Franc. dekan v Leskovcn; Oo-! o b Ivan, posestnik; G r e g o r f č Franc. posestnik; Kurent AIojzlJ, župnik; dr. Pfeifer Viljem, c. kr. vladnf koncipist: dr. Pučko JuriJ, c. kr. notar in Stiasny Ljudevit, c kr. okrajni šnicli nadzornik ▼ Dnevne vesti. — Cesar In cesarica sia se vče-raj zjutraj vrnila iz Budimpešte na Dunai. Cesar se je podal v Baden, cesarica pa v SchonbruniL — Vojaška pisma. Savinski fantje pošiijamo srčne pozdrave s koruških zasneženih planin posebno še savinskim dekletom. Sapperska stotnija 7/3: Desetnik rj. Vošnik, Vransko. M. Fedran, Boćna, Leon Prislan, Braslovče, M. Moćnik, Sv. Jur ob južni železnici. — Veseli planinci pošiljajo srčne pozdrave z juž-nega tLOjišca, vsem znancem in znan-pam posebno pa dekletom. Fantje odbenega oddeika domaćega dom. pešpolka: desetnik Franjo Haupt-rni^n, Tinče Dobravec, Ivo Bardorfcn Ivo Liberšar, Ivan Gantar. podđeset-niki Jože Moćnik, Jernej Plevcl, Lojze Colja, pešci: Pepčc Svetlin, France Lunder. Pavle Torkar, Pepe Klančar. Tomaž Dakskobler, Janez Oražen, Miha Pogačnik, Tone Koc-jančič, Tomaž Juvan,. Miha Druško-vič, četovodja Matevž Šifrer, nadku-har Staber in Leon Zupančič, — Imenovanje v sodni službi. Justični minister je premestil đež. sod. svetnika Alberta pl. L e v I č n i -k a iz Novega mesta v Ljubljano ter je imenoval državne?a pravdnika v Novem inestu dr. Otokarja Koče-varja pl. Kondenheima in 'ržav^ega pravdnika namestnika dr. Jurja pl. Račića v Celju za dcžel-nosodna svetnika v Ljubljani. — Iz sere magistratrtega grein!ia ćne 9. marca 1017. Antonu Gantarju, kleparju na Poljanski ce«ti 5t. .^1. se podeli koncesijo za vodovodr.ega inštalaterja. — Josip SiihrJovo ustanove za sirote vojakov po pok!icn v ?r«esku 90 K. se podeli letos Antoniji Hochinaverjevi, 81 iet stari slepi siroti po vojaškem zdra\Tiiku Bernardu Hochmayerju. — Ker bo potrebo-vala mestna občina za leto 1917/18 1500—2000 m* trdih bukovih :n okoli 150 m5 mehkih drv. se bo dohavo jcvrjo raznisalo z ofertrr'm rokom er«ega meseca. — Frami KriStcfu ?c odda v najem ko5ček zemlje ob bre-jarti Ljubljanfce pri bareki nasproti hi§i st. 59 na Sv. Petra nasipu, in si-cer za letno najem?čir.o 5 K ter proti vsakokratnemu preklica fn brez od-Š!'odnine zi slučaj da b* se potrebo-v?!o ta svet pr recula.c:j: Ljtibljanice. — Ume*r!is?f! večer ?O5pe Zofije Zvonarjeve v def^I^iem gled5f!5ču. T^ke^a drarnntičnecra večera, kakr-šnesra nam poda v sredo bfv^a prvakinja hrv'atske§"a kralj, -eledalisča v Zsjrrebu in bo?g-arske^a ^ledališća v Sofiji, firospa Zofiia Zvonarjeva. v Ljubljani še nismo fmei!. V vrsti naj-lep^ih prolr'/odnv s!oven5kih, hrvatskih !n bolgarskih nesn?kov borno vj-đell jsrospo Zofiio Zvonarievo z dra-mntićno umetnostjo Dredstav- 1 j a t i njihove psihološke in pesniške lepote. Z^četeic v sređo. 14. marca točno ob f/-8. uvečer. Vstopn?ce se od danes naprej vsak dan od 4. po-po!dne*nanrej rroda*3jr> nri b!ag:a?nl v dezelnem cr!eda!i^u. K?r je zanimanje za ta večer veliko. Je priporo-čati obČinstvu. da si vstopnice tak oj oskr^i- Cene so naslednie: Sedežf ^r Urlah. I. nadstrorje. loža st. 10. 0 fn 8 no 5 K. v ostalih t>r> 4 K. sedeži v pritličnih lozah po 3 K 50 vin.. sedežl v lorah II. nadstroD1**! po 3 K. rezervirani sedeži po 3 K in 2 K 50 vfn.t parterrf sedeži po 3 K. ? K 50 vin., 2 K. balkon po 2 K 50 vin. fn 2 K, pa-lerijski sedeži po I K. — K temu od-ličnemu večeru umetnost ljubeče ob-činstvo iz Ljubljane in okolice vabi »Posredovalnica za crorisTce be-guncee. — »Gorz im Krlegsjtalire 1915/16.« V založhi nemške zadruž- | ne tiskarne in založnega zavoda v Gradcu je izšla serija vojnih s!ik »Gorz im Kricgsjahre 1915/16«. ki jih je napravi! vojni sl'kar nadporoč-nik Pamberger, V jako finem barvo-tika reproducirane skice predstavljalo skrajno nazerno in visokoumet-nisko posamezne scenerlje iz Gorice. Vsa serija v oleusni mapi z grbom go-riŠke^a mesta stane 21 K in je či:>ti doblček namenjen soškemu fondu. Dobiva se v Ljubljani pr! Schweni-nerju. PreŠernova ulica ali pri upravi sošlcega fonda, vojna pošta 515. — Će£ka industrHaina banka. V sejf unravne^a sveta Češke indnstrf-jalne banke, ki se te vršila dne ."" marca t. !. Je bila sprejeta bilanca za poslovno leto 1916. Ta izkazuje skupno s prenosom iz leta 1915 po odbitku upravnih stroškov. davkov in od-pisov K 2,564.900*2? (plU5 768.735 K 30 v čiste^a dobička). Sklenilo se je predlagat* na občnem zboru, ki se i vrS" dne 22. marca t. 1., po dotaciji rezervnega zaklada razdeljitev d I -vidende po 5?c proti lanski 4*^» to je 20 K na delnico in ostanek 157.809 K 27 v naj se prenese na nov! račun. — Sfeparije štaferskega ku'tnr-nega nad7orfifka. Aretiran*^ §tajer-skega kulturnega nadzornika io iy«r j?ovega komplica je vzbudilo na Sta-jerskem toliko već senzacije, ker ljudje nimajo nič preveč jesti. Vsak Cas pricle o početju tega pospeševal-ca km^tijstva in njegovega sokrivca kaj novega na dan. Zdi se da je moral ta deželni kulturni nadzornik s posebno rafiniranostjo slepariti, ker še c. kr. naincstništvo natančno ne ve, pri čem da je. C. kr. namestnistvo je namreč dne 27. februar ja t. 1. objavilo v gralki »Tagcspošti.* pojasnilo o kupcijali /> rižem, ki jih je delal deželni kulturni inspektor ter med drugim v tem pojasnilu trđilo. da je dobila oočina Rotieninann v času ocf aprila 1915. do septembra 1916. od deželncga kuiturnega nadzorstv« 4300 kilogramov riža. Na to pojasnilo c. kr. namestnistva je mest-ni urad v Rottemnannu izjavil, da je v zgoraj označen cm Času poslalo de-žclno kulturno nadzorstvo vsega skupaj 205 kilogramov riža na bolnico v Rottemnann. Kam je dal torej vrli dežc'ni kulturni nadzornik i ostalih 4095 kilogramov riža. "— Sprejem zasebnih za vi tko v 2a Galicijo je zopet pripusćea, U>d* do nadaljnjega omejen na dnevno 5 zavitkov za vsakega pošiljatelja. Sprejem potrebnih zavitkov. vojno-poštnih zavitkov, nujnih zavitkov, zavitkov s kvasom in semeni ter de-namih pešiljatev je slej ter pre] m-omejen. — Zopeuia omcjUeT postnopa-ketne^a prometa. Ker je pošta pre^ obložena s posiljatvami, je računatf s skorajsno zopetno omejitvijo poSt-nopaketne^a prometa. V Gradcu se i je to de'orra že zgodilo. Zavoji »e sprejemajo le donoldne in ena stranka jih ne srne oddati vec kot 10 na^ enkrat. — Javna ff'iđska knjižnica *Qo-spodarske^a in -soH^čevalnega društva za dvorski okraR se priporoča citajočemu občinstvu. — Knjižnica je bogato založena z vsakovrstnim čtf-vom in fe sedaj največja slovenska javna knjižnica ter posluje v društvenih prostorfh Prednevnem delu v oreN-mojarokom' k našim vajam. Na zdarl K?n<> ?de^!. Danes do ponedeljka ».fo?»n Rool«. Senzacijonelni detektivski film z Robertom Memertom in dvofe veselolger, med temi »Afbert leta^ % Pauligom v glavni vlogt | Predstave od 4., v nedeljo od 3. urt napref. Izgubljeni ključi. Na notu !z Tru-barjeve ulice na pošto je bilo včeraj . izgubljenih šest kljiičev in blagajni-ško zatikalo. YA^T iih je naSel. naj J!!^ odda v Trubarjf v i ulici St. 2 pri tono-L ^§kcw ra^S« ^lOŽPftfr cftran 4. »SLUVfcNSm NAKMtr. one IO. roarca ia*i7. 57. stev. Aprovizaciia. -r Iz seje mestnega aprovizač-oe*a odseka, dne 9. marca 1917. De- zeino stohio mesto za dobavo klavne živine bode odslej brezplačno dobavljalo mestni vojni kuhinji tedensko po 100 kg govejega mesa. Vprasanje glede ustanovitve javne mesnice, kjer bi se prodajalo revnim slojem ceneje meso. se resi pozneje. ko bodo znane tozadevne predloge oficijelnih mest. — F i ž o 1 a se me* sto krompirja odda proti izkaznicam 13.000 kg, to je za 3000 k^ već, kot je odsek privolil v svoji zadnji sejL — OdseR ponovno poudarja. da je Ljubljana prikrajšana glede moke za kubo. Vsem večjim mestom se nakaze veliko več moke za kuho. Odsek napravi vse potrebne korake pri uradu za prehrano, da se temu težkemu nedostatku odpomore. Jajca so se razdelila do sedai pr- j vemu okraju. Vsega skupa] je oddaia mestna aprovizacija pretekla đv.: meseca prebivalstvu do 60.000 ja: Zadnje tedne je dovoz jaje ponehal ;. ni bilo mogoče razdeliti jaje se v.u slednjim okrajem. Vendar, ko se na-bere več tega blaga, se zopet prione s prodajo jaje, tako da pridejo ko-llkor mogoče kmalo vsi okraji na vrsto. — M 1 e k a je z vsakim dnem manj. Preskrbovalnica za mleko je bila ćelo primorana, da skrči mlečne karte za dojence, dočim drugi otroci najnežnejše starosti, bolniki in stari Ifridje ne dobe nič. Da se vsaj nekoliko odpomore posebno otrokom uo 4 leta, ki imajo mleČna nakazila in ne dobe mleka, se bode v vojni proda-jalni oddajalojajca za mlečne nakaznice. — Kakor je bilo že objavljeno v časopisju, se v pred-pisanem redu prodaja prihodnje dni kolerabo in repo na krompirje-va nakazila. Gena za kolerabo in repo je 24 v kg. — Na aprovizač-aem vrtuza mestno drevesnico v Tivoliju se spomladi zasadi pred vsem čebula. V najem se pa vzame tuđi nasproti temu vrtu ležeći Zeschkov travnik. kjer se bo zasadil, će bo !e mogoče. zgodnji krompir. Aprovizačni odsek sklene nadalje vse gorke gredice aprovizačnih nasad ov porabiti za kultiviranje sadik zgodnjih zelenjav. kot zgodnjega ohrovta, kolerabe in zelja. Mestna aprovizacija bi potem sadike oddaja-la prebivalstvu. da omogoči posest-nikom vrtov obdelovanje in pridobi-tev zgodnjih zelenjav. Aprovizacija vzame v najem nadalje vse gorke gredice onih vrtnarjev, ki bi gredic spomladi ne mogli ali hoteli obdelati m zasadi tuđi tn zgodnje sadtke. Za obdelovanje nasadov se prosi voja-*ko oblast za vjetnike. Aprovizacija prosi rudi za vojaški motorni plug. da ste izorje za obdelovanje namenjenl svet. Končno sklene odsek intervenirati pri nemškem viteškem redu. da ostane se nadalje svet na Mirju zago-tovljen dosedanjim najemnikom. ki preskrbujejo že leta ljubljanski trg z zelenjavo. Pomanjkanje mleka v Ljubljani postaja od dne do dne občut-nejŠe. Mestna aprovizacija ne more ustrezati niti najmanjšim potreban1, mlekarice izostajajo in v mnogih rod-binah so deca In bolniki brez kapljice mleka. Tem bolj se moramo Čuditi, da je v teh razmerah nekaterim ■slaščičarjcm dovoljeno, nrodajatl sla-sčice* napolnjene s sladko smetano. Vsak dan je videti v neki znani ljubljanski slaščičarni ćele grmade fi-nega, x-najbo4jšo sladko smetano na-polnjenega peciva. Ali to ni jasno, da gre radi te sladke smetane mnogo mleka v nič? Ali smemo trpeti, da se zlasti gotove vrste dame s posebnim tekom pasejo po sladki smetani, medtem ko dojenčki jokajo po mle-kn? Pokllcani faktorji naj odprelo oCi in naj napravilo red! -*- Ođđaja repe in koierabe. Pri-•hodnji teden se bo odđajala repa in Kolerabe na kfompirjeve karte po Tiaslednjem redu: V ponedeljek za VI JI., v torek za TX.f v sredo za I., v cetrtek II., v petek III. In v soboto JV. okraj. Blago se bo oddajalo vsak dan od 2. do 5. popoldne iz skladiŠča pri Miihleisnu. -r Meso tu krompir. Minister za. prehrano, generahii major Hofer. je glede priskrbe mesa za tnanj imo-vlte sloje pojasnil. da bo vlada pla-čevala dve tretjini stroškov. do-tičniki pa eno tretjino. Seveda se ni zanašati na to. da se bo dobivalo meso vsak dan. Porcije bodo racijo-nirane in uradoma se bo preskrbelo, da bodo dobivali to meso samo Ijudjc, ki si ga iz lastnih sredstev ne mo rejo preskrbeti. Od časa do časa se bodo na ta način preskrbljevala prebivalstvu tadi jajca, sir in sočivje. Vlada namerava tuđi vpeljati nakazila na meso, da ne bodo gotovi krogi čez mero uživali mesa. \lada misli tuđi na uredbo n a k a -zi 1 na krompir. Cim bo dognano, koliko je vrgla nova žetev, se bo vsi ga ne bodo enako mnogo dotrfli, nego bo razdeljeno po raztnerah. Na Dunaju računajo. da je 1.500.000 pre-bivalcev. ki jih je smatrati za neimo-vite. ker imajo na leto manj kakor 6000 kroti dohodkov. 4- Prehranievalril wtw(L Za precJsfidnika prehranjevalnega orada je imenoval ceSar grofa L a r 1 s c h a. Za prisednika sta m*d drugim imenovana posestnik Oabrijel Jelov-šek z Vrhnike in deželni odbornik kanonik L a m p 6. ______________ Nafnovelša poročila. NEMSKO VECERNO POROClLa Berolin, 9. marca. (Kor. urad.) \Volffov urad poroća dne 9. marca zvečer: Pri menjajočem se raz-glednem vremenu je bilo bojno delovanje na mno-| £ i h točkah zapadne fron-: te živahno. Stevilni boji v '^raku. Na vzhodu nlčesar :stvenega. TURSKO URADNO POROClLO. 9. marca. Mamadan ni bil, kakor trde Rusi, vzet v napadu, mar-več smo mi mesto brez boja zapustili, ne da bi bil sovražnik o tem kaj vcdcl. Ker naših Čet nišo zasledovali, je trditev petrogradske brzojavne agenture, da so Rusi Turke zasledovali in pognali v beg, popolnoma izmišljena. REVOLUCIJA NA KUBI. Bern« 9. marca..(Kor. urad.) Kakor poročajo iyonski listi \z Madrida, so razkrili na Kubi komplot proti predsedniku Menocalu. Zarotniki so ga hoteli napasti na poru iz Havane v El Chico. Trije revolucionarni listi so bili zatrti in več urednikov je aretiranih. St. Jago dl Cuba, 9. marca. (Kor. ur.) Reuter. Tu se je izkrcalo 400 ameriških mornariških vojakov. Kazne stvari. * Poštna tatvina. Na progi Iz Megvsa v Kolos na Ogrskem je bila iz poštnega voza ukradena vreČa, v kateri je bilo 98.000 K. * Umri je vsem prijateljem kine-matografičnih predstav, znani Valde-mar Psvlander. v starosti 36 let. 2i-vel je že več let v Kodanju na Dan-skem in dobiva! letno ptačo 130.000 kron. * Kap Je zadela na Dunaju bivšega ministra in nekdanjega voditelja nemških kršćanskih - socijalcev dr. Gessmanna. Zgodilo se mu je to v poslopju železniškega ministrsrva. Njegovo stanje je jako resno. * Notarke in odvetnice na Anjde-skem. Angleška gosposka zbornica je sklenila zakonski naČrt, ki dovoljuje ženskam izvrševanje odvetniškega in notarske^a pokliča. To Je velikanska zmaga ženskega gibanja. * Prva vlsoko^olska profesorica na Ruskem. Zdravnice, učiteljice in srednješolske profesorice delufejo na Ruskem že dolgo let, a zdaj je prva ženska postala vseučilišta orofesori-ca. Ta profesorica, gospa Helkavska, predava na moskovskem vseučilišču o ruski literaturi. * Neurie na Špansketn in Fran-coskem. Pariz, 9. marca. Na Špan-skem in Francoskem razsajajo huda neurja. V španski provinci Cordova so poplavljena mesta in vaši. Zelez-niški promet staignira. Min. predsed-nik Romanones je izjaviU da bo vsled tega postala delavska in apro-vizačna kriza Se hujša. V Marziliji ?e napravil vihar za več stotisoč fran-kov škode. V srednji in severni Fran-ciji sneži. V Parizu je bil včeraj radi snega dovoz živil jako neznaten. N?gnen]e k vnetlu slepića se zabrani z uporabo naravne »Franz Jo-sefbcdncsa aiepca Dacarlaa Ib Umotz HotUSa pri UtaU: Marija Pen-sal4K. Poslaao. KINO IDEAL. TiA 11 ii um II. na 1117 Motiifnicn tolnl Rim Via bitka oti Sini Originalni posnetek v treh delih. HaJsllnelSI mm vMlt Časovi Posneto od vojaškega uradnega od-delka za izdelavo filmov in fotograf i j. — Za uprizoritev dovolilo zastopstvo generalnega štaba III. B. Vse fa2e najsilnejSega borenja vseh časov točno po naravi! Naši junaški sinovi v titanski borbi proti premoći vsega sveta do zrnate! Vsaka stika je junaSki spev za zvezne vojščake. itltlt opernterjl sa pri pasne-manln tepa filma pađll, toda vedno so stopili drugi na njih mesto, dokler ni bilo dovršeno veliko delo, ki naj našim potomcem oznanja, kako juna-Ško so se nekoč borili njihovi očetje za sveto skupno stvar, očetnjavo, čast in svobodo. 795 Današnji list obscga 10 strani. Izda]atel| in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina la tlslc »Narodne tiskarne«. I ZAHVALA. I Za blage dokaze iskrenega I sočutja, ki so nam došli rovodom I bolezni in smrti naše iskreno Iju- I bljene predobre mamice I Frančiške Jare pos«stoic« v Crni vaši II- tO I kakor tuđi za krasne poklonjene I vence in izvanredno mnogobrojno I spremstvo predrage pokojnice k I večnemu počitku, izrekamo vsem I naSo najsrčneišo zahvalo. Zahvatju- I [ jemo se še Dosebej čč. sestram I usmiljenkam Hirainice sv. Jožefa, I katere so spremite rajnico na poti I k zadnjemu počitku. I UUBLJANA, 9. marca 1917. I 824 Žaluloti otroci. a MT Bnplm 4ofer# obranimo "99 kontrolno blagajno. W|O Orobotok. trgovao, Bob. Bistrica, •oreafsko. S20 , Kupi se i hiša z zcmljisčcm w Ljubljani oziroma ▼ bližim*. — Pismene ponudbe na uaravn. »Slov. Naroda« pod „EOmlfiŠCO 80Sy. unsprpo"if~~ obraza in rok, ki jo občudujerno pri mnogih Ijudeh, donaša njihovim lastnikom dvojni do-biček. V prvi vrsti je lepa, bela, mehka polt potrebna za zdravje vsega telesa, ker le ta Čistota in mehkoba omogofujeta nemoteno dihanje skozi polt. D.*!"'«* rnnravi lepota obraza in rok na druge —^" ljudi prijeten, dopa- dljiv in privlačen vtis. Napake na koži, za-jedavci, mozoli, liše, pege, ogorenje itd. napravijo oduren vtis kar je pogosto zelo škodljivo. Te hibe v koži motijo tuđi di-hanje skozi polt in to je nezdravo. Mnogo ti«oč mož in žen uporabi ja u negovanje in varstvo kože Feller-•evopreizkušeno var-stveno mazilo za o-braz in kožo .Elsa", ki velja le2K(2 lon-čka 5K poštnine pro-stoV V nasprotju z raznimi lepotili. ki so pogoste Škodljiva, je to popolnoma neškodljivo. Ono odstrani napake na pol ti ter varu je pred solnča- rico, pegami, odstrani zajedalce, mozole i. dr. Namesto oštrih, pogosto škodljivih mil naj se rabi u o-braz Fellerjevo lili-fino milo (1 K) ali k« Fellerjevo boraksovo _jmilo (80 vin.)ln toaletni umivalni priSek (boraksov prašek l K). Predvojne cene! Buina rast las ki vsak obraz napravi tepšl, se dosele z goji-tvito Us a FeJlerjevim pristnin tanokinamazilom n rast Im .EImV (En lonček it 1 1 K 60 h, močnejsa vrata It U 3 K). To mazilo krepi 1a-Sliče, prepre£uje frieio In predCasno osivelost, pcmmH novo nst last mtaiottne banre. krhke late napravi mehke ta elastične, da se jih Uhkosčcic. Qoo nima v sebi nobepib Ikođipvib snovi, vsled eesar trna prednost pred Ikodl Uvimt izdelki, ka-loine pogosto pffporoeajo lji»đje, U nišo lekar-nar)* t* gofMev brk |e FeUerfevo mililo xt brk« (50 vinarjev). Narod oj) st naravnost pri I. V. riLLlat-I«, tokanarf« MuMMBMto|il.saiO>rrairtMli I VsUd vnmaliga Jaroga jnanem; i$i* mlada gosptea. prifetn* junan* josti m $w*ga trntnoaram^nta, ter 5 pr#woj«n;«m 30 000 Jf. jnanta 5 prtmerntm gospodom. 7ajnosi jafam-fona. — Ponudb* 5 S^ko na upravo „Slovtnsk*?* JVaroda* pod »Prijttna pnhcdniQst;8i8-. 818 m*~ Vse vrste ~M klobuke in slomnike u osBiienje In pr«obllkan]e mm nama v dalo Resljeva cesta Stev. 22. Ondl sa tud! proda sedla (za gospode). STROJI za valjetiie preskrbe vsako gospodinjstvo z mesom in jajci MUNI za kosti za pripravo piče, ročni obrat ali s silo, ■e nfrtboMsl knptio naravnost pri H1CKE1L k Ko. Imeridorf pri Dunaiu. Zahtevaite veliki katalog, učna knjiga 5t 64, proti 1 K v znamkah. 727 MF" Sprejrao se več dobrih tesanevmmizariev proti dobri nU6i, stanavanin la hrani. — Dela ▼ Ljubi!anl. Oglasiti <^e je pri Florlfanu Stransn St. Petra cesta žt. 23, Lfnblfana. ! „J\tedoižna %elja". Dve sestri, begunfa yeiita dovi-sovania 3 mladimi slovenskim? čas*-mfa alt podčastntJzi-Gomorščafci, radi dotgega čaza. Afcgoča >« tuđi je-nttev. Omenjeni sta ijobrafent ter imaia precejfn/o premoyen;'e Aastov povc uvravn. „S^ov* JVaroda", Dopise naj se posije na uvravn. pod U^hhafahce solnee 2248/SfOli. ; Dva učenca za natakarskl poklič in :: točaja ss li&e %S taho] kolodvorska restavra- ctja. — Ponudbe na Mat. DolttlČar, kolodvorshl restavrater, v St. Petru na Krasu. 322 BBff" v salem se odda "99 gostilna ▼ C kr. kobilarni Lipica pri Trsi«, s polcg priradajočim stanovanjem, hlevi. vrtovi in poljem, proti letni najemščini K 4000.—, katera se plaču je v četrt-letnih obrokih. V najem se odda za ave leti in sicer od 15 maja t. 1. naprej. C. kr. kobilama da najemniku na leto 34-krat brezplačno voz za niegove rotrebe, ter 6 m drv. Kavcije je položiti K 500. — Invalidi imaio prednos, — Ponudb ■ je poslati na : Vodstvo o, kr. dvorne kobllarae ▼ Freatranekn. Tam se dobe tuđi vsi nadaljni podrobnejši . podatki. 823 I učitelj klavirja. Ponudbe pod „klavir 80811 na uprav. »Slov. Naroda«. 806 ——- Iičem ■ pomoenico li bivanja, prvo noi, spre]m« sa tmdi nienko. 767 Kjef pove upravništvo »Slov. Naroda«. ĐEKLICA iz dežele iell vstopiti kot trgovska vaienka v trgovino mešanc robe. Stara je 15 let, iz dobre m poštene ^iše. Ponudbe pod „PoštenOSt 809M na na upravn. »Slov. Naroda«. 809 nabaviti si za svojo trgovino NatiOlaJ« blagajno* Kdor bi tako prodal,naj mi posije svoj naslov z navedbo cri-čevalom in referencami. Ponudbe naj se poMjejo upravn. *Slov. Naroda« od „it 3 801". __________m Civilen, stalen, solidan gospd, ki je cei dan v službi, liče man|a liHSPliiVililii iUlll če moefoče s prehrana, za L a) I 10« apHl U 1, — Ponudbe se pro oa „Poštnl predal 35, LjubSlana. Čokolada pišSoti in različne slanici na drobno' fn debelo dobiva se pri BLAMOA 5AVNIIC, Ljubljana Sv. Jakoba trg. Haislavnejša riUa igiia Marija Carmi u v deželnem gledallščn. V soboto 10. marca ob 5., 7. In pol 9. ari zvečer, v nedeljo 11. marca ob 3.9 5., 7. in 9. ori zrečer, v ponedeljek 12« marca ob 9.f 7. in pol 9. zvočor: Ove uri trajaioče predstave. II Marija Carmi v svojem najlepiem filmu: Za Ijubimčevo slavo. Prekrasna drama ▼ štirih dejanjih. — V glavni vlogi Marija Carmi« Ta pretreslilva drama le đoslc! povsod do zadnjega kotifeka napol-nila gledalilča in ie pomnožila slavo Marije Carmi. Presneta ljnbezen. Veseloigra v 3 dejanjih. V glavni vlostf Ana Miiller-Linke. 11 sa mladino. Ml za nUadino, V »odolio 11. marca ob pol 11. nri dopoldna In ob 3A na t nopoldna ter v ponedaljak ob 4. nri popoldne: sijajne predstave za otroke. Voaolo proaanaiania In Uvnrtaa zabava tndl u odrnafloi Roblnson C^nsoe v filmu! fok| tega tei irngih odličnih novik toOL 57. štev. ———^—^—— - „SLOVENSKI NAROD", dne iO. marca 1917, Stran 5 Proda se iz proste roke ' srcdnjcvclik hi sa ▼ sredini mesta. $07 Naslov pove upravn. »Slov. Naroda«. Uće sa sa Reko voJiSćine prost mm mmi Plač* po dogovoru. Stanovanje in hrana i lahko rri go^podariu. — Punudbe na naslov ! Fridarik Mayer, Reka, Salita dal Pino 3. Jfigijcni&ia mami/aktnri j j Jull< Sfager Đaaaj L W1« ngerstr. 3 F. Ceniki z ^dravniškim t poukom cratis in fr. Zaprto, 30 vinarjev v znamkah. 143 Pločevlnasto pos4ek!eno ' - ajlrano Ima vedno, ter po najnižih ceaafa v zalomi ; Osvald Dobeic, Luiblpna, Martinova cesta si. 15. BaTnotam se Mapi pisalna nilca. Posestvo z večjim gozdom kttpim per kassa ali pa po dogovoru, pose^tnik ev. na po-Sfstvu ostane. — PooiHbe pod „PO-SestvO 642" na uor. »S!ov. Naroda*. ¥4Hg^K wSm 9tfy^^ Ha^ss. s^E đ^^* fis9H 14 — 15 let s*-re^a sprege, t^kol OQ. FIKCIMCiR, kova* v Smart- nem pri Litžjl. ;so ------Lahlro ,! med. 39S 8r •/! fff¥4 brr«M» 9* urei ob'astveno prets';ano, zar. neškodljivo zn *. JI, I\IA4 ratilli £4 jJIil vsai. 3.) PoroČilo nadzorstvene^a sveta. 4.) Odobrenje bilance za 1. 1916 in sklep.anje o predlogu upravnega sveta glede uporabe čistejra dobička. 5.) Predlog upravnega sveta na zvisanje delniške g-avnice za K 2,000.000 — na K 10,000.000-—. 6.) Volitev treh članov upravnega sveta, 7.) Voiitev petih članov nadzoratvenega sveta. 8.) Slučajni predlogi. Opomba: § 13 banČnih pravi] ?e g^as1: .Oi^nf^a zbrra se smejo udcležiti tišti delničarii, ki ao p* 1. žili pri tej banki v Ljubljaiii 8 dni |*ied zborovanjem vsaj deset delnic". § 15: ^Na občnem zboru tvori v**akib deset deTrv'c po en glas: tiisti deln Čarji, ki se osebno ne udeležijo, mort jo bitt zf»s>r«»pa?ii po drugih delnič?»riib, ki imajo glasovno pravico, a pooblastili, kakor jih določi upravni svet". LJUBLJANA, 9 maica 1917. m _^^_^_ Uprarai svet lfapr#dm| !• aui|kaa ?. vrtom v industriiskem kraju na Snodnjem Štajerikem. — Naslov Dove upravniStvo »Slovenskega Naioda«. 783 SODE FeiroTe|-li©, olfnate, katruaste, b^rvne fn er.ake vrste barele, kuni tsiiko množino trrđka £ALE3 h Co. Llahl anat Franca Joirfa cesta i$er. 5. 430 Bsfsrcle, svcti^ie ter iar^f^e vsc^no v zalogi pri 610 U?/blfa«?^, Stara ftrg« — —: Kupi sa ■ VII^A ▼ blitini mes?a, v vrednosti 40.000 kr. n. dalie večjo hišei ▼ mestn. Ponudbe nod „Kapital 781" na u^ravtv'Strn »S'o^e^^lvfi7\ Naroda«. J^oške ovratnike vst'h kakovo^ti ter vet kosti in ^♦•avil-ka tu-, no K 4l80. O{pOČ*e DOga-VlCe, đe^niki, po na nižih cenah nm drobno in debelo« • •■■■ - Ri?po iMam tu^i po po>ti -------'<— O3V&I.D DO8EIC. Martinova cesta st 15 Istotam se kuni p!sa!na miza. OGRSKE Č^bia'-Cp i'r.v. blago K 1 10*— za ioo kg, (esen o^r-ki K 480— za 1OO kg. Pcštn. zavo' a 5 kg K 25—. Lesnikl o^rsk- K 42O-— za \cn kg. r\^tni z^ivoi a 5 kg K 22— Fige v zabojčkih 10 kg netto, K 7 80 za kg Dalje pecivo in različno sladkorno blago r iio za prf prodaj?l~e. Izvoz Ininega sađja BSROCS, Srađec, Sporgasse 10. 7^.' Kostanjev les do 2 m doig, cen''en IO—80 cm r prer^7u kupnje VINS0 VABTC, ¥el0- tržee, ^alee, Juz^ošta ersko. Le r^nudbe z navedbo 5^-raine ceri^. množine in roki dobave nai se vnnSilh T n'no pl'-ičilo. — Kulant 10 po-šlovanie. Knpn'em tuđi mehak les, nukove in hrastove hiode ali d'S'-e S2 + BEGONUE "~ ----- te na bo! pisane barve. 5 «"0 vrst, novosti rož, do-a sedai neznanih barv in J obi■'<, azaleje, n^jnov, gladifie. cana, cala, ee- or^me, ^ort^nzije. glok-sineje, klinČki z tume- nimi. mndnmi, t»ikrastimt % rižast'mi v^likans^imi - kei'ht, rcdko zimsko c<-m č e za okras in ja-^tiiL^-'-—. — -.*— godno prmičje, rastlmic rlezaike in ovifa'ke, semena. navodila, nai-boljši ^noi in rrst. Zahtevatp gratis m t-mkn ' katalog. J. SUZA, Poiteasteln Četko. 7Q7 VABILO na [Eilli 6l(fli 2yyi Obrtno pomo^negs društva regiitrovane zadruge z omejeno zavezo v Ljubljani ki se v. :>i v cctrtcV, Dns ??: marca 1917 ob 4. uri pepo flns v Brusi'c^ih »r^stsrih na Xc:gresncm t ga si 4, L naflstr. DNEVNI RED: 1 Otanje zapisnika 60. občnega zbora 2. Porr'ilo načelstva n nadzorstva 3 Čit.n p revizjskega peročila io ukrepi «sl d isteka. 4. Odobrenje ra^unsUega zaključka ^a Itto !^16 5. Nadomtstna volit- v načtlst^a in n* { -rstva 6. Slučajnosti. U čelsfro. Dodatck: Ako bi ta občm zbor ne bi sk ep.en ob doočeru un, se vrši eno uro ro^neje z is^m dn nm redom diug občm zbor, ne giedc na štcvilo navz< č • čunov. «12 . Stanovanje ▼ novejši hiŠi obstoječe \z 4—5 sob z električno raz-vetijavo 80 1ŠČ8 ^a maiec termin. Ponudbe poi uMaJ" 4308 r>a upr. Sloven. Naroda ===== Kupim ===== pianino ali lira tek blavir. — Ponudbe pod 9|fiapc2]ineisttr 705" na u ravni^tro »Sovenskffji Naroda«. 705 Spy se sprejrne tako] -^C proti dobremu plačilu, «tan >vanja in hrani v hiši Zjjlasiti se je pri AntaHU Stein^r, Jeranova ulica štev. 13 ▼ L,ubrani. ^07 Vajenec sa miiaratvo, se takoj Bpre]ate. Kje, pove upravništvo wSlov. Naroda*. ______________________________ 703 Želi VSt#piti za pol ali za ves dan, bivša učiteljica. Zna tuđi dobro šivati. Ponudbe pod „Učiteljica 760" na upravništvo »Slovenskega Naroda«. TfftaiTNifb se ijfp V nafem se da velik vrt, polja la iravnlk s b!e?om In staao-vas|em, zelo ceoo. 620 Pobl'ž e se izve pr? St« C« Ta^zzhsr, Đunajska Gesta st 47f Io3&a trgovina. Kostanjeve in bukone hlode kupi Vfgkomnciing fsranHo vagon 255 Strojiina toyarna Samsa & (o. v Ljubljani. Vpošteva se le pismene ponudbe z navedbo cen. Prevzetje mizarske obrti. Slavnemu občinstvu vljuduo naznanjam, da sem prevzel po svojem ranjkem tasta Anton Drnkarjn, r^i^arskem mojstrn v Kranjn, mlzarsko obrt, prodajo mrtvaskih krst kako? tndl pogrebno poletje. 816 JUKI WENDLIXG mizarski mojster — p«! Anton Dmkar — Krani. SSMBSMBMMCMBMBOiliJ-LiJEMSSMaiMMMlM-llllffMiMif f\ 1 11 m 1MfiliMHfiirH t n Ti [——^bb m dslničarjav Cešve industrijeloe banke se vrši dne ZZ. marca 1917 ob 10. đopolđne v glavni tivaranl trgavsKe In olirt. zliorolte v Prag!. — ii iiti — Spored: 1 ) Letno porobilo in zaklinČek raSanov za 1. 1916, 2 ) poročilo reviz'iskega odaeka, 3 ) aklepanje o razdelitvi ^istega dobiCka 4 ) »klepa»ue o nagradi revizorjev, 5) vi'' -'*,v štirih Članov upravnega sveta, 6) volitev revizijakega odseka za 1. 1917. G^s~odie delni^arji, ki se hočejo vdeležiti ob^nega zbora, zamorrjo po §§ 4B in 47 statutov k upravičenosti glasovanja potrebne delnice a kuponi ali deputne liste banke o njih izroČiti pri glavni bla-fraini banke ali njenih eksooziturah Praga VII (HoleSovice) Praga VIH (Lihen) Kra\ Vinogradi in Žžkov, pri njenih filialkah Dunaj z eks-poziturami v IV., VIII in XX okraju, Brao, O >ava, Krakov, Ljubljana, Mlada B leslav, D .mažlice, H >donin, Uher, Hradište, Kladno, Kutna, Gora, Luny, Nachod Prerov, Pribrana, Rakovnik, Raudnice n. Lab.v Vyikov, da sprejmejo legitimacije za občui zbor PRAGA, due 6 marca 1917. Upravni svet. Č ani upnvnp^a sveta, kakor tuđi re-^zijskega odseka, ki izstopajo, se po §§ 29. resp. 52 statutov lah^o zoptt izvolijo. POZIV NA SUBSKRIPCIJO. V Vsled sklepa izrednega občnega zbora z dne 18. februarja 1917, na podlagi § 5 društvenih pravil, zviša se delniteka gla\nica od 8,000.000— na 12,000.000-— z izdajo 10.000 novih dHnic po K 400-— nominala. Glasom sklepa občnpga zbora pripade delničarjem OpdJSka pravica za to emisijo v tem smislu, da se more dubiti proti predložit vi dveh Starih delnlG 6110 I10V0 po knrzn K 425"— za komad s 5°|0 obresti na nominalni zne^ek od 1. jami a rj a 1917 do dneva posameznih vplačil. Za neoptirane deln'ce sprejema b?nka prijave po kurZU K 445"—z 5°|0 obresti od nominala od 1. januarja 1917 do dneva posameznih plačil. PrldTŽHJO Sl pa banka pravico raparticije. Vplača se: za optirano delnlCO K 225 — pri prljavi fer 5°|0 obresti na K 200— od 1. januarja 1917 do dneva vplaeila in K 200— dne 15. junija 1917 z 5°|0 obresti od 1. januarja 1917, za subskr'pcijo nOOptlranlb dOlnlCp K 245*— pri prijavi z 5°|0 obresti na K 200-— od 1. januvarja 1917 do dneva vplačila in K 200*— dne 15. junija 1917 s 5°|0 obresU od 1. januvarja 1917. Podplsovanfe traja do 31. marca 1917. Delnice novo emisije participiralo na doblćkn zavoda za loto 1917. Ako bi drugi obrok ne bil točno vplačan, propade prvi vplačani obrok v korist rezervnoga fonda. Zneski vplačani na rarun delnic, katere bi se nedelniearjem ne mog?e đodeliti, se snbskrlbontom povrne'o. Prijave se sprejemajo pri vseh blagajnah Jadranske banke to je na Dunaju, v Ljubljani, Trsi u, Opatiji, Zadru, Šibeniku. Splitu, Metkoviću, Dubrovniku in Kotoru, dalje pri Prvi brvatStt itodlonld V Zagrebu, ter pri vseh njenih podružnicah pri Banki 1 itedlonl za Primorje Snšak in njen h podružnieab, ter pri Hrvatski centralni banki za Bosnu In Hercegovinu in njenih podružnicah. DUNAJ, dne 1S. februarja 1917. Upravni svet Jadranske banke. 9 57. ttev. .SLOVENSKI NAKOD-, dm !0 marca 1317. Stran 7. Scotus Viator o Hemcih, Slovanih in Nadžarih. Henrik Marczali poroča v »Pe-ster LIoydU€ o novi knjigu ki jo je napisal znani angleški publicist Se-ton Watson pod naslovom: Nemci. Slovani in Madžari. Studija o vzro-kih velike vojne. (German. Slav and Magyar. A study on ttie orlgin oi thc great war. London 1916) Scotus Viator dokazuje v tej knjigi. da je Av-strija — kriva svetovne vojne. Iz-hodišče velikei?a historičnega greha donavske monarhije da je nagodba iz leta 1867., ki ni nič druzega kakor pakt, s katerim so si Nemci in Madžari razdeliii monarhijo. Pri tem so dali obema najmočneisima slovanski-ma narodoma monarhije Poljakom in Hrvatom nekako avtonomijo, da so tem lažje zatirali ostale. Tako je po-stal dualizem za moderno Avstrijo poguben. V avstrijski polovici so se slovanskf narodi vendar-Ie še nekoliko tuđi politično uveliavili, zastopnni so precej dobro v državnem zboru, na Ogrskem pa so bili brutalno potlačeni. Po svojem številu bi morale imeti nemadžarske narodnosti v ogr-skem državnem zboru 198 poslancev, rmajo jih pa le 25 do 30. Madžarsko slabo gospodstvo, zatiranje Srbov in Hrvatov, to so pravi vzroki svetovne katastrofe. Posebno poglavje je posvetil Scotur Viator ideji jugoslo-vanskega edinstva. V tem poglavju dokazuje, da je monarhija zagrešila, da je »nastal ta požar«. Natančno popisuje posamezne faze jugoslovan-skega gibanja, ki da je leta 1914. doseglo svoj vrhunec. Jedinstvo Srbov. Hrvatov in Slovencev da je bilo vspostavljeno. Tu se je podal nadvojvoda Fran Ferdinand v Sarajevo. Prestolanaslednik da je bil nasprot-nik dualizma in Madžarov ter prijatelj jugoslovanske ideje. Vendar pa da ni hotel trializma, temveč državo z močnim centralnim parlamentom. Scotus Viator pa ve tuđi povedati, da je Fran Ferdinand kova! še druge dalekosežne nacrte. Nedavno pred svojim usodnim potovanjem je baje sklenil s cesarjem Viljemom pakt, po kateretn naj bi se nemško-avstrij-ske kronovine pridružile Nemčiji, Poljska in pa Jugoslavija tja dol do Soluna j>a bi naj postali samostojni državi pod žezlom Fran Ferdinando-vih sinov. Te biazne trđitve spravlja Seton VVatson tuđi v zvezo s sarajevskim nmorom! Umor v Sarajevu se mu zdi zelo skrivnosten. Angleškemu publicistu se zdi verjetnejše, da je bil zasnovan umor na Dunaiu, kakor pa pa Belgradu!! Zakaj? Da prepreci konzolidacijo Srbije in nudi monarhiji povod za napad! Scotus Viator opo-zarja na Friedjunga, Nastića, na For-gacha in podobne stvari, da bi ute-meljil svoje naziranje in meni, da se Je morala čutiti monarhija krivo, — saj ni hotela pritf s svojim sporom pred kako razsodlšče! Koiečno sku-fa pisatelj prepričati ^ngfifo, koliko važnosti je močna Srbija za entento. Srbija je edlna ovfra na potu Rerolin-Đagdad. ona je edini nasprotnik. ki je kakor klin med Člani centralne zve-ze! — Marczali je Dosvetff angle^ke-mn publicistu nekaj krepkih naukov ter Je doka-zal, da spada Watsonova knjiga med tište sovrazne spise, ki so objavljeni fn usum delpftfni, v mora-lično in politično opravičilo entente. katere krivda na svetovni vojni pa je neizbrfsna. Prava vojaška. Humoreska z bojišča. Prfbližali so se božični prazniki. Mesto L, je bilo vse belo, vse polno snega je ležalo po cestah in mestni delavci so imeli ta čas mnogo dela. Otroci In odrasli so hodili na dr-sališče in na sankališče, se tam veselili, zabavali in težko pričakovali praznikov. Za Ivana je pa vse kazalo, da bo imei slabe praznike, tako slabe, kakor še nikoli preje. Pri vojakih je. Prišel je iz bol-nišnice v rekonvalescentni oddelek v mesto L., kjer Je imel dom in starše. Ker dolgo časa ni biJ doma, je včasih iz taborišča ušel in ostal doma. Na-vadno se za to nf zvedelo, toda zad-njič mu je spodletelo. Doma je spal tn hotel Je ostati še nasleđnH dan do- I ma. Zvečer bi 3eJ iele v rekonvale- I scentni oddelek. Ravno za kosilo se je pripravljah Mati rnu je spekla kunca. Prav ve-selil se ga je. Naenkrat potrka nekdo na vrata, ki se hitro odpro in — na pragu stoji patrolj*. ki je prišla po Ivana. Lahko si mislimo, da on ni bil posebno veselo presenećen, ko je moral mesto nad kunca na mizo pred strogega stotnika na raport. Ko je korakal po cesti med štirimi vojaki z nasajenimi bajoneti, ni bil prav nič dobre volje. 2a! mu je bilo za dobro kosilo, ki ga je moral pustiti doma in pa bal se je. da ne bi bil čez praznike zaprt. Tako kar je slutil, to se je zgodilo. Ravno opolđnc je prišel pred stotnika. Ta je bil žc srdit, ker je mora! toliko časa na Ivana čakati in ker se je bal, da ne bi kosila zamudil. Ko si stojita stotnik in Ivan na-sproti, si prvi opaše saMJo, znamenje službe, in tako obsodi Ivana na sedam dni težkega zapora in tri dni posta. »O, joj!« si je mislil Tvan,» to bo pa slaba. Ravno čez pravnike v mrzli ječi in vsak tretji dan post. med tem ko se bodo doma mastili s poticami In se veselili praznikov.« Tako je rrislil pred stotnikom, ko je ta držal ce!o pridigo nad Ivanovo grešno plavo. Ko je pa stoDil iz sobe. mu je nekaj dobr?£ra sirrilo v glavo in takoj je bil zor>et dobre volje. »Ne boste kaše pihali, jaz bom za prazni?- doma, ne v ječi!« Takoj se je pripravi! na vse. Služboimajo-čega podčastnika je prosil, če srne dobivati od doma hrano. Ta je seveda z veseljem dovolil. kajti potem ni treba njemu skrbeti za vjetnika na dru-gem koncu rnesta. V taborišču nam-reč nišo imeli ječe in vjetnike so po-šMjali v neko vojasnico na drugi strani mesta. To je bil glavn! pogoj Iva-nove^a nacrta, in ko fe pri§el večer, si je ta zadovoljno mel roke. Drugo jutro na vse zjrotfaj je moral odrirnti s spremijevalcem v vo-JaSnico. Tesra sprernb'evaTca si je pa s podčast^'kovim df>vo!?en7em sam izbral. Bil je to dober Ivanov prijatelj. Ko sta od*H« fz taborf^ča, je Tvan razloži! prijatelju svoi na^rt. Ta je bil po kratkem pretniš?*evanju zadovoljen. Narresfo v Ječo sta zavHa na Ivanov dom. kjer sta se oba dobra prvrostila s k*T^cem. k^+er^era ie skrbna mati shrar>i!^. Ko je prlšei prijatelj zonet v tsborisce, je javil. da je od dal Tvana v ječo. On se fe pa doma v nest smejal in veselo nr?z^ovaT Ro^?č. medtem ko ie s^orpfk mislil, da sedi v mrzli fn trrrmf ječi. Ko i> sedrm dni nreteklo. ravno vsi praznfkf, je prise! Ivan s kocem pod pazuho naza.f ?n ie r>red stotnikom f»v?1 Prfstarirv Jc^en. »No. k^ko »f bilo?« se je nasme- ja! str^avt|a trgovcem zm ceio KranisKo samo llartette rseree. HaMlH« Seljake KaročHa vzorce. kupim tsako wa«joni1co mnofino rno najvSšfi sinavni ceni J. POs^sćafk, *čubl%-&? M&r. Terasi.?« oosta 13- i odrnvl Irar najhitrej^c „rujavo mazilo'1 Mali lonček * i K 160, veliki K 3— t družine^a p raja K 9—. Z do- 532 c 3 dat!-. Beserre m 17,000.000'-. Oe kr. Štuje tem. rl#f u hm. kajlžice 31. okt 1916: a K 143,241.140-—. i: Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Mayer Centrala u tauji. — UstiMtljc« «64. HpJ IH tlf-Sf. WFI Utl (f ti JflkllZiBi fiOBrtlTL IstaMiljcM 1t«4. - 33 ^oiniric. Preskrbovinje vaah bankomih transakcija a. pr. * PrtvieaMnje aaaaraat Ha« nm tiranilnc knjižice brez rentnega darka, kontovne knjige t«r na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obr«-stovanjem — Denai se lahko dvjga v$ak dan brei odpovedi. — Kupovanic *• prodajanjc UBiBealala papirfav strogo v okviru undnih kurznih poročiL — Shranjevanjt ia upravljanje fdepoti) vrtdnostnih rapirtev in cosoiila na nje d4 Najkalantnejse i z vrše va nje tianafli aaraćil na vseh tuzeinstob ia iMsemaldk Mastih. — Upta£evaflja ka-»•nov hi iz2r«bwijc vr«dnostnib papiijev. — Kupovanje ia prodajanje deviz, valut in tujih aovcev. — Najemodaja varnib Dredalov samesbrambe (sales) aa ognjavarno sbraajevanje vrednostnib papirjev, l'stia\ đragotia iid pod lastni zaxlepofn suan ke. * OpriTlHiea a. kr. raxr. Jetavile Brezplačna revizija izžre* banih vreoBostnai papirjev. — Promese za ra 2rebaoja. IsalaeJla ta aakitila w Ameriko ia ls Amerika. «*ta»ei§a lai piaaae«« pejaanlie ki aeevetJ e veek w kaiiSea eaiefca apalafaflai troaaafcet|ak veekear kraaiplafae. 059~£fsejavaes Fraaiefaa ssaka l^aallaaa. — falalaa sievw 41 Stran 0. .SLOVENSKI NAROD*, dne 10 mare« 1917. 57. štev. S. KMETETZ LJUBLJANA, Kolodvorska ulica št. 26. Najiepši kras ženske so lepo oblikovane, bajne, trdo gradi. Gospe, ki se v tem oziru ne čutijo popolne, naj piSejo na Ido Krause, ki jim po§lje brezplačno na podlaci od nje preiskušene metode, diskreten svet v svrho pridobitve idealnih, okroglih oblik. 786 Ida Krause, Požun, (Presiburg), OgrfHo, Scfianzsfrssse 2. edd. 41. PRVA BI UH HNEH * parfumerija, fotografična manufaktura itd. ~ iffistifBEO Immmi prodala stnzpof. Ustanovljena leta 1897. Jnton l^anc Ljubljana, Židovska ollca 1. Ceniki na razpolago. Ceniki na razpolago. I\ L I U 11 L O IV 3-^ /-r 11 I I\ žeai strokoTiijak c kr. def. sođišči Ljnbljana, Kongresni trg 15, 94 (Nasprotl nuntke cerkve.) Najrečja Jn najspesobnejša trrđka in irpo5o;ev»U"*a kla^fs*Jey In harmonije? ' na jngu Avstriie. — Velikaaska zalof a vsega glasbene^a orodja, strna in atnzikalH- £ii^»n*t»^ninir~~"-~i~' To¥sros ii lit, la i M rifffM HiTitki IH. EBERL! ..... ! ulL!!SI!lll]i!, IflsildfJdJIdifiJIld i Prodajalnica s Miklošičeva ulica št, 6. nasproti hotela „Union". T*a—reTi-m j !■ m -i—r-n-i-i—n-i—ir»Trmn IWn Ih polismu listan:. 121 Delavnicai Igriška ulica štev. 6. Električna sita. Proda •• ozir. da v najem zaradi »elitve mala hisa. \ Naslov po¥(- Jaka* tatina, Hovl i Odmat, p. Mašta pri IJasljaaL i_____________ Popravila lo preoblekc ;: točao in ceno. :: Popravila in preobleke :: toCno in ceoo. :: Hajoeneji« dežnilcG in solnčnike domačega izdelka pnporoća tvornica dežnikov in solnčnikov Jos. Vidmar Ljubljana Pred Skofijo 19 — PreSernova ulica 4. Pozor gospodinje! Pozor gospodinje! W3OOH§85II21€ ©IJU najiinejši, garantirano očišćeni za vsakovrstne salate, se dobi v praških zavltek u 1 lite* . . S 1-30 lavitek za 2 litra . . K 230 Pri večji množini vefji popusti — Navodilo za pripravo pri'oženo. — Ta nadomestelc olja je s?c;?r brez oljne mašČobe, vendar pa vsebu^e red Ine snovi ter je v teh časih nezdrave in slabe prehrane kot prebavo pospešujoče zdravniško priporočeno sredstvo. — Na razpolago veČ sto lahvalnih pišem. Razpošilja po povzetjui Rndoll Aličan, trgovec, Zagorje ob Savi. Majnižje os no. I m I Bajaolidnajše blago. o o s 74 To y ama poh štoa J. i, Nag'as Ljubljana, Kongresni trg št. 12. 126 U # v# 1 I *vi sa apalno lo fadilno sobe, salone in gosposlre lobe. Preprofje, zastor^l, modrocl aa vzntf ilmnatl mođrocl, otroikl vosičkl itd. Pristen dober E| i ■ i J i 11 % * ijl S ij -if se dobi pri 15 l smmim y gm ibrl 100 Siirev dcinaie pijace! i t onež»jo6«, slastne bi Ze'e «!»• 1 »©4c cl lablio vvakio srra ca- ; i pravt x malhniini atroiki. V ' — -— zslogl «3 ananas, iabe;£nlk. ' f r*nadf.neo, meliaovco, mnikatri hratovce, poorovl i sieteveo, pomaranCeno, crvenč9T5ii. viicjeveo. Keazpab l*kln;e ob irrttcškife ofSrih đrsresce CTCtlice. kskor indl naili-nefše dekoraci'ske cvellic© za dvorane :: in balkone, s Vsafcovrstr.e sadike do najžUhtnejSih cvetlic in ztlenjadi. Sprejeinain na-ročila na deželo. Vsa na-ročila se izvriuieio točno tn solidno. Brxojav-e: i. Bliovlćar » vrtsar. Lfabli&na. ;: i I Prodam weč mladih ' fviili Wmi: io riprss pripovedujejOo da Lvsoforma ni več dobiti. Svoje odjemalce prosimo* da tem vestern ne verjamejo. ; Nekaj izrednih naročit smo — da preprečimo na ; korist ohčinstva nakopičenje zalog — omejili, toda Lysoforiii je, bode in mora biti v vsaki hisi v i zaiogi. 100 gr. zelenkasta originalna stekienica stane...........K 1*80 Poprove mete Lysolorm. desinfekcij- sko sredstvo za usta 100 gr. z. orig. 4 opalstekleniea........K 2*50 Se dobi v vsaki lekarni in drogeriju Dr. Keleti & Mur4nyi, kemična tovarna, Ujpest. ¥oinopošfne đoplsniss. K 350 za 1000; 100 vojaških ali Ijubezenskih K 5-—; umetniških ra2glednic K 6 razpoSilja po povzetju 2969 Schlefer-leva zaloga razty!eđ?ilo Dunaj SVI 15, 3runu3agasse 67. i Ako ne ugaja, denar nazaj. mXn EH ■ M ^ s Ia. lesenimi podplati in sandali z gibljivimi podplati, nizLi čevlji za dame in gospode, pri vseh Čevljih gornji đeli iz dobrega usnja; dobavlja franko na preprodajalce in večja pod-vzetja po tovarnišk'h cenah tovarna lessnih čevliev in san- daiov „Sustria" Adolf BShm. Gradec, Attemsgasse štev. 5. Gonoktein. 9 Najnovejše, izkušeno sredstvo proti kapavcu (triperju), belemu toku, črevesnemu in mehurnemu katarju i. t d. GONOKTEIN je upeljan na češki kliniki dvor. svetnika vseuč. prof. dr. V. Janovskega. Na praški nemški kliniki vseuč. prof. dr. K. Kreibicha. Toplo ga priporočajo: vseuč. profesor dr. J. Bukovskv, vseuč. prof. F. Samberger, vseuč. docent dr. J. Odstrčil i. t. d. Vereinsrekonvaleszen-tenheim des patriotischen Hilfevereins vom „Roten Kreuze" na Dunaju, šef MU. dr. F. Barach piše: Posljite mi kakor zadnjič Gonokteina. P. S.: Ne morem si kaj, da ne bi Vam izrazil svoje pohvalno rnnenje o rezultatih Gonokteina. MU. dr. Ign. Kanders v Linču piše: Naznanjam, da sem z Vašim preparatom dosegel iz-vrstne uspehe in da sem z njim popolnoma zadovoljen. Dobi se po vseh večjih le- ; karnah. — Skatljica K 6*—. j Zahtevajte literaturo in prospekt! i Ljubljana: Lckarca Trnk6zcy. > Zagreb: Lekarna „Salvator". S. Mit- ! te bac^ Jelaćlćev trg. i Split: Lttkania „S Gospei Siaiskoi", ' J. Bnćan. 2130 , Proizvaja: Farmakološko-kemlčni Ia- ! boratorij WB£RAM, Pragt-Vršovicc 552. ; DobaTlteli vojnoga ministrstra ta Voiao - Kdravstirenega »druženja. Lisiiiiiaiiska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeva ulioa štev. 2« Poslovalnica c kr. avstnjske državne razredne loterije. F®đru±nlee v Splituf CeCovcu, Trstuf Sarajevu, Gorici sedaj v Ljubljani, in Celju. i Sprejema £k Q/ ifl!sse ns ::mH:zq in tekeli račun £& U i-------- ■ pretž doe-'ncmu otoresiovanlv po • / * I Kupuje to pr«ia|a ▼«« vrst« vre^aostaia papir]«*, ftoMclra eramna dobne ia do^oijuje aprovizacijske kredite. asKsaas Pitporofai novo ustanovljeni SlagOVIti Ođ^^Isk. ■ u Pslni&ka glavnica 8,000.000 fcron. ii Ileservitl fondl okroglo 1yOOO.OOO kron. Stran 10. .fifcLOVtasRSM IVAROD«, dne 10. marca 1917. 5>. stev. I Stanle Tlog fconc— OceaAra ISU E 114,—.738*75. filaralca S 40,000.000*—. Podružnica v Ljubljani Češka industriialna banka Financiranje uojaJkih dobo«. I Vsakovrstne bančne transakcije. LombnnDroiije Nogo. StrHarjeva ulica št 9. Kredite zo aproviznčne nnhape. Nakazila vojnim njetnlkom. Slamnate šolne sa dom i« slamnate podplate za f (eflie Mm za&el lzdelovatf na debelo Inllh pri porota *», teot nadomestilo sa drago nsvieno obutev, posebno xa delo v sobah. 235 Fosknstte, do bode Vam ial« forama alaranlkov v Stona, poita DemŽalo pri LJcbllanl. spomtadansko seztjo svilene klobuke------- = in čepiće namovejsih oblik ?g dam'* in deJ^Iice yy* veu«kega Naroda«. I^erd Lin^art =1 urar == Cubl aaa, yiit\t terezije cesta l\. 7. I Zaloga vaek Trst topnik ur, nr , aa nikalo a polalm bit!em, atenskih in kuhinfskfn nrf bndllk. Hlkli aste vo a« «re. nw * sai>»stB^cah 1 ratlievlfli kMalmlkom «11 bres nfega, lalosa sreumlii la aialiastife «r „Ome- ST«M po ■sfaftttb ceeab. 131 P»pravila •• lxvrft«jejo najbolje. : innađne zapestne s ure s natanCno regulirane iz rt'klia ali jekla ^^ K 25. 30 35 ; z 1a- ^•^^^ dijskim svetilnikom K 3n, 35, 4H; v srebt oi